Iz deželnega zbora. Pri deželnem zboru je dr. Neckermann, kakor stno že poročali, v imenu Celjskega mesta vložil prošnjo, naj bi se Celjsko mesto odcepilo od okraja Celjskega. Deželni zbor je pri prvem čitanji odkazal to prošnjo občinskemu odseku in tega poročevalec dr. Portugall je poročal o nji v seji dne 23. oktobra t. 1. v občnem zboru. Razkladal je v prošnji navedene čudne uzroke, kateri so Celjsko mesto napotili k temu koraku, in konečno stavil predlog, naj bi se ta stvar odkazala dež. odboru. Govoril je dr Sernec, kot načelnik Celjskega okrajnega zastopa, za njim je govoril dr. Neckermann, za katerim pa je hitro poslanec Morre stavil predlog na konec debate in je takfi zaprečil izjavo drugih slov. poslancev. Spodnje štajarska nasprotna lista, ,,D W." in nMarb. Ztg." sta, poseLno prvi, fantalinsko napadla govornika, na kar ne bomo odgovorili, ker bi to bila prevnlika čast za takšne časnike. Kako pa imajo soditi prebivalci Oeljskega okraja, in Sloveuci sploh o tem govoru, to bode kazal najbolje govor satn, katerega priobčimo po stenografi nem zapisuiku. Slavni deželni zbor ! Slišal sem z začudenjem o predležeoi p«ticiji, in zanimali so me uzroki, na temelju katerili nameiava Celjsko mesto odcepiti se od nažega okiaja Ono misli namreč, da bi moglo pri denarju si kaj prihraniti, ker plača dozdaj kacih 7000 gld v okrajni zastop — 7"/0 šolske priklade hi plačevala tudi za naprej, ia mesto si bi moglo prihrauiti kacih 5400 gld. od svojih dozdajnih stroškov za okraj. Celjsko mesto se postavlja na jako otročje stališče: Jaz sera sicer središče okraja. vse okr. ceste se združijo v Celju, pa jaz nočem dalje plačati zraven, naj plačajo odsilimal krnečke občine za-me! (Jeljsko mesto. katero ima svoj lastni sta- tut, itak ne apada s svojimi občinskimi in političnimi zadevami pot kompetenco okrajnega zastopa, tudi šolske zadeve njegove so ločene, ker Celjski krajni šolski svet ni podložen okr. šolskemu svetu: ostanejo tedaj skupne le zadeve okrajnih cest. Jasno pa je, da morajo vsi prebivalci jednega in istega okraja zdrževati svoje ceste in le pri nekaterih nevednih kmetih se nahaja mittel, da pravijo, na primer: mi prebivamo na koncu okraja, potrebujemo le prav kaj malega od okrajnih cest, kako pridemo k temu, da piačajmo priklade za vse okrajne ceste? Še vcčkrat se čujejo enaka znorenja od občanov, ki prebivajo na meji občine, mislijo, da ker oni ne potrebujejo za-se nekatere občinske ceste, bilo bi krivično, da morajo doplačevati pri vseh občinskih cestah. Cestne postave pa so popolnoma logične in prirejene razmeram; državne, deželne, okrajne in občinske ceste so namreč po svoji naravi taki objekti, ki se morajo zdržati od dotičnega kroga, — od države, dežele. okraja, od. oboine — posamezni mora vstopiti za eeloto, ker drugaoe ne bi bilo mogoče sezidati in zdržavati neobhodno potrebaih cest, Najoudueje je, če mesto, kot okrajno srce, na enkrat pravi, jaz nečera dalje biti v okraju, jaz nečem dalje piačevati. To so nazori te peticije! Zato, ker mesto Celjsko si domiali prihraniti 5400 gld., namreo to, kar doplača zdaj za okrajne c^ste, hooe biti ločeno od okraja. Da to ne gre tako, to jejasno, kmečke oboine ne morejo same zdržati okrajnih cest, mesto mora zraven pomagati. Vprašanje je bistveno; ako se bi jednemu mesto dovoliio, da se odcepi, bi kmalo vsako drugo mesto prišlo z istimi naivnimi nazori in reklo, tudi jaz nočem soplačevati, hočem izstopiti iz okraja, naj kmečke občine ostanejo skupaj, da plarajo same ! Da je to proti vsemu razumu in.proti vsem načelom pravične admini- stracije, to je prejasuo, ila bi še dalje o tem kaj govoril. Ze iz materijalnih uzrokov tedaj ni misliti na to, da bi tako malo mestice, ležeče v sredi okraja. ki se spojijo v njem vso doline, se ločilo. Še znamenitejše pa je tt>, da se kot drugi uzrok, zakaj se namerava ločitev, navedejo narodui prepiri. To me je osupnilo, vsaj do danes še nisem saujal o tein, da so bo navedel tudi takšen uzrok. (Konec prih.)