Leto 1894.
587
ržavni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXXVII. — Izdan in razposlan dné 26. oktobra 1894.
(Obsega štev. 206.)
*406.
^opustilnica z dné 9. septembra 1894.1.
Za lokalno železnico iz Budejovic Moravskih v Jemnico.
koncesijonarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), in pa zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 198.), nadalje na podstavi zakona z dné 22. junija 1894. 1. (Drž. zak. št. 129.) dodeliti tak6-le:
Mi Franc Jožef Prvi,
Pomilosti Božji cesar avstrijski;
'd>ostoljski kralj ogrski, kralj češki, dalma-mski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimerski !n ^kski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda rakovski; vojvoda lotarinSki, salcburški, šta-J?rski> koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-® eŠki in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; eJni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
sest '!^er S°	baron Wražda Kumvaldski, po-
v m gospoščine v Polici, Jožef Augusta, župan Ed-n-°i. dr- Friderik Hcidler, notar v Jemnici, in nik V R Nahoda, kneza Liechtensteina véliki uprav-sti,0V U(hmvu, zaprosili, da bi se jim dalo dopu-Budč' Z^ra<^k' *n obratovali lokalno železnico od z 0zi^°VIC ^oravs*c'b v Jemnico, vzvidelo se Nam je, ,n na občo korist te podjetbe, imenovanim
§• 1.
Koncesijonarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Budëjovice Moravske na privilegovani avstrijski severnozapadni železnici v Jemnico.
§■ 2.
Železnici, ki je predmet té dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti:
a) Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba lokalne železuice sklene, za vse vloge, ki jih vpodd, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napösled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1. v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
(SloveaUoh.)
127
2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh ;
h) oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu vstrezno opremo, sè začasnicami vred, in pa za vknjižbo zastavne pravnice na želez-ničnoknjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic, in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé 'občinam ali drugim samo-vpravnim združbam;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ;
d)	oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné.
§• 3.
Za železnico, oznamenjeno v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega posojila v nominalnem znesku 570.000 gl. a. v. v notah, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti pri deželni banki kraljevine češke ter odplačati v 75 letih, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega veljâ poroštvo, državno upravstvo dopolnilo primanjkljaj.
Letni Čisti donos, za katerega veljâ poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek 24.181 gl. a. v.
§• 4.
Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo posojila, ki se vzprejme, uporabiti oni znesek, ki ga državno upravstvo določi po razdolžnem črtežu, katerega ono odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 12.) razdolžiti, dokler traja dopustilo.
§• 5.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi
dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila ob ustanovljenih rokovih dospelosti po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, s pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesijonarji dotično prošnjo vložč šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesijonarji precej vrnejo prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer prestala pravica do njega.
§. 6.
Z zneskom, ki ga državno upravstvo plačuje vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takö, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpravili na državno upravstvo v vračilo dane na-prednine z obrestmi vrèd, dokler ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, pre' den se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopO' stilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz $e ostale imovine železnične podjetbe.
§• 7.
Morebitni stroški za beležbo efektov na tožena-skill in inozemskih borzah in pa davki, ki jih h° podjetba morala plačevati po preteku davka pr0' stih let, smejo se v obratni račun postaviti kot raz-hodek.
Za državna doplačila podjetba ne plačuje nikake dohodarine.
§• 8.
Gradnjo v §. 1. imenovane železnice je začeti prej ko mogoče in dokončati jo najdalje v dveh letih, računčč od danajšnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega rokii za gradnjo, dolžni so koncesionarji dati na zahtevo državnega upravstva zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti Po krivdi koncesionarjev, smé se izreči, da je ta varščina zapala.
§• 9.
Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in ° katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javnem interesu.
srednim vodstvom in nadzorom trgovinskega mini-sterstva in urada za lokalne železnice.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo naj se oddajejo ločeno od nabave novcev ponudboma. Toisto velja o vseh drugih dostavkah, izvzemši samö tiste, katere deležniki zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po postavkih stroškovnika, ki ga državno upravstvo pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Vozila, kolejnice (šine) in drugačne železniške sestavine, in pa vsi predmeti za opremo se morajo dobaviti samö in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določila more trgovinsko mini-sterstvo dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače tvornice ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledé na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor jih ponujajo inozemske tvornice.
§. 10.
§. 12.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, potem ukazil, ki se sicer dadö, pa tudi tega, kar velevajo semkaj ’Uerčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in red za železnični obrat z dné 16. no-Vembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne Uaredbe in obratni predpisi, podani v redu za že-eznični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v to-lz°> kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in ratne razmere dopuščene lokalne železnice, so-e. ,° na njeno znižano vozno brzino, trgovinskemu ■nisterstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran jah dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdé r8°vinsko ministerstvo.
§. H-
ki t^radnja dopuščene železnice J ** IZdâ trcovinskn ministprcstvn
se po ukazilih, trgovinsko ministerstvo, izvrši pod nepo-
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredé v izvršitev dopuščene pod-jetbe lokalne železnice posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev.
Koncesijonarji so vpravičeni s pogoji, ki jih postavi državno upravstvo, izdati v nominalnem znesku za 570.000 gl. a. v. v notah največ prednostnih zadolžnic, katere bo obrestovati s štirimi odstotki ter odplačati v 75 letih.
Oddaja prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, naj se opravlja po ukazilih, ki jih vkrene državno upravstvo.
Znesek resnične in pa imenske napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil z odobrilom državnega upravstva res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za nabavo gradivne zaloge in blagaj-nične dotacije, katerega ustanovi državno upravstvo,
prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po preteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav, in če se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih zadolžnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo biti vsi udje načel-ništva (upravnega svéta, ravnateljstva) avstrijski državljani ter prebivati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§• 13.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brainbovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandaremstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo pristopili dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imctka oprav-nih rečt za prevažanje vojakov in pa vzajemnega pri-pomaganja z vozili za veče vojaške prenose, nadalje da bodo pristopili vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. I. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje moč in veljajo z dném, ko se po dopuščenih železnicah prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavo in moč, kadar se jim bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samö v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo in opremo.
Koncesijonarji so dolžni, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 14.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj se slično uporabljajo znižani tarifni postavki, ki veljajo za prevažanje vojaščine.
§. 15.
Koncesijonarji so dolžni, v slučaju mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat dopuščene železnice v toliko in tako dolgo časa, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je to potrebno za premikanje krdel ali za druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica.
§. 16.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi ves čas, dokler traja dopustilo, na račun koncesionarjev država, eventuvalno po zakonarskem odobrilu, katerega je treba v tem slučaju zahtevati, privilegovana avstrijska severnozapadna železnica.
Način, kako naj se vodi ta obrat, vravnâ se z obratno pogodbo, katera se sklene med generalnim ravnateljstvom avstrijskih državnih železnic, eventuvalno med privilegovano avstrijsko severno-zapadno železnico in pa med koncesijonarji z odo-brilom držvnega upravstva.
Pri tem se državnemu upravstvu, dokler se državno poroštvo res še zahteva in dokler še niso p°' vrnjene poroštvene naprednine, ki jih je dala država, pridržuje po svojem prevdarku vredba obrata, ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in blaga, i*1 pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh na prevažanje tovorov se nanašajočih postranskih določil, kakor tudi ustanavljanje dajatev, ki naj jih želez-nična podjetba opravlja za javne namene, sosebno na korist poštnega upravstva in državnega telegi'3*' skega zavoda, pri čemer se je vsak čas ozirati n3 obstoječe prometne potrebe.
Nadalje se vredba tarif za osebe in blago in pa vredba dajatev za javne namene vsak čas pu
držuje zakonarstvu, in taki vredbi se morajo koncesionarji podvreči.
§. 17.
Koncesijonarji imajo dolžnost, državnemu uprav-stvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti so-Porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državno uPravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za pri-nočrno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati Ceie vlake ali posamezne vozove po soporabljani beznici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naJ se vendar vrši samö takö, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se P° določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda Severno železnico v Državnem zakoniku iz leta 1886. na strani 63.
§. 18.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba Pr°ti napravi novih železnic se ustanavlja na u let, računčč od današnjega dné, ter mine po
tem roku.
upravstva, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se koncesionarjem v še ostali dobi dopustila izplačujejo za obrestovanje in počrtežno razdolžbo prednostnih zadolžnic potrebni zneski do časa, ko se té popolnoma odplačajo, ob rokovih dospé-losti, ustanovljenih v črtežu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje po zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil ob času odkupa po odobrenem razdolžnem črtežu še neod-
I plačane prednostne zadolžnice, da jih sama plača, in nadalje plačati glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno, razen zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdolžbo prednostnih zadolžnic.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo buli pre(] Stekom gorenjega roku izgubilo svojo ako se po krivdi koncesijonarjev ne bi izpol-Jevale dolžnosti, v §. 8. ustanovljene o začetku in °vršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se
,.ak prestop rokü ne mogel opravičiti po • °) zakona o dopuščanju železnic.
§. 11.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
§. 19.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da é dopuščeno železnico, ko bo dodelana in do]*W oddana, vsak čas odkupiti po nastopnih
let • V se ustanovi odkupnina, seštejejo se sl J " ’ donosi, kar jih je podjetba imela v p<
° . sedmih letih pred samim odkupom; od tega ^bijejo čisti donosi najslabejših dveh let in polih Se 'zra^un* poprečni čisti donos ostalih pe-
Hli
Ko bi se pak železnica odkupila pred pre-dol r set^Ininl obratnim letom, ali kadar bi po doa 111 °dstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne heb • VsaJ ietnega zneska, enakega letnini, po-H0 . ! Za počrtežno obrestovanje in razdolžbo pred-u zadolžnic, izdanih z odobrilom državnega
5. Izplačavši odkupnino, pride država po od kupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samö še z neodplačanim ostankom vzprejetega posojila obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zdloge in blagajnične zâloge, potèm dovlačnice, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranska družabna opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pri-čuvne zaklade, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§. 20.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega pre-
(Sl0T«nl.ch.)
128
mičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in blagajničnih zâlog, potèm do-vlačnic, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranskih družabnih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 19., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako še železnica odkupi (§. 19.), obdržč koncesionarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in kar bi imeli po obračunih tirjati, potèm tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si sami kon-cesijonarji sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§• 21.
Ako se napravi dčlniška družba, imej komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, ko-likorkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri velja za načelništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse naredbe in sklepe, ki so nasprotni zakonom, dopuslilu ali družbenim pravilom! ali pak kvarni javni koristi, oziroma finančni koristi poroštvu-jočega državnega zaklada; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadziranje železniške podjetbe plačujejo koncesijonarji z ozirom na opravila, ki so ž njim združena, v državno blagaj-nico poprečno vračilo, čegar višino ustanovi državno upravstvo, oziraje se na obseg podjetbe.
Koncesijonarji se odvezujejo zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega reda z dné
16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstveno-uradnem nadzoru, in pa gledé dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrževati uradne mestnosti.
§. 22.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v zakonih naložene dolžnosti, pridržuje se državnem11 upravstvu tudi pravica, da se poprime zakonom p*'*' mernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je do. pustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopu. stilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zope* to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujoč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vse**1 oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarje»0 z Našim vélikim pečatom, v Našem države glavne**1 in prestolnem mestu dunajskem devetega dné me' seča septembra v letu milosti tisoč osemsto deve*' desetem in četrLem, Našega cesarjevanja šesti*1' štiridesetem.
(LSj Franc Jožef s. r.
Wiiidisch-Gnietz s. r. Warmbrand s. r. Plener s. r.