2 .» . (J .
I J) J> I .
SLOVENIJA
Dne 25. junija 1991. leta je Republika Slovenija proglasila svojo samostojnost in razdružitev od Federativne Jugoslavije.
To ni bila nenadna in neposvetovana odločitev, temveč le posledica dol-^ega postopka, kateri se je začel s prvimi povojnimi demokratskimi volitvami 'M>rila 1990. leta. Pomenil je konec komunističnega totalitarizma, ki je 45 let Preprečeval svobodno odločitev slovenskega naroda.
V plebiscitu, izvršenim decembra 1990. leta. je prebivalstvo Slovenije ^oro 90%-no izrazilo svojo voljo za samostojnost. Določen je bil rok šestih mesecev (ki se je iztekel 20. junija t.l.) za pogajanja z ostalimi republikami Jugoslovanske Federacije za mirno in sporazumno razdružitev.
Ko se je rok iztekel, ne da bi bil dosežen skupen sporazum zaradi Nepopustljivega stališča zvezne vlade kot tudi vlade Republike Srbije (obe m>d komunističnim vodstvom), je Skupščina Slovenije proglasila samostojnost vkljub grožnjam centralne vlade.
Potrebno je poudariti trmoglavo dejavnost Jugoslovanske Ljudske Armade, ki sama sebe proglaša za poslednjo trdnjavo socializma v Evropi, ko se komunizem v ostalem Starem Svetu razkraja.
TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov. — TABOR je l®5* in vestnik Tabora SPB. — Mnenje Tabora SPB predstavljajo članki, ki 80 podpisani od Glavnega odbora. — Izdaja ga konzorcij. Predsednik: i11^' Antoii Matičič. — Urejuje in odgovarja uredniški odbor glasila: za lastni' štvo lic. Ivan Korošec, upravnik Božo Šušteršič.
TABOR iz the voice of the Confederatlon of the United Slovene Ant>'
communists.
TABOR es el organo de la Confederacion de los Anticomunistas Eslovenos Unidos. — Director: Ing. Antonio Matičič, Ramon L. Falcon 4158, Buenos
Aires, Argentina.
Imprenta: Talleres Graiicos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina, T. E. 362-7215.
Ro.gistro Nacionnl de la Propiednd Intccotunl No. 219.314.
NAROČNINA: Argentina A 80.000.— Južna Amerika, Evropa in Avstralijn 12 dolarjev; ZDA in Kanada 15 dolarjev (zračno paketi). Lttaska naročnina za vse države 20 do‘arjev (US).
Naročila, reklamacije, nakazila, dopise in ostalo pošto pošiljajte na naslov: Inž. Anton Matičič. Rio Colorado 1806 — CP 1686 Huriingham — Buenos Aires — Argentina. T. E. 665-6654.
J ii s t i c i a
("Da Gaeeta”, Tucuman, 2. 7. 1991.)
Senor Director; Eslovenia, que es mi patria, es hoy noticia mundial. S® trata de una nacion de dos millones de habitantes, compactanvente ubicada en e) e.Ntremo entre Italia, Austria y Hungria, cotindando con los vecinos croatas. El pueblo esloveno tiene alta cultura eutopea, heredada de la anti-gua Austria, a la cuai perteneoio durante siglos. En cambio los serbios tifi' nen cultura balcanica muy atrasada. Despues de la Primera Guerra Mundial los eslovenos, democraticamsnte, salieron de Austria para federarse volun-tariamente en el "Reino de los serbios, croatas y eslovenos”. Los serbios hicisron sentir siempre su hegemonia contra los eslovenos y croatas. Son muchas las injusticias cometidas que el espacio no permite contarlas. Ahora l ego el momento historico de usar el derecho que la Constitucidn da a las nacicnes yugoslavas para votar y elegir su indspendencia. Se realizo el pl®' biscito y las dos naciones postergadas optaron por la independencia. Los serbios se oponen por itvtoreses egoisitas, ya que no po d ran egplotar a los •es'ovenos y croatas. Lo curioso es que las naciones libres del mundo no apo-yan a los eslovenos, a pesar do que ptoclaman mucho ‘libcrtad, autodetei'-mir.adčn. derechos humanos. Estamos a fines del siglo XX y ya es tiempo de dar la libertad a toda? las naciones del mundo. Dios no nutorizo a nndi® para tenor sometidos n sus hermanos. Solo reclamamos justicia.
Pbro. Juan Malenšek. Lules-Tucuman
Julio-ARosto 1991
Svobodni svet?, združite se!
Za Boga,
Narod. Domov no!
Julij-A vjiii.s'. 1991
NAŠ MAJ
Naš maj — začetek in konec poti...
Soborec, se še spominjaš dni pred mnogimi leti? Vse je bilo v :vetju I71 Petju. Nismo pa mogli razumeti, zakaj smo po to svobodo morali n i tuje 'n ‘se umakniti pred partizani, ki so 'že vse leto pred nami samo bežali. Ubo-Kali smo in sledili vodstvu, ki je bilo slepo zaverovano v Angleže. Navadni v°jaki jih nismo poznali, samo verjeli smo, da so dobri ljudje.
Na Dravi smo morali odložiti orožje. Kaj je vojak brez puške! Stisnilo nas je pri srcu, utihnili smo, ker smo zaslutili, da je bilo s tem vsega konec, ^^daj iSo nam ukradli svobodo in domovino. Vodstvo pa je še kar napiej po Celovcu iskalo zaveznike. . . čeprav jih ti niso niti sprejeli, so jim še redno Verjeli ter jim zaupali v varstvo domobrance in ves narod. Tedaj sme zvedeli ta ..zveze z zavezniki, o katerih so nam govorili štiri leta; spoznali smo t^di, da so v tej uri 'stiske še enkrat, zadnjič, odpovedali: znali so rešiti se-k®! narod pa so pustili za drobiž kramarjem, imperialistom in komunistom.
Bili smo iizdani in žrtvovani za tuje koristi. Ostalo nam je same prepričanje, da je bila naša borba za domovino in narod proti rdečemu nasilju upravičena in sveta. To nam je bila v tisti uri, ko so nas z zvijačo vačali v smrt, e<Uma uteha.
Takrat še nismo vedeli za konec poti. Zdaj vemo, mnogi jo poznamo 4G let. Tudi narod doma je že od prvih dni vedel, kaj se je zgodilo, a o *G,n ni smel govoriti. Šele zadnje leto je javno spregovoril: odkopava masovna grobišča in šteje lobanje, drugega ni več... Kdaj bodo te kosti dobile Svoja imena, svečo na grobu in vrnjeno čast? Kje si, demokratična slovenska v'ada, ki te je narod svobodno izvolil, da si tega na šteješ za svojo prvo in Uajvečjo nalogo ?!
Spet je maj, kot nadaljevanje tistih dni, ko «o nam ukradli mladost, ideale, upe in načrte' Veter šušti v smrekah in hrastih ter govori o zambl-aruh dneh in o .času, ki jo bil čas hudobije in krvi, pa tudi čas mučeništva.
Prijatelj! Postoj in spomni se vseh, ki so v tistih majskih dneh za Boga — Narod — Domovino!
•Soborec! 'H žrtvovani
NAŠ JUNIJ
Junij ■■— mesce smrti in zmagoslavja...
Brez dvoma je bil junij 1045. leta čas največlje hudobije. Ljudje so Pa' dali v tisočih. Za vrnjene domobrance je partija pripravila še poseben spre* jem in tudi sodba je bila vnaprej napisana: likvidirajte vse., kar n.i z nami! Tak je bil ukaz partije, zato so jih brez sodbe zverinsko pokončali. Za vrnjene ni smel nihiče vedeti. Vsako noč so po so ven ski zemlji drdrali vlaki in tovornjaki, a nihče ni smel vedeti, kam in kaj vozijo. Zaradi Angležev j® mora,o biti vse tako izdajalsko skrito, da bi svet ne zvedel za to zločinsko iizdajo. O tem v vojnih arhivih ni nobenega poročila. Vse„ kar bi moglo P®' vedatc o tem zlo.č.nu, je bilo uničeno. Le v srcih preprostih vojakov je ostal spomin na krutost, ki je nevredna vojaka. Ta spomin ni hotel zbledeti, ampak jo ostal kot madež na duiši britanskega naroda. Zdaj že nekaj let z gotovostjo vemo, da je bila ta povojna izdaja osebno d,e'o ambicioznega Churchilla. tega velikega ,,demokrata in odločnega protikomunista, poleg tega pa velikega prijatelja Kozakov", vlada pa vse še vedno uradno taji. priznava kvečjemu kot nesrečno „pomoto“, za katero pa ni krivca, ker ,.še noben Anglež ni bil kdaj obsojen ..vojtonga zločina". Toda — božji mfini meljejo V3' časi... Prišel bo čas, ko bo odprt tudi ta list zgodovine.
še po toliko letih ne najdemo besede za razočaranje izdanih fantov. Nikomur ni bilo žali, da je bil domobranec — vedeli so, kaj jih čaka, a se tudi misli na smrt niso bali! Z .njimi je morala biti nebeška tolažba, da so s' želeli samo konca trpljenja in so se mirne du^e odpovedovali mladosti in upom...
Kolone so se vlekle od taborišča do taborišča, ki so bili kraji stradanja, mučenja m pretepanja. Od tod so jih v nočeh zvezane vodili na skrivna morišča, kjer -so rablji v imenu partije opravljali svoje krvavo delo. Brat j® moril Slovenca-brata... za svobodo naroda! In komu je koristilo nečloveško mučenje pred smrtjo? Nikomur! Danes vemo, da so tako zahtevali Tito, Kardelj in Kidrič. Zadnja po-staja je bila Kočevski1 Bog ali Teharje. In koliko j® bilo vmesnih postaj, kjer si je rdeča zver zaželela krvi!
Danes, po skoro pol stoletja, odkopavajo to nesrdčn.e kraje, ki so bili do zdaj tabu. Že nad 70 so jih našli, pa še niso končali. Spet oživlja čas, k> je bil velik po hudobiji, a še večji po junaštvu. Vedno bolj je nerazumljivo, kako je mogel človek tako podivjati, ,to pa daje odgovor in opravičilo, zakaj se je slovenski človek moral upreti.
Lahko smo ponosni, da smo izšli iz naroda, ki je komunizem spoznal, ko so veliki narodi še z njim barantali. Res smo morali skozi trpljenje in smrt, toda iz preperelih kosti, brez imen in obrazov vstaja nova Sloveniji1, ki bo vredna njihove velike žrtve.
Slava njihovemu spominu!
14G
t a n n n
ZVEZA DRUŠTEV SIOVENSKIH PROTIKimUATSTfČMH DRUŠTEV
TO: President Bush (202-456-24G1)	FROM: Ludvik Kolman
Senator Bide/n (202-224-(>3G2)	2422 Yeoman Ave.
Senator PeR	(2021-224-4G80)	Waukegan, [L. GC085
Honorable Preside-nt Bush and Senator s Bidon and Peli,
I am wrLt:(ng om behalf of Tabor, the international organization of Domobranci, veteran s of the strug jr le against Oommunist domination of Tugoslavia during World War II.
The Tabor organization is relativelj’ rmall ’becau'se the majority of these fighters — vihale famiHes in tsomie instanccs — were lbrutal)y mur-dered at the end of the war. We are thfc fortunate ones who found refuge ■n the United States, Canada, A ust rali a, and Argentina.
Piease, do not allow the genocide which vas committed ajrainst the Slovendan people to be repeated. Despite domination by ni'any other povers throughout ihistory, Slovonia has always retained Us unkjue language, cul-ture, and ethn.ic idenitity, This. along with a biitter history of stmggle for independence, is the glue which binds the Slovenian people togothfer aa a nation.
Slovenia bas al\vays existed. It has .si.mply never ,bcen recoj-nized for the nation it is. We are not iSerbian. We do not wish to be part of a po-iiitically justified construot called "Vugoslavia”. We as'k no more than the °P,portunity to finally join the ranks of democratic natior.6 around the vorld.
Let the United States continue to Champion the c a.ure of se.f-determi-nation for ali nation s. Pie as e, en do r se independence for Slovonia.
Plorian Slak, Secretary	Ludvik Kolman, President of Tabor
2432 Veoman Ave. Waukngan, [L. 60085 July 6, 199!
Senate Committee on Foreign Relations Dirksen Senate Office Building 'VVashington, D.C. 20510
Honorable Memters of the Foreign Relaticn-s Commitee
At this time tvhen we celebrate the independence of our nation — the United States of America — anothor nation is sdruggting to do ti e same — Slovonia.
Nationhood, after aM, is not determined by arbitrary g-eographical boun-daries, nor is it cbtormined >by alliances forced upon it ‘by other powierfui nations for their owti convenience. Suoh was the icasie iti the “naibion” wbicb came to be known as YugosLavia. Nationhood does not lifvie ivitbdn the car-togTapher’s limes on a map. Nor are square mi les the criteria for a nation — consider Liechtenstein, Monaco, Andorra.
Nationhood lives iviithim the hearts and spirits of a pjople who sharo a common language; common values; common history, literature, and culture. Despite the dominaition of suocessive povv/ers — Germany, Austro-Hungary, italy, Vugoslavia — Slovenia has retained its unique language, rich in song and poetry, its Romam Cathoilic faith, and ali the facets which comprise a vihrant culture.
Just as sure!y as the United States fought for the freedom to deve'op as a n indeprmdont nation, so itoo, should' Slovenia be allowed to reali'/.e the dr.-am of ali froo people. Slovenia has always cxisted. It hnis sim.pl.y novel' been reeognizcd for the nation it Ls.
The time is now. Please help stop the Ibloodished, and endorse indepen-denee for Slovenia.
Sincerty,	r
Ludvik Kol mam
Dušan Dimnik
Titova zapuščin a
Mogoče je varati nekatere ves čas ali vse nekaj časa; nikdar pa vseh vedno!
A. Lincoln
Ni 'še dolgo tega, kar sem prebral’ .ugotovitev dr. Spomenke Hribarjeve, ua „ta jugoslovanska agonija že predolgo trajal". Začel sem o tem premišljevati: od kdaj naj 'bi se to sploh godilo? Sledeč sestavek in njega misli so nastali iz tega .premišljevanja.
Pojmi Jugoslavija, jugoslovanski iipd., kot smo jih mi poznali in kar so nam predstavljali, so prenehali biti, dejstva in resnica z napadom sil osi in sledečo kapitulacijo Kraljevine Jugoslavije leta 1941. Kar se je godilo med vojno im se zapletalo, so pa1 bila sami neuspešni poskusi obdržati, 'kar se obdržati ni dalo. Ime samo — Jugoslavija — je iz poliltifine nujnosti sicer ostalo, roda vsebina in .pomen sta prvotni ideji popolnoma tuja, če že ne nasprotna. Skupnost novonastale federativne republike same je pa bolj slonela na poudarjanju razlik mod posameznimi sestavnimi deli1, verjetno je pa razdružitvi bila mogočen jez le avtoriteta njenega do življenjske ga predsednika Tita. Po njegovi smrti so od vedno zatajevane in zadržavane razpoke
vedno !bol'j pritiskale na dam;, vkljub naporom -— ne ravno prevelikim — njer Sevih .naslednikov, da jih zadrže. Današnji položaj pa je popolnoma jasen: skupaj ne gre vež!
Toda, da, toda še vedno in vkljub vsemu, je en dejstvenik, važen in nasilen, ki hoče obdrža.ti skupnost za vsako ceno: Jugoslovanska Ljudska Armada! Zakaj?
Oglejmo si to malo natančneje. Jugoslovansko Ljudsko Armado .,e ustanovila Komunistična Partija Jugoslavije — to je: Tito! — Pravzaprav so enostavno reorganizirali partizanske odrede in jim dali novo ime :n nove naloge, a glavni smisel je ostal isti: oborožena roka komunistične partije, sedaj zakrinkana pod krinko Jugoslovanske Ljudske Armade!
Kdor kolikor toliko pozna komunizem in njegov način dela, ve. da ne izbira ne sredstev, ne načina, da bi dovegrel svoj cilj. So skoro nenadkriljivi v taktiki, katero neštetokrat menjajo: laži, prevare, pretvarjanja, ipd, so njihova orodja. Ko kot komunisti niso mogli več, so pa postali ,.prenovitelji"! Marnem in cilj pa vedno isti! '	"	•	.	.
Da pa s.e jim ne bi izmuznila oblast v ,,Jugoslaviji" — imenovati bi s'- morala pravzaprav Titoslavija ali pa Titovinija (kar tudi je še večno!) — r/- rok, pa mora skrbeti tudi tako imenovana ...Jugoslovanska Ljudska Armada"! Pravim »takoimenovana”, 'ker — kot se je sedaj izkazalo in se še kaž-e — ni to nič drugega kot komunistična oborožena sila — v najbolj striktnem pomenu besede —, ki mora obdržati komunizem na oblasti ra vsem teritoriju, ki ji je dodeljen. Isto ee je zspodilo ob svojem času n.pr. na Češke m in v Madžarski, kjer je bila takoj prisotna Rdeča Armad:.. Res je, <!a se je ta položaj sedaj že spremenil, toda ni to v. zvezi z mislimi tega članka.
Vrnimo se na naš slovenski primer. Neodvisnost je bila plebiscitarno izglasovana in parlamentarno pravilno razglašena. Toda kaj se je zgodilo? ;,Jugos'ovan.cka Ljudska Armada" je enostavno udarila po neposlušnih in ne-uibo.gljivih Slovencih, ki tega niso ne pričakovali in niso mogli razumeti. Če Pa pomislimo, da je ime ..Jugoslovanska Ljudska Armada" samo krinka za varanje koristnih budal — in to že rd v.-oga začetka — pa postopek postane razumljiv. Tudi postane razumljivo, da nihče ne ve, kdo in od kod je dal začetno povelje za napad. Tudi postane jasna nepokorščina poveljujočih generalov političnemu vodstvu države, 'katero ni v komunističnih rokai. Sedaj se je pokazalo, da so komunisti s svojo ..Jugoslavijo" in »Jugoslovansko Ljudsko Armado" že od 19*15. lota vara’i ves svet. Toda že Abraham Lincoln je ugotovil, da je nemogoče varati vos čas vse!
Naj 'SO povrnem k začetni ugotovitvi dr. Hribarjeve, da »jugoslovanska agonija traja že predolgo!". Ni to jugoslovanska agonija — Jugos avije je bilo 1941.. leta konci;, pa če nam je to prav ali ne! Kar pa ije nastalo po vojni, je pa komunistična zgradba, zgrajena ra prevari in ki se podira kar od vsega začetka in j; sedaj v končni agoniji, pa se pojavljajo vsemogoči zdravniki, poklicani in nepoklicani.
Ostane še vprašanje: zakaj so komunisti sploh prevzeli ime ,,Jugosla-
vlja". Tu se mornmo spommiti, <la so 'komunisiti v zaporih v Sremski Mitroviči za časa Kraljevine Jugoslavije sklenili sporazum z ustaši., da je potrebno Jugoslavijo uničiti (.skupen cilj). Ker se to ne tem ne onim med vojno ni posrečilo in je ime „Jugoslavija" mednarodno ohranilo svoj prvotni pomen, komunistom ni preostalo drugega kot da se tega imna — čeprav osovraženega — poslužijo. Prevara jim je uspela. Ime in iddja sta pa tako onemogočena, da nikomur ne prihaja na misel, da 'bi ju zagovarjal, razen komunistov, ki si pri tem po pilatovsko umivajo roke. Celo sam velmož Gorbačev se je izrekel za ohranitev integritete Jugoslavije, toda zamolčal: samo da ostane komunistična. Sicer pa tudi njega podoben čevelj žuli.
Med tem, ko to pištem, prihajajo viša mogoča poročila, o stanju v Sloveniji: sklenjeni so sporazumi, ki pa so žei prekršeni, skoro'bi rekel: še pred objavo. Iz vsega, kar slišim, je pa jasna pred vsem naloga vsakega Slovenca po svetu, kjerkoli je in karkoli je, da stori v svojem okolju vse, da se o slovenskih problemih čim več razve in če je le mogoče, da stori vse, kar more, da bo svolbodni svet pravno in dejansko priznal Republiko Slovenijo!
Naj živi svobodna Slovenija!
Ivan Korošec
DOMOVINA
Tako si se približala domovina kakor, da so se zožili oceani in naravnale poti,
•ki me vabijo k tebi po dolgih letih tujine.
še veš, tistega maja, ko je med šmarnicami dehtela svoboda
in se je tuje okovje drobilo.
(Še veš —?
Takrat sem odhajal.
Takrat smo odšli
pred novim, še hujšim nasiljem.
V strahu si' mi stezala roko in me prosila:
„Ostani in biar.i!‘‘
Nisem čul prošnje, ne tvojega Zbogom.
šele na Ljubelju sem se zavedel, da ti domovina ostajaš doma.
In še vedno si mi stezala r6ki: „Ostani in branil"
Val brezdomcev me je zajel preko Drave,
v ponižanje in prevaro------.
VETRINJE
—• — polje brezpravne raje Čreda izgubljenih pastirjev, ograjenec klavne živine.
Potem so odvažali bataljone, ki niso bili več bataljoni •— in matere, dekleta, otroke in stare«, ki niso bili ljudje.
Bili smo izrodki krvavega časa;
sužnji
sejma mešetarjev,
cena za dolgove nezmožnih.
Ko so nam ideal 'poteptali v blato
in ukradli ponos,
so strli nam hrbtenico —.
Spoznali smo, da smo času odveč, klavna žrtev za oltarje kadila, sa zakon maščevanja.
Cena kazni za .grehe rodov, preizkušnja Božjega dopuščenja.
Zato muko niso bolelo.
Ni bilo ne tožbe, ne solz, na kavljih visečih in razbitih na tlaku.
Kri je hladila udarce in pljunki so izmivali psovke.
•— Le .v duši je žgalo, ob novem vetrinjskem TURJAKU!
'Potom so vezali, kakor polena v butare in nakladali na tovornjake — Puntarje nove tlake, brez protesta in krikov; za zadnji marš, za orgije krvi, za naslade željnih slovenskih boljševikov.
V breznih in jamah so rafali umirali
razočaranja
nagih,
prestreljenih teles.
Ne matere, ne neveste ni bilo na pokopu.
Bile so z njimi del krvave kopice — v breznih.
Le šmarnice bele, so v rdečih solzah cvetele na skritih grobovih zasute mladosti.
Ne vem, zakaj sem ostal —
berač----cesti v napotje, •
tujec — zgubljen na razpotju.
Marsikdo mimoidočih je začudeno vprašal:
,,In ti, kako, da nisi' odšel?"
V dalji preštevam okostnjake,
ki so bili bataljoni
in zala, deviška dekleta;
oropana cvetja in sanj.
Zasramovane matere
in s pankrti psovani otroci.
Na tujem jih štejem in grebem za tvojo svobodo Slovenija daljna; ter čakam in čakaš,
da z dolge ceste tujine pokleknem k tvojim grobovom.
Svet ni bil prvič v zgodovini pogreznjen v tolikšno torno zmedenih pojmov. Toda za razliko z drugimi dobami so naši domobranci še o pravem času, vsemu s"obodolpubnemu človeštvu prižgali žarko luč rešitve: Svobodni sveta, združite se! Za Boga — Narod — Domovino!
LIPA SPRAVE
.t (Svobodna/SLovenija)
Na proslavo db Lipi sprale Je bil povabljen tudi'bivši do-mdbransc Ivan Korošec iz Argentine. Kot nam je sporočil po telefonu iz Ljubljane, j-e bila slavnost lepa. ob 'številni udeležbi, ob vihranju slovenskih zastav (brez zvezde!),-kjer ata prisostvovala tudi predsednik vlade Lojze Peterle in metropolit nadškof dr. Alojzij Šuštar. Govorili so odvetnik Stanislav Klep, dr. Peter Urbanc iz Kanade ter Ivan Korošec iz Argentine.
Objavljamo osnutek govora, ki ga je prosto govoril Ivan Korošec.
Pozdravljeni, bratje in sestre Slovenci! Pozdravljena Slovenija moja! V’se pozdrave tebi, Ljubljana! Prihajam iz drugega konca sveta. Izpod Južnega križa nmori-ko zemljo, kjer se mod gromom lomijo ledeniki Andskih gora, kjer so reke široke kot morja. Kjer gredo razdalje v neskončnost, pa vendar v •njih ni prostora, kjer bi slovensko srce našlo topli dom domačnosti, kakršen je bil nekoč med griči pod .gozdom, tam doli za našo vasjo.
Lato še prisrčneje pozdravljena, zemlja domača!
Pol stoletja sem hrepenel po tebi, o tebi sem sanjal na tujem in v srcu sem te nosil po daljnih tujih cestah — Slovenija moja!
46 'et pozneje--------
Dragi bratje in »ostre! Zbrali smo se na kraju miru. Zbrali včerajšnji smrtni sovražniki — partizani in domobranci.
Ob lem skromnem drevesu — ob tem slovenskem viharniku — tolikokrat polomljenemu v ihti jeze in nerazumevanja. Zbrali smo se ob tej lipi sprave, da zagrebemo sovraštvo in maščevanje, klevete in prezir, kar vse jo našo domovino razklalo na dvoje, kar vse je bilo vzrok tolikega trpljenja in tolikih žrtev.
Nai bo to drevo simbol resnične sprave nved brati. Ne v strahu, da bo kdo kaj izgubil, temveč v zavesti, da bo pridobila Slovenija v vsakdanjem občevanju prakticirane sprave. Ta lipa naj bo slovenski urbar v poravnavo •krivic, v zadostitev preganjanim in trpečim, v zahtevo odprave privilegijev med Slovenci, v obsodbo zločinov in v slavo vsem mrtvim za domovino.
Vem, marsikomu je ta beseda težka, ali oelo nemogoča ob tolikem trpljenju, krivicah in žrtvah. Zopet drugi, ki se jim zdi, da bi se dalo pogrniti vse preslano s plaščem pozabe.
Dragi Slovenci! Po eni strani' si naša Slovenija ne more privoščiti sedaj še pol stoletja sovraštva; maščevanj in očitanj, po drugi pa prav tako ne mOre pogrniti novega plašča namesto obveze na rane. Izmijmo ji te rane, ■ki išo vodno bolijo. Izmijmo jih s čisto studenčnico in namaižinvo jih z balzamom iskrene sprave, ki bo hladila in celila rane.
Kdor je resnično trpel in umiral za domovino na katerikoli, strani, mu
ta poslednja — nujna žrtev za isto domovino ne bo nemogoča. Odtehtala mu 'bo vse trpljenje borb, težkih pohodov, dolgih ur nočnih straž, lakote, ran, in izgubo soborcev. Kdor je trpel ponižanja, nasilja in leta brezupa po ječah in temnicah, mu bo vse preslano trpljenje blestelo v ponosu in pokončnosti, kakor tisočem mladosti, ki je umirala za domovino.
Če bi mogla govoriti zasuta usta, bi ,čuli prošnjo, katero so streli glu-Sili v 'brezna: ,,Oče, odpusti ji,m, saj ne vedo..." Kadar se nam preživelim povesi roka v spravo, prisluhnimo v grobove.
In kadar srečamo brata, ki mu je trpljenje vtisnilo bolečino v dušo in ga ukleniio v čas razklane domovine neurja, katero mu je iztrgalo in uničilo najdražje, ki mu jis bilo sedanjost in prihodnosti, ki mu jte hfo življenje samo — če srečamo brata — podajmo mu roko in besedo, ki bo blažila
Vsem žejnim pravice, dajmo pravico, da bodo pravični. Dajmo jim enakosti, da bodo pokončni ljudje. Priznajmo jim resnico, ki jim je bila prepovedana. Iz iskrene besedo 'bo klilo zaupanje, ki bo most k spoštovanju, miru in sožitju.
Dragi bratje i,n sestro! Premostiti .moramo nemogoče. Nemogoče pravim, v času ognja in sile. Danes pa čas opravlja svoje — brez prisile
Danes pred 40. ,’eii, ko si bil ti v Gorjanskem partizanskem bataljonu, sem bil jaz v nacionalnem Štajerskem bataljonu. Tedaj razlika med nami ni bila sovraštvo. C:lo skupaj sva napadala italijansko postojanke in kolone: Na Rete živ, Cikavi, Smolenji vasi, pri Poganjcah, išc veš —? Ko pa so ti pripeli rdečo zvezdo, s.o ti zapovedali, da si morava biti sovražnika. Polcm — sva zaobrnila orožje — oba. Namesto na okupatorja — drug na drugega —. In tebe so tvoji imenovali junaka, mene pa istočasno — izdajalca —! Samo 'zato, ker nisem pozdravljal s stisnjeno pestjo.
Im potem vseskozi v Rupnikovem bataljonu, v Teharjah in vse do danes, samo zato —
Ta je pot, bratje, ki jo moramo izravnati. Prav tu je skrita pol stoletja prepovedana resnica. Odkrijmo jo — vso in samo eno resnico. Dajmo ji prosto besedo v treznem in poštenem dialogu. Resnica ne bo nikomur krivična. Komur je mar domovina pred vsem, tega resnica ne more raniti. Premostila bo nepotrebne razlike — ne idejne, ne politične, mo v načinu dela — premostila bo klevete, sumnje in krive dolžitvc.
Argentinski pesnik je zapisal: „Si todos los hombres del mundo hubie-sen elegido el amor como su camiaio, que diferente sena el mundo.“ če obrnemo po maše, bi dejali: ,,če bi vsi Slovenci izbrali ljubezen za svojo pot, kako drugačna bi 'bila Slovenija.“
Dragi Slovenci! Na;š narod mora najti svojo dušo, da bo resnično, vsem svoboden, prost vseh travm. Mora, v tem zgodovinskem času naroda. Dan suverenosti, ki je pred vrati, nas ne sme najti ‘sovražno razdvojene! „Que los hermanos sean unidos, esa es la lcy primera...“ poje pesnik argentinsko epopeje. Bratje naj bodo edini mod seboj, to je prva in poglavitna zapoved, sicer jih unilčijo zunanji sovražniki. Bratje naj spoštujejo sožitje, da bo ta domovina zopet zemlja brezskrbnih, veselih ljudi. Noben ne 'bo nikomur gro-
2:1 in 'Slovenca ne bo več strah Slovenca! Nikdar več samozvanih sodnikov, nikdar več strela na brata, nikdar več slovenske ‘bratomorne vojne!
Proč z g-iožnjami in očitki, proč z nezaupanjem in strahom! Bodimo zopet ljudje! Bodimo različni, toda bodimo si zopet — BRATJE SLOVENCI!
IZ DOMOVINE
Stanislav Klep
ČLOVEČNOST — PLEMENITOST
K ustanovitvenemu zboru slovenskih jetnikov in preganjancev
jupoboljševizma v Cankarjevem domu v 'Ljubljani 19. 1. 1991.
Že pred meseci sem zvedo’, da pripravljate ustanovitev združenja slovenskih jetnikov in preganjancev jugoboljševizma. To me je vzradostilo 'še posebej zato, ker so smotri in civji našega združenja povsem istovetni s cilji in prizadevanji našega gibanja za spravo,, združenih ob Lipi sprave, katerega člani so tudi vidni Člani vašega združenja.
čutim se počaščenega, ker ste tudi mene kot gosta povabili na vaš prvi zbor. Zagotovo sem imel sre,čo, ker nisem delil vaše usode in me naša prejšnja oblast ni preganjala niti mučila, čeprav sem svoja stališča, ki so bila podobna vašim, tudi javno izpovedoval. 'A videl sem mnoge,, ki so trpeli, in čutil njihovo bolečino. Moj soborec v partizanih mi je pripovedoval o strahotah Golega otoka, ki so bile stokrat hujše od 'strahot Hudičevih otokov francoske Gvajane, kjer je po nedolžnem, pod obsodbo izdajstva, trpel Zolajev kapitan Dre.vfus. Tu je pekoče sonce cvrlo kožo jetniku, na Golem otoku Pa so nesrečni sojetniki z vidno naslado (ali pod prisilo) s koli pobijali in „pre-vzgajova:!'1 svoje sojetnike po scenarijih voditeljev revolucije. Pobijanje in mučenje nasprotnikov komunizma med vojno. Pa mučenja in poboji tisočev slovenskih domobrancev in njihovih svojcev, žena, deklet in tudi otrok. la mučenja in preganjanja duhovnikov in administrativni poboji ,,kulakov“, obrtnikov in drugih razrednih sovražnikov. Pa obsojeni na smrt v dachauskih in drugih montiranih procesih in ne še tako dolgo obsojenih zaradi ,,sovražne propagande11 ali izdaje vojaške ali kake druge skrivnosti. Mnoge med vami osebno poznam. V imenu nekdanjih borcev, ki smo združeni ob Lip* sprave, vam izrekam pricnanje za vaše žrtvovanje v prepričanju, da vaše trpljenje vendarle ni biilo zaman in ste z njim pomagali v velikem delu slovenskega naroda obuditi tisto človeško lastnost, ki jo imenujemo človečnost in ki je tudi pripomogla do svobode, ki jo čutimo in 'živimo, čeprav se zavedamo, da bo vnaprej naš kos kruha še trši.
Moj prijatelj, ki je bil pobudnik vašega združenja in današnjega zbora,
je bil kot gestapovec obsojen na smrt, čeprav gestapovec ni bil. Ni mi natančno pripovedoval, kako se je počutil, ko je več mesecev ponoči in podnevi, kadarkoli je zoškrtal ključ v vratih celice, mislil1, da prihaja njegova zadnja ura, toda njegovo stisko si je moč predstavljati. Enako kot njegovo srečo, ko mu je mnogo let pozneje stisnil roko nekdo, ki mu je ranjen pobegnil iz groba, ko je kot oznovec izvrševal kruta povelja. Tako jo Zavadlav Zdenko iz Savla poslal Sv. Pavel. Žal je takih Pavlov daleč' premalo, da bi mogli reči, da je zlo, ki je spremljalo slovenski narod med vojno in še dolgo časa po njej, povsem premagamo. Podoba je, kakor da smo pripravljeni z zlom še naprej živeti, ga tolerirati in dopuščati. Kako bi se sicer moglo zgoditi, da je vidni predstavnik mlade slovenske oblasti najbolj tragično dejanje v vsej slovenski 'Zgodovini, pomor tisočev in tisoeev nedolžnih ljudi, med katerimi so bili tudi otroci, imenoval nepravilnost, namesto, da bi ga imenoval s pravim imenom — zločin. Res je, da je treba gledati na to, da se storilcem ne zgodi krivica. Toda enak odnos do zločina kot do delinkventov zaskrbljuje. Če smo do storilcev najbolj grozovitih dejanj proti človeku strpni, pa ne smemo biti strpni do dejanj samih. 'Prepričani smoi, da je to spoznanje, ki je vodilo združenih ob Lipi sprave, tudi spoznanje vašega združenja slovenskih jetnikov in preganjancev jugoboljševizma im njegov pravi smisel.
Obžalujemo, ker slovenske politične stranke do predloga deklaracije o narodni spravi, pri katerem so sode'ovali tudi nekateri sedanji predstavniki vašega združenja — častna izjema je tu SLS (prej SOS) — niso zavzele enakega stališča kot za plebiscit. Ta državni pravni akt bi imel za slovenski narod in za slovensko državo najmanj tak pomen, kakor ga ima mirovna pogodba, skienjena s kako sosedno državo.
Prav imate, ko za vse člane vašega združenja zahtevate moralno rehabilitacijo in popravo krivic, ki so vam bile storjene in gredo na račun prejšnjo, komunistične oblasti,, katere zobček v njenem kolesju sem bil tudi sam.
Pred dnevi smo na TV gledali in poslušiali okroglo mizo o delu skupščinske komisije v zvezi z grozotnimi pokoli, ki jo vodi Nace Po ajnar. čeprav ima še zlasti vaše združenje za odkrivanje resnice na tem področju poseben interes, pa se mi zdi, da zadeva teče prepočasi. Najprej zato, ker stranke na tem nimajo pravega interesa. Zlasti tega nimata stranka demokratične prenove in mladinska liberalna demokratska stranka, pni zato, ker sta obe zrasli iz nekdanje komunistične stranke, ki je odgovorna za to, kar so je na slovenskem zgodilo. Tudi druge stranke, ki jih vodijo m’adi ljudje, se otepajo razprav o ^medvojnih in povojnih peripetijah''. Za to, da se nič novega ne odk-ije, pa si na vso moč prizadeva borčevska organizacija, ki že več kot 45 let brani svojo zgodovino NOB, ki jo je izdelalo vodstvo KPS. Njej ob strani so eminentni slovenski zgodovinarji: dr. Tone Ferenc, dr. Dušan Biber in dr. Janko Pleterski, ki se o naši bližnji zgodovini še obotavljajo izreči končno sodbo. Po .mojem trdnem prepričanju je njihova zadržanost posledica njihove stisnjenosti cb dve nakovali, od katerih je pr/o intelektualna poštenost znanstvenika, drugo pa ,,partijnost" (resnica je vse, kar
koristi Partiji), s katero so .bili povezani desetletja. Naj mi koleg-a iz klopi na zgodovinskem oddelku oprostita, Se je moje prepričanje zmotno. Dr. Janku Pleterskemu pa pripisujem zaslugo, da je v izjavi prejšnjega predsedstva o narodni pomiritvi opuščen očitek narodnega izdajstva nasprotni antikomu-nistični strani' in da je ta očitek zamenjal očitek kolaboracionizma. Spričo njegovega predloga o kolaboracionizmu k novi ustavi pa se ne morem iznebiti vtisa, da je to storil na željo .Jastrebov" iz borčevske organizacije v vsaj delno opravičilo najhujših dejanj, storjenih po vojni, v katera so očitno vpleteni tudi nekateri najvišji prejšnji predstavniki borčevske organizacije bodisi kot voditelji NOV ali komandanti enot JliA, ki jo tudi Ivan Maček-Matija v svojem odgovoru komisiji dolži odgovornosti za množične poboje. Kot pravnik in zgodovinar pa si upam trditi, da sodelovanje z okupatorjem pri vzdrževanju reda na okupiranem območju ni zločin, nVarveč v mnogih haikih konvencijah priznana in legalna pravna kategorija.
Bliža se čas za odločitev, ali naj bo 27. april slovenski' narodni praznik. Nekateri., zlasti pa slovenska politična emigracija, odločno odklanjajo 27. april kot slovenski narodni praznik in to iz dveh razlogov. Najprej, ker da sploh ni res, da je bila OF ustanovljena 27. aprila leta 1941. Tega dne je mogla 'biti ustanovljena le Antiimperialistična fronta, ki takrat ni bila organizirana proti nacistični Nemčiji, marveč proti imperialistični Veliki Britaniji, Franciji in ZDA. OF je mogla nastati šele po napadu Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo. Tudi Slovenski poročevalec do 22. junija ne omenja obstoja OF, marveč le poziva k njeni ustanovitvi.
Drugi razlog je prepričanje nasprotne protikomunistične strani, da OF sploh ni bila organizacija, ki je slovenski narod združevala, marveč ergani-zaclja, ki s: jo je podredila KiPS za doiseg-o absolutne oblasti in je slovenski narod razdelila v dva sovražna tabora. Tej tezi govori v prid še bolj kot Dolomitska izjava, znano povelje Edvarda Kardelja Ivanu Mačku-Matiji z dne 1. 10. 1942, ki ga ne more več zanikati noben zgodovinar in noben politik.
Danes ne bom govoril o še enem dokumentu Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije z dne 10. oktobra 1943 z naslovom „Poziv vodstvu partije!", ne o deklaraciji CK - KPS, ki ima 10 točk z naročilom množičnih likvidacij v imenu socialistične revolucije, ki jo je podpisal Boris Kidrič. Ta dva dokumenta bosta objavljena, če se bomo prepričali v še večjo verjetnost njune pristnosti.
Naj nam ne 'bo žal, ker je leninistična ideologija nasilja, 'ki je človeštvu storila mnogo več gorja, kot nacizem in fašizem skupaj, vzela slovo. V upanju, da bo dobro zmagalo nad zlim, znova poudarjamo obče človeške in krščanske vrednote in civilizacijske zapovedi: ne ubijaj, ne kradi, ne laži. Da bi se tragedija ne ponovila nikdar!
Želim, da bi tudi pozabljena vrednota plemenitosti, zopet pridobila na spoštovanju in da bi kot beseda in pojem bila natisnjena še v malem slovarju slovenskega knjižnega Jezika.
Želim, da bi naša oblast vaše pravične zahteve uresničila čimprej!
IVAN KRALJ, Novo mesto.
Preživel sem
pokol ranjencev iz bolniškega vlaka
Gre za toolniški v.Iak, zajet na progi pred tunelom pri Radovljici dne 11. maja 1945 ob treh popoldne.
Opis tega dogodka boim napisal kasneje. Sedaj pa po vrsti vse, kar zadeva moje sodelovanje in delež v boju proti komunizmu.
Prišel je 8. iscpt. 43. Kapitulacija Italije. Upali smo na skorajšnji konec vojne. Organizirani, kakor smo biŠi, smo udarili ven iz Ljubljane, gori proti Turjaku in Zapotoku. Letala so metala letake s podpisom generala Wi'sona, ki se je glasi,! ,,ura osvoboditve je blizu ni pa iše odbila11. Tedaj sem upal, da spopada s partizani le ne bo. Toda partizani so nas pričeli obkoljevati. Sli smo na položaje. Ker sem imel za seboj nekaj vojaške šole za rez. art. oficirje, so me dodelili težki oborožitvi, kolikor je te bilo.
Postavil sem težko bredo in jo nameril v smeri pri Mokrcu. Povelja za streljanje ni bilo. Končno je povelj; ;; prišlo in z bredo sem pomedel neko čistino na razdaljo 10CO m. Takoj nato so me poklicali, naj postavim na položaj težki minomet. S pomočjo karte in poznanjem lastnosti minometa sem hitro obvladal korekcije, ki so potrebne pri streljanju z minometom. Končno so me nos' ali v vas Osredek, kjer s e m z minometom podpiral te obrambno položaje.
Ne vem., 'emu in zakaj so je glavnina iz Zapotoka umaknila. Mene in druge iz Osredka o tem niso obvestili.
Ko sva s tovarišem Mokorclom, doma iz Žužemberka, ocenila nastali položaj, sva sklenila, da sc umakneva. Umaknila pa se nisva v Ljubljano kakor glavnina, ampak sva krenila proti Žužemberku. Snel sem iz minometa merilno napravo. Cev in podstavek minometa pa sem vrgel v neko globel, fšla sva mimo Korinja, do vasi Klečet, kjer sva prespala. Tu sem odložil Puško in otovorjen z nahibtnikoim na nekem mestu ("ne vem točno) prekoračil Krko. Ogibal’ sem se vasem m hitro sem bil že na področju Novega mesta, ki sem se ga v širokem loku ognil. Pri vasi Lešnica sem se v čolnu prepeljal na drugo stran Krke. Ko so po sedanji avtocesti peljem tod mimo, ss vedno spomnim na hišo, ki stoji nnd'ccsf.0’, kjer sem prosil vode. Tuti dan ob 9. uri sem dospel do vasi Maharovec. Tu sem prosil, če mi dajo kaj jesti. Bila je doma mati sama. Kasneje sem zvedel, da so vsi sinovi v protikomunističnih bojnih enotah.
Tu sem uničil Se nekaj dokumentov, ki bi me lahko kompromitirali. Vsem, ki sem jih srečal, sem povedal, da se vračam \/. internacije. To sem rekel tudi neki part. patroM, ki jo je vodil neki mladenič, ki je bi precej radoveden in je dajal precej provokativna vprašanja o smeri moje peti. Ko sem drugo jutro stopil na cesto, sem v spremstvu partizanske patrulje prispel v Šentjernej. Hitro sem našel hišo, ki sem jo isLal.
Kmalu sem debil zvezo z enotami Vuka Rupnika na drujp strani Krke v Zameškem in v Kostanjevici. Podpisal sem pristopno izjavo pri nekem dr. S. Izjava in prisega se je glasila, da bom vztrajal v boju proti komunizmu do njegovega uničenja. Doktorja S. nisem več videl. Pred 'kratkim pa sem v neki reviji našel njegov življenjepis, da je upokojten profesor; zanesljivo je isti človek, pred katerim sem položil prisego.
Sedaj pa razlog, čemu in na kakšen način sem se odločil, da ne bom služil partiji. V času svojega šolanja na Tehnični srednji šoli v 'Ljubljani sem se vključil' v dijaško društvo ®D'Z (slov. dijaška zveza). Tu smo imeli izobraževalna predavanja o komunizmu. V času počitnic pa je zveza organizirala tabore. V letu 37 na Gori Oljki, ki! je obdeloval temo komunizma. V avgustu 38 pa je potekal v Ponovičah tabor, ki je obravnaval nemški nacizem. Tc je bila idejna oborožitev za čas, ki je prihajal. Bili so različni predavatelji. Pred vsem pa se spominjam dr. Janžekoviča.
Čas je mineval. Prišla je okupacija. Poslali so me na del'o v avstrijski Gradec. Poslali so me k firmi Puch, ki je nekdaj proizvajala kolesa, sedaj pa letalske motorje, oziroma njihove dele. Tu sem uspel pokazati nekaj svoje strokovnosti, oziroma prizadevnosti. Imel sem priliko delati skupaj z raznimi narodi: Čehi in Rusi. In tako so rekli 'Nemci: ,Jnteressant, -vvie gut verstehen sich die Slawen miteinander". Kot nemško govorečemu so mi dodelili še druge, ki tega niso znali, šef oddelka Kunze je večkrat prišel k meni, oziroma k moji mizi in razlagal, kako je kot mlad fant, ko je prišel k Puchu, reševal razne probleme,
Tu naj omenim Ivana Anosova, ujetega rde.čearmejca, doma iz Verone/.a. Z njim sva skupaj praznovala Božič. On je delal v laboratoriju in je domov prinesel nekaj ,/harcšega spirta". V oddelku je bil tudi neki kapetan rdeče armade. Tudi on ni pohvalno govoril o režimu, ki mu sedaj pravimo ..stalinizem''.
Tako in na ta način sem videl, kakšen je stalinizem od ljudi, ki so ga doživljali.
Kmalu sem odšel iz Gradca v Ljubljano in se tako, ne da bi me kdo silil, pridružil protikomunističnim borcem. Mislim, da je to vsestransko razumljivo; saj sem o tem, kaj nam ponuja partija, bil še kar poučen.
Sodeloval sem v številnih bojih po širni iDoHenjski v Žužemberku in dirugod. V juliju 1944 sem se vključil' v II. jurišni bataljon s sedežem na Rakeku m kasneje v Cerknici.
Omenim naj položaj ob nastanku bataljona, ko smo morali za 'bojni stik iti do Cerknice. Pomladi 45 pa je bilo potrebno korakati do Prezida, da si našel partizana.
V splošnem se misli da smo orožje dobivali od Nemcev. Moram povedati, da drži le v zelo majhni meri. Spominjam ‘se, da sem v febr. 1944 prevzel na Bledu 10 brzostrelk in 4 lahke 'brede. Orožje smo jemali od partizanov, ki smo jih uničevali. Jaz sam sem dobil brzostrelko in pištolo od partizana, ki smo ga ujeli. Našlo se je tudi po kakšen posamezni angleški brcn. Res pa je, da nismo imeli dovolj topov. V običajnih bojih smo le redko upo-
rabili minomete ali težke strojnice. T^e redko kdaj je t>il odpor toliko močan, da 'bi bilo to potrebno.
Dolenjska je bilo nekako centralno bojišče. Novo mobilizirane borce so vodili semkaj iz Primorske in Štajerske in vse to smo morali razgnati in premagati.
Ko sem se po bolezni v februarju vrnil v bataljon, sem našel m ;d možitvam že kar dosti Štajercev.
■Še droben 'pripetljaj. V juliju 44 so na postajo Rakek prišli štirje Francozi, vojni ujetniki iz Jesenic. Partizani so jih mobilizirali. Na Rakeku pa so' dobili priliko in ušli. 'Govoril sem z njimi. Iskali smo možnost, da bi jih poslali v Francijo. Govoril sem o tem s komandantom, vendar nismo naičli načina, da bi to izvedli. Kasneje pa je bil v neki četi angleški letalec. Skupaj z njimi je potem odšel na Koroško.
Primerilo se je na Uncu pri Rakeku, da so v vas prišli Nemci. Bila je neka divizija, ki je potovala po cesti mimo Planine. Kakih 10 mož ;e prišlo na Unec. Bilo je jeseni 1944. Bil sem v četni pisarni, ko mi javijo, d i hočejo Nemci odpre,čj Puntarjev« konje (kmet iz Unca). Telefoniram komandantu in mu povem:, kaj se dogaja. Dal mi je ukaz, da rekvizicijo preprečim. Takoj sem poslal kurirja po dva vojaka z brzostrelkami. Istočasno sem naročil stražarjem v bunkerjih, naj pazijo, če bo kateri od Nemcev name dvignil orožje. Med tem sta prišla oba vojaka, ki sem jima naročil, naj bos;a hitra, če ho potrebno. Stopil sem na prizorišče in nemškemu feldvebelnu povedal, da so ljudje tu pod našim varstvom in da je vsakršna rekvrzicija prepovedana. Fe]dwe'bel je v tem trenutku prebledel. Jaz pa sem Puntarjevemu hlapcu ukazal spet zapre,či. Ostali Nemci, ki so čemeli ob Gnczdovi hiši se niso kaj dosti brigali za dogodek. Nemci so sc zgubili, mi pa smo tudi odili s prizorišča.
še sedaj ne vem, kako mi je uspelo akcijo speljati tako hitro, ce bi bili Nemci konje odpregli in odšli proti Planini, bi brez streljanja seveda ne šlo.
Dne 25. avgusta 44 sem bil v boju pri Sv. Vidu na Cerknio v spopadu ranjen. Krogla mi je poškodovala živec. Del mištičja desne noge jb s tem ohromljen. Za pohode dalj časa nisem bil sposoben. Ostala je do danes 30%-na invalidnost.
Na ta načm nisem bil prisoten pri vdoru dom. bat. skozi Maverlen v Be’o krajimo.
Tu naj omenim trditev dr. Žcbota, da domobranci niso smoli upadati v Belo krajino. Razlog je v tem, da v tem času nismo imeli' dovolj sil. Bilo je le pet jurišnih bataljonov. To pa v tem obdobju ni bila dovolj velika sila za tako obsežno akcijo. Pot tja in nazaj v enem dnevu je nekaj pre\eč. Tako se je zgodilo, da vojaki na poti nazaj, zaradi utrujenosti, niso bili ve.č spo--sobni za boj. Prišlo je do halucinacij, ki so imele svoj vzrok v utrujenosti.
Končno naj opišem Čas v drugi polovici apri'a 45. Bataljon je bil v akciji na področju Dolenjskih Toplic in Podturna. Spopadli so se s partizani,' ojačenimi s prekomorci (bivšimi' nemškimi vojaki, ki so jih ujeli zavezniki).' Dili so znatno boljše oboroženi, kakor dosedaj.
Na področje L o''k e doline so vdrli Hercegovci (29. div.).. Bataljon se je nemudLMiia vrnil. Poročnik Ivan Korošec je šel z izvidnico. Ujel je enega. Hercegovca. Sam pa je imel itudi enega mrtvega borica.
, V tem času je bataljon dobil znatne ojačitve. Mislim, da je bilo vsega skupaj 9 čet. Med ojačitvami je bila tudi ena četa, ki je prispela preko San-džaka iz Grčije, četa je bila značilna po tem, da je s seboj pripeljala več bab, kakor so vojaki imeli pušk. Imeli smo sestanek pri komandantu. Takrat sem ga videl zadnjič. Razložil je načrt. Popoldne je en bataljon pod poveljstvom stotnika Riharja krenil v smeri Grahovo, Gornje Jezero. Jaz sem z vodom krenil nekoliko prej kot desna pobočnica. Nekako ob 7. uri sem prispel, kakor načrtovano, do kote 792 (iDevin). Na koti je bila hercegovska zaseda. Ukazal sem napad in na tri glave, ki so se videle na vrhu, precej višje od mojega stojišča. Razdalja je bila okrog 25—CO m. Streljal sem; vendar z malo uspeha. Za met bomb je bilo tnalo možnosti, ker je bil položaj nasprotnika precej više. Moji vojaki so po levi obkoljevali položaj, da bi vrgli bombe. IMed tem jo partizan užgal a mitraljezom, vendar previsoko. Med tem je padla okrog H m pred mene bomba in takoj eksplodirala, čutil sem, da me je zadelo veliko drobcev. V tem času se je približal 'že 'poveljnik čete nadpor. 'Pavlič. Nudili so mi prvo pomoč in me spremili v dolino. Nekako so me spravili do vasi Martinjak, od tu pa z rešilcem v Ljubljano.
Obravnavanje rane, se mi zdi, ni bilo povsem ustrezno, kajti bolnišnica je bila že delno na umiku. Dejanski umik se je začel v nedeljo dne 6. maja, ko jo odpeljal vlak ;; večinoma težkimi ranjenci, in ki je bil postavljen na tire •nl> Zahvld ce. ti. Rilo je vsega okrog 12-14 tovornih vagonov. Za namestitev ranjencev so tovorni vagoni primernejši, čeprav vstop in sestop ni lahek (tudi za personal). Po moji sedanji oceni je biio na vlaku okrog 200 ranjencev. Od strežnega osebja so bili dve medicinski sestri in nekaj strežnikov. Proti Koroški smo napredovali počasi. Med potjo je bilo mnogo ovir. Popravljali so most pred Radovljico. Na tem odseku je iztiril tudi neki tovorni vlak in vso to ro morali s proge odstraniti, da smo mogli naprej. Lokomotiva je bila neprestano brez vode; in ker je bilo to nekje na odprti progi, so vojaki po verigi iz rok v roke iz bližnjega potoka polnili zalogovnik lokomotive.
Tako smo do 11. maja dospeli do predora pred Radovljico, šlo ni nikamor več naprej. Kmalu so nas dohiteli Hercegovce. Vlak je stal in Hercegovci so se neopazno pi ibližali, vlak obkolili in ga zajeli. Nekaj je bilo streljanja, toda kmalu se je vse umirilo. Prva beseda, ki sem jo slišal iz ust je bila ,.Ko puca, jebem mu božju mater". Bilo je dne 11. maja', petek ob treh popoldne. Vlak je sedaj le potegnil' do postaje v Radovljici. Tu so nas ogledovali različni ljudje, razni komandanti raznih stopenj. V bližino je pričel rudi možakar, star okrog 23 let. Nosil je rdeče 'hlače. Imel je nenavadno divji pogled. Skratka, iz oči mu je sija'o sovraštvo. Ne vem sicer, kako iz-gleda obsedenec, toda bilo je nenavadno. Spominjal isem so, da so v partizanskih (.notah (čitai sem), ki imajo nalogo, da ubijajo. K -sreči' so možakar ni preveč zanimal za nas. Naslednji dan so se dogovorili, kam nas bodo na-.
IGO
mastili. In tako so se nekje odločili, da nas bodo namestili v šolo v Lescah. Vlak je 'potegnil do cestnih zapornic pri postaji in so nas na nek naS:n prepeljali do okrog lOO m oddaljene šole. Ne vem odkod so se tam našle postelje, zakaj namestili so nas razmeram primerno in zadovoljivo. Omenim naj, da so nam takoj ob zajetju odvzeli ves personal. (Med njimi sestre Šebenikov©, ki je lepo skrbela za nas.)
Čas je mineval in nič sc ni zgodilo. Nihče nas ::i vznemirjal. Tako je bilo za mene do 18. maja,, ko sc je moja rana komnlLirala, oziroma zastala je nekroza, kakor s.o rekli. Zgodilo se jo, da je bi’0 treba nekaj v,"treniti. Nemški vojaški zdravnik, ki *« je vlaku nekje pridružil', je nekako dobil zvezo s šefom sanitete tega področja, gospodom J?nt(;r'nm (takrat štud. medicine) kasneje zdravnikom. Ta je odobri! sprejem ir. prevoz v vojaško bolnišnico na Bledu, ki je bi'a takrat nameščena v hotelu Toplice. Tu je zdravnik dr. Benedik opravil amputacijo desne reke še is; > noč. Kasneje je rekel, da ss je amputacija komaj izpis,šala ker sem bil že zelo oslabel. Fo operaciji, naslednje dni, je nastalo plinsko vnetje, zaradi česar jc moral zdravnik rano odpreti. Tega mi nihče ni kasneje popravil; 'n tako	pokrita lo s kožo,
štrli gola in nezaščitena.
Dno 7. junija je prišla v bolnišnico neka inšpekcija. Sporoči- sem svojo sošolko iz osnovne šole, hčerko znanega zdravnika dr. Oholcve (kasneje je bila tudi zdravnica). Glavni ,pri tej inšpekciji je idl neki človek \ belem plašču. Ošinil me je sovražen pogled in vsi trije ujet;:;!;.; smo bi’i šc sti dan odpuščeni. Kasneje, čez nekaj let, sem vprašal dobrega zdravnika dr. Benedika, kdo jc bil ta človek v belem plaVu. Rekel j.', ila je bil to reki komisar Hudi.
Odgnali s.o nas proti Radovlji;! in tam smo prespali noč. Naslednja jutro smo z vlakom nadaljevali pot proti Šentvidu. Pri Medvodah sme morali preko zasilnega mostu. Tu so nam prihajale nasproti kolono žensk, ki so se vračal; r> kongresa AFŽ. Govorilo sc je tudi o sitni eksploziji m. železniški postaji v Ljubljani minulo noč. Dospemo v Šentvid in v taborišče. Pi Speljejo nas v oddelek udbe. Tu mi pride nasproti znanec Miloš Pršjnivck, ti je bil kasneje enkrat tudi minister za šolstvo v eni od vlad. Miloš se jc trudil, da •bi mi pomagal. Dobil sem namreč svoj nahrbtnik, ki sem ga pustil v šoli, ob svojem odhodu na Bled. Niso me pustili blizu, videl pa ;;em, da ranjencev iz vlaka ni več tam. Odpeljali so jih s kamioni ž; okrog 24. ali 2 5. maja v Brezarievo brezno. Glede toga obstoje že druga pričevanja.
Namestili so mc v ambulanto, ker jc moja ‘.mota rana potrebovala nujne oskrbe.
Kmalu me je poklical na hodnik partizanski obveščevalec iz Cerknice. Skoraj sva se poznala, ker sva drug za drugim vohala. Takoj sem vedel, kdo je, Govoril je to in ono. Nisem pa pozabil, da mi .•!•; dal visoko pohvnlg. Rekel mi je „Ti bi bil s tvojo hrabrostjo lahko major". Kasneje sem slišah, da je bil imenovani obveščevalec Albin Logar iz Co-rkmicc. Poljanšek mi je med drugim o,čital, češ kaj ste naredili z brigadami .med zimskimi boji. Brigade so štele, kot je dejal, le še po 150 do 180 mož. To jc rcis znak, da so
brigadam poveljevali le 'hrabri, vendar ne dovolj šolani poveljniki. Kasneje sem v zaporu srečal nekega znanca sodnika. Ta je bil pri partizanih v štabu 4. operativne cone na Ištajerskem. Tam se je srečal z nekim sovjetskim oficirjem, ki je bil pri štabu te cone. Svoje opažanje in oceno bojev na Dolenjskem je označil s 'Sledečim komentarjem. »Domobranski bataljoni se gibljejo med posameznimi brigadami in tolčejo vsako posebej". To je dokaz, da so bili komandanti mogoče hrabri, toda ne dovolj usposobljeni.
Spremenila se je tudi taktika nočnih bojev. Domobranci se niso le branili, ampak so takoj šli v izpad in napadli od zunaj. Posebno nerodno je bilo, če so postavili zasede v 'smereh predvidenega umika.
Kar zadeva ujetnike in še posebno ranjence, bi tovariši, ki so načelovali taborišču Šentvid, .morali upoštevati določbe Haaških in Ženevskih konvencij. Za ravnanje in razmere v taborišču Šentvid je vsekakor najbolj odgovoren major komandant Vasja Kogoj. Pa tudi drugi, ki so zasliševali, kakor kapetan Oblak. Spominjam se tudi kap. Jurčka (ime je bilo dostikrat slišati). Spominjam se, da sem pred leti črtal osmrtnico. Ta in ta s partizanskim imenom Jurček je nenadoma na nepojasnjen način umrl. Tudi drugi, ki so imeli opravka z morjenjem ujetnikov, so svojo vest brezuspešno utapljali v alkoholu. Večinoma so že umrli.
Na ta način sem jaz verjetno edini preživeli' iz vlaka z ranjenci. Tega si ne znam razlagati. Mnogokrat sem srečal tega ali onega od herojev, ki sem mr' iz obraza bral misel , kje 'si1 bil ti takrat, ko smo mi to pospravljali".
Dne 25. julija sem bil z nekaterimi drugimi prepeljan v zapore na Miklošičevo. Računali so, da bodo z nami opravili pred sodiščem.
Res sem bil dne 25. avgusta 45 obsojtem na 15 let zapora in kar še spada zraven. Kazen so mi skrajšali na 7.5 let. In tako sem bi’ izpuščen dne 11. jan. 1952.
Kazen sem prestal v vseh zaporih. Razen Ljubljane tudi na Igu, Teharjah, Mariboru in Škofji Loki.
Sedaj še nekaj o položaju našega ljudstva, ki se je moralo braniti pred dvema sovražnikoma. Na eni strani nemški nacizem in na drugi strani sovjetski imperializem, katerega eksponent je bila K!PJ oziroma KPS.
Nešteto je dokazov, da je partija iskala stike z okupatorjem, da bi na primer skupaj uničili četnike. O tem je dosti dokumentov.
Popolnoma se hoče zamolčati sporazum o nenapadanju, -sklenjen med generalom SS Odilom Giobotschniggom in dr. Jožom Vilfanom. Po tem sporazumu naj bi se partizani umaknili za 5 ali 10 km od žel. proge Ljubljana-Trst. O tem je bilo mogoče citati uradne objave. Bilo je to v juliju 44.
Partija je tudi skrbela, da ss je sovraštvo čim bolj razplamtevalo, Sovraštvo je kakor kurivo revolucije. V ta namen so posebne skupine iznaka-žale trupla, rezale na čela zvezde ali mrtvece na drug način iznakazile. Zgodilo sc ;e, da sem bil skupaj v zaporu z Vitomilom Zupanom. Očital je, da smo protikomunisti počeli take grdobije. Mislil sem svoje, nisem pa imel dokaza. Prmerilo pa se je, da sem govoril z domačini, v nekem kraju na Do-
lenjskem Ljudje so mi, ne da 'bi to vprašal, izjavljali kako so partizani sami iznakaizili mrtve, da so potem tako iznakažene pokazali ljudem.
Ta in taka dejanja bodo končno le prišla na dan in vse to bo končno prikazalo pravo resnico..
To tudi tiho sodelovanje obeh totalitarizmov ni prav nič novega. Spomnimo se samo vstaje v Varšavi julija 44. Ko je rdeča armada prispela na desni breg Visle, je poljska armada v domovini organizirala upor. Nemci so so nemoteno organi žira H in uničili upornike z vsemi sredstvi. Stalin na drugi strani Visle pa Nemcev ni niti malo oviral.
Krivda partije za izvajanje revolucije v pogojih okupacije je nesporna. Krivda za tolike žrtve je prav tako nesporna.
Nesporno je mogoče dokazati, da zaradi vseh partizanov ni bila vojna končana niti pet minut prej. Nasprotno, vojna je trajala do 1'5. maja.
'Splob pa, kaj pomeni beseda partizan. Če pogledamo slovar tujk Fr. Vrbinca vidimo, da to pomeni le vojak partije. To je zelo blizu stvarnosti, saj so se partizani borili le za korist partijo. S pomočjo njih je partija uvedla totalitaren stalinizem. In ko je sedaj čas povozil ta nemogoč režim in nečloveško suženjstvo, bomo zares svobodni.
Mnoge človeške in mora'ne vrednote, ki so sedaj razvrednotene, morajo dobiti spet svojo veljavo. Mnogokaj, kar se je nevede vrini'o v našo zavest, mora biti izbrisano.
Upamo torej, da bo to, česar nismo mogli odpraviti z orožjen. sedaj novi čas dokončno pospravil v ropotarnico zgodovine.
Upam, da je napočil čas, ko bomo samo Slovenci. Ne beli in i e rdeči. Partija, ki je kriva za cepitev, pa mora sprejeti zgodovinsko odgovornost.
Tako združeni in samo Slovenci stojmo na braniku domovine v zaščito njenih interesov.
Tako upam, da bomo kljub majhnosti dovolj močni in veliki, da bomo naš cilj dosegli.
BORILI SO SL
ZA BOGA - IVAltOU - IMKROVIIVO!
GOVOR PREDSEDNIKA ZVEZE TABOR LUDVIKA KOLMANA 27. MAJA 1991 V TRIGLAV PARKU V MIIAVAUKEE — USA
Častiti duhovni vodja g. dr. Gole, spoštovani gostje, dragi S(-borci in Triglavani!
Preteklo leto ob .tem času smo se spominjali 45-letni-ce pokola tisočev domobrancev in stotin civilistov.
Pri današnji komemoraciji se hvaležno zavedamo, da se sedaj tudi doma zbira narod -na grobiščih v. Kočevskem Rogu, v Teharjah, v Hrastniku, ob Krimski jami in drugod.
Prosim vas samo za trenutek, da se v duhu pridružimo množicam doma. Vidimo zbrano veliko množico ljudi vseh slojev, vseh poklicev — starih ia mladih. Stotine in stotine prižg-anih svdčk, govori, molitve — vse se dviga k Bogu in solze padajo na zemljo, kakor da blagoslavljajo grobove, kjer je pokopan cvet slovenskega naroda. Tako bodo v 'bodoče tudi doma .prirejali žalne proslave, kar mi delamo že 4G let.
Obnavljamo te žalne proslave, da razgalimo vedno ponavljajoče se laži, da so se partizani borili proti okupatorju za svobodo, Iko je vendar znano, kako so komunisti učili partizane, da njihov hoj ni proti okupatorju, ki bo itak moi‘al kmalu oditi...: ,iMi moramo rabiti svoje sile za hoj med nami in domobranci". Tako so pobijali, ropali, požigali in ovajali ljudi okupatorju in izzivali represalije. To naj bi bila borba za svobodo in borba z okupatorjem?! Vse te laži so poročali v London,, da so od tam dobil« podporo.
Ponavljamo te komemoracije zato, da .poudarimo, dia sie domobranci niso 'borili za čast in bogastvo —- borili so se zato, da so čuvali življenja ih in-.etja ljudstva — skratka, borili so ise za Boga, narod in domovino!
Domobranci so sc dobro zavedali, dia so njihovi naperi doseči zaželene cilje prazni in brez pomena, če iz svojih načrtov izločijo Boga. Odkar narodi obstojajo, je veljalo pravilo: če hočeš uživati svobodo in druge materialne in moralne dobrine, moraš biti pripravljen, da jih braniš.
Tako bomo v bodoče skupno, mi tukaj in oni doma, nadaljevali žalne komemoracije v blag spomin in zahvalo domobrancem za njihove žrtve. Skupno,, mi tukaj in oni tam, in s pokojnimi domobranci bomo prosili Stvarnika za pomoč in podporo, da naš narod doseže zaželeno svobodo.
Doma jo demokratična vlada in parlament, človek bi sklepal, da se politična situacija spreminja. Pa izgloda, da je vse samo na zunaj, že vedno delujeta Ozna in Udba, partijske napadalne ekipe, čeprav so na papirju razpuščene. Komunisti nasprotujejo in ovirajo vse odredbe vlade za izboljšanje razmer. Visoki partijci, ki vodijo državna podjetja, jih spravljajo v konkurz zato, da jih potem sami poceni kupijo.
Istočasno pa komunisti agitirajo za takozvano spravo. MI nismo proti spravi — toda, če komunisti resno želijo spravo, potem morajo:
1.	Javno obžalovati, obsoditi in zavreči vsa tista njihova početja in vsa tista dejanja, ki so povzročila tako krvav razdor med nami.
2.	Morajo poravnati, kolikor je to še mogoče, materialno in moralno škodo, ki so jo prizadeli sodržavljanom.
Ko bo to storjeno, potem lahko govorimo o spravi. Mir in zaupanje sc bosta vrnila med nas.
Maiščevanje prepuščamo Bogu, nikdar pa ne smemo pozabiti te trage-diije, kajti če to .pozabimo, se lahko vrne, morda pod drugim imenom, toda z istimi cilji: diktatura, suženjstvo in brezboštvo.
Dragi Slovenci, narod naš potrebuje našo pomoč — moralno in gmotno — zato jim pomagajmo tudi z molitvijo.
■BOG, NAROD IN SVOBODNA DOMOVINA!
Nikolaj Tolstoj:
MINI S T E II I N 1» ti K O E I
(Nadaljevanje.)
Kozaki so bMi večinoma poslani v razna taborišča pod upravo Gulag Centralne Sibirije. Neki •drugi stari emigrant, ki je 'bil častnik v 15. kozaškem 'konjeniškem 'korpusu pod vodstveni voo Pa m v it za, pripoveduje da S-0 bili januarja 194G vsi sovjetski državljani iz taborišča Prokopevsk cdpe-l.ani dr ugani, ,,beli“ oficirji pa so ostali sami na dolu. Pozneje so jim dodali o-ddeltk nemških vojnih ujetnikov; delovni pogoji pa so bili tako kruti, da je v tisti •zlimi umrlo povprečno po deset ljudi na dan. O tem piše Sczka-ravajni:
Tiste, ki so bili določeni za pokopavanje, so odbrali že ob • iv.:h •zjutraj. Dali so jim lopate, cepine in inorvlnice, .>« kater.! so ipaložiili zmrznjsina trupla umrlih. Nositi so jih morali tri do ištiri km daleč skozi sneg in v mrazu ."O do So stopinj pod ličio ali še več. Spotoma so zmrznjena trupla kaj lahko zdrsnila 'i nosilnic. Na vsako nosilnico so položili tri trupla, nosilo pa ;o je 'šest mož, tki so gazili do kolen visok sneg. Na prst leve roke so vsakemu pripeli pločevinasto tablico z osebno številko umnega. Od srede leta 1947 naprej so začeli mrtve oblačiti v staro spodnje perilo, od leta 1951 daljo pa so jih pokopavali v krstah, z altih iz koncev desk.
Ko sk> prišli na ..pokopališče", ki je bilo neograjeno na gerski planoti, so začeli kopati grobove. Zemlja je bila zmrznjena do dveh metrov v globino, tako da jo niti cepin ali kramp ni mogel prebiti. Koliko truda in težkih ur smo porabili, da smo izgrebli pol metra globoko >n par metrov široko! Vzelo nam je tri do štiri ure, proden smo končali on sam takoimenovar.i pogret" in smo se lahko vrnili v taborišče. Skoraj dva meseca sem opravljal to delo .
Se itak nevzdržni dnevni pogoji so «o šie po.d.iVači s prihodom pnzeb-"ih preiskovalnih komisij N-KVD. Ob aoftdh zvečer so koza ke čivrrtjvke vlačili ven, da so morali po ure in ure odgovarjati na ncsn.irekin vpmš».nja. Zjutraj ob petih so Jih spet odpuščali, da so čez ono uro lahko sn?t začoli z- dnevnim delom. Ta zasliševanja so bila navadno združena z divjaškim pretepanjem, potem .pa eo jih za spremembo motali ven v snmico. klor so p:>t:.m zmrzovali v temi. Fo teh spraševanjih &o jvh m-isego cdve-dl4 in jih nismo več videli.
Od 1.500 — 2.000 kozaških čast" ih n-.-, 'hr.h-re ra Ang e ki otipal j.*vi iz l'iniva ter jih prclnli NK V D, je do je ".'ta 191.'! olalo živih, samo še 250. Prahi leno so vsi’ p od legli tvvkemu d.lu ;.n slabim življenjskim pogojem,
tiste pa, katere so odpeljali agenti NK.VD, so vse pobili. Štiri ali pet so ^ neznanega vzroka izpustili in so smeli živeti v bližini kot ,,svobodni državljani"
Do 13. oktobra so oseminsedemdeseit starih eimdgrantov naložili na tx>' vornjake. zastražene s strojnicami in psi ter jih odpaljalii iz taborišča. Narednik NKVD jim je dal kratko navodilo, ki ga je potem- večkrat ponovil: »E111 korak v levo, en korak v desno to smatran za poskus bega in bom brez opozorila streljal."
Njinov •cilij jle bil velika jiaibnnlšhica v Kuzmabsku. Tam so drugega za drugim vodili p^-ed glavnega ček ista, ki jih je surovo informiral, da so po čle5111 58, paragraf 4 kazenskega zakona zdaj obsojeni na 25 let v .posebnem taborišču". Ko je eden od jetnikov to zvedel, se je glasno zasmejal, potom P*1 razložil, da se mora taki obsodbi vsakdo samo smejati.
Novo bivališče kozaških častnikov je bilo zloglasno delavsko taborišč Karaganda v Kazahstanu, kjer so do leta 1949 praktično zbrali skoro vse stare emigrante. Ta ločitev je ponovno dokazala, da so jih Sovjeti smatrali za posebno vrsto ljudi. Njihovo delo — kot ga imenuje eden od preživelih — je bilo nadčloveška vztrajnost:
Najprej sem delal v kamnoflomu, potem so naš oddelek prestavili na gradbeno delo. Kopali smo ilovico. Pripravili so deset samokolnic, katero je bilo treba -vsak dan naložiti; to se pravi: štiri in pol kubičnih metrov je bilo treba nakopati in spraviti iz tr’ do štiri' metre globoke luknje. Po tem delu sem tehtal samo ~e 48 kg, visok sem pa pet čevljev in deset palcev.
Za jetnike, ki stalno stradajo, katsire izkoriščajo do skrajnosti, ki so podvrženi strašni zlorabi in nečloveškemu ravnanju — zunanjega sveta enostavno ni več. Blazno je bilo mis/liti, da 'bi kdo preživel 25 let te sužmosti, četudi bi se tedaj res končalo. Njihove žene in otroci, katere so Angleži prav tako predali v Lienzu, se zdaj verjetno nahajajo v podobnih taboriščih P° brezmejnih puščavah ali v zasneženih ravninah Gulaga, prav tako ne bodo preživeli teh krutih pogojev im zlobnega zalezovanja stražarjev NKVD im taboriščnih kriminalcev, še tista peščica ujietnikov, katere ja ta muhasta administracija izpustila, je bila prisiljena, da so za stalno živeli v teh z osovraženih krajih.
Toda zunaj se je svet le spremenil. 5. marca 1953 je ,.,oče narodov •umrl v svoji vili v Kuntsevem. Ves sovjetski sistem je stresla mrzlica 'n so še do danes ni ustavila. Celo stražarji v taborišču so postali nervozni, 'ker so se zbali, d'a bo zdaj konec njihovega sveta. Šole proti koncu leta so Kru-ščev in njegovi somišljeniki v Politbiro-ju postali toliko močni, da so odstavili Beria, ki je bil glava NKVD. Njegova usmrtitev je biča objavljena ■v Pravdi šele 25. decembra. Z nji,m je bil ustreljen tudi njegov namestnik V. N. Merkulov. Oba sta bila obdolžena, da sta od vsega začetka delala proti revoluciji v zvezi z britansko tajno policijo.
Da bi si Kruščev v deželi utrdil ugled, jo sklenil drastično zmanjšati
število piisitoiih delavcev, katenih je bilo 20 rrfiljonov ali še več, in od l aterih je 'bila sovjetslea ekonomija v ffla/vnem odvisna že dvajset let. Najvišje sovjetsko sodišče je 17. septembra 1955 izdalo ./Dekret o amnestiji", s katerim so bili oproščeni vsi, ki so prostovoljno ali prisiljeno pomagali Nemcem v zadnji vojni.
Že prej so začeli izdajati ukrepe. Avg-usta 1954 je bilo ukazano, naj po taboriščih sestavijo sezname vseh, ki so izjavili, da so bili tuji državljiani. Kar jih je od ,.belih" emigrantskih 'kozaških častnikov že ostalo živih, so 21. septembra zbrali v posebnem taborišču Čurubai-Nura, 45 km od Karaganda. Tam so jim sporočili, da bo vsem tistim, ki imajo v inozemstvu sorodnike, dovoljeno, da odpotujejo k njih. Ponovno so jih spraševali o raznih okolno-stib, kam nameravajo iti in kdo so njihovi sorodniki, h katerim bodo zaprosili. Skrb glede sorodilikov namiguje na to, da sc jo sovjetska vlada hotela izogniti posredovanju teh sorodnikov pri tujih vladah in to prav v času, ko j« Kruščev tako doma 'kot na tujem hotel pokazati lepši in bolj civilizirani Obraz.
Kmalu po preselitvi so 'Stari emigranti začeli dobivati boljšo oskrbo in hramo, da jih pripravijo za odhod na zapad. Povečini so že v drugi polovici 1955 in sponfadi 1950 dobili dovoljenje za odhod. Eden od izpuščenih, polkovnik Aleksander Protopopov je leta 1957 sestavil seznam preživelih: enajst jih je ostalo v Sovjetski zvezi po lastni izbiri, pet jih je odšlo na nekdanje ozemlje Donskih Kozakov, ali ker so bili brez državljanstva; dvanajst jih je odšlo v Romunijo in Bolgarijo, ki sta bili okupirani od Sovjetov, in v Titovo Jugoslavijo. Končno, 31 se jih j: znašlo po raznih državah lahodne Evrope,
Morda sem .spregleda! enega ali dva, vendar je čisto jasno, di. je od tisočev Kozakov, katere so Angleži predali v Judenburgu, ostalo kakih 60, ki so preživeli teh enajst let v Sovjeftiji. Komaj 5 procentov. Ni pa mogoče dobiti nobenih sledi o 'njezmvn?m številu žena, otrok, drugih civilistom in vojakov, ki so bili tedaj vključeni v predajo Kozakov, število teh žens, otrok in starcev je zelo majhno; morda so vsi pomrli.
Častniki, ki so se vrnili na zahod, so bili povečini v slabem zdravstvenem stanju in v popolni revščini. Predaja Kozakov v letu 1945 je bra movi-mjarjem zamolčana, zato je bila širši javnosti na zahodu popolnoma neznana. Sploh ni bilo verjetno, da bi 4a zgodba postala javno znana, še marj da bi dobila kakšno verodostojnost, če bi kakšni siromašni in razbuhjeni tjjci začeli z zmedenimi im protislovnimi obtožbami, bi to morda zbudilo kaj sočutja, ali pa celo posmeh. Vseeno je bila prisotnost vrnjenih starih cmigrartov potencialno nevarna. Tovariši ,,belih", ki so repatriaciji ušli, bi naravo) lahko pričali o njihovi usodi, vendar to ni isto, kot dokazi tistih, ki so sami šli skozi to protizakonito in nepooblaščeno trpljenje. Ni dvoma, da bi, :e bi ti ljudje prišli v prav« roko, lahko začeli pravni postopek, ki bi, uspešne ali ne, sprožil najbolj neprijetne preiskave.
Da do tega ni prišlo, je vzrok v žalostnih razmerah brezdomnih begun-
cev m tudi v dejstvu, da je ibila zarota, s katero so jih vrnili Sovjetom, Se vodno varovrana Udnost, za katero ®o vedel« .le njeni organizatorji. Stari emigranti roso vedeli, da jis bila mjihiova vrnitev v ipopo/ntem nasprotju z britansko politiko, zato niiso izrabi)'.! edinstvene 'prilike, ki M njihovim 'sovražnikom povzročila nojiopravljivo škodo.
Vendar so 'pol zve do vanja ie bila poslana raznim ur&idiom. 17. julija 1947 je gospa TjaišuJtrikov po majorjiu Tufton Bieamosh-u, 'MiP, poslala Zunanjemu uradu taiko poizvodoviaaijie. Verjetno je to kaka sorodnica vrnjenega Kozaka in .^poizveduje, kje so »daj Kozaki, in če je kakšna .možnost, dia sie vrnejo iz U$SIt“. Zumanji urad ja to pismo pastel na Vojni nra:d. Meseca novembra je od Glavnega poveljstva britninidkih ost v Avtriji prišel odgovor, ki govori o dogodki.ii v Avstniji v maju in juniju 1945 in mod drugim pravi: ,,V tistem času je id!,n storjeno vse. kar je bilo mogcbe, da atEisovj.otsaki državljani niso biilij vključen;! med •repatriiranoe." Poudarjeno je bilo — ne moramo misliti, da je to kaj več kot dobra volja — v odgovoru Zunanjega urada majorju Beamishu, ki nadaljuje, da ra žalost v Sovjetski zvezi ni mogoče izslediti nobenega ujetnika.
Tako jo to vpnaičanj’ spot za nekaj let zaspalo in je prihajalo na dan samo v 'emigrantskih publikacijah, katere .90 'brali le ruski emigranti. Potem je emigrantski Koza!;, g; no ral-major Ivan Poljakov, 28. februarja 1953 pisal pismo Ministrskemu 'predsedniku iVinatcmu Churchillu, ki je tedaj nastopil že drugo dobo na tem položaju. V zmernem tonu in z natančnim opisom dogodkov v Lienzu Poljakov prosi Churchilla, naj .preišče, kje je bi’© več žrtev: v Lienzu r.li v dobro poznanem umoru poljskih častnikov v Katymu. Poljakov mio omeiih članek, ki je izžel v Nizozemskem dnevniku, ki pravi: ..Nemški časopisi poudarjajo, da obdolžitve ne prlhaijajo od .nekdanjega sovražnika, ampak iz zahodne ©brano, 'in čiairopis zahteva, da te krutosti morajo biti raziskan© brez ozira ra to, kdo jih je povzročil, posebno, ko gre »a dogodke v Lienzu, kjsr je na razipoiago 1« rta stotine proč,"
V Svojem pismu Poljakov odločno poudiaui dd.etvo, da jih je bilo med tenu mnogo, ki niso bili sovjetski državljani. Ko navaja odlična primera Krasnova in Skura, nadaljuje:
Nobeden od teh dveh nikdar mi bil Sovjetski državljan. Kot na tisoče drugih Kozakov, sta zapustila Rusijo novembra 1920. leta in od takrat 's;‘a živela v drugih držeteh. General 'škuro je bil jugoslovanski državljan... Sedanji gospodarji v Kremlju so svojim podložnim jasno povedaSi, da ©o jim zapadite demokracij© izročile vsako osebo, katero so zaht.svsfi. Ne samo tiste, ki so nobrgnili ::: Rdtčn vojtke, ■ampeik tudi v.ro prohikomum'.stična voditelje, ki se .pred trideredimi loti skuiai rešiti Rusijo pred komunizmom. Ruzkc 'čejstnika in vojake, ki niso bili sovjetski državljani!. Iče;|:.s.li so 1'nvsti cer© tisto Rušo, ki 'so bili rojeni v tujih državah.
Gon ero! Poljakov ja svoje pismo ■zaključil z vljudno toda odločno zahtevo za preiskavo, ,ki nalj poiiščo rasniičmie krivce...“.
To je ibil rciij'etn'0 prvi primor, kir> je bii Ohurohill opozorjem., dn je bilo vHiliko iJteviilo mesovjotsikih driavljlainov predanih Sovjetom, Ob taj trditvi je bil vidno vznemirjan in 27. aprila jie išef Sevennioga oddelka ipri Zunanjem uradu, Heniry Hobter, praal 'državnemu podtajniku v Vojnem uradu, kjer je podčrtal obtožba gemeraila Poljakova:
Poslaništvu Njianega Veličanstva v Washimgtonu je bilo naročeno, naj poi/ilje neobvezno poročilo, toda v slučaju, če stvar pride v preiskavo ali pred parOamont, 'VVimton Churchill hode imeti vtia dosegljiva dejstva.
Gre za 'ljudi, ki so bi,V "dani Pair.nvvitzevoffa korpusa, ki so ax borili v rjenvški vojski pod imenom XV. S S Oossak Cirps, vr-njon.i pa eo bili po pogodbi, podpisana na Dunaju 22. maja 1945 mod gcme ralom AJeieandrom in sovjet ki mi oblastmi, ki ina svoje pooblastilo v Jaltfdri pogodbi. V .arhivih Zur.r. ujcgn urada ni no-benre 'kopije kake pogodbe, 'podpPnr.c od A bvandra, sat» bo Sir V/iniston Churchill zelo •hvadežon, oe bi mu pr/srcdoval: kopijo tega teksta skupaj z drugimi važnimi informacijam:':.
Brigadir II. B. Lah h a, n iz Kubčn cit nega urada je 111. maja odgovori' in razložil, da po akrbncm pregledu tozadevnih <k<kumcntov ..do zdaj ni ;mo mogli izslediti kak-ave kopije pogodbo, ki bi jo podpisal g e nora 1 Alcsam.er rn 'ki bi potrdila ropatriacijo." Kartoteka ne izkazu jv nobenega nadaljnjega razvoja in i zgleda, 'da se ho Churchilli moral zadovoljiti z ne zadovoljivim izidom preiskave.
Da niso našli besedila Aiiegar.drove pegedbe, hi nič čudnega, Iter tega ntlooli ni bilo. 23. maja Marshala A',exaindra na Dunaju ni bilo, po cg tega pa ta datum nima nobene zveze z odredbami o Kozakih, !;i so se tedaj menjavale mod AFHQ in Osmo armado. Ker je bo zdaj pivič, da je te vrste čenča prišla na dan, izigOeda, da je to napačno informacijo dal nekdo, ki je imel ozke zveze s ,,Prime ministrom", in je obenem tudi dobro poznal ceh zadevo. Pri tem je najbrž imel dvojni -namen. Prvič — da nevojskujciJe se Kozake v Lienzu zamenja s Pannvvitzevim korpusom, ki ••'o -pripadali nemškim SS oddelkom, in drugič — da vso odgovornost za predajo preloži na rame Mar-shala A’cxar.'dra.
Te po-izvedbo -so se vn."-il-e v cdsKitros-ti Korakov, ki so tedaj le vedno trdo delali in umirali v rovjr-lzkih P'.'i;:iln.:h delovivh tabori''ih. Ivo se je v lotih 1955—57 vrnil majhen procent preživelih starih emigrantov, katerim •je Kruečev dovolil vrnitev v zahodno Evropo, je skupina l-.irinajstih pisala kraljici Elizabeti IT. za pomor. Skupino je v«w pcllvvniik Aleksander Proto-popov, imenorad pa so -se Zveza ko:::', kili : . t:.:l n. ki so emi.rrirali iz Rusijo-k-ta 1920 in so so 1550—37 vrnili iz sovjetskih Iccocir..racijukih acori-č. V odgover so dobili navad.'/) pr:Jaz« o foti iV.o. Stvar bi t -novno tsspala, da se zn to ni zanimal angkOki časnikar rkter Ilrnicv Iilytho.
Po drplsovtMVju in razpravljanju :: Je IIux'ey B)yL-lie ponudil, dl napile bolj natančno 'p'nOŠnjo, ki se g'la:?i:
Prošnja
Mi, .pocJpriaami, smo. Kozaki, Ud smo se od Ttovembm 1917 do' 1920 iboriOi prt)ti tomuinSizirra v Rusiji. Decembra 1920 smo 'bili prisiljeni, da se umaknemo z armado generala AV ran gl a v Jugoslavijo. Kralj Aleksander nas 'je lepo sprejel, dobili smo delo, starejši pa primerne pokojnine.
Oktobra 1944 'smo bili spet prisiljeni zapustiti svoje domove v našli drugi domouimi Jugoslaviji. Bežali smo pred komunisti in našli zatočišče v Lienzu v Avstriji. Tam ieo nas 'britanski vojaki aretirali ter nas 29. miaja 1945 predali Rdeči armadi v Judenburgu, Avstrija.
Aretirani smo bili na ukaz generala Al'exan'dra Osme britanske .armade, predajo Sovjetom pa sta izvršila polkovnik Maločim in major Davias. Ko so ispreljeli našo predajo, eo nam dali častno besedo, da ne bomo predani Rdeči armadi. Kljub temu so nas izro&Ti. Tiste, ki sle niso hoteli ukloniti, ali so 'hoteli .pobegniti, .so postrelili ali pa pretepli s tpuškiniimi 'kopiti. Pred predajo so nas britanski vojaki preiskali, nam pobrali ure, denar iu druge dragocenosti.
28. maja 1945 ob G. uri zvečer smo zvedeli, da nais 'bodo predali Sovjetom. Vložili smo formalni protest in polkovniku Mal-oolmu 'pokazaili svojle dokumente, da dokažemo, da smo res stari emigranti. Reloell mam je, da te dokumemtie lahko .pokažemo Stalinu. Napisali smo prošlnjie na angleškega kraTja Jurija VI., na britansko poveljstvo, .na jugoslovanskega kralja Petra II. in na papeža Pllja XII. Vsa ta pisma .smo dali polkovniku Malcolmu, da jih odda naprej. Prejeli nismo nobenega odgovora.
Zgodaj zjutraj 29. maja 1945 so nas zastražili in pod vojaško stražo odpeljali v Judenburg. Takoj ob prihodu so nas izločili Rdeči vojski, ki nas je že čakala. Prevzel nas je general Dolmatov. Bil je začuden nad dejstvom, da so Britanci predali Sovjetom tudi stare emigrante, ker so Sovjeti od zahodnih zaveznikov zahtevali le sovjetske državljane.
Posledica te predaje je 'bila, da smo 'bili obsojeni na 11 ali 12 let prisi/Liioga dola v sibirskih taboriščih, kjer smo morali delati najtežja dala. Zdaj smo stari, bolni in nesposobni za delo.
Zdaj prosimo Njeno Veličanstvo, .angleško kraljico in britansko vlado, ki iso m našo nesrečo odgovorni, da mam za teb 11 ali 12 let v sovjetskih taboriščih odkažbjo nkako odškodnino.
Toi prošnji je bilo priloženo posebno pismo kapetana Aniatola Petrovskega, ki je še 'bolj podrobno podčrtal nezakonitost te predaje. Petrovski in njegovi tovariši so mislili, da je bila .britanska vlada tista, ki je ukazala predajo.
Sem ruski emigrant — tako je začel — v letih 1919 in 1920 sem
sc ikot -častnik v Bdii armadi boril proti 'komunizmu. Ko jc bila armada Tia Krimu premagana, sem moral zapustit Rusijo in sem odiSel v kraljevino Jugoslavijo, kjer .sem živel, študiral in delal do aprila 1941, to jo do kapitulacije Jugoslavije. 28. maja 1945 som ibil izdan in prodam sovjetski vojski (MVD). Od leta 1945 do 195G sem bil zaprt po raznih sovjetskih koncentracijskih taboriščih Brez sodne razprav*.' sem bil obsojen na j<>čo od deset do šestindvajset fet. Zaradi -dolgih let trpljenja, ločen od svojih sorodtiiikov, ko so mo kot zločinca držali v rudnikih v Sibiriji, Vorkuti in drugih krajih, som zgubil svoje moči in zdravje. Zaradi tega nisem za noibciro težko delo in živim -kor; razseljena oseba (DP), mestna občina pa mi daje -samo malenkostno podporo.
Upoštevajoč, da som dejansko bil -predan Sovje om -po Britancih, ki so vedeli, da nisem 'sovjetski državljan, je to nezakonito dejanje, zato se čutim upravičenega, da mi britanska -kraljica Elizabeta II. da neko -pomoč kot odškodnino za leta, ki asm jih prebil v sovjetskih ječah; neko odškodnino za izgubljeno zdravje .in da na stara lata ne bom stradal.
Tu je končno dokaz, katerega jk britanska vlada tako colgo tajila. V nasprotju z -navodili, ki so jih dajali v javnost in -proti sporočilom, katera so .sestavili .pozneje, s» bild stari emigranti vedoma predani Sovjetom. Churchill je bil tisti, ki je leta 1920 rešil Petrovskega in njegove tovariše pred maščevanjem Boljšovikov, cn jc julija 1945 svaril Alcxandra, naj bo posebno previden, da ne 'bodo rabili sile in koga pregovorili, da se vrne v svojo deželo. Isto načelo so upoštevali od koncu Korjjske vojne. Leta 1952 je Churchill pisal Edemu: ,,To je stvar naše časti, da nobenega .ujetnica, protikomunista, ne -prisilimo k vrnitvi, da bi bil v komunistični Kitajski umorjen. To n,i stvar debate, ampak osnovno načelo, za kar so borimo in, -ic bo treba, tudi umiramo". Kako bi se Churchill počutil šest let pozneje, bo je zvedel mesnico o strahotnem izdajstvu, ki so ga skrivaj izvod'! v imenu njegove vlade, v nasprotju z njegovim mišljenjem in proti njegovim navdbam? .
Na žalost mi Lahko ugibamo, nikdar pa me bomo zvedeli kakšna je bila Churchillova reakcija. Lota 1958 on ni bil več ministrski predsednik. Bil je njegov naslednik, ki je prejel prošnjo teh preživelih Kozalov. Ta oseba je po hitrem zgodovinskem obratu bila lata 1945 ze'-o blizai tej pozabljeni operaciji, 'ki je -rodila toliko trpljenja in bridkosti. Ta je gledal dogodke v čisto drugačni luči. Ta oseba je bil nekdanji rezi (kučmi mimriter v Sredozemlju, spoštovani gospod H a roki Ma amili an, ki je zdaj živel na številki deset Downmg Street. Kar zdaj vemo, jo, da je ,,Prime Minister" ta pisma poslal na Zunanji urad, ta pa je Kozakom takole odgovoril:
,,Natančna preiskava dogodkov nas vodi do zaključka, da ne moremo ničesar -storiti v pomoč osebam, ki so navedene v vašem ivisniu."
MARŠALOV PRIHOD
,,T«ibi>rišče je veselo razpoloženj, ker je F.M. (Field Marshall) reke'!, da ne ‘bodo vrnjeni v Jugoslavijo'1. (Dnevnik Jane Balding’, sestre Rdečega križa v Vetrinjskem taborišču; 4. junija 1945.)
Prisilna vračanja, ki so koncem maja in v začetku junija 1945 poslala na deset tisoče Kozakov in Jugoslovanov v smrt, «o se izvršila ®elo hitro in v veliki tajnosti. Splošno nasilje in prevara od višjih oblasti nista bili dovoljeni in vrnitev nosov jeti kih starih luskiih emigrantov je bila izrecno prepovedana v vseli naredbah, ki so prišle od AFHIQ ali o-d Osme armade. Britanski vojaki so sc upirali tej nevojaški nalogi, -vstajala so nevarna vpra-šanja o državljanstvu in širile so ise govorice o masovnem pobijanju onkraj jugoslovanske meje. Kako dolgo bo vzelo, .preden te neprijetne novice pridejo do ušes MarCreerv-ja -ali irainšaila Alex:andra? Bila je važna hitrica, če hočejo, da bo Maemilkir.-ov načrt uspešno opravljan.
Vsa-j prodaja •srbskih in slovenskih vojaških in polvojaških oddelkov se je končala brez ovir. Enostavno uko inoigli verjsiti, da bi jih njihovi prijatelji in (v slučaju četnikov) njihovi zavezniki izdali Titu, s katerim hi Britanci pred enim tednom skoraj začeli novo vojno. Slepo so verjeli britanskim •častnikom, ki so jim zatrjevali, da potujejo v Severno Italijo, kijer se bodo pridružili svojim tovarišem,
Usoda jugoslovanskih vojakov v vetrinjskem taborišču je gotovo bila krula, sramotna in nepotrebna. Toda tils-ti na poveljstvu 5. korpura, ki so bili za to odgovorni, so začeli tedaj pripravljati (če je to mogoče) še večjo nasilje. Ne pozabimo, da 'je bilo med prestrašeno množico,, ki se je pomikala skozi ljubeljski predor, preden je Tito zaprl meje, tudi veliko število civilnih 'beguncev. V Vetrinju so jih 'ločili od polvojaških enot ter jih preselili v taborišče kako miljo oddaljeno. 20. maja je hi'o tam 2.450 moških, 3.000 žensk in £50 otrok; vseh skupaj (3.000.
Zdaj so Angleži pripravljali, da tudi vse te nezaščitene 'ljudi vrnejo v roke moii cev.. Vrhovno poveljstvo (AFHQ) je 23. maja izdalo odredbo, .naj vrnejo vse Jugoslovane, ki .so na področju Osme armade, toda brez pritiska'1; drugače naj ,se preselijo v Distone v Italiji, lej er naj se pridružijo •svojim rojakom. Sprva so ta ukaz izvedli zelo uspešno, po čisto preprosti metodi, da so vstopali na transport ,,na častno besedo britanir.leega oficirja", da gredo v Italijo. V noči 28. maja ise -je v taborišče vrnil 'srbski četnik in povedal, kam so- j'ih v resnici otipe’jali in kakšna je bila usoda tistih, ki so prišli v roke partizanom. Ta novica se je hitro razširila in povzročila veliko zaskrbljeno; t tako meti ogroženimi Jugoslovani kot mod britanskimi častniki, ki so bi i odgovorni za ta prevoz. Maršalova nairedba se z zvijačo ni mogla več nadaljevati.
(Sledi)
France Krištof:
ANGLEŠKO IZDAJSTVO (A BRITISII BETKAVAI.)
Mesto uvoda v sestavek g. F. Križtofa opozarjamo naše 'bralce na članek istega avtorja, objavljen v št. 7/8 preteklega leta (str. 186), kjer jasno dvomi v iskrenost angleške besede. Sedaj bomo v dveh nadaljevanjih obi.'aviii, kaj se je zgodilo. Vsak sam pa naj razsodi, če je anglofilija še naša bolezen! — Op. ur.
Dokumentaren film. Izdala in predvajala BBC-Londor v režiji Laurcnce Rees-a.
Pri snemanju v Sloveniji sodelovali Filip Robar-Dorm, Marija Ivana Tekavec in Zdravko Bučar.
Od Slovencev nastopata v filmu ga. Nina Lenček, civilna begunka in Milan Zaijec, domobranec. Intervjuji Franca Dejaka, Franceta Kozine in Franceta Krištofa niso vključeni.
Film začne ,z obsodbo N. Tolstoja v prid Lordu Aldingtonu za 1.500.000 funtov odškodnine zaradi žaljenja časti. Očiten je namen filma, da razloži, v čem je bilo bistvo procesa. Namigne tudi, da je Tolstoj izgubil, ker ni mogel točno dokazati, da je bil Tcky Low (Lord Aldlngton) 24. maja 1945, tedaj ko se je predaja začela, tše v Celovcu. Pc trditvi Lorda Aldi igtona je on že prej odpotoval.
Gre za postopanje angleške vojske pri predaji Kozakov Stalinu in pro-tititovcev (tako jih film imenuje) Titu. Zgodovina prodaje nam je že znana, deloma iz lastne skušnje, deloma iz Tolstojevih spisov. Kar presune človeka sedac. da jo sliši potrjeno iz ust samih angleških oficirjev in podoficirjev, 'ki so bili tedaj na kraju samem in so s studom sodelovali pri tej predaji.
Krutost in zavratnost postopanja s kozaki je jasno podana, prav tako obup njihovih družin ob grozi neizvestnosti. Jalta je veza'a Angleže samo na vračanje sovjetskih državljanov, vračali so pa vse bra:: igjeme, tako begunce iz prve svetovne vojne kot Nemce, ki so bili -priključeni kozaškemu zboru. Po pričevanju Zoe Polanske, ki je preživela Ausclnvitz in Dachau, so Angleži pri tem postopali slabše kot nacisti v koncentracijskih taboriščih.
Domobrancev film sploh ne omenja, ampak jih pomeša med prutititovce. Od teh je nekaj prizorov srbskih dobrovolj-cev iz tedanjih fil.manih poročil in enega bradatega četnika.
Predaja naj bi se izvršila v izrecnem nasprotju s Churchillove politiko. Naj večjo odgovornost .zanjo film pripisuje gen. Robertsu, names niku komandanta 8. armade manšala Alexandra. Ta je, po vrnitvi ministra MacMi-Uana iz Celovca, 14. maja 1945 izdal povelje:
Vse izpričane jugoslovanske -podanike, ki so služili, v nemški
vojski in so se predali, je treba razorožiti in izročiti lokalnim jugoslovanskim, silam.
(Potemtakem domobranci ne bi smeli biti vrnjeni, ker niso služili v nemški vojski, kot se je dokazalo tudi na londonskem procesu.)
Toda Toby Lov, iteif .štaba 5. korpusa, ka ®e je pogajal s tiltovci o predaji, je 17. maja izdal povelje:
Vse jugoslovanske državljane na območju te armadne skupine je treba čimpreje izročiti Titovim silam. Treba jih je takoj razorožiti, ne sme se jim pa povedati kam bodo poslani.1
Povelje se je nanašalo na vse: vojake in civiliste. Zato je Toby Lovv že naslednji dan poslal sledeče pojasnilo:
Jugoslovanski državljani po tem povelju obsegajo vse netitov-ske vojake z jugoslovanskim državljanstvom in tiste civile z jugoslovanskim državljanstvom, ki ji,h lahko' klasificiramo kot spremljevalce taborišč. V povelju niso vključeni tisti civilisti, ki niso spremljevalci taborišč.2
Taboriščne spremljevalce je torej s svcije strani vključil Toby Low. Gen. Roberts jih v svojem povelju ne omenja.3
Gospa Nina Lenček v filmu dobro razkrinkava zlobo oznake ,,taboriščni spremljevalci" s popisom usede svojega očeta dr. Joža Lovrenčiča, znanega pisatelja, svoje matere in svoje sestre, ki so bili vrnjeni skupaj z domobranci, sama pa se j|e rešila, ker na transportu ni bilo več plrostona. Prav tako perverzno angleško trditev, da so pošiljali civiliste nazaj iz sočutja, da ne bi ločevali družin.
Za tiste, ki že poznamo trpljenje Milana Zajca, je pa verjetno najbolj pretresljiv prizor tam. ko pokaže sliko vseh desetih bratov, od katerih so bili štirje ob istem času v breznu, od teh pa dvojčka Toni in Ignacij skupaj zvezana in skupaj pobita.
Film lepo podaja sliko angleške nemorale za časa vetrinjskih dogodkov. Angleži naj bi se bali Tita, zaveznika, ki so ga oni sami oborožili, zato da ne bi sprožili tretje svetovne vojne. 'Zastopnik MacMillana si upa še trditi, da je bila odločitev o izročanju vojaška odločitev, ne civilna t. j. MacMilla-nova.
(1 Zanimivo bi bilo vedeti, ali ,;'e ta zvijača prišla od Low-a samega ali je bila sugerirana od partizanov. Vsekakor je avtor vedel za naklonjenost domobrancev do Angležev.)
(- Že od Julija Cezarja naprcij so imenovali ..taboriščno spremljevalce" tisto sodrgo, ki je spremljala vojake na pohodih, skupaj s pratežem. To so bili mali, goljufivi branjevci, vlačuge, vrači im podobno.)
(3 Z angleške strani gledano naj bi torej napor dr. Meršola z mojo pomočjo uspel v tem, da je dosegel prekvalifikacijo civilnih beguncev. Iz vojaške sodrge so se 'sprcmemiili v resnične begunce. Z dr. Merlotom seveda tedaj o tem nisva imela najmanjšega pojma. Tudi major Barro je utegni! o tem zvedeti 'šele ob svojem odločilnem posredovanju.)
Capt. Nigel Nioholson od Grenadier Guards, vojaki ki naj 'bi s studom opravljali svoje delo pri vračanju,, popisuje, kako 'je moral ,,izboljša ti" na povelje svoje dnevno poroičilo. Sprva je bil zapisal, da vralčianci' pričakujejo smrti iz rok partizanov. Kaj takega pa ni smelo v javni dokument. Naslednjega dne je morali' zapisati, da vračanci pričakujejo pravičnega i avnanja ,,Popolna neresnica", pravi on sani.
Ob Itaki izjavi zaudari iz filma vsa zavratnost in podlost višje angleške komando na Koroškem, slika preoblečenega volka, kateremu so se predali begunci in domobranci' kot ovčice brez pravega pastirja, kot pravljična Rdeča Kapica. Angleži so se izkazali za trdne zaveznike komunistov za zmago revolucije v Sloveniji. Prod slovenskimi komunisti jih gotovo ni tieba biti prav nič sram. Bili so vredni drug drugega.
Film konča z 'besedami:
Ob koncu vojne jc biia angleška vojska v južni Avstriji pod hudim pritiskom. Nc moremo se pa izogniti dejstvu, da je bilo v maju in juniju 1945 izročeno 30.000 ljudi v roke njihovim sovražnikom, v nasprotju z zavezniško politiko.
Med preživelimi žrtvami pa prevladuje prepričanje, da na koncu vojne niso bile samo osebno prevarane, ampak da sta bili tudi pravičnost in sočutje, ki so ju pripisovale Angležem, z njimi vred prodani.
Vrednost filma je predvsem, da je filman od Angležev za Angleže. Če pomislimo na angleško samozaljubljenost, je bilo za filmanje potrebno precej poštenja, poguma in vztrajnosti. V tem pogledu režiserju Laurence Rees-u lahko samo čestitamo. Gotovo je precej zasenčil sij romantike o viteštvu angleške vojske, kot se je slikala iz napada am.gleške lahke konj.‘niče na Balaklavo v Krimski vojni, časi so se pač izpremenili.
Da je bilo mogoče tak film producirati in predvajati v Angliji sami, je seveda poglavje zase. Šele ko sc bo v Sloveniji produciral in predrajal tak film, nepristranski seveda, o ,.OF“ in ,,NC'B", potem si 'bomo lahko rekli, da je v Sloveniji zavladala demokracija.
Produkcija filma samega ima pa še drugo, prikrito stran, kot drugo stran lune. Slovenija in domobranci kot taki niso v njem nikjer omenjeni, spet v popolnem nasprotju z začetno obvc.zo režiserja Laurence Rees-a. O tem pa naj govori Angleško Izdajstvo št. — 2.
France Krištof
ANGLEŠKO IZDAJSTVO ŠT. 2
Vabilo k sodelovanju pri filmu o Vetrinjskih dog-odkib, ki mi ga je od strani BBC poslal Laurencc Rees je bilo 'že objavljeno v Taboru. P*av tako moj odgovor nanj. Poznal sem zakrknjenost Angležev, zato je bil moj odgovor na lep način odklonilen. Bil je tako oster in jasen, pogoj, da brni smel
v filmu na kratko opisati vso resnko o domo.branc^ih, zanje tako nesprejemljiv, da odgovora sploh nisem pričakoval.
Na moje presenečenje pa mi je Rees odgovoril, pristal' večkrat in izrecno na pogoj; stvar je postajala' resna. Med nama se je začelo razvijati prijetno znanstvo, saj je Rees zelo simpatična, zgovorna, razgledana in na videz odkrita osebnost. Že od vsega začetka mi je sam od sebe odkrito priznal, da je osnova filma trgovska. Film o grozotah; ki so se ventilirale na Tolstojevem procesu, se bo eagotovo dobro prodajal. Bil pa je izredno odločen v tem, da angleško umazanijo ob Veitrinju spravi na' dan.
Za razlago v filmu o domobrancih ni bil kaj navdulJen, toda vsi štirje — rešcnoi Dejak, Kozina, Zajec — in jaz smo biii odlcčmo' edini v tem, da nima smisla pred tujci, po-ebno še Angleži,, razkazovati slovenskih grozovitosti in kako so domobranci umirali, če s.e istočasno ne prikaže, zakaj, čemu in kako so se v življenju borili. Na misli smo imeli celo, da bi zahtevali od Reesa pismeno izjavo, da bo razlaga o domobrancih vključena, pa smo odnehali, ker bi bila taka zahteva lahko dvorezen mcii. Vsa pričanja bi lahko izpad a. Zanesti smo sc morali na Rcesr.vo besedo.
■Osebno sva precej dolgo .govorila. Razločil sem mu situacijo v Sloveniji med vojno, ki jo jle z razumevanjem sprejemal. Na povabilo so je udeležil trd: spominske proslave na Orlovem vrhu v juniju 1S120, kjer je tudi v nagovoru za. vse povedal svoje vtise iz Kočevskega Roga. Očividno ga jo prevzelo, četudi nekatolilana, ko :.em mu med •skupnim obhajilom šepnil: ,,Vidi', taka je hi'a. večina tistih, ki so jih partizani v Rogu pobili!"
Filman.e se je vršilo 2. julija l&OO na Slovenski Pristavi v Harpers-fie'du, '10 milj vzhodno od Clevelanda. Pri mojem intervjuju pa me je ustavil, ko sem prišel /. razlago do italijanskega razpada, češi da sem predolg in da bo on s kemerharjem to •hitreje opravil. Spet sem v precepu moral odnehati, vsaj nekaj je že priš'o nn troh. Ločili smo se v največjem prijateljstvu... Vse drugo pa je razvidno iz naslednje izmenjave pisem.
Dopisovanje objavljam: da bi preživeli domobranci spoznali, kakšne ovire se postavljajo no poti do priznanja domobranskih zaslug. Saj priče-vajiji Dejaka in Kozinc tudi nista vključeni v film.
London, 14. dec. 1990
Laurence—Francetu.
S temle Ti samo sporočam, da je naš program o prisilnem vračanju nazadnje le dobil prostor pri oddaji — petek, 1:1. januarja 1991 ob 9,30 zvečer na BLC-2.
Po dolgem razmišljanju smo sklenili, da. bomo film imenovali ,,Angleško izdajstvo" („A British Betnagal"), saj so laži in prevara, ki so jih Angleži uporabljali, da so lahko izvršili svojo .nalogo, eno izmed redkih dejstev, o katerem so vsi soglasni, (če so bila te dejanja upravriffena ali n.?, je seveda drugo vprašanje.)
Poskušali smo na vsak način vključiti Tvoj interview v program, toda
Belo mi ie žal, <fa sta, 'kot sc vlčasiJh tlogodL, preobilica matcTfiaila im mlcela-stično odmerjen čas povzročila, da se nam to ni posrečilo. Prav v resnici to obžalujem, toda prepričan sem, da boš to razumel, televizija je daleč bolj zadržana v tem pogledu, kot je pa tisk.
Kot sem Ti obljubil, Ti bom poslal v januarju VHS celotnega programa skupaj s kaseto Tvojega intervjuja (kot sem že razložil so ti VTIS izključno za Tvojo osebno in zasebno uporabo). Uredil sem tako, da je kaseta programa prevedena na ameriški1 format za Tebe, Tvoj intervju pa ostane na kaseti VHS PAL sistema.
Mnogo pozdravov
Laurcnce Senior Producer I)ccumentary Features
Cleveland, 9. jan. 1991 France—Laurenceju
Prejel sem Tvoje pismo z dnie 14. dec. 1991.
Da moj intervju ne bo vključen v vaš program me ni prav nič presenetilo. Imam že staro, izkušnje, pa P,o kakšne!
Dal si mi besedo, da bom v programu lahko razložil vso resi ico o domobrancih. To je bil moj sine qua non pogoj, da 'sploh sodelujem z BBC. Toda tudi pri vseh Tvojih kasnejših, ponovnih in kategoričnih izjavah v tem smislu se nisem mogel znebiti občutka, da ho z najinim dogovorom nekaj narobe.
Malce, na vetrinjski način, si rre pač speljal na led, ,.na pot v Italijo", da tako rečem. Držal si se tradicije, tokrat 'brez trupel. Pa tudi 1 rez moje osebne zamere, bodi o tem prepričan. Zato ker Te v rcsi.ici razumem: Nova lisa na koži se tigru prav rič ne pcena. čudim se samo, čemu le tik cirkus tukaj v Clevelandu spričo Tvojega delovanja, vključno rože za mojo ženo.
Prav nobenega interesa nisem imel, i' \ hi v Tvojem fi'mu gledal samega sebe. Toda angleška publika jo bila. če izvzamemo pokole od strani par. tizanov, dosledno zastrupljevana z zlebnim obrekovanjem o Slovenskih domobrancih, ki so moj ponos in moja žalcst. Široka publika ne more imeti prav nobenega pojma o njih drzni, za ves svet pionirski obrambi življenja pred domačimi, revolucionarnimi, ,,osvobodilnimi" teroristi, med sovražno okupacijo povrh vsega. Koliko jo bilo ostalim pričevalcem dovoljeno, da se dotaknejo tega vprašanja, bomo šele videli.
Moj intervju je bil okrnjen že pri snemanju samem. L‘e bomo sem mogel posvetiti v to zaroto molka in obrekovanja. Sedaj, ko vidim d:, je tudi BBC udeležena pri tej zavori, mi ni nič kaj lahko pri srcu.
Kot praviš, se bo program imenoval ,.Angleško izdajstvo". Kakšen sijajen naslov za spomenik moji lastni nepopravljivi naivnosti.
Adijo torej, pa zdrav ostani!
S pozdravi	,,
h ranče.
London, 21. jan. 1991 Laurence—Francetu
Ravnokar sem prejel Tvoje pismo od 9. januarja in čutim,, da Ti moram takoj odgovoriti.
Tvoje opazile e so me zelo ranile, posebno zato, ker se mi zdi, da so posiljeno pristranske. Za mene !bi bilo boljiže, če bi .nekdo s Tvojo nadarjenostjo prihranil svoje mnenje o filmu, dokler ga ne bi videl. Ko bi ga gledal prej, bi gotovo zaznal, kako je poudarjeno dejstvo, da so bili mnogi antititovski Jugoslovani neprostovoljni družabniki Nemcev —, pravzaprav si uporabljeno besedilo deloma Ti sam sugeriral kot sledi:
,,Bilo je na tisoče skupin, ki so nasprotovale Titu. Vse so se borile proti krmuniznui. Vse so se v različnih stopnjah družile z Nemci, četudi so se mnog-e od teh skupin postavile na stran N Muce v enostavno ziatoi, ker so sovražile Tita bolj kot pa naciste.“
Film kaže prav grafično obseg prevare, ki so jo Angleži uporabili proti Tebi in Tvojim tovarišem. Zato me zares 'čudi, da Ti avtomatsko domnevaš, da film ne more predstavljati resnice, če .tvoj intervju ni .prikljužen.
Odkar je bil objavljen naslov filma, acf me precej napadali. To se je še poslabšalo, ko jc bil film predvajan in eo lahko milijoni ljudi videli obseg nepoštenosti, ki jo je zakrivila angleška vojska. Kar redoma dobivam pismena zmerjanja od bivših oficirjev vojske, ki me obtožujejo ..izdajstva" zato, ker sem si upal podvomiti o pravilnosti dejanj angleške vojske. Sima BBC je prišla pod udar vplivnih ljudi tukaj v Angliji, kier jie imela pogum, da film prikaže. Toda ni treba, da verjameš meni, ko sedaj., ne da bi videl film, obtožuješ BBC kot soudeleženko zarote molka in obrekovanja". Vprašaj kogarkoli, ki tukaj živi.
Saj si inteligentna oseba, zato Te prosim, da pretehtaš tole: Zamisli si, kako se počutim jazi. potem ko so me ozmerjali bivši oficirji angleške vojske, ker sem s.i drznil posneti tak film, pa dobim pismo od strani ljudi, za katere sem si najbolj želel, da svet sporna njihove doživljaje. Ne pismo priznanja, ampak napadalno pismo od osebe ki mie obtožuje, ne da 'bi videla film, da sem jo „na vetrinjski način speljal na led v Italijo", želim samo, da si vzameš toliko časa, da pregledaš film in potem umakneš svoj komentar kot nezaslužen.
Rad bi videl, da pokažeš tole pismo tudi svojim tovarišem — De jaku, Kozini in Zajcu.
S pozdravi
Laurence
(Sledi.).
„Tabor“ ni nikomur privesek! „Tabor" nima mecenov! Mislite na to in redno plačujte naročnino ter darujte za zvestobo!
T. P., Lanus.
MRTVIM IVI TREBA SVOBODE
NEKATERA ŽALOSTNA DEJSTVA IZ OKOLICE GROSUPLJA
Neštetokrat hitijo našo misli tja 5az morje, v doline otn griče tja v prelepe slovenske vasi. Kolikokrat si v medsebojni družbi obnavljamo ljubezen do domovine, a tujina pa nam vsak dan veča razdalje.
Ta članek, ko pišem o Sloveniji s kratkim pregledom zgodovine in poudarkom visokega kulturnega stanja našega naroda, ki je po pravici veljal kot eden prvih evropskih narodov po svojem kulturnem delu. Za časa Druge svetovne vojne je pa tudi največ pretrpel. Naš narod je miroljubne dokazal svoje junaštvo proti svojim nasilnikom.
Za časa italijanske strahovlade so se začele organizirati ,,Bele garde" (ali vaške stražk). Zakaj. Zakaj ,,'bele garde", zakaj domobranci, takaj toliko gorja, zakaj je naša dežela postala razvalina, bojišče in grobišče, posejana z grobovi mučenikov?
Tisti čas so namreč bili naši ljudje brez obrambe izpostavljeni vsakemu naselju. Vpričo zmede in negotovosti pred razbojniki so se morali sami organizirati proti raznimi skupinami	med	katerimi so	bilo prave razbojniške
tolpo, čeprav so si nadeli	ime OF	proti	okupatorju.	Res, da so tu pa tam
•napadli kakega Italijana	im. vrgli	kako	bombo brez	pomena, živež in potrebno so ropali poštenim	kmečkim	družinam. V tem	položaju se , j j v neka-
terih vaseh uredila obramba. Zaprosili smo za nekaj obrambnega orožja, ki so ga zasedbene oblasti rade dale, veseleč' se strašnega bratomornega boja, ki bo iz tega nastal. Toda kmetom prav res ni osta’o mili drugega kakor braniti svoja življenja in svojo 'last. Posledice tega so res bili oborožer i spopadi in kar je narod peljalo v nesrečo, so bili ZLOČINCI, kateri so se delali junake in med tem pobijali najboljše sinove s'ovenskeea naroda, nar id pa pehali v obup.
Nai navedem imena samo nekaterih žrtev ig Dolenjske iz okolice Gro-suplja. Eden izmed prvih je bil ubit Tone Kočevar, kaplan v Zagorju, doma »z Grosuplja. Bil je o-d Nemcev pregnan in se je vrnil dcl.mov v Grosuplje, hjer ga je čakala smrt. Tragični konec G-člamske družine Jakopir, poklana od komunisto”, tudi iiz Grosuplja. Brata Ludvik in Jože Rosi, Velike Mlačevo, ubita 1. 42. Tajnik občino Slivnica Ž-alniZ. Lojze šemi’ in Ivat Jano z, gospodična Zofka Globokar, vsi trije doma iz žalne, ubiti 1. 42. Bratrama Jože in Franc Zavržen, doma Lopček pri Grosuplju. Bivši župan občine Slivnice Žalne Alojzij Vrečar, Malo Mlačevo, ubit 1. 43 iz osebnega sovraštva. Zupančič Janez, doma iz Gatinc. ubit 1. 42. V vasi Blato so delno požgali gospodarska poslopja in oropali govejo živino in poljske pridelke pri Adamiču n Kovaču in to zato, ker so sc gospodarji pravočasno umaknili na varno.
<5e še sedaj ikdo trdi, da so sodelovali z okupatorji tisti, ki so dvignili orožje v silobran, se zavedali svoje odgovornosti .pred Narodom in Bogom in niso odobravali na,črtnega poletja .neodgovornih komunistov, je to pač krivičen očitek. Ti možje in fantje, ki so bili v resnici za reišitev naroda, 'šlo je zato, da se narod očuva, kajti mrtvim junakom v grobu ni treba svobode.
Tone Šušteršič
LJUBLJAIVSKO SOIMŠČE -BEGUNJE - HAJIIENBURG -KALVARIJE SLOVENSKIH .MATER IX ŽENA
(Nadaljevanje)
Kako pa je bilo, mama, s tisto demobilizacijo partizanov?
Na velikem dvorišču pri Rožekovih na Posavju (Ježica) je bilo polno partizanov in partizank. Mod pnrtilz,arnikami so nekatere celo jokale, češ da nimajo kam iti sedaj. Pa jie Rožekova mama najbližnjim partizanom rekla: To pa ni prav, da jih postavljate na ceisbo, ko nimajo ne doma, nie službe. Vsak izmed vas naj bi eno oženSl, pa 'bi 'bi'e proskitoljene". Takoj se oglasi eden od najbližje skupinic partizanov: ,,Air, mama, .to so pa same kurbe. še na misel mi ne pride, da bi se s katero ožein)lil.“ Tako je bilo, za ..osvobodilno vojsko" so bile takrat , zaslužne", sedaj pa na ceisto vržene, brez izgledov za ncutnljni življenjski oibsboj.
Mama, se vam je vtisnil v spomin Sc kakšen poseben dogodek, ki osvetljuje tedanje nevzdržno stanje?
Marsikateri doživljaj je til pretricsijiv. Naj omenim še enega. Z nami je 'bila v delavnici nrinvc.romn še mlada zsiipomuca. Pihala se je Razinger Grsta. Poročila isie je, ko je omela komaj IG let, z nekim pravovernim komu-ntuitom in v step 51 a celo v pa it'jo. Pripovedovala nam je., da j!s na moke m pohodu proti Mokronogu spotoma videča', kako so komunisti mučili svoje žrtve, jim rezali jermena iz hrbtov, stikali oči itd. Zagnusil!o se ji je in se je odločila javiti vse to Nemcem. Ros so Nkmci 24 mučiteljev zajeli in postrelili. Part:zoni so jo takoj »osumili. Obsodili so jo pogojno .na 15 Tet zapora s pripombo, ko se bo vrnil njen mož, da jo bo on de enkrat sodili. To’ažila se je, da jo bo mož rešil, 'ker je budii ona njemu pomagala izviti se iz objema smrti. A zgodilo so je drugače. Nekoga dne se je pojavila v naši delavnici posebna konvisija: Žurčev naš upravnik, dr. TuirniTek in Iše nekdo drugi, meni nepoznan. Ustavijo se na našli sta-ami in pričenjajo razgovor z zapornicami. Opazila sem, da so ianeTli oči venomer uprte v Greto. Vrnejo, se v pisarno, čez ivakaj trenutkov p ruto paznica in zapovo Greti, maj takoj pripravi vse svoje reči za odhod na Ijuibljmusko sodišče. Tam jo jo ie čakal njen mož z drugo
ženo in odločil, da mora 'biti u^troljena, Obsodba se je izvršila mod njenim obupnim vpitjem: „Tako mlada, pa moram 'umreti..
Še drug dogodek sc mi je vtisnil v spomin Znana 'komunis/Bki Martinčeva dz Dravelj je čakaila na porodni postelji prvega otroka. Pred porodom je So poklicala zdravnika a zahtevo., da n.aj odstrani s stene križ: Ne mara, da bi ga njen otrok videl. Takoj po porodu *o ji piinesli otroka, a zdravnik je materi-komunistki kratko izjavil: »Tovarišica, .tvojemu sinu ne bo treba •gledati križa, kajti otrok je — stop!" Tudi pozneje rojen drugi otrok, je pomenil za njo bridko razočaranje: Rodil ee je — bebček!
Mama, mnogo žalostnih, prcžalostnih in zares tragičnih doživetij in dogodkov smo slišali od vas. Zdaj nam pa za zaključek in slovo šc kaj povejte.
No, še na nekaj som se spomnila. V zaporih v Rajhrr.burgu s-c nas nadrejeni večkrat siiš.CSi' peti, seveda samo partizanske pesmi. Me smo se vedno upirale, a izbrale smo največkrat tisto pesem, ki nam je bila mjbolj pri srcu: Ah, kako je dolga, doiiga pot. ..
Da, dolga je bila doba od moje aretacije,, do ponovne vzpostavitve razdejanega družinskega krova. A čas vseeno hitro beži. Srečna sem, da mi ja Bog izkazal to milost, da sem lahko vse otroke obiskala. Tudi ati je tako hrepenel po vseh vas, da hi vas šlo enkrat videl, a mu ni bilo dano. Trdno sem prepričana, da se bomo tudi potem, ko me bo prekrila črna zemlja, vsi še enkrat videli v naši pravi domovini, še enkrat tisočkrat h vaš a za vse skrbi, ki ste jih imeli z menoj in pripomogli h temu snidenju. V duhu bom vedno z vama- — vaša mama!
Prenos na traku razgovorov med gospo Francko Dermastjevo in zetom Božom šurmanom, se je končal, a sledi kot odmev za nadaljnja razmišljanja:
Kaj naj rečemo b doživljanju Kalvarije zavedne pogumne žene, mate-re-trpinke? Je to sicer izpoved ene slovenske matere, toda izpoved, ki tudi simbolizira in predstavlja ponižanja, zasramovanja, trpljenja stotin, tisočev slov. mater znotraj in izven zaporov, na tej ali oni strani Oceana. Vso goro vreeibovpijočih krivic, p riža dejanih vsem tem materam bi bilo potrebno imeti pred očmi, tudi pri uresničevanju resnične sprave in prizadevanju zadostitvi pravice. Gospo Dermastjevo (1. 1980.), kot premnogo drugih zavi dnih slovenskih mater je -žc prekrila zemlja. Po tolikih duševnih mukah, žgočih brid-kostih, prelitih solza in izrečenih molitvah, so našle svoj mir pri \ semogoč-nemu. Bodo vsaj še preživele matere dočakale, če ne materialno, vsaj moralno popravo nagrmadenih krivic spričo še vedno obstoječih, dc puščenih, nelegitimnih in nemoralnih zakonov, skovanih od nedavno, samozvane krvave oblasti — v novi demokratični Sloveniji? Bo nova že težko pričakovana -ustava doprinesla končno k pospešeni zgraditvi resnično pravno urejene države? Pričakovati je, da upanje -bivših zapornic in preostalih zavednih slovenskih mater in žena ne bo zaman!
(Zaradi pomanjkanja prostora v fetu, sta objavljena oba razgovora le v skrajšani obliki. Naj velja na tem mestu še posebna zahvala ge. Veri in Božotu Š. za doprinos pričevanja iz doživetja nasilne k-cmunJzaeije naše domovine.)
Joža J. Lovrončič
Moje i>rip(mil)c o slovenskem šovlniziiin
Gospod Tone SuBteržii jie v zadnja ateviJld Tabora lansikeg-a 'leta pisal o SliovenisToem .žov.inizimu,, .kjisr je modro ugotovil, da sloivenskeiga šovinizma sploh ni. V svojih ugotovitvah be pa v veliki zmoitd1, kajti ni samo šovinizem, oe zahtevamo nekaj več kot nam pripada. Šovinizem je tudi narodna domišljavost, da ise nadvrednioti in zapostavlja' druge narode. Odkrito poglejmo., kako je pri nas v resnici.
Slovenci se 'vedno proglaSamo, da ©mo visoko kulturni in da v kulturi prekašamo v.-e o-ta'e juosicnianske narode, šovinizem jle tudi sovraštvo do drugih narodov. Tu smo Slovenci na prvem mestu, kajti iliovensko sovraštvo do vsega, kar diši po Srbih in drugih ,,Južnjiaiki:'h‘' jie že star pojav. Ne 'smemo pozabiti na ..geslo'1 , SRBE NA VRBE" iz lleta 1932. To ni samo šovinizem, temveč že moji na nacizem.
Gospod šuSterlšic omenja priseljevanje Srbov v Slovenijo. Tudi tu je v zmoti, kajti .med priseljenci je lle malo pravih Srlbov; večinoma so to Albanci, Bosanci in Črnogorci.
Vse ,,grehe" .stane Jugoslavije pripisuje (gospod šušterlšič Bašiču, Živiko-vliču, Jeftiču in ,.Mirkoviču" (ta ni elkbisbiral, vzaj1 ne kot predsednik vlade). Ob teh imenih pa pozablja, da so v vladah vedno spremljali Slovenci, kot na primer, Dr. Korošec, Dr. Krek, Dr/ KuP.ovea, Dr. Gosar,, Snoj in drugi. Tudi v parlamentu in senatu smo imelii Slovenci svoje zastopnike. Pravijo, da je kriv tudi tisti ,.ki Žakelj drži'".
Komunistično Jugoslavije pa nam Slovencem niso vsilila Srbi; vendar je resnica obratna, komunizem je bil vsiljen Srbom. Saj so bili Tito, Bakarič (Hrvata), Kardelj, Kidrič (Slovenca), Moš a Pijade (Žid), Popivoda (Črnogorec). Med temi ustanovitelji komunizma v Jugoslaviji je bil le Rankovič Srb.
Glede Miloševiča, sina pravoslavnega popa, pa ie to. Miloševič je kot Srb poznal srbsko nienbafčltisto in je zato vso svoio ,pridigo" iglede Kosova ■postavil r.a srbsko nacionalno misielncst. Kosovo za Srbe pomeni vsaj to, kar za nas pomeni Gospa sveča. Kosovo je postašo „albanski“ teritorij šele pod Titom, ki je tam narelid 400 tiroč albanskih beguncev iz Albanije. Vprašam gotpoda Šušteršiča, ali se smemo Slovenci za vedno 'odpovedati r.alši Koroški, Trstu, Gorici, Beneški Sloveniji, Reziji, Kanalski dolini in Poralbju? Prepričan sem, da nikdar ne smemo pozabiti na to niecsvobojeno ©lovisnsko ozemlje, ker to ni r.cben slovenski šovinizeim.
Svoj članiCik ste pa, gospod šulšteršOč, debro zaključili. Seveda ga je treba prav oblikovati; Slovenci govorimo na ves glas o srbskem šovinizmu, zamižimo pa pred i miši m šovinizmom.
t Mila Villa roj. Oman
Neprijča-kovano je 2. maja 1S91. umrla gospa Mila Villa roj. Oman v Hurlinghamu, kjer je živela. Bolehala je že več let in je ddčakala 49 let.
Žaluje mož Roberto in dve hčerki ter sestre: Jelka, Jožica por. Škrbec, vdova Ana por. Hočevar, ki živi v Clevelandu ter svakinja Francka Oman roj. Škrbec in nečak Jani.
i tl v. Jož g Krivec
Po mučni neozdravljivi bolezni je 10. maja 1991. umrl v Castelarju pisatelj in kulturni delavec dr. Jože Krivec, star 75 let.
Pokojni se je rodil v Halozah na štajerskem.
'I' Franc Gorše
Isti dan t. j. 10. maja 1991. in za isto boleznijo nas je zapustil Franc Gorše, star 68 let. Rodil se je v Višnji gori, a živel je v Slovenski vasi — Lanu s.
Zapušča tu v Argentini ženo, dva sinova in brata Toneta.
t Anica Rode
Po večletni bolezni je umrla 17. maja 1991. gospa Anica Kode v Lomas del Mirador — Buenos Aires, stara 79 let.
Za njo žaluje požrtvovalni sin — duhovnik dr. Jure Rede, ki je mnogim 'bolnikom v veliko tolažbo.
t Miha Hrovat
7. junija 1991. je nenadoma umrl v hotnici v Buenos Airesa Miha Hrovat, odkoder so ga prepeljali v Hurlingham, kjer je živel in je bil pokopan v Moronu. Star je bil 70 let.
Pokojni se je rodil v Tanči gori pri Črnomlju t. j. v isti vasi kot pokojni Jurij Puhek, ki nas je zapustil pred dvema mesecema. Kakor pok. Jurij — je 'bil tudi Miha domobranec na Primorskem.
Zapušča ženo Rezko, tri sinove in hčerko.
t Murho Jerman
Nepričakovano je umrl' v Buenos Airesu 13. junija 1991., Marko Jerman, star :Jele 28 let.
Na mrtvaškem o-dru je ležal v .Slovenskem domu v San Martinu, številni znanci in prijatelji so ga prišli kropit in, so ga spremljali na njegovi zadnji poti na pokopališče v Pablo Podesta.
Zapušča ženo Moniko roj. Jenko z dvema otrokoma in žalujoče starše.
t Jože Golobič
Telefonsko nas je obvestil soborec Janez Mataeič iz Kanade, da je tam na svojem domu v Osha\vi pri Torontu nenadoma umrl1 10. jdnija 1991 domobranski čartnik Jože Golubič.
Pokojni Jože se je rodil na Dolžu pri Novem mestu na Dolenjskem in je dopolnil 78 let.
Najprej ,ga srečamo v Štajerskem bataljonu, pozneje v Vaških stražah in nazadnje je bil poveljnik težke čete šentviškega udarnega bataljona. Bil je hraber borec in je tudi v emigraciji ostal zvest protikomunist in Taborjan.
Številni soborci in prijatelji so iga prišli kropit in ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Jožeta (bomo ohranili v dobrem spominu in mu želimo miren počitek v kanadski zemlji.	i
Sinu, sestri in ostalemu sorodstvu naše iskreno sožalje.
Vsem mrtvim miren počitek v argentinski izemlji!
Žalujočim družinam in sorodstvu naše iskreno in globoko sožalje!
IScktča j* (i 1 n !i nj cm ost
(..Novo Jutro", Ljubljana, št. 7 — '29. maj 1991.)
Mi Slovenci smo narod, ki je že od nekdaj udarjen s kronično slepoto. Gospod Cankar in še nekaj redkih, pronicljivih umov, je svoječasno povedalo, kar jim je ležalo na jeziku. Skozi vso našo žalostno in jokavo zgodovino se tolažimo z rekom, ki nam je pravilo in vodilo: HIŠICA, TRAVICA, KRAVICA ... in potem še kaj, če je že nujno.
Smo eden redkih narodov (če ne kar poslednjih) z demokratično izvoljenim ,,rdečim predsednikom". Tudi v predsedstvu ždijo ..PRENOVLJENI BOLJŠEVIKI" s kulturniškimi ohrazi in „štikajo". Oziramo se v novo Evropo, bahaško nastopamo, še raje moledujemo, vendar je odziv zelo skromen ali ga skorajda ni. Kdor se ni nikoli strokovno ukvarjal s ..proučevanjem
bolj'ševizma“ oziroma delovanja v brezštevilnih različicah, ne more doumeti stalne nevarnosti, ki nam preti. Evropa ni topoumen slon;, katerega lahko vsakdo vleče za rilec ali mu ga maže s poljubno barvo. Z „rdečo‘' prav gotovo ne!
Dokler bo imela naša dežela le rahel vonj po ,,demokratičnih prenoviteljih", bomo prisiljeni životariti na robu svobodnega sveta. Rdeča potuhnjenost pa se plazi in plazi dalje, obljubljajoč svoj povratek, že leto dni čakamo in ne dočakamo, dokončnega obračuna s tistimi, ki so dolga desetletja počenjali politične in gospodarske zločine. Ni kriva samo novoizvoljena vlada, krivi smo vsi, ki dovoljujemo to utopično stanje.
Moj pokojni oče (zagrizen antikomunist) je rad uporabljal rek: RDEČE REVOLUCIJE NASTAJAJO V KRVI, PADAJO V KRVI!
... In potem ,,sprava"! ,,Kakšna sprava neki"? Jaz osebno se ne bom nikoli ..spravil" z rdečimi razbojniki in morilci. Štirideset let jih mam pod lupo in mimo lahko priznam, da je bil to temnejši čas kot obdobj; španske inkvizicne.
.Zdaj je poslednji trenutek, da spregledamo! Že včeraj je b lo pozno, a jutri bo prepozno! Sicer pa: ponovne ,,rdeče“ okupacije ne bi preživel — do zadnjega diha bi se boril z orožjem.
. . .KADAR GRE ZA BREZKONČNO NOČ, JE VSEENO ALI JE ČLOVEK NA ZEMLJI ALI POD NJO!
Bogdan Siebcrer — Ljubljana
Janez Rotar
VETRINJSKO POLJE
(Nadaljevanje)
V tem ostajajo poraženi vse bolj podobni tistim, ki so bili v bratomorni državljanski vojni na drugi strani, ki so jo njihovi ve-" let ji pravzaprav zanetili in .spodbujali, zavdani z ideologijo sovraštva do drugače mislečih, ki so si jih hoteli podrediti in si podrediti tudi ves svet. V svetovno vojno je bila bratomorna vojna prav 's tem namenom na naših tleh diabolično vpeta. Mnogi posamezniki v trenutkih samote :n zbranosti v sebi doživljajo zlasti tudi temne strani, dejanja zoper človeka v državljanski, narodni državljanski vojn.i. To je osebna zgodovina slehernika, ki razmišlja, in ne moremo se ji ogniti. O tem govore pričevanja, izpovedi, k realke, literarna dela. Samo narodi te nesrečne države so v drugi vojni med vsemi evropskimi narodi žrtvovali sebe in iše z bratomorno vojno. Pripoved strica Janeza o pokončanih vrnjenih beguncih zgodnjega poletja petinštiridesetega leta je v času mojega študija in nato snovanja družine prehajala v ozadje. K temu je pripomoglo mojo sedemletno bivanje zunaj Slovenijo, kjer sem si služil kruh in ka/r j«
bile prav tako nasledek maje pripadnosti oziroma označenosti. Toda ko sem občasno prihajal v rodno vas, so me na medvojne in povojne razmere in dogodke opozarjale ovdovele domačije. Brez pravih gospodarjev so zapuščene lezle vase, niso zmogle pritiskov od znotraj in niso vzdržale pritiskov na kmečke ljudi in njihovo življenje od zunaj, s strani bolgševiške Oblasti. Na vasi so jo izvajali bivši terenci, ki so na vsakogar gledali izrazito osebno. TO' se je kot najtežje izkazalo takoj po preobratu1, ko .so odbirali posameznike iz svojih krajev v taborišču v išentvddu v Škofji Lcki in. v Teharjah. Nadaljevalo se je potem nekaj 'tet pri prisilnih odkupih, pri odrejanju davkov, pri pisanju karakteristik za šolarje, za dijake in študente. Revolucija se je prav zares z vso ihto nadaljevala.
Leta 1980 je bila strahovita nesreča slovenskega letala nad Korziko, in umrlo je 192 ljudi. Nesreča je bila označena kot slovenska narodna tragedija, kot tragedija zn stevenski narod. Tako smo jo dojemali in še zlasti jo občutijo tisti, ki jih je prizadela s smrtjo bližnjih. Kako je šele prizadelo slovenski narod tragično pokončanje prek deuet tisoč ljudi takoj po drugi vojni, koliko 'bližnjih je obremenilo za vse življenje! Prav nič ne pomaga zatiskati oči pred resnico ali pa jo prenarejati.
Vse, kar se je z mojimi strici in bratranci dogajalo in zgodilo med državljansko vojno in takoj po njej, ostaja globoko v moji notranjosti, ostaja meodstranljivo v meni in v toCikerih drugih, ker vsa povojna leta niso pri-mcs'a ničesar, kar bi nas razbremenjevalo. Vsak čas, vsak hip sem nenadoma v svojih nekdanjih mladostniških te tih, v letih občutljivega dojemanja vsega, kar se je okoli mene dogajalo . In tako obtežen moram vse to izreči, zapisati. ne morem tega šc naprej zadrževati zase. Ne toliko zaradi sebe. kolikor zaradi njih. Moje štirinajsto leto. povezano z usodnim preobratom v življenju slovenskega naroda, hodi kot zla senca, kot opomin v korak z mano, vsa leta, ob vsem mojem dejanju in nehanju. Ne morem ga, tega tragičnega čiesa, več sam prenašati.
Zadnja leta se posebno živo spominjam medvojnih domačih družinskih molitev, priporočanja mojih staršev za mirno zadnjo uro. če je človekovo poslednje dejanje, v katerem jo sleherni zaras čisto sam, prepuščen samemu sebi, ko v nekakšnem izostrenem povzetku celotnega življenja, v nekakšnem njegovem odsvitu sklene svoj.1 tek, sem glede zadnje ure svojih in svojcev, tudi svojih stricev, pomirjen. Vsem je bila naklonjena mirna zadnja ura. Ne morem pa se sprijazniti z zadnjo uro svojih bratrancev in tiste desetine tisočev njihovih vrstnikov, katerih mlado življenje je bilo pokončano v znamenju revolucije, maščevanja, potešitve sovraštva človeka do oteveka.
Neki naš publicist je v knjigi svojih slovenskih premiaijanj zapisal ob tem grozovitem dogodku, ob tej nepojmljivi in nezaslišani množični pomo-ritvi, da se pač zgodi, pravzaprav mora zgoditi s slehernim narodom kaj takega na toliko in toliko1 stoletij, tako rekoč zaradi njegove higiene, njej v prid. „Od blizu boli — povzema ta publicist 1—; iz velike razdalje, do koder se bolečina ne čuti, pn je skoraj tep občutek ta nesnažnost, strastnost
in kr v a vosi naroda, ki sicor kar naprej ov.nanja la«tno slabokrvnost, bi odi č-nost, jamravost in nemoč." Žal, to ni nesnažnost naroda, ampak lis peščice, trojice, peterke samooklicanih ljudi, ki je lastnemu narodu naprtila tako množično smrt, sama pa je do zadnjega preprečevala sleherni človeški spomin nanjo, preganjala resnico, a se je ni mogla razbremeniti.
In ta humanist je še zapisal, da tako razlagati usode tistih dvanajstih tisočev Slovencev nikakor ni cinizem. Zares težko si je predstavljati, kaj je deset tisoč mrtvih mladih ljudi, pokončanih z enim samim zamahom. Kakor da bi hotel opozoriti, kako •neprimerno je takšno premis janje o človeški tra-gediji, je francoski pisatelj nobelovec Albert Camus v romanu Kuga (La Peste, 1947) takole opozoril pred ciničnim razlaganjem strahot: ,,'Kaj pomeni sto milijonov mrtvecev? Celo če je 'bil človek v vojni, komaj ve, kaj je to en sam, samcat mrtvec. In ker je mrtvec pravi mrtvec samo takrat, če si ga videl je sto milijonov trupel, posejanih sem in tja po zgodovini, toliko ko dim v domišljiji... Deset tisoč mrtvecev jc toliko ko petkratno občinstvo v eni od velikih kinodvoran. Morali bi napraviti tole: pri izhodih potih kinodvoran bi bilo treba zbrati ljudi, jih peljati na kakšen mestni trg in jih množično usmrtiti, pa bi nam bilo jasno. Tako bi vsaj v tem brezupnem kupri videli znane obraze."
Naših deset, dvanajst tisoč iz poletja petinštiridesetega je bilo toliko tisoč znanih obrazov, znanih svojcem, ki so ostali za njimi, znanih sovaščanom v sleherni izmed teh domala tisoč prizadetih slovenskih vasi, znanih tistim, ki so bili na nasprotni strani in so jih odbrali, popisali in napotili v smrt. Za majhen narod je državljanska vojna nepopravljivo razdejanje, ko prizadene in za stoletje in d e? j obremenjuje celotno narodno občestvo. To, kar se je zgodilo v poletju petinštiridesetega, dva meseca po vbjri, je bilo najhujše streljanje talcev, pokončevanje po lastnih bratih.
Vse, kar je bilo in kar je, pojmujem in doživljam kot človeška, vendar nadvse tragična dejanja, dejanja zoper lastni narod', izsiljena v takratnih okoliščinah, v katerih smo se znašli ne po svoji krivdi, okoliščinah svetovne vojne, ki jih je revolucija umcia obrniti sebi v prid. Zanetena bratomorna vojna jc zapustila najhujše razdejanje, v primerjavi z žrtvami same vojne je bil njen krvni davek početverjen, popeterjen. Zavdan z novo ideologijo, tujo našemu življenju, je človek posegel v našo človeško in narodovo življenje in je bil ubijalec bi nek'-! z besedami Ivama Cankarja (Moja n'Jiva).
Vsiljena ideologija se med Slovenci ne tedaj ne kasneje ni mogla ukoreniniti in se izkazati s človeškimi lastnostmi, v imenu katerih je govorila. Ni se mogla uresničiti, ker je ravnala v nasprotju z razglašenimi ideali. Žc na začetku je posegla po skrajnih sredstvih zoper človeka, zoper njegovo življenje, ki ga je podredila dogmi, zoper drugače misleče, zoper etičro izročilo slovenskega ljudstva. Slovensko izročilo je odk'1'an'ja'o ubijanje sočloveka, nikoli kaj takega ni dopuščalo in tudi ni poskušalo v imenu ideje, dogme, doktrine. Odklanjalo je nasilne poti do •sprememb. V samorazdejanju je tekla kri najbližjih, vpričo nas nedoraslih. Kot takratni mladostniki nosimo to kri no
sebi in v sebi. Ne moremo je izbrisati pred tistimi , ki se .narojevajo^ ne moremo se delati, kakor da je ni.
Bratrance in strice sem imel na obeh straneh revolucije, v sorazmerju, kakor se tu kaže in k akrilno je na SEovetniskeim bilov kjer je revolucija besnela. Vendar sorazmerje danes zame ni toliko pomembno to, da je življenje prevaralo ene in druge. Kot narod smo se prepozno začeli ipolitično razvijati in zadelj tega nismo imeli dovolj izkušenj in ne dovolj modrosti, da bi se ovedli in bi se bili temu sanvorazdejanju umeli ogniti. Nismo se mogli ogniti tudi zavoljo tega, ker si ja ideologija podrejanja sveta na netenju sovraštva do uspešnejših izbrala prav nas ob južnih in vzhodnih narodih, (prav tiste torej, ki so jih začetniki te ideologije prezirali in jim napovedovali izginotje. Tragične izkušnje tega stoletja bi bile te narode po vsem, kar je bilio in kakor življenje v svetu teče, morale izučiti ,in izmodriti.
Toda najglasnejši posamezniki, ki so krmarili minula desetletja in odločali o usodi posameznika in narodovega občestva, se s to resnico nočejo, ne želijo sprijazniti. Ni mogoče razumeti govorjenja ne verjeti 'besedam enega pivih Slovencev med državljansko vojno 'in vseh desetletij po njej, slovenskega kulturnega prvaka. Izrekel jih je pred .štirinajstimi leti ob Kocbekovem intervjuju, ob vsesplošnem odkrivanju tragike povojne 'bratomorije. Kakor da bi hotel v sebi potlačiti lastno zgodovinsko soodgovornost in lastno vest. Kot ponovno in dokončno prekletstvo je isvoje besede iizrekel zoper tiste, ki so si z begom v negotovo .'brezdomstvo oteli golo življenje, ko so majnika jiotinštiridcisetega bežali pred naspiotniki, pred maščevalci in pred zanesljivo smrtjo:
,,Veste, ni strašnejše eksistence, ko je emigracija. Zaradi tega so tudi napol stekli, v sebi imajo steklino, to besnost, ki tisto bolezen spremlja. Zete so kaznovani. Pa jih nismo mi, usoda jih je kaznovala, tisti način življenja, ki so si ga izbrali.“
Ko je pisatelj Anton Novačan po vojni iz Trsta prosil tega prvaka, naj mu jamči, da se sme broz hudih posledic vrniti v domovino, mu je takšno jamstvo odtegnil... Nikoli jim ne bodo odpustili, da nad njimi niso mogli izvesti rituala obračuna.
človek, ki grozodejstva vojne nad ljudmi tečuije na opravičljiva in neopravičljiva, na opravičljive in neopravičljive smrti, ta človek pač na bo zmogel dojeti, da je sleherno dejanje zoper človeka, zoper njegovo življenje zločin, pa naj ga stori kdorkoli in v imenu katerekoli ideje. Tak človek ne priznava svetosti človekovega živlljenja in ne doumeva njegove enkratnosti ter ne more dojeti, da so prav vsiljene tuje ideje, uresničevane in udejanjene tudi z njegovo voljo in hotenjem po moči, pripcmogfe k smrtim nasprotnikov, prenašale sovraštvo in razdor v naslednja diesetiletlja in izničevale vse tiste, ki so drugače mislili in hoteli, ki so bili zvesti slovenskemu izročilu.
Grobar slovenstva ni nekakšna metafizična usoda, na katero se izgovarja marksist, ampak slepo nadaljevanje revolucije v povojnih desetletjih. To je v tujino, v krušno in duhovno zdomstvo pregnalo deset in deset tisoč
slovenskih •rjudi, tako težakov kakor izobražencev. Niso mogli prenašati pritiskov ideologije in postopkov razosebljanja. Kot zdomci so se odrekli svoji domačin in jo prepustili drugim ljudem, ki jih je doktrina prav ;ako opeharila z a lastna ognjišča in domovanja, in so nehote postali njeno orodje, da hi preprečevali zgodovinski interes slovenskega narodu, človek, neposvečeni posameznik, ni nič, narod prav tako nič, vse je le doktrina, čeprav tuja, sovražna človeku posamezniku in narodovemu izročilu. V naravno dobrem človeku ji je uspelo razpihovati zavist, po h lop, nedelavnost, surovost, izkoriščanje znoja in truda drugih, vse to pa je pripeljalo do popolnega etičnega razkroja in moralnega razdejanja.
Tisti, ki smo kot mladostniki doživljali državljansko vojno in njeno nasilje, pa smrti, imamo vtise spravljene globoko v sebi. In ravno vrstniki mojega rodu 'smo si danes 'bliže kakor kdaj, ne gilede na .to, s katere strani smo snremiljali in doživljaji revolucijo. Najbrž je to .nasledek občutka, da smo v resnici ostali opeharjeni za svoje življenje, da naše .prizadevanje, naše delo na bo pridelalo resnične žrtve, kakršno človek v svojem življenju pričakuje zase in za svoje narodno občestvo. Tudi za medsebojno razumevanje smo danes prav zavoljo tega pripravljeni bolj od tistih, ki so se vedli zmagoslavno in tudi objestno in tako ravnali z drugimi. Naj bi se mi vrs tniki, nekdanji mladostniki, sedaj med sabo sovražili in zatirali? Tako so v nas in med nas desetletja potiskali sovraštvo in prezir starejši, zmagovalci i:i voditelji, da so utirali nadaljno pot ideologiji, svojemu razosebljanju posameznika in naroda!
Ti moji ljudje, o katerih tu govorim, so spomladi leta ipetinšt ridesetega 'bežali, da bi se ognili pokončevalni sli nasprotnikov. Nihče od njih ni imel ničesar nad sabo.
Do zadnjih tednov 'ljudje tod niso vedeli, kakšen bo konec '’ojne. šele zadnje dni so začeli misliti na to. Kolikor večja stiska, zbeganost in strah so jih navdajali, toliko večja neučakanost in ihta sta se zbirali med zmagovalci, ki so kot terene! doma čakali konca. Odtod panični beg, ki je zajel ljudi in jih je brez sleherne razsodnosti pognal na pot čez, na Koroško. Odtod ihta prvih obračunov in maščevanj, ki ©e je toliko časa zadrževala v posameznikih, ko poprej duha smodnika in krvi pravzaprav mnogi niti niso občutili. Sedaj so se lahko izkazali in prvo veliko potešitev so doživeli z domobranci, ki so ostali in niso zbežali, novo pa z odbiranjem in označevanjem med vrnjenimi v Šentvidu ali v Teharjah ter v Škofji Loki. Takrat se je bolj ko kdaj v slovenski zgodovini približeval sodni dan, približevala apokallipsa.
Ti moji ljudje so bežali pred nasilno, na.pre' določeno smrt/, kakršna je kosila od dvainštiridesetega leta dalje v imenu ideologije in nztenje sovraštva med ljudmi iste kivi. Pred smrtjo, kakršna je od tedaj, ibn-z milosti, brez pravične ali krivične sodbe pokosila prek tiseč neoboroženih Slovencev samo dvainštiridesetega in kakršna je doletela tistih deset tisoč in več, ki so jih bili Angleži vrnili zaradi svojih računov, kakor že tolikokrat poprej tudi tokrat poravnanih s tujimi življenji. Kaj je deset tisoč ljudi za imperialni
narod? A kaj je deset, dvanajst tisož (presekanih ali preprečenih, a mogočih družin na prostoru Dolenjske, Notranjske, ljubljanske okolice, Gorenjlske, skratka nekdanje Kranjske! Nad kom ostaja prekletstvo, 'kdo ostaja zaznamovan s temi smrtmi, s tem 'bremenomi, če ne vsi, prav tako preživeli, za nami pa tudi preživeli rodovi, ki bodo še 'živeli na slovenskih tleh.
,.Hoteli smo ljubezni, učili ste nas sovraštva..."
Ali je še kako upanje rešitve, če že ne za nas, vsaj za naše potomstvo? Zaradi tega, v takem upanju in zaradi vztrajanja v takšni veri sem zgoraj, na začetku tega spisa, zapisal značilne in pomenljive besede iz Zapisnika Vladimirja Kavčiča. Na drugi strani je ta sedanji slovenski pisatelj v mladosti doživljal državljansko vojno. Enaika bremena in enake bolečine pa skeleče brazgotine nosi v sebi kakor jaz. V stoletju nasilja, revolucij', diktatorjev. samodržcev, ki nam je bilo dano, da ga s pridom uporabimo, poteka naš vek. n so nam ga v resnici ugrabili, si ga prikrojili po svoji podobi in 'hotenjih in so nas skušali iznakaziti zlasti notranje. ,,Krivice, storjene mrtvim, smo pripravljeni pozabiti ali pa nas vsaj ne prizadevajo toliko ko sama možnost, da bi krivično sodili živim."
Tej Kavčičevi misli zvesto sledim z bolečino spričo nedolžnih mrtvih ir. z zavestjo, da se je delala strašna krivioa preživelim, zlasti še tistim, ki so izgubiti svoj dom. Jim je po vseh bridkostih res mogoče očitati, da so „na-pol stekli"?
Od kod tako slepo sovraštvo do sočloveka, do lastne krvi! Je to kaj-novstvo kdaj že razsajalo med slovenskimi ljudmi, med izobraženci in humanisti? Ali se je ta strast kopičila v letih, ko se je tak neupoštevan posameznik zarekel, da bo dosegel želeno prav za vsako ceno? Ali se 'bo to sovraštvo, to izključujoče razločevanje prenašalo na naslednje rodove in se bo izživljalo nad temi in mod temi tu v edini in onimi tam v novi, zanje prav tako edini domovini ? Zunaj narejenim 'Slovencem se svolje domovine pred drugimi ljudmi in vrstniki pač ni treba sramovati. Ni jim treba zakrivati 'potnega lista, kakor počno danes mladi tukajšnje svoje domovine pred vrstniki v svetu. Oni so lahko ponosni na svojo domovino, ki jih je sprejela, ki delajo z.a njen blagor in ara njeno čast, ti pa so že v mladosti vsi •obremenjeni in odrinjeni.
V razdvojenosti zaradi vsega tega, zaradi 'krivic živim sem moral seči po peresu in zapisati vse te trpkost in grenkobo zbujajoče besede.
Ko danes to pišem, mineva natanko štirideset let od tistega daljnega meseca in leta, ko je moj predvojni Ijudskošolaki in medvojni gimnazijski sošolec zapustil koroški Spittal ob Dravi in Evropo ter ®e kot razseljena oseba znašel v Kanadi. Tudi ta sošolec je moj bratranec, je eden tistih treh Mravlje torih in sestre, ki so majnika petiruštiiridesetega hiteli pred smrtjo čez, na Koroško, a Mirko, najstarejši' mod njimi, je bil vrnjen in pokončan poleti petinštiridesetega.
Govorim samo o enem gimnazijskem sošolcu, pač o bratrancu, a 'bilo jih je veliko. V Spittalu in v Pegezu so v begunskem taborišču nadaljevali šolanje. Spomladi devetinštiridesetega so njihovi profesorji in skrbniki po-
.skrbeli, da so že aprila končali razred, v katerem so 'bili. Nekateri so takrat končali gimnazijo, nekateri so bili v sedmem, šestem, tudi šele v petem razredu. Konec aprila so se napotili nadaljnji usodi naproti. Od pomladi 'petinštiridesetega do pomladi devetinštiridesetega, cela štiri leta, kolikor je trajala sama vojna, so živeli v koroškem begunskem taborišču, k imaj dobrih sto kilometrov od svojih domov in od svojcev tostran Karavani.
Iz mojega gimnazijskega razreda in iz meje domače vasi je bil v Spit-talu še sošolec Rudi Kolarič. Ko smo med vojno odlili v ljubljansko klasično gimnaziio, sva se Rudiju pridružila z bratrancem Ivanom, čeprav sva končala že šesti razred ljudske šole in sva bila že nekoliko odrasla la nov začetek, sva se le odločila za gimnazijo, da Rudi na bi sam hodil v m tisto. Njegov oče je bil namreč v nemškem vojnem ujetništvu, in Rudijevi materi so učite, jice pomagale iz stiske tako, da so našle če dva, tri vrstnike za gimnazijo. Rudijev oče je šole nekaj let po vojni mogel k družini, ki je tedaj že bila v Clevelandu. Rudi je danes podjetnik in ima petero otrok.
Ob pomoči karitativnih organizacij se je bratranec Ivan v Kanadi usposobil za geologijo. Živi v Alberti, delal je pri tvrdki Gulf. pri iskanju naftnih vrelcev tudi na Aljaski. Njegov tri leta starejši brat Tine je novo domovanje prav tako našel v Kanadi. Najprej jo bil1 najemnik žitorodne farme, katere lastnica je bila neka Ukrajinka, begunka pred boljševiki. Kasneje je Tine prešel na svoje. Njuna sestra Dragica, rojena med Tinetom in Ivanom kot šesti od devetih otrok tete Frančiške in mojega botra Antona, se je v Kanadi ■poročila z inženirjem, doma s Sorškega polja. Tudi on je majnika petinštiridesetega šel čez. Imata tri otroke, vsi so šolani, ena od hčera je med vodilnimi v vedi, ki se ji posveča.
Ne Tine ne Ivan se nista poiročila, nista ustanovila družine. Mislim, da ju je, zlasti še Ivana, najbolj težila usoda njunih štirih bratov in očeta. Ko sva se po petintridesetih letih z bratrancem Ivanom prvič spet srečala v najini rojstni vasi, se o minulih časih sploh nisva pogovarjala. Bil je ves zaprt valse. Uvidel sem, da je prišel na obiiak največ zaradi groba sibaršev, takrat tudi že mrtve matere in pobitih bratov. Na domu sta ob materi Sivela le zadnja hči in najmlajši sin. Da bi jim novi krajevni oblastniki 'še bolj zagrenili življenje, so jim v družinsko hišo vsilili dve gostaškii družini. To je bila bolj-Išoviška navada in povzeli so jo za poniževanje ljudi tudi ti obl.»siniki in so v domove zaradi beguncev okrnjenih družin in v župnišča pa 'kaplanije naslanja li gostače. Ti so v takih okoliščinah dobiva'! občutek večvrednosti in pomembnosti ali pa občutek krivde in nadkžnosti, ko so bivali v tujih družinskih in duhovniških domovih.
(Sledi)
Svoboda, ki v sedanjih okolnostih sije nad slovensko domovino, nosi neizbrisen znak zgleda in žrtve slovenskega domobranstva, ki jo o pravem času vsemu svobodoljubnemu človeštvu pokazalo pravo pot: Bog — Narod — Domovina!
IDI
Upam, da vam bo predloženi koncept .ustrezal.
Opisal sem nekaj, marsikatero misel' pa sem pozabil. Med drugim občutke, ko sem se po amputaciji zavedel svojega pololžaja — sužnja v komunistični družbi, še v tem času nas je obiskal neki funkcionar, ki ga takrat še nisem .poznal. Kasneje sem videl, da je 'bil to Marjan Brecelj. Zavedal sem se, da je življenje sužnja toliko vredno kot 'življenje mube. Že v tem času sem se začel učiti pisanja z levo roko. Zavedal sem se, da prebijanje skozi življenje kot S07r-ni invalid nikakor ns bo lahko. No vem, če se to primeri vsakemu invalidu. Jaz sem v tem času dobil' silno energijo, ki me je spremljala še naslednja leta. Zavedel sem se, da bom moral delati za dva. In tako je tudi bilo. Partijski veljaki so se igrali z menoj, kakor se dečki igrajo, ko brcajo in si podajajo žoge drug drugemu. Bil sem odpuščan in brezposeln. Klonil pa nisem nikoli. V poklicu sem opravljal zvanje projektanta opreme za avtomatizacijo proizvodnje. Ta oprema sedaj po več kakor 20-ih letih služi. Priznanja nisem dobil nobenega. Primerijo pa se je, da je prišel v tovarna dr. Peklenk in nekateri drugi iz raziskovalne skup. Slov. Tako sem jaz in tudi nekateri drugi dobili zvanje raziskovalca. Razumljivo je, da so naši šefi bil: le partijski funkcionarji. V resnici pa analfabeti. Imel sem dobro ženo. Ker pa nisva imela stanovanja, sva imela otroka do petega leta v reji. Tudi njej, kot mnogim drugim, so predlagali ločitev, da bi mene bolj prizadeli. Po značaju trdna, je grožnje odbila. Prišla je rotacija, na okraj je prišel nov sekretar Marko B. Vremena so se pričela jasniti, vendar počasi. Končno sva v lastni hiši dobila stanovanje. Pozabil sem povedati, da sem pričel' zidati, vcnuar so dograditev preprečili in nedo-vršeno hišo tako rekoč odkupili. Toda to je že druga zgodba . Na inovacijah delam še danes; razmere pa so take, da iz upokojenskih dohodkov nimam možnosti za realizacijo. Gre za pridobivanje energije, ki po dosedanjih rešitvah gre v izgubo. Upamo, da bo v bodoče bolje. Inovatorji so pač entuziasti.
Bilo bi še kaj vrednega napisati, pa bodi dovolj!
Ivan Kralj
DAROVALI SO
Od 1. 5. 191)1 do 15. (>. 1991. R o ž m a n o v dom:
Austral' '— A
Meblo Ivan ................. 20.000
Rebozov Branko ............. 125.000
Žnidar Ivan ................. 25.000
Žnidar Janez ............... 25.000
Markež Jože ................. 35.000
Šerko Dano .................. 80.000
Šproc Berta - družina.....	200.000
N. N., Miramar .............. 20.000
V sp. na pok. Jureta Puhek:
Oblak Franc ............. 100.000
V sp. na p. brata Franca:
Gorše Anton ........... 1.000.000
(v dol.)
Stopar Francka .................. 25
Prosen Janicz-Marija ............ 20
Bojc Karel-Ag-ncs ............... 40
Šega Franic, Tominec Všktor,
Bajc Lojze in Vidmar Stane, vsi iz USA ..................... 700
Tiskovni sklad Tabor: Austral — A
Filipič Bogo ................ 55.001
Razinger Blaž ............... 20.000
Eilctz Božo ................. 20.000
Bizjan Štefan ............... 20.000
Praznik Jože ................ 20.000
Dr. Luskar Franc ........... 150.000
Šproc Berta - družina ...... 150.000
Zupančič Ivanka ............. 20.000
Prodaja krjig .............. 150.000
(v dol 1
Kreže B'rank .................... 21
Step:c Slavko ................... 10
Urbančič Anton ................... 5
Bergant Ivo ..................... 10
Meglič Ignac .................... 35
Žukovec Nežka ................... 22
Kuk Avruštin .................... 12
Zakrajšek Ivan .................. 10
Kavčič Ivan ..................... 10
Resnik Rudi ...................... 5
Golobič Jože ..................... 5
Platnar Janez .................... 5
Petrič Fani ...................... 5
Prodaja vezanih Taborov ....	200
Prodaja Bele knjigz ............. 20
Mejač Miha ...................... 50
V sp. na p. Lojzeta Gregorin:
Mejač Franjo ................... 50
Cofflet Micka .................. 50
Socialni sklad 'I' a b o r :
Pfeifer Gabriela-Ciril ......... 25
Medved Tone .................... 15
Vavpetič Blaž-Mici ............. 40
Hutar Matija ................... 10
Dolinar Milan .................. 20
Muhič Ciril - Toronto........... 50
Dr. Pepevnak Franc ............. 25
Novak Viktor ................... 20
Kuk Avguštin.................... 13
Krnc Janez ..................... 10
Škerl Franc..................... 15
Genorio Karl ................... 15
Pavlin Peter ................... 10
Matašič Janez .................. 10
Berkcpec Stane .................. 7
Mehle Franc ..................... 5
Čadež Boris...................... 5
Zakrajšek Ivanka ................ 5
Dejak Ignac ..................... 5
De ja k Alojz ................... 5
N. N..................1....... 5
Ferkul Edi ...................... 5
Pogačar Jože .................... 5
Strle Martin .................... 5
Torkar Franc .................... 5
Lamovšek Stane .................. 5
Kus Franc ....................... 5
Lesar Anton ..................... 5
kubelj Stane .................... 5
Štih Anton ...................... 5
Platnar Lojze ................... 5
Kraljič Franc ................... 5
Zakrajšek Martin ................ 3
Bobič Alo;z ..................... 2
Zlikovec Nežka ................. 23
Šalehar E. Gsp.................. 20
VSEBINA
Naš maj ................................................................ 145
Naš junij ...............................................................  146
TABOR — oblastem ZDA ................................................. 147
Titova zapuščina (Dušan Dimnik) ......................................... 148
Domovina (Ivan Korošec) ................................................. 150
Lipa sprave (Sv. Slov.) .............................................. 152
človečnost — plemenitost (S. Klep) ................................... 154
Preživel sem pokol ranjencev iz bolniškega vlaka (I. Kralj) .......... 157
Borili so se za Boga — Narod — Domovino! (L. Kolman) ................. 163
Minister in pokoli (N. Tolstoj) ...................................... 165
Angleško izdajstvo (E. Krištof) ...................................... 173
Anp-leško izdajstvo št. 2 (K. Krištof) ................................. 175
Mrtvim ni treba svobode (T. F.) ....................................... 17!)
Ljubljansko sodišče — Kalvarija slov, žena (T. Šušteršič) ............ 180
Moje pripombe o slovenskem šovinizmu (J. Lovrenčič1) ................. 182
Naši mrtvi ............................................................. 183
Darovali so ............................................................ 192
Justicia (Rev. J. Malenšek) ............................................. II.
Ko ..Tabor1” preberete, pošljite ga v domovino!
E	o	TARIFA REDUCIDA
II Sli	Concesi6n N? 1596
ilsf*	FRANOUEO PACADO
X	< -	Concesi6n N9 2619
Rpvistro Nacional da la Propiedad Inteleotual No. 219.314.