Obramb^l vestnik. »Sloveoec« ,4)rinaša z pzjjom pa izpad »Obzora« sledeči odgovor: KAJ PRAVITE? Kdo ve zakaj smatrajo nekateri naši ju* goslovanski bratje našk> kulturnost za nekaj manjvrednega, za nekaj. na kar je treba z viška doli gledati, še yeč, .kar je treba pri vsaki priliki dejati v aič, dasi še;nobeden teh vničdevalcev ni mogel dokazati, da slovensko kulturo pobližje — pozna? Večkrat je že. njiš list tožil,, da hrvatske in srbske. revije ter ča* sopisi ne posvečajo n^šemu kulturnemu žiy ljenju skoro nobene pozornosti, da njihove knjigarne ne poznajo naših novih izdaj itd. Pri vsaki doscdanji mednarodni razstavi ali drugi prireditvi so še prevzeli eni ali drugi bratje aranžma in stisnili Slovence v kot — depota. Na glasbenem polju je ravno tako. Ce gredo naša pevska društva v inozemstvo, pojo najprej srbske, potcm hrvatSKe in kon* čno še slovenske pesmi, dočim se še nikdar ni pripetilo, da bi bilo kako ihrvatsko ali srb* sko društvo inozemstvu pokazalo slovensko skladbo. Slovenci smo po vojni izvajali blizu devetdeset srbskih in hrvatskih oper, instru* mentalnih in vokalnih koncertnih del od štiri in dvajset avtorjev, da bi bili<pa naši bratje naštudirali katero slovensko delo, se pa še ni čulo. To je več kakor žaljivo omalovaževa* nje naš.e glasbe, omalovaževanje, kakršnega kulturno inozemstvo in njega večji centri, ki so se že često priznalno izjavili o naši glasbi, gotovo nikakor ne dele X našimi brati. Tale naš Učiteljski zbor, lci je prestal ča= sten krst na Češkoslovaškem (njega dirigent tudi na mednarodnem fistivalu v Frankfurtu) jc zadnjt. dni koncertiral po vseh večjih me< stih Jugoslavije in vsa srbska in hrvatska kri* tika mu jc 'priznala, da je ali najboljši zbor v državi, ali vsaj eden »prvoklasnih«, toda v Zagrebu jc naletel zbor na lopar, ki ga treba omenitu Mislimo na kritiko g. Šafranka*Ka* viča v »Obzoru« od 4. t. m. Ta gospod ni našel na zboru niti naj« manjši dobre lastnosti razen njegove dobre volje in mu je svetoval, naj se gre rajši pet učit, kakor pa da hoče v Romuniji blamirati našo glasbo. Kakor hitro je zbor stopil v Za= greb, je izgubil svojo »reputacijo« in se poka« zal za povsem nezmožnega. Naš Adamič je S^tranku »folklorista«, pri 'Ostercu ne najde kritik niti enega od »uobičajenih elemenata muzike: melodije, ritma, harmonije, polifoni* je, forme, anhitektonike, umjetničkog okusa i zvučnosti« (edinstven primer v zgodovini glašbene kritike), našim glasbenikom pa pra« vi, da jim »fali distanca i sloboda prosudji* vanja«, radi česar je zagrebška kritika »pri= siljcna, da preuzme jedan dio odgovornosti«, pri čemer je treba da Slovenci v kultumem pogledu gledamo »Zagreb kao neke 'vrste kontrolnu stanicu«. Kaj pravite? Če se <kaj spoznate v mu^ ziki in v razmerah ali nič, boste rekli, da je to umazana packarija in če povem, da je teh packarij zlasti zagrebško časopisje zadnja leta že toliko zagrešilo, da to niso več »sluča* ji«, ,nego je vse skupaj podobno sistemu, po« tem morajo takšnc nadutosti začeti presedati vsakemu kulturnemu človeku. Da bi bila naša kulturnost tako zanič, da se nam Zagreb po vsej sili postavlja za kura« torja, ne velja. Mi res nc kričimo toliko o slavi naše kulture. trdimo pa, da pozna kul* turna zgodovina nešteto slučajev, da so Slo= venci Hrvatom posredovali kulturne dobrine z zapada, da pa se obratno ne da trditi. Kljub vsemu respektu pred hrvatsko moderno kul= turo in zlasti glasbo tudi 'ne moremo reči, da bi to bilo nekaj, k čemur moramo Slovenci pobožno zreti navzgor, kakor zelo visoko= rodno tudi zro Hrvati na našo nizdol. V ta* kih metodah gledamo mi, ki nam nikakor ne »fali sloboda presudjivanja«, žaljivo prevzet^ nost. posledico pomanjkanja prave kulturno^ sti in privzgojene taktnosti. Danes, ko nam je resnično in notranje prijateljstvo in edinstvo narodov Jugoslavije tako zelo nujno potrebno kot še nikoli, so takšni izpadi in žaljivo omalovaževanje do« kaz, da nekateri ljudje tega prijateljstva ne razumejo in da so odločeni sistematično de-lati ovire teniu prijateljstvu. Najlepše -'je, da Slovenci stvar konstatiramo in potem delamo dalie to, kar smo delali doslej: kulturno delo v vseh ozirih in v vsakem smislu besede, pa da na loparjevstvo odgovorimo s tem delom.« Ker je ozadje zadeve jasno, menimo, da gre lahko tudi učiteljstvo preko zadeve — z delom naprej!