Posebna izdaja ob 7. uri zjutraj. Posamezna Številka 30 vinarjev. Šlev. 278. t Uitoiiaui. v torek, die i Mm isig. I,Si!) KLVI. mm V«l|a po polti i aa U oelo leto aipr(| .. I 80*--H en mene« «■ n 4.M u eUm6l|o oeloietno . „ 65-~ ostalo Inozemstvo. ,, M- V Liubliani aa dom la aelD letu aapraj ,. K *3 — ta ta omo „ .. K V iprtrt imenu oeietni „ 3 30 ea Sobotna Izdaja: eb tš oelo Itto . . . , K 10 — la Stmčlje otlolttno. „ 13*— sa oatalo Inogtmstvo. „ 18 — Bnoatolpoa peUtvinla (U am iiroka In a uim rt toka sli al« prostor) n takrat . . . . po 501 sa d*n- la vačlrrat . „ 46 ., pri »eč|lk iaru6tuk primera* »opnat po dogorort Db aobotab Prihod dr. Korošca. Še predno je bila proglažena naša svoboda, je dr. Korošec, prvoboritelj za našo svobodo, odšel tja, kamor ga je klicala dolžnost. Mudil se je v Švici in v Franciji, kjer se je posvetoval s Pasičem, s člani jugoslovanskega odbora in zastopniki entente. Delo je bilo veliko in za nas neizmerne važnosti, kakor bo pokazala bodočnost. Včeraj se je dr. Korošec zopet vrnil na domača tla v domovino. Tako težko smo ga pričakovali. Kurir Rudolf Giunio je napovedal njegov prihod. Vedeli smo, da pride in čakali smo željno svojega voditelja in brvoboritelja. Včeraj popoldne je telefoniral dr, Korošec iz Podrožice, da se vrača. Vlak je odšel z Jesenic ob 3. uri 50 min. popoldne. Na vseh postajali je ljudstvo najisicre-nejše pozdravljalo dr. Korošca. Dr. Korošec se je povsod v prisrčnih besedah zahvaljeval narodu, ki ga je zvesto spremljal v boju za svobodo. Bila je prava triumialna vožnja. Najjasnejši dokaz, kako ljudstvo ljubi moža, ki je vse svoje delo posvetil narodu in njega svobodi. Ob 5. uri 40 min. je posebni vlak prispel na južni kolodvor v Ljubljano. Vkljub temu, da ni bilo mogoče več obvestiti širšega občinstva o prihodu dr. Korošca v Ljubljano, se je vest o povratku dr. Korošca raznesla kakor blisk po Ljubljani. Na kolodvoru se je zbrala tisočglava množica, ki je vkljub pozni večerni uri čakala na prihod ljubljenca naroda. Vlak je prispel. Na peronu zadone viharni živio - klici. Iz vestibula je stopil dr. Korošec s šopkom zelenja in cvetja v roki. Med množico jc šel vuiar navdušenja. Zivio klicev ni hotelo biti konca. Dr, Korošca je pozdravil v imenu Narodne vlade SHS v Ljubljani predsednik Josip Pogačnik. Tovariša sta se objela in poljubila. Nato se je dr. Korošec v avtomobilu odpeljal med živio klici v dvorec, kjer se je vršila seja Narodne vlade in kjer je dr. Korošec poročal o svojem delovanju v Švici in Franciji. Z dr. Korošcem se je pripeljal tudi dr. Žerjav. Pašič in drugi člani Jugoslovanskega odbora se vračajo preko Krta v domovino. Ur. iiorolec y političnem potozaju. Dr, Korošec in dr. Žerjav sta dospela včeraj proti šesti uri popoldne v Ljubljano in sta poročaia osebno v seji Narodne vlade o posvetovanjih z zastopniki Jugoslovanskega odbora, s srbskim ministrskim predsednikom Pašičem in srbsko opozicijo v Ženevi in zastopniki entente v Parizu. Gleue ustanovitve enotne države SHS. se It- ugotovilo soglasno naziranje vseh čini-leljev, da je treba čimpreje organizirati enotno državo celokupnega naroda SHS., zato da nastopamo proti inozemstvu popolnoma edini. Dr. Korošec je poročal obširno o korakih, ki so se storili glede preganjanja naših rojakov v zasedenem ozemlju. Podal je splošno sliko o mišljenju, ki vlada med ententnimi državniki o pro-biemti naše severne in zapadne meje. Naš položaj glede severne meje je kar najugodnejši in je popolna izpolnitev naših narodnih zahtev zagotovljena. Glede zapadne meje stvar šc n.i rešena in je potrebno, cla nastopi cel naš narod z vsem primernim poudarkom in z vsemi sredstvi zu rešitev lega vprašanja v smislu visokih idej Wil-Sonovih. Čc bo naš narod trdno vzdržal in čc bo vsakdo pripravljen na vse žrtve, mora uspeti naše pravično stališče, da se nam reši celo naše narodno ozemlje. Spreiem"dr. Korošca po slovenskem ozemlju. Ko se je včeraj popoldne vozil dr. Korošec po slovenski zemlji proti Ljubljani, je bil sKoroda na vseli postajuh naj-slovesneje sprejet. Na pozdrave je povdarjal v govorili, da bodi naše čustvo ve-seioi hdino žalost nam povzroča, da je del naše zemlje okupiran po Italijanih, toda povem Vam: Povsod na Francoskcm. in v Švici smo v prvi vrsti zagovarjali naše slovenske zahteve glede Trsta, Goriške, Istre in Dalmacije. 1 e naše zahteve poznajo povsod. Stvar našega celokupnega naroda bodi, da te zahteve podkrepi s svojimi izjavami v dosego enotne in neokrnjene domovine! Narodno llece princu ftifcKsaiiciru. Adresa naroanesa Veča. Zagreb, 2. dec. (Lj. k. u.j Sinoči ob 8. zvečer je bila sprejeta delegacija Narodnega Veča SrtS., ki se je mudila v tfel-gradu, da provede ujedinjenje s kraljevino oroijo in Crnogoro, od prestolonaslednika in regenta AleKsandra v posebni slavnostni avcujenci, kateri so prisostvovali tudi srbski ministri Stojan Protic, Ljuba Jova-novič ter vojvoda Mišič. V imenu delegacije je pozdravil prestolonaslednika podpredsednik Narodnega Veča dr, Pa-veiic in prebral adreso, Ki jo je sestavilo iNarodno Veče, s katero se dehnitivno in za vedno proglaša popolno državno ujedinjenje s kraljevinama Srbijo in Crnogoro v provizorično državo Slovencev, Hrvatov in arbov v edinstveno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vlado dinastije Karagjorgjevič. Adresa se glasi: v asa kraljeva visokost! Čutimo se srečni, da moremo pozdraviti Vašo kraljevo visokost v imenu iNarodnega Veča blovencev, Hrvatov in Srbov v prestolnici osvobojene Srbije kot vrhovnega poveljnika zmagonosne narodne vojske, ki je v skupnem boju z vojskami močnih zaveznikov ustvarila pogoje za uresničenje ogromnega za narodno ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so, prožeti z idejo narodnega edinstva, izvedli na teritoriju bivše avstro-ogrske monarhije državni preobrat in začasno ustanovili neodvisno narodno državo. Upirajoč se na veliko načelo demokracije, ki zahteva, naj vsak narod sam odloča o svoji usodi, so izjavili že v objavi Narodnega Veča z dne 19. oktobra, da želijo in hočejo, da se ujedinijo v enotno narodno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki bi obsegala ves sklopljeni etnografski teritorij Jugoslovanov. Da se ta meja udejstvi, je sklenilo Narodno Veče v svoji seji dne 24. novembra, da se proglasi ujedinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo in Crnogoro v eno edinstveno državo ter je izbralo svoje odposlanstvo, ki stopa danes pred Vašo kraljevo visokost, da Vam sporoči ta sklep Narodnega Veča uradno in v svečani obliki. Sklep Narodnega Veča je ta, da naj vrši vladarsko oblast na vsem teritoriju sedaj enotne države Slovencev, Hrvatov in Srbov Njegovo Veličanstvo kralj Peter, oziroma v njegovem imenu regent Vaša kraljeva Visokost. Sporazumno z vlado Vaše kraljeve visokosti in predstojniki vseli narodnih strank v Srbiji in Črnigori naj sc ustvari enotna parlamentarna vlada. Vaša visokost! Želja Narodnega Veča je, da sc sestavi provizorična vlada v sporaz-nemu predstavništvu, kateri bi morala naroda kraljevine Srbije, in da se določi odgovornost državne vlade v smislu mo- - Ententa z Jugoslovani, zedinjenje Jugosl dernih parlamentarnih načel temu narodnemu predstanvištvu, katera bi morala ostati zbrana, dokler se ne sestane kon-stituanta, da pride na ta način princip j ustavnosti in parlamentarne odgovornosti vlade do popolnega izraza. Iz istega razloga naj bi ostali v veljavi pod kontrolo državne vlade dosedanji avtonomni administrativni organi, ki pa morajo biti za svoje uradovanjc tudi odgovorni predstavništvu. V tem prehodnem času bi bilo po našem mnenju tudi potrebno, da se ustvarijo pogoji za končno organizacijo naše edinstvene države. Naša državna vlada bi imela za to poseben nalog, da pripravi konstituanto in naj bi bila v smislu predloženega predloga Narodnega Veča voljena po načelih splošne, enake, direktne, tajne in proporcionalne volilne pravice, ki naj bi se sestala najpozneje šest mesecev po sklenitvi miru. V tem historičnem času, ko stopamo pred Vašo kraljevsko visokost kol predstavniki naroda in vsega teritorija južnih Slovanov v bivši avstro-ogrski monarhiji, smo globoko užaloščeni, ker moramo konstatirati, da so veliki in dragoceni deli našega narodnega ozemlja okupirani po četali kraljevine Italije, čeprav je ta zaveznica ententnih držav in čeprav želimo živeti ž njo v dobrih in prijateljskih odnošajih. Nismo pa pripravljeni, priznali opravičenost kakršnegakoli dogovora, pa tudi londonskega pakta ne, po katerem bi bili prisiljeni v nasprotju z narodnim načelom in principom samoodločbe, da odstopimo del našega naroda tuji državi. Posebno opozarjamo Vašo kraljevo visokost, da ilalijanska okupacijska uprava krši meje in pooblastila, ki so ji dana v pogojih premirja z glavnim poveljništvom bivše avstro-ogrske vojske, že potem, ko je bil ta teritorij proglašen za neodvisen in integralni del države Slovencev, Hrvatov in Srbov, o čemur bomo predložili državi Vaše kraljeve visokosti vse potrebne dokaze. S polnim prepričanjem pa dajemo izraza svoji nadi, da se bo Vaša kraljeva visokost skupno s celim našim narodom zavzela, da se definitivne meje naše države urede tako, da bodo v skladu z našimi etnografičnimi mejami in z načelom narodne samoodločbe, proklamirane od predsednika Zedinjenih držav ameriških VVilsona in od vseh držav sporazuma. Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter, naj živi Vaša kraljeva visokost, naj živi ves naš ujedinjeni srbsko - hrvaški - slovenski narod, naj živi svobodna ujedinjena Jugoslavija! Odgovor regenta Mie*sandra. Na to adreso je podal regent Aleksander naslednji odgovor: Gospodje odposlanci! Vaš prihod v ime Narodnega veča SHS, dostojnega pred-stavitelja široke naše narodne misli in Vaše poročilo o njegovem zgodovinskem sklepu z dne 24. novembra, s katerim se proglaša narodno eclinstvo celega naroda in vse naše mile mučene slavne domovine, me je napolnilo z veseljem. Priznavajoč to poročilo sem prepričan, da s tem činom izpolnjujem svojo vladarsko dolžnost, ker s tem dovodimo končno delo do tega, kar so sklenili bratje naše krvi vseh treh imen z one strani Donave, Save in Drine, kar je bilo pripravljeno še za deda kneza Aleksandra 1, blagega spomina, in bivšega kneza Mihaela, kar odgovarja željam in pogledom mojega naroda. V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra I. proglašam ujedinjenje Srbije z deželami neodvisne države SHS v enotno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. To redko in historično dejanje naj bo najoliša plača za delovanje Vaše in vseh Vaših tovarišev, ki so i s smelim preobratom vrgli raz sebe tuji jarem, lo današnje delo bo najlepši venec na slavnih grobovih mnogih častnikov in vojakov, paunti za svobouo, najlepša veja na grobovm njihovih srečnih vojnin tovarišev, ki so doživeli, da izvojujejo zmago nad vsemi sovražniki z veliko in plemenito pomočjo naših močnih zaveznikov. Vsi so se trudili in žrtvovali, a vi sie dočakali zmago. Vsi so prihiteli k Vam in Vi ste bili sprejeti, kakor sprejme brat brata. Hvala Vam na takem sprejemu v imenu moje vojske. Hvala Vam na poletu, s katerim j izkazujete zaupanje kraljevini Srbiji in nje-i neinu narodu, mojemu vzvišenemu očetu | IN j. Veličanstvu Petru 1. in meni. Morem | zagotoviti Vas in Narodno vece, od kate-| rega ste pooblaščeni, morem zagotoviti vse i Vase in vse moje brale Slovence, HrvaL i in Srbe, katerih voljo in misel predstav-! ljate, da hočem ja/. in moja vlada z vsem, | kar predstavlja Srbija in njen narod, veano i in povsod delovati samo z globoko, ne-| oinajno ljubeznijo bratskega srca nasproti ( vsem interesom, nasproti vsem svetinjam, ! ki so mile duši onih, v katerih imenu ste j došli k meni. V smislu vseh zeija in ozirov, katere ste mi blagovolili razloziti in s katerim se jaz in moja vlada popolnoma strinjamo, bo vlada takoj ukrenila, da se čimprej uresniči vse ono, kar ste želeli glede začasne in prehodne dobe do sestanka in kraja delovanja velike ustavodajalne sKupscine, Jaz hočem biti kralj samo svobodnim državljanom države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ostati hočem vedno zvest vsem ustavnim, parlamentarnim in široko demokratskim načelom, zasnovanim na splošni volilni pravici. Kadi tega bom prosit Vašega sodelovanja pri poslih vlade, ki bo predstavljala vso zedrnjeno očetnjavo in bo ta vlada v stalni zvezi najprej z Vami, potem z Narodnim zastopstvom, s katerim bo delovala in mu bo odgovorna, Z njim in celim narodom hoče vlada imeti kot prvo nalogo, da se pobriga, da sc meje naše države ujemajo z etnografskimi mejami celokupnega našega naroda. Obenem z Vami imam to pravico in nadejam se, da se bodo naši veliki prijatelji pridružili tej pravici, ker odgovarja načelom, katera so sami proglasili in za katere so preliti toliko krvi. Prepričan sem, da se delo osvoboditve sveta ne bo omadeževalo s tem, da se izroči tuji lasli toliko naših častitih, naprednih in zavednih bratov. Istotako se nadejam, da bo tem ozirom dala izraza tudi s svojimi odločitvami sama kraljevina Italija, ki se ima za svoj postanek zahvaliti istim načelom, ki so jih tako sijajno tolmačili s peresom in delom njeni veliki sinovi prošlega stoletja. Svobodno smemo povedati, da sc v spoštovanju vseh načel in ozirov na prijateljstvo italijanski narod ne bo mogel več držali londonskega dogovora, ki je bil podpisan brez nas in katerega nismo nikdar priznali in ki je bil podpisan v času, ko se še ni mislilo na razpad Avstro-Ogrske, in so zato mnogi nekdanji obziri postali brezpredmetni. V tem in tudi v vsem drugem, bratje, upam, da bo naš narod za'vcdno ostal složen in močan, da bo v novo življenje šel vedrega in ponosnega čela, vteden sreče, k: ga čaka. Zato Vas, gospodje delegati, prosim, da mojo vladarsko izjavo in pozdrav ponesete svojim milim bratom ši-rom naše svobodne in ujedinjene Jugoslavije, Živel narod slovenski, hrvatski, srbski! Naj bode za v;-c čase srečno in slavno naše kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov! ... Med govorom regenta Aleksandra s« jc pred poslopjem /.■ ■;• i velikanska množica ljudi. I