OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo ,vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAiro, OHIO, MONDAY (PONEDEWEK), APRIL 27, 1953

^LU________
kratki bolezni je preminila
MEGLAN
Sa
®^ojemu domu Amelia Me-
dojena Zdovc, stara 65 let. j^^^ovala je na 1562 E. 173 St.
je bila v vasi Martihrib u Logatcu na Notranjskem, y ^ zapušča sestro Hermino ®Uk. Y Ameriki se je nahajala J }®ta 1906 in je bila članica Zavedni sosedje št. 158 ^ ^ in društva Collin wood št. 62 WC. Soprog Ignatz
Seja N.A.T.O. se je zaključila; novi dogodki v Nemčiji
PARIZ, 26. aprila—Ob zaključku konference vojaške organizacije N.A.T.O. je dejal ameriški finančni tajnik Humphrey, da se bo nadaljevalo z ameriško pomočjo tej organizaciji, ta pomoč pa bo znašala vsaj toliko kot preteklega leta, če ne še več. Zastopniki posameznih članic te organizacije so bili mnenja, da Moskva do sedaj ni pokazala še nobenega konkretnega praktičnega znamenja, daje za mir in da mora biti zapadna Evropa vsled tega slej ko prej vojaško pripravljena na obrambo Tajnik Humphrey je za sebe'*'
ŠTEVILKA (NUMBER) 82
Ог(
leta 1928, sin Joseph pa
1929.
j^'^aj zapušča sinova James j^lbert C., hčer Mrs. Helen ^ "iklin v Albuquerque, New ®5Цсо, štiri vnuke, brata Johna
Vi
Zdovc, sestro Mrs.
Germ in več sorodnikov.
se vrši v torek zjutraj
J -15 uri iz pogrebnega zavo ^ JOi
Žele in sinovi, 458 E. N v cerkev sv. Pavla na
*"Ц(
R(j ob 10. uri ter nato Pokopališče Calvary.
MIKLAVČIC
% dopoldne ob 11. uri je }) / John Miklavčič, sta 73 let. ^ ^ k pri Republic Steel C6.
1941 ko je šel v pokoj. ^ .трд ustanovitelji cerkve • l-ovrenca, društva sv. LoV-št. 63 KSKJ in pevskega Zvon, pri katerem je bil ђЛ smrti. Soproga Mary je pred 16 leti.
^''^kaj zapušča hčere redovni-M. Stephen O P. pri do-kanskem redu, Frances, ■ ^tonia Zupan, Blanche in P«anie, sina Franka, vnuke,
^ Antona in sestro Mrs. An-v So. Chicago, 111., >Иоу- _^ernarda ter v stari do-1*6 Vp- ^^^tre in brate. Pogreb v sredo zjutraj ob 9. uri Ferfolia pogrebnega za-lO ^ cerkev sv. Lovrenca ob nato na pokopališče
POLIS
4] ®^'^®sečni bolezni je pre-v Muclid-Glevnille bol-^ "^i^gela Polis, rojena Ora-45 let. Stanovala je ^ E. 143 St. Rojena je bila Minn. Ko ji je bilo eno jo starši vzeli s seboj v


pri Ribnici, kamor so V Ameriko se je povr-9. 1925. Bila je članica sv. Jožefa št. 169 KSKJ, SŽZ in Oltarnega fare Marije Vnebovzete zapušča soproga Leo iz vasi Skledenčna, \ ®^ovica, hčeri Alice in Ч^у Sibert, tjestro Mrs.
in več sorodnikov, v Ч j,^^ovini pa zapušča ma-k, /^Rces Oražem, staro 79 sestri Frances in Ч	brata Rudy in
^^^nikov. Pogreb se vrši v ^Ц^^Ј^^^гај ob 8.45 uri iz po-Nvi zavoda Joseph žele in St., v cerkev Vnebovzete ob 9.30 uri ° pdkopališče Calvary
Чд„
^OROVICH
^ v в ■ ^exis bolnišnici je umr popoldne po enote Лбђ. ^lezni Anna Korovich, A^ov ,	stara 73 let.
Ч. je na 9522 Elizabeth leti ji je umrl so-^elje na 2. strani)
naglasil, da je napravila Evropa v letih po vojni neverjetne napredke. Kar rabijo te čudovite države, je le skupno organizacijo, kako uporabiti raztreseno energijo za skupni cilj.
(Ameriška pomoč, ki naj se to leto da na razpolago vojaški obrambi zapadne Evrope, bo znašala pet in pol do šest milijard dolarjev.)
Nemci in zapadna Evropa
Kakor znano, je nemška spodnja zbornica v Bonnu že odobrila oba predloga, to je, da se sklene posebna mirovna pogodba z Zapadno Nemčijo in da se Zapadna Nemčija vključi v zapad-noevropski obrambeni sistem, kateremu da na razpolago pol milijona nemških vojakov. Oba predloga sta bila pred zgornjo zbornico, ki pa se je ravno v času, ko se je vršila v Parizu konferenca N.A.T.O., postavila na sledeče stališče: O obeh predlogih ne bo glasovala, dokler nevnšKo državno kot ustavno sodišče ne odloči, ali ste obe pogodbi, če naj se sprejmete, v skladu z nemško državno ustavo. Nemški kancler Konrad Adenauer je od zgornje zbornice zahteval, da naj o obeh pogodbah nujno sklepa.
Nemški državni predsednik profesor Teodor Heuss se je pred nekim časom že izjavil za to, da se ne da njegov podpis na obe pogodbi, tudi če bi bile sprejete po obeh zbornicah, dokler državno sodišče ne odloči o ustavnosti teh pogodb. Kancler Adenauer je zatrdil, da bo našel pota, kako iti z Nemčijo v zapadno Evropo.
ČE POSLUŠAŠ RADIO
VARŠAVA, 26. aprila—Vaclav Gluhovski, lastnik trgovine z radijskimi aparati je bil obsojen na dve leti zapora, ker je v svoji trgovini dovolil, da so ku-povalci poslušali radijske prenose Glasa Amerike in britanske BBC.
64. rojstni dan
Danes obhaja svoj 64. rojstni dan poznana Mrs. Anna Pengov iz 6720 Bayliss Ave. Številne prijateljice ji kličejo: še na mnoga leta zdravja in sreče!
RAZNE VESTI
V	Tokiju so objavil izid volitev, ki so se vršile včeraj v japonski senat. Končni izid volitev v spodnjo in zgornjo zbornico je tale—Liberalna stranka je večinska v obeh zbornicah. Komunisti so nazadovali. Skrajni desničarji so propadli.
*
V	Franciji so se začele občinske volitve. Končni rezultati bodo znani šele koncem tedna. Glede Pariza je značilno, da so komunisti v mestu najmočnejši, v predmestjih pa vodijo še močneje pred drugimi strankami. V Parizu so dobili 26%, v predmestjih pa 41% volilcev. Stranka predsednika vlade Renee Mayerja pridobiva, dočim so De-
gaulisti v upadanju.
*
Nekaj milj severno od Teherana v Iranu, so našli truplo šefa iranske policije. Šef policije je bil pogrešan nekaj dni. Okrog vrat\i je imel zadrgnjeno vrv, roke in noge so bile zvezane,
usta pa zamašena s cunjami.
*
Danes se začne na Lee Blvd. z gradnjo stanovanjskih hiš v vrednosti skupaj tri milijone dolarjev. Hiše bodo sto po številu v stilu californijskih ranč hiš. Posamezna bo stala okrog $30,-000.
#
V	bližini Ontario, Canada, v okraju Ste. Marije je zgorela stanovanjska hiša, v kateri je tudi zgorelo osem otrok. Hiša je pripadala družini Derry. Kaj je bil vzrok ognju, se ni dalo ugotoviti.
AMERIŠKA IZNAJDBA ...
SPOKANE, Wash., 26. aprila —V deželi vseh možnosti in dogodkov je prišlo zdravniku dr. Roetth na misel, da se bavi s posebnim raziskavanjem, kdo pretoči več solza, ali moški ali ženske in v kateri dobi svet največ joka.
Dr. Roetth trdi: Več solza pretočijo ženske, kakor moški. Razlike pa ni v dobi med 30 in 39 leti. Sicer pa Je treba vzeti vsakega individualno, od kogar je odvisno ali se rad joka ali ne
NE VEČ V ŽIVALSKI VRT!
BERLIN, 26. aprila — Živalski vrt mesta Berlina se nahaja v zapadnem delu Berlina. Otroci iz šol vzhodnega Berlina so morali iti v zapadni Berlin, če so hoteli videti živali. Komunisti vzhodnega Berlina so sedaj prepovedali, da bi njihovi šolski otroci še po-sečali živalski vrt v zapadnem Berlinu.
"Taki izleti vplivajo na otroke koruptno. Otroci, ki so šli v zapadni del Berlina, so se bolj zanimali za izložbena okna po trgovinah, kot pa za živali. Naši komunistični otroci lahko dobijo vse potrebno znanje o živalih na podlagi fotografij, ki naj bodo v šolskih knjigah."
Ameriški standard
PRINCETON, 26. aprila — Gallupov zavod za raziskovanje javnega mnenja je zbral podatke, koliko dolarjev je potrebnih za vzdrževanje družine štirih članov na teden. Trenotno je potrebnih na teden $60, da se krijejo tedenske potrebe družine štirih članov.
Če gledamo nazaj, se je leta 1947 potrošilo na teden za isto družino $43, leta 1952 $50, leta 1937 pa le $30.
Življenje v velemestih je dražje. Tam se potroši za tako družino tedensko $70. življenje na farmah je cenejše. Enako v malih mestih. Povprečna tedenska potrošnja za družino štirih članov znaša $40.
GOVORIL JE 22 UR
WASHINGTON, 26. aprila — Senator Wayne Morse, bivši republikanec in sedaj neodvisni senator iz Oregona, je postavil v senatu rekord časa "filibu-sterstva" (politične taktike, da se z dolgotrajnimi dogovori onemogoči sprejem kakega zakonskega predloga, ki je senatorju neljub).
Govoril je 22 uri in 26 minut proti zakonskemu načrtu, da se oljna ležišča na obalah morja, ki so sedaj last federalne vlade, izročijo privatnim interesom v eksploatacijo.
Izmenjava misli Washington-Moskva; za enkrat gre za časopisno polemiko
BELA HIŠA V WASHINGTONU JE' PRECEJ OPTIMISTIČNA
WASHINGTON, 26. aprila—Glavno sovjetsko časopisje, "Izvestja" in "Pravda," se je razpisalo o zadnjih predlogih predsednika Eisenhower j a, kako naj se rešijo svetovna vprašanja. Gre za liste, ki smejo objavljati važne članke in izjave po sovjetskem sistemu le s privoljenjem vlade in je v pisanju sovjetskega časopisja zazreti vsekakor tudi sovjetsko uradno zunanjo politiko. Zato je na te članke odgovorila tudi Bela hiša, državni tajnik John Foster Dulles pa zahteva, da Moskva nastopi uradno pot in da svoje predloge po tej uradni poti, to je z notami na poslaništva.
Sovjetsko časopisje je zavze-*'	'
lo četudi ne določeno, vendar ne-
NARAVNI ZAKLADI NA TEHTNICI
WASHINGTON, 26. aprila — Vlada je sprejela zakon, da postopoma vrača naravne zaklade, ki jih je bila demokratska vlada proglasila za skupno federalno last, nazaj državam, kjer se ti zakladi nahajajo. Govori se, da bo odpadla tudi zaščita gozdov, katerih skoriščaje naj se da v roke privatnemu kapitalu in da bodo prodani vodni zakladi, ki se uporabljajo v produkcijo električne energije, sedaj v rokah federalne vlade, privatnim podjetjem.
Bogata petrolejska ležišča naj bi se izročila Californiji, Louisiani in Texas, zahtevajo
republikanci. Demokratska administracija je predlagala, naj bi se dohodki iz teh ležišč uporabljali v splošne ameriške namene. Amerika trpi posebno, na pomanjkanju dobrih šolskih poslopij, pa tudi strokovnih učnih moči. Deloma so šolske občine revne, deloma zanemarjene, da bi lahko same opravile to nalogo. V 25 državah Amerike poslopja ne odgovarjajo šolskim potrebam. Učiteljstvo je slabo plačano. Demokratje so bili na stališču, da naj se sredstva za pomoč šolstvu črpajo iz virov, katere republikanska vlada želi dati v eksploatacijo trem zveznim državam.
žalostna vest
Mr. Louis Intihar iz 1056 E. 69 St. je prejel iz rojstne domovine Štruklova vas št. 9, fara Št. Vid nad Cerknico žalostno vest, da mu je tamkaj preminil brat Frank Intihar, v starosti 69 let. Tam zapušča soprogo in več otrok, tri sestra in druge sorodnike, tukaj v Ameriki pa brata Louisa in sina Franka. Bodi pokojniku lahka domača gruda!
V zadnje slovo
članstvo društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ je prošeno, da pride nocoj v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da izkaže zadnjo čast umrli članici Ameliji Meglan, v torek zjutraj pa da se po možnosti udeleži njenega pogreba.
Odhod v domovino
Jutri odide na obisk v staro domovino Mr. John Podobnikar iz 1138 E. 60 St. Po 46 letih bo zopet videl svoj rojstni kraj Dobrava pri Ljubljani, kjer ima še dva brata in eno sestro. Srečno pot in zdrav povratek!
Klub Ljubljana
V torek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja kluba Ljubljana v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Vabi se članstvo na polnoštevilno udeležbo.
ko stališče do vseh glavnih nerešenih vprašanj, ki so vzrok mednarodne napetosti.
Pisanje sovjetskega tiska
Sovjetsko časopisje zameri predsedniku Eisenhowerju, da je strašil z atomsko bombo. Tudi Rusija jo ima.
Glede Nemčije se ta tisk postavlja na znano sovjetsko stališče, da je oborožitev Zapadne Nemčije in njena priključitev k zapadnemu bloku usodna. Ta korak in taka Zapadna Nemčija bo ovira, da ne bo prišlo do ze-dinjene Nemčije. Ker pa je nemško vprašanje, kar se tiče Evrope, osrednja točka vs(^h medsebojnih nasprotij med d^^ema blokoma in ker Rusi svojega prvotnega stališča do Nemčije niso spremenili, je veliko vprašanje, kako naj se sporazumno reši veliki nemški problem.
Za Evropo je nadalje važno, kakšni naj bodo notranji režimi v tistih državah vzhodne Evrope, ki so sovjetske satelitske države. Z drugimi besedami ali naj na Poljskem, Češkoslovaškem, na Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji, Albaniji ostane Moskvi pokorni režim, ali pa se ta režim mora spremeniti. Eisenhower je tako v volilni borbi, kakor tudi kasneje razvijal program, da Amerika ne prizna obstoječega stanja, da je na katerekoli način te režime spremeniti. Sovjetski tisk sedaj odgovarja, da bi bilo zelo čudno, če naj bi Sovjetska zveza v teh državah intervenirala, da se vrnejo nazaj reakcionarni režimi, katere so zavrgla ljudstva teh držav.
Tudi gre za troje malih baltiških držav Estonsko, Litvo in Litvanijo ob Baltiškem morju, katerih samostojnost je Sovjetska zveza ukinila, Amerika pa tega dejanja ni nikdar priznala.
Omenjene državice so sedaj sestavni deli Sovjetske zveze. Komentar Bele hiše
Mogoče je, da pisanje sovjetskega tiska porheni prvi korak, da se bo izneslo kasneje kaj konkretnega. Sovjetska zveza bo naletela na prijateljski sprejem vseh predlogov, ki bi šli za tem, da se potom direktnih pogajanj in na miren način rešijo težavna svetovna vprašanja.
(Dulles, ki se nahaja v Parizu, kjer se je udeležil konference N.A.T.O., ni dal na pisanje sovjetskega tiska nobenega komentarja. Povdaril je le, da so Sovjetski zvezi znana pota, kako občujejo države med seboj, to je z izmenjavo not med vlado in med poslaniki. Iz njegove okolice se je nadalje trdilo, da Џ Dulles glede novega zadržanja Moskve zelo previden. Medtem ko prihajajo iz Moskve različni mirovni pogoji, ko se na Koreji znova pogajajo o premirju, so komunisti navalili na jugovzhodni Aziji z velikimi silami na francoske kolonijalne čete, kar gotovo ni znak realnega stremljenja po miru, ker se na drugi strani naj rešijo vsa viseča sporna vprašanja na prijateljski in miren način.)
Zanimiv komentar Bromfielda
Ameriški književnik, sicer skrajni desničar Louis Brom-field gleda na sedanji politični položaj v glavnem takole:
Rusija v primeri z Ameriko nima tehnično prevoznih sredstev, nima cest in razpolaga le z 20% ameriškega železniškega prevoznega materiala. Rusija je revna država. Edini razlog, da obstoja blok držav železne zavese je ta, da Rusija skrije svojo slabost.
Pokojni Stalin je bil največji lopov in morilec v svetovni zgodovini. Težko je najti nadomestilo za takega lopova. Ved na bolj postaja očito, da je Sovjetska zveza tista, ki potrebuje mir.
Sovjeti so napravili v zadnjih 25 do 30 letih malo napredka. Rusija ni močna država. V Rusiji je dovolj inteligentnih ljudi, ki so sprevideli, da vse kar Rusija potrebuje, je mir.
Verjetnp je, da je bil Stalin odstranjen šiloma. Verjetno je, da so sovjetski veljaki sprevideli, da je bila Stalinova politika za Rusijo pogubna in so se odločili, da ga odstranijo.
Zapadna polobla ima bodočnost
Bromfield ne vidi nobene bodočnosti v Veliki Britaniji, Franciji ali kateri drugi evropski državi. Imperij Velike Britanije bo razpadel. Sedanji Združeni narodi bolehajo na isti bolezni kot je bolehala bivša Liga narodov, ki je na tej bolezni končno propadla. Ta bolezen pa je—neupoštevanje gospodarskih faktov.
Bodočnost ni v rokah tistih, ki imajo svoje imperije razsejane vsepovsod po zemeljski obli. Bodočnost je v deželah, ki imajo kompaktno celino in ogromne naravne zaklade, torej v državah, ki bodo lahko dale svojim ljudstvom visok standard življenja. Kanada je skoraj ista kot Združene države severne Amerike. Za časa nekaj genejracij bo stopila Brazilija v Južni Ameriki na svetovni oder kot druga velesila sveta.—Kot povdarjeno, ie Bromfield sam bogataš, desničar in republikanec.
ZADNJI UJETNIKI ZAMENJANI
PANMUNJOM, 26. aprila — Komunisti so naknadno zamenjali še 13 ameriških in 71 južno korejskih bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov. Pri tem so izjavili, da je s tem njihova zamenjava takih vojnih ujetnikov končana.
Komunisti so skupno vrnili 684 ujetnikov, med temi je bilo 149 Amerikancev. Zavezniki bodo vrnili komunistom 5,800, dnevno po skupinah po 500 ujetnikov.
Južno Korejci trdijo, da bi jim komunisti morali vrniti še nadaljnih tisoč bolnih in ranjenih, ki se nahajajo v severno korejskih taboriščih. Med ujetniki, ki so jih dobili nazaj južno
Korejci, so bili tudi trije gobavci.
V pogajanjih za premirje gre za prvo vprašanje—za izmenjavo vojnih ujetnikov na splošno. Položaj je sledeči: Komunisti trdijo, da imajo 13,000 zavezniških ujetnikov. Med temi je kakih 3,000 Amerikancev, 1,000 ostalih zaveznikov, ostali del pa odpade na južne Korejce.
Zavezniki trdijo, da so pripravljeni vrniti komunistom 83,-000 njihovih bivših vojakov, 50,000 pa je takih, ki se ne marajo vrniti. Skupno imajo zavezniki v oblasti 132,000 vojnih ujetnikov. Za 50,000 tistih, ki nočejo domov, se predlaga država Švica kot nevtralna država, kamor naj gredo ti ujetniki.
Zaščita najemnin podaljšana
WASHINGTON, 26. aprila— Kongres je odobril, da se zaščita najemnin podaljša za nadaljnjih 90 dni. Med mesti, ki bodo uživali še nadaljno zaščito, je tudi Cleveland. Druga mesta so n. pr. Chicago, Philadelphia, Pittsburgh, katera bodo už-i vala še nadalje zaščito najemnin. Zaščita najemnin bi bila avtomatično s koncem aprila prenehala, če bi ne bila s posebnim zakonom podaljšana.
V tej zaščiti niso zapopade-na tista-območja, ki so označena kot kritična, to je, kjer gre za novo obrambno produkcijo, za delavstvo in nameščenstvo pa ni bilo dovolj stanovanj na razpolago. Stanovanjska zaščita v teh krajih je za enkrat podaljšana do konca aprila 1954.
JEZIK ZA ZOBE!
WASHINGTON, 26. aprila — Obrambni tajnik Wilson je odredil, da se s ponedeljkom 27. aprila da v javnost le tako poročilo iz delokroga obrambnega tajništva, ki se ne more smatrati za tajno. Bobnanje obrambnih tajnosti v svet mora prenehati.
Višje obresti
Mr. Anton Grdina, predsednik slovenske banke North American Bank Co., ki ima poleg svojega glavnega urada na E. 62 St. in St. Clair Ave. tudi podružnico na vogalu Union Ave. in E. 93 St. ter eno v Collin-woodu na E. 165 St. in Waterloo Rd., sporoča, da je vodstvo odredilo plačati vsem vlagateljem na njih hranilne vloge po 2 odstotka obresti. Do sedaj je banka plačevala le 1% obresti. Zvišanje obresti stopi v veljavo s 1. julijem 1953.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
a
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndergon 1-5311 — HEnderson 1-5312
Ifeued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države}: For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-912.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
USODA VOJNIH UJETNIKOV
(1)
Predsednik Eisenhower je izšel iz vojaškega stan. Bistveno je po poklicu vojak. Vojaško življenju mu je torej znano. Usoda mu je podelila vodstvo vojnih operacij. Eisenhower torej pozna ne samo vojaško življenje, marveč tudi življenje vojaka v vojni. Eisenhower se je na izjave povrnjenih ameriških vojnih ujetnikov, ki so bili v komunističnih rokah, na kratko izjavil:
V ravnanju z vojnimi ujetniki, od strani komunistov je bilo gotovo nekaj napačnega. Kaki ostri izrazi in obsodbe—vse to je odpadlo.
Za ameriško javnost je trenotno Koreja predmet splošnega zanimanja. S tem pa to, kar se trenotno godi na Koreji. Na Koreji se izmenjavajo bolni in ranjeni vojni ujetniki. Povsem človeško je, da je prvo vprašahje, ki se stavi vrnjenemu ameriškemu ujetniku, "kako se ti je pa godilo?" In ameriški vojni ujetnik sedaj na svobodi pripoveduje in opisuje težko usodo vojnega ujetnika, pri tem pa podčrtava, da je moral hoditi dneve in noči, da če je omagal, je bil sil j en naprej z bajoneti, da ni bilo vsega zadosti, da je bilo recimo pomanjkanje na vse strani.
Postojmo pri pojmu—vojni ujetnik. Gre za osebo vojaka, ki je vzet iz frontnega bojnega položaja in ki ni več tarča, na katero bi se moralo streljati, da bi bilo enega sovražnika manj. Toda zadene ga druga usoda. Dal se je ujeti in s tem postal jetnik, katermu so odvzete svoboščine. Zgodilo se je to v vojni in je računati z vsemi okolnost-mi, ki spremljajo vojno. Sovražnik drži v rokah sovražnika, ta prijeti sovražnik je sedaj brez orožja, ker mu je bilo to najprej odvzeto, ostane pa sovražnik v vojni. Gre torej za akt sovražnosti v izjemnih razmerah kot je vojna.
Vojna sama je nekaj izjemnega. Ali so vojne potrebne ali ne, pustimo za enkrat na strani. Dejstvo je, da se ponavljajo v kakršnjikoli obliki že, kar pomni človeška zgodovina. Vendar nekaj ostane, da je namreč vojna nenormalna, nekaj izjemnega.
Ce vzamemo v roke svetovno literaturo, beremo romane in povesti, ali gledališke komade, bomo zasledili le malo takih knjig in del, ki se pečajo z vojno in ki bi zapustila za seboj trajno vrednost. Zakaj? Vojna je nekaj poleg izjemnega tudi barbarskega. Kulturni in civilizirani človek današnje dobe je nima rad. Zakaj še brati o vojni? Toda po našem mnenju je glavni povdarek na drugi strani. Ce naj se napiše v resnici nekaj močnega, kar bi imelo trajno vrednost, more to opisati le človeški genij, toda ne iz pisarne, marveč iz bojnega polja samega. Fantazija pri tem veliko ne pomaga. Vojno z drugimi besedami je treba doživeti. Malo pa jih je, ki so to vojno doživeli, in ki so imeli talente, da so jo opazovali, videli še več kot drugi in vse to dali na papir.
Po prvi svetovni vojni je izšlo dvoje del, ki sta imela značaj neke trajnosti, se nista preživela, sta še vedno aktulana. Gre za Francoza Barbusse, ki je spisal vojni roman "Ogenj" in za Nemca—Juda Remarque, ki je spisal roman "Na zapadu nič novega." Oboje del se je ohranilo, se je bralo in celo filmalo. Zopet—zakaj? Pisatelja sta doživela vojno v njeni celoti. Sta jo tudi poznala. Pri vsem tem pa bi njuno književno delo verjetno zašlo po preteku gotovega časa v pozabljivost, če bi ne bilo v njem socialnih in političnih sodobnih tendenc. Te tedence pa so socialna pravica in zbliževanje med narodi ter vzgoja mladine, ki naj vojno zasovraži.
Pravimo, da je vojna nekaj nenaravnega, barbarskega Trdimo, da vojne na globoko in na široko ne more pravilno doumeti tisti, ki se je ni udeležil. Ta gleda na vojno s tujimi očmi. Življenje v vojni gleda z očmi civilista kot se doigrava pred njegovimi očmi v vsej njegovi normalnosti. Zato vojne, katere ni doživel, enostavno ne -more doumeti. Karkoli bere ali karkoli sliši o vojni, je najmanj —površno. V državah in krajih, kjer divja vojna, je vojni izpostavljeno tudi civilno prebivalstvo. V vsakdanjem življenju ni svobodno, za njega ne veljajo običajni, marveč redoma izjemni zakoni. Pojem lastnine je dobil drugo vsebino. Ce zahtevajo vojne potrebe, naj se civilni človek enostavno okrade, kakor bi rabili izraz civilista, ki živi v normalnih časih. Naj se izpostavi pomanjkanju če mora nekaj več dobiti tisti, ki rabi več moči, ker je na fronti. Vojna je vojna!	L.Č.
11ШП|И|||Ш||1|И|П[В[1Ј|И|11|М|11|И|11[И|11[И|и|И|11|И[11|И|1
<и|||1а11|1а1||1в1||1н1||1а1||1а1||1в11|1к1||1и1||1в1||1в1||1в|
UREDNIKOVA POŠTA
,ЦИЦ1|И|И|И1ПШ1111Ч111И!111В1Н1В1111ШИ11В1111Ш111Ш1111И11 |1а1||1в!||1в|||1а1||1в1иЈа1||!в|||!в1|||н1||1в||||н|||1в||||а||
Nekdanji Clevelandčan
.v
pise
Pred nedavnim je prejel poznani in spoštovani Mr. Jože Žele St., iz 458 E. 152 St., pismo iz Dolnjih Lazov pri Ribnici na Dolenjskem od Anton Šega, ki je več let živel v Clevelandu, in je poznan mnogim rojakom.
Šega piše:
"Dolnje Laze, 9. marca 1953. "Spoštovani Mr. Žele:
"Pred enim letom in pol ste bili dali mojemu bratrancu dve lepi sveči, da jih je meni poslal. Prav lepo se Vam zahvalim za nje. Moj bratranec je Vaš dobri prijatelj, Louis Levstik, in moje ime je Tone Šega, ki sem bil v prvi svetovni vojni desno roko zgubil (kot ameriški vojak) in sem bil v Ameriki 33 let, saj vem, da se me še spominjate.
"Jaz sem bil tako živčno izčrpan, da sem po nasvetu zdravnika odšel v stari kraj.
"Jaz nisem mogel spatt tam in sem moral spremeniti podnebje in res mi je pomagalo, ampak leta 1951 se mi je pa zopet tukaj povrnilo, da sem bil eno leto bolan.
"Berem 'Enakopravnost' in tako sem v stiku z Vami, kaj se godi v Clevelandu, ker me vse zelo zanima.
"Jaz Vas večkrat premišljam in Vas občudujem, da sfe Vi ta-kov korenjak in pri tolikih letih še vedno aktiven, Vi ste bili zmi-raj zmeren in pa Vaš rod je moral biti zdrav in trden. Vi ste bili zmiraj močan steber slovenske naselbine. Vaše ime bo vedno tesno združeno v zgodovini slovenskega Clevelanda z razvojem slovenske naselbine. Koliko ste Vi žrtvovali za napredek naselbine na vseh poljih.
"Voščifti Vam vesel god, da bi ga še mnogokrat dočakali v zdravju in zadovoljnosti, in Vas prav lepo pozdravljam!
Anton Šega, Dolenje Laze, pošta Ribnica,
Dolenjsko, Jugoslavija." #
Toneta šega se tudi jaz spominjam, prav za prav sva bila večkrat skupaj. Tone je bil na-obražen, kajti vedno je čital mnogo, posebno znanstvene publikacije je z vnemo čital.
Naj omenim, da se zdravje Mr. Zeleta obrača na bolje in komaj čaka sončne dneve, da se bo ogreval na prostem. Toži, se veda, o dolgočasju, ker večjidel časa samotari; želi si obiskov od številnih prijateljev in znancev. Komur čas dopušča, naj ga obišče, ker Mr. Žele je vedno razpoložen za domače pomenke.
Frank E. Lunka.
MORJE IN PREMOG
PARIŠKA PODZEMELJSKA ŽELEZNICA
Ob stoletnici rojstva ustano vitelja francoskega podzemeljskega prometnega omrežja Ful--Icnce Bienvsmie, sta Francoski arhiv in pariška občina priredila posebno razstavo, ki je prikazala ravoj pariške podzemeljske železnice. Leta 1900 je bila la železnica dolga ,icomaj 10 km, 3daj pa se je razširila Ž3 na 185 к:л1. Sedanja podzemeljska železnica v Parizu prevozi na leto poldrugo milijardo potnikov, ali 36-krat več, kakor ima Francija prebivalcev. Parižani prežive v podzemeljski železnici pov^jrečno po eno uro na dan ali vsak dve k ti v svojem življenju. Delavcev in uslužbencev ima pariška podzemeljska železnica 15,500, njenih 450 vlakov prevozi na leto kakih 36 milijonov kilometrov ali malone tisočkrat pot okrog =-;veta.
Vzlic vsem varnostnim ukre-oom se pripeti v podzemeljski železnici vsako leto kakih 300 večjih ali manjših prometnih •.lesreč. Največ potnikov poškodujejo vrata vlakov, ki se odpro in zapro avtomatično, ko vlak prispe na postajo.
Človek, ki hodi v dokih londonskega pristanišča pod gozdom 500 ali se več žerjavov, med katerimi prednjači velikanski plavajoči šerjev, imenovan "londonski mamut" se šele zave, kaj je velika trgovska luka; londonsko pristanišče je drugo največje na svetu (pred njim je samo New York) in šestina vsega pristaniškega prometa v Veliki Britaniji gre vsako leto skozi to 110 km dolgo pristanišče, ki se razteza od ustja Temze do samega središča Londona.
Pristanišče živi svoje posebno življenje: v petih velikih pristaniških sistemih, kjer so "mokri" in "suhi" doki, srečuješ ladje iz vseh koncev sveta, ki so pripeljale bodisi les, žito in volno, bodisi čaj, sladkor, tobak in meso, ali pa se odpravljajo natovorjene z britanskim blagom; vzdušje je napeto, polno dima in saj, vlačilci si utirajo pot pod dvižnimi mostovi in drugimi ladjami, številni natovorjeni vlaki sopi-hajo v to ali drugo smer, velika skladišča in hladilnice sprejemajo v svoje neizmerno notranjost raztovorjeno blago, velika sesalj-ka pa iztovarja po 2000 ton žita na uro.... Ne daleč od bregov se dvigajo številne delavske stanovanjske hiše, njihova rdeča opeka je vsa temna od saj. V teh blokih prebiva večina 30,-000 delavcev, zaposlenih v dokih. Na teh delavskih naseljih se še vedno poznajo znaki hudega nemškega bombardiranja za časa zadnje vojne----
Morje pomeni za Anglijo veliko, morda vse! Ob koncu 16. stoletja, ko je Francis Drake ople-nil špansko zlato m je čez deset let španska Velika armada doživela poraz, je bila Anglija "gospodarica morja." Morju se imajo Angleži zahvaliti, da so postali velik narod in da se je na njihovem otoku, kjer pravzaprav ni surovin, razvila močna industrija in da je ta razmeroma revni otok dolgo živel v izobilju, le svetovni vojni sta občutno prizadeli Anglijo in danes "je treba z vso resnostjo gledati na sleherni znak zatona britanskega pomorstva," kakor je pred dnevi napisal londonski "Times." Še pred petdesetimi leti je imela Velika Britanija nad polovico vsega trgovskega ladjevja na svetu; po prvi svetovni vojni dobro tretjino, danes pa komaj 21 odstotkov. Britanski otoki živijo od pomorske trgovine, morje pa je tudi rešilo Britanijo pred lakoto in porazom v obeh velikih vojnah. Vendar postanejo te številke jasnejše, če jih osvetlimo, še z drugimi gospodarskimi težavami, s katerimi se bori današnja Velika Britanija.
Čeprav si Angleži prizadevajo živeti še tako skromno, vendar morajo uvažati več kot polovico vse hrane. Razen premoga, ki ga imajo v obilici, morajo uvažati nad polovico železne rude, ki jo potrebujejo, in domala vse ostale industrijske surovine. Brez morja in brez pomorske trgovine bi Anglija ■ ne mogla živeti. Hrano in surovine plačuje Anglija s svojimi industrijskimi proizvodi, toda danes mora—če hoče živeti—izvažati več svojega blaga in nuditi več uslug, kot recimo še pred vojno, kajti hrana in surovine so se podražile, industrijsko blago pa zaradi velike konkurence postaja čedalje cenejše. .. .
Velika Britanija, ki je bila nekdaj bankir vsega svet^, težko plačuje svoja naročila v tujini, zato je do skrajnosti omejila uvoz luksuznih predmetov. (V manjših mestih na primer skoraj nismo videli ženskih nogavic iz nylona, le v Londonu prihaja za drag denar na trg to "ameriško" blago!)
Nekdaj bogata Anglija je danes zadolžena, njene rezerve zlata in dolarake valute so razmeroma majhne, posebno če pomisli-
mo, da je London še vedno središče za vse bančne posle na področju šterlinškega bloka. Te rezerve so odvisne od plačilnih bilanc same Velike Britanije in drugih od nje odvisnih držav oziroma dominionov. Sredi 1. 1951 in v začetku 1952 so te rezerve padle od 1,400 milijonov na 600 milijonov fun1;ov. Tedaj je Velika Britanija do skrajnosti zmanjšala uvoz, kar ji je po-moglo, da je lani vsaj deloma utrdila svojo plačilno bilanco in rezerve so se povečale za 100 milijonov funtov.
Vendar so dolgovi še vedno veliki. Velika Britanija je dolžna ZDA in Kanadi 2,000 milijonov funtov, ki jih mora vrniti do 1. 2,000. Dolžna je Evropski plačilni uniji 208 milijonov, 400 milijonov je kratkoročnih posojil, poleg tega pa dolguje svojim kolonijam in dominionom, ki so jo podprli za zadnje svetovne vojne, kakih 4,000 milijonov funtov. Te milijarde so težko breme in londonska vlada se na najrazličnejše načine trudi, da bi rešila Veliko Britanijo krize in inflacije.
Vlada se je odločila za dve poti; zvišala je—kolikor se je le dalo—davke in najrazličnejše pristojbine, obenem pa je sprožila kampanjo za dvig proizvodnje tako v industriji, s čimer naj poveča izvoz, kakor v poljedelstvu, da zmanjša s tem stroške, ki jih ima z uvozom hrane.
Cene industrijskega blaga razmeroma niso visoke, toda država zahteva od kupca, da plača pri slehernem nakupu posebno takso na prod&jno ceno: 25% takse za obleko, nogavice in klobuke; 33% za preproge, bicikle in igrače; 50za tekstilno blago; 66% za avtomobile, radijske in televizijske aparate; in 100% takse na prodajno ceno za kozmetične preparate, dragulje in drugo luksuzno blago.
Britanski državni proračun predvideva 4,648 milijonov funtov dohodkov in prav toliko izdatkov. Da bi si tudi naš človek lahko predstavljal, kako britanska državna blagajna dobiva in za kaj troši denar, navajamo sistematični pregled, kako pride v blagajno en tunt in kako ga porabijo. Pri enem funtu En angleški funt ima 30 šilingov, vsak šiling pa 12 penijev.), ki pride v državno blaganjo, dobijo 11 šilingov z neposrednimi davki (davek na dohodek, davek, ki ga plačujejo družbe in davek na dediščine), 8 šilingov in 3 penije dobijo iz posrednih davkov (obdavčen je tobak, alkohol, bencin, zabave, stave in kot že omenje no—pobirajo pri vsakem prodanem predmetu še posebno takso), 9 penijev pa dobijo od raznih pristojbin.
En funt šterling trosijo tako: 6 šilingov in 8 penijev gre za oborožitev in vojsko; 2 šilinga in 6 penijev za povračilo držav nega dolga; 6 in pol šilingov za socialno službo in podpore, za penzije, plače in dodatke v hrani,. za zdravsteno službo, za vzgojo in prosveto, za gradnjo hiš ter za vzdrževanje cest in policije; 2 šilinga in 2 penija od tega funta porabijo za radio, propagando in podobne naloge; ostanek 2 šilinga in 2 penija pa uporabljajo za investicije in za preprečevanje inflacije.
Ves ta sistem obdavčenja občutijo Angleži kot precejšnje breme: kdor zasluži n. pr. Д50 funtov, mora plačati funt in 10 šilingov davka na dohodek, kdor jih zasluži 1,000 bo plačal 24% davka, tisti redki, ki zaslužijo n. pr. 10,000 funtov, pa morajo državni blagajni odšteti 6,640 funtov. Dejansko je nemogoče, da bi zaradi davkov kdor koli imel večji letni dohodek od 6,-000 funtov. Angleži pravijo, da so davki uničili vse milijonarje. Morda jim lahko verjamemo....
D. Savnik
Janja Miklavčičeva umrla
11. decembra 1952 je umrla v Ljubljani skoro devetdesetletna Janja Miklavčičeva, dobro znana starejšemu učiteljstvu, posebno še starejšim slovenskim učiteljicam, katerim jo bila organizatorka in voditeljica.
Janja Miklavčičeva je bila rojena dne 3. januarja 1863 v Ljubljani v vogalni hiši na Bregu in Salendrove ulice (današnja dr. Tavčarjeva hiša), kjer je vodila njena mati gostilno "Metliško vino." Pri gostilniškem poslu je bil mali otrok materi v napotje, zato so potekala Janji detinska leta pri dojilji v Kresnicah pri Litiji, potem pa je bila pri teti Šentvidu pri Stični, kjer je končala tudi prva dva razreda osnovne šole. Kot osemletno deklico jo je vzela mati domov, in o dala v šolo k uršulinkam. Že v tem času je mala segala po vsem, kar je bilo napisano slovensko in kar ji je takega prišlo v roke.
Leta 1878 je vstopila Miklavčičeva na državno—seveda nemško — učiteljišče v Ljubljani, kjer je maturirala leta 1882. V tistih dneh poklic slovenske učiteljice ni bil prav vabljiv. Saj je zanje še zmeraj veljalo načelo, kakor ga je izpovedal v kranjskem deželskem zboru leta 1874 ob dr. Razlagovem predlogu o enakopravnosti učiteljic z učitelji "oče slovenskega naroda," dr. Gleiweis, ki je dejal, da nič ne de, ako manjka učiteljev, ker jih nadomeščajo lahko redovniki, ki so gotovo dobri učitelji. Pogum je tedaj bil zapisati svoje. življenje takemu stanu in dekleta, ki so se za to odločila, so morala biti pač dovolj borbenega duha ter željne po samostojnosti in dejavnosti.
Vse to je imela Janja Miklavčičeva. Prežeta s slovenskim duhom pa se ni zadovoljila z učiteljsko službo na Kranjskem; vleklo jo je na KorošK®, kjer se je že v tistih dneh bil boj za utrakvistično — slovensko-nem-ško—ljudsko šolo. Dobila je službo v Lipaljivesi, pozneje nazva-ni Depoljivesi (Leopoldskirchen) v Kanalski dolini, pol ure do bivše italijanske meje. Tu je prebila pet let pod raznimi šikana-mi in zapostavljanji nemškutar-skih šolskih nadzornikov.
Zdržala pa je, dokler je vodil šolo nadučitelj—Slovenec. Nato so jo razmere prisilile, da se je vrnila na Kranjsko: dve leti je prebila kot učiteljica v Bohinjski Bistrici, pet v Šentvidu nad Ljubljano in 20 let v Kranju, kjer je šla po 42 letih učiteljeva-nja tudi v pokoj.
Učiteljevanje—to bi se reklo: delo v šoli. Miklavčičeva pa se ni zadovoljila le s takim delom. Poleg tega njenega delovanja moramo omeniti njeno izvenšol-sko-prosvetno delo, organizato-rično delo za slovenske učiteljice in literarno delo.
Na vse strani agilna Janja Miklavčičeva je čutila že v tistih" časih potrebo, naj stopi učiteljica izven štirih šolskih sten med ljudstvo. Že na svojem prvem službenem mestu na Koroškem je, videč, kako se žene in dekleta zanimajo za ročno delo, ustanovila brezplačen učni tečaj za šoli odraslega dekleta, ki jih je zbirala ob četrtkih in sobotah popoldne. Vprašanje smisla za žensko ročno delo med ljudstvo ji je narekovalo spoznanje potrebe za tako delo in ga je zato vneto gojila tudi v svojem kasnejšem službovanju v Šentvidu in v Kranju ter povsod prirejala konec šolskega leta razstavo ženskih ročnih del. Zahajala je med žene tudi po vaseh, jih organizirala v delu, hkrati jih poučevala v gospodinjstvu in jih zbirala tudi v nacionalno Ciril-Metodovo družbo.
Zapostavljanje učiteljic v skupni učiteljski organizaciji je navedlo Miklavčičevo, da je začela akcijo za ustanovitev samostojnega "Društva slovenkih učiteljic."
Tisti, ki bo kedaj pisal zgodovino tega društva, se bo bavil z
vzroki ustanovitve obširneje, nam zadostuje na tem mestu, povemo da je obstojalo in da obstojalo zastonj. Če bi ne bi ® nič drugega, kar upravičuje njegov obstoj, je izobraževalno ^
lovanje društvenih članic in "J' hovo samostojno inicijativno lo z vsakoletnimi počitniški®' tečaji: gospodinjski, kuhars ii šivalni, higienski, socialni. In P''' vsem tem je bila duša dela dr" štvena dolgoletna I. tajnica ® nja Miklavčičeva.
Pri vsem ogromnem m
vsestranskem poslu pa je našla № klavčičeva še čas za knjižeč® udejstvovanje—res da bolj mlajših kakor v kasnejših le' • Ne moremo tudi reči zanjo,
daje ićse
bila izrazito pisateljica. ^ je oglasila leta 1882 v podlist "Slovenskega Naroda."
pa je priobčevala največ kra povestice, svoje in poslovenj iz nemščine, češčine in ščine v "Slovenskem Narodu ' v "Vrtcu" ter se je podpisov^ ^ J. M., Janja M., Janja,
Lavra Natalija. Že v BohinJ®^, Bistrici je začela prevajati i ®, janskega pisatelja Ed. de Anj' sa znano mladinsko knjig" ce," kije prvič izšla leta 1 drugič pa leta 1929.
Še kot mlada učiteljica na ^ roškem je sestavila tudi slo^® sko-nemški abecednik za utr vistične šole na Koroškem ter predložila deželnemu šolske ^
rili so irej"
svetu v odobritev. Odgovo: ji, da ga v rokopisu ne m" predložiti in, čeprav je delo^
hvalevredno, ga ne morejo
pri-
poročati, ker že imajo tak ^ cednik (Prestiern: Deutsch'® Fibel). Seveda je bila čeva preveč razpita nacion^^j ka, ki ji je nemškutarski š® nadzornik že ob prvem nad2_ vanju očital, da "govori v preveč slovensko."
Že v tistem času je začel®
stavljati zbirko "Krajevna
ge-ifli^
šol'
Ji
na slovenskih občin na škem," ki jo je še prva j Kranju hodila izpopolnjevanj Kproško. Bogato ш jia-zbirko je predala Slovenski tiči.	, je
Po 42-letnem učiteljevaiiJ'' šla Miklavčičeva leta 1924 koj. Živela je pred vojno hišici pri Kranju, po osvobo® pa se je preselila v Ljublja''"' Pavle
NOVI GROBOVI
(Nadaljevanje z 1.	pO"
prog Louis, katerega je ze
grešala.	^
Tu zapušča hčer Mrs-
Hebebrand, sinove ^^ЏдР'
Louis, Markus in Joseph љ
uel, vnuke in pravnuke. ^ ggO
se vrši v sredo zjutraj °
uri iz Louis Ferfolia
ga zavoda v cerkev sv.
.to
. jja'
na Broadway ob 9. ui'i
na pokopališče Calvary-• '
SUSAN MALITOKIS	V
Po daljši bolezni je soboto popoldne v ^ ^g]i" Glenville bolnišnici Susai^ toris, rojena Chovanec, s ® ^ let, stanujoča na 26570 Ave. Rojena je bila v P® j(r vaniji. Zapušča soprogi sepha in otroke: Mrs. Reitenback, Mrs. Ann 0 Mrs. Clara Spercel in osem vnukov, tri sestr®' -gt Marie Boylan, Mrg.
Galobek in Mrs. Irene ^ уГ' ter brata Andrew. Pogre \i si v torek zjutraj ob 1 ' A. Grdina Lake Shore Pgj,oi^ nega zavoda, 17002 Blvd., V cerkev sv. T , nato na pokopališče
išče Calv»''^'
WILLIAM STALGIS
Po kratki bolezni j®
soboto zvečer v Doctor s jctp niči William Stalgis, sta? p-stanujoč na 1225 E.
dom je bil Litvinec in j® fgcti",'' ski. Delal je 32 let pri . pa f Stove Co., zadnji dye bil v pokoju. Zapušča p thony v Kanadi. Pog^® : јг v sredo ob 9. uri zju ^ Grdina Lake Shore po& ^ivd ' zavoda, 17010 Lake v cerkev Our Lady of Help.
ENAKOPRAVNOST
HRAN B
filENlK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953
km
"»erisko jugoslovanski center' na Recher Ave.
Frank Zagar; pod-Joe Susnik; tajnik An-\grin, 18508 Shawnee Ave.,
trV 1-11(T7.	mi___J__'
^ch ' blagajnik Theodore Pinfjv®^ 'ttl., zapisnikarica Gusti Zu-Prert- Li^^dzorni odbor: John Gerl, Leo Bostjančič in John Ffj^P^'ch; gospodarski odbor: Tjg'j .Rupert, predsednik, Frank Odboi, Louis Godec; publicijski ci{ Frank Rupert, Gusti Zupan-torii. ,A'^drew Ogrin; ostali direk-lin I'ank Derdich, Frank Segu-Se'nju''^nces Gorjanc in Josephine ђап	poslovodja John žig-
MeriJ, I 1-9309 in oskrbnica Mary даек, IV 1-3822.
V mi® vršijo vsako tretjo sredo "lesecu ob 7:30 uri.
-K
Carniola Hive" št. 493 L TM
predsednica Mary . Bolta, iTert^ J Josephine Stwan, pod-Hovf,	Christine Glavan, du-
tpfp® .Voditeljica Mary TekauCič, tarifi?'! evalka Mary Mahne, vra-ijjj® Pauline Zigman, stražnica % J,"esel, zapisnikarica in tajni-Vsf vJiiškega oddelka Julia Brezo-5aJ,'.1173 E. 60 St., EN 1-4758, fi-'287 -Ž tajnica Pauline Debevec,
r. 1 СЛ 04. ТТГ 1 0Л/10--
HiZ ^ 169 St., IV 1-2048, nadzor % p Frances Tavčar, Ursula UnetiC Stampfel; zastopnici za % f društev SND Josephine Stwan g Wia Brezovar.
se vrše vsako prvo sredo v Clai?4 v dvorani št. 1 SND na St. ^ Ave., ob 7.30 uri.
■K
Carnioia Teni" šl. 1288 T. M.
nj^^stni predsednik Thomas Mli-Poj' predsednik Joseph Babnik, HiljPj^dsedmk; Joseph Sušnik, taj-I>il.p ohn Tavčar, blagajnik Louis lOfS zapisnikar Ivan Babnik, nad
•)	---U	Ау^4-^^
^Uni °(^bor: Joseph Skuk, Anton bor- ,5, in Paul Praust, bolniški od-Josl \homas Mlinar, John Grbec in 'itev Sušnik, odborniki za otvo
ŠihjT, seje: Paul Praust, Anton Joseph Drobnich, Frank ''аљ o A.nton Debelak, vratarja;
, bel in Frank Meserko, za-John^ za Klub društev SND,
Sp. Tavčar in Joseph Babnik. 'lo v vršijo vsako četrto nede-St, pfiesecu v Slov. nar. domu na 8.	Ave., dvorana št. 1, ob
dopoldne.
"Cleveland" št. 126 SNPJ
t)red®^®ednik Louis Smrdel, pod-Шк T anik Edward Branisel, taj-J. Gabrenja, 22100 Ivan Avp ml., zapisnikar Blaž No-® 1-6268, blagajnik Frank Reditelj John Pire, nadzorniki; kill, Yuvetich, Victor Gru^gn, Ahrf virant st; mladinski reditelj jjjUfew Curry (KorenčiC), ml., V p^iki vsi slovenski zdravniki
^•evelandu in okolici.
50 1 ^jema se članstvo od 16. do in otroke od rojstva do 16. in®' Prosta zdravniška preiskava M^^grade za novo članstvo v oba
S •
"lohS® se vrše vsako tretjo nedeljo
CQdne ob 9. uri v SND na St. *
Collinwoodske Slovenke" tv	št. 22 SDZ
SGdnica Fannie Brezovar, tiica^^sdsednica Stefi Koncilja, taj-W Rose Mickovic, 19612 Chero-(al^ve., tel. IV 1-6500, blagajni-St ® Frances Tomsich, 693 E. 160 fijrf Zapisnikarica Rose Šimenc, J^j^priiice; Filomena Sedaj, pred-Mary Cernigoj in Alice
v se vršijo vsako drugo sredo ®<^cu v Sjpv. domu na-Holmes ■ °b 7.30 uri zvečer.
Noble" št. 450 SNPJ
ftM^dsednik Joseph Mačarol, pod-Jl^^ednik Matt Klemen, tajnica E>odiC, 977 E. 239 St., Euclid, iusti' tel. RE 1-4099, blagajnik ,%'",MartinCič, zapisnikar John nadzorni odbor; Frank kn. Pred Martin, Andrew Yer-Zastopniki; za Clevelandsko
^čisiopniKi: za uievuičiiiu&A.u SNPJ Frank Habič, za i.^'^uštev AJC Fred Martin in , C^atyažič.
'io J® Se vršijo vsako drugo nede-"^^secu v Ameriško jugoslo-centru na Recher Ave.
"(• *
^f®*aciia Clev. društev S.N.P.J."
®®dnik Camilus Zarnick, pod-tt^^^dnik John Krebel, drugi pod-Sjh! ®dnik Anthony Gerchman, Josephine Tratnik, 6505 Ave., EN 1-0991, blagajni-J^n C! Agnes Stefanic, zapisnikar ?arnanič, nadzorniki; Blaž No-, $L%ohn Kikol in Eddy Mramor. Sin, Se vršijo vsako četrto soboto • nar. domu na St. Clair Ave. -K
, . "Glasbena Matica"
A°dnik Frank Bradach, rtlWa Arcade Ave., podpredsednik Kenik, korespondenčna ^ Mollie Frank, 5919 Prosser .»Ići' S'^gajničarka Carolyn Budan, h%Qy,. t- Clair Ave., posredovalni H^%da'r.L^dward Kenik, Josephine Ann Safred, Carolyn Bu Bradach, Emil Safred; ^rica Josephine Misič, nad-,r Чси- Alice Somrak, June Price Frank; publicijski odbor-Ph Misič, Emil Safred, J» ^Vov^l^^'sol in Valentine Mersol. ft Va[Odja Tone šubelj.
h' Um , Se vršijo vsak četrtek ob ■^a Z^Gčer v sobi št. 2 Slov. nar. St. Clair Ave.
'JJlviK ^ +
г društev AJC" na Recher
h» fertc , Ave.
Frank Segulin, pod-(.рЧ	Andrew Ogrin, tajnik
)''Ч, ^4PanCič, 460 E. 270 St., Eu-tel. RE 1-4488, blagajnik Mvpsi;?°nik, zapisnikarica Mary ' nadzorni odbor; Fred Predsednik, Mary Segulin ces Zajec.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
M
"Kras" št. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann , Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blaga j ničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave.
"Lipa" št. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Fr^nk Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
M
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki: za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric Joseph Plevnik, maršal Louis Starman, kuharica Frances Gorjanc.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
-K
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
."Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr, Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
-K
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie ZakrajŠek, blaga j ničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Ar tel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
■K
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Soje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staco poslopje SND na St. Clair Ave.
-K
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-loughby 2-4359, blagajničarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Sesek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru ^ia Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26.
¥
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpred-
sednica Fani Henikman, tajnica-blagaj ničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances Francel, predsednica; Rose Paulin in Rose Sanabor, prosvetni odbor: Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
-K
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice; Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem
centru na Recher Ave.
*
"Podr. št. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.p. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
■K
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar. podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Virant, za S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
"Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor: John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan za zapisnikarico.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih.
-K
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Svob. Slovenke" št. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na S# Clair Ave.
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, pod predsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica An-
toinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
■K
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor; Joseph Vičič, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel.
■K
St. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor; Frank Kramer, predsednik. Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
Waterloo Camp" št. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji.
'Waterloo Grove" št. 110 W. C.
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikarica Justine KlemenCič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
*
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia" Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave.; IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje še vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
M
"Ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
•*
Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
'Združeni bratje" št. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
PADALO GA JE REŠILO PRED USMRTITVIJO
Belgijev Defontage je leta 1777 izdelal prvo padalo. Bila so nekakšna k rokam pritrjena krila. Izumitelj pa sam ni bil trdno prepričan o varnosti skoka s takim padalom. Zato je zapustil Belgijo in se napotil v Francijo, da bi našel koga, ki bi njegov izum preizkusil. Nihče pa ni hotel tvegati življenja. Belgijskemu izumitelju «so nazadnje priskočile na pomoč francoske oblasti. V vseh kaznilnicah so razglasili, da bo pomiloščen na smrt obsojeni jetnik, ki bi skočil s padalom belgijskega izumitelja.
In res se je našel med obsojenci nekdo, ki je hotel, poskusiti srečo. Bil je na smrt obsojeni zločinec Dumier. Splezal je na visoko streho, kjer mu je izumitelj pritrdil na roke. padalo in ga spustil v globino. V začetku je Dumier padal ko kamen. Gledalcem je od strahu zaprlo sapo. Vsi so bili prepričani, da je obsojenčeva smrt neogibna. Nekaj metrov nad zemljo pa se je padalo odprlo in . Dumier se je počž,si spustil na tla. Bil je bled in dolgo ni spravil iz sebe nobene besed^. Izumitelj ga je ves srečen pobral in prinesel med gledalce.
Graditelju prvega parmka so se ljudje posmehoval!
Zgodovina je ovekovečila Roberta Fultona kot graditelja prvega pamika. Fulton je začel graditi svojo ladjo leta 1806 v New Yorku. Dolga je bila 150 čevljev, široka pa 13. Stroški so znašali 10,000 dolarjev. Za Fultonovo ladjo se je newyorsko javno mnenje zelo zanimalo. Ljudje so večinoma zbijali na njegov račun šale in govorili, da je Fultonovo početje neumnost. Pomorski krogi so Fultonu na vso moč nasprotovali.
Mesec dni pred dograditvijo prvega parnika jte Fultonu zmanjkalo denarja. Potreboval jo še tisoč dolarjev, da bi ladjo dogradil. Obračal se je na svoje prijatelje in bankirje, da bi mu denar posodili. Nazadnje je našel nekega kapitalista, ki mu je obljubil 100 dolarjev, toda samo s pogojem, da bi našel dobre ljudi, ki bi mu podpisali ostalih 900 dolarjev. Fulton jih je našel, toda vsi so mu dali denar s pogojem, da ne sme objaviti njihovih imen, ker so se bali, da bi se jim ljudje smejali.
Z izposojenimi 1000 dolarji je Fulton ladjo končno dogradil in pripravil vse potrebno, da bi jo porinil na vodo. To se je zgodilo 17. oktobra 1807. Ladja pa se je na reki Hudson takoj ustavila. Na bregu se je zbrala množica radovednežev, da bi se Fultonu posmehovali. Ko se je ladja ustavila, je bilo slišati z brega reke gromki smeh. Fulton je pregledal stroje in opazil, da enega niso prav pritrdili. Takoj je popravil in znova dal strojniku znak, naj požene stroje. Tokrat so se lopatasta kolesa na obeh straneh zasukala in ladja je zdrsnila od brega reke.
Ljudje se Fultonu niso več smejali, marveč mu navdušeno vzklikali. Ladja "Clermont" je plula po reki Hudson s hitrostjo 4.5 milj na uro. Ropot njenih strojev in črni dim, ki se je valil iz dimnika, je vzbujal strah, praznoverje in presenečenje ljudi ob reki. Po 32 urah vožnje je prvi parnik prispel v Albany. Brez najmanjše okvare je prevozil 50 milj. To je bil začetek prve parne plovbe na svetu in zato je 17. oktober eden najvažnejših datumov v zgodovini tehničnih izumov.
DRUŠTVENI KOLEDAR
MAJA
3. maja, nedelja—Koncert in opereta zbora Triglav v Sach-senheirfl dvorani, 7001 Deni-son Ave., po koncertu domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekriitev. Prekoračite ce sto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
TEČAJE SE SEDAJ PRIČENJA PROSTO VPISOVANJE
in RABA HARMONIKE
Ničesar vam ni treba kupiti.
Prinesite ta oglas na
Akron Music Center
v novih prostorih 111 S. MAIN ST. Akron, Ohio
IŠČE SE STANOVANJE
STANOVANJE IŠČE
ZAPOSLENI MOŠKI. Rad bi imel 2 ali 3 opremljene sobe.
Kdor ima za oddati, naj pokliče EN 1-9138
ZAKONSKA DVOJICA
brez otrok, želi dobiti v najem do 25. maja stanovanje s 3, 4 ali 5 sobami. Pokličite po 4.30 uri popoldne.
MRS. PAUNOVIC EN 1-0865
DELO DOBIJO MOŠKI
ASSEMBLERS
Prejšnja izkušnja ni potrebna
Tudi izurjeni
METAL FINISHERS
GAS WELDERS PAINT SPRAYERS TORCH SOLDERERS TRIMMERS
Morajo biti pripravljeni delati 1. ali 2. šift
Sprejemamo prošnje za
zgornja dela od moških, ki se zanimajo za delo na produkcijski liniji pri sestavljanju station vozov in ogrodij za panel truke. Začetna plača je povprečno $1.74 na uro, vključivši dodatka za življenjske stroške.
Delavčeve podpore
Penzijski načrt, zavarovalnina, hospitalizacija, plačane počitnice in plačani prazniki.
Zglasite se v našem EMPLOYMENT OFFICE 8. zj. do 5. pop.
dnevno razven ob nedeljah
Fisher Body
(EUCLID TOVARNA)
Oddelek
General Motors Corporation
20001 EUCLID AVE.
EUCLID, OHIO
AERONAUTICAL WORK
TOOL AND DIEMAKERS TOOLROOM ^HINDERS
GENERAL J4ACHINISTS
Toolroom
PRODUCTION GRINDERS
INSPECTORS
(Line, Bench . . . Floor)
Tudi Operator je za: TURRET LATHES
AUTOMATICS
(Multi-Single-Spindle)
BORMATICS
Družba preskrbi obede, kavo, zavarovalnino, hospitalizacijo in zdravniško oskrbo. Zmeren načrt za počitnice. Visoka plača z dodatki za življenjske stroške. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. 10% bonusa za drugi in tretji šift. V primernem kraju.
Dobra trahsportacija. Ugajalo vam bo delati pri
JACK & HEINTZ 17600 BROADWAY
Zglasite se v uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop.; v torek do 9. zv.; v soboto do 1. pop., v nedeljo od 10. zj. do 2. pop. Prosimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva
DmI gamBIt witfi firt— tht odds are against yowl
ŽELIM KUPITI
hišo za dve družini; po 4 in 4 sobe, v bližini Grovewood Ave. in E. 185 St.
Kdor ima za prodati, naj pokliče MU 1-6703
ŽENSKE dobijo lahko tovarniško delo.
Mlada dekleta ali ženske srednjih let. Takoj. Plača od ure. THE WILLIAM A. HOWE CO. 1625 E. 31 St.
NAPRODAJ ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE
v poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in 65. ceste.
Kompletno z vsem inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, vošči I ne karte, prigrizek in lahka topla kosila.
Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno.
Idealna priložnost та dobro kupčijo!
DIEMAKERS
na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Rabi bi tudi govorili z MAŠINISTI
Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stroške.
»-Ta dela so na razpolago v obeh naših tovarnah, E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 St.
ФФФФФФФФФФФФФФФ4
Oglašajte v - • -Enakopravitosti
NAPRODAJ
V bližini cerkve Marije Vne-bovrete na Holmes Ave., hiša s 6 sobami, klet. Samo $6,800.
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET
KEnmore 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
' JEKLARNA NUDI
izvrstno priliko za delo v
raznih oddelkih s priliko do
napredovanja.
Dobra začetna plača in
mnogo podpor za delavce.
Zglasite se v uposljevalnem uradu
REPUBLIC STEEL
Independence Rd. pod Clark Ave. mostu
T
apco
J i
Sedaj izbira izkušene moške za
THE TEAM TOOLMAKERS
Experimentaino delo pri izdelovanju jigs and Fixtures
TOOLROOM TURRET LATHE
OPERATORS ENGINE LATHE OPERATORS MILLING MACHINE OPERATORS
SHAPER OPERATORS UNIVERSAL GRINDERS SURFACE GRINDERS TOOL AND CUTTER GRINDERS
Pridružite se The
Tapco
Team
DANES
. . . Prilike za napredovanje . . . Dobre delovne
razmere . . . Sekuriteta
Uposljevalni urad odprt: ponedeljek, sredo, petek 8. zj. do 5. pop.
torek in četrtek 8. zj. do 9. zv.
soboto in nedeljo 8. zj. do 3.30 pop. ali telefonirajte W. S. OLIVER IV 1-7500 za dogovor
Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI ŠIFT.
Thompson Products, Inc.
23555 EUCLID AVE. (C. T. s. Bus 28)
4TRAN I ^
ENAKOPRAVNOST
%


#
"... Potem je zmagalo
v*	*99
Življenje
PO PRIPOVEDOVANJU REDOVNICE T. Š. NAPISALA BRANKA JURCA
DOMA
Zemlje je bil malo, otrok dosti. Na spomlad, ko je skop-nel sneg, je moral oče na Mursko polje. Od tega, kar je zraslo doma, bi ne bili mogli živeti.
Tam, na Murskem polju, so taki ubogi kmetje, kakor je bil naš oče, obdelovali veleposestnikom zemljo. V tisto plodno zemljo so stekle vse bajtarske potne srage in tam se je izga-ral tudi moj oče. Dvakrat smo ga videli doma: kadar smo kosili in kadar smo mlatili.
Na zimo se je vrnil. Pripeljal se je na vozu, ki je bil poln žita in krompirja. Tako smo se рот tem znova in znova prerinili skozi zimo . . .
Mati je doma sama gospodarila. Komaj je čakala, da bi otroci odrasli igram, a dorasli za delo. Mi pa, brž ko smo se malo potegnili, že smo hoteli za vsako ceno v mesto.
Kolikokrat sem se zazirala po beli cesti. Peljala je proti za-"hodu in proti vzhodu, v daljne, meni še nepoznane kraje, v svet ki je bil bogat in lep in nadvse mikaven.
Mati se je tega sveta bala. Zato se je bala, da bi se ji otroci v nepoznanem svetu ne izgubili. Bila je kot koklja, ki varuje pi-ščeta.
Govorila mi je, da si lahko tudi z delom na tabrhih kaj prislužim. Meni pa se je delo na tabrhih že tedaj priskutilo. Delala sem v grofskih vinogradih, ali hrane nam niso dajali, zaslužili pa smo na dan komaj po nekaj dinarjev. Kaj naj bi bila s tem denarjem počela?*
Bila sem mlada—hotela sem v svet, hotela sem se lepše obleči, hotela sem lepše živeti, hotela sem . . . hotela sem zdoma.
Končno se je mati vdala. Rekla je, da mi bo sama preskrbela službo. Odšla je k polbratu, k župniku v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Težko sem jo pričakovala. Zvečer, ko smo se vsi zbrali okoli mize, mi je rekla, s skopimi besedami; "Tončka, če že misliš, da ne moreš ostati do-
j'ma, pojdi k stricu! Rekli so, da te sprejmejo. . . "
Tisto noč, preden sva se z materjo odpravili k stricu, sem zaspala šele proti jutru. Zmagala sem.
Stric naju je lepo sprejel. Njegova prava sestra, ki je bila pri njem za kuharico, nama je po-streg'Ja s klobasami in z uleža-nim wnom.
Stric je spraševal mater po očetu in po vsakem otroku pose' be j, o delu, ki naj bi ga jaz opravljala, pa ni rekel nobene.
Popoldne se je mati poslovila. Spremljala sem jo po klancu. Ko sva se razšli, sem imela solzne oči. Poljubila me je, čeprav to ni bila njena navada, in mi rekla; "če ti bo kdaj hudo, kar pridi domov. Daleč nismo — vrata so ti vedno odprta ..."
PRI STRICU Stric je bil župnik; v Slovenskih goricah pa so bili župniki bogati. Imel je veliko posestvo. Dovolj bo, če povem, da je redil po trideset krav, da je imel bogato župnišče in vinsko klet, kakršne daleč naokoli ni bilo.
Čeprav duhovnik, je bil po-svetnjak.
Mene je imel rad. Nikoli ni Dustil, da bi se pri delu splečala. Kadarkoli je bilo potrebno, me je branil.
Takrat je bila navada, da so frančiškani prirejali po vaseh misijone. Obenem so ti frančiškani zbirali še duše za tretji red. Nekoč je frančiškan prišel najprej v župnišče. Na vsak način je hotel pridobiti mojo dušo za tretji red. Odšel je k stricu. Stric ea je takoj zavrnil. Ko pa frančiškan ni odnehal se je raz-hudil. Rekel mu je: ^'Podnevi dela, ponoči pa rirerada spi . . . Svetnica najbrž ne bo nostala. Namolila pa se bo tudi še do smrti..."
Na te stričeve besede je frančiškan poparjen odšel. <
Še isti dan mi je rekel stric pri obedu. "Trebe, Tončka, so
v BLAG SPOMIN
ob drugi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog in oče
Anton KERSMAN
(KERŽMANC)
Zatisnil je svoje mile oči dne 27. aprila 1951.
že dve leti Tebe zemlja krije, ko si ločil se od nas,
lepše sonce tam Ti sije, tam pravi dom je zate in za nas.
Vsaj misel nas tolaži,
da za Teboj pridemo tja, kjer večno bo plačilo ko s Teboj se snidemo.
Žalujoča soproga,
sinovi, hčere in vnuki
Cleveland, Ohio,
dne 27. aprila 1953.
hoteli vtakniti v tretji red. A kaj bi ti s tretjim redom ? Raje te bomo omožili, tako zdravo deklino . .
Zardela sem do ušes. Vsa sem se zbegala. Šele čez čas sem se zbrala. Vprašala sem ga: "Zakaj se pa oni niso poročili?"
Teta me je jezno ošinila. Stric pa, dobrodušnež, kakršen je bil, se je nagnil na naslonjalo, se zasmejal in rekel: "O, saj bi se bil . . . Ko bi ne bilo matere . . . Mati je žfelela, da postanem duhovnik. No, in sem postal župnik. A to je nekaj čisto drugega kakor takle frančiškan v kuti
Takrat si nisva mogla misliti niti jaz niti stric, da bom tako kmalu zahrepenela po samostanu.
BOG ME JE OZDRAVIL
Zgodilo pa se je takole.
Vnel se mi je slepič. Zdravili so me v bolnišnici v Mariboru. Usmiljenke v belih klobukih in v temnomorih oblekah so bile vsak čas pri meni. Vedele so, da služim pri župniku. Posvečale so mi več pozornosti kot drugim. Nosile so mi čaje in razne pri-boljške. Kadar sem bila žalostna, so me tolažile. Nagovarjale so me, da naj molim. In res, molila sem bolj zbrano kakor doma.
Vse bolnike, ki so mogli hoditi, so nune silile k mašam. Tistim, ki niso šli, so njihovo samovoljo zelo zamerile, jaz pa sem rada hodila v samostansko kapelo. Zahvaljevala se mse Bogu, da sem z njegovo pomočjo ozdravela.
Po bolezni sem se vrnila k stricu. Na sestre sem kmalu pozabila, one pa niso pozabile name. Dvakrat zaporedoma sta me prišli obiskat dve sestri. Njunega obiska sem se razveselila, koj pa, ko sta odšli, sem nanju pozabila.
V tem je stric nevarno zbolel. Zdravili so ga v graški bolnišnici Kmalu sem se z njegovo sestro sprla.
Odločila sem se, da se vrnem domov.
Očeta ni bilo doma, dela pa je bilo na pretek. Delala sem, kolikor sem mogla. Plela sem, osi-pavala, obračala mrvo, žela žito, krmila svinje — parila sem se na somcu, močile so me poletne plohe. Nič čudnega, če sem se nekajkrat zaporedoma prehla-dila. Glava me je začela hudo boleti. Bolečine so postajale vedno bolj neznosne. Ko nisem mogla več zdržati, sem znova odšla
SPOMIN
ob šesti obletnici odkar je prerano umrla naša ljubljena, nepozabna soproga in dobra, skrbna mama
terezija žele
Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 27. aprila 1947.
Šest let je dolga doba, marsikaj se spremeni, a ljubezen neugasljiva pa gori do konca dni.
Na Tvoj grob bomo položili cvetočih vrtnic šopek lep,
naj bo,dokaz ljubezni naše,
da nam spomin je na Te svet
ŽALUJOČI SOPROG,
OTROCI in VNUKI
Cleveland, Ohio, dne 27. aprila 1953.
v bolnišnico. Ugotovili so, da imam vnete čelne votline.
Na oddelku za notranje bolezni so me sprejele iste sestre kakor pred časom. Snidenje z njimi je bilo prisrčno.
Z njimi sem krasila Marijin kipec, ki smo ga imele v bolniški sobi, z njimi sem trikrat na dan molila. Pri večernih molitvah so nune stalno vpletale prošnje, da bi ozdravela,
Primarij mi je kmalu rekel, da mi v mariborski bolnišnici ne morejo pomagati. Morala bi v Zagreb, tam pa bi potrebovala mnogo denarja. Denar, ki mi ga je dal stric, bi mi ne zadostoval. Komaj sem čakala domačih, da bi se z njimi pogovorila.
Neko nedeljsko popoldne sta prišla oče in mati. Bila sta sve-tešnje oblečena. Držala se ju je zadrega. Podala sta mi roke, mati mi je izročila cekar. Prinesla mi je vsega, kar sem si mogla poželeli. Zaskrbljeno sta vprašala, kdaj bom ozdravela. Povedala sem jima, kako je z menoj. Razložila sem jima, da bi morala, če bi hotela ozdraveti, v Zagreb, kjer je boljša bolnišnica, oče pa bi mi naj dal denar.
Oče je trdo delal vse življenje. Denar, ki si ga je prislužil, je tiščal kakor pravi skopuh. Zato je rekel: "Kar sama si plačaj! Saj imaš denar!"
Oblile so me solze, "To poletje sem se prehla-dila. Pri vas .,, Vi, oče, pa mi ne bi dali nič, prav nič ... A če bi krava zbolela . . ,"
Mati me je tolažila.
"Počakaj, oče se bo že unesel . .
Oče pa se ni unesel. Ostala sem v mariborski bolnišnici. Bolečine v glavi so postajale hujše in hujše.
Sestri, ki sta mi stregli, sta najprej vpletali med molitve prošnje, da bi se očetu omehčalo srce, za tem pa, da bi me Bog, revo, kakršna sem bila, čudežno ozdravil. Podnevi in ponoči sta mi vlivali vero in zaupanje v božjo vsemogočnost.
"Tončka, ostala si sama . . , Od sveta ne moreš pričakovati pomoči. Pomore ti lahko samo Jezus ..."
Zdravja sem si želela bolj kot vsega drugega. V meni je začelo spet vstajati upanje, ki sem ga že skoraj pokopala — upanje na ozdravljenje.
Za dnevno sestro je prišla k meni nočna sestra.
"Moli," mi je prigovarjala, "a če ozdraviš, se zaobdljubi, da boš postala nuna. Moli, da ti Jezus podari milost ... Me pa, sestre v bolnišnici, bomo opravile de-vetdnevnico za tvoje zdravje."
(Dalje prihodnjič)
NIČ NOVEGA
Star pregovor, da ni nič novega pod soncem, drži tudi z ozirom na razne bi lezni, ki dandanes trpinčijo človeštvo. Znanstveniki so ugotovili, da so se naši davni predniki morali boriti skoro z vsemi istimi boleznimi kot mi danes. Posebno razširjena je bila revmatična bolezen, dandanes imenovana arthritis. Sledove iste so zasledili v okostju davnih dinosavrov in davnih Egipča-
R. C. Allen
offers you
direct^/., i;:'/' subtraction
ADDING MACHINES
Oppiicob/«

low DOWN PAYMENT—EASY TERMS
Save time — save money and eliminate errors with this
easy-to-operate portable machine. Your choice of 19
different models — specific models for every size and type
of business. Let us give you a free demonstration.
r.............................................1
!	I'm Interested In free domonjfration. ;
; NAME_ I
; ADDRESS-:- j
i CITY- ;
$ТАТЈ_
R. C. Allen Business Machines
622 ST. CLAIR AVE., N. E.
near Public Square MA 1-8376	Cleveland, Ohio
Oglašajte v Enakopravnosti
ROBIN RE-SALE SHOP
NOVA IN RABLJENA OBLAČILA Tu dobite zelo primerna oblačila za pošiljke v staro domovino.
Poceni.
796 EAST 152nd STREET
Popolna posluga za družine in posameznike.
Perilo operemo in obleke sčistimo v naših lastnih prostorih.
garfield laundry
7802 SUPERIOR AVENUE
pozor:
v Norwood gledališču
na EAST 62nd ST. in ST. CLAIR AVE.
se bo kazalo
V TOREK in SREDO, 28. in 29. APRILA
privlačen film o današnjem življenju v čehoslovakiji
;'NO TIME FOR FLOWERS"
poleg tega filma se bo kazalo tudi film •	"MEET ME AT THE FAIR"
Vstopnic se ne prodaja v naprej.	PriCetek ob 7. uri zvečer.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
nov. Mumija egiptovskega kralja Siptaha iz leta 1225 pred našim štetjem kaže znake polio.
Druge mumije kažejo znake takih bolezni kot pljučnica, silicosis, pleurisy, sinusitis, mastoiditis, appendicitis, meningitis, leprosy, malaria in drugih. Kako so jih takrat imenovali, kajpak ne vemo. Egiptovski faraon Merneptah, ki je živel 1200 let pred našim štetjem, je trpel na otrditvi krvnih žil. Te in razne druge bolezni so znansvteniki ugotovili iz okostij, slik in mumij davnih naših prednikov.
—NEW ERA. glasilo ABZ
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI jIH
VI
DOLOČITE pokličite
iVGRDINAtrsONS PUNERAL Directors
fWLWITVKt »t ALtK*
IQ»E«»r42«Sr.
лвљгшиса лзм##
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbom 2-3179
HELP WANTED MALE
Transformer Manufacturer Offers Steady Employment
MEN
•	MATERIAL HANDLERS
•	ASSEMBLERS
•	MACHINE OPERATORS
Liberal Company Benefits Pleasant Working Conditioiw 6 Paid Holidays — Free Coffee Apply Personnel Office Mr. Zeller ELECTRICAL WINDINGS, INC. 2015 North Kolmar Avenue (4532 WEST). _-•
BUSINESS OPPORTUNIST^
CLEANING & TAILOR SHO? J Good chance. Well establish Must sell. Owner will sacr'^'"
Leaving town.
COlumbus 1
.8253
Chicago, III.
DOMESTIC HELP
GOOD WOMAN — General housework. New apartment. Must like children. Stay or go.
uptown 8-0107
DOMESTIC COUPLE
Nice Gary Home wants responsible COUPLE. Experience cooking, general housework. Own quarters. Call qollect.
GAry 4-5674
REAL ESTATE FOR SALE
Morton Grove — 6 ROOM BRICK and CLAP-BOARD Georgian. 3 large bedrooms. Tile bath and powder room. Basement, gas heat, weatherseal's. Venetian blinds and stair carpeting. 2 car garage. Fenced yard. Near schools and transportation. — $21,000. Owner.
ORchard 3-5370
Marquette Park — 2 FLAT BUILDING—5 rooms up, 5 rooms down. 2 rooms in basement, 2 rooms in attic. Automatic oil hot water heat. 2 car garage. Come out, see to appreciate value.
GRovehill 6-1611
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple (expectant parents), need 2 bedroom unfurnished apartment. Good location N.W, Moderate rental.
SPring 7-0194
RESPONSIBLE Couple, 7 months old baly, need 2 bedroom unfurnished apartment. N., W., or N.W. preferred. Moderate rental.
MAnsfield 6-8745
4 RESPONSIBLE Adults (3 steadily employed), need 4-5 room unfurnished apartment or cottage. 2 bedrooms. Prefer S. or S.W. Must be near good transportation. Moderate rental.
ABerdeen 4-9207
YOUNG COUPLE, baby, need 4 room unfurnished apartment. Good location N.W. Moderate rental.
BElmont 5-2126
LIQUOR STORE & BAR — lished business, fixtures in condition, low rental, .priced
sell by owner.
2145 Car: Virginia
;ina^ 7.560®
Good Chance to buy CLEANI^ SHOP — Pressing
Good established business. ^p. quarters. Best offer. See preciate.
5414 W.Ng
MErrimac
For Sale by Owner — BAKER Must sacrifice because of fuusi-Bakery fully equipped,
ness, well established 27 X Excellent location, nice loca* transient trade. This is a portunity for some i"^^ j aP" person. See for yourself an^jt preciate a real bargain. Cai City area.
Call TOrrence
$2,500 CASH — For Sale — — Oregon, 111. — Filling Service garage. Excellent ^jn tion, only a few miles -i-Kable Bros. Plant of 700 ployees. A real money Oregon county seat. This > opportunity. See for yourse ; Phone Sheffield 1330W, ^ ond, Indiana.
GROCERY - DELICATESSE^^^^ Living quarters. Ideal for
Good living. Reasonable.
SUnnyside 4
LAUNDERETTTE and Dry ing — Good suburban loc* Highland Park 2' and Highland Park ^
EXCLUSIVE LADIES'
DREN'S WEARING APP' Selling on account of Call Owner —
or PAlisade 5 .
---^ coi^'
DELICATESSEN — Modern. plete equipment. Good business. Retiring. Reason®
VIncennes
FEMALE HELP W
COCA COY
HAS MANY OPENIN''^
Factory and Men and ShipP^^^,
Good wages — Hospitali^^'" Retirement See MR. WILSON rt
1032 S. PULASKI
Work Close to
celine
Save Many Hours Loiig Distance to ^
Well Established
Unusually Attractive Position for PersoH High School Graduate
general
office
TYPING NECESb- . 40 HOUR MANY COMPANY Pleasant Working co^
Phone	^
Michigan 2-75»»
ISAR^