0.
2t
 -——J □ a D JPOŠTISII^A PAXiXBAJSTA ODD
g PosameznaStedUay |
1 krono.	■■■■tfHOl	"^UjjV*
Lilininntm
Posamezna Številka t I krono.
•iDA»*	__
oBrom&rro » atv * 1M-hn, Jottlm «L *- 4. VmL •Vrnit. T*J»*»» W«A. k. tU. vrtin m »Ml * JmiWnl
,111	■ t, »mul u k.
fcnrati p, ttfiTMt.NNiknK
s-M&asmft
v
•"•••••••■••«•«*»
tete——■
im ttarflLIBT.
>	*»	autMU	trni	4wad>	m	■*
S	—	Maptt	M	w	»>N».
}mUMWW«M»»W«l»M
j
Maribor, nedelja 12. junija 1921.
Številka: 131.
Dve iredenti.
Maribor, 11. junija.
Pričakovati je, da'bo v kratkem sklicana rimska zbornica. Med novorojenimi zastopniki italijanskih držav-janov nastopi 5Jugoslovenov in 4Nemci*
ni predstavljajo del slovanskega prebi-v,kto»» segajočega preko vzhodnih Alp 08 jug in obdajajočega vso severno ter Jhodno obalo Jadrana; druga skupina P* predstavlja razrastke nemškega na-ki sega čez severne grebene Alp n foorl most med velikim kompleksom Šamanskih plemen in italijanskim na-Za temi poslanci stoje štotisoči °Jihovih volilcev, globoko ponižanih in *7*ljenib, ker so bili na ljubo imperialnim interesom izdani na milost in ®etiilost močnejšemu nasprotniku. Mo* 18,110 pa stoje za njimi dve državi, ki '**dstavljate edinstvo, fizično in kulturno J° obeh narodov: Prva, kraljevina rbov, Hrvatov in. Slovencev leži kot ‘r°ko zaledje ugrabljenih pomorskih r*iev med Alpami, Donavo, Jadranskim ^ Egejskim morjem, deloma v Srednji Vr°pi, večjidei na Balkanu; država, ki j*° svoji ekonomski in moralni sili ob-,d* ves Balkaa.
Dr»ga je Nemčija, danes še razce-
_ je*ia v Nemčijo it; Avstrijo, 6slabljena
norazu v svetovni vojni, a
. ‘r polna življenske sile in razvojnih Potenc.
Kako bo Italija pozdravila v svojem ^®Dientu neofidelne, ali ‘faktične zaupnike obeh držav? Italija dobro J?*n_a iredento. Gojila jo je od svojega Rinjenj* naprej in celo stvorila tam, jjlr jo je hotela imeti. Italija pozna tudi s 0£ narodnostnega principa, ki jo je J*0 ustvaril iz razcepljenih in med b°i sprtih delov.
K Pijanski kulturni svet tudi čuti, da !j, n*so nikaka o^ira idejam, moralnim Alpski vrhovi ae dado strategično pr *r°v*ti, ni pa nobene uspešne mere 1^. koralnim silam, ki izvirajo iz pro-jh]Cne ^■cijonalne zavesti. Kako bogat
to<j( ,rpen le Pa^ ta v*r! ^sak Pritisl< iej0 P°i»2en odpor, vsako nasilje vzbuja (j0, P® os veti, vsaka krivica vpije in kJ* je pravica! Italija še na proS,aža za svobodno državo, b0(ja*r P* ve vsak otrok, da je ta svo-Ijlijjg Satto igračka v rokah vladajoče dl 10 da je vsaka skupina, ne glede *cod"ost-ki ** brezpogojno ne ^ Quirinalu, izročena najtežjemu l(Jrav *n brezpravju. A vendar kaže in vsa zgodovina uči, da . *adnie sredstvo v rokah mo-bi0(1 v ,'n da zmaguje nad vsemi za-lit^v*11* stra,tmi moralna sila in kva* jt i ** uPravičenost do obstoja. Zato <Uue*n?’ d* i* vse to nasilje, ki ga ®8Hio Vr5.u,e politična klika v Italiji, v«*i netenie onih sil, ki bodo nasilne
razdrle
m si same zapisale svojo
Pribij'. 2n*nienjuiredentistične politike JUg0s]({0 v rimski parlament zastopniki tovo ven0v in Nemcev, da si pribore aP° v b°iu za svobodo svoje ^VMLiun.2nanJe sv°j*h najprimitivnejših ,Q narodnih prt vid
Interpelacije in odgovori.
LDU Beograd, 10. junija. 48. re- po kateri se \ Je pobiranje tega pridob dni sestanek ustavotvone skupščine otva- ninskega davka radi interesov agrarne rja predsednik dr. Ribar ob 17. url. Po reforme ukinilo, obenem pa je izdal raznih formelnostih se je prečitala tudi tudi naredbo, da se naj točno predstavka reške jugoslovenske stranke, ugotovijo pravi odnošaji med ki zahteva, da mora naša država na vsak poljedelci, ki imajo zemljo v zakupu in način dobiti luko Baroš. Zatem je sledilo veleposestniki, nakar bo finančni minister vprašanje poslanca DerŽiča, ali je mini- sporazumno z ministrom za agrarno re-ster za promet pripravljen, odgovoriti na formo predložil naredbo o ureditvi njegovo interpelacijo, ki Je na dnevnem davčnih odnošajev veleposestnikov in redu. Odgovoril je namestnik ministra obdelovalcev njihove zemlje. Skupščina za promet, Joca Jovanovič, ki je izjavil, je nato prešla na dnevni red: Nadalje-da ne more odgovarjati za resortnega vanje razprave o interpelaciji poslanca ministra. Cim se prometni minister vrne, Moskovljeviča o prireditvi topčiderske kar se bo 2godilo v 5 do 6 dneh, bo ekonomije poljedelski fakulteti na boo-imel priliko, da odgovori. Nato je od- grajskem vseučilišču. Posl. dr. Bogumil govoril namestnik ministra za pošto‘in VoSnjak (SKS) je v svojem govoru iz-brzojav Marko Gjuričič na vprašanje po- javil, da smatra ustanavljanje višjih in stenca Milana Pribičeviča radi neurejs- nižjih kmetskih Sol za našo državo kot nega dostavljanja denarja, ki ga pošiljajo ^zelo važno zadevo. Tako bi bili v Mari-naši izseljenci v Ameriki svojcem v do- boru dani vsi pogoji, da to mesto po-movido. Minister je povdarjal, da pisem- stane drugi Klosterneuburg., Ustanovitev ska pošta redno posluie. Kar se pa tiče kmetijske šole v Mariboru bi bilo tudi denarnih pošiljafev, zlasti potom poštnih najboljše sredstvo za ojačenje naše nakaznic, zadevna poštna služba še ne državne misli, ker bi prišli tjakaj mla-obstoja radi našega neurejenega valut- deniči iz vse države, da bi se iz-r.ega vprašanja. Naši izseljenei'pošiljajo obrazili v vinogradniški stroki. Go-denar v domovino potom čekov in vornik priporoča vladi, naj tudi pri bank in izvirajo zamede edlno-le iz naših poslaništvih v inozems^u usta-poslovanja dotiflnih bank. Nadalje je od- novi kmetijske odseke, ki bi imeli govoril minister Gjurišid na interpelacijo sicer ogromno posla, vendar pa bi posl. Milana Pribičeviča in tov. glede prinašali naši državi tudi velike koristi, vzpostavitve avtomobilskega poštnega Glede interpelacije posl. Moskovljeviča prometa v Liki in drugod. Minister je pa je govornik mnenja, da je stvar zelo izjavil, da se poštni avtomobili niso mo- zapletena, ker je vlada odklonila pred-gli več uvesti radi majhne rentabilitete log, naj bi topčidersko ekonomijo pre-in velihih troškev za investicije in v?.dr- vela poljedelska fakulteta. Noče. se 2fiv«r,jS avtomobilskega parka. Dcsedaj spuščati v THZDrsvo q“fIZlCgtlTi *W 80 je vlada odobrila v ta namen minimalni vodili vlado pri tem svojem koraku, kredit 300.000 dinarjev, vendar pa s tem ker pa obstaja o istem predmetu tudi ni mogoče zadoščati’ vsem potrebam, interpelacija poslanca Radosavljeviča, bo marveč le najnujnejšim slučajem. Avto- imel.a vlada pri njeni razpravi ponovno mobilske proge ko se vpeljale lc v onih priliko, zopet razmotrivatl to zadevo, krajih, ki nimajo zadostnih zvez in kjer Predlaga torej nastopni prehod na zahtevajo to posebno državni interesi, dnevni red: Ker se je v tem Vprašanju zlasti v Crnigori, v Dalmaciji in v Beo- predložila tudi druga interpelacija na gradu. Zatem je finančni minister od- ministrskega predsednika in se bo govoril na vprašanje posl. Juraja Deme- ob priliki njegovega odgovora ponovno trovida radi neopravičenega predpisa pri- obravnavalo o tej stvari, preide narodna dobninskega davka kmetom, ki imajo zg- skupščina na dnevni red. Nato je go-mljo v zakup od veleposestnikov. Mini- voril zemljoradnik dr. Joca Stajič. ster je izjavil, da se je izdala naredba,	•	1
Otvoritev nove italijanske zbornice. Zavezniki odločijo o Gornji Slezljl*
TIP Rim, 11. junija. Danes ob 9. uri	DKU London, 9. junija. (Reuter.)
dopoldne se sestane prvič nova italijan- Predlog, da bi Nemčija in Poljska sami ska zbornica. Otvoril jo bo kralj s pre- določili nevtralno cono v Gornji Slezi ji, stolnim govorom. V Rimu se nahajajo ni prodrl. Angleška vlada je prepričana, razen par izjem vsi poslanci, tudi vseh da bi bil storjen prvi korak k miru, pet jugoslovenskih je tu. Napetost in ako bi se zopet vzpostavila avtoriteta radovednost, kaj bo pokazala prva seja, medzavezrrške komisije. Ta avtoriteta je zelo velika.	je bila doslej omajana vsled tega, ker
. Avstrijska vladna kriza.	izvistn.' vojaški člani komisije niso bili
^	............ ..... v staniu vporabiti svojih čet po lastnem
TIP Dunaj, II. junija. Avstrijska prevdarku za borbo proti upornikom, vladna kriza 'traja dalje m m sfcoro no- ako bi ta borba bila potrebna. Sedaj benega izgeda na ugodno rešitev. Ne- }ma angleški poveljujoči častnik prosto kateri predlagajo, naj se sestavi urad- roko in avtoriteta komisije bi se vedno bolj vlada, kar pa najbrže ne bo jačila, ako bi bili tudi ostali poveljujoči častnik^ v enakem položaju. Upati je, da bo v kratkem Ča-nvn a „ . n „ . iu mogoče vporabiti Čete za boj proti DKU Gradec, H. junija. Danska upornikom In doseči skupen nastop .Grazer Zeitung« objavi uradno sklepe zaveznikov v‘Gornji Sleziji. Tozadevno
ln!flaioZ<?,0ra, 5 d?e U‘ .8Pri,ae<in noto je vlada le odpoilala tako v Pariz dl. maja 1921 glede glasovanja na Sta- kakor v Rim jerskem, ki se vrši 3. julija t. 1.
Generalna stavka v Nemčiji.	NaPad	na	vlak*
LDU Monakovo, 10. junija Do-	PKU P«ri<z, 10. junija* V noči od
pisni urad za južno Nemčijo javlja: Iz- sr* na č5trtek 8e J‘e dogodila par kilo-vršilni odsek obratnih svetov vseh treh "Je,trov Pari™ n* progi Parls-socialističnih strank je sklenil naj se Orleans-Villeneuve-Leroy velika železni-začne splošna stavka še to noč in naj |.ka n?*reča, katero jt zakrivila sabotaža traja do pondeljka 13. t. m. o polnoči. Tračnice so bile pretrgane. Tovorni Cestne železnice ne bodo vozile. Zele- , ,Je ZIV0Z|1 ‘ njeniuN sledeči znice se še ni*0 odločil« glede svojega yla^.Je pa v dojetega. 30 vagonov postopanja. Kakor se govori, bodo živil- ie bll° razbit‘h. Od osobja je ena ska važna podjetja med stavko obrato- oseba mr*va. ena ranjena.
'vala«	———
niška obveljalo.
Glasovanje na Štajerskem.
Ne vemo, -kakšno politično taktiko bodo ubrali naši in nemški zastopniki v rimskem parlamentu; ne vemo, ali bodo imeli samo toliko skupnega, v kolikor bodo postavljeni pred ogromno premoč parlamentarne večine. To je v ostalem njihova zadeva.
Poglejmo pa za hip drugo iredento: Na Koroškem se vrše 19. junija volitve v koroški deželni zbor in v dunajsko državno skupščino. Teh volitev se udeleži tudi slovensko ljudstvo, združeno v »koroški slovenski stranki*. Borba naših neosvobojenih rojakov na Koroškem je ista, kakor v Italiji; razlika je le v tem, da tu stoje nasproti nemški premoči. Tirolski Nemci segajo kot kompaktna'celota preko sedanjih italijanskih mej, kakor Jugosloveni preko sedanjih avstrijskih mej. Tam Brenner, tu Karavanke.- Tirolski Nemci prihajajo v rimski parlament, da se bore za pravice odcepljenega dela narodne države; koroški Slovenci, če ne nastopijo pred tem velevažne spremembe na mejah, bodo pa stopili v stari dunajski parlament, da se še nadalje bore za svoja prava in da tu neoficielrio * faktično zastopajo našo državo,'v kolikor se njena posest na podlagi še vedno veljavnega narodnostnega načela razteza preko Karavank. Nemški narod igra V tem aiučaju dvojno vlogo: na eni strani zatira pravice slovanske manjšine, na drugi strani pa se kot manjšina odločno bori za pravice, ki jih utemeljuje t moralno upravičenostjo in tae s "silo svoje pesti.
Kakor bo Italija prejali slej kapitulirala pred voljo naroda, ki hoče živeti svoje življenje in si izbrati svojo samoodločbo; kakor se ne bodo te moralne sile ustavile ne na Brennerju niti na Snežniku, tako tudi ves boj nemškt večine v Avstriji ne bo naše države prisilil, da bi ise odrekla svoji manjšini in bi je ne * smatrala za del lastnega telesa. Koroška živi in gradi z nami, našo svobodno državo enako, kakor Primorska in Istra. Ia če Avstrija že sedaj potepta mirovno pogodbo, smo tudi mi moralno upravičeni, da pritegnemo v svoje meje ta del države, ki nam svojčas ni pripadel. Mr verujemo, da avstrijskim Nemcem ne bd& mogoče zabraniti priključitve k Nemčiji. Verujemo pa radi tega, ker'se vsa naša iredentU stična borba bazira na zavesti o supre-maciji moralne sile nad fizično. Kakor gre Toggenburg s to silo v rimski parlament; kakor gredo vsi avstrijski politiki s tem prepričanjem v naročje Nemčiji, tako bode šla naša država v Slovensko Koroško in tako bo tudi za Wilfanovimi koraki prodirala vedno dalje in dalje preko Snežnika moralna pravica našega naroda do svobode io popolnega ujedinjenja 1 Ig—us.
Anglija in Nemčija,
Zanimiva je vest, katero smo na kratko omenili v včerajšnji številki: angleški in nemški trgovci so se dogovorili, da bodo nastopali sporazumno in vzajemno v vseh akcijah, ki jih bo moral nudit)
Lenjin, če računa z njihovim sodelovanjem,
Z gospodarskega stališča je ta sporazum važen radi tega, ker bodo združeni angleški in nemški velekapitalisti prehiteli ameriške trgovce, ki se zelo zanimajo za eksploatacijo ruskega bogastva. V tem oziru se opaža 2e delj časa tiha, a po svojem notranjem značaju ostra konkurenca med Evropo in Ameriko, osobito še od Časa, ko se je Amerika postavila na panamerikansko stališče in se začenja zanimati za Sibirijo, deželo bodočnosti. Lenjin navsezadnje ne polaga posebne važnosti na to, kdo eksploatira ponujene ruske zaklade, vendar pa bo dal prednost Nemčiji in Angliji pred ameriškimi Zedinjenimi državami.
Najpoglavitnejše na stvari je to, da nastopajo Angleži in Nemci sporazumno. Predlansko leto ni nikdo v Angliji ali Franciji mislil na možnost skorajšnje vzajemnosti v interesih. Nemški trgovec, ki je dospel po poslih v London, ni mogel dobiti v nobenem boljšem hotelu prenočišča. Zadnje leto se kaže v tem oziru . precejšen preobrat. Angleška politika prihaja vedno pogosteje v nasprotje s francosko; angleški radikalizem, ki njihovemu narodnemu značaju ni nikdar dobro pristojal, se umika pred hladnim trgovskim realizmom. .Bussines" je dobil zopet polno veljavo. Nemčija postaja močan činitelj v svetovni gospodarski politiki; z njenim vplivom in njeno gospodarsko silo je treba že resno računati.
Težko je reči, kdo je storil prvi korak k temu zbližanju: Anglija ali Nemčija? Gotovo je, da je Nemčija poskušala vse načine, da se rehabilitira v angleškem« trgovskem svetu, ki je preveč preračunan, da bi izgubljal milijone na ljubo cenim političnim frazam. Tudi Anglija je že parkrat pokazala voljo, da si vsaj v stvareh praktičnega razmerja z gospodarsko Nemčijo pusti proste roke« Spor med Briandom in Lloydom Geor-geom je bil jasen izraz tega preloma v politiki in je pokazal različne značaje obeh narodov v jasni luči: idealistični Francoz misli na avoje vojne žrtve in gleda v bodočnost, praktični Anglež pa hoče kar najbolj izkoristiti trenotni položaj in se zasidrati povsod, kjer obstojajo izgledi za .bussioes".
Danes izgleda neverjetno, a izključno nf, da se bo iz tega začetka razvila zveza med Anglijo, Nemčijo in Rusijo; najprej tesnejši gospodarski stiki, izza tega uvoda pa vedno več "odločnosti tja do političnega zbližanja. Da so vezi med
fiRUNON ROTTER :
Na Kum.
(1919 m).
Lepo vreme na* je vabilo v gore Zgovorili smo se s starešinstvom naših vrlih GonČanov ▼ Ljubljani za skupen polet na Kum. In res se nas je zbrala dne 10. aprila družba petih pseb, dvih dam in treh gospodov, na mariborskem kolodvoru, da zastopamo tukajšnje goriske (uriste-veterane, da izletimo na to krasno točko Kranjske. Celo tovariš Ferdo je prišel na kolodvor, prišel nas je gledati celo v voz in milo se mu je atorilo, ker ni utegnil iti z nami. Vlak se je jel pomikati, a še vedno nas ni mogel zapustiti naš ljubi »mali*. Naenkrat pa ■e je vzravnal in že stal zunaj voza na tlah ter žalostno mahal v slovo. Saj smo mu pa tudi odpeljali boljšo polovico in ostal'je — lam. No, naj bo zagotovljen, da smo se ga na gori spomnili pri čaši dolenjca ter mu v pomirjanje in dokaz resnice poslali razglednico.
Žal, da odpelje vlak ie-le okrog pol 6. ure zjutraj iz Maribora, stoji na Pragmkem jako dolgo, a v Zidanem mostu se mora celo izstopiti ter čakati na drugi vlak, ki dospe šele okrog 9. ure v Trbovlje. To je za hribolazce jako pozna ura. kajti solnčni žarki ob tei uri ie praeej rao*no pripekajo.	{
Nemčijo in sovjetsko Rusijo precej prisrčne, to ni več nobena tajnost. Za kolikor se bo Anglija oddaljevala od francoskega radikalizma, za toliko bo antanta slabša. Utegne se tedaj že v dogledni bodočnosti zgoditi, da bo Evropa postavljena pred novo politično konstelacijo, ki bo imela velikanske posledic«. Seveda bodo v tem slučaju nastale tudi za našo državo povsem nepričakovane naloge : odločiti se bomo morali za ali proti Franciji. Danes je vse to še v povojih. Ni nobenega dvoma, da kaže Anglija mnogo zdravega duha in življenske logike, ki utegne preustvariti bodočnost.
Notranja in zunanja politika.
* Domišljeni strahovi. Naši separatisti izmišljajo dan za dnem vse mogoče krize, preobrate in druge podobne ,ne vihte" v Beogradu, ki bi g. Pašiča dvignile z njegovega odgovornega mesta in zanesle nanj recimo g. Stojana Protiča Navadno pa sc ti oblački mirno razidejo in separatistično grmenje postaja našifn vlastodržcem bolj zabavno kakor pa nevarno. Tako so te dni razkričali urbi e orbi, da bodo celo zemljoradniki zapu stili konstituanto, ubogi g. Pašič bo po temtakem ostal sam samcat s svojim radikalci, demokrati in nezanesljivim »agrarci* muslimani. Zadnje vesti pa pravijo, da zemljoradniki ne mislijo napeljati vode na mjin komunistom, radičev-cem in frankovcem, temveč vztrajajo slejkoprej v konstituanti, boreč se. za kmetska načela. Zato pa: Moj up je še po vodi . . .
* Dvojna mera. Povodom debate o trianonski mirovni pogodbi je bilo slišat: v francoski zbornici jako lepe besede o varstvu manjšin (glej naš včerajšnji članek: Iz francoske zbornice). Govorniki so pozivali vlado, naj ne pozabi zabičati nasledstvenim državam, da morajo ščititi svoje manjšine. Francozi kažejo tudi v politiki esprit in je njihova skrb za blagor narodnih manjšin res hvalevredna Zato bi nas veselilo, če bi mogli že kmalu slišati v francoski zbornici protest proti zatiranju jugoslovenske manj šine s strani italijanske vlade. Zapadne velesile so prisilile češkoslovaško, jugo slovensko in rumunsko vlado, da so podpisale posebno pogodbo o varstvu manjšin, niso pa prisilile tudi italijanske Rešitev tega vprašanja se je prepustila sporazumu med Italijo in Jugoslavijo
DospevSi v Trbovlie sta nas pozdravila dva zastopnika ljubljanske partije ter naznanila, da je odšla družba 16 ospb že naprej, kar smo samoobsebi umevno odobravali. Takoj smo krenili čez most. ki je tu zgrajen čez Savo in nadalje ob bregu po jako slabo zaznamovanem potu ter se je'b !o treba kmalu obrniti v hrib, precej strmo navzgor, dokler nismo do speli do vasi Dobovec, ki smo jo po pretočenju marsikake kaplje znoja slednjič srečno dosegli Vas ima čedno lego
v visočšni 674 m. Pot nas je peljala mimo nje. a pri zadnji skupini hiš smo se ustavili da se malo okrepčamo.
Po kratkem odmoru smo jo mahnili naprej. Ker ni bilo mogoče najti nobene markirane poti, a nam je bila znana smer, smo šli po prvi lovski stezi strmo navkreber. Pri tem se je partija razdelila na tri dgle, katerih vsak je lezel po svoje v hrib. No, skoraj se je tudi ta steza končala, treba je bilo hoditi čez drn in stm. Solnee je pripekalo vedno huje in goltanec je posiajal suh. Počasi smo se spenjali kvišku, končno pa se je odprla pred nami mala ravan, a pota ni bilo nobenega več. Treba je bilo preko nje naprej, vedno strmeje, hoja vedno težja, tu je bilo rnalc snežišče. Žeja je bila neznosna, čutara prazna, sadja nič več. Trohico snega v pst a, to hladi, sicer ni to zdravo, a kaj se hoče. I” ve-
ki pa ni bil noben sporazum, temveč diktat močnejšega slabejšemu. Tako se je zgodilo, da je morala naša država priznati peščici Italijanov v rapallski pogodbi vse manjšinske pravice, Italija pa si je pridržala popolnoma prosto roko v postopanju s pol milijonom našega naroda. Proti tej krivični dvojni meri se ni dosedaj dvignil noben glas ne v francoski niti v angleški zbornici. Isto-tako je tudi preganjanje koroških Slovencev, ki pomeni udarec v obraz onim diplomatom, kateri so skovali senžer-mensko pogodbo, ostalo brez odmeva v pravicoljubnih francoskih krogih. Ce pravi francoski parlamentarec Wetterle, da se bo mirovno palača sesula v razvaline, ako ne bodo narodne manjšine zaščitene, tedaj to velja tudi za jugo-slov. manjšine v Italiji in Avstriji, katere so gg. kljub svojemu espritu zamolčali I
* Tudi češki Nemci bodo glasovali? Kakor vedo poročati praški »Nar. Listy", pripravlja vodja Nemcev na Ceškoslova škem, znani poslanec dr. Lodgeman ak cijo, da bi se v vseh ponemčenih krajih na Češkoslovaškem vršilo glasovanje gle de priklopitve k Nemčiji. Ce bi vlada ne dovolila te demonstracije, bi jo izvedlo ljudstvo, ne oziraje se na vlado. Cčškim Nemcem je očividno vzrasel greben, ker pomišljajo na lake protidržavne demon stracije. Menda bodo pa vendarle moral računati s takim dejstvom, kakor ja če žkoslovaška republika, sicer utegnejo z glavo zadeti ob zid.
* Rasputln — krivec smrti lorda Kftchenera. Bivši dvorni služabnik pri carju Nikolaju II., Simonovič po imenu je izdal nove skrivnosti. o tajinsfven osebi znanega meniha Rasputina, ki je igral na carskem dvoru največjo vlogo in o katerem se lahko trdi, da je bi faktični vladar samodržavne Rusije Mnogemu Čitalelju še bo v spominu, da se je v prvem letp vojne potopil v Severnem morju .parnik, na katerem je potoval v Rusijo eden najboljših angleških vojskovodij, lord Kitchener. Ta nagla in nenavadna smrt načelnika angleškega generalnega štaba je vzbudila veliko senzacijo. Parnik je potopi nemški podmorski čoln. Kako so Nemci izvedeli, da potuje na tem parniku njihov veliki nasprotnik Kitchener? Z izjavo Simonoviča postaja stvar jasna: britanska vlada je naznanila brzojavno carju Nikolaju, da dopotuje lord Kitchener v Petrograd. Rasputin in knez Andrejka, ki sta bila nemška agenta in je imel osobito prvi vso moč
dno naprej skozt-gozd je treba iti. Zopet smo dospeli na ravan, tu jebilapbt, toda kam ? V dolino ne gremo, zato le naprej po gozdu. Nenadoma se je prikazala skozi drevje na nasprotnem hribu cerkev sv. Neže,'priprošnjice ženinov željnih deklet, a njej nasproti na drugem gri£ku cerkev sv. Jošta. Tja je torej treba. No seveda, tudi star planinec sme včasih malo zaiti. Ni kazalo drugega, kakor iti v dolino in ko smo bili tam, po sevrda nezaznamovanem potu zopet v hi ib. Bkoraj so nam pešale moči, kajti ura je bila že blizu poldneva in telo je zahtevalo svoje. Konečno pa ie bil cilj dosežen; vesela družba pryih izletnikov nas je pozdravila ter nam ponudila čaja. Po kratkem odmoru smo se razkropili po hribu, ena skupina se je solnčila tu, druga tam, eni so se lovili, drugi kričali in peli, tretji jedli. Četrti ljubezen špegali.
Skoraj je bila skuhana juha; pokrepčali smo se malo, a potem uživali pri cerkvi sv. Jošta res prekrasni razgled. Vidi se Peca, Obir, Savinjske Alpe, Lisca, Mrzlica, Menina« planina, dolenjske Gorjance, hočevski Rog, Snežnik (ki pa 'e bil ta dan odimljen) in ob jasnem vrenu nu tudi Triglav. Pa tudi planinska tlora je. krasno zastopana. Že medpo-toma smo našli teloh, mprsko čebulico, eocyan, veternico, zvončke, beli žafran,
nad carjem, sta dobila to brzojavko v roke in sporočila njeno vsebino berlinski vladi. To dokazuje, da imajo prav oni, ki trde, da je razpad Rusije, po-vzročen vsled večnih spletk na carskem dvoru in vedno večje brezbrižnosti za dogodke na bojiščih, na koncu koncev zasluga zločinsko-psihopatičnega meniha Rasputina, ki j« izrabil svoj vpliv na cara in s tem na celo Rusijo v špijonake svrhe. Zato je zaslužil svojo smrt, ki pa žal ni mogla popraviti njegovega izdajstva.
* Dalekosežne Izpremembe v Rusiji. Po vesteh, ki prihajajo v zadnjem času iz Rusije, lahko sklepamo, da se v tej veliki državi' vedno bolj izgublja megla boljševiške revolucije in prikazu!« vedrina prave demokracije. Lenjinov* vlada se rekonstruira. Ekstremisti ** polagoma umikajo in na njihova tnts prihajajo zmernejši elementi., Pred P*f meseci je bila akutna borba med Leninom in Trockim. Lenjin vodi polit' o kompromisov, Trockij je za radil<*‘en revolucijonarni nastop. Izgleda, da 1 zmaga Lenjinove taktike zasiguran« da bo tudi kongres III. internarijon* obračunal z ekstremisti. Lenjinov fe °r niiren se ne očituje zgolj na darskem polju, kjer je dovolil ®'r0 koncesije kapitalističnim težnjam Pt0“ duktivnih krogov, marveč tudi že v noj tranji in zunanji politiki. Cičerin, ® J še nedavno grozil z vojno proti vs Evropi, se je umaknil pred Litvinovi • Zloglasni Dzjeržinaki je zapustil Pf* sedništvo črezvičajne komisije, ' naslednik je Umschau (I). Odstopi* J Zinovjev. Celo Trockij ni več k0®'* za narodno obrano in delo, J! dobil naslednika v zmernejšem R'*® Trockij načelnje samo odseku zavoji
Zanimivosti.
Trinajstletna mačeha
Ameriški listi poročajo o ’ zanim1 slučaju trinajstletne mačehe ®°V'< Lette Parsons. Letta je bila r°i 1. 1908. v Ozarksu, a je Že *
ram
mladosti osirotela, vmrla^sta ji
PO'
mati in tako je sirota ostala M^a. *, ( tepala se je okrog drugih ljudi ter * ^ skromnim delom po skromnih služila vsakdanji kruh. Ko je 0**01 ( dorasla, ie nnttul*	Sole	»*ve
rf; !<M»
ni obiskovala nikake in tako ne
dorasla, je postala dekla. Sole
Citati in ne pisati. Kot dekla •* l*{e. Farmingtonu seznanila z vdovcem j sarjem Johnom Parsonsom, ki j* I ^ iz prvega zakona dva otroka dekjK® dečka. Letta je bila stara komai j, let, toda naveličana težkega 2iv ! ,Ioi polnega bridkosti brez trohice Ij*1®
norice, navadni volčin, lapuh (FiissiloK repuh (Petasites), žoltico ali rumeno 1 mleko, rdečo reso (Eriča), petetinčk* l rjdalis), konopnie* (Dentaria), Pe,rJja (Cardamine) in pa lepo dišečo j« travo (Hierochloa). Kakor rečeno ** ^ mlajša družba veselo zabavala, )flC ter ko smo se »stari* utaborili v zatiŠJP posvetovali, delali načrte in sklepe o daljn,jem delovanju, sprejemali n°re«„«fci ne za fv P. D., naročila na	se
coledar. tajali nasvete in pojasnila 1 pri'kali za imena višinskih točk v d®L| vi. Kdor se je debelo zmotil, i® P° iz hribolazca samo še hribolažec.
*	j*
Tudi večja družba Zagrebeno ^ Dila ta dan na gori, tako da sme®0 čunati na kakih 35 do 40 izletnikom e bilo to veselo vrvenje, si lahko *sfl lt misli. Zal, da je spominska knjig® pp, prenapolnjena, Trboveljska podr. 3 fj bode morala omisliti novo, pa tu«1 'ji.
bo treba malo popraviti — prero*r'
me
Tudi maša se fe brala, a P°KU t«r so bile litanije. Cerkovnik je stalno 1 &e »mu tudi vino. Jestvin nima, P®e dobi katerokrat mleko. Hndo je *a ^ katero rnora prinašati nad eno ur° leč iz doline.	j,
Ob 16. uri je bil napovedan 0
Po. slovesu snu?-se razkropili n® %%r Irove. Ljubljančani *o se niRptlb,v
m toplote, ni pomišljala čisto nič ter je pa poroko takoj pristala. In res. Letta in John sta se poročila. Z zakonom pa so prišle skrbi. Posebno je bilo treba skrbeti za otročiča Johnnyja in Lilly. Pa kako naj bi to umela trinajstletna Mačeha, sama še prav tak otrok, kakor onadva otroka, katerima naj bi bila jnati? Ne, v ta nov poklic matere se Letta ni mogla vživeti. Z otrokoma ni občevala kakor mati nego kot otrok, včasih igrajoče, včasih pa užaljeno in skregano, kakor pač znajo otroci. Tako je tudi nekega dne prošlega meseca, hotela počesat svojo pastorko Lilly, pri tem pa sta se skregali in stepli tako zelo, da je mlada mačeha v otroškem srdu pograbila za puško ter vstrelila svojo pastorko. Letta se sedaj pred sodiščem izgovarja, da je to storila le po pesreči, pastork Johnny pa trdi, da jo je ustrelila namenoma v jezi. Žalostna zgodba otrok med otroci. . .
Dnevna knrnška
— Dr. Pavel Turnerjevo stanje se je žal po napadih, ki jih je imel pro-Sle dni le malo zboljšalo. Srce je sicer mirno ali le mladeniški energiji, ki spremlja gospoda doktorja celo njegovo življenje, skrbni pomoči vrlega zdravnika gosp. dr. Turšiča in ljubeznjivi neutrudljivi postrežbi svoje gospodarice se bo zahvaliti, ako nam to veleugledno najblažje bitje kmalo ozdravi. F. K.
— Volitev mariborskega župana se ne v;ši danes v soboto, ampak koma v pondeljek 13. t. m. ob 18. uri. Občinstvu bo dovoljen vstop le s posebno Vstopnico. Ker je malo prostora, bo dobilo vstopnice le omejeno število ljudi kid volitve bo znan že ob 19. uri.
— Klerikalci begajo nekatere štajerske občine, da pošiljajo v Beograd avtonomistične izjave. Klerikalno časopisje Poroča, da ie doslej že nad 50 občni odposlalo take izjave. Prepričam pa smo. da niti en odstotek teh ljudi, kt so sodelovali pri sestavljanju in spiejemanjo teli lzjav ni vedel, Kaj je pravzaprav avtono-
in za kako avtonomno gre kltri-^aicem. Ubogo, zaslepljeno ljudstvo Ivških hlapcev.
, . — Na naslov prizadete oblasti. Te
dni so dobiu vsi listi iz Beograda obvestilo, da je železen avstrijski drobiž po vinarjev vsled pomanjkanja novega dinarskega diobiža zopet veljaven. Mi, kakor tudi vsi drugi listi, smo to obja-vili, da opozorimo ono naše občinstvo, ki se še natiajo v posesti tega drobiža, da ga lahko še spravi v promet. Sedaj Pa dobivamo dan za dnem pritožbe, da državni uradi kljub temu tega drobiža nočejo sprejemati. Radovedni smo, kdaj k° uradni šunelj pripeljal iz Beograda našim uradom tozadevno uradno obvezo? Ah pa se naši uradi za odredbe Ministrstva sploh ne brigajo ?
— Evakuacija Dalmacije. V četrtek Se je na seji mešane razmejitvene ko-^isije v Šibeniku sklenilo, da se prične *zPraznjevanje drugega pasu po Italijanih že v petek. Na podlagi tega sklepa sta
izpraznila včeraj Perkovič in Skrabin, ?anes v soboto se izprazni Šibenik, Jutri v nedeljo pa Benkovac.
—Tir—! —n L-Xi_j____u_lii_imw ni I HI—■ II Mi—■
B°rje, Zagrebčani so ostali še nekaj čf\se £°rii a mi smo krenili v Zidani most.
Lepa je ta pot, pa tudi preče) dobro zaznamovana. Skozi Kijučevico in mimo mlinov smo dospeli do Save, kjer sta nas Prepeljala dva dečka čez strugo. Na po-sta)> smo bili.
. Malo počitka in večerje in vlak nas J® že čakal. Odpeljali smo se proti do-veseli in zadovoljni z lepo uspelim , etom, svesti si, da poležemo v naj-rajšem času na Boč, potem na Lisco, e*iko Kozje, Tolstec in Mrzlico, pa tudi ^olte, Urško in Savinjske Alpe bodemo . iskali. Da ne pozabimo na Peco, Veli-0 Kopo, Planinko, Plesič, Roglo, Veliki t. in drago naše Pohorje, je sainoobse-
*	umevno. Preveč pa ne smem oblju-lll» da ne postanem še sam hribolazec. Upam, da se nam priključi čim več oževateljtv planin, da ne bodemo vno mi Mariborčani povsod v najrnanj-tufc1 .š^v^u zastopam in da se tudi med ikajšnjimi ciam vzbudi zanimanje za aie naravne krasote — gore.
— Optanti za Nemško Avstrijo.
Svoječasno smo poročali o malem številu mariborskih Nemcev, ki so optirali za Nemško Avstrijo; to pa šobili samo oni, ki so optirali pri naših oblastih. Sedaj pa smo izvedeli, da je optirali preko 100 Mariborčanov direktno pri avstrijskih oblastih. Med temi, ki so optirali pri avstrijskih oblasteh se nahajajo od bolj poznanih: Anton Sernec, črkostavec; Leopold Sernec, črkostavec; Henrik Tschuk, učitelj; Johann Maieritsch, črkostavec; Avgust Oblak, strojnik; Jakob Roch, strojevodja Južne železnice; Josip Jantschitsch, strojevodja Južne železnice; Rudolf Adomowsky, strugar Južne železnice; Hans Bresnik, strojevodja Južne železnice; Josip Ka-rasselc, strugar Južne železnice ter Miha Kramberger, strojevodja Južne železnice. Optanti bodo morali v kratkem zapustiti našo državo. Želeti bi bilo, da se jim odhod pospeši in čimpreje omogoči.
v — Uradni konec krone. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem morajo vsi državni uradi voditi vse račune v dinarjih in ne več v kronah, ker je dinar edina naša postavna edinica. S tern so v uradnem prometu krone umrle. Polagoma pa bo kronsko označevanje izginilo tudi iz privatni ga življenja.
— Zdravstveno stanje kralja Petra
se je znatno zboljšalo, tudi temperatura je padla, tako da ni nikake nevarnosti za njegovo življenje.
— Regent Aleksander se vrne iz inozemstva po poročilih beograjskih listov med 18. in 22. t. m.
— Iz našega novinstva. Novo izvoljeni ljubljanski župan g. Anton Pesek je odložil odgovorno uredništvo »Jugoslavije«. Vodstvo redakcije in odgovorno uredništvo je prevzel dosedanji u-pravnik »Jugoslavije« gosp. Dominik Čebin.
— Nova stanovanjske naredba sprejeta. Ministrski svet je potrdil novo stanovanjsko naredbo, ki velja za vse pokrajine razen Srbije in Črne goro.
— Metropolit Dositej se jo po trimesečnem bivanju na Češkem, danes vrnil skozi Maribor v domovino.
—	Izpremenibe v diplomatski službi. Ministrstvo za zunanje zadeve pripravlja novo razporeditev v diplomatski in konzularni službi. Imenovanih bo večje število Slovencev in Hrvatov.
— Za državne nameščence. Finančno ministrstvo je v smislu sklepa ministrskega sveta izdelalo naredbo. s katero se določijo državnim nameščencem poleg dosedanjih doklad še nove doklade in sicer v Beogradu radi izredne draginje 45 odstotne, v srbskih mestih 36 odstotne, v ostalih delih državne pa 10 odstotne. Te doklado bodo v veljavi do izgotovitve končne pragmatike. Na predlog demokratskih poslancev se obenem s temi dokladami poviša tudi prejemke državnih upokojencev in. sicer od 800 do 1600 K. Doklade in poviški veljajo od 1. maja dalje.
— Za 1. obrtno razstavo v Mariboru so darovali m. d. večje zneske: Posojilnica ^Narodni dom" K 1000-—. Centralna banka d. d. podružnica Maribor K 1000-—, Jadranska banka podružnica Maribor K 1000—, Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru K 1000’—.Viljem Freund, tovarna usnja v Mariboru K 500-—. Pospeševalni urad za obrt v Ljubljani K 2000’—, in Za-diužna banka podruž. Maribor K 500-—, katerim se tem potom iskrena zahvala izreka v nadi da najdejo darovalci nebrojnih posnemalcev. Že iz gori omenjenih darovalcev je razvidno koliko zanimanja je vzbudila „prva obrtna razstava* ki obeta biti ena najzaniraivejših v našem mestu od previata sem. Razstava se viši od 6. do 28. avgusta t. 1. v prostorih in na dvorišču dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici.
— Mezdno gibanje odvetniških in notarskih uradnikov po celi Sloveniji: Na številna vprašania od strani mariborskih tovarišev in tovarišic pojasnjujemo sledeče: Strokovna skupina odvetniškega in notaiskega uradništva v Ljubljani poslala je po celi Sloveniji osobju odvetniških in notarskih pisarn vprašalne pole. Navedena skupina se pogaja s pooblaščenci odvetniške zbornice ljubljanske za ureditev plač in službenih razmer naših tovarišev in tovarišic. V podlago
rabi tudi natančne podatke od vsakega posameznika, naj že pripada njeni skupini, ali pa stanovskemu društvu v Celju m Mariboru. Naše društvo je del mezdnega vprašanja in drugih stanovskih razmer po opetovanih sestankih z mariborskimi šefi že uredilo, niso pa še celotno rešene naše stanovske težnje. Radi tega izjavljamoi da smo solidarni z drugimi društvi, glede vsakršnega gibanja stanovske povzdige, če tudi naše gibanje temelji nekoliko na drugačni podlagi kot ono ljubljanskih tovarišev, vendar zasledujemo vsi enake končne cilje. V Statistične svrhe je potrebno, da ima naše diuštvo natančne podatke naših članic in članov, kakor tudi onih po ostali Sloveniji. Isto želi tudi strokovna skupina v Ljubljani. Vposlane vprašalne pole naj torej osobje vseh odvetniških in notarskih pisarn mariborskega okrožja izpolni, ter jih v treh dneh vpošlje na naslov tajnika našega društva g. Jcsipa Cilen-šeka, pisarmškoga ravnatelja pri gosp. dr. Lipoldu v Mariboru. Pisarnovodja vsake pisarne, odnosno najstarejši uradnik ali uradnica je odgovoren za pravilno izpolnitev pol in za točno odpošilja-tev našemu društvu. Društvo bode do-tične pole skupno s poročilom odposlalo jubljanski skupini,'ter napravilo tudi v lastnem imenu primerno vlogo s predlogi na odvetniško zbornico v Ljubliam
V	to svrho pa rabimo enake podatke od vseh v Sloveniji v naši organizaciji ne-včianjenih tovarišev ter se bodemo s tozadevno prošnjo obrnili na strokovno ,kupino v Ljubljani in tovariško društvo v Celju. — Društvo odvetniških in notarskih uradnikov mariborskega okrožja v Mariboru.
— Slovenski kandidati na Koroškem. Koroška slovenska stranka je postavila svoje kandidati za volitve, ki se vrše 19. junija v koroški deželni zbor in v dunajski parlament in sicer: Z« dunajski parlament Frana Aichholzerja. učitelja v Ločah in Iv. Vospernika, posest. v Podravljah; za koroški deželni zbor v spodnjem volilnem okrožju Ferda Kraigherja, posestnika v Podjuni, Jurija Grafa, kolarskega mojstra v Veli-kovcu, dr. Frana Mišiča, profesorja v Borovljah, Vinka Poljanca, župnika v SKocijanu in Antona Grila, posestnika na Beli; v gornjem volilnem okrožju pa Antona Gastla, posestnika v Stebnu pri Beljaku, Vinka GrOblacherja, posest, v Dešcicah, Fr. Krigla, posest, v Zahomcu na Zili in Sv. Vospernika, posest, v Podravljah.
— Izjava. Na našo včerajšnja notico »Mariborski Italijani" nam izjavlja gospa Antiča Milišič, soproga poslovodje v Mariboru, da ni Italijanka, temveč značajna dalmatinska Jugoslovenka in da ni bilo niti najmanjšega povoda, da se jo šteje med Italijane. To izjavo lojalno prinašamo.
— Napravite enkrat red? Zadnjt dni smo piinesli že več poročil o poizkusih posilstva s strani vojakov, a oso-bito v gozdu med Studenci in Limbu-šom, kjer ni varno hoditi ženskam ne po dnevi ne po noči. Danes nam je bil javljen zopet nov slučaj. V petek kro» pol 10, ure so nabirale v omenjenem gozdu tri ženske, dve gospe in ena go-'podična borovnice. Pri tem se je pa R. oddaljila od ostalih dveh ter nič slabega sluteč nabirala dalje. Nenadoma pa je stopil pred njo mlad vojak, inteligentne zunanjosti, jo vrgel na tla ter ji skuša) zamašiti usta. Le z naporom se ji je posrečilo, da je priklicala na pomoč še ostali dve, pred katerima je nesramnež pobegnil. Gospa zagotavlja, da bi napadalca poznala, če bi ga videla. Njen naslov se nahaja pri nas in ž njim lahko postrežemo vsak čas vojaški oblasti. Upamo, da se bo ta slučaj vendarle preiskal ter enkrat za vselej napravil red.
— Vlak ga je povozil. V četrtek zvečer se je zgodila na kolodvoru v Hočah težka nesreča. Na osebni vlak iz Ljubljane, ki dospe ob 22.17 uri v Maribor, je hotel vstopiti v trenutku, ko je vlak že vozil iz postaje, 50 letni urar Karel Reismann iz Ptuja, nagel skok pa se mu ni posrečil in je padel med dva vagona tako nesrečno, da so mu kolesa popolnoma zdrobila obe nogi, deloma celo odtrgala. Težko ranjenega so z vlakom prepeljali v Maribor in tam s pomočjo rešilnega oddelka v bolnico.
— Odstranjena velika nesreča. Izognete se nesreči in bedi, ako svojo po-
sestvo zavarujete pred Škodo, požarom in gromom pri najstarejši in najmočnejši domači tvrdki „Banka in zavarovalnica Beogradske zadruge." Centrala Beograd v lastnem poslopju. Podružnica za Slovenijo s Prekmurjem, Hrvatsko, Slavonijo, Medžimurje v Zagrebu (Preradovi-čeva ul. 25). Glavno zastopstvo Maribor, Cakovac, Karlovac, Petrinja, Brod, Osiiek, Vukovar. Krajevni poverjeniki v vsakem večjem kraju.	803
— Zlobno poškodovanje. Trgovcu Josipu Perkotu v Lajteršbergu, ki je postavil svoje kolo v veži neke hiše na Aleksandrovi cesti št. 64, je nekdo tekom njegove četrturne odsotnosti predrl gumijeve kotače na kolesu.
— Tatvine. Stefan Vuk je postavil na Glavnem trgu štev. 5 svoje kolo in za trenutek skočil v hišo. To odsotnost je izrabil nek zlikovec in se s kolesom odpeljal. Ukradeno kolo je črne barve in ima napis „Washington Petan." Tatvine koles so sedaj na dnevnem redu, zato se čudimo neprevidnosti kolesarjev.
—	Ivanu Kocbeku iz St. Petra je nekdo iz jopiča pred kavarno »Balkan" izmaknil 140 K. Iz zakristije cerkve sv. Magdalene je bilo ukradeno belo ogrinjalo za oltar ter namizni prt v vrednosti 540 K — Hlapcu Juriju Leskovarju na Tržaški cesti je izginila iz hleva siva posteljna odeja, vredna 400 K. — Miroslava Vreča v Magdalenski uliti je SKrita na vrtu opazila, da se skozi odprto okno njenega stanovanja plazi neznani mož. Na njen krik je ta nenavadni posetnik pobegnil, ne da bi imeli priliko, si vzeti s seboj kak spomin.
— Izkaz v maju izbrisanih obrtnih pravic v Mariboru. (Ta seznam ne daje prave slike, ker se vsled revizije obrtnih registrov brišejo tudi tiste obrtne pravice, Katerih imejitelp vsled smrti, selitve itd., že davno več ne izvršujejo oorti, ki se pa še nahajajo v registru.) Pučko Feliks, Aleksandrova cesta 31, trgovina z delt -Katesami. Walenta Ljudmila, Stritarjeva ulica 5, trgovina z mešanim blagom. Ioro Gjulič, Glavni kolodvor, prodaja klobas iu kruha. Omulec Josip, Koroščeva ulica št. 36, godčevska obrt. Roglič Drago, Koroška cesta 19, trgovina z usnjem. Cede Frančiška, Vinarsita ulica 3, trgovina s sadjem in sočivjem. Vadnou Pavel, Splavarska ulica 6, ključavničar. Klusch Franc, Meljska cesta 65, trgovina z mešanim blagom. Franki Alfred, Slovenska ulica 10, komanditna družba s čevlji. Hoferl Marija, Plinarniška ulica 23, gostilna. Witzler Karl, Tkalska ulica 9, izdelovanja kreme. Horvat Nikolaj, Stolna ulica 5, izdelovanje žganja. Schram Martina, Gosposka ulica 23, modistinja. Wenigg Ana, Krekova ulica 1, umetno vezanje. SKerbinc Roza, Stolna ulica 1, modistinja. Lorber Ivan, Gosposka ulica št. 56, napolnjevanje piva v zaprte steklenice. Lovec Karl, Sp. Radvanjska cesta št. 10, ključavničar. Walenta Ivan, Stritarjeva ulica 5, branjarija. Pesseg Rupert, Kacijanerjeva ulica 17, strojarstvo. Heu Alojzij, Slovenska ulica 4, trgovina s Kolesi. Bauerle Anton, Gregorčičeva ulica št. 14, godčevska obrt. Verdnik Anton, Pobrežka cesta 17, strojarstvo. Rihard Frizzi, Pristaniška ulica 2, straženje in zaklepanje. Pschunder Alojzij, Tvomiška ulica 26, trgovina z mešanim blagom.
— iz celjske policijske kronike. Aretirana sta bila čevljarski učenec Franc Sega pri čevljarju Gorenjaku ter čevljarski pomočnik Josip GaBron pri čevljarju Strašeku. Prvi, ker je ukradel svojemu gospodarju par čevljev, drugi pa, ker jih je skušal prodati.
— Kužne bolezni v celjskem okraju. Od 30. maja do 5. junija sta na novo oboleli dve osebi na legarju, na difte-riji ena oseba.
— Ruski veliki knez — ribič. V nekem mestu ob Dravi so vzeli ruski begunci v zakup tamošnji ribolov. Med ribiči plete svoje ribiške mreže, lovi ribe in jih prodaja v mestu tudi neki veliki knez. Pravijo, da velikim knezom in drugi slični gospodi takšno delo lepo pristoja. In čemu tudi ne?
— Nadvojvoda Albrecht — kralj Madžarske? Madžari bi radi spravili na prestol Habsburgovca. Sedaj so določili, da bi kraljevsko krono prevzel mladi nadvojvoda Albrecht, ki bi odložil ime Habsburg in se poročil z Hortyjevo hčerko. Za Hortyja dobra rešitev!
— Delna stavka štajersko-avstrlj-1 slopju. Podružnica za Slovenijo z Prek-skih profesorjev se je pričela od danes murjem, Hrvatsko, Slavoni;o in Medži-naprej. Profesorji ne bodo izvrševali murje v Zagrebu (Preradovičeva ulica nobenih skušenj in izstavljali nikakšnih 25). Glavna zastopstva Maribor, Gakovac,
spričeval. Kdo bo zadovoljnejši, pro fesorji ali dijaki?
— Samopomoč invalidov. Vele-
industrijec Czerveny je zapustil pred prevratom svoj grad Arnovž pri Lipnici za presKrbo tuberkuloznih vojnih invalidov. Ker pa ta grad še vedno ni od-kazan svojemu namenu, ga je včeraj popoldne zasedla četa 20 invalidov, Ki se je pripeljala na tuvornem avtomobilu, s postdjarm m živili. Grad je sedaj v njihovih roKab.
— Velik požar v Budimpešti. V sredo ob 16. uri popoldne je izbruhnil požar v veliki tovarni za vagone, last tvrdke Ganz. Vsi požamiški oddeliti v mestu so prihiteli gasit.
— Češki rudarski strokovnjaki za Rusijo. Na prošnjo ruskega ljudskega komisarijata za rude je odšlo v Rusijo 14 cešnoslovdslch rudarskih stiokov-njakov.
— Davčna politika Nemčije. Nemška vlada namerava uvesti celo vrsto novih davkov, med njimi povišanje davka na sladkor na 100 mark, na žganje na 1000 mark, davek na pivo, na premog in povišanje tobačnih cen. Socialni demokrati so že izjavili, da bodo podpirali te predloge.
— Ubijalec Roze Luxenburg in Karla Liebknechta se izdal. Kakor javlja berlinska BFreiheii“, je bil bivši poročnik Krovvel aretiran, ker se je v neki družbi izdal, da je umoril voditelja nemških spartakovcev Rozo Luxen-burg in Karla Liebknechta. Pri njem so našli uro, ki je bila Liebkneclitova last.
— Glava brez lastnika. Iz Budimpešte javljajo 9. t. m. V Nagy Manieru so danes našli glavo kakih 30 do 35 let starega moža, Čigar truplo je bilo bržkone popolnoma razkosano. Sumijo, da gre za političen umor, ki se v Budimpešti večkrat ponavljajo. Policija je razpisala nagrado 5000 K onemu, ki pride na sled krivcem tega zagonetnega umora.
Ponovitev poroke. V Trentontt v Ameriki sta se te dni poročila 72 letna udova Rahela Elimore ter 75 let stari H. C. Welo. To bi pač ne bilo nič čudnega, toda zanimivo je to, da sta se ta dva enkrat že poročila in sicer 1. 1868. sta se pa pozneje ločila in ona se je poročila kot ločena žena z nekim Elimore, ki ji je pa umrl. Sedaj sta se pa 28. letih prva zakonca zopet našla ter znova poročila kot siva starca. Da, da, prva ljubezen ne umre nikoli.
— Preskrbljeni otroci. Vsak oče in mati imata dolžnost, da preskrbita svoje otroke. Najboljši način je, ako se ženskim otrokom zagotovi dola, moškim pa kapital. Najugodnejše pogoje nuui najstarejša in najmočnejša domača tvrdka: Banka in zavarovalnica »Beogradska za-,ruga“ centrala Beograd v lastnem po-
Karlovac, Petrinja, Brod, Osijek, Vukovar.
804
ra m umetnost.
x Recltacijski večer Antona Pod-bevška. V pttek zvečer je imel tudi Maribor priliko spoznati ekstravagantnega pesnika Antona Podbevška ter njegovo pesniško zbirko „Clovek z bombami." Gledališče je bilo še precej dobro obiskano in radovednost med občinstvom zelo velika. Kaj bo neki prinesel ta »človek z bombami", kakšne
vai. Spored matineje smo že objavili v 128. številki. Opozarjamo ponovno na to odlično prireditev, ki bo nudila mnogo užitka in zabave!
x Kongres jugoslovanskih igralcev. Dne 2., 3., 4. in 5. julija se bo vršil v Ljubljani tretji kongres udruženja gledaliških igralcev kraljevine SHS.
Slaven, narodno gedališče.
Repertolre bodočih dni:
V soboto 11. „Boecaccio“. Ab. B-39.
V nedeljo 12.: „L)eseti brnt“. Ab. A-39.
V	nedeljo 12. t. m. se vrši na pro-
so njegove bombe. Zagrinjalo se je stor.u M. A. V. (poleg Križevega dvo-dvignilo in ob rdeči luči na ekspresijo- ra) prijateljska tekma med Rez. »Svo-nistično urejenem odru smo zagledali bode« in M. A. V. naraščaj. Pričetek Antona Podbevška in Marija Kogoja ob ob 16. uri.
klavirju. Tido se je piedstavil pesnik j : Ilirija — Atletiki. Danes v nede-občinstvu : „Anton Podbevšek, človek j ijo igrajo v Ljubljani mariborski atie-z bombami, ter pričel s svojim proroško j tiki z Ilirijo za prvenstvo.
pojočim pridigarsko pobarvanim glasom recitirati svoje pesnitve. Občinstvo je strmelo, poslušalo, toda razumelo ni ničesar. Tu in tam se je pojavil šum, za njim smeli, tudi žvižgati je pričel nekdo, ko pa je prvič padlo zagrinjalo, je sledil — aplavz. Študentje so ploskali, čeprav istotako niso nič razumeli. Ploskali so a priori, ker so pristaši vsega onega kar se bori proti staremu. Tako je bilo vedno. Mladina je vedno taka. In ploskali so tudi po drugem delu in po koncu. Izmed drugih, jih je veliko zapustilo gledališče že po prvem delu. Zunaj so se čule potem najrazličnejše opazke, a najčešče: »Ta dva spadata v blaznico". Se po kavarnah, gostilnah in ulicah se je pozno v noč govorilo o „človeku z bombami*. Kdo je imel prav, oni, ki so ploskali, ali oni, ki so demonstrativno zapustili gledališče? Ne eden, ne drugi, kajti objektivno ni sodil nobeden. Oni, ki so ploskali, niso videli balasta, oni, ki so obsojali, niso videli misli, ki so bile tu in tam pomešane med nepotrebno navlako, kakor barve na ekspresionistični sliki, brez sistema, brez zveze, samo izraz razdvojene notranjosti umetnika, ki jo je slikal. Začetnik se vsak . zaleti, gre predaleč, zrela leta, veliko spoznanje ob znamenja na gori bo napravilo tudi iz Podbevška drugega človeka. Kar je dobro bo ostalo, kar je slabo, bo samo ob sebi odpadlo in zamrlo. Isto velja o Kogoju. Kdor je iskal med Podbevškovo recitacijo m Kogojevo glasbo zveze, ta je ni našel, ker jima do tega niti ni bilo. Vojna je preobrazila svet, postavila je marsikaj na glavo, pa se bo že še postavilo samo nazaj na noge. Optimizem velja.	—	r.
x Vsi na koncertno matinejo »Svobode«. Danes v nedeljo ob 10. uri dopoldne se vrši v veliki kazinski dvorani koncertna matinej, katero prirede pod vodstvom g. prof. Hladlcyja pevski odsek »Svobode«, orkester g. prof. Ku-bička in član »Svobode« prof. Ivan Fa-
krone 0—22, carski rublji 28—32, češko-slovaške krone 195—0, francoski franki 1110—1130, napoleond. 454—465, nemške marke 214—216, romunski leji 222—225, souvereigni 255, italij. lire 690—692, turške lire 480.
g »Jugoslav. Lloyd'- v Mariboru
(tovarna za ouleko v »Križevem dvoru«) opozarja vse tiste, ki se zanimajo za sprejem, da se bo čas obratovanja, P’ g |f, kvalifiKacijo in drujio, kai |e potrebno za si ir e jem, pravočasno razglasilo v časopisih. Dokler gradbena dela niso dovršena, so tozadevna vprašanja nepotrebna.
g Slovaški lesni industrijalci prot* povišanju jngoslovenske carine na o« voz lesa. Te dni je prišla v češkoslovaško trgovinsko in zunanje ministrstvo deputacija slovaških lesnih industri-jalcev ter zahtevala, naj češkoslovaška vlada napravi potrebno korake pri 3«" goslovanski vladi, da ta zopet zniža carino na uvoz lesa. S povišano carino se
: Ilirija — Svoboda. Danes v nede- je namreč češkoslovaški okrogel in re-
Ijo igra v Ljubljani reprezentanca ma-nnorsKe in celjsue Svobode v Ilirijo za prvenstvo.
Sokolstvo.
o Na Urško goro pohiti Koroško sokolsko okrožje šele prihodnjo nedeljo, to je 19. junija t. 1. Na tem zletu bo govoril brat profesor dr. Kovačič o današnjih nalogah Sokolstva.
I. mariborski bioskop. Danes v soboto 11. t. m. se prične predvajanje drugega dela »Prokletstva človeštva«, ki nosi podnaslov »V omami milijar-dov«, ki bo trajalo do vključno torka 14. t. m. Dramo sta spisala William Mer k el in Arthur Tenber, režiral pa jo je Richard Eiehberg. 2e prvi del te drame »Hči dela«, je velezanimiv, drugi del, ki je tudi sam zase čisto zaokrožen, pa je še izbornejši. Malzer, ki je že ob koncu prvega dela poizkušal poleg Mendelna pridobiti si nazaj ljubezen sedaj bogate Anna Marie, skuša, ker ga ona odbije, uničiti njena podjetja, vendar pa se mu to na posreči, ker	u.““"v
mod,Strassgangom m VVcilendorfom
zan les tako podražil, da se morajo vso kupčijske pogodbe slovaških lesnih in* dustrijalcev v Jugoslaviji stornirati. Slovaški lesni industrijalci hočejo, dft ta povišana carina ne velja vsaj r/j}1 pred 1. t. m. sklenjene kupčije, ker Je že mnogo pred 1. t. m. kupljenega lpsa na potu v Jugoslavijo.
g Za uvoz petroleja. Na predlog <h' rekcije carin je uprava državnih m°; nopolov sklenila, da se za petrolej, k* se uvaža iz inozemstva v kantah, brez ozira na to, ali se uvaža iz držav, s katerimi je sklenjen dogovor ali ne, računa pristojbina za čisto težo petroleja.
g Zlato avstro-ogrske banke.
poročilu „Neue Freie Presse“ je vpra' šanje glede razdelitve zlata bivše avstro^ ogrske banke rešeno. Jugoslavija d°“! 7 milijonov, Češkoslovaška 15 in P° milijona, Poljska, Romunija in Italiifl skupaj 25 milijonov, Avstrija in Mnd' žarska na papirju 7 in pol milijona, v resnici pa samo in tri četrt milij°na slatih kron.
g Ležišča petroleja na Nemšken) Štajerskem. Dunajski inženjer Kare Reich je baje izsledil južno od Grade®
Gospodarstvo.
Borza 10. junija.
Zagreb: Berlin 212*50—213, Italija 694—695, London 539—542, NewYork 142—145, Pariz 1133-1136, Praga 199 do 200, Švica 0—2430. Valute: Ameriški dolarji 141—142, avstrijske
troleja.
sJMST.	540—<**“	*-
podjetje, združi končno Anne-Marijo z baronom Meindelnom, onim, ki jo je bil dvignil iz pozabljenih nižin v najvišje kroge. Drama ni navaden šunt, nego res dobro, iz življenja vzeto delo.
Ljudska knjižnica
Narodni dom, !. nadstr.
posluje ob nedeljah od ‘/,,10.— '/2U-°re in ob četrtkih od Va19.—1/2^- l1fe
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik : F r a n Voglar
tJm&m
P»VA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA 3 GUM35 IH KOVINSKE PREDMETE S D. Z O. Z. SLOVENSKA BISTRICA
Oferiramo na§e prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti In po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence. 599 Zahtevajte cenike! Prodaja na veliko 1
•UlUUMtUtUI
Podpisana kralj, okrožna gradbena sekcija v Mariboru razpisuje prekritje in popravila vseh streh ra poslopjih krali. moške Kaznilnice mariborske. Pravilno kolek^vane ponudbe je predložiti najpozneje do 25. julija t. 1. ob 12. uri pri podpisani sekciji.
Ponudbam je prikloniti dokazilo o vplačilu kavcije v znesku 5% celokupne svete, ki mora biti vložena pri kralj, deželni finančni blagajni v Ljubljani.
Vsa nadaljnja potrebna pojasnila se dobijo pri podpisani sekciji.
Strehe se lahko pregledajo dnevno izven nedelj in praznikov od 9. do 11. ure in od 14. do 17. ure.	800
Okrožna gradbena sekcija Maribor.
Ing. Dolenc s. r.
JUGOSLOVENSKA MATICA
priporoča
tek
rodom iz Sv. Earbare pri Mariboru. Bil je najboljši krojač v Puliu. postal nedavno žrtev italijanske druhali, ki mu je po-2gaia hišo z vso onravo in žwi sedaj kot begunec v Mariboru. Gosposka uSica 32 (Šuabova hiša). Prosi pomoči s krojaškim delom. Izvršuje vsa dela točno, solidno in po naj nižjih cenah.	353
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Vsled dovoljenja okrajne sodnije v Mariboru z dne 25. maja 1921 št. Vi 842/21 se vrši
dne 23. junija 1921 ob 10. uri
prostovoljna sodnijska dražba Rapočevega posesti vi. štev. 198 k. o. Sv. Magdalena — okrožnega sodišč* v Mariboru — ki obstoji
a) iz stavišča št. 8 pr. 29 a 93 m2 s hišo št. 26, hlevom in gospodasrko stavbo št. 24 v Tržaški cesti
b) parcele št. 87/1 vrt pr. 11 a 20 m2 in
c) parcele št. 40/1 njiva pr. 47 a 83 m2
Dražba se vrši na licu mesta v Tržaški cesti "b
Izklicna cena znaša.....................K	880.000
pod ktero se dražba ne vrši.
Zdražbitelj mora prevzeti brez zaračuna v na)' višji ponudek pod dn. št. 96 a) vknjiženo realno brertj* v smislu odloka dto. 20. septembra 1918 št. 16109/1^ mestnega urada v Mariboru.
Vsa druga bremena izbrišejo lastnice, ako d°' tičnih tirjatev zdražbitelj ne prevzame na račun ponudbe.	.
Lastnice so si pridržale pravico naj višji ponudb v 8 dneh sprejeti ali odkloniti.
Najvišji ponudek se mora v roke zastopn1,{ lastnic dr. Rosine plačati v enem mescu.
Maribor, dne 4. junija 1921.
782 2—2
Notar dr. Franc Firbas,
kot sodni poverjenik.
JOČA DELA.
IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNE!
v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 11
S** Podružnice: Murska Sobota in Velikovec. ‘VB
Sprejema: Vloge na knjižice, na fekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
ČSkontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Oaie kredite: Pod najugodnejšimi pogoji.
Izdaja: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lanineje.
nove delnice na pet starih po kurzu K 300'—.
2. Ostale delnice se prepusti po kurzu K 400'—.
3 Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 10 in 25-delnic.
4. Delnice participirajo na čistem dobičku pOdietja od 1. julija t. 1. dalje.
5. Kupnino je polno vplačati pri podpisu.
6. Rok za subskripcijo delnic se prične dne 10. iunija t. 1. in ‘raja do vštetega 30. junija 1921.
7. Kot nodpisovalnlca fungira Mariborska eskomptna banka, njena podružnica v Murski Soboti in ekspozitura v Gornji Radgoni In Rogaški Slatini.
8. Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet.
Maribor, v juniju 1921.
Upravni svet Mariborske tiskarne 733	d. d. v Mariboru.
^]rEE®EEJj!
Maribor, dne 12. junija 192!:
;r a b o rr.
5fra n 5.
Vabilo
na subskripcijo delnic Mariborske tis* karne, d. d. v Mariboru.
Redni občni zbor dne 25. aprila 1921 je sklenil zvišati-delniško glavnico
od K 2,000.000*— na K 2,500.000*—
ter pooblastil upravni svet, izdati 2500 komadov novih del-nic po K 2C0’— nominale, glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji:	\
1. Starim delničarjem se pr!dr2! pravica do nakupa ene
K 300*—.
Zidno opeko
odda r .saki množim
Umetna opekarna
Radvanje.
NaroCila naj se vpošljejo
V.Marsano
TIMCV* zweb , e IrlCA iiMitii n. i
Modeme tovarniške opreme Stroji za vse industr. obrate Precizna in navadna orodja Zastopstvo najboljših tvrdk Prodajalna za lugoslavijo
tvrdke G. Rot A. G. Wien III.
Hidravlične napeljave Motorji vseh vrst *•	OpremO	mlinov.
f i Tovarniško zalogo
lioTvozn
in vseh drugih vrvarskih iz-delkOv ima tvrdka
Toman & Reich
1 Maribor, Gosposka ul. 38.
768 3—2
Novo Mo!
U. Nassimbeni
stavbeni mojster. 506
Maribor, Vrtna ulica 12.
Jos. Martinc
Maribor 625 Galanterijska veletrgovina
ooooooooooooooot
§ Radioaktivno termalno kopališče |
| ToplizepriNevem Mestu |
s	r
s zdrav! reuuiatizeni, protin, neuralgijo, po- K
^ sledico zlomljenih kosti, ran tn eksudate. q
g Sezona od 1. maja do 30. septembra. |
g	Železniška postaja Straža-Toplice.	g
&	OUT"	Pojasnila	daje	ravnateljstvo.	761	^
Prodajahonj.
Primorci!
Naznanjam, da sem odprj
novo higijenlčno brivnico.
Za prvovrstno In Cisto postrežbo jamčim.	268
Vjekoslav Gjurin
primorski begunec.
Maribor, Jurčičeva ulica št. 9.
wwm
Gonilni jermeni
za stroje v vseh širinah od 30 do 200 mm v zalogi pri Ivana Kravos, sedlar, Aleksandrova cesta 13.	180
Večje število konj se v parih ali posamezno proda. Na ogled so v Meljski opekarni v Mariboru vsak dan od 6. do 8. ure. — Med i jiml se mahajajo lepi tovorni kakor tudi jahalni konji polnokrvni. — Intersenfi naj se oglasijo v omenjeni opekarni ob zgoraj navedenem času. 777 3-2
Pr Is top aite
fr
Jugoslov. Matici!
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
•e priporoča potujočemu občinstvu Priznano Izborna kuhinja Pristna vina In sveže pivo. «
Fr. Stickler. |
Posteljno perje Fino perje (Daunen) Preproge
Posteljni predložiti Gradi za matrace Platno za slamnjake Nanking Inlet > Brisalke
Kuhinjske brisače Umi val ne rute Voščene rute Posteljni vložki
1
po najr.ižji ceni pri
j K. Warsche, Maribor
L«» h|)** JO r,i-
Šmingelpiatno
Smirsetpapir
717 3-2 Stekleni papir
la. nemško blago ima velike množine po nizke ceni za oddati
foman & Reich. Maribor
Gosposka ulica štev. 38.
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsako vrsto stralenja v mestu, na kolo* dvorih, kakor tudi spremljanje Železniških vozov. - Pojasnila v pisarni: Pri* Ktsniika ulica 2.
KNJIGOVEZNICA
MARIBORSKE TISKARNE D. D.
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA. SE
PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU, OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA-
Stran 6.
HTflBOR*
Maribor, 12. TunTja 192!
3txjQLxrrrii i »rrc
*EDISON«
tehnično In elektrotehnično podjetje
Jakob Kuljiš i. dr.
Maribor, Aleksandrova cesta št. 44
Naprava električnih central za občine, tovarne in vsakovrstna druga podjetja. — Napeljava električne razsvetljave, prenos električnih sil in hišne instalacije.
Motanje in popravki električnih motorjev in transformatorjev
vsake veličine. Popravki vseh električnih naprav: likalnikov, peči, loncev itd.
Instalacija, adoptiranje vsakovrstnih naprav in vsa v lo stroko spadajoča dela.
Načrti in proračuni brezplačno. soi
Mala oznanila.
SSZem kompanjona za trgovino na najboljšem mestu. Naslov naj se naznani pod šifro »Pripraven za vsako trgovino« na upravo »Tabora«.	807
j Moderna kompletna spalna ■
soba se radi pomanjkanja ! | prostora proda. VpraSa se v Dravski ulici štev. 8, mizarstvo.	805	S
Dijak išče čez počitnice pri- ^ memo pisarniško ali instruk-cijsko službo.	,
Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča.	22
Mila s 6 stanovanji, 6 sob
in 6 kuhinj, vrtom, drvarnice, 10 minut od mesta, pri* pravna za vsako obrt. se j proda. Naslov v upravništvu | »Tabora«.
Prevzetje cvetličarne.
Slavnemu občinstyu naznanjam, da sem
otvoril
V 0
In dve učenki za na§o mehanično delavnico se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme Prednost imajo šivilje, katere so Že prej izdelovale perilo. Povprašati pri Tvornipl perila
Maks Durjava tn drug, Maribor
v	Gregorčičeva	ulica št. 24.	802
.■
ifaznsnlio! HszpfOdšlfši Naznanilo!
radi izpraznitve raznovrstnih predmetov za ročna dela, predtiskanih in izgotovljenih ročnih del kakor tudi šoiskih in pisarniških potrebščin pri	716
Viljenimi Beri, Šolsl a ulica 4.
se priporoča A. Mes-ričeva gostilna v Selnioi ob Dravi, želez~. niška postaja Ruše. 590
i: {(? [•)))({(•) f*
m mm k
enonadstropna, v najprometnejši uiici Maribora, še pod cenitveno- vrednostjo proda. Stanovanje in drugi prostori se takoj po kupni pogodbi izpraznijo. Natančnejša pojasnila deje lastnik v Slovenski ulici 20, Maribor 776 2-2
i m M i
s
katero sem prevzel od prejšnje tvrdke
il, Šolska ulica štev. 2.
Priporočam se slavnemu občinstvu, kateremu so na razpolago vsakovrstni venci, kakor tudi raznobojne cvetlice itd., vse po najnižjih cenah.
S spoštovanjem
Anton Gabrič.
806 5—1
Danes vse v Ljudski vrt!
E. SKABERaEl
S*
, Ljubljana, Mestni trg 10 t «
manufakturna in plsteninska trgovina na debslo^j
priporoča svoje bogato skladišče damskih in otroških, kakor ludi moških nogavic. Za tekočo sezono V ima v zalogi vsakovrstne patentirane otroške nogavice \
* črne, rjave in bele barve.	^
Pismena natočila se izvršujejo postno-obratno in naj*olidneje.
iHltr««aslaa«'«a*ai<iliaiB*li»aninn««»si»«»aice*»«a«cvaw«saiai«aaB«ii!i«p««flaiincrc2-»ra«aKaaB«iB»anB«ffnfiiia«i!!n3S!waveais
MniBn!XRnnien«iMRBaaiBi«««nMkiteMi«tt«aiaaiavMKni«i»aiMn
CENT
GR
BU.
a4
©
%
&
Prema zaključku izvanredne glavne skupštine dioničara Centralne banke d. d. u Zagrebu od 31. maja 1921, po-, visuje se dionička glasnica društva za daljnih K 50,000.000.— t. j. sa iznosa	'
od 50,000.000-— na K 100,000.
Predhodno izdaju se dlonice za K 40,000 000'—-, tako te če uplačena glavnica iznositl
K
K 10
Na ovoj VII. emisiji udejstvuiu samo dosadanji d oničarl.
Emisija vrši se na taj način: K 25,000.000'— nominale t. j. 250 000 komada dionica po K 100'— nominale Izdaje se na teret pričuvne zaklade društva, K 15,000.000'— nom!nale t. j. 150.000 komada dionica po K 100'— nominale izdaje se uz naplatu.	v	-
Posjsdnik od četiri stare dionice po K 100’— nominale dobiva:
a) dviie dionlce Vit- emisije po K 100'— nominale bezplatno,
b) jednu dtoricu VII. emisije po K. 100'— nominale uz tečaj od K 100'—.
U ime naknade troškova emisije imade svaki optant^prl Izvršenju svoga prava položiti na druStvenbj blagajni u gotovom za svaku novu dionicu naplatnu in bezplafnu.
Ižnos od K K00’— po naplatnoi diontei Imade se lskodjer položiti prigndom izvrženja prava opcije.
Nove dionice učestvuiu na društvenem dobitku počam od 1. junuara 1921.
Na manje partife od 4 dionica ne uzimlje se obzir.
Rok opcije ustanovljuje se od 10. do 25. juna 1921.
Dioničar, koji nije svoje pravo izvršio na način gore ustanovljen te koji nije tamo označenu uplatu u proplsanom roku učinio. gubi svoje prpvo opcije.	'
Za usp!eh .emisije jamči naročiti garancionl sindikat.
Subskrrclja obavlja se na, blagajni Centralne banke d. d. u Zagrebu te na blagalnama podružnica i Ispostava U Ivancu, Klanjcu, Krapini, Krapinskim Toplicama, Mariboru, Požegi, Pregradi, Stubicl doljnjoj, Varaždinu, Varaždinskim Toplicama I Velikom TrgoviS.u.
U Zagrebu, 1. juna 1921.
783
P
Ravnateljstvo Centralne banke d. d., Zagreb.
k
rnamummmm*m_
Lastnik in izdajatelj; Konzorcil ..Tabor". — Tiska; Mariborska tiskarna d.