Leto LVIII. V l'ufoi^ni. v forek. dne 18 februara 1930 St 40 l.izdaia st.2oin r Naročnina Dnevno гааја tu kraljevino Jugoslavijo mesečno Zb Uln poileino 150 Din celoletno 300 Dir za inozemstvo mcseiito 40 Din neae isKa znam ce ote nu v Juge slavili 120 Din, za Inozemsivo I40E S iedensko prilogo »Oiistrlrani Slovenec« Cene oglasov i sioip. peui-vrsla mali oglasi po Г50 in i D, veCII ogiosl nad 43 mm vtStne po Din Z-M). veliki po 3 in 4 Din, v uredn.Skem delu vršilca po IO Din o Pr veciem □ n^rocuu popust Izide oD 4 zjuiroj razen ponaeljKe in dneva po prazniku reunisivo I e i (lopliurievi Ulici Al. ti 111 Rok o p isi se ne vračuio, nelronhlrana pismo se nc sprejemajo L reumšiva teleion šl. 20S0. upravnIAlva Al.2328 uprava je iKopinu/evi ui.Ai.o j- i^cHovnl račun: L/ubi/ana Hlev. lU.bSU In IU.349 :n Inseiale, Soi alevošl.7Spobite Avstrije«, o kateri je Mussolini še nedavno dejal, da je to, kar je? V odgovor je naslikal fašistični tisk v bujnih barvah možnosti gospodarskih zvez z Avstrijo. Pričakuje se pravi naval avstrijskih letoviščarjev, ki so nekaj let sem skoro bojkotirali Italijo. Dunaj je vozel trgovskih niti, ki peljejo na Balkan. V resnici delajo italijanski kapitalisti na to, da bi sc plasirali na Dunaju, odkoder bi lažje obvladali tržaško ozadje in Balkan ter dobili vpliv na avstrijsko industrijo in rudnike. Trgovinski odnošaji med Ttalijo in Avstrijo so se lansko leto zboljšali za 9% v primeri z letom 1928. V prvih enajstih mesecih je Avstrija uvozila iz Italije blaga za 103.7 milijonov šilingov, medtem ko je njen izvoz v Italijo znašal 172.4 milijone. "Narastel je izvoz živil in pijač od 3.7 v letu 1928. na 5.2 v letu 1929., izvoz živine od 0.2 na 0.3 milijona šilingov; izvoz lesa v Italijo je prinesel 61 milijonov. Trgovinske odnošaje urejuje pogodba iz leta 1923., ki se je dopolnila s sporazumom iz leta 1927.; ta je stopil v veljavo februarja lanskega leta. Pogodba vsebuje klavzulo o največji ugodnosti in daje Avstriji do 15% znižanja pristaniških pristojbin v Trstu. V preteklem letu je narastel tudi izvoz tistega blaga v Italijo, ki ga izvaža tudi Jugoslavija. Okrepitev trgovinske zveze med Avstrijo in Italijo gre torej na račun Jugoslavije. Schober je italijanskim časnikarjem izjavil, da uvoz žita v Avstrijo čedalje bolj pada in da jo namen njegove vlade dvigniti kmetijstvo. Nadalje je avstrijski kancelar dejal: »Avstrijska vlada si bo živo prizadevala, da razmahne trgovske zveze z Italijo. Uspeh pa ne odvisi od nas saniih, temveč v pivi vrsti od caiinske in irgovinske polivke drugh dr~ žav.« Schober jc hotel s tem poudariti, da nc more v gospodarskih koncesijah Italiji iti predaleč, da ne bi izval gospodarskih represalij svojih sosedov. Fašistični lisic je opisoval Schoberja kot moža že'ezne roke in antidemokraia, ki je rešil Avsiiijo rdeče shahovlade. Rim je postal zopet učitelj narodov po zaslugi fašizma. Nikdo ne bo mogel zanikati, da je po fašizmu posneta Heimwehr pripomogla k ustvaritvi duševnega razpoloženja za zbližanje z Italijo. Idejno sorodni gibanji, ki sta si postavili za program uresničenje nacionalnih teženj, ka tere so si v diametralnem nasprotstvu, faši zem iu Heimwehr, ki sta se še nedavno pobijala, sta si podala roko in to še preko Južnega Tirola. Stahlhelmovci so so poleti poklonili poslancu Staraceju, nekdanjemu fašističnemu tajniku na Južnem Tirolskem, Hitler se je javno odpovedal tej nemški deželi, Heimwehr molči. Mar so se Heiimvehrovci zadovoljili z zadnjo mrvico, ki je padla na Južno Tirolsko, kjer se smejo danes zopet rabili nemške reklamne okrožnice, nemški jedilni listi in jedilno orodje z nemškimi napisi? Dunajski tisk je vprav naivno lojalno pozdravil ta fašistični ukrep kot napoved »novega kurza na Južnem Tirolskem. Morda pa jo Schober odnesel iz Rima kakšne konkretne obljube v tem pogledu? Sicer, kje leži razlaga za ta molk po tolikšnem vpitju o zatiranju tirolskih Nemcev? Nasprotniki fašizma, Stahlhelma in Heim- Volivna zmaga bolgarske vlade V.ada dobita 500.000, opore na pa 30? V 90 glasov spopadi — Več ubn;*- Krvavi Sofija, 17. febr. a. Pri včerajšnjih volitvah je zmagala vlada s pol milijona glasov napram 300 tisoč, ki jih jo dobila opozicija. Na mnogih krajih je prišlo do kivavih spopadov, ker se jo za volitve z obeh strani vršila velika kam-panija in je bila opozicija zelo aktivna. Posebno so se protivili terorju zemljoradniid. Vendar jim jo lo ■/ največjo težavo uspelo dobiti večje število glasov. Vsled krvavih spopadov je policija aretirala prav mnogo oseb. V Ovedarih sta bila ustrežena dva vladna ag'talorja. V istem kraju je bil tudi ubit občinski stražnik ter nekoliko kmetov. V Čepinici pri Sofiji je bilo aretiranih 80 ljudi. V Cesmedinovem so kmetje napadli občinskega uradnika iu ga ubili. Ubit je bil tudi zemljoradniški agitator Vučev. V Seladinovem je izgubil življenje tamošnji občinski tajnik. V občini Govodarem se je zbralo na stotine kmetov v. lovskimi puškami 111 koli ter so ubili dva volivna agenta vladne stranke. Nato so napadli volivni lokal v šoli. Pri lem je bil ubit en orožnik, en pa težko ranjen. Na pomoč jo prišla policija iz Pasardžika, ki je le s težavo napravila red in aretirala 50 kmetov. Tudi v kraju Šesmedinovi v okrožju Ištiman je množica napadla volivni lokal. Orožniki so oddali salvo, pri čemer je bil ubit kolovodja. E11 orožnik je bil težko ranjen. V Šaladinovem okraju Pasardžik so pristaši kmečke stranke ubili občinskega tajnika. Uradni aodatSi Sofija, 17. febr. AA. Objavljeni so li-le uradni podatki o občinskih volitvah: Zgovor;. je prejel 487.000 glasov, opozicija je zbrala 287.000 glasov, od teh glasov so Bo» z"» ftrušnp cene v Zagrebu Zagreb, 17. febr. a. Danes dopoldne jo mestni magistrat prijavil tržnemu nadzorstvu veliko število pekarjev, ki so samovoljno dvignili ceno kruhu. Nekateri pekarski obrtniki so dvignili ceno belega kruha na 5, črnega pa na 4.50 Din, čeprav so ostalo cene moke povsem iste. Vprašanje krušnih cen se vleče že dalj časa. Nedavno so imeli z ozirom na to pekarski obrtniki svoje zborovanje, na katerem jih je bilo 68. Tedaj so sklenili, dvigniti cene kruhu, in res so nekateri peki to takoj storili. Mestno tržno nadzorstvo je zahtevalo od njih, da izročijo svoje račune. Ako se iz njih točno ue vidi potreba zvišanja cen, jih bo izročilo sodišču. Drugih sredstev mestna občina nima. Dr. Peofoul''z^tm^čen Zagreb, 17. febr. a. V soboto zvečer je tukajšnje sodišče izpustilo dr. Ivana Protuli-paca, ki je bil kakor znano obtežen, da je ua skrivnem hotel voditi orlovsko organizacijo. Zagreb, 17. febr. a. Na povratku iz Va-raždina jc prispel v Zagreb minister Radivo-jevič, ki se jc udeležil otvoritve železniške proge Rogatec— K.rapina. Popoldne je obiskal bana dr. Šilovića in se zvečer odpaijal z br-zcrvlakom proti Belgradu. pre-eli zemljoradniki 143 000, demrkrati 25 tisoč, dočim odpade ostanek na ostale opozicijske stranke. Zanimiva je zmaga zemljo-radnik ov v okolici Sofije, kakor tudi zmaga opozicije v okolici Vrače. Ferdinandovega in Trnave. Bolgarski Vs(i o volitvah Sofi'a, 17. febr. A A. Povodom občinskih volitev pravi demokratski list >Znamec, da gre očividno za ponarejanje številk, ki so bile objavljene. Ako se primerjajo številke z volilnimi rezultati v posameznih krajih, čijili stanje je znano, se dobijo tako čudni sklepi, da se jim bo moral smejati tudi najbolj navdušen pristaš >Zgovora«. List pristavlja, da bo opozicija vendarle imela več sto občin na svoji strani. Do nemirov je prišlo zato, ker so pristaši Zgovorac hoteli za vsako ceno zmagati. Opozicijski listi priobčujejo brzojavko poslanca Jordana, v kateri pravi, da je bila okolica Pazardžika za časa volitev naravnost obkoljena od orožnikov in policijskih agentov in da so oblastva prijela veliko število kmetov. V Sofiji je bil prijet rezervni polkovnik Bukov, član glavnega odbora zemljoradniške stranke, o katerem gre glas, da je bil v zaporu pretepen. List »Nesavisimostc pravi, da je vlada odgovorna za krvavo dogodke, ki so so odigrali tekom volitev. »Demokratičeski Zgovor^ pa poroča o zmagi vlade in o tem, da so bile volitve svobodne. Zanimivo je, da je ta list tik pred volitvami priobčil na uvodnem mestu ležeče tiskano beležko o tem, da je vlada izvršila svojo dolžnost s tem, da je pripravila svobodne volitve in omogočila svobodno voliluo borbo. Podkupljivi uradniki v Rusiji Moskva, 17. febr. AA. V Tuli je bil končan i proces proti 77 uradnikom krajevnega sovjetskega oblastva. Obtoženi so bili zaradi prejemanja podkupnine iu protisovjetsko propagande. Pet uradnikov je liilo obsojenih na smrt. 4000 Hudi aretiranih v ChicaPu Chicago, 1.. febr. AA. Sinoči je priredila policija obsežno racijo. Aretirali so 1124 sumljivih oseb. Doslej jc bilo aretiranih skupno 4000 ljudi. Večina nrctirancev je bila pozneje izpuščena. Sov'eti zaprli vse borze Moskva, 17. febr. AA. Vlada je zaprla vse blagovne iu efektne borze. Inozemske valute in efekti bodo kotirali pri odborih državne banke. Bethlen odpotoval v Pariz Budimpešta 17. febr. U. Ministrski predsednik grof Bethlen je včeraj odpotoval v Pariz, da se udeleži konference o haaških dogovorih in da podpiše konvencije. Podpis bo v sredo ali četrtek. V odsotnosti ministrskega predsednika bo minister za narodno blagostanje Vas pre JI ožil parlamentu zakon o Horlliy-jevem jubileju. web ra iščejo razlage v monakovskem procesu proti Hitlerju, kjer so padlo težke obtožbe od nekdanjih Hitlerjevih pristašev, češ, da so njegove organizacije v Nemčiji 111 na Dunaju prejemale denarne podpore od južnih sosedov. Naj si bo temu kakorkoli, gotovo je. da raz\ ija fašistična dip'omacija v Srednji Evropi izredno živahno akcijo, ki so hrani s sadovi za Italijo ugodno zaključene vojne, kakor so: reparacije, okupacija Trsta 111 Brennerja iu vsaj začasna izločitev Rusije s srednjeevropskega pozorišča. Na drugi strani ustvarjajo italijanski diplomaciji ugodno psihološko razpoloženje faš'zmu sorodna gibanja. Še novembra je neki Mussolinijev občudo\a'ec baron Holleben na svojih predavanjih v Nemčiji in Avstriji zagovarjal ustvaritev nemško-av-strijsko-italijanskega bloka. Vredno je, da podamo nekaj odstavkov iz Ieli govorov dobesedno, ker je v njih točno podan Mussolinijev zasuutek bodoče Evrope in pa njegov da'jnji namen, ki ga ima z Avstrijo. Baron Holleben jo dejal: >E\ ropski narodi bodo šele tedaj svobodni, ako to majhno Evropo organizira fašizmu. In je skupina imenitnih mo/. ki jim je j un shii i:dino bku'.nju :ližu\e. Treba je uslva- riti blok Nemčije, Avstrije in Italije, ki more edini rešiti Evropo. Misel na zvezo med Italijo in Avstrijo je bila sprožena, ko se je mons. Seipel sestal z italijanskim zunanjim ministrom v Veroni. Ako bi bila tedaj Italija fašistično organizirana, bi gotovo ne bila opustila tega načrta, ker tvori Avstrija za Italijo most z Madjarsko in je kot takšna nadvse važen element za italijansko politiko na Balkanu. Poleg lega bi ita'ija lahko izkoriščala avstrijske rudnike, ki jih je tako potrebna. Holleben je šo dejal, da je uresničenje itali-ja"sko-avslrijskega bloka bolj verjetno kot se zdi 11a prvi pogled, ker se Evropa 11e briga za rešitev avstrijskega vprašanja, medtem ko sc na drugi strani čedalje bolj približujeta Berlin in Rim. Prišel bo dan, ko bodo faši-! stične struje v Nemčiji in Avstriji prevladale ! in ustvaril se bo nemško avstrijsko italijanski blok ter tako uresničila edino možna oblika Panevrope.« Skozi Dunaj, ki ne sme poslati središče jugoslovanskega halkanizma« — lo zahtevajo rimski lisli — naj bi peljala pot v Berlin. Le ena težava je vmes Ce so iep";ncije odprle vrata nn Dut:aj, polom briinijo ključe v Bor i liti Francozi... Poslanik Kostner nevarno bolan Belgrad, 17. 1'ebr. u. Stanje nemškega poslanika na našem dvoru, dr. Kostnerja, ki se je 15. t. ni. podvrgel operaciji 11a slepiču, se jo zelo poslabšalo. Danes ob S zjutraj so izdali zdravniki-specialisti, ki ga zdravijo v sanatoriju, bilten, v katerem pravijo, da je po-slanikovo slanje zelo kritično. Njegova temperatura je bila danes zjutraj 37.9, puis 138. Nemškega poslanika zdravijo univerzitetni profesor dr. fgnjatovič, univerzitetni profesor dr. Milan Hostie, dr. Vukie Pijade in dr. Vla-stimir Jankovič. Ob bolnikovi postelji se stalno nahaja njegova soproga Keti. Vsakčas se oglasijo njegovi prijatelji, ki se živo interesirajo za uje-govo stanje. Ob 11 ponoči jc obiskal bolnika Nj. Vel. kralj, ki se :elo interesira za stanje poslaui-kovo. Nemški poslanik na našem dvoru dr. Kostner je \ 'gradu zelo popularen. Znan ni samo kot književnik, marveč tudi kot dober poznavalec umetnosti. Uživa simpatije vsega Belgrada. Intenzivno dela za zbližanje jugoslovanskega i 11 nemškega naroda. Bil je glavni inicijator za prihod nemškega pesnika Deub-lerja v Jugoslavijo. Belgrad, 17. febr. c. Danes popoldne je prispel z Dunaja zdravnik špecijalist za notranje bolezni dr. Wenckebach, ki je takoj n e to obiskal bolnega nemškega poslanika, ter imel z belgrajskiini zdravniki daljši kousilij, po katerem se je izdalo zvečer ob 8 sledečo zdravstveno poročilo. Temperatura 38.2, puis 138, respiracija 38—40, krvni pritisk maksimum 155, minimum 100. Stanje bolnikovo je stalno resno. Vest o težki bolezni nemškega poslanika je povzročila veliko senzacijo in živahno zanimanje v Belgradu. G. tli'. Kostner je v teku kratkega bivanja v Belgradu pridobil številne prijatelje in čestilce. Njegovo poslaništvo je v tem času postalo zbirališče najuglednejšega belgrajskega prebivalstva, predvsem iz umetniških in literarnih krogov. Zato je vest o njegovi bolezni izzvala težak vtis v prestolici. V sanatoriju v Vračarju, kjer bolni poslanik leži, so stalno zbrani mnogoštevilni njegov, prijatelji. Tekoni današnjega dne so obiskali bolnika v sanatoriju skoraj vsi njegovi diplomatski kolegi. Ponovno ga je obiskal tudi minister dr. Korošec. Popoldne je bilo g. poslaniku nekaj bolje in je lahko sprejel svojo soprogo in svoja dva otročičlm. Drobne norce Pariz, 17. febr. U. "Echo de Paris:: po roea, da se bo začela izpraznjevati tretja con: v Porenju začetkom meseca marca. Pešpolk odrinejo 10., topništvo 20. marca, dočim ostane konjenica v deželi do zadnjega. London, 17. febr. U. »Daily Telegrapli javlja, da ima francoska vojska tanke nove. posebne konstrukcijo z oklepom 35 do 45 111111, kateri kljub teži 70 ton dosežejo hitrost najmanj 13 km 11a uro. Angleški tanki imajo le 8 mm debele oklepe. Jeruzalem, 17, febr. AA. V neki arabski trgovini \ .lebronu so našli (iS pušk, 5 revolverjev in veliko municije. 'oliciju išče po vaseh i.jnje orožje. Newyerk, 17. febr. A \. V mestu Marion v S. ni Ciimlini je bila z bcmV popolno-чг porušena vila predsedniku družbe, v kate e predilnicah hoinbužu je izbruhnila meseca oktobra krvava borba med policisti in stavku-jočimi. "lliiigt'-li, 17. r"hruar VЛ. Novozelandski parnik Eleanor llollingt. l.i je -ktišal rešit' Byrdovo .-kspe jo. je ■ I -du. Byrilo sii ckspcdicija bo .oralu ostali še eno leto m Juž' . iu. Dunaj, 17. febr. U. Število brezposelnih 11a Dunaju je v prvi polovici februarja na rastlo za 2380 oseb na 100.018. Dunaj, 17. febr. U. Mednarodni anlifia-mazonski kongres, ki jo bil sklican na Dima, I za inese cmarec ob priliki dunajskega pomla-daskega velesejma, se je moral že tretjič pre ložiti 11a začetek seplembra. Pripravljalni odbor je izjavil, da veliko delegatov, katere sc 14-ieakovali iz Nemčije. Italije in Madjarske. • 7 i» klicnih vzrokov niso mogli obljubili svo-I jega prihoda spomladi. Fašistovska ustava Rim, 17. febr. 1. Uprava fašistovske stranke jc objavila nov pravilnik, ki določa za vselej red pri uupredovanju v fašistovski službi ter stranko naredi res za posebno državo» v mejah Italije. Na čelu stranke stoji Duce kot -živ i/raz temeljnih strankinih načel . Sledi mu generalni tajnik (sedaj Turatti), ki ima izredne, skoro neomejeno pravice: sme n. pr. celo kaznovati narodne poslance, ki so karkoli zagrešili zoper strankine predpise in odloča osebno, no da bi koga vprašal! Prefektu vsakega okraja je dodeljen fušistovski tajnik Lot politični voditelj. Mora predvsem zasledovati .-politično delovanje svojega članstva, njegovo zasebno življenji' in moruloc. IV določbe nudijo zani-»■■"O gradivo za primerjanje z razmerami pod »•vjetil Več določi) nove ustave mora ^jamčiti za osebno poštenje slehernega fašista«. Na zahtevo okrajnega tajnika mora \sak fašisi .. jasno, točno in \ poljubnem trenutku pojasniti, iz katerih virov zajema svoj« sredstva in kako živi«, Pogajan'a z Avstrijo prekinjena Dunaj, 17. febr. U. Pogajanja za trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Jugoslavijo so se morala za par tednov prekiniti, ker je ne samo glavni avstrijski strokovnjak, sekcijski šef Sehiiller, temveč sta tudi oba jugoslovanska delegata dr. Milan Todorovic in Velja Stoj-kovié odpotovala kot člana jugoslovanske komisije na ženevska poga'anja za ustvaritev carinskega miru v Ženevo. Atbrrt Tfynmas pr'de v Belgrad Belgrad, 17. febr. a. Prihod tajnika mednarodnega urada dela g. Alberta Thomasa v našo državo je definitivno določen za 27. t. ni., ko se pripe'je iz Bolgarije. Drugega marca te odpelje g. Thomas v Grčijo. Ra-en Bolgarske. Jugoslavije iu Grške l>o obiskal tudi Romunijo. Njegov prihod v našo države je v zvezi s predstoječo revizijo socialnega zakono-dajstva. Z ozirom na to se vrši konferenca delavske zbornice v Belgradu, ua kateri bodo pretresali to vprašanje. Za odpravo davka na oosîovnl promet Belgrad, 17. febr. AA. Na eni zadnjih se j belgrajskih gospodarskih zbornic je bilo v razpravi vprašanje davka na poslovni promet. Predsedništva trgovske, industrijske in obrtniške zbornice so sklenila izročiti ministru financ spomenico, v kateri ga bodo prosila, naj so pri kraljevski vladi zavzame zu ukinjenje tega davka. Poslanik Henderson u Zagrebu Zagreb, 17. febr. a Angleški poslanik na našem dvoru g. Henderson je posetil danes dopoldne ob 11 Slrossmayerjsvo galerijo slik, v kateri se je mudil nad 1 uro. Izrazil se je o njej zelo laskavo. Nato je g. Henderson obiskal še kulturno historični muzej. Jugosîovija se udeleži budimpešfanskerta se'ma Budimpešta. 17. febr. a. Tukaj se vršijo velikopotezne priprave za mednarodni sejem v Budimpešti, ki se bo otvoril 5. maja I. 1. ïMagyar hirlap objavlja izjavo generalnega konzula kraljevine Jugoslavije dr. Pavlinovi-ča, v kateri pravi, da se jugoslovanski gospodarski krogi pripravljajo na impozanten nastop in da bodo zgradili v ta uamen svoj paviljon. Nedvomno bo ta nastop mnogo pripomogel k uspešuemu razvoju gospodarskih od-uošajev med Jugoslavijo in Madjarsko. Posebne važnosti je, da pridejo v Buditvpešto sami ugledni jugoslovanski gospodarski strokovnjaki. To potovanje je važno radi tega, da pridejo jugoslovanski in madjarski krogi medsebojno v stik. V zvezi s tem zahteva Magyar hirlap:', ki spada v interesno sfero težke industrije, da naj se madjarska politika preorientira v tem smislu, da pride do tesnejših zvez v gospodarskem in trgovinskem oziru z Jugoslavijo, kjer bi našla madjarska industrija širok trg. Belgraiske vesti Belgrad, 17. febr. a. .Sinoči je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenco člane upravnega odbora bivše HSS. Belgrad, 17. febr. e. Južno srbski škof dr. Gnidovec i/. Skoplja je danes prispel v Belgrad, od koder odpotuje jutri v Zagreb na konferenco jugoslovanskega episkopata, ki se bo vršila 19. t. m. Belgrad, 17. febr. e. V Be'gradu se mudi deputacija sadilcev sladkorne pese,' da na me-rodajnib mestih predlože svoje prošnje in želje, ki gredo predvsem za lem, da se cena sladkorne pese dvigne, ker je njena nizka cena v nesorazmernosti z visoko ceno sladkorja. Belgrad, 17. febr. a. Hrvatski klub v Belgradu je proslavil včeraj skupno z . Napredkom : na ljudski univerzi 115 letnico rojstva škofa Strossmayerja. Akademija je bila zelo dobro obiskana, posebno od strani belgrajskih Hrvatov. Goste je pozdravil g. Pero Laskovlč. 0 Strossmayerju je govoril g. Maksim Mrzljak. Belgrad. 17. febr. AA. Sinoči se ie v svojem Stanovanju v Zeniunu obesila iz žalosti 74 letna »tarka Tcreza P, Prva evropska gosp. konferenca Konferenca vlad, ne konferenca strokovnjakov Ženeva, 17. febr. U. Danes dopoldne je bila otvorjena prva evropska gospodarska konferenca pod avspieijaini Društva narodov. Od 27 evropskih članov Društva narodov jih je na konferenci zastopanih 26 (samo Albanija manjka),18 teh držav pa zastopajo aktivni finančni in trgovinski ministri. Kot najvažnejše dejstvo te konference je danski predsednik, grof Molt-ke omačil v otvoritvenem govoru, cla je to konferenca vlad, ne pa konferenca strokovnjakov, kakor je to bila na svetovni gospodarski konferenci I. 1927. Od takrat se od sprejetih priporočil ni izvedlo skoro nič in so imela takrat-I na priporočila samo finančno teoretični odmev. Moltke je pozdravil posebno prisotnost belgijskega zunanjega ministra Huvsniansa in angleškega trgovinskega ministra Grahama, ki sla poleg velike pobude Briandove iu Strese-mamiove neposredno povzročila sklicanje konference. Nameravana akcija pač ue more biti za vse države istega interesa, kakor je za oni kontinent, katerega narodi že stoletja živijo gosto naseljeni drug pri drugem in so v veliki meri imeli bistveno enakomeren gospodarski razvoj. Predvsem tudi sestava konference v svoji pretežni evropski večini, ki obstoja celo iz vodilnih osebnosti evropskega narodnega gospodarstva, dokazuje najbolje, kje je danes rana vsega svetovnega gospodarstvu. S lega vidika jo evropski problem del problema svetovnega gospodarstva in se je z njim bavilo tudi društvo narodov. Predsednik Moltke daje namesto označbe carinsko premirje- ali carinski mir« prednost rajši temu, da bi se govorilo o stabilizaciji carin, ker bi potem poslalo jasno, da gre v načelu za lo, da se metoda, ki je bila sprejeta že od večine evropskih držav, razširi in posploši, ker še ni našla pota v nekatere gospodarsko važne dežele, kakor Anglijo iu Nizozemsko. S tem bi si dala konfe- . renca mnogo natančneje opisani problem, do- , čim se : premirje-' vedno lahko smatra za sred- I stvo v dosego kake druge stvari. Zahteve tirolskih poslancev odbite Politične debate zaradi rimske pogodbe ne bo — demokrat ne ugovarjajo pododbi Tudi soc alni Dunaj. 17. febr. U. Prijateljska in razso-diščna pogodba /. Italijo bo prišla v četrtek v narodnem svetu do prvega čitanja in, kakor pišejo listi krščanske socialne stranke, se ho odkazala brez nadaljnje debate odboru. Tirolski poslanci so hoteli prvotno, da se pri tej priliki razvije velika politična debata. Izrekli so to željo v deputaciji, katero je predstavil dr. Seipel zveznemu kan-lerju dr. Schobru, ki pa ji je kakor poreča Neuigkeits-WeltblatL, izjavil, da želi v treuotlui, da bi se o njegovem rimskem potovanju čim manj govorilo. Dr. Schober je dal tirolsl im poslancem zaupna pojasnila o svejih pogajanjih z Mussolinijem gle-de kurza italijans' e politike na južnem Tirolskem. Navedeni list dostavlja: Ker tudi socialni demokrati proti pogodbi iz palače Venezia nimajo ugovorov iu ker je posebno po lastni izjavi dr. Schobra bodoče potovanje zve/nega kanclerja v Berlin v ožji zvezi z rimskimi pogajanji, ni izključeno, da bo sploh odpadlo prvo čitauje pogodbe v narodnem svetu. O zaupnem poročilu, ki ga je podal zvezni kancler glavuemu odboru, poroča .-Tiroler Anzei-ger , da so člani glavnega odbora s hla 'no stvarnostjo motrili izvajanja zveznega kanclerja. Ta stvarnost se blagodejno razlikuje od bombastičnega načina, kakor so nekateri dunajski listi pisali o rezultatu rimsl ega potova- 1 nja. Najbrže so ti rezultati taki, da se njihova vrednost v tem trenutku ne da popolnoma presoditi. Najbrže bo treba šele počakali, kako se bodo odnošaji med Avstrijo in Italijo nadalje j razvijali, preden bo mogoče pravilno ocenili pomen nove diplomatique akcije. Stanke na razorožitveni konferenci London, 17. febr A A. Kljub temu, da bo jutri že mesec dni, еИкаг se Ie sestala pomorska razorožitvena konferenca v Londonu, še vedno ni prišla do définitivnih razcltatov. Zato bo potrebno še veliko potrpljenja. Sp'ošno mnenje konferenčnih krogov jc, da bo konferenca, čeprav ima rešiti najrazličnejše probleme, rešila vsa vprašanja na koncu sej. Preliminarno delo je precej napredovalo in strokovnjaki so izdelali osnutek, ki je kom-pr.mis med omejitvijo oboroževanja po globalni tonaži in po kategorijah. Strokovnjaki so trenutno zaposleni z zapleteno nalogo, da vnesejo v ta osnutek številke sedanje tonaže. Na drugi strani razpravljajo glavni dele- gati in strokovnjaki ali pa oboji skupno o drugih vprašanjih razorožitvenega problema. Danes bodo razpravljali MacDonald, ter Stimson in Vakatsuki z drugimi angleškimi, ameriškimi in japonskimi delegati o japonskih tonažnih številkah. Italijanska delegacija bo predložila svoje poročilo začetkom tega tedna. Na ta način bo imela konferenca pred seboj spomenice vseh petih držav, ki so za- i slopane na konferenci. Snoči je govoril ameriški delegat senator Reed brezžično na naslov Amerike. Senator Recd je dejal, da konfcrenca dela čim hitreje je možno in da zaseda večkrat ves dan in pozno v noč. Ko bodo prihajali rezultati, bodo prišli naglo. Ptvi javni akt državnega ta n№a РасеШ"а Dunaj 17. febr. U. Prvi javni akt novega kardinala, tajnika Pacellija je brzojavka, 1 poslana pep'ževemu nunciju na Dunaju, v kateri se izreka zahvala sv. očeta za poslane čestitke avstrijske vlade, duhovščine iu kal o-: liskega prebivalstva, katerim je dal papež svoj blagoslov. .Reid sposl vidi v te.n poseben dekaz papeževe naklonjenosti avstrijskim katoličanom- Pred kr zo bo'g. v'ađe Sofija. 17. febr. AA. Minister trgovine g. Boboševski bo podal ostavko na današnji seji ministrskega sveta. S tem bo otvorjena kriza i bolgarske vlade. Hugenbeeg pr Hindenburgu Berlin, 17. febr. U. Državni predsednik Hindenburg je sprejel danes voditelja nemških nacionalistov Hugenberga in vodilelja nemškega nacionalnega parlamentarnega kluba poslanca Oberfohrepa. Oba sla predočila I predsedniku svoje naziranje o Youngovem načrtu, posebno pa svoje pomisleke proti nem-ško-poljskemu likvidacijskemu dogovoru, proti sankeijski klavzuli, dalje proti temu, da saar-sko vprašanje ni rešeno in koučno proti ne-i znosnosti Nemčiji naloženih bremen. Hindenburg jo njihova izvajanja vzel v vednost, potem pa izjavil, da si mora svojo osebno odločitev pridržati do končane razprave in sklepanja v nemškem državnem zboru. Iz'ava Gandi a Bambay, 17. febr. AA. V izjavi časopisju pravi Gandhi, cla načrt o civilni neposlušnosti še ni bil končno sprejet. Načrt bo ogražal v lud-111 moiio|K)l nu javno življenje. Pred trgovinami pijač in pred skladišči, kjer prodajajo inozemsko blago, bodo postavljene skupine agitatorjev, da pozo vejo občinstvo k bojkotu Ieli predmetov. Dunajska vremenska napoved. Nov -mcg. i Polagoma bo tempcraltita padla. Nova ita^-romunska trgovinska pogodba Bukarešt, 17. febr. LT. Nova italijansko-rumlinska trgovinska pogedba je znižala carino za uvoz romunske koru-.e v Italijo za 3600 lejev, uvoz rži pa za 3000 le'ev na vagon". Romunska jajca se lahko uvažajo v Italijo brez carine. Te ugodnosti veljajo za tri leta. Romunija pa je dovolila Italiji carinski popust za uvoz limon, pomaranč in pustega sira. Za druge predmete, ki niso navedeni, pa sta si obe državi zagotovili največje medsebojne ugodnosti. Tud ž de preganjajo Varšava, 17. febr. U. Listi poročajo, da je versko preganjanje v Sovjetski Rusiji naperjeno tudi proti Židom. V Minsku so bili aretirani štirje rabini, ker so obdolženi, da so v sinagogah vodili protivladno propagando, hranili protisovjetsk-з letake ter organizirali nelegalne verske šole in tajno mladinsko zvezo. Oblasti so zaprle devet sinagog in zaplenile zavitke tore. Ker je chicaški rabin dr. Leser pred kratkim bival v Minsku, so oblasti obdolžile tamkajšnje rabine, da so v zvezi z inozemskimi židovskimi protisovjetskimi elementi. Nemški komunis'ični poslanec aretiran v Aenah Pariz, 17. lebr. AA. I lavas poroča iz Aten, da je bil tamkaj prijet nemški komunist Krcu-zer, poslanec nemškega parlamenta. Kreuzer jc pripravljal nûpiul 1111 poslaništvo Združenih držav v Atenah. Prepoznan je bil v enem od dveh tujcev, ki sta bila pred dnevi prijeta zaradi potvorjenih potnih listin. Арапага ital. pres'otonas'ednika Rim. 17. febr. AA. Proračun ministrstvu financ za leto 1930 predvideva triinilijonsko npa-nažo z» italijanskega prestolonaslednika Umberto. Apannža inu je bila po poroki povečann 1 zn I milijon lir Ali je res nedopustno? : Slovenski narod« je objavil dne 15. februarja t. 1. po »Obrtnem vestniku« okrožnico. ki sem jo razposlal kot funkcijonar Zavoda zu pospeševanje obrti zbornice za TOI onim gospodom obrtnikom na deželi, ki jih smatram za sposobne, du pudpro delovanje zavoda za pospeševanje obrti. Okrožnica se glasi: Zavd za pospeševanje obrti Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani rabi nekaj zaupnikov čirom svojega okoliša. Važno je, da dobimo res prave zaupnike, naše odločne može, talce, ki so res zaupanja vredni in ncbojazljivi. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za vseh važnejših zadevah, tako n. pr. za prirejanje tečajev, za imenovanje v razne šolske odbore, za mnenja o osebah, ki se iz raznih vzrokov obračajo na Zavod ali Zbornico, pa ludi radi kontakta, ki ga hoče naš zavod imeti napram raznim zadrugam in sploh v vseh zadevah. Mesto zaupnika bode častno, vendar pa bomo povrnili stroške za pisanje, kot znamke, papir itd. Prosimo Vas, ako sc v Vaš delokrog sami določile oziroma nam sporočite ime obrtnika, ki bode to mesto sprejel. Bolje je, da je delokrog manjši v večjem kraju. Za daljni kraj v Vašem okraju pa nam, prosimo, imenu'te Vi koga drugega. Odgovor, c!a soglašate s tem, nam pošljite takoj, istotako imena onih, katere boste Vi določili. — Prosimo Vas, da priporočate naše glasilo Jugoslovanski Obrtnik«, Obema, Slov. narodu-: in »Obrtnemu vestniku , se iskreno zahvaljujem za objavo okrožnice in prosim pri tej priliki vse gospode, ki so okrožnico prejeli, naj čimprej odgovore. Na očitek, da sem s. to okrožnico »bri-.skiral po obrtnem zakonu ustanovljene obrtne orientacije, osobilo pa Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani, Splošno zvezo obrtnih za-'irff \ Mariboru in Zvezo trgovskih gre:ni-jev v Ljubljanipa pripominjam samo lo, da do i/ vem, da so vse naštete organizacije zakonite, kakor morajo biti zakonito priznana pač vsa obstoječa združenja, ravno lako dobro pa tudi vem, da zgoraj naštete organizacije niso za popolnoma neodvsni in samostojni fond za pospeševanje obrti zbornice za TOI nikake vrhovne inšiance, katerim bi bil zavod podrejen. Zavod za pospeševanje obrti zbornice za TOI si mora pač pridržali pravico, da sc zaupno obrača, na kogar se hoče. S tem šc nikakor ne odklanja sodelovanja z zgoraj naštetimi organizacijami, ampak si ga le želi, ker jc zavod ustanovljen za v obrtnike brez razlike. Težavno pa je seveda sodelovanje, dokler se javno zastopa mi.šljen'e, da :>ta institucija (t. j. zavod), ne odgovarja željam in potrebam našega obrtništva« (>Slo-venski Narod«, dne 15. febr. t. 1.). Take izjave in besede iskreno obžalujem, ker jih nisem od domače strani nikdar pričakoval, najmanj pa iz samih obrtniških krogov. Take besede niso nikomur v čast. Ivan Ogrin, podpredsednik zbornice za TOI. S.alin orePan a Trockega otroke Berlin, 17. febr. U. Nemški pristaši Trockega objavljajo pismo, ki so ga dobili iz Moskve in ki trdi, da je dal Stalin ustreliti nekega posredovalca Trockega z imenom Blum-kin. Blumkin je prišel k Radeku s predlogi iu 1 načrti Trockega, da bi se sedaj v Rusiji izvedel skrajni boj za opozicionalne ideje. Radek pa na to ni pristal, temveč je pozval Blum-kina, naj se takoj javi pri GPU in tam povo vse, kar ve o načrtih Trockega. V lem pismu se dalje trdi, da je bil Blumkin ustreljen šele leda j, ko se je branil, izpovedati proti opoziciji. Dalje je Stalin kot odgovor na objavo spominov Trockega cla! aretirati hčer Trockega, dasi je resno bolna. Druga hči Trockega, ki je bila aretirana že pved poldrugim letom, je umrla v ječi za jetiko. Tudi oba zeta Trockega sla v ječi. Naznanjamo žalostno vest, <3a jc naša ljubljena stara mamica, gospa V B ve v poj. Hiimt po kratkem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti, danes, v 84. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala, K. večnemu počitku jo spremimo v sredo, dne 19. t. m. ob 2 popoldne iz Rakovnika na pokopališče v Sori. Rakovnik pri Medvodah, dne 17. U. 1930. RODBINI KOVAČIČ IN KLEMENC. jr ^^^ Železnica Rogatec—Krapina otvorjena Nova zveza Slovenije s Hrvati Od 16. februarja naprej spaja Slovence in Hrvate nova vez — železniška proga Hogatec—Krapina. Trideset loi se je vršil boj za to sicer kratko, a velovažno progo. Nehaj zgodovine Ko so leta 1S01 začeli graditi železnico Gro-belno—Rogatec, so gospodarske organizacije na bivšem Štajerskem in Hrvatskem začele akcijo, da bi se istočasno ta proga podaljšala do že obstoječe zagorske železnice in bi tako Slovenija dobila novo železniško zvezo s Hrvatsko. Avstrijskim in ma-djarskim oblastnikom pa lo ni šlo v račun in vsi napori so bili zaman. L. 1903. je bila otvorjena proga Grobelno—-Rogatec—Sv. Rok—Lupinjak, lo je do takratne štajersko-hrvatske moje; vlaki pa so vozili samo do Rogatca S hrvatske strani se je mnogo kesiieje začela graditi proga od Za boka do Krapine, ki je bila izročena prometu med svetovno vojno (1916). Tako sla obstojali v neposredni bližini dve progi, ki pa iz čisto političnih vzrokov nista bili zvezani med seboj čeprav je bilo to lahko izvršljivo in je ludi ljudstvo zahtevalo to zvezo. Kakor v mnogih drugih slučajih, so bili tudi v tem Avstriji bolj važni politični momenti kakor pa gospodarski in prometni. Po razsulu habsburške monarhije se je položaj temeljito izpremenil in so gospodarski krogi v Sloveniji in na Hrvatskem znova pokrenili vprašanje zgradbe te proge. Ko se je lela 1920. vršila v Belgradu velika prometna konferenca, so se zastopniki ljubljanske in zagrebške trgovske zbornice z vso silo zavzeli za progo Rogatec—Krapina in dosegli, da je bila Ia proga uvrščena ined proge, ki se imajo v prvi vrsti zgraditi ob priliki izpopolnitve našega železniškega omrežja. Preteklo pa je še par let, preden je prišla zadeva v pravi tir. Koncem leta 1925. se je vršilo trasirauje nove proge. 20. septembra naslednjega leta se je vršil komisionelni pregled trase, 17. maja 1927 pa političen obhod. Koncem junija 1927 je bila podeljena gradba proge družbi »Progresse iz Sarajeva kot najnižjemu ponudniku za 24 milijonov dinarjev Z gradnjo so pričeli koncem avgusta istega leta. Gradili so progo dve leti in so bila dela dokončana preteklo jesen Otvoritev bi se imela po prvotnem načrtu vršit 1. decembra 1928 ob 25 letnici otvoritve jiroge Grobelno—Rogatec, pa se je zavlekla za nad eno leto Nova železniška proga je dolga 19 m pol kilometra 1er leče po preco, težavnem ozemlju, kjer je bilo treba na več mestih premostiti reko Sotlo in premagati višinske ovire s predori Na progi je sedem večjih mostov in dva predora- Lupinjak (440 metrov) in Žutnica (213 m). Gradba predora Lupinjak je zaradi slabega ilovnatega terena naletela na precejšnje težkoče iu so se stroški zvišali za dva milijona dinarjev. Predor Lupinjak je bil prebit 23. januarja 1928 ob 1. Vzpon proge doseza mestoma do 22 pro mille. Na progi sta postaji Djur-manec in Sv. Rok-Lupinjak ter postajališče Dobo-vec. Prva poskušnja vožnja se je vršila 27. decembra 1929 in je dobro izpadla; poznejša poskušnja vožnja pa ni zadovoljevala. Pri prvi vožnji so bila tla zmrznjena, pri drugi je pa mraz popustil in so bila vsa tla mehka. Sekcija za gradnjo železnic je morala progo z nasipavan^em grjmoza popraviti. Preizkušnja mostov se je vršila 11- in 12. januarja 1930. Prometno osebje je zasedlo svoja mesta dne 24. devembra 1929, redni tovorni promet pa je bil îtvorjen že 30. januarja 1930. Josef Kocourek:* Podoba (S pisateljevim dovoljenjem prevel V. Zorzut.) Slikar se je povzpel na visok hrib, ki je bil prepoln senc in kamenja, in se razgledal do pokrajini. Solnce je padalo na horicont. Hohni pod njegovimi nogami so meketali kakor koze, ki so na njih popasle poslednje bilke svetlobe. Krkonoše so ležale na obzorju kakor grude masla. Videl si rdeče krave, ki so stopale z visokih pašnikov v globoke doline, noseč v vimenih mleko in v rogovih somrak, videl si Snežko v beli srajci in za njo daleč v nemške ravnine, polne razcvetele čebule in kristalnih gradov, videl si Varšavo in .Florenco; zahajalo je solnce. Zahajalo je solnce in horicont je izginil. Slikar je uzrl okoli sebe pol sveta. Uzrl je Alpe z rožnato napudranimi vrhunci, uzrl je oranžasto Saharo vse tja do Gvinejskega zaliva, za njim morje z razpetimi jadri in v morju potapljača v naročju orjaške meduze, potem spet nabrežja z Rio de Jancirom in Panamo, griče in črne pečine Kordiljerskih vele gorij, in za njimi spet morje, morje veliko, liho in polno ploščatic; morje je čutil že v podnožju svojega hriba, kjer sc mu je danes zahotelo slikati. Jos, Kocourek jc mlad češki pisatelj, čigar novele razodevajo čudovito nadar,enega pripovednika. Pričujoča črtica je prevedena iz zbirke: Kouzelné povidky« (Čarobne pripovedke). Slovesna otvoritev Preteklo nedeljo se je vršila slovesna otvoritev nove proge. Otvoritve se jo kot zastopnik vlade udeležil prometni minister Lazar R a d i v o j e -vič, dalje zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, mariborski pomožni škof dr. T o ma ž iS. ban dravsko banovine inž Dušan S e r n e c s svojim pomočnikom dr. P i r k m a j e r j e m , savski ban dr. Šilo vič s svojim pomočnikom Sto jan o-v i č e m , dr. Fran Schaubach, okrožni inspeit-tor v Mariboru, divizijski general pomočnik poveljnika IV. armijo Stojišič, divizijski general Sava Tripkovič, brigadna generala Milko-v i č in Daskalovič, pomočnik direktorja ljubljanske železniške direkcije inž. KlodiS z načelnikom dr. Al, Fat ur jem, poštni direktor iz Ljubljano Alojzij Gregorič, zagrebški župan dr. Srkulj, ljubljanski podžupan prof. Evgen J a r c, mariborski župan dr. Alojzij Juvan, celjski župan dr. Alojzij GoriSan, ptujski župan Mihael BrenčiE, podpredsednik TOI v Ljubljani Ivan O g r i n s tajnikom dr. P1 e s s o m , bivši minister dr. K u k o v e c itd. Ban inž. Sernec in drugi udeleženci i/, dravske banovine so se že v sobolo pripeljali iz Ljubljane v Zagreb, kjer so prenočili. Minister prometa g. Radi-vojevič se je pripeljal v Zagreb v nedeljo zjutraj z brzovlakom. Vsi udeleženci so se ob 8.30 odpeljali s posebnim vlakom v Krapino. Vse postaje od Za-prešiča dalje so bile okrašene in v zastavah. V Krapini je kot prvi pozdravil gg ministra in ostale udeležence župan Vilibald Sluga, ki ej v svojem govoru omenjal napore prebivalstva v prejšnji državi da bi dosegli izpolnitev davne želje zgraditve to proge, a vse zaman. Šelo v ujedinjeni Jugoslaviji je bilo mogoče, da se je dogradila in otvorila Ia proga, ki bo prebivalstvu v veliko korist. Z vzkliki Nj. Vel. kralju in vladi ie župan zaključil svoj govor. Njemu se je zahvalil za prijazni sprejem, ki ga je priredilo starodavno mesto Krapina, minister Radivojevič, ki je v svojem govoru izdavil, da je z otvoritvijo te proge storjen velik korak naprej. Ta proga bo tvorila trdno zvezo med našim narodom, da se bo prebivalstvo še bolj spojilo v homogeno nacionalno enoto. Minister je jioudaril, da sta se s to progo zvezala dva prometna sistema: zagrebška in ljubljanska železniška direkcija. Svoj govor je sklenil z vzkliki Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki mu je edini smoter napredek in dobrobit naroda. Nato je izpregovoril zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, da vlade prejšnje države niso hotele zadovoljiti željam in potrebam ljudstva. Šele sedaj, ko smo združeni v naši demovini pod kraljem Aleksandrom, je prišlo do tega, da se je ustvarila ta zveza med Hrvati in Slovenci 1er dalje z jugom, z brati Srbi. Na koncu svojega govora je nadškof vzkliknil Nj. Vel. kralju Aleksandru m domovini. Nato jc nrdškof dr. Bauer blagoslovil novo progo. Po blagoslovitvi je govoril mariborski pomožni Poslednji odbleski solnca so švignili iz zrcal in razsvetlili nebo od Tibeta do tečajev, od mene do nje. Čopič mu je padel iz rok. Kadar solnce zahaja, ne pozabi vzeti barv z vseh obrisov in to temolno, kar še ostane, ima samô namen, obdržati gmoto v trdni obliki, da se ne razprši, kadar vzamemo ž njene ga površja barvno oblačilo. Polovica počrni. polovica odide Samo topoli na gorskih višavjih in krčma v vasi se nc zganejo. Ni barv. Ni razvočja. Ni zlatd. Ravnine pod hribom sc prestavljajo kakor karte. Zrcala so razbita. Zašlo je solnce in ž njim pol zemlje. Iz dimnika na krčmi spodaj v vasi uhaja pramen dima. Ko bi se mogel skloniti z rokama, bi ga bil slikar prijel na enem koncu spodaj pri dimniku in na drugem koncu nekje gori v nebesih in bi si ga zavezal okoli vratu kakor kravato. Zašlo je solncc, kakor da ne bo nikoli več poldneva. Zašlo jc solnce in dalo pokrajini sence, kakor da se nc bo nikoli več zdanilo. Tedaj se je pretrgalo nebo in usule so se zvezde. Potem so se stožci senc razlezli prek cele ravni in na bledomodrc zvezde se je obesila tema. Uro za uro sc izpreminja nebo, kakor se izpreininja pomen stavka, če prebiramo dolge perijode. Slišati je ljubezen in dekiištvo, ki sc poslavljata od teles. Veter zatolče na napete liste topolov kakor na male hobončke. In za škof dr. Tomažič v imenu lavantinske škofije in škofa dr. Kurlina. V svojem govoru je omenjal, da so se začetna dela za graditev le proge začela že pred 30 leti, vendar so bila končana šele danes. Nova proga bo spajala lavantinsko in zagrebško škofijo ter savsko in dravsko banovino. Cerkev, ki iskreno pozdravlja vsak napredek, pozdravlja tudi to novo progo. Pozval je ljudstvo, da vzklikne v ljubezni in udanosti do naše lepe skupne domovine našemu kralju Aleksandra: »Živell<: Nato je pomočnik direktorja ljubljanske železniške direkcijo inž. Klodič, ki je zastopal obolelega direktorja dr. Borka, pozdravil navzoče goste in na kratko opisat gradbo nove proge. Nn koncu svojega govora je javil g. ministru, da je nova proga pripravljena za promet in ga prosii, da jo otvori. Minister Radivojevič je nato otvoril progo z besedami: »Ker je proga za promet pripravljena, odrejam, da se promet otvori. »Lokomotiva posebnega vlaka je nato pretrgala svileni trak v državnih barvah, ki je bil potegnjen čez progo in s tem odstranila zadnjo oviro zn promet. Prva vožnm Po prigrizku, ki ga je na čast udeležencem priredila krapinska občina, je vlak odpeljal po novi progi. Že na prvi postaji Djurmanec se je videlo, s kakim navdušenjem in veseljem je prebivalstvo pričakovalo otvoritev nove proge. Na postaji je bilo zbranega polno občinstva. Predsednik občine Kise-ljak je pozdravil ministra in ostale udeležence ter se zahvalil za otvoritev te proge. Nato je mlada učenka Grosevnik deldamirala pesem hrvatskega pesnika Vladimirja Nazorja :>Železnica; 1er se zahvalila ministru, da je osebno prišel k otvoritvi. Vidno ganjen se je minister zahvalil za lep sprejem in pozdrave. Lepi sprejemi na sovenskih tleh Iz Djurmanca je posebni vlak krenil proti meji med savsko in dravsko banovino. Zave vi je v 440 metrov dolg predor Lupinjak in ko se je zopet posvetilo, smo bili na slovenskih tleh. Z bližnjih gričev so zagrmeli lopiči in čuli smo govoriti Hrvate in Srbe: Se že vidi, da smo v Sloveniji. Na z zelenjem in zastavami izredno lepo okrašeni postaji Sv Rok-Lupinjak je z burnimi živio-klici pozdravljalo prvi vlak veliko število prebivalstva in šolska mladina z uSiteljstvom. Župan od Sv. Roka g. Fric je pozdravil ministra in ostale udeležence, nakar je učenka Olga Trikovič izročila ministru Radivo-jeviću šopek cvetlic. G. minister se je v izbranih besedah zahvalil za krasen sprejem. Šolski otroci so pod vodstvom učiteljice gdč. Črnko prav ljubko zapeli >Bože pravde« in še par narodnih pesmi. Na postajališču Dobovec jo bil le kratek sprejem. Izredno lep sprejem je bil na zadnji postaji nove železniške proge v Rogatcu. Na kolodvoru se je zbralo vse polno občinstva in šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. V imenu rogaške občine je pozdravil ministra okrožni zdravnik dr. Ogorevc. Minister se je zahvalil za pozdrav in izrazil željo, da bodi nova proga osnova za zbližanje vseh prebivalcev. Notarjeva hčerka Vera Ivanšek je z lepim nagovorom izročila ministru krasen šopek. Nato je vlak odpeljal v Rogaško Slatino, kjer jc ministra in goste pozdravil župan Semjurc, ki je v svojem govoru poudaril, da se je danes izpolnila želja vseh prebivalcev, da se otvori nova proga, ki bo vsestransko koristila prebivalstvu, posebno p;, v gospodarskem oziru. Prav posebno se bo pospeši' in osigural z novo progo tujski promet. Vsem udeležencem otvoritve je podžupan Šentjure izrazil naj-iskrenejšo zahvalo za otvoritev proge. Prav posebno dn čuli dolžnost, da se zahvali za naklonjenost g. ministru in kraljevi vladi 1er vsem činiteljem, ki so pripomogli k otvoritvi le proge. Ravnatelj zdravilišča dr. Ster je nato poudari! velike zasluge ministra Radivojeviča in njegovih prednikov, posebno dr. Korošca, za graditev to proge. G. minister Radivojevič se je zahvalil za pri-srSen sprejem 1er naglasil v svojem govoru, da bo Ia proga imela veliko važnost za Rogaško Slatino, ker se bo radi še večjega dotoka tujcev zelo dvignila. Tudi ta govor je g. minister zaključil z živio-klieem Nj. Vel. kralju. Banket Vsi udeleženci so nato šli v sprevodu z godbo dravske divizijo na čelu v hotel Pošta , kjer se je vršil svečan banket, katerega je priredil ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec na čast udeležencem otvoritve proge. Kot prvi je na banketu pozdravil goste domačin inž. Sernec, nakar je povzel besedo g. minster Radivojevič, ki se je zahvalil inž. Sernecu za lep pozdravni govor, ki je izzvenel v zahvali Nj. Vel. kralju in kraljevi vladi. G. minister je nato govoril o prometni politiki naše države ter dejal, da je po prevratu naš promet naletel na velike težkoče. Mnogo nedostatkov je bilo v našem železniškem prometu, lako da je železniška uprava stala pred težko situacijo. Vendar se železniška uprava ni bala nobenih naporov, da odstrani vse nedostatke in da izboljša naš promet ter izpopolni našo prometno mrežo. Graditev naše prometne mreže ni samo kulturnega, gospodarskega in nacionalnega temveč ludi narodno-obrambnega pomena. Graditev železniških prog naj odstrani ludi vse diference med nami, železniške proge naj premostijo vse jarke, ki so nas dozdaj ločili. V svojem nadaljnjem govoru je g. minister govoril o kooperaciji železnic in avtobusov. Zaključil je svoj govor, da je treba služiti visokim intencijam našega modrega kralja ter j>ozval navzoče, naj se priključijo njegovemu klicu Živio kralj! Navzoči so se navdušeno odzvali pozivu Nato se je oglasil k besedi župan iz Rogaške Slatine .Šeutjurc ter predlagal, naj se pošlje Nj. Vel. kralju pozdravna brzojavka, kar so vsi z odobravanjem in navdušenjem sprejeli. Brzojavka se glasi : Med slovesnim razpoloženjem naroda v Rogaški Slatini na svečani otvoritvi proge Krapina—Rogatec kot tolmač tukajšnjega prebivalstva si usojam ob tej priliki poklonili Vašemu Veličanstvu izraz« neomajne zvestobo in vernosti. Bog živi Vaše Veličanstvo in Vaš prevzvišeni kraljevi dom! Stanko Šentjure, župan Rogaške Slatine. Govorilo je še več govornikov, med drugimi generala Stojišič in Tripkovič ter savski ban dr. Šilovič. Podpredsednik ljubljanske zbornice za TOI Ivan Ogrin se je zahvalil prometnemu ministru in kraljevski vladi za veliko skrb, ki jo jc posvečala zgraditvi le proge, obenem pa jo opozoril merodajne činitelje na nujno potrebo, da se čimprej oživo-tvori zveza Slovenije z morjem s podaljšanjem kočevske proge. Tudi železniška zveza Šl. Jatiž—Sevnica jo nujno potrebna. Za zvezo Slovenije z morjem in za progo Šl. Janž—Sevnica se jo zavzema1 ludi profesor na zagrebški tehniki inž. Jerko Ala-čevič. Ob jielili popoldne je posebni vlak odpeljal goste iz Zagreba in Belgrada čez Rogatec in Kra pino v Zagreb, ostale goste pa preko Grobelna v Ljubljano. V pričakovanju otvoritvenega vlaka v Rogatcu. lem spet tihota, v katero ne upaš izpregovo-riti. Pred polnočjo se splazijo kače na vrh največje skale in upičijo najlepšo zvezdo, ki se jc ta večer drznila in prišla čislo k zemlji. Slišiš netopirje, ki neslišno plavajo na črnih ladjah noči v morja gladu in pristanišča tišine, slišiš lesketajoče se jezero, ki pomalem usiha med globokimi skalami vse do dna sveta, vidiš na pragu krčme sedečo Ljubezen, ki šteje zvezde. Črni netopir je naravnal jadra svoje ladje na severozapad. Po polnoči so slikarjeve roke imele toliko moči, da so lahko držale za čopič in ga obtoževale z barvami. Naslikal je noč, nc da bi vedel, kje se končajo bregovi zemlje, ki so zrasli z nebom kakor lupina s školjko. Ni prepoznal ne barv nc svetlobe ne senc. Ko jc končal, je bilo treba nekomu pokazati to podobo, moral je iti po nekoga, da mu jo odkrije. Spomnil se je na učiteljico, ki je stanovala v krčmi. Skočil je preko skalovja in tekel v vas. Ko je odšel, se je noč prižela na podobo. Potem je stopil na to goro Bog, segel z rokama k nebu in snemal eno zvezdo za drugo in jih vsajal v mokro nebo na podobi, ln ko je dokončal, je odšel kakor senca in bobenčki so v kronah topolov ritmično zabobnali v njegovo slavo. Siikar se doigo ni vrnil. Moral je prebresti morje, prelesti Kordi-Ijcre in južno Ameriko, preplavati jc moral šc Atlantski ocean in Saharo, predno jc potrkal na gospodičnino izbo. In ko sta hotela oditi, nista imela svetilj-ke, da bi sredi noči posvetila na podobo in si jo ogledala. Gospodična je poiskala škatljo od lakaslih šolnčkov, poprosila sta krčmarja* da jima jc ta trenutek nažgal žarnico. Ko je planila svetloba, ji je učiteljica nastavila škatljo, slikar jc brž pokril pokrov, da bi svetlobo ujela in jo izpustila, kadar jo bosta potrebovala. Potem sta zapustila vas. Ko se je svitalo, sta obstala pred podobo, učiteljica je odprla škatljo. Uzrla sta dno ir blede sledove damskih stopal. V podobi sc gorele zvezde, ki jih slikar ni bil naslikal. Zdanilo se je. Na vzhodu je žarelo nebo kakor zlata plošča. In v temnem nebu na podobi je svetilo, kakor da bi za platnom nekdo držal gorečo svetilko Nad pokrajino jc prijadral oblaček. Na podobo jc legel mrak, kakor da jo je pobarvala modrina. Ko jc vzšlo solnce, jc bila dve. Življenje se je ločilo od življenja. Polovica je ostala v prostoru, polovica jc legla v podobo. Pokrajina na platnu se jc izpremi-njala, kakor se je izpreminjala zemlja, ki jo je predstavljala. Pastirji so si spletli svetlomodri biče, črni udarci so zaječali v sivo jutro, po gnali so ovce in stopali za njimi v planine. N. platnu so tekale črede od roba dn roba. Uči teijica je poskočila in nastavila k okvirju svoje dlani, da ujamejo jagnje, ki bo padlo čez obod. — Na farmah v Kanadi Pismo koroškega Slovenca iz Kanade Xew Waterford, koncem januarja. 1'rvo, kar jo nuša izseljenlSka skupina zagledala v IlaJifaxu lia kolodvoru, jc bila velika angleška abeceda, postavljena na lako vidnem mestu, ta je ni mogel niliče prezreti To je napravilo ua u^'-, tujce, poseben vtis. V Montrealu smo ostali vos dan iu čakali na ivezo '/' Winnipegom. Montréal je živahno mesto; promet ni lam nič manjši kakor na Dunaju Živi tam mnogo Nemcev in tudi Jugoslovanov. Slednji jo mi opisali življenje na farmi v najtemnejših barvah. Čudil sem so in nisem mogel verjeti, da bi bilo tako... Imel pa sem kmalu priliko spoznati, kako bridko resnično so bilo njihove besede. Po dvadnevni vožnji smo dospeli v Winuipeg iu se nato razkropili na vse strani. V naši skupini smo bili večinoma sami Avstrijci. Ko tako sedimo v vlaku, se pogovarjamo iu čakamo, da se odpeljemo ua farme, stopiia v naš oddelek dva moška v precej zamazani iu raztrgani obleki. Ko sta slišala, da govorimo nem***, sla se pridružila iu kmalu se je razvil živauen pogovor med nami. Ni trajalo dolgo — in žo smo imeli vsi izseljenci pravo sliko Kanade pred očmi. Zgrozili smo .se, a še vedno upali. Toda naše razpoloženje je bilo pokvarjeno in že so lias je polastila čudna otožnost. Ta ali oni ie že celo začel kova(i v sebi načrte, kako bi jo čimpreje popihal nazaj — čez lužo ... Ko smo izstopili na določeni po>iaji, na» je zastopnik družbe odvedel s seboj v svojo trgovino. Tam so že čakali na nas farmarji in se natihem veselili, da bodo dobili spet toliko novih sužnjev za izmozgavanje... Začeli so nam ponujati sramotno ntzko plačo Nekaj časa smo barantali, odklanjali, protestirali, ko pa vse skupaj ni pomagalo-nič, smo se udali in odšli vsak s svojim gospodarjem ua delo. Ko smo se prvo nedeljo sestali, smo spraševali drug drugega, kako je zadovoljen s službo. In ,-nio si bili vsi edini v tem, da slabše ne more aiti, kot je. Nekateri farmarji so prave sirovine in postopajo z ubogimi izšel'"enci kot z živino. Celo Jejansko — s pesimi — se jih lotijo... Jaz sem bil par dni pri farmarju, ki je imel ' osemnajst konj in deset krav. Vso to živino bi bil moral oskrbovati sam, pozimi celo za notliing , ker pozimi farmarji ne plačajo nič. Je sicer nekaj izjem med njimi, a to bi lahko na prste sešel. I Kdor pu se pogodi s farmarjem za vse Joto, dobi 1 plačo seveda tudi pozimi. A jaz resno odsvetujem vsakomur, da bi so obvezal za vse loto, ker farmarji takšne uslužbence izmozgavajo do skrajnosti in jih nalo brezobzirno postavijo na cesto. To sem jaz na lastni koži občutil. Po večmesečnem garanju iu trpljenju sem si dejal: Pojdite se farmarji solit! — in se podal v mesto Heglna s trebuhom za kruhom. Toda takoj, ko sem izstopil na postaji, sem u videl, da ne bo nič, kajti tamkajšnje ulice so bile polne brezposelnih, ki so so lovili za zaslužkom. Po pnrdnevnem brezplodnem bivanju v l(e-gini, sem se z nekim Čehoslovakom podal v •liritiš Kolumbijo . Toda dela sva tudi tam zaman iskala. Najslabše je bilo, ker nisva znala angleško. I Tako sem bil priuioran vrniti se nazaj v Kanado in znova sprejeti službo na farmi. Devet mesecev sem preživel in pretrpel na farmah — in si ne želim več Ija. In ludi nobenemu ne svetujem, da gre tja, posebno na nemške farme net Zda i delani v preinogokopu, kjer zaslužek ui preslab. Imamo Iu več podpornih organizacij. Slovenska Narodna Podporna Jednota ima največ članov in tudi svoj Narodni dom. Tudi madjarska pod-porna organizacija je lansko jesen dogolovila svoj dom Hrvatska Bratska Zujeduica tudi znatno napreduje. Potem je Iu še Češka Liga iu Nemško podporno društvo, ki pa je samo lokalua organizacija. Svarim svoje rojake, naj se ne podajajo kar ua slepo v Kanado. Več izgledov /.a delo iu zaslužek imajo laki, ki imajo tu sorodnike ali znance, kateri jim v sili luhko pomagajo. Začetek je sicer za vsakogar bolj slab, no, sčasoma se ta ali oni /.e opomore. Na splošno vzeto, pa življenje v Kanadi ni nobenemu izseljencu z rožicami postlano! Janez W. Vcse'o đe'ovanfc v Mostah Moste, 1(5. îobr. Obči uskiwiprava je v seji dne 10. februarja obravnavala obračun za leto 1929. Stroško\ je bilo 370.484 (med temi šolske potrebščine za obe žoli 88.205 Diu), dohodkov pa 374 882 Din (med temi doklade na alkohol 249.390 Din). Pokazal se je primanjkljaj 1602 Din. Nakup jtavbišča za hoa'nico in oiroško /avet šče se je odobril. Zemljišče obsega (>300 kvadratnih metrov, tako da bo pri hiši dovolj prostoren vrt. Načrti so bodo dali takoj izdelati in spomladi se bo začelo graditi. V razpravi je bila tudi odda:a zgradbe kanalov. Kanalizirano bo vse ozemlje Zelene jame, Sela in Udmata. Med ponudniki je bilo najugodnejše podjetje inž. Duk ča Gradnja glavnih in v s li stranskih kanalov bo veljala okrog 2 milj. 250.0(4) Din. Slučaj, da neka siromašna stranka plačuje mesečno 150 Din za stanovanje v kleli, ki ni bila nikdar adaptirana za stanovanje, je že zaposloval socialni odsek, ki je prišel do sklepa, da mora po-licijskozdravstveni odsek pregledati stanovanje in ugotoviti, katera so v zdravstvenem oziru pomanjkljiva, ali pa predraga, da se nedostatki odpravijo, oziroma posreduje, da bi bila stanarina znosnejša. V današnji seji je bil odsekov sklep odobren. Sprejet je bil predlog, da občinski odbor pošlje na ministra za socialno politiko in za narodno zdravje resolucijo, da se ministrstvu ne vda poslo-davskih korporacij, ker jo 1. vsako poslabšanje se-rlanjega nezgodnega zavarovanja nezaželjeno in '2. da se nestrpno pričakuje uredba zadostnega zavarovanja vseh obrtnih in industrijskih deiavccv za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. Vsako poslabšanje sedanjega nezgodnega zavarovanja delavcev bi močno prizadelo tudi našo občino, ki je z bremeni, naloženimi ji po zakonu o ubožnem skrbstvu, že itak preobložena. Vsi sklepi so bili soglasni. Nato so se vršile volitve v krajne šolske svete. Izvoljeni so bili dosedanji člani. V minulem letu je bilo danih stavbenih dovoljenj za nove hiše 33, za napravo ograj in drugih adaptacij 88, uporabnih dovoljenj za stanovanje 39. Zupan g. Oražem je v spomin dvajsetletnice «upnnovanja podaril za novo zavetišče 2000 Din, kar je obč. od bor z odobravanjem vzel na znanje. Toliko iz občinske seje. Sicer pa obč. zastop oziroma njegovi odbori živahno delajo. V šmartnem hoče novi kmet. odbor občine Moste napraviti gospodinjski tečaj, če se bo javilo dovolj deklet. Potreba je velika. Tudi nedeljski kmetijski tečaji za fante in može se bodo vršili v Smartnem. Prirejala jih bo občina, ozir. kmetijski odbor občine Moste. Tedaj, povsod težnja «a napredkom in veselo delovanje. Napredek pri Dev. /Vf. v Potfi Nova šola, občinski dom in pokopališče. D. M. v Polju, 17. i'ebr. V nedeljo dne 10. t. m. so je vršila pri nas važna občinska seja Obravnavala se jc zgradba nove šolo oziroma prizidka k dosedanji šoli Poleg tega se je obravnavala zgradba novega občinskega doma, voljeni so bili novi kraj. šolski odbori, ter se. je tudi razpravljalo o prestavitvi starega pokopališča in s tem v zvezi regulacija občine. Dolgo se je že vršila razprava o šoli. liili sta predvsem dve mnenji. Ali so naj zida nova ;ola in sedanja porabi kot občinski dom, ali naj se zida nov občinski dom in dozida in za eno nadstropje vzdigne sedanja šola. Pet let je trajalo to prerekanje, dokler ni oblasl zagrozila, da šolo zapre, če se ne bo kmalu kaj ukrenilo, kajti v letošnji prvi razred so je vpisalo toliko otrok, da bi jih bilo kmalu za celo šolo zadosti. Sklenilo se je, dn se dozida stara šola. Občinski odbor je sklenil v nedeljo najeli en milijon 800.000 dinarjev posojila, ki naj se v 15 letih izamorlizira. šola bo iiodaljšana proti pokopališču in b<; prizidek obsegal podzemlje, ki bo obstojalo iz gospodinjske šole, učilnice za rokolvorni pouk in drugo. V prizemlju bodo tri lepo veliko učne sobe z ločenimi stranišči m dvema sobama, istotako v prvem in drugem nadstropju. Vhod v ta del Šole bo iz vzhodne strani, kjer je g. župnik odstopil svoj svet. Upamo, da bo naša mladina dobila s tem zdrave in lepe prostore. Ko lio to dograjeno, se bo pa vzdignila za eno nadstrop'e in znotraj temeljilo popravila tudi stara šola. Tako bomo v do-glednem času prišli do meščanske šole, kar je žo zdavnaj želja vseh staršev. Sklenilo se je dalje, da se iz fonda, ki že obstoja in iz letošnjega proračuna postavi n» parceli umrlega Demšarja poleg poslopja g. Dimnika proti Studencu )(> metrov od glavne ceste nov občinski dom. Dom bo obsegal j>o dosedanjih načrtih in komisijskem ogledu spodaj levo p oš i o z javno telefonsko govorilnico in čakalnico, desno občinsko pisarno z županovo sobo in čakalnico. Zgoraj pisarna in urad finančne straže, levo pa lepo občinsko posvetovalno dvorano z galerijo. Tudi ta stavba je bila radi naraščajoče potrebe po teh lokalih nujno potrebna. Promet pošte je vedno večji in tudi telefonska zveza nam je bila nujno potrebna. Zgoraj bo pa stanovanje za hišnika ali obč. slugo. ltadi stavbnega dovoljenja v bližini nameravanega novega pokopališča Černaku se je razvila živahna debata o novi regulaciji občino. Zdravstvena oblasl ne dopusti pokopališča dozidavati na tem prostoru radi velike gradbene delavnosti okrog novi ga poslajališča. Nujna zadeva občine, ker je pokopališče že sedaj prenapolnjeno, je, tla misli na novo. Občina pa radi denarnih težkoč v doglednem času na zgradbo ne more misliti, pač pa bi bila voljna prepustiti graditev cerkvi. Kakor vsaka nova stvar naleti pri nekaterih na odpor, tako tudi ta. Vendar pa drugega izhoda ne bo in g. župnik misli sezidati novo pokopališče na svojih njivah proti Zadobrovi. Dovoljenje za zidavo se je klub strogim zdravstvenim predpisom izdalo. — Na seji je bil navzoč, proli koncu tudi g. univ. prof. Vurnik, ki bo izdelal regulacijski načrt. V krajne šolske odbore so bili izvoljeni pri: 1). M. v Polju župan Gartroža, Lajovic Anton, Zi-nierman M., Bezlaj J., Illebš F. iu Bencina lv. V Zalogu pa Plevnik A., Rupret Št., Dimnik J., Kralj K. in Černe T, Podelila se ,je tudi koncesija enemu zidarskemu in enemu tesarskemu mojstru v naši občini. Občina bo s temi deli slopila v zadnjo dobo svojih del. ki so bila posebno po vojni lako nujno potrebna. Primorska nai se kolonizira? Trst, 10. februarja. (KI časa do časa se pojavi v fašističnem tisku zahteva, naj se primorska enostavno kolonizira z Italijani, ker da jo dosedanji asimilacijski proces, oprl na pospeševanje izseljevanja Slovanov, predčasen. Slovanski kinel mora zapustiti svojo zemljo. Kadi lepšega naj bi država ponudila slovanskim kmetom v zameno zemljo globoko v Italiji. Ker Italijani dobro vedo, da bi naši ljudje zu nobeno eeno no šli v Italijo, temveč bi raje zspustili italijansko državo, bi lo pomenilo enostaven Izgon slovanskega prebivalstva. Zaenkrat naj bi se kolonizirala z izsušenjem pridobljena zemlja, n. pr. ob Cepiškem jezeru v Islri; tudi na državna posestva, kakor v Prestrunku naj bi prišli Italijani. Po pravici se je stavil obisk jiodtajniku v poljedelskem ministrstvu Marescal-chija v Islri in Postojni v zvezi s temi načrti. Za Italijo, кцег še danes cvete kolonslvo in kinel povečini lihim lastne zemljo, kjer se držnvno in občinsko uradništvo meče. ■/, enega konca države na drugi brez ozira un želje prizadetega, bi lo no bilo nič posebnega. Tako je država naselila na izsušenem Oaro Kom«no nad tisoč kmetov s severa. Ti' dni so v teku priprave za odhod 150 družin iz okolice Vieenze in FTii lia izsušeno zemljo blizu Cagliari na Sardiniji, kjer bodo ustanovili - Musso-linijevo vas.. Italijanski kmet je neke vrste industrijski delavec, ki je vajen r vandraiiiia . Odtrgati slovanskega kmeta od njegovi zemlje pn se pravi uničiti ga gospodarsko in moralno. Lovska šala pred 30 teti Zanimiva dražba zaplenjenega orožja na litijskem glavarstvu. Liti j a. Okrajni načelnik v Litiji ie razpisal oni dan dražbo v letu 1929 zaplenjenega orožja. Lela 1920. so orožniki največ radi ovadb dobrih sosedov zaplenili! raznim posestnikom, ki niso imeli oblastnega dovoljenja za orožje, razne puške vsemogočih kalibrov in par revolverjev. Vseh 42 županstev litijskega okraja je moralo oklicali razglas o dražbi, tako da je šel gl-s o tej; nenavadni licitaciji po vsem okraju v vsako sleherno ves. In res je la dan bilo živahno vrvenje po Litiji, ko so se zbirali dražitelji lin glavarstvu. Prišlo jih je toliko, «la sta bili obe sobi na glavarstvu polni ljubiteljev »starega orožja . No orožje, namenjeno zopet rzn med ljudi., ni bilo Bog ve kaj prida. Med njimi je bilo precej popolnoma nerabnih :-,vorladeric,, naši ljudje so pač nad vse zadovoljni, da imajo v hiši v kakem skritem kolu *га vsak slučaj dobro spravljeno :>pušo<:, pa jim je vsoeno, če ž njo lahko strelja ali pa tudi ne. — Malo po 10 je lo zanimivo dražbo otvoril arhivski uradnik g. Valentin Flis, poučil navzoče, da brez izkaza o dovoljenem nakupu orožja oziroma orožnega listu ne snu,- nihče dražiti, kur je dalo povod, da se jih je nekaj kislega obrazu odstranilo. —Vor-derladerco so šle izredno po nizki coni v denar, iu sicer po 10 Din. srdit boj se pu je bil za zadnjo puško dvoc.evko, ki ji1 dosegla vsoto 402 Din. Revolverji so šli v denar po lo. 20 in 50 Diu, seveda so bili samo stari lipi na prodaj. Končni uspeh je bil zadovoljiv /a obe strani, izdražitelji so ponosno nosili svoje trofeje ln okrajni tajnik g. Pleničar je ■/, zadovoljstvom sprejel /.n državo nabrano vsoto okoli 2000 l)in. Pri n j priliki no bo odveč, da otniem pogubljenju sllčen dogodek, ki se je vršil leta J004., ko je bil glavar pokojni g. Matija Gril, na daleč okoli 7.11 au po svoji šegavi dobrodušnosti in veseli liudo-dušnosti. — Na dražbo zaplenjenega orožja se je od povsod naleplo polno ljudstva, zaplenjenih pušk od par lel je bilo več sto komadov. Kadi izobilju »materialu puško niso dosegle Bog ve kake cene. Gla« vur Grill pn je pustil par minut po pričetku dražbo po orožništvu zasesti vsa izhodišča iz Litije in iz-dražitelji, ki so ponosno svoje puške nosili domov, so nemalo pogledali, ko jim je orožništvo le puške odvzelo, ker skoro nihče ni imel oblastnega dovoljenju. Poleg lega so bili še vsi kaznovani z malimi globami rudi prestopka. Le malokateri je odnesel svojo puško. Na sličen način je nekoč glavar Grill, ki je bil pasijoniran lovec in zakupnik več lovišč okoli Lilije, ujel svojo prijatelje, ugledne lovce. Priredil jo velik lov, na katerega je bilo povabljenih od blizu in daleč nad 50 lovcev Obenem |e naročil orožništvu, da mora ob koncu lova. na katerem je padlo mnogo srnjadi in zajcev, pregledati lovce, ali imajo vsi lovske karte in orožne liste. Gostje-lovci, ki so se udeležili glavarjevega lova, na kaj takega niso bili pripravljeni, iu skoro nihče se orožništvu ni mogel izkazali s potrebnimi dokumenti. Najlepše jo pa še prišlo, ko so za svojo lahkoniišljenost bili šo kaznovani. Seveda so se tudi lovci maščevali na svoj način, ko je glavar Grill priredil zopet velik lov, je lahko sam lovil, ker povabljenih lovcev ni bilo odnikoder, pač pa so čakali v sosednjih revirjih. kamor je pribežala gonjena divjad, kjer so jo postrelili. Glavar Gril pa je prišel z lovu domov praznih rok, medlem ko so drugi imeli ves teden pečenko na krožniku. Ali šola preveč zahteva od otrok? Nevesta s Korin:a — danes Ž u ž e m b e r k. : Kranjsko ohcet je Jaklič lepo popisal v 'Nevesti s Korinja . Omenil je vse stare častitljive navade ob tej slovesni priliki v naši Suhi Krajini. Grdili razvad v tistem času, ko se je možila l)ro-biževa , menila še ni bilo. Danes pa je drugače, po Suhi Krajini smo tudi nasilni ter zahtevamo od nevest oziroma ženinov naravnost velike vsote n. pr. kar 800 Din, ko ustavljajo blago če zahtevanega znesku taki oglarji 110 dobe, pa popa I i;!o za svati vse Mare cunje in lajajo za njimi, kakor psi, doli do krške doline. Čudna posebnost lake nove oliceli ! To — da veste — se ne dogaja samo na Korinju temveč po vsi Suhi Krajini. Gotovo bi bila na mestu ludi pri nas odredba, ki bi tako nasilje najstrožje zabranjevala. Saj morala ženin in nevesta v teli siromašnih krajih prevzeli ogromno butaro dolgov in plačevati vsemogoče takse in pristojbine; naj bi oblasti z vso odločnostjo zatrle vsako tako izsiljevanje, da se prihranijo nepotrebni stroški in zabrani pijančevanje in pretepi. Prof. B. Veliko dobrih misli je rodila anketa, marsikdo si ji' olajšal srce, izročivši javnosti kamen, ki mu je ležal na srcu že delj časa. Da je vmes padlo ludi več nrščevalnih , lr.do bi zameril! Sklepno bi tre ba pa le posneti glavne misli. Večina je zgornje vprašanje zanikala in utemeljila svoje prepričanje n- ri",ne načine. Pridružiti se moramo tem tudi mi. šola danes ne zahteva več, kakor je zahtevala včasih, njene zahteve so nasprotno veliko .manjše. Narobe je le to, da so svojeeasno dijaki lahko izdelovali naloge in radi se učili, ker so bili v srednjih šolah le izbrani, oui, ki so bili zmožni in voljni. Ta izbor je vršil že osnovno-šolski učitelj, in sicer ne le v mestih, prav tako jio deželi. V srednjo šolo so prihajali zreli, resni, marljivi dečki ■/. dežele, ti so tvorili skoro večino. Pri vstopu v šolo so morali pokazati sposobnost še pri sprejemnem izpitu. Danes ni niti prve niti druge izbire. Učitelju uidejo v srednjo šolo lahko najslabši učenci, da imajo le zadosten uspeh iz 4. razreda. In žal napolnijo razrede srednjih šol po večini otroci, ki so zrasli na ulici, brez nadzorstva, brez vzgoje. So to otroci onih stuiov, ki so ves dan zaposleni izven doma. Sami odkrito priznavajo starši, da jih pošljejo zato v šolo. ker ne marajo, da bi se potepali brez nadzorstva okoli. Torej sedaj je srednja šola kraj poskusov, svojčas pa je bila zbirališče izbranih učencev. Srednja šola učencem danes ni tisto, kar je bila svojčas nam, ki smo s svetim strahom prestopili njen prag. Zelo veliko tožba vzdihuje: S o. 1 a premalo vzgaja. V tem oziru smo jih profesorji in učitelii dobili dovolj pod nos. Potolsži nas pogle 1 v zapiske mlajše dobe. linam zabeleženo, da je že leta 1S74. znani pedagog Kotli tožil, da so ljudje isto ačilali srednji šoli. In če se ozremo v tedanje razmere, srečamo v njih začetke reformo srednje šole . Reforma pa je bila zlo za bistvo srednje šole. Pod lažnjlvo krinko napredka ji je vzela temeljitost in jo našopirila /• različnimi nu videz lepimi fru-znmi napredka, tako da .je prof. Mager vzkliknil: Naše šolstvo je največja laž! Kakšna jc pa danes vzgoja? Učenci so v šoli samo dopoldne. V pičlih urah (po 45 minut) natrpaj učitelj v učenca tvarino, razloži, obnovi, prepriča" se, joli |io razumel, predelaj domače naloge itd. itd. Popoldne je učenec prepuščen vsem drugim činileljem, samo šoli 110. V>bi ga sport, družinski izlet, družabno, društveno življenje, ltino itd. Kje nuj tu vpliva učitelj! Če ni vzgoja dobra, je krivda doma. Doni mora storiti svojo dolžnost. Je popolnoma zgrešeno, če mislijo starši, da neha njili skrb za vzgojo otrok, če jih dado v šolo. Nasprotno, današnji ustroj šole zahteva pomnožene in povečane pažnje staršev, k'iti vse življenje na ulici odvaja otroku od lepe dobro vzgoje. Učitelju je možnost vzeta iz rok, da nekateri starši se celo boje, da ne bi posamezni učitelji vplivali na vzgojo njihovih olrok. Zalo ne pade toliko odgovornosti na učitelje, kolikor na dom in starše. Slnrši izpodkopavajo suni možnost vzgoje po učiteljih н tem, dn izpodkopavajo njih ugled z zabavljanjem vpričo učencev. Izpodkopavanje vsake avtoritete, tudi učiteljeve, jo silno destruktivno in vpliva na vsako mlado dušo zelo slabo; zato bi morali stsrši varovati ugled učiteljev pred učenci tudi tedaj, če učitelji niso liovseni korektni. Ne tako! Celo z lažjo podpirajo izgovore učencev iu vpričo njih skušajo nastopati proti učiteljem. Imamo zglede in izkušnje. S čim naj potem učitelj vzgojno vpliva na učenca? Ali naj ovrže in omaje zaupanje olrok do staršev, da bo mogel pridobili jih za so? Vzgoja mora zajeli voljo neomahljivo, je- kleno voljo, zavest: kar hočem, to moreni. Vse omahovanje, vse pomilovanje škodi. Kako hitro se omehča volja otroka, če vidi. da dobi oporo pri mamici. Vzgoja gre za leni, da so vzbudi hi oživi čut dolžnosti. Kdor skuša otroku majati to zavest, ruši vse delo učitelja. Učenec ne sme niti hip misliti nn lo, kaj bi mogel izpustiti, da bi varal učitelja, ali slarše. Kdor ga v tem podpira, greši zločinsko na njegovem značaju. Značaj jo namreč ona idealna stavba, ki se dvigne na trdni volji in neomahljivi zavesti dolžnosti, čo je nihče ne podira. In značaj bodi. kdor dovrši srednjo šolo! Največ strelov je bilo sproženih na domačo naloge. Te so ono breme, ki tlači in mori razvoj naše mladine Po mnenju neksterih staršev naj opravi vse naloge šola, otroci naj bodo izven šole jirosti brez domačih nalog, brez memoriramja itd. V tej zahtevi je zapopadeno najjasnejše nasprot-stvo. Na eni strani: vzgajaj učenca v samostojnega mladeniča, v zrelega moža, na drugi strani pa no zahtevaj od otroka ničesar .-amovLtsInega. Domače naloge i nn jo namen, učencu kazati pot k samostojnemu mišljenju, k samostojnemu delu. V teh ima priliko razmahniti se po mili voljii in možnosti. Če mu te vzamemo in prenesemo vse delo samo v šolo, poleni bomo imeli profesorji nalogo pestunj in šola ho opičja šola, učenci ne bodo nikdar zoreli v samostojne može in ne bodo zreli, ko zapuste šolo, za nikako samostojno delo. O tem je vsaka beseda odveč.' Naloge so pretežke in predolge le za nezmožne neumrljive in nepazljive učence, ki niso zreli, ne slede pouku in velikrat z lažmi in pretiranimi opisi zahtevanih nalog prepričajo starše o tiranskih zahtevah učiteljev, da si olajšajo odgovornost neuspehov in z va le krivdo na nerazsodne učitelje. Prevelika, slepa ljubezen staršev veruje učencu in izigra mirne duše učitelja, samo, da pômiri in potolaži otroka. Diklirnnjc jo nadalnja spotika. Ni v redu, čo učitelj v izjemnih slučajih preveč diktira. Narek je prepovedan, a kratka dopolnila in pojasnila so potrebna in neizogibna Zalo v principu ni mogoče teh prepovedati in odpraviti. Treba jo prepustiti razsodnosti in odgovornosti učitelja. In kdor izroči otroka šoli mora imeti potrebno zaupanje v učitelje, ki imajo vsi vest in čul dolžnosti, pravice iu odgovornosti. Izjeme pravilo le potrjujejo. Krik po oddihu je pretiran. Tudi svojčas smo hodili v šolo in presedeli v njej navadno dopoldne trn 3 do ! in popoldne po 2 do 3 ure. Pa smo stanovali po dijaških stanovanjih nakopičeni, pa stradali smo. Pa nam ni nikdar manjkalo svežega zraka. Lovili smo ga v prostem času s knijgami v rokah. Kar tekmovali smo za kostanje, grmove in steze po Gradu in Tivoliju. Drgnili- smo so. da je kar odmevalo in uživali svež jutranji zrak. Naužili smo sc ga za ves dan. Danes ne vidiš dijaka na ulici, na Gradu, v Tivoliju s knjigo v roki pač pa ves popoldne na »žogališčuc. Pa smo bili svojčas krepki, čvrsti, rdeči ko nageljni... Danes so pa obrazi bledi, izželi... Ali začnemo to vprašanje pri korenini in jedru? Napak .je to: Reforme so vzele srednji šoli notranjo moč in jo liališpulo s pavovim perjem, nje bistvo je bila svojčas temeljitost, duševnost, danes je pa površna zunanjost. Naša srednja šola je zatajila s svojo reformo — prikladno loku časa — vest in versko etiko in jo zamenjala z navideznimi moralnimi in reformnimi dobrinami. Zato nam prava zdrava reforma kaže pot nazaj k notranjosti, I; vesli in poglobitvi, ki ima v ro ligiji najtrdnejšo podstavo. 1 Primeri besede prof. Vihrovvn v . Neues \Vlr-ШТ nbendblalL 20. avgustu 1892. izseljevan e iz Suhe Krajine lz žužemberškega okraja odhajajo celo nrno-žice laritov iu mož v Francijo, Belgijo in Holimdijo za kruhom, ki ga v domovini ni. Belgija je malo veôja kakor Slovenija, jki preživlja 7 milijonov lju-ijudi, Slovenija pa še enega miliijona ne more. Ko bi Belgija imela naše vodne sile in naše gozdove, bi gotovo znala zaposlili ljudi doma, da ne bi iskali kruha drugod, kakor ga iščemo Slovenci! Ko Sedat Torek, 18. februarja: Simeon, škof mučenee: Flavijan, škof. Oselbrce vesti — Poroka. Poročil se je pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru zdravnik g. dr. Josip Prodan z gdč Anico Mrzlikar. Poročal ju je g. dr. I'. Roman lominec. Obilo sreče! • = Vojaška odlikovanja. Z ukazom Ni Vel. kralja od 11. t m. sta odlikovana kon.euiški podpolkovnik Vladimir Seunig z redom Belega Orla V. razr. in peh. podnarednik 34. pešpolka tratijo Fe-renc s kolajno za vojaške vrline. = lz vojaške službe. V našo vojsko sta bila sprejeta v činu rez. peh. podporočnika bivši avstro-ugrski peh podporočnik Robert Ročild in v činu rez. konjeniškega poročnika bivši avstro ogrski konjeniški poročnik Nikolaj Kuševič. = /a vojaškega atašeja v Tirani je imenovan peh. major za generalštabne posle Svetozar Orlovič, do sedaj vršilec dolžnosti pomočnika na-ielnika štaba poveljstva dunavske divizijske oblasti. Novi grobovi -f- V Ljubljani so umrli; V noči od sobote na nedeljo je umrl v dež. bolnišnici smvec g. An cm Gundium, bivši predsednik tarifne komisije ier večletni ïunkcijouar grafičnega delavsiva Pogreb bo danes ob 2 popoldne. — V bolnišnici je v nedeljo umrla gdč. Milena Privšek, zasebna uradnica. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne. — V bolnišnici je umrla v nedeljo ga. Alojzija Bolagelj, vdova po višjem želez, nadzorniku. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. — Nadučitelj v pokoju g. Robert Ciciler je umrl v soboto v bolnišnici. Pogreb bo danes popoldne ob 4. — Uradnica okrožnega urada za zavarovanje delavcev gdč. Ivanka Tomšič je umrla v nedeljo. Pokopana je bila včeraj pri t). M. v Polju. ■f* Šmartno pri Litiji: V nedeljo, 16. febr. je umrla mlada žena Frančiška J u r i č iz iMale Kostrevnice. Zapušča šest nedoraslih otrok, katerih najmlajši je star tri tedne. Tako je v enem letu v župniji smrt zahtevala z vrst mater tri take žrtve. Bila je globokcverna mati in dobra žena. Odšla je po plačilo. N. p. v m.! Mala kronika •k Sarajevskim mestnim uradn'cam ne cveto rožice Te dni se je vršila seja sarajevskega mestnega občinskega sveta Na dnevnem redu je bil sprejet tudi prav zanimiv predlog, namreč, da se prepove možitev vsern mestnim uradnicam, to se pravi, da bo vsako dekle v mestni službi, ki se poroči, takoj odpuščeno iz službe. Dalje predlog onemogoča uradnicam napredovanje na višja, odgovorna mesta Referent, ki je tu predlagal, je utemeljeval prepoved možitve s tem, da poročena žena ae more izvrševati svoje uradne dglžnoeti tako, kakor samostojno dekle, na drugi strani pa zanemarja skrb za moža in otroke. Ta sklep je vzbudil med sarajevskimi mestnimi uradnicami seveda veliko razburjenje. Pa ludi med vsemi Sarajevčan-kami. Več ženskih društev je sklicalo izredna zborovanja, da bi protestirala proti sklepu občinskega sveta. Tudi po sarajevskem časopisju se zaradi lega vrše srdite debate. ■fr Proti zaprtju in hemerojdom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjili delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinali. so nailažji pot, po katerem prihajajo bolezenske kan v naše telo. Zato nudijo na lx»|iftr vaislvo proti prenosu nalezljivih bolezni dihalnih organov okusne ANACOT-pastilie dr. Wanderia, Dobivajo se v vseh lekarnah Varujte se izdelkov ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-pastilje, к 900 novih vagonov v Bosni. — Direktor državnih želoznic v Sarajevu, g. inž. Mato snele r, je dal časnikarjem izjavo, v kateri jo izjavil, do .ie promet sedaj v Bosni popolnoma v redu. Pomanjkanja vagonov ni, kolikor pa se to še dogaja, bo še lelcs odstranjeno, zakaj železniška direkcija v Bosni že prejema nove tovorne vagone na račun reparacij ter jih b« do konca meseca avgusta prejela 909. To so odprli vagoni na štiri osi s 10 tonami nosilnosti. Prav lako dovršujejo sedaj tudi gradnjo tovornega vagona zu ozkotirne železnice v Belgradu. Do sedaj lo ni bilo mogoče zaradi zime, ker so se morali zgraditi velik nasipi. Dalje je ing. Šneler izjavil, da bo že proti koncu meseca maja izrečen v promet tunot ped Ivanj planino 1er bo zaradi tega skrčen čas vožnje iz Sarajeva v Mostar za celo uro. Prav lako nameravajo skrčiti čas vožnjo v vseh smereh iz Sa ra,jeva. Na koncu je ing. Sneler izjavil, da pride dno 15. marca pod pristojnost belgrajske direkcije železnic ozkotirna proga čačak—Stalač, ki je dosedaj pripadala sarajevski direkciji. к Fantovska bilka v škofl ici. Predpuslni čas izvablja v svojo norčarije, ne samo mestne mladine, ampak tudi podeželsko. Le da predpustno norenje povzroča pri tej še hujše posledice. V Škofljici pod Ljubljano so imeli fantje v nedeljo zvečer velik ples. Krog 11, ko jim je pijača že ušla v glavo, so se sporekli 1er stepi i. V meležu in pretepu je nekdo sunil z nožem v hrbet 27 letnega kmelskega fanta Alojzija Potokarja iz vasi Lani-ščo št. 3, 1er ga obdelal z nožem po vratu in glavi. Težko ranjeni fant se je zgrudil v lužo lastne krvi. Telefonsko je bila za pomoč liaprošena ljubljanska reševalna jiustaja. ki je. poslala svoj reševalni avto po ranjenega fanta. Opeln fi so ga prepeljal' v bolnišnico. Njegove rane so hude, zdravniki pa le upajo, da bo fant okreval. Orožniki so v Škofljici že nekai fantov arelirali. To so sadovi lelošnjega predpust». * Merjasec ranil olroka. V neki vasi pri čačku je neka (> letna deklica na ukaz svojih staršev hotela zapodili p resice z dvorišča. Napadel pa jo je velik merjasec, ki je ubogemu otroku préparai trebuh. Olroka so prenesli v bližnjo bolniš-) nico, kjer so ga operirali. Operacija se je posrečila in je olrok že izven nevarnosti. •k ZagrebSka tobačn.i tovarna se ne bo razširila. Te dni se je vrnil zagrebški župan gosp. dr. Srkulj iz Belgrada, kjer je interveniral v raznih zagrebških mestnih zadevah. Sedaj je žn gotovo, da bo zagrebška mestna občina prodala tobačno livarno državnemu monopolu. O tem bo mouou ilAa uprava sklepala Se la teden Odklonjen »a ja bil predlog o dozidavi in razširjenju zagrebške 'obačne tovarne. -fc 100 000 D:n v predalu šivalnega stroja. Prejšnji teden se je odigrala v Bač'-em Petrovem selu krvava drama Lastnik vrtiljaka Vitjem Har-mos je umoril svojo ženo, nato pa še sam sebe. j Mod llarmosom in njegovo ženo 1er odras'ini sinom je vladalo že dolgo veliko sovraštvo, ki je p-.gosto jiovzročilo blazno družinske ekscese. Čeprav je veljal Harinos za bogatega moža, je zapuščina, ki so I jo oblasli ugotovile, vendarle vse presenetila. Sod j nijska komisija je našla v predalu šivalnega s voja ; v cirkuškem vozu zta-egn in srebrnega denarji v I vrednosti nad 100.000 Din. V neki novosadski banki jo imel Harmos naloženega 300.000 Din denarja, vrtiljak in cirkuški voz pa sta vre-tna do 80.000 Din. To bo sedaj podedova1 Harmešev sin. -jJr Dražba občinskega lova Križe "e bo vršila dne 20. februarja ob 9 v občin"kem umdu v Tržiču. S tem je razveljavljen preklic dražbe v zadnii številki. ir »Slovenskega Pravnika« prvi snopič je izšel in prinaša samo aktualno vsebino. »O kaznovanju prekrškov, prejšnjih prestopkov« razpravlja dr. Dolenc. Na drugem mestu ie prvi del dr. Pamčeve ; raznrave »O sreskib kof kazenskih sodiščih po no- ! j vem kazensfcfm postopku * K poimu tozemsfva v i 1 zakonih o civilnem postopanju« prinaša kratek prispevek dr. Paiovic. Od civilnih odločb 'ud«ka knjižnica, 43. zvezek, v Ljubljani. 1929. Zalo>ila Jugoslovanska knjigarna. Šlr 301, cena Din 30. vezana knjiga Din 42. — Ljudska kniižnica. ki ie objavila zadnia leta toliko vnrav izbranih povesti in romanov, ter se je uvedla že v naifirše plasti našetra naroda, nas ie zopet razveselila z novim, velezanimivim 1er od prve do zadnje strani enako nanetim delom »Na pomoč«! Mlad radioamater za-'iši neko jutro v svoiem radiu k'ice: »Na pomoč«!, ki iih ie nošiPal iz osredn:e Brazilije svo-emu striru-profesoriu pilot, ki ie odšel tia ;skat zadnje ostanke izumiraiočesra be'ega plemena Htila. Obvesti o vsem orofe^ora, nakar se po mnogih romantičnih ovirah pod^sta oba z manjšo družbo v lužno Ameriko 1er prodirata po divie-romantični )3okraiini med Indi;anci, kačami, divjimi zvermi itd. po vodi, pra 18 \ mestni posvetovalnici, ,'a dnevnem redu ,jc poročilo predsedstvu, jm.-dlogi in vprašunju ter poročila odsekov. □ O poljskih pisateljih svetovnega slovesa bo predaval na četrtkovem prosvetnem večeru H'. franco Vodnik, prvak med po/nnvatelji poljske književnosti v Sloveniji. Poljska se pred našimi očmi luzviju \ politično m gospodarsko velesilo, predavanje ni prihodnjim poljskem večeru bo pa nam dokazalo, da predstavljajo Poljaki tudi \ kulturnem pogledu impozuutuo velesilo \ sodobnem duševnem življenju narodov Prijatelji slovanske kulturne vzujenmosti _ vsi ? □ Dolžnost vseh mariborskih kulturnih delavcev je. da se udeleže rednegn letnega občnega zbora ..Muzejskega društva« v nedeljo 23. februarja. Občir /bor si !,<• vrvi ot> tO v čitalnici študijske knjižnice;. Poleg odbovove-ga poročilu o društvenem delovanju pride v razgovor tudi načelno vprašann mnriborskrxii muzeja in njegovih prostorov Mariborski kulturni delavci se vabijo, da se udeleže tega zborovanju ter se /linteresirejti za to vprašanje. Gre za čast našo narodne kuliurt v obmejnem Mariboru. □ Dvoje zanimivih fiimsk'It predavanj v Mariboru bo jutri ob 17 in 20 v mestnem kinu Apolo«. Predvajal se bo zaniin;v film -»V skalovju in večnem snegu«, ki sta ga posnela znana alpinista in foton mu terja Koiunek in Baumann v Krkouoših ter avstrijskih in švicarskih Alpah. Filin spremlja predavanje filmskega avtorja Koranekii. Film, ki so ga sprejeli \ inozemstvu / najugodnejšo kritiko, bo brezdvonino zadovoljil vsakega še tako razvajenega ljubitelju narave, planinca in zimskega športnika. □ Dva nova avtobusa znamke :>Clievrolct< si bo nabavilo mestno avtobusno podjetje. S tem se bo omogočila spopoluitev avtobusnega omrežja mestnega avtobusnega podjetja. □ Zn ravnatelja mariborske bolnišnice je imenovan okrajni sanitetni referent dr. Pod-lesnik. □ V pomlad se je zamišl jala že mariborska purgurija in snovala načrte; privlo pa je v m-či na ponedeljek razočaranje. Le/la je mariborska gmu.jnu iz stanovališč ter /a/.evalu od začudenja: sne-e-eg. Zimskosportua sezona se šele o t va rja i* □ V Niš je premeščen banovinski sanitetni svetnik dr. ju reč k o. □ Kulturna žetev. K poročilu, ki smo ga pod omenjenim naslovom priobčili v nedel jski šte-\ilki. doda,jemo. da s o tukajšnji štad'jski knjižnici med drugim darovali v preteklem letu: |)iof. Di uzovič los knjig, inž. podoficirska šola 165 knjig, general Maister 62 knjig. □ Pri padcu ponesrečila. 31 letna zasebnica Frančišku Itivec je v Vetrinjski ulici pred gostilno pri »Zlatem konju« pailla nu pločniku ter I si pri padcu zlomila levo nogo pod kolenom, j Prepeljali so jo v bolnišnico. □ Zna menja gospodarske krize. Pri tukajšnjem ekspoitnem društvu Mathei.s Snppanz iu drug v Cvetlični ulici 28, je bilo odpuščeno delavsko. tehnično in pisarniško osebje, skupaj 20 oseb. Odpust osebja se je izvršil rudi pomanjkanju dela kot posledice velikega zastoja v eksportu. Omenjeno podjetje je izvažalo v inozemstvo, predvsem v Anglijo, S\ ico in Nemčijo, perutnino, jajcu in divjačino. Radi prevelike konkurence pa podjetje ni moglo uspevati v toliki meri, du bi se bilo moglo obdržati na dosedanji višini eksportu 1er se je moral izvršiti delen odpust uslužbencev, ki so sedaj brez posla. Sicer se je lansko leto obrat omenjene tvrdke razširil in spopolml /. gradnjo hladilnice ter povečavo nekaterih drugih prostorov in ; se je ta spopoluitev obrata izvršila v cilju pospešenega izvoza, vendar tudi ti jioskusi niso mogli preprečiti omejitve obrata, kar dokazuje, kako močna je tuja konkurenca nn mednarodnem izvoznem trgu glede zadevnih izvoznik I predmetov. □ K pogrebnemu skladu krščanske ženske zveze ln h ko pristopi vsaka zdrnva oseba, četudi ni včlanjena v krščanski ženski zvezi. Pristopnice razpošilja in sprejema društvena predsednica gospa Katarina Baumiin, Aleksandrov« cc stu 6, I. Uradne ure v sredo in soboto od 8 do 12 in od 14 do 17. □ Z brdavsarsko močjo. Pred Gotzom sta se v po nočni uri srečala brivski pomočnik Gregee S. ter Tine P. V ruvsu iu kuvsu sta se ktinlu nato pobliže seznanila in spo/.nala « pravo brdavsarsko močjo je Tine zgrabil Gregoca za desno roko ter um jo s silnim pritiskom zlomil. Gregee «e zdruvi v bolnišnici, Tinetn pa odni-koder, šmentani Brdnvs! □ »Sinja ptirn« v mariborskem «lerfnlFču. Velika senzacija lx> za Mnrilxir breid volil no go- VRTNARJ I pazite, predno si nabavite orodje' Poglejte si bogato ialogo nožev za obrezovanje znamke «Kunde i siu < pri tvrdki SÏANK0 FLORIAlMClC Trbovlje LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 stovanje svetov neznanega ruskega grotesknega teatra »Sinja ptica«,' ki priredi po Janez, doma nekje z Vranskega. Julio si je naročil in dve žemljici ter vse pošteno ter takoi plačal. Zahotelo pa se mu je še vina in niročil ga je dve četrtini. Koncem druge četrtinke je prijazno vprašal natakarico po kraju, k' je uač vsakomur potreben. Dečko je odšel o se ni več vrnil. S stranišča je našel pot v svet, nntakarici pa pustil dve neplačani in spiti ^etrtinki vina. Ker fanta kolikor toliko poznajo bo najbrž moral izvedeti, da sta dve četrtinki vina pri natakarici cenejši kot pa pri sodniji & Kmetiisko predavanje se bo vršilo prihodnjo nedeljo popoldne društven' dvorani v št. Juriju ob Taboru. Kmetijski relerent g. inž. Janko Dolinar bo predaval o ureditvi kmetskih irospodarstev z ozirom na sedanje stanje hmeljarstva. .Nu važno predavanje se opozarjajo ne le šent jurčani, temveč tudi posesiniki okoliških župnij. •S" Predavanje o Lurdu se je vršilo prošlo nedeljo popoldne v Vojniku pri Celju. Prostrana posojilniška dvorana je bila polna poslušalcev, ki so pozorno sledili besedi predavatelja prosvetnega tajnika g. I. Peršuha in lepim ski-optičnim slikam. -O- Za invalide! Celjski pododbor Združenja vojnih invaIido\ sporoča: V vasi Mamo, občina Dol pri Hrastniku, se bo ustanovila nova tobačna trafika, katere letni kosmati dobiček se ceni na 2000 Din. Vojrn invalidi, ki se za to trafiko zanimajo, naj prijavijo celjskemu pododboru Združenja vojnih invalidov najkasneje do 10. marca. ■©• Celjski aeroklob Naša krila'- priredi v soboto 22. februarji z večer v vseh gornjih prostorih Narodnega '>.:.••: ^iedpustnc zabavo, katere čisti dobiček je namenjen gradnji aerodroma v Celju ter nabavi klubskega letala. Ptuj Д Občni zbor Veteranskega c'ruštva se je vršil pred kratkim. Predsednik društva Hugo Ve-stenek je podal poročilo o društvenem delovanju. Iz poročila |e posneti, da društvo šteje 247 članov, izmed teh je 62 uniformiranih, ostali pa bodo v doglednem času. Dasi je društvo šele v povoju in čeravno obstoja šele dve leti, je društvo vidno napredovalo. Povspelo se je že do lepega premoženja v vrednosti 35.000 Din, ustanovilo dve rešilni postaji, preuredilo vojaško pokopališče in postavilo začasni spomenik z vpisom imen vseh tam pokopanih, letos pa bo društvo postavilo vojnim žrtvam marmornat spomenik. Krajevni organizaciji Rdečega križa v Ptuju je pristopilo 42 članov, lansko leto je društvo tudi izvedlo vstop v Zv-zo slovenskih vojakov iz svetovne vojne v Ljubljani. Dalje je omenil predsednik, da v društvu vlada lepa harmonija, posebno pa je predsednik naglašal, da je društvo krepka kulturna in humanitarna organizacija. — Častna člana tega društva sta poslala major Colarič in voj. kurat Franc Bonač, oba v Ljubljani. — Zborovalci so izrekli odboru odvezo in zaupanje. Pri volitvah ie bil onovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom 'estenekom na čelu. — K besedi se je oglasil tudi Martin Zelenko in poudarjal, da je predvsem redsednikova zasluga, da se jc društvo v tem ratkem času zelo razvilo in se zahvalil predsedniku za njegovo nesebično delovanje, ki jo posveča za razcvit in korist društva. Д V tem tednu so štiri kino-predstave in sicer v sredo in četrtek »Božanstvena žena«, v soboto in nedeljo pa »Postanek in rojstvo novega človeka. Birmovc za Holandijo. Na državnih rudnikih v Holandiji se sprejmejo kopači v starosti od 20 do 39 let. Kopači morajo imeti 4, učni kopači pa po 2 letna spričevala. Potovanje v Holandijo plača rudnik, povrhu pa še 133 Din za potovanje, Rodbina pride za možem lahko v kratkem, ter tudi za njo plača rudnik polovico prevoznih stroškov. Obvladati mora nemški jezik. Oni, ki bi hoteli iti v Holandijo, dobe prihodnji leden vsa pojasnila pri zastopniku na Borzi dela v Celju ali v ponedeljek, 17. t. m. v hotelu »Savinja« v Laškem. Posestniki psov sc opozarjajo, da je konjač na pohodu ter vsacega psa brez znamke zapleni. Preskrbite se tore) z znamkami za pse. Iz občinskega proračuna. Za rampo na kolodvoru v Hrastniku je določenih 10.000 Din, za elektrifikacijo kmečkih vasi v Kleku 5000 Din, ■ v Bobu 5000 Din, Knezdolu 10.000 Din, za podpore ubožcev 222.300— Din, za brezposelne 10.000 Din, za šolo v Hrastniku 732.709.— Din, za cerkev v Hrastniku 10.000 Din, za Cankarjevo ustanovo 5000Din, za cesto za Savo 10.000 Din, gasilskim društvom 30.000 Din. Občinska seja, ki bi se morala danes vršili, je preložena na poznejši čas. Redukcija. Prvi odpust delavstva je bil naznanjen delavcem v sobolo. Sicer je sedaj šele v zelo malem številu, — na vzhodnem obratu 8 vozači, še mladi ljudje, in začasno v tlelo sprejeti, na zunanjem obratu pa okoli 20, li so pa že starejši, — vseeno vsi s strahom pričakujejo nadaljnlh odpustov. — V pondeljek so pri rudniku polilo praznovali, v nedeljo je bila v jami zaposlena samo jamska gasilska straža. - - Naročil manjka, zato se štedi na vseh koncih. Osebna vest. Na zunanji obrat je premeščena iz tlirekcijske pisarne poduradnica gdč. Julka Božič, in njeno mesto je zasedel g. Vladko Pleskovič, dosedaj nameščen pri podjetju Duldč. Ir društvenega živVenia Film »V skalovju, snegu in večnem ledu« se predvaja danes ob 14 popoldne in ob 21 v kinu »»Ljubljanski dvor«, na kar opozarjamo še enkrat vse alpiniste. Rezervirane vstopnice naj se dvignejo do 20 v pisarni kino uprave. T. K. »Skala«. Salezijanski mladinski dom Kodeljevo priredi v sredo, 19 februarja ob 20 II. prosvetni večer: »Švica, raj Evrope«, I. del, s filmom. Predava g. prof. Janko Mlakar. Vstopnina Din t, 2. Jugoslovanski dobrovoljci imajo svoj redni občni zbor v soboto, 22. t. m. ob 20 pri »Činko-letu«. — Ker so na sporedu važne zadeve, vabimo vse člane, da se ga udeleže polnoštevilno. — Odbor. Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani priredi v sredo, 19. t. m. ob 20 predavanje v šentjakobski šoli. Predaval bo naš sadjarski nadzornik g. M. Humek o obrezovanju pritiličnega sadnega drevja. P ».en teoretskega pouka bo predavatelj tudi praktično razkazoval, kako treba to važno delo opravljali. Skoraj po vseh ljubljanskih vrtovih opravljajo to delo najeti ljudje, ki nimajo pojma o principu obrezovanja. Šablonsko strižejo in režejo, da skvarijo obliko, skrajšajo drevescem življenjsko dobo in zman ša o ali celo uničijo rodovitnost. Da bi se to nehalo, ie dana prilika vsem lastnikom vrtov, da se o tem poučijo in se usmilijo drobnih pritlikovcev. Vstop je brezplačen. Vič-Glince. Občni zbor Gasilnega društva se vrši v nedeljo, 23. febr. ob 9 dopoldne v občin ski pisarni na Viču. — Odbor Od Soče in Jadrana Duhovniška vest. Ć. g. Albin Martinčič, kaplan v Solkanu, je bil imenovan za kurata na Livku. Smrtna kosa. V Nabrežini je umrl industrijalec Valentin R a d o v i č , v starosti 67 let. Pokojnik je bil velik dobrotnik domače cerkve, ki ji je poklonil lep oltar. Iz Sežane. Občinski načelnik v Sežani Emilio Grazioli je odstavljen; na njegovo mesto pride neki Mascio. Centurio Grazioli ostane še nadalje v Sežani kot litularni poveljnik 59. milične legije. Kraševci so zaman upali, da se rešijo tega terorista, ki je dal med drugim na večer po Gortanovi eksekuciji razsvetliti Sežano. Čeprav sovraži do dna duše slovensko ljudstvo, si je ta gospod vendar vzel za ženo dekje slovenskega pokoltnja. Radio Radio na poznanjsknm velesejmu. Letošnje poletje se bo vršila v okviru vele-sejina v Poznanju tutli mednarodna razstava za promet in turistiko. Poseben oddelek razstave bo namenjen radiu. Bo to ena največjih razstav radia, kar so jih je. zadnja leta v Evropi vršilo. Vest iz Turčije. Turki so zgradili lelos v svojem glavnem mestu Angori veliko oddajno postajo »Radio Angora'-Ta postaja je sedaj tehnično že tlovolj opremljena, da lahko vrši poizkuse z oddajanjem na val Г200 metrov. Dosedanja mala angorska postaja pa bo opuščena. Nova belgijska postaja. V belgijskem mestu Verviersu je tamkajšnji radioklub osnoval novo oddajno postajo, ki oddaja vsak petek ob 21 30 poskuse na valu 216 metrov. Ta nova poskusna oddajna postaja se javlja: Ici Andrimont-Verviers, longeur d'rade 216 mètres. Na koncu vsakega programa sledi belgijska narodna himna. Programi Kadio-Ljubljana t Torek, 18. februarja: 12.30 Reproducirana glasba — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov —- 17.30 Koncert Radio-orkestra — 18.30 Dr. Debcvec: O lepoti duše — 19 Rudnine sveta, tir. Valter Bolii-ncc. — 20 Reproducirana glasba. — 20.30 Prrn s iz Zagreba: Slovanski večer (Solopelje in vokalni kvartet. — 22 00 Časovna nđpoved in porodila. — 22.15 Koncert Radio-orkestra. Sreda, 19. februarja: Opoldanski program odpade. — 17.30 Koncert radio orkestra: 18.30 Otroški kotiček, radio-tetka. — 19.00 Podobe iz slovenske literarne zgodovine, prof. Koblar in g. Lipah, član nar. gledališča. — 19.30 Dr. Leben, Iran-coščina. — 20.00 Viola koncert prof. Ivanč^ča, pri klavirju ga. Osterc-Valjalova. — 2100 Konrert radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila, Drugi programi > Sreda, 19. februarja. Belgrad: 20 Sonatni večer. 25.50 »Ogrlica«, radio komedija. 21.15 Pevski koncert. 22.15 Plesna glasba. — Varšava: 17.45 Popoldanski koncert. 19.25 Rcproducirana glasba. 20.30 Večerni koncert. 22 Plesna glasba. — Budapest: 12 05 Koncert tria Bachmann. 17.30 Koncert Glasbene aka- demije. 19.45 Koncert pesmi iz vseh delov sveta. 20.40. Sonate za violino in klavir. 21.40 Oikestral-ni koncert zabavne glasbe, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 11 Koncert rado orkestra. 15.30 Koncert radio orkestra. 17 15 Glasbena ura za mladino. 19.30 Veliki koncert dunajskega simfoničnega orkestra, nato večerni koncert zabavne glasbe. — Milani 11.25 Rep'oducirana glasba. 12.30 Koncert radio orkestra. 16.30 Mladin~ka ura. 17 Koncert kvinteta iz Torina. 19.15 Večerni koncert. 20.30 «Manon«, opera, nato plesna glasba. — Praga: 20 Simfonični koncert češke filharmonije. — Langenbergi 17.30 Popoldanski koncert. 20 Večerni konccrt 21 Simfonični koncert, nato plesna glasba. — Rim; 17.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe. 21 02 Veliki simfonični koncert. — Berlin: 19 30 OrgePski kon-ert _ 20 Daios Bela igra, nato plesna g'asba. — Katovice! 12.05 Reproducirana glasba. 16.15 Mladinska ura. 16.45 Reproducirana glasba. 17.45 Popo'danski koncert. 20.30 Večerni koncert. — Toulouse: 18.35 Zabavna glasba. 19 Koncert vojaške godbe 19.30 Pesmi. 20.25 Simfonični koncert. 21 Večprni koncert. — Stuttgart: 10 Reproducirana glasba. 12.15 Reproducirana glasba. 15.15 Mladinska ura. 16 Koncert radio orkestra. 16 45 Pct;e. 19.30 Liudski simfonični knnrert 21 Variété. 21 л5 Plesni večer. Torino: 11,25 Reproducirana člasba. 17 Kon-ert radio kvinteta. 19.15 Večerni koncert. 20.20 Razno. 20.30 Prenos iz Milana. — M. Ostrava: 12 Re-p-oducirana glasba. 13.10 Reproducirana glasba. 17.10 Popoldanski koncert orkestra. 17^0 pesmi. 20 Simfonični koncert. 22.15 Zabavna glasba. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Torek. 18. februarja: Zaprlo. Sreda. 19. febr.: »Življenje je leno« Rerl A. Četrtek, 20. febr. : Cvrčck za pečjo.. Red B. Petek. 21. febi.- Recitacijski večer nemškega pesnika Daublerja Izven Sobota, 22. febr : »Krop s kretloc. Red D. Nedelja. 23. februarja, ob P» utr »Pogumni Tonček«, mladinska predsruva pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri: »Za ljubezen so zdravila« Ljudska predstavo pri znižanih cenah. Izven. Opera: Začetek ob pot 2«) zvečer. Torek. 18. februarja ob 20 uri Gostovanje Sinje ptice. Izven. Sreda. 19. febr.: »Valkira«. Red E. Četrtek 20 febr.: »Svanda d uda k« Red C. Petek. 21. febr.: »Bolieme« Red A. Sobota. 22. febr.: »Ernani«. Rctl B Nedelja, 23 februarja ob 13. uri- »Hasanagini« ca«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. »Netopir«, opereta. Izv. Mariborsho gledališče Torek. 18. februarja ob 20. uri: »Sneg«. Ab. C. Kuponi. Sreda, 19. februarja ob 20: Gostovanje »Sinjo Ptice«. Četrtek, 20. februarju ob 20. uri: Gostovanje Sinje ptice. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 19. februarja ob 20: RADIKALNA KURA Gostovanje Mariborčanov. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 21 februarja ob 20: SNEG. Gostovanje Mariborčanov. Smuške tekme za državno prvenstvo Zmagovalci v smuškem teku na 16 km. Od leve proti desni: Jakopič (Dovje-Mojstrana), zmagovalec v 3. skup. Janša (Ilirija), drž. prvak in prvak banovine; Dolinšek (Maribor-Ruše) zmagovalec v 3. skupini. Pogled na start pri teku na 16 km. Stiasny (Hašk) s startom štev 1. čaka na znak za tek. P' V ki Letos je prvič zimsko športna zveza izvedla tekmovanje za prvenstvo države kombinirano. Vsak tekmovalec je moral tekmovati v skokih in smuškem teku na progi 18 km. Kako veliko je pri ms zanimanje za lo zimsko panogo športa, dokazuje veliko število tekmovalcev. Za skoke se je prija-' vilo 13, za tek pa 47 tekmovalcev Za naslov državnega prvaka je pa startalo 7 tekmovalcev. Vsi ostali so ali samo skakali, ali pa tekmovali v smuškem teku za prvenstvo banovine. Kajti radi neugodnih in negotovih snežnih razmer че je zveza odločila izvesti obe tekmovanji skupno. Samo tekmovanje ni bilo pravilno izvedeno, kar se je najbolj op-žilo v soboto pri skokih. Nobeden izmed tekmovalcev, ki je v nedeljo nastopil tudi v smuškem teku, ni dal vsega iz sebe Zato tudi niso bili napravljeni skoki, ki bi dosegli rezultate lanske sezone. Vendar je bilo tudi v skokih opaziti velik napredek napram lanski sezoni. Bilo je zelo tnalo padcev pri skokih in ludi v slilu so tekmovalci precej napredovali. In Ia napredek bi bil še jasneje izražen, ko bi bila zveza prisiljena izvesti v dveli zaporednih dneh celo tekmovanje. Največji napredek se je pokazal pri teku. Sicer proga ni bila dolga 18 km. kakor bi morala bili. Pri odmerjanju proge se bržkone ni postopalo dovolj točno. Tudi bi morala biti proga veliko tc-žavnejSa za tako važno tekmo, kakor je državno prvenstvo. Vsi ti nedoslatki so pa nastali radi mile zime, zalo jih je opravičiti. Časi, ko jc zmagovalec prišel na cilj 15—20 minul pred naslednjim tekmovalcem, so minuli. Med zmagovalcem in zadnjim je bilo časovne razlike dobrih on minut. V tem je ravne velik napredek v smuških lekih na dal jše proge. Naši znani smučarji v svoji tormi sicer niso preveč napredovali, napredek je pa v mlajših močeh, domadinili. Goder iz Bohinja, Jakopič iz Mojstrane so moči, ki bodo v prihodnji sezoni resno ogrožali dosedanjim favoritom prvenstvo. Prvič so svoje moči pomerili v skupni tekmi tudi vojaki smučarji, udeleženci vojaškega lečaja v Bohinju. To kratko progo so občutili najbolj ravno vojaki, ki so vajeni dolgùh preg. Udeležilo se je tekme s svojimi tekmovalci 11 klubov. Omenili bi še, da je bila cela prireditev v rokah smuškega kluba Dovje-Mojslrana, ki je svojo težko nalogo dobro izvršijo. Kajti letošnjo zimo je bilo ravno v Mojstrani največ smuških prireditev. Dolina v Krni ima naravnost idealno lego. Po tekmah se je sestavila tudi reprezentanca, ki bo zastopala našo državo nri tekmah za evropsko prvenstvo, ki se vrše v Os!o. Odšli bode I rata Janša in Šramel, brezdvomn„ naši najboljši smučarji. Tekmam je prisostvoval poleg zastopnikov podzvez tudi zastopnik bana, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo, gospod banski svetnik dr. VoL.Mežica. Črna javlja članom, da se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. ob 2 popoldne v Mežici v dvorani Troha 4. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1, Poročila funkcijonarjev; 2. Voli Ive odbora podružnice in računskih pregledovalcev; 3. Volitev delegatov za skupščino osrednjega društva; 4. Posebni predlogi; 5. Slučajnosti. — Ker je dnevni red radi volitev odbora in delegatov jako važen, se prosi celokupno članstvo, da se zaveda svoje dolžnosti in se polnoštevilno udeleži. Na občni zbor si dovoljujemo povabiti tudi vse prijaltl,e planinstva. Škofja Loka. Delovanje naše podružnico SPD v Skofji Loki je peš alo zadnje čase zelo intenzivno. Odbor je sklenil, tla bo še sedaj v zimskem času markiral poti na Liuhnik. na Tešeč, v Polhov gradeč in Črni vrli. Baš preteklo nedeljo je že družba mladih loških planincev izvršila markiranje na našo priljubi ieno nedeljsko izletno Irîko, na Ljubnik. Tu gori bi bilo treba napravili vsaj majhno ulico, da bi bilo vsaj malo zavetja preti vetrom. Odbor se ludi resno peča z mislijo, da zgradi planinsko kočo na Blegašu Želimo mu. da čim prej uresniči lo idejo. Na vse Lrčane pn apeliramo, da se v obilnem številu odzovejo vabilu za vstop v podružnico, l.-ajti prav sedai se odbor trudi z nabiranjem članov. Božidar Kneževič Danes, 18. febr. je. minulo petindvajset lel, odkar je v Belgradu umrl eden najoriginalne ših srbskih mislecev, Božidar Kneževič. Njegovo živ-Ijensko delo ni ne obsežno ne zunanje pestro in kričeče, lina knjiga mu je v glavnem dala sloves, ki ga še danes uživa. To so »Misli«, ki jih je najprej objavil v Srp. Knj. Glasnike-: (1901) in potem v knjigi (1902, 1914) z istim naslovom. Nazunaj so lo maksiine, ki so pa ko nekaka visoko pisana avtobicgrafija. Mnogo zagrenjenosti je » s ih in pesimizma, ki je pa ganljiv in resničen. ./Misli so močen dokaz, da ie Kneževič bil kristalen mislec-filozof. Težko atmosfero v njih je večjidel treba pripisati njegovim življenjskim okoliščinam. Kneževič je namreč skoraj skozi vsa profesorska lela živel po notranjosti Srbije (Užice, Niš, čačak, Kra-gujevac, Šabac) v duhovno manj izbranih krog h, se mučil z borno plačo in študiral pogosto b-ez najnujnejših učil in pripomočkov; Nekateri ga štejejo med takozvane filozofe duhovnega aristokra-ti/.ma, Samo par neiskano iztrganih drobcev iz »Misli«, da se bo videlo, koliko globoke filozofije je v njih: »Najočitiji znak da jc jedno društvo pnkva-reno i da propada, jeste taj da onda sve plemenito postaje smešno: pravda i ljubav, patriolizam i humanost, vernost in čistota, milosrde i iskrenost« (str. 144.) Ništa toliko ne kuka (vpije) kad umire kao bolest i zlo. Zdravlje i dobro umiru čutke (tiho.) (str. 46.) Hodnik života tesan je i nizale, to deca. mala i matora (stari), lako i veselo prolaze kr-i.: njega. Viši ljudi leàko se provlače, le obično iz-razbijani, krvavi in saniavi, dospeju do groba da se u njemu odmore.« (58.) Laž je uvek in svud advokat nepravde (krivice), i po tome, gde god ima nepravde, mora biti i laži.« (str. 47.) Gadno (grdo) je u ludem zlu gledati svoje dobro, ali je gadnije u dobru drugih gledati svoje zlo.« (str. 66.) Podobnih krepkih primerov, ki kažejo moč knjige, bi mogel navesti še celo vrsto. Jovan Sker-1 iO lepo pravi, da je »celo njegovo delo lirika inte-ieklu i apoteoza misli, oslobodileljske i uteš lelj-ske od svega« (»Morija nove srske književnosti«, str. 439.) Iz filozofije zgodovine je napisal Kneževič sledeča dela:»Red u isteriji« (1803.), »Principi isto-rije« (1898.), „Proporcija u istoriji« (1901.), V njih razvija teorije ovolucijonarne šole. Iz angleščine je prevedel znano Carlylovo delo »O herojih« (1903.) Tone P. Nov rastlinski škodljivec Diskusija o gledališki kritiki V Pfialj*), dne 15. I. m, m* je vršila v univerzitetni d- orani napovedana diskusija o predavanju »Naša gledališka kritika«, ki ga je teden dni prej imel član Narodnega gledališča g. Ciril D e -b e v e c istotain in o katerem jc naš list že poročal. Vodstvo diskusije je prevzel g. Josip Vidmar, ki je dal prvo besedo predavatelju. G. De-bevec je prečita! .lulrovo« porobilo o n egovem predavanju 1er ga glosiral. Poročilo, podpisano s šifro »A. Z.«, je nov dokaz za upravičenost kontrole nad časopisnim poročanjem o kulturnih zadevah, kakor je tekom diskusije najbolj plastično povedal g. Anton L a j o v i c. G. Bratko Kreft je v daljšem govoru v glavnem le potrdil Debevčeve nazore o gledališki kritiki. Dejal je, da bi bilo treba ic še razširiti diskusijsko polje na specifično slovenske, domače razmere 1er tako pieiti v konkretnost, 3RIDGES T. C.: NA POMOc! — GRAZIA DE-LEDDA: NOVELE. (Ljudska knjižnica, 33. zv. v Ljubljani, 1929. Zalomila Jugoslovan, knjigarna. Sir. 301, cena 30 Din, vezani knjigi 42 Din.) Ljudska knjižnica, ki je objavila zadnja lela toliko uprav izbranih povesti in romanov, 1er se je uvedla že v najširše plasti našega naroda, nas je zopet razveselila z novim, velezanimivim ter od prve do zadnje strani enako napetim delom »Na pomoč!« Mlad radioamater zasliši neko jutro v svojem radiu klice: »Na pomoči«, ki jih je pošiljal iz osrednje Brazilije svojemu slricu-profesorju pilot, ki je odšel tja iskat zadnje ostanke izumira'o-čega belega plemena Hula. Obvesti o vsem profesorja, nakar se po mnogih romantičnih ovil ah po-dasta oba z manjšo družbo v Južno Ameriko, ter prodirata po divje-roinantični pokrajini med Indijanci, kačami, divjimi zvermi itd. po vodi, pra-gozdih in prerijah do glavnega mesta neznanega naroda Hula, ki so ga pravkar oblegali divji Ba-stairi. Pot sc jim s pomočjo stalnih zvez z radijem posreči in rešijo pilota in Hulu skrajne stiske, nakar se vrnejo z bogalimi darovi nazaj na Angleško. Povesi zgrabi bralcu takoj pri prvih stavkih ter ga ne izpusti, dokler ni prebral zadnje vrste. Dodanih je pa temu glasnemu romanu še pet izredno ljubkih in umetniško izklesanih novel znamenite italijanske pisatel.ice Grazie Deledda. Vse nas uvajajo v življenje preprostega sardin-skega ljudstva ter so po svoji vsebini enako napete in zanimive, po obliki pa vredne n|ih pisateljice, nosilke Noblove nagrade. Prepričani smo zato, da bi našel tudi ta zvezek Ljudske knjižnice гпако zveste in navdušene bralce in kupovalce, kakor prejšnji, saj je ludi Cena glede na okusno n trpežno izdajo skrajno nizka. Albert Mousset: L'Attentat de Sarajevo. Milani francoski publicist je v tej knjigi, ki obsega skoro 700 strani, zbral ves stenografski protokol procesa proti Gavrilu Principu in tovarišem, ki so 28. junija 1914 izvršili smrtonosen atentat na bivšega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo Hohenberg ter lako otvorili overturo k svetovni voini. Pisatelj objavlja obenem zelo zanimiv tajen spis grofa Berchlolda k temu procesu. V uvodu podaja avtor svoje mnenje o politični odgovornosti za atentat. Vsekakor je knjiga dragocen prispevek k zgodovini svetovne vojne. Stane 50 fr. Dr. Vladimir Knaflič: Traktat o tisku, 1. del. Avtor si je svojo snov zelo široko zamislil, razde-livši jo v iri dele Prvi, ki ga imamo pred seboj, je zgodovinsko in primerjalna študija o pričetkili razvoju in zaprekah tiska, o vsebini in pomenu tiskovnega prava pa o tiskovni svobodi. Zelo zanimivi so seveda početki tiska; zdi se, da je njegova domovina Italija in da smo tudi mi svoje prve tiskane reči dobili iz Benetk, Kar tiče tiskovno pravo, je avtor šel problemu do dna v politično zgodovino Evrope, ka|ti, kakor prav ugotavlja, sta razvoj in vsebina tiskovne svobode vedno tolika, kolikšna je vsakokratna državna, notranja kulturna in politična svoboda naroda. Važno in izčrpno ie poglavje o cenzuri in razvoj tiskovnega prava od srednjega veka do danes po vseh državah Evrope; nato pa zakonodaja glede tiska v Jugoslaviji. Drugi del bo tolmačil naš tiskovni zakon sam z dodatki: tretji pa bo obdelal specielno snov o »kleveti in uvredi«. Prvi del stane 120 Din. Pravnik, publicist in politik tega dela ne bodo mogli pogrešati. Sovjetske avtorske pravice. Sovjetska Rusija je odklonila pristop k mednarodni pogodbi za zaščito avtorskih pravic, češ da natisne sovjetska Rusija baje tisoče prevodov inozemskih del »zgolj iz prosvetnih namenov, ne da bi imela dobička«. Zato je ustanovila v Leningradu poseben Odbor za založbo leposlovnih in dramskih del sovietskih pisateljev v inozemstvu. Ta odbor bo ludi branil sovjetske avtorske pravice. Sklenil bo pogodbe s posameznimi inozemskim založbami, ki bodo redno natisnile avtorizirane prevode iz ruščine na temelju Bernske konvencije. Do sedaj je podpisala slično pogodbo založba Oltù Ericli nu Dunaiu, ki pripravlja nemške prevode povesti A. N Tolstega, j.avrcnjcva, Lidije Sejfulinc in drugih, Graditelji! ШТ hiš! Podpisani si usojam naznaniti, da sem si opremil svoje podjetje lesarske stroke v zvezi z lesno industrijo z naimofcerneišimi »snkiwsînimi stroji vsled česar se cenjeni javnosti naj-topleje priporočam za izvršitev v to stroko spadajočih del, kakor tudi za n^kup raznega lesa. Prevzemam od najmanjših do največjih tesarskih del, kakor tudi kupujem surovine na največje količine. Delo solidno. — Cene zmerne. Fran Mortinec, mestni tes. mojster Ljubljana, Prule št. 8 Telefon štev. 2432 I G. Anton L a j o v i c je zagrabil vprašanje I v konkretnejši obliki ter ugotovil, da je z diskusijo samo storjen že prvi korak k sanaciji razmer, kajli s tem, da pride kritika na splošno, posebno pa še gledališka kritika, na javno rešelo. je dana edina možnost izboljšanje iste. Govorila sta še še dr. Škerlj in Anion O c v i r k , ki sta e doleknila vprašanja kritike v dnevnem lisku in v revijah. Kak or izvemo, bo prihodnjo nedeljo predaval Bratko Kreft o gledališču samem, ki je orav lako potrebno kritike kakor kritika in upamo, da pridejo tedaj do razprave vse tiste točke, ki jih je dosedanja diskusija pustila ležali ob strani. Izbrano občinstvo, ki je poseti'o diškusi'o in ji pazno sledilo, je bilo mnogoštevilno, kar priča o tem, da vlada veliko zanimanje za taka in podobna vprašanja med našo inteligenco, in že'eti je, da bi te prireditve »Slavističnega kluba . rodi'e za naš kulturen napredek zaželjen uspeh. —1—. Obuzdani pisatelji. Vendar je ubrala Pisateljska zveza pravo pot! , zadovoljno beleži,o moskovska -Izveslija«. Objavila jc namreč za vse člane obvezno izjavo, ki določa, da imajo ludi t zv. »sopotniki«, to je nekomunistični pisatelji, ki tvorijo pretežno večino članstva, »svoje dolžnooti pri socialistični zgradbi državnega gospodarstva«. Med drugimi sloji v novih društvenih pravilih, da ■ sinejo bili člani Zveze samo oni pisatelji, katerih delovanje koristi velikim državnim nalogam. Pisatelji, ki se ne strinjajo s socialističnimi cilji ter zagrešijo protisovjetske izjave ali čine, s tem nehajo biti člani Zveze.-, Po temeljitem čiščenju je ostalo v Zvezi ruskih pisateljev 388 članov. Med izključenimi so razen Piljnjaka, Zamjalina, Maric.n-hoka (ki so brez dovoljenja sovjetske cenzure v Berlinu objavili svoje povesti) tudi številni drugi pisatelji, katerih grehe nedvomno pozna samo Politična uprava. Novi 18-člatlski zvezni odbor pod predsedništvom L. Leonovo (avtorja znanih »Jaz-beeev«, v nemškem prevodu Die Bauern von Wory, in - Tata 1 šteje sledeča več ali mani znana imena: Vs. Ivanov, V. Lidin, N. Ognjev, ,1. Oleša (avtor najboljše sovjetske knjige za dcco .Trije debeluharji«) in drugi. Samuel ben Gahirol: Šclomo ben Gabirol. Biblioteka Židov« v Zagrebu, ki ie izdala že znani fragment Henrika Heine-ja »Baharaški rabin«, je dala na svetlo zdaj zgodovino slovečegu židovskega pesnika Šeloinu ben Gabi ola, ki je bil rojen v Malagi med leti 1020 in 1022. On je najvišji predstavnik špansko-hebrejskega pesništva, ki se naslanja na arabsko. Marko de Kazoli: Miljutm i Dobrila je zgodovinski roman iz življenja Dalmacije v XVII. stoletju. Pisec je Italijan iz siare šole, prevod ie napravil profesor Ante Ivačič, Založila je delo Jadranska Pošla« v Splitu. V listih »Politika«, pozneje v »Trgovinskem Glasniku« in. v >• Jugoslavenskom Lloydu je bila javnost opozorjena nu nevarnost novega, strašnega rastlinskega škodljivca, ki se ie začel lani šiiili v naši državi od bolgarske meje proti zapadu in ki je ravno tako nevaren kot potujoče kobilice Je to travniški molj (Phlyctaenodes sliclicalis) ali kakor ga Srbi imenujejo metlica«, ker uniči in očisti polje, kakor da bi kdo pomete!. Kajli gosenica tega molja, ako nastopi v velikem številu, uniči na mah skoro vse zelene rastline. Mali metulj tega škodljivcu je dolg 1 cm, njegova gosenica do 2 cm. Vsaka samica izleže spomladi 250 jajčec na lisle vseh rastlin, posebno plevela, iz katerih se izležejo v 2—3 tednih gosenice, ki začnejo takoj svojo pogubno delo, čeravno so v po-četku zelo male. Navadno sledi v avgustu drugi zarod (v gorkejših letih in krajih tudi tretji za'od v istem letu), ki napravi največjo škodo na vseh rastlinah, razen na paradižniku. V jeseni, v oktobru se zarije gosenica plitko v zemljo, 2 do S cm globoko, kjer prezimi in kjer se prelevi v bitbo, iz katere se izleže spomladi metulj. Ta škodljivec je poznan v Rusiji in se je od lam razširil na Poljsko in Češkoslovaško (pred S leti je napravil tu škodljivec samo na sladkorni pesi škode nad 15 milionov čehosl. kron), deloma v Avstrijo, a i/. Besarabije preko Dobrudže v Bolgarsko in odtod v našo državo. V naši državi se je pojavil lani v avgustu in septembru ter je bi' lo že drugi zarod istega leta. Ako se pojavi ta škodljivec v velikem šlevilu, kakor se je to zgodilo v limoškem okraju, uniči naenkrat vse zelene rastline in ko ie vse uničil, potuje v ogromnem številu dalje iskajoč nove hrane. Potuje preko polj, travnikov, pašnikov, vrtov, vinogradov in uniči skoro vse. Ako dospe na svojem potovanju do /el<"z-niškega lira, se v svojem nagonu posluži ra ši lega, ker mu na njegovem potovanju ne p-avi zaprek. Kako močno je nastopil, nam ponazorujc vest, da je v bližini Sofije iztiril brzovlak radi ogromnih množin gosenic na tiru. Tudi v Srbiii, v ckolici Knjuževca so zaprečevale železniški promet. V limoškem okraju so uničile skoraj vse l;ul- knjigovodski leča j v Mariboru. Zavod L', o. Zbornico TOI v Ljubljani ponovno opozarja na knjigovodski tečaj v Mariboru, ki sc vrši od 18. te-bruarja do 27. marca I. I. vsak torek in četrtek zvečer 0(1 U). do 21. ure ob nedeljah pn od 9. «lo 11. ure dopoldne. Udeleženci naj sc zglaso v torek is. t. in. , tečno ob 10. uri zvečer v prvem nadstropju državne trgovsko akademije. Ako bi želel obiskovati tečaj šc kak mojster ali pomočnik, ki se še ni prijavil, naj >o zglasi ob otvoritvi in udeležbo prijavi usl-meno pri vodji tečaja. Bona Proti alkoholu Kaj jo alkohol. Vam lahko pove vsak zdravnik. Koliko ljudi je vsled alkohola pomrlo, se razrušilo domov, izvršilo so ubojstev. upropastilo so družin, tega ne more nihče našteti Alkohol je izkopal več grobov kot vse vojske. Vašega alkolio-lisla morete popolnoma odvaditi da on niti no ve. z AVINALOM preparatom berlinskega lekarnarja Franka Zdravilo popolnoma neškodljivo -Polno zahval ozdravljenih Cena 220 Din Originalno steklenice razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. P0P0VI0 — Beograd, Kolarčova ul. 7. Dne 17. februarja 1980. DENAR V današnjem deviznem prometu so popustili tečaji Bruslja, Budimpešte, Pariza in Trsta. Učvrstila sta se London iu Dunaj, dočim so drugi tečaji ostali neizpremenjeni. Promet je bil znaten zlasti v devizi Dunaj Privatno blago jc bilo zaključeno v devizi Trst, v ostalih devizah je intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277 bi., Berlin 1354 50-1357 50 (1350), Bruselj 791.24 h!.. Budimpešta 991—994 (992 50), Curih 1094 40—1097.40 (.1095.9(1), Dunaj 798.23— 8(11.28 (799.73). London 275.77—270.57 (270 '7). Newvork 56 70 bi., Pariz 222.33 1)1., Praga 107.11 — 108.51 (168.11), Trst 296 12—298.12 (297.12). Zapre'»- Amsterdam 2273—2279, Bruselj 791.24 hI., Berlin 1854.50—1357.50. Budimpešta 991 38— 994.38, Curih 1094.40—1097 40, Dunaj 798 23— SOI 23, London 275.77 — 276.57, Newvork 50.'0— 56.80, Pariz 221.33—223.33, Praga 107.71—108.51, Trst 290.215 -298.215. Belgrad. Berlin 1357.50, Bruselj 789.74 — 792.74, Budimpešta 991.80 -994 38, Curih 1094 '0 —1097,40. Dunaj 801 23—808.23, London 275.75— 276.57,, Newyork 50.00- 50.80, Pariz 221.32— 223.32. Praga 167.71-^168.51, Milan 296.26—2П8 26. C u rili. lielgrad 9.12875, Amsterdam 207 80, Atene 6.72. Berlin 123.72. Bruselj 72.20, Budimpešta 90 60. Bukarešt 3.07875. Carigrad 2.R6 Dunaj 72.95, London 25.20125, Madrid 65. Newyork 518.35. Pariz 20.29, Praga 15.8425, Sofija 3.7525, Trst 27.125. Varšava 58075. Kopenhagen 138 80, Stockholm 138.95. Oslo 138.05. Ilelsingfors 13.035. VRFDi\OSTNI PAP!R|1 Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 930 den., Kred. zavod 170 den., Strojne 75 den., Vevče 182 den., Stavbna 50 den., Bcšir 105 den.. Ruše 250—260. Zagreb. Drž .pap.: 70 obv. Rdečega križ-i 35 den.. vojna škoda ar. 411—412 (lil), kaša 410 —412 (410—4101, termini: II 410.50—413, III. 410.50—412, IV. 411-413, XII. 417 —420, 8% Bler. pos. 90—95 (90), 7% Bler. pos. 80—80.50 (80). 7% invest. pos. 82.50—84, agrari 50—51. Bančni pap.: Obrtna 36 den., Union 203-204 (203). Poljo 05— 66, Kred. 102—103, Jugo 87—88 (87). Ljublj. kred. 125 den.. Medjun. 60 den.. Nar. 8200—8650. Pra-šted. 925—930, Srpsku 162 den., Zeni. 136 den., Etno 164 den., Katol. 35 den. Ind. pap.: Oceania 180 (len., Guttmann 185—190, Shvonia 200 den., Slavex 88 50—90 ,Nihag 4 blago. Danica 110—120, Drava 280 -325, Sečerana 392.50—395, Osj. Ijev. 200—210, Brod. vag. 110—120. Imneks 1030 b!., Union 137.50—140 (140), Isis 21—23 liagusea 125 den., Trbovlje 482.50—487 50 Vevče 125 den., Nar. šum. 40 bi., Piv. Sar. 170—180, Jadr. plov. 490— 510, Narodna mlinska 20 den. Belgrad. Narodna banka 8020, 7% inv jiosoj. 83.50 84. agrari 52.80—52.50, vojna škoda 410— 412, II. 410.50, III. 415.50. Dunaj. Podon.-savska.jadran. 92.35, Wiener Bankverein 21, Creditnnstalt 51, Escoinpteo;es. 170, Union 25, Auseiger Chemisclie 210.80 Alpine 36, Trboveljska 59.60, Kranj. ind. 30, Rima Murany 104.50. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 va. gona desk smreka-jelka, 3 vagoni bukovih hlodov in 1 vagon javorovih plohov. Tendenca mirna. Povpraševanje jo za več vagonov bukovih letvic 20X20, 1 in, par vagonov bi»k. čistih testo-nov 20—80 cm, ca. 60 m» tramov 8-8, 8-10. 10-11, 10-19 eni. 4, 5, 6 in 8 ni, bukovi naravni neobrob-ljeni plohi od 3 m naprej, od 18 cm naprej, za smrekove deske 18, 19, 20 mm, 4 ni, od 22 cm dalje, nadaijo 40—50 vag. bukovih letev, metlišč 27-27 mm, za večjo množino svežih lepih bukovih hlodov, od 18 cm srednj. premera, obrobij, in neobroblj. buk. plohi 60, 70, 80 mm, 2.50—4.50. Ponujajo pa se: 2 vag. suh. gabrovih drv, 2 vag. lipovih hlodov od 25 cm sr. prem. naprej, od 2 ni dalje, 2 vag. lir-st. brzoj. drogov .1 vag. hrast, neobrobijenih desk 27-27 mm. 1 vcg. škart hra. stovib po'inie 48. 58. 08 mm, 4 vng. buk. plohov 40, 60 min, ca. 45 m madrieri 75X230, bastings 75X180. 75X150, smreka-jelka 4 m ture na polju, travnikih, v vrtovih, le visoko drevje, paradniki in vinogradi so bili še zeleni, sicer je ostala za gosenicami le gola zemlja. Uni čile so zelje, turšcico in sicer listje in še ze.eno storže, sladkorno in krmilno peso ter tudi uničile listje in koren nad zemljo. (Jničilc so tudi buče, dinje, zeleno turščico, vro jesensko posetev žita, deteljo, grozdje iu ponekod tudi sadno drevje. Gosenic je bila ogromna množina lako, da so prodrle v hiše in pokrile vse zidove. V Besarabiji in v Rusiji napada tudi vinograde ter uničuje listje, zelene poganjke in grozdje. Ta škodljivec se je razširil v naši državi od Vršcu v Banatu do Vranje v Srbiji, v dolžini 300 km. Zatirali se ga more uspešno le na dva načina; Ko se je zarila gosenica v jeseni v zemljo v svrho prezimovanja, se mora v.-.e napadeno polje globoko preorati, da metulj, ki se prelevi i/, bube, ne more spomladi izlezti iz zemlje. Ako se navzlic temu pojavijo gosenice, tedaj ni drugega sredstva, kakor škropljenje z Urunia-zelenilom, katero so z uspehom uporabljali v Rusiji in v Čehoslovaški. Vendar, ako hočemo, da ho ta akcija res uspela, mora biti dobro organizirana, kar more storiti le kmet. ministrstvo in banske uprave. Dosedaj se v krajih, kjer se je ta škodljive, pojavil, ni moglo prebrati zemlje. Vsled lega se bodo v spomladi v teh krajih pojavili oblaki metuljev, nato pa milijarde goscnic, ki bodo nadaljevale svojo pol do Save in preko Save in v pr.'. letih, ako se ne bo ničesar podvzelo, se bo po a-vil ta škodljvec tudi pri nas. In čimvečji bo' obse " okuženja, tem težja bo obramba. Sicer ima t. škodljivec tudi svoje sovražnike kakor razne ptiče, gotovo vrsto muhe in suho vreme v spomladi. Vedar se ne moremo popolnoma na te zanesli in moramo sami začeti z zatiranjem. Nevarnost tega škodljivca za naše kraje ni dana, ker upamo, da bo kmet. ministrstvo in lani-k. jšnie banske uprave ukrenile, da se bo tega kodljivca zatiralo že v letošnji spomladi in s tem ohranilo ogromeu kapital narodnega gospodarstva V. K. Žito Danes je pri popolnoma licizpreinenjenih cenah bila ponudba koruze zelo živahna, tudi pšenica so je nekoliko več ponujala, vendar v boljšiii gornjebačkih kvalitetah je bila ponudba ludi danes lo mala. — Neizpremenjeii jc splošni položaj in jiromet je srednji. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključeno je bilo: 7 vagonov koruze in I va< »on moke. Tendenca čvrsta. Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet živahen. Pšenica marec 21.80—22.06, zaklj. 21.79— 21.80, daj 22.79—23.06. zaklj. 22 70-22.«). oktober 22.91 -28.07. zaklj. 22 90—22.91. rž marec 12.20— 12.30, zaključek 1220—1221, maj 13.13—13.20, zaključek 13.00 -13 05, oktober 14 80—15.00. zaključek 814.80—14.82, koruza maj 13.70- Uî.fîe. zaključek 13.70-13.78, julij 1428—14.45. zokliuček 14 4—14.35. tranzit maj 12,80-12.93, zaklj. 12.10 — 129!. Živina Dunajski goveji sejem (Poročilo Ivrdko Kdv, S:\borsky & Co Dunaj.) Na svobodni trg je bil' pripeljanih 1380 goved, od teli iz Jugoslavije 141. Na kontu iiiačncm trgu pa je Di Iu 1037 glav. Cono so ostale neizpremenjene, samo za klavno živino so znaša 11; O.70—1. Tendenca neizpremenjena. Opko in strfšsB vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlovskih opekarn ILQ. V A t. dobavlja franko vsaka posta a po k nkure ,čnih cenah, samo »-. tr t ! (OM generalno zas'opstvo za Druv ko banovino Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. -His Master's Vo4e Ker posveča tvrdka *His Master's Voice« vso skrb izdelavi plošč iu gramofonov, dobite res dobro reprodukcijo samo tedaj, če rabite za njene aparate tudi njene ploščo in narobe. Celo igle morate vselej vzeti »His Master's Voicc« Za katerikoli gramofon iz obilne izbire aparatov znamke »his Master's Voice» sc odločite bodite uverjenl, da vam bo ustrezal samo, če boste na njem igrah pl išče His Master's Voicc« Gotovo boste med njimi našli odlično vrsto umetniki v, ki so nesmrtno proslavili toliko prvovrstnih del svetovne glasba. MIS MASTER'S VOICE Nekoliko plošč umetnikov, ki pojejo izključno za HIS MASTER'S VOICE: CARUSO: DA. 104 Addio а Napoli. - Canta Pe'me. ALRELIANO PERT1LE: DB. 107 Lolicngrin, Da voi lontan in sconosciuta tcrra. — Lolicngrin Merce, merce, cigno gentil! FRITZ KREISLER DB 1091 Kroisler, Caprice Viennois. - Dvorak. Humorcsquc. PABLO CASALS: DA. S33 Sehumann, Trâumerci. — Rubinstein, Mclody in F. Prodajni e£pot o ssnosnsio Mubl аи^, П1Ш1ог£еиг cesta št. Ш Podpisani su zahvaljujem -Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za njeno kulantno postopanic ker mi je poravnala vse stroške ob priliki nezgode. Zato jo vsakomur naj topleje priporočam. Elektrarna v Brodeh pri Vranskem, .lesenik Ludovik, lastnik. «ктмиаишм za tovorni auto tipe Saurer za vstop per 15. marcu se akceptira pri i.D. SU. PANZ PRIS i A VA. ji < s 125 1 d-sSU- S5-Su I > сч _ S^ So S: js - 4, .-ii! Pierre L! Ermite: ?s -J ro .5 —i s < .s 2 Zahvaljeni od srca, gospod voditelj. Toda jaz imam še eno samo željo: čimprej odtod in čimprej nazaj domov v Noirmoutier!... In ti Rolanda? Jaz? Oh tetka, saj dobro veste, s koliko radostjo bi bila sploh ostala doma! Pa je vendar žalostno, je pripomnnil gospod voditelj, :>da sta napravili tako dolgo pot ter si- vračata, ne da bi bili kaj videli... O pač!... Videla sem človeško nehvaležnoet! ... Zdaj se mi zdi, da se je Kristu godilo še dobro, ki je našel enega hvaležnega gobavca na desel... Kdor pozna človeka, temu se zdi to razmerje naravnost sijajno! Pomagala sem po vseh mojih močeh iti iz vsega svojega srca kakim sto Montmartrcčnnom, katerim nisem bila nič dolžna. Pa pridem na Mon-martre, k tistim, ki so me povabili... In nihče nemara za me; norce brijejo iz mene..., žalijo me in mečejo na ulico... Grem, da bi molila pri Presvetem Srcu Jezusovem... In me ukradejo vsega, kav imam. Malo da naju niso še v ječo zaprli.... »To je pretirano!... »Nič pretirano ... to so le suha in resnična dejstva ... to vse se je nama do pičice dogodilo... Tedaj je gospod voditelj vstal: Kmalu bo poldne... Pridita z menoj na kosilo ... Morda bosta potem boljše razpoloženi. ; Ah, zda j bova še Vam v napoto! 'Kuj kmalu boste spoznali, da nc. To bo kakor nalašč. Moja stara mamica je prav danes pripravila pogačo ... Z največjo ljubeznijo ... Ženski sta se v naglici preoblekli; ko sta šli mimo vratarja, sta spoznali, da se jima z veliko spoštlji-vostjo priklanja. Hotelski vratarji, je pripomnila Roland», so kakor dvigala in barometri... to vam gre gor in dol in spet gor... •Gospodična, to pa zato, ker v Parizu nikoli ne ves, s kom imaš opravka. Tu nu Montmnrlreu sem imel za sosede, tik moje hišice, vlomilce, morda tudi razbojnike... Ce bi jiit videli, kako nedolžna in poštena lica so imeli! Kaj pa šele v hotelu!... O, kako si oddahnem, v Vajini družbi. Iz ulice des Abbesses so krenili na levo v ulico Ravignan, po kateri so šli malo navkreber. Gospod voditelj je stanoval v stari montmartreški hiši, katero je obdajal ograjen vrtiček. Mama!« je zakiical pri vrtnih vratih, pripeljal sem ti goste!.. .<• Stara gospa, toda še čvrsta, -plemenitega obličja in srebrnih kodrastih las, se je prikazala na pragu oli divji trti, jesensko rdeči. Sklenila je roke in z dobrotnim materinskim nasmeškom vzkliknila : . Ah!... Žc vem, kdo ste .. .< Vesle, kdo svc... pa naju še nikoli niste videli! ...« Pač, videlo vaju jc mojo srce, ko sla skrbeli za mojega dragega sina... Vc sla gotovo noirmoutierski gospodični.. .!<: »...k Tetka Cecilija in gospodična Rolanda .. .<: :Kako ste mogli ugeniti?« To pu zares ni težko!... Moj sin mi je toliko pripovedoval o vaju!... Neštetokrat mi jc povedal, kako sta bili dobri ž njim... Potem pa sem spoznaki tudi ljubko avbicol... Tako sem vesela, da vaju moreni sprejeti pod to skromno streho, ki gotovo ne zdrži primere z Vašo, da se vama morem od vsega srca zahvaliti. : Tako je govorila, zelo preprosto; a zelo gen-Ijivo... roke uboge mamico so sc tresle. Teta Cecilija jo je objela in stisnila k sebi, šepetajoč: Hvala! 0, kako mi to dobro dé..." S'ara služabnica ie prihitela in postavila še dva krožnika na mizo, a čez nekaj hipov je prinesla veliko skledo z juho, trebušaste oblike in okrašeno s poljskim cvetjem. Naposled sla prišli ubogi ženici v pravo domačnost. Polagoma so je teti Ceciliji razvozljal jezik. Najprej je pohvalila izvrstno juho, toplo, dišečo, blestečo se v zlatih očescih ... Dobra francoska kn-liirra je storila svojo priznano dolžnost... Ko jr ogrela srce, je prižgala vesel plamenček v očeh. Ii sledili so prijetni spomini na Noirmoutier, sprvs drobni, nalo zmerom bolj topli in domači: Prihodnjič boste morali priti k nam z gospodom voditeljem!...« je de.ala tela Cecili.,a. V ,Zavetju' je prostora več kot preveč.« Zares ... prav za prav sem žc mislTla na to... zmerom se namreč bojim, tla se moj siri ne pre-utrudi,