Predsednik Tito v Kranju V četrtek dopoldne je prispel v Kranj predsednik republike Josip Broz Tito s spremstvom. KRANJ, 2. aprila — V torek dopoldne je prispel-na povabilo predsednika Tita na sedemdnevni obisk v Jugoslavijo predsednik tunizijske republike Habib Burgiba. Obisk bo nov prispevek pri širjenju plodnega sodelovanja med dvema državama, prispevek v borbi za mir in afirmacijo politike miroljubne koeksistence. Predsednik Burgiba si bo ogledal več naših krajev in se spoznal z ljudmi in dosežki jugoslovanskih narodov. na Gorenjskem V Slovenijo je prišel danes, 2. aprila. Proti večeru, okoli 18. ure, pa je prišel na Gorenjsko, kjer so ga prisrčno pozdravili številni prebivalci Kranja in ostalih krajev Gorenjske, Skozi Kranj se bo vračal danes, v soboto, ob 10.15! S prisrčnim sprejemom gosta iz Tunizija bomo ponosno potrdili prijateljstvo med Jugoslavijo in Tunizijo. Katastrofalen potres v Cilu V nedeljo, 28. marca, je Cile doletela huda katastrofa. Potres je zajel srednje in severne kraje Cila, v območju 44.008 kvadratnih kilometrov. Jakost potresa je znašala 9 stopenj po Richterjevi lestvici, ki ima 12 stopenj. Najhuje je potres zajel mesto Llayllay, kjer je znašala njegova jakost 10. stopnjo. Zemlja se je zatresla v nedeljo ob 12.35 po lokalnem času (1735 po jugoslovanskem). Epicenter potresa, ki je trajal minuto in 27 sekund, je bil v Llayllayu, 90 kilometrov od Santiaga. Žalostne vesti, ki še vedno prihajajo iz Cila, samo še dopolnjujejo mozaik nacionalne katastrofe, število mrtvih zaenkrat točno še ni znano, pogrešajo pa jih na tisoče. Število ljudi brez strehe pa je že preseglo število 10.000. Mednarodna solidarnost je tudi tokrat, kakor v primeru našega Skopja, edina svetla točka teh mračnih, žalostnih dni. Iz vseh krajev sveta prihajajo sožalne brzojavke in ponudbe za pomoč. Kranj g 3. aprila 1965 ~* iiuiiJii^ LPLUIJOLP1 'L..... DANES BERITE: 3. stran — NEKAJ PODATKOV O KAZNIVIH DEJANJIH 5. stran — PROTEINI ZA AFRIČANE 10. stran — ČAROVNIK Pomladanski PRIJETEN POČITEK OB BLEJSKEM JEZERU PO G Čeprav je že teden dni, odkar je koledarska pomlad, se zima na Voglu in drugih smučiščih kar ne more posloviti. Se vedno je dovolj smučarjev. 7 JSKI Morda je še kdo v nedeljo videj zamrznjeno Bohinjsko jezero, kako počiva pod mogočnimi vrhovi. V sredo pa smo na jezeru že videli čoln. Prvo pomladansko sonce je privabilo v naravo mnogo ljudi. Trate so ozenele, povsod je polno cvetja. Zal pa ga nekateri natrgajo preveč, kot tile naši fantje na sliki. Piše Boštjan Gibanje kaznivih dejanj in pravnomočno obsojenih oseb v Sloveniji ne kaže tendence niti stalnega naraščanja niti stalnega upadanja, ampak se spreminja od leta do leta v bolj ali manj ustaljenih okvirih. V letu 1957 je bilo pravnomočno obsojenih 14.631 oseb, 1963. leta 11.448, v letu 1964 pa 9.870. mo ena oseba, lani pa nobena, čeprav se celo mlajši mladoletniki večkrat opijanijo v gostinskih lokalih. Intenzivnejši in bolj organiziran boj proti alkoholizmu, zlasti med mladino, bi nedvomno prispeval k zmanjševanju števila kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Med storilci kaznivih dejanj telesnih poškodb je največ nekvalificiranih in nizko kvalificiranih delavcev z nizkim življenjskim in kulturnim standardom. Med njimi je razmeroma veliko število sezonskih delavcev. Ti so večinoma pri delu pridni in solidni, teže pa se prilagodijo novim življenjskim pogojem in odnosom. Ker imajo kot nekvalificirani delavci najnižje osebne dohodke, ker nimajo urejenega življenja, ker so dolgo ločeni od družin ali nimajo možnosti, da si uredijo družinsko življenje, ker se čutijo izolirani dejanja so bila v pretežni večini naperjena zoper uslužbence milice. Storilci so največkrat alkoholizirane ali objestne osebe, ki se nočejo pokoravati ukrepom varnostnih organov. Po podatkih republiškega sekretariata za notranje zadeve so bili uslužbenci milice v letu 1963 napadeni 145-krat, lani pa l?2-krat. Od tega so bili v letu 1963 dvakrat napadeni s strelnim in 23-krat s hladnim orožjem, lani pa 25-krat s hladnim orožjem. Prt teh napadih je bilo leta 1963 poškodovanih laža 22 uslužbencev milice in trije huje, lani pa 59 laže in pet huje. Največ napadov na uslužbenca milice je bilo ob intervencijah pri prepirih. Proti storilcem, ki so napadli uslužbence milice z orožjem ali orodjem, je bil uveden kazenski postopek. Sodišča imajo za potrebno, da v takih primerih z ustrezno ostrejšo kaznijo preprečujejo Nekaj podatkov Po strukturi kaznivih dejanj so številčno na prvem mestu osebe, obsojene zaradi kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje, na drugem mestu so osebe, obsojene zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo, in na tretjem mestu osebe, obsojene zaradi kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Slede kazniva dejanja zoper čast, uradno dolžnost, narodno gospodarstvo in javni red ter promet. Zaradi ubojev je bilo leta 1962 obsojenih 22 oseb ,leta 1963 — 19, leta 1964 pa 53 oseb, kar je zelo velik porast v primerjavi z zadnjimi nekaj leti. V teh številkah so upoštevani dokončani uboji, poskusi uboja in napeljevanja k uboju. Pri ubojih, ki so bili pravnomočno razsojeni v letu 1964, je bilo skupaj 28 smrtnih žrtev. Število oseb, obsojenih zaradi hude telesne poškodbe, se je v letih 1962 in 1963 nekoliko povečalo (1962 — 383, 1963 — 393), lani pa se je zmanjšalo na 311. V letu 1963 se je povečalo število oseb, ki so bile obsojene zaradi lahke telesne poškodbe (od 1.462 v letu 1962 na 1.539), lani pa je bilo zaradi kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe obsojenih 1.200 oseb. Vzroki teh kaznivih dejanj so različni (objektivni in subjektivni )in pogosto kombinirani. Največkrat gre za nasilno in fizično obračunavanje zaradi skaljenih medsebojnih odnosov (zakonskih, rodbinskih, sosedskih, sostanovalskih in drugih). Večkrat so vzrok teh kaznivih dejanj premoženjski spori, zlasti na deželi. Subjektivni momenti (primitivizem, drobnolastniška miselnost jkoristoljubje, objestnost in druge osebne lastnosti, duševne motnje ipd.) prav tako igrajo pomembno vlogo pri teh kaznivih dejanjih. Vzrok kaznivih dejanj zoper življenje in telo Je zelo pogosto prekomerno uživanje alkohola, zlasti v nekaterih vinorodnih krajih. Storilci in žrtve so večkrat v alkoholiziranem stanju. Se vse preveč je pijančevanja na raznih prireditvah ter ob sobotah in prazničnih dnevih, zlasti pa ob dnevih izplačevanja osebnih dohodkov. Pod vplivom alkohola se prepiri in spopadi ponavadi začenjajo v gostinskih lokalih in se končujejo s telesnimi poškodbami. Pri tem se največkrat uporabljajo noži, boksarji, steklenice, koli in druga nevarna sredstva. Predpisi o prepovedi točenja alkoholnih pijač vinjenim osebam se ne izvajajo, kršiteljev ne ovajajo. O tem priča tudi dejstvo, da je bila v letu 1963 zaradi kaznivega dejanja postrežbe mladoletnikom z alkoholnimi pijačami obtožena sa- od življenja ljudi in kraja, kjer so zaposleni, ker nimajo primernega razvedrila v prostem času, zaradi vsega tega prihaja pri njih do občutka manjvrednosti in zagrenjenosti in do neke notranje napetosti, ki se zlasti ob alkoholu sprošča v kaznivih dejanjih. Z usklajeno akcijo, zlasti pa tudi ob aktivnem angažiranju družbeno - političnih organizacij (SZDL, sindikati), so v znatnem delu gospodarskih organizacij stvari že krenile na bolje. Pristopilo se je k sistematični izgradnji samskih domov in k postopnemu odpravljanju barak, k ustalitvi delovne sile in k. odpravljanju »-sezon-stva«, storjeni so bili ukrepi za organizirano in smotrno uporabo prostega časa in podobno. V zvezi s kaznivimi dejanji, ki predstavljajo napad na telesno integriteto, je treba omeniti nekatere ekscese nasilnežev, ki so se pojavili v letu 1963. V nekaterih krajih, zlasti v Ljubljani in v neposredni okolici, so v poletnih mesecih leta 1963 zavzeli napadi na občane in druga nasilna dejanja večji obseg, ki je vznemiril javnost. Vznemirjenost so Se stopnjevali posamezni dogodki, predvsem nekateri uboji, ropi in posilstva, ki so izzvala znatno publiciteto tudi v časopisih. Občutek ogroženosti je povečalo dejstvo, da so bili v posameznih primerih žrtve nasilnih dejanj občani ,kl niso kršilcev z ničemer izzvali. Organi za notranje zadeve so se z vso resnostjo lotili raziskovanja takih primerov in so storilce večinoma v razmeroma kratkem času dobili. Razen tega so bili storjeni obsežni preventivni ukrepi. V zadnjem času je opaziti upad takih kaznivih dejanj. Nekaj naslinežev je tudi med osebami, ki so bile obsojene zaradi kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja uradni osebi (leta 1962 — 74 oseb, leta 1963 — 60, leta 1964 — 81). Ta kazniv« napade na varnostne organe, ki opravljajo zelo težavno in odgovorno službo. Kaznovalni politiki glede kaznivih dejanj zoper življenje in telo posvečajo sodišča nenehno največjo pozornost. Za uboje, posebno za njihova najhujše oblike, kakor tudi za telesne poškodbe, ki imajo hude posledice za zdravje in zmožnost za delo poškodovanih, se v glavnem izrekajo ostre kazni. Sodišča so začela v letu 1963 zaostrovati kaznovalno politiko pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo zlasti v primerih, ko s« storilci uporabljali orožje ali nevarno orodje. V zadnjem času se tudi za uboje izrekajo primerne ostrejše kazni. Tako sta bili v letih 1963 in 1964 izrečeni na prvi stopnji dve smrtni kazni. V obeh primerih je bila smrtna kazen na Vrhovnem sodišču SRS spremenjena v nadomestno kazen 20 let strogega zapora. V letu 1964 so bile za uboje pravnomočno izvršene naslednje kazni strogega zapora: 20 let v 3 primerih, 10 do 15 let v 13 primerih, 5 do 10 let v 16 primerih, 2 do 5 let v 10 primerih in do 2 leti v 9 primerih. Pri hudih telesnih poškodbah in pri lahkih telesnih poškodbah se nepogojne kazni gibljejo okoli spodnje meje zagrožene kazni, precej veliko pa je tudi število pogojnih obsodb. Kaznovalno politiko na tem področju bo treba ponovno proučiti, saj gre pri teh dejanjih za huda družbeno nevarna dejanja, ki pomenijo napad na življenje, telesno integriteto in osebno varnost, to pa so najvažnejše dobrine in pravice človeka, ki jih družbena skupnost mora v polni meri in učinkovito varovati tudi z ustreznimi represivnimi ukrepi. Ostrejše kazni bi bile na mestu zlasti r primerih, ko storilci pokažejo nasilnost in kadar so storilci osebe, ki ponovno izvršijo dejanja, ki vsebujejo elemente nasilnosti. zoper življenje in telo v Sloveniji Štirje muzikanti Osel je dolga leta pred vojno nosil težke vreče v mlin, toda ker ni bil v rednem delovnem razmerju, mu po vojni nihče ni hotel priznati delovnih let za pokojnino. Osel je spoznal, da bo izhiral, če bo čakal in iskal prič, ki bi potrdile, da je bij res zaposlen in je sklenil, da pojde v mesto za muzikanta. Na, poti je srečal lovskega psa, ki je hlastal po zraku in hropel. »Kaj ti je?« ga je vprašal osel. Pes mu je odgovoril: »Star sem, loviti ne morem več, naša ekonomska enota zato ne dosega plana in so me premestili na slabše plačano delovno mesto, da jim ne bi kvaril učinka. S tako plačo pa ne morem živeti in sem dal odpoved. Zdaj pa mislim in mislim, kje bi našel kako dobro plačano honorarno delo.« Osel mu je rekel: »Meni se godi enako. Grem v mesto za muzikanta, pojdi še ti z menoj, bova ustanovila jazzovski duo.« Pes se mu je potolažen pridružil. Na poti sta srečala mačko, čemerne volje in obupano. Osel jo je ogovoril: »Tako žalostno gledaš kot kak odžagani direktor. Kaj te teži?« »Oh, kaj! Jezi me, če pomislim, da prejemam veliko manjšo pokojnino od sosedove Mace, čeprav sva obe delali isto število let na delovnem mestu, le da sem bila jaz upokojena nekaj let pred njo, ko je veljal drugačen zakon,« mu je odgovorila mačka. Osel je tudi njo povabil s seboj v mesto, da ustanove zabavni trio. Naši muziV kanti so kmalu zagledali na vrtni ograji pri neki koči petelina. Pel je na vse grlo. »Saj vreščiš kot kak sodobni popevkar. Tak nehaj no!« mu je zavpil osel. Petelin je pa odgovoril: »Pojem nepretrgoma od zore. Ker sem upokojenec, mo Ko je bil še civil, Joža niti mleka ne bi znal zavreti, a v vojski se je znašel poleg kotla z zajemalko v roki. Sprva je malce začudeno gledal izpod svoje bele kuharske kape. Kaj takega! Dnevi pa so minevali in Joža je postal mojster svojega posla. No, to sicer ni bilo težko, saj je vojaški jedilnik hudo preprost: če ni za kosilo pasulj, greste lahko brez skrbi stavit, da je zelje ki če ni zelja, morete pogumno položiti svoj denar na pasulj. Vendar ne oma-lovažujmo fantovega uspeha, tudi pasulj in kupus zahtevata strokovnjaka, in to je Jože, kot rečeno, vsekakor bil; če ne že takoj, pa toliko bolj gotovo malo pozneje. Mešal je torej svoj pasulj in zelje in kar je še tistih postranskih jedi, se kregal z intendanti, kadar mu niso pravočasno preskrbeli mesa, pa z dežurnim oficirjem, kadar je prišel pokušat skuhano jed, pa s trpezarci, če se mu niso dovolj urno obrnili in servirali njegove kuharske umetnosti lačni voj- Raport ram peti tudi honorarno, da se preživim.« Osel, mačka in pes so vzeli še petelina v svoj orkester, ki so mu brž nadeli komercialni naziv »Seks kvartet« in šli nato dalje. Ko so prišli do gozda, se je zmračilo. Sklenili so, da bodo prenočili kar v njem. Petelin je pa z vrha-drevesa opazil v bližini luč. Opozoril je nanjo svoje tovariše im svetoval, da bi šli pogledat, kaj pomeni ta luč. Zavili so proti svetlobi in kmalu zagledali pred seboj šotor nekih turistov, ki so pred tranzistorji in drugimi užitki sodobne civilizacije ušli daleč v gozd. Sedeli so na zložljivih stolih in si na plinskem kuhalniku pripravljali večerjo, ki je nista motila ne Marjana Der-žaj ne Lado Leskovar. Muzikanti so se po kratkem posvetu za grmom odločili za kratek program, kajti menili so, da jih bodo turisti v zahvalo povabili na večerjo. Osel je predlagal bosso novo, pes tvvist, mačka cha-cha, petelin madison. Potem so se le zedinili za enotno točko in vsi naenkrat zagnali tak »jeje«, da bi še beatlesi od zavisti pozcleneli, ko bi jih slišali. Ko so turisti zaslišali preznano lajno in uvideli, da jih niti temačne globine gozda ne morejo obvarovati pred modernimi ritmi, so dobili od obupa in razočaranja živčni šok, na vrat na nos podrli šotor in ušli s svojim kombijem pred vse glasnejšim »jejejem« domov, ne da bi se zmenili za večerjo, ki je ostala nedotaknjena na travi. »Seks kvartet« si je veselo privoščil dobrot in napolnil lačne želodce. Drugi dan je nadaljeval pot v mesto in vse se mi tako dozdeva, da je napravil kariero, kajti ko sem oni dan odprl radio, da bi poslušal malo zabavne glasbe, sem na last-na zaprisežena ušesa slišal oslovsko riganje, pasje zavijanje, mačje mijavkanje in petelinov zmagoslavni kikiriki... ski... Fantov vojaški rok je tako tekel in se odvijal brez večjih zapletov in kolobocij, dokler... ... dokler niso nekega dne napovedali inšpekcije! Posebna komisija z majorjem na čelu je imela obiskati kuhinjo in se prepričali, če gre vse gladko in.prav, kot je treba. To je bilo ribanja in čiščenja! Štedilniki so sijali kot opoldansko sonce, tla so bila pomita in čista kot dojenčkova ritka, vsaka reč je stala na svojem mestu, kuharji in trpezarci pa so paradirali po svojem kraljestvu v snežnobelih kapah, ostriženi in umiti ter čakali majorjevega prihoda. Zlasti Joža je skrbelo. Dolžnost mu je bila, stopiti pred visokega oficirja in mu raportrati, kaj se kuha za Da, da včasih so rekli starejši ljudje, da obleka naredi človeka, v današnjem modernem času pa je prevzel to funkcijo avtomobil, zaradi tega je sodobno geslo: »-Povej, kakšen avto imaš in povem ti, koliko veljaš, stoodstotno uresničeno.-« Zato so se ljudje naveličali kupovati frižiderje, pralne stroje, televizorje in so se kakor kobilice na poljani vrgli na nakup avtomobilov, tako je avtomobil postal tako rekoč potrošnikova želja številka 1. Potrošnik si lahko uteši svojo željo z nakupom domačega ali uvoženega avtomobila. Do inozemskega vozila se lahko pride potom dobrih vez, poznanstva, »švercanja deviz-«, dobrega spoznavanja deviznega poslovanja, carinskih predpisov itd. Kdorkoli pa seveda žila tudi nI majhna, saj stane kar 1.300.000 din. Toda po mišljenju nekaterih je še vedno bolje zapufati se za fička, kot pa 1.300.000 ukrasti in iz sebe napraviti zapornika. Da je fičo žarek okretno, gibčno vozilo, smo videli v zadnjem času, ko se je zelo spretno umaknil zmrzevanju cen. Ker sem ravno pri cenah, vam moram reči, da smo bili vsi zaprepaščeni, ko smo zvedeli, da se je kljub svečanim izjavam predstavnikov urada cen in Crvene zastave, da ni bojazni za ponovno podražitev fiča — vozilo podražilo. Tako človek v današnjem času res več ne ve — komu in kaj naj še verjame. Pri ponovni podražitvi se potrošnik vpraša, kako je mogoče, da ima to vozilo kar dve ceni in to v dinarjih Avtomobi večerjo. Joža ga noče polomiti in se zmesti, vso reč hoče opraviti strumno in vojaško, da bo major kar ostr-mel, kakega junaka ima med kotli. Zato Joža zamišljeno koraka po opranem betonu in preudarno ponavlja kot kak igralec pred premiero: »Druže majore, makaroni za večeru! Druže majore, makaroni za večeru! Druže majore, makaroni...« Kar samo se mu smeje, ko se sliši in vidi v žepnem zrcalu, takem z ženskim bitjem divjih oblin na zadnji strani (ogledala, ne ženske!). Kar zdi se mu, da mu kakih sedem dni nagradnega dopusta ne uide. In da bi bil njegov nastop res vrhunski, gramofonske plošče nikakor ne odstavi: »Druže majore, makaroni za večeru!« Pa spet: »Druže zna- nima veze s tujino, si kupi kot povprečen državljan domač avto in to — fičota. Ker se omenjeni avto kupuje večji del z dolgoročnim posojilom, ga imenujemo tudi z ljudskim izrekom »pufko«. Omenjeno vozilo je zelo ekonomično, vozi tudi po luknjastih, oziroma manj gladkih cestah, kar je prav posebno važno pri današnjem stanju cest. Kljub temu, da je fičo majhno vozilo, prejme lahko večje število potnikov, vsled tega je zelo podoben ženskim čevljem, ki naj bi bili na zunaj številka 35 na znotraj pa številka 39. Cena tega vo- jore, makaroni za večeru!« Naposled napoči veliki trenutek. Vrata se odpro in na pragu se prikaže major s svojim spremstvom. Kuharsko osebje kot vkopano obstoji, Joža pa zajame sapo, stopi s ponosnim korakom pred majorja, udari s petami, se izprsi in odločno raporti ra: »Druže makarone, majori za večeru!« Ćuk v tranzistorju 1.260.000, v dolarjih.pa samo 1000.— V dinarjih je cena še nekako jasna, ni pa jasna v dolarjih. Recimo, če nam banka da 750 din za dolar, potem »bogami košta fičo za čudo samo 750.000 din«. Pri tem pa nastane še drugo čudo in to, kdo plača razliko od 750.000 do 1.260.000 din, al' Jovo, al' Janez, ali še drugače rečeno, kdor kupi fičota v dinarjih, plača dva, dobi pa enega. To je že višja matematika, ki je niti jaz niti kdo drug ne razume, seveda pa me to ne moti, kajti domač pregovor pravi: »Vprašaš žihr, briga te pa n'č«. Ker je avtomobil postal zares potrošnikova želja, večina ljudi pri nas vsled tega meri standard po avtomobilih. Sicer ne vem, če je to merilo pravilno, to pa zato ker imamo nič koliko lastnikov avtomobilov, ki pogosto nimajo dati kaj v pisker, nimajo s čim opremiti stanovanja, se v kaj obleči, toda avto imajo in z avtom družbeno prevozniški ugled, to pa jim je tudi cilj življenja. Njihovo geslo pa je: — Voziti se skozi življenje. GREGA MAJHNO SPAJKALO Nemci so razvili pravo miniaturno električno spaj-kalo z napajanjem prek običajne napetosti 220 V. Ima porabo samo 16 wattov in tehta brez dovodne žice komaj 30 gramov. Grelna konica je tanjša od svinčnika. Miniaturna konstrukcija je uspela zlasti zaradi tega, ker ima spajkalo posebno grelno žico, izboljšali pa so tudi postopek izdelave. Uporaba novega spajkala bo omogočila tehnikom popravila na dosedaj nedostopnih mestih v aparaturah radijske, televizijske in elektronske tehnike. SATELITI Angleški znanstveniki so te dni objavili zan:mivo poročilo o vesoljskih poletih. Poleg znanstvenih izsledkov preseneča najbolj poročilo, da kroži trenutno okiog zemlje nad 400 objektov, največ ostankov umetnih satelitov. Ti sateliti bodo krožili še več sto let okrog zemlje in bodo v bodoče resno ogrožali polete v vesolje. 139437828275928276456764685^4567349319 ■ ^8 m i iS m Proteini za Afri-cane (Nadaljevanje in konec) Evropejci so temnopolto afriško prebivalstvo smatrali vedno kot primitivno, pogansko in po naravi zelo ravnodušno ljudstvo. Na podeželju, kjer revščina trdno upogiba kmetova ramena, ne pomeni beli človek civilizacijo, marveč samo razkošje. Dežela Mossi. Tiha revolucija, brez bobna in trobent, brez milijonov in traktorjev, brez solza. Prebivalstvo, ki je večna žrtev neusmiljene lakote in izseljevanja. Na njihova vrata trka tisoče težav. S.A.TE.C. (Družba za tehnično pomoč in socialne kredite) je na zahtevo vlade Zgornje Volte ocenila vrednost njenih obrobnih pokrajin. Čeprav je afriška zemlja tako silno revna, bi lahko hranila večje število prebivalstva kot ga hrani danes, le spremeniti bi bilo treba marsikaj. Po trebni so stroji za pletev, kolobarjenje za zaščito zemljine strukture, plodnost kultur in ravnovesje te plodnosti s kemičnimi gnojili itd. SUŽENJSKO DELO NA SKOPI ZEMLJI Vas, ki je prav tako brez imena kot prejšnja. Iste koče iz posušenega blata, samo številnejše, ista tišina vročega jutra, isti otroci in — isti starci. Na prvi pogled — nobene razlike. Samo njihove oči so nekoliko živahnejše, čeprav je v njih še vedno tisti nič. Brezskrbnejše so. To ni »vidno«, toda ti*možje in otroci niso zaskrbljeni. Ne boje se lakote. Pri njih ni doma izobilje, pa tudi pomanjkanje ne. Tu se je pošastni krog lakote razklenil. Tehnična raven črnega poljedelca, njegov način življenja in možnosti nakupovanja so izredno nizki in trdi. Živi iz ene sezone v drugo. Pletev je mučno opravilo in skoraj brez haska. Mož doige ure strga s primitivno lopato po trdi zemlji, izogibajoč se šopom trave, ki ščitijo, pa čeprav zelo slabo, zemljo pred žgočim soncem, medtem ko žena skrbno polaga seme v zemljo. SA.T.E.C. je pričela osvobajati kmeta v pokrajini Mossi tega suženjskega dela. Tradicionalne navade afriškega poljedelstva ne dovoljujejo uresničitve novega ekološkega ravnotežja, to pomeni, pridelati več in obdržati proizvodnjo na višji stopnji. Poljedelsko-živinorejska zadruga je bila dolgo samo neuresničljivi sen, sedaj pa že dobiva svojo podobo, čeprav so sredstva, odrejena zanjo, silno skromna. Če je osel v deželi Mossi domača žival, potem ima isti pomen kot pri nas mačka ali pes. Svoboden je, nihče ga ne preganja, le otroci se neprestano podijo za njim. Hrano si mora iskati sam. Ni pa vedno kar tako brez dela. človek ga je dolge tedne navajal na konjsko opremo. Takrat je prevažal drevesna debla, danes pa mu je gospodar zaupal odgovornejšo nalogo. Zaupal mu je svoje polje. Seveda, to še ni dvajseto stoletje, stari vek pa tudi ne več. Učinek je bil psihološko zelo močan: kmet je pripravljen sprejeti in uporabiti pogumnejše metode. Materialna plat učinka pa je še pomembnejša: posejal je večjo površino in pridelal dvakrat več. FA.O. priporoča ustanovitev središč, od koder bi se lahko širile napredne ideje v zaostale pokrajine. S.A.T.E.C. pa je že uspela vzbuditi v ljudeh zanimanje za zadruge. Rezultat, dva tisoč zadružnikov, se zdi kot velik oljni madež. Tu in tam črni gospodarji ne potrebujejo več nasveta belega človeka. Razvoj lastne dežele so prevzeli na svoje rame. Tudi mladi igrajo vse pomembnejšo vlogo v zadrugah. Želijo, da bi sledovi preteklosti kar moč hitro izginili. SAHARA šE NE BO KMALU OZELENELA Ko bo končan veliki Asuanski jez, bodo v Kongu nadaljevali z gradnjo drugega, ki bo, kakor zatrjujejo strokovnjaki, močno spremenil podnebje dvesto kilometrov daleč. Znani brazilski ekonomist Josue de Castro pravi, da so strokovnjaki z dodajanjem radioaktivnih snovi odkrili nove načine uporabe določenih gnojil, s katerimi se da veliko prihraniti. Trdijo, da bo atom v poljedelstvu kmalu prav tako pomemben kot je v elektriki. Že Rusi so spremenili nerodovitne in slane pokrajine — »Stepe lakote« (Osrednja Azija) v ogromen poljedelski okoliš, ki meri nič manj kot pol milijona hektarov. Tudi Izraelcem je v puščavi Naguev uspelo pridobiti sto tisoč hektarov nove, plodne zemlje. Njihove biološke raziskave so pokazale, da je veliko j-astlin, ki lahko uspešno kljubujejo suši. Navsezadnje ni izključeno, da bodo znanstveniki obvladali tudi muhavost vremena. Afrika je v dilemi. Na eni strani se ne more posvetiti samo industrijskemu razvoju, na drugi pa ne more brez moči čakati tehnično pomoč ostalega sveta, medtem ko njen domačin strada. Čimprej je treba najti ravnotežje v kmetijstvu in čimbolj poceni mora biti. črni domorodec ne more čakati toliko časa, da bo Sahara ozelenela; nejši je skrben in donosen izbor proizvodnja. Ko se bodo izboljšali življenjski pogoji, se bo spremenil tudi način življenja. Prebivalstvo bo postalo fizično in intelektualno močnejše. Sistem zadružništva je trenutno najboljši izhod. Drage tehnične izboljšave lahko rodijo bogate sadove le v skupnem delu. Načrt razvoja in poglavitne odločitve pa imajo v rokah stro-kovnjaki. Tuji seveda. Treba pa bo usposobiti domače ljudi, ki bodo vodstvo lastne dežela sprejeli v svoje roke. Osem desetin črnega prebivalstva živi od zemlje. Mali afriški šolarčki pa imajo pred seboj že drugačno prihodnost. Stroga šolska reforma bo napravila iz njih strokovnjake, ki bodo uredili zaostalo domovino. VAŠKI VRAČI SO ŠE VEDNO NEVARNI Na afriškem kontinentu se peščica mož bori v trdnih okoliščinah za omejitev lakote. Njihovo zlato pravilo je star kitajski pregovor: »Če hočeš človeka nasititi samo danes, mu daj ribo, če pa želiš, da bo jedel vse življenje, ga nauči ribariti.« Znano je, da je kmetijski napredek v Afriki dolgo zaviralo pomanjkanje plugov. Menili so, da bodo traktorji hitro rešili neprijetno situacijo. Niso pa vedeli, da je traktor moč uporabljati v teh pokrajinah, razen v tropskem predelu, le nekaj tednov. Zato bo prva velika sprememba v kmetijstvu uvedba plugov. Mnoge dežele so to hitro razumele. Madagaskar, Cad, Mali uvažajo tisoče plugov. . s S.A.T.E.C. je začela drugje. Prebivalca dežele Mossi uči izdelovati motike in konjsko opremo s skromnimi sredstvi, uči ga ravnati-z živino, sejati, vključevati ga v zadruge, skratka, beli 'človek osvobaja črnega sledov preteklosti. Tudi ostala Afrika je na tej poti. Živalska energija je najvažnejše sredstvo razvoja, čeprav so še druge. Pomoč osla v kmetijstvu Zgornje Volte je mogoča, ker je teh živali veliko, drugje pa te možnosti ni. Bo mali nomad še dolgo obsojen na tako življenje? tisti, & so odgovorni za afriško gospodarstvo, bi morali vedeti, da so potrebni čim hitrejši in učinkoviti ukrepi. Načrti o razvoju kmetijstva, pa naj bodo to državni ali pokrajinski, morajo posvetiti posebno pozornost problemu podhranjenosti, ki ustvarja pogoje tudi za prihodnost, črni kontinent bo moral prehoditi še dolgo pot, da se bo izvlekel 4z obstoječega stanja. Toda tu ni samo vprašanje povečanja porabe življenjskih sredstev, važ- Se nekaj je, kar sicer zavira napredek, pa je že davno obsojeno na propad. Vaški vrači. V neki vasi v Zgornji Volti na primer, določa vrač datum setve. Ta datum prečita v drobovju kokoši, ki ie posebej žrtvovana v ta namen. Včasih uspe, največkrat ne. Vojna proti lakoti je popolna vojna. Vsa sredstva zanjo so dobra in dobrodošla. Prvo in najboljše sredstvo pa je človek sam. Priredila Tonči Jalen VIHAR JE PODRL ENEGA OD DVEH TOPOLOV PRI MARKOVI CERKVICI V VRBI Vrbo, Prešernovo rojstno vas, si brez cerkvice svetega Marka in dveh visokih topolov pred njo, le težko predstavljamo. Zdaj pa je minilo že več kot pol leta, kar samuje pred zahodnim cerkvenim pročeljem le še en sam topol; drugega je v lanskem poletju podrl vihar. In še dobro, da ni mogočno, a trhlo drevo padlo na cerkveno streho. Kaj sedaj? Dvoje visokih' topolov kar nekako nujno spada k Markovi cerkvici. Drevesi prav gotovo poudarjata arhitekturo cerkvice in dajeta tudi Vrbi svojo značilno podobo. Torej bo kar prav, če sliko, ki nam jo je poletni veter podrl, popravimo, spomeniško varstvenim načelom bo ustreženo le s tem, da še preostalo drevo posekamo in zasadimo dvoje mladih topolov, ki naj vzporedno rasteta in kot hitro rastoči drevesi že v doglednem času vrneta vasici star mik. Da ne bo kaj narobe, je treba stvar vzeti v strokovne roke: zavod, ki mora pač bedeti nad pristnostjo Vrbe, da sredstva za nabavo dveh dreves — vse ostalo pa bodo Vrbnani sami napravili — le pobude čakajo! Tako so sami zatrdili, saj tudi nje moti en sam topol ob stavbi. Pa izrabimo priložnost in malo pokram-Ijajmo o tej ljubki cerkvici, za katero je sam Prešeren tako lepo rekel: In mirno plavala bi moja barka; pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval — svet Marka Cerkvica svetega Marka je stara, zelo stara, podružnica. Sprva, do 1. 1783 radovljiške fare, do 1. 1821 je spadala pod Rodine, odtlej pa je brezniška. Stavba je ohranila sledove prvotne gotske oblike. Srednjeveško svetišče ima obo kan, mnogokotno zaključen prezbiterij, ladja ima raven strop. Lopa pred vhodom v cerkev je bila dozidana v 17. stoletju in ima poslikan strop. Tudi zidana lesa v sklopu lope je zanimiva. Odtod so pridigali množicam, ki niso mogle v ozko svetišče, pač pa so se ljudje zgrnili kar po položnem bregu. Zvonikova streha je bila v Prešernovem času drugačna, bolj baročna. Toda velikanska freska svetega Krištofa na južni zunanji cerkveni strani je bila naslikana že v prvih letih 19. stoletja. Njo so že zrle pesnikove oči... Prav zdaj, ko je še zgodnja pomlad, je čas, da bi posadili novi topolovi drevesci. Vsaj v primeru Vrbe, ko gre za tako pomemben kraj na Gorenjskem, ne smemo odlašati in se šele spraševati, čigava naloga, pravica in dolžnost je, očuvati pristno lice Prešernove rodne pokrajine, našega dragocenega kulturnega spomenika. Taka je sedanja slika pri Markovi cerkvici Najlepši Prešernov kip Ko sta že stala oba topola... številni obiskovalci pesnikovega spominskega muzeja v Kranju uzro najpo-prej, ko stopijo v prvo nadstropje, prelepo marmorno poprsje mladostnega Prešerna. Tak je moral biti pesnik Slovesa od mladosti in sonetnega venca: lep, mlad in še kljub vsemu poln nad in upanja. To, doslej najbolj dognano kiparsko upodobitev Prešerna, je 1. 1898 izklesal v najfinejšem belem kararskem marmorju, slovenski umetnik Alojzij Gangl (1859— 1935), belokranjski rojak, ki pa je stalno živel na Dunaju. Pri dehi'je imel kipar na voljo le malo opor: pred\sem Goldensteinovo pesnikovo podobo, fotografijo sestre Alenke in živo Ernestino Jelovškovo, ki je tedaj še živela na Dunaju. Umetnik se je mogel opirati še na razne opise, ki so jih zabeležili pesnikovi sodobniki in celo nekaj prič je še živelo, ki so poznale Prešerna. — Zal, takrat še ~hi bila v razvidu fotografija pesnikove sestre Mine; ta važna podoba je prišla v prešerncslovski razvid šele 1. 1950. Sicer pa je bila pesnikova hčerka zelo podobna svojemu očetu: v izrazu, oblikah in potezah obraza, posebno v očeh. Ob tej, zares pesniški kiparski umetnini, moramo še to povedati,, da je pravzaprav ded večjega žasnutka, dejanega že L 1894. Kipar Gangl je namreč snoval mogočen Prešernov spomenik, ki naj bi vsaj v estetskem oziru visoko nadkrilil Zajčevega, ki še danes stoji ob ljubljanskem tromostov-ju. A prilike v domovini pač niso bile naklonjene umetniku, ki je imel svoj atelje v tujini. Vendar je prešernoljubce tudi pri tem Alojzij Gangl: France Prešeren v belem marmorja res prelestnem kipu žrl črv dvoma: le kakšen je bil Prešeren v resnici? Ganglova upodobitev se je mnogim zdela preveč idealizirana, preveč schilierjanska. Zato je dr. Josip Vošnjak sprožil drzen predlog, da bi »odprli Prešernov grob in bi lobanjo, ki je gotovo še ohranjena, premeril kak umetnik na vse kraje in tudi posnel po njej voščeno masko.« Vendar pa so umetniki in drugi esteti ta predlog (iz leta 1900) ogorčeno odklonili. Kljub temu pa se je taka misel znova zbudila L 1949* ko je bilo govora o prenosu Prešernovih zem-skih ostankov v Vrbo. Tudi tokrat je zmagal zdrav čut pietete. Kakšen pa je bil res po zunanjem videzu naš nekdanji soobčan? Sodobniki, ki so prvega kranjskega advokata v Kranju osebno poznali, so v obliki zapisanih pripovedi ohranili nekaj značilnih potez, ki nas opravičujejo, da si sami ustvarimo pesnikovo podobo. Prešeren je bil srednje velikosti, glavo je imel zgoraj nekoliko širšo, majhni ušesi sta bili tesno ob glavi, lice je bilo boij podolgovato. Vsak drugi dan jc pesnik šel k brivcu, da ga je gladko obril. Oči je imel Prešeren nenavadno lepe, bolj drobne, sive barve, ognjene, a ne hude. Ker je bil kratkoviden, se je zdelo, da ima oči le priprte. Čelo je bilo jasno, visoko, belo. Obrvi je imel pesnik košate in goste. Lasje so bili temnokostanjeve barve, bujni in prav gosti. Ni si jih dajal striči kot je velevala tedanja moda, pač pa jih je nosil dolge in pustil, da so mu padali svobodno do ramen. Nos mu je bil rahlo ukrivljen, po orlovsko, nekoliko bolj dolg. Usta so bila navadno stisnjena: govorili so, da ima sladka usta. Zgornja ustnica je segala nekoliko čez spodnjo in se večkrat rahlo tresla, če je bil pesnik rahlo razburjen. Brada je bila mala, okrogla, s plitvo jamico v sredini. Roke in noge so bile za kmečkega sina izredno majhne. Ves ta opis, vsaj kar se glave tiče, se kar nenavadno ujema z izrazom Ganglove umetnine. Anekdota Kako je Prešeren opravi ji vka ni zavezal jezik Znano je, da je bil naš veliki pesnik Prešeren dovtipen, v svojih dovtipih bolj ali manj zbadljiv, da je na nasprotnikovo ugovarjanje čeprav ni bil pripravljen, dal krepak odgovor; šegav je bil kot malokdo. Osti zbadljivk so vedno zadele v črno. Tudi to je znano, da se je rad sprehajal ob večernih urah ob nekdanjem pokopališču, kjer je zamišljen drobil ob zidu, ki je oklepalo grobove --umrlih. Koracal je do konca zidu, se naglo obrnil in spet mirno stopal proti mestu. Korak je nato usmeril proti gostilni »Jalen«, kjer je kaj rad kramljal z gospodinjo, ki ga je cenila in visoko spoštovala. Pesnikove večerne sprehode so dosledno motile znane ostarele, neporočene, klepe-/ tave in obrekljive Kranjčanke. Naš pesnik jih je preštel — sedem jih je bilo. »Oglejte si njegove lene noge! Kaj išče bogo-kletnež ob blagoslovljeni zemlji? V mestu se govori, da se muza okoli Jal nove dekle ... Za polič vina bi še Boga zatajil! Polič vina in ženska sta mu vse ... Učen je, na sodni dan pa ne misli! Ano ima, pa že stika za drugimi! Ta koruznik .. so ga opravljale klepetulje. Nekega večera pa se mu je porodila misel: »Tudi temu zmaju s sedmimi glavami bom kos!« je mrmral. Naslednji večer se je naš pesnik prej znašel na pokopališču. Skril se je za neko cipreso, postavil škaf," v katerem je imel dvanajst z voščenimi svečami oboroženih rakov, na tla, ob škaf pa položil bat ter čakal, da se bodo prikazale opravijivke. Ob običajni uri je družba ženščin pri-racala na svoje staro 'mesto in že se je pričelo ragljanje in sikanje strupenih jezikov. Naš pesnik, ki ga skup starih devic ni slutil, je tedaj prižgal svečice na rakovih hrbtih ter jirTpočasi spuščal iz skrivališča. Leno so se pomikali osvetljeni raki po stezici, medtem pa je pesnik udarjal z batom na dno škafa. Ko so ženščine zagledale plapolajoče jezičke in čule bobnenje, so pričele brezumno kričati: »Bežimo, bežimo, duše vstajajo iz grobov; zemlja se odpira, sodni dan se bliža ...« Pesnik Prešeren, naš veliki Prešeren, je nato pobral rake, jih spravil v škaf ter z vso ropotijo odšel do Jalnovih, kjer je Jamovi gospodinji pripovedoval, kako je obračunal z jezikavimi ostarelimi kranjskimi ženščinami. Pesnikove besede so čule hčere Jalno-ve mame fAna, rojena 21. 6. 1833, Marija roj. 8. 12. 1834 in Albina, rojena 31. 1. 1839. leta). Ana in Marija sta dan nato pripovedovali dobri prijateljici M. F. — kasneje poročeni M. L. — kaj se je zgodilo prejšnji večer na pokopališču. »Zaslužile so opravijivke tako plačilo!« je ogorčena ugotavljala Jalnova Ana. M. F. L. je po pesnikovi smrti doživljaj o Prešernu zaupno povedala svojemu sinu. častitljivi starček, ki ne želi, da se njegovo ime pove v javnost, mi je Prešernovo doživetje zaupal in dovolil, da ga v primerni obliki posredujem javnosti. V. D. Dvoje nagrobnikov Pred tedni, v sestavku o zvestem in vnetem raziskovalcu Prešernovega življenja Tomu Zupanu, smo pisali, kako je tudi vsej pesnikovi rodovini vdani mož poskrbel za grob Jere in Katre Prešernove. Tedaj s sliko plošče še nismo mogli postre-či. —. V zidu, na severni sončni strani zasip-ško podružnične cerkve svetega Štefana na Blejski Dobravi, je vzidana zgoraj pol-krožna plošča, ki pove, da »tu skupno počivata pesniku Prešernu najljubši sestri Katra Prešernova (8. 4. 1799 — 2. 9. 1873) in Jera Ambrožič-Prešernova (11. 3. 1798 — 12. 3. 1876); postavil Tomo Zupan«. Nam, še živečim pesnikovim častilcem, pa častitljivi monsignor takole naroča: »Če si potoval tu sem, daruj Prešernovima sestrama korak na njun grob. Pesniku pi-salka na Dunaj, Jera, in njegova oskrbnica Katra do zadnjega vzdiha, sta tu. Skupaj ležita v nevzdramnem spanju. Naj ti ne bosta premajhni ti kmečki pesnikovi sestri!« Kaka dosledna skrb za vse Prešernove, je gnala Zupana, priča tudi njegov lastni nagrobnik. Na prvoAnesto je dal zapisati Alenko Prešernovo, na zadnje mesto pa sebe. Vmes so našteti še ostali Zupanovi iz Smokuča. Res lep nagrobnik je prislonjen na vzhodno zunanjo steno cerkvice svetega Križa na Žalah v Ljubljani. Semkaj je hodil, dokler je še sam živel, trosit rdeče kapčevje... — ČRTOMIR ZOREČ Spominska soba Simona Jenka (Popravek in dodatek) V zadnji številki »Panorame« je trebš kar nujno popraviti tiskarsko napako: pri sestavku o Valentinu Zamiku je letnici njegove objave o pariški Komuni 1871 ia ne 1891! — Pri Erjavčevem priimku je treba dosledno Franca spremeniti v Franaj tako se je Fran Erjavec sam podpisovat Saj tudi dosledno pišemo France Prešeren, ne pa Franc P! V odstavku, kjer govorimo o vzdrževanju nagrobnega spomenika, je izpadel cel stavek: da se je s hvalevredno pripravljenostjo izkazala nosilka pesnikovega imena knjigarna »Simon Jenko« in poskrbela, da se je Jenkov nagrobnik popravil, odbit nos na pesnikovem reliefu pa nadomestil z novim. Tudi stroške za pozlatitev lire in črk na nagrobnem spomeniku, je prevzela knjigarna »-Simon Jenko«; za kar za« služi priznanje vse javnosti. — Lepo bo, ko bo še knjigarna »Mladinske knjige-«i pokazala podobno pripravljenost, nositi stroške s konservacijo Prešernovega nagrobnika. Med našo zadnjo in današnjo objavo o Simonu Jenku, se nam je, posrećilo točno ugotoviti lego sobe, v kateri je pesnik slovenske marseljeze v Kranju stanoval in umrl. To je precej velika soba (5X4 metrov), z razgledom na Smarjetno goro; nahaja se v prvem nadstropju bivše VVendlin-gove hiše, Pot na kolodvor št. 2. Sedaj je v Jenkovi sobi nameščeno računovodstva kranjskega'Zavoda za zaposlovanje invalid nih oseb. — č. Z. Hiša Jenkove smrti v Tomšičevi ulici Herojska Kalvarija ali pripoved o nevarnem vzponu na vrh Matterhorna (Nadaljevanje in konec) Prvi dan vzpona mineva hitro in skoraj brez dogodkov. Tako sem zaposlen, da nimam časa niti jesti. Delo je neprestano isto, ponavlja se ves dan: nahrbtnik pritrdim na klin, preplezam štirideset metrov razpoložljive vrvi, pritrdim konec vrvi na drug klin, se zopet spustim po nahrbtnik, da si ga zadenem na rame in zopet se vzpenjam po isti poti do zadnjega klina. In tako vse do noči. Časa in utrujenosti ne upam meriti. Noč me zopet preseneti na gladki steni, samo petnajst metrov pod edino skalno razpoko, kjer bi lahko namestil svoj bivak. Okrog mene je že skoraj trda tema in le s težavo dosežem razpoko nad seboj. V dolini me kliče Mario. Odgovarjam mu. Čeprav vse moje telo vpije od žeje, se ne morem odločiti, da bi raztalil sneg, s katerim bi si pripravil pi- jačo. Mrzli sunki vetra bičajo steno. Zaprem se v spalno vrečo, moje misli pa so pri Mariu, v daljnji Ir-kufski, na »m\ralem polu«. Zopet sem v toplih in prijaznih sibirskih izbah. Slišim pesem Irkutov, polno melanholije, vroča žeja, ki me muči, pa se počasi spreminja v oster vonj vodke, ki jo pripravljajo tam daleč. Potem zagledam ženin obraz in zopet je tu občutek neskončne osamljenosti. Sam sem, popolnoma sam, obešen na -klin, od ledenika pod menoj pa me loči praznina več sto metrov. Ko se zagrizem v »angleški prehod« je ura že skoraj poldne. Skala je nedopovedljivo gladka in trdna. Niti klini se je nočejo oprijeti. Nagnjena je, jaz pa sem akrobat na njej. In povrhu vsega še tako zasnežena, da si moram očistiti sleherno stopinjo. Ko bi Gigi Panei pozabil izdreti samo nekaj klinov, bi bila situacija manj težka! Napredujem počasi. Zabijem nekaj klinov bolj za dvig morale kot za varnost. Na rami mi visi nahrbtnik, ki se mi zdi vedno težji. Zopet se moram vrniti po kline. Ves dan sem pojedel samo nekaj koščkov sladkorja. Čez nekaj ur opazim letala, ki preletavajo steno nad menoj. Morda me iščejo, pa me ne morejo najti? Pogovarjam se z namišljenimi spremljevalci Na večer dosežem mesto, kamer je pred tednom dni pribita nevihta Paneia, Tas-sottija in mene. Tu me čaka petnajst klinov in zavoj hrane. Naš ponesrečeni poizkus, ni prav nič ohrabril mojega sedanjega samotnega vzpona. Na steno pritrdim spalno vrečo, zlezem vanjo, položim na kolena gorilnik in si pripravljam pijačo. Pogovarjam se s svojimi nevidnimi spremljevalci: »Gigi, kaj imaš raje, čaj ali kavo? In ti, Pieri, kaj boš pil?« Toda ne Gigi iny ne Pieri mi ne ogovorita. Pojem ne- VValter Bonattl Vrh Malerhorna in zmagovita Bonattijeva pot kaj prekajene slanine, lešnik in počasi prežvekujem, da prihranim želodcu nepotrebno delo. Za trenutek začutim nenavadno skrb, kot nekakšen strah, da bi zamudil važen sestanek. Kazalci na uri se pomikajo proti pol osmi. Zermatt je kot vsak veCer ves v lučeh, toda to ni tista svetloba, ki jo čakam. Nocoj moram Mariu sporočiti veliko novico: odločil sem se nadaljevati vzpon do vrha, kljubovati neznanemu, ki me čaka. Še pol ure in v dolini zagori težko pričakovana luč. Odgovarjam, o odločitvi pripoveduje zelena raketa, ki sveti pet sekund in potem zopet vse izgine, kot da ni nikoli ničesar bilo. Roke krvavijo Položaj, v katerem preživljam noč, je sila neudoben. V nogah začutim mraz, ki bi lahko postal nevaren. Zaustavil bi krvni obtok. Z rokami bijem po podplatih, da bi jih ogrel. In tako vso noč. Bedim, nemočno zadremam in zopet bijem po podplatih. Medtem ko sem pospravljal bivak, se mi je izmuznilo iz rok kladivo in izginilo v breznu. Na srečo imam še enega. Brez njega bi bil izgubljen. Zjutraj postane na previsih, ki jih moram preplezati, nahrbtnik tako težak, da ne morem več dalje. Nadaljevati tako, se mi zdi nemogoče. Odprem nahrbtnik in odbiram odvečne predmete: kos parmezana izginja v praznini pod menoj, dve bombi plina, pri katerih malo oklevam, pa se vendarle odločim, škatla marmelade, gnjat, kolački, posušeno meso, sladkor, koncentrirana kokošja juha, kondenzirano mleko. Rad bi vse to pustil na kaki polici za tistega, ki bo prišel za menoj, toda severna stran Matterhorna ne pozna takega razkošja. Zavitki padajo tiho, komaj zaznavni glasovi prihajajo iz požrešnega brezna. Telesni napori celega dne zahtevajo najmanj deset tisoč kalorij, jaz pa jih uspem dobiti komaj petsto. Toda zdržal bom kljub temu! Končno sem se le pregri-zel čez vrsto previsov. Nazaj ne morem več. Umik je nemogoč. Nobene izbire nimam več. Za vsako ceno moranr doseči vrh Matterhorna. Ta misel me tako prevzame, da popolnoma podzavestno stopim dalje. Toda nevarnost je prevelika. Kot Hipnotiziran sem. Ustaviti se moram, ker ne smem tvegati nobenega nepotrebnega giba. Hočem, da je moj duh svoboden, da postane jasen in prisoten. Od teh previsov dalje se mi gora ponuja kot past. Prostran pas gladkih in poledenelih skal me loči od ostale stene. Okrog štirih popoldne je. Še dve uri in zopet bo noč. Desno od izdajalskih skal opazim primeren prostor za bivakiranje. Nebo je kot raztaljen svinec. Oglaša se ledeni veter. Ničesar živega ni okrog mene. Nič, razen »Zizi«. Mali medvedek se mi neprestano smehlja. Obrnem se k nje- (Nadaljevanje na 9. strani) Pionirji * to je vaše Na začetku ... Vsak začetek je težak! Toda to za nas ne bo začetek, saj smo v našem časopisu že imeli podobno rubriko. Zaupno vam moram povedati, da le nisem tako zelo prepri- čan, da ne bo težko zbrati gradivo, ki vam bo ugajalo. Ne, ne mislim, da sem za to že prestar, saj pravijo, da ima človek toliko let, kolikor star se počuti. Jaz pa se po- čutim še mlad in bom lahko z vami spregovoril. Imam pa slabo lastnost, ki se je ne morem odvaditi — tremo. Verjetno jo imate včasih tudi vi. Da se ne bi preveč bal pri urejanju, sem poklical na pomoč pionirje pionirskega odreda Matija Valjavec na osnovni šoli v Preddvoru. Oni Obisk pri naših naročnikih Dosegli ste napredek To pot smo obiskali našega naročnika na Bledu. Našli smo ga v službi. Najprej smo povprašali sestro v zdravstvenem domu na Bledu, kdaj bo direktor dr. JANKO BENEDIK kaj prost? Povedala mi je, da bo delal do 12. ure, če pa bodo ljudje, pa tudi dalj. Pospremila me je do prijaznega direktorja. Stalni naročnik je že od leta 1952. Med živahnim pogovorom sem zabeležil tudi naslednje: KAJ MENITE O »GLASU«, KI JE IZHAJAL LETA 1952 IN O SEDANJEM? Razlika med tem časom je nepopisna. Pripomniti pa moram, da je bil medtem časom določen čas vaš časopis malce »re-volverski« kot temu pravimo. Kasneje pa je ponovno pričel opravljati nalogo, ki mu je zaupana. ZANIMA ME, KAJ NAJPREJ PREBERETE, KO DOBITE »GLAS« V ROKE? Pričnem na prvi strani, končam pa na zadnji. Zaradi pomanjkanja časa izpustim tudi kakšen vmesni članek. KAJ VAM JE V »GLASU« šE POSEBNO UGAJALO? Zelo rad sem prebiral članke v Panorami, ki so pisali o »PREŠERNU«. Mnenja sem, da bi morali po »Prešernu« pisati tudi o drugih. Verjetno bi ljudi precej zanimalo tovrstno pisanje o zgodovinskih znamenitostih na blejskem otoku. IMATE O PANORAMI KAKŠNO PRIPOMBO? Ja, to pa imam! Mnogo rajši bi videl, če jo ne bi bilo treba rezati. Smo pač v času, ko smo ljudje postali že skoraj suženj svojega dela in je za ostale stvari bolj malo časa. O ČEM BI MORALI PO VAŠEM MNENJU V »GLASU« ŠE PISATI? Malo več prostora bi lahko posvetili zdravstveno^prosvetni dejavnosti in krvodajalstvu. Zanimivo in potrebno bi bilo pisati o prehrani človeka in podobno. Za-željeni bi bili tudi razni rebusi ali križanke, kajti z reševanjem se človek zabava in izpolnjuje. Tudi razni spomini iz časa okupacije in NOB bi ljudi zanimali. JOŽE JARC imajo že več izkušenj v pisanju in bomo zato danes prisluhnili njim. Verjetno imate tudi po drugih šolah podobna glasila kot je njihov Matijev rod. če pa nimate glasil, kjer bi lahko objavljali svoje prispevke, pa prav gotovo vseeno včasih napišete kakšno pesmico ali krajši sestavek. Pošljite nam vse, kar bi zanimalo druge pionirje in mi vam bomo sporočili, kaj oni delajo! Pionirji iz Preddvora so pravi mojstri. Danes čitajte, kaj so napisali, naslednji teden pa bedo verjetno oni videli, kaj ste vi. Še en problem imam, ki ga moramo skupno rešiti. K?Tj naj damo naslov našemu kotičku. Nekaj predlogov že imamo: Mlada rast, Mladi glas in podobno. Na dopisnico nam napišite svoj predlog. Najboljšega bomo osvojili in izžrebali (če bo več enakih) enega pionirja, ki je predlagal naslov ter objavili njegovo sliko. Zato ne pozabite na dopisnico pripisati svojega naslova. Urednik Puslušajte tudi nas... Pionirjem je bilo obljubljeno, da bodo imeli v Glasu svoj prostor. Minilo je že nekaj časa od obljube, a naša stvar še ni stekla. Veliko imamo doživetij, ki so zanimiva za nas, a prav gotovo zanima tudi naše mamice in očke, kako rišemo, pišemo, kaj si želimo. Na nekaterih šolah imamo pionirji svoja glasila, vendar se tako le majhna skupina seznani z našim delom. Želimo, da naši prijatelji iz ostalih krajev Gorenjske spoznajo, kaj delamo in kako mislimo. Želimo, da tudi mi spoznamo svoje tovariše iz ostalih šoL Oglašamo se 1. aprila, vendar upamo, da boste naše prispevke vseeno prebrali, da nas boste vzeli resno ter posvetili obljubljeni pionirski kotiček. Delo mladih planincev Na marsikateri šoli deluje sekcija planinskega društva. Tudi na naši šoli se pionirji in mladinci polagoma vpisujejo v društvo. Naša sekcija ima 27 mladih planincev, ki se enkrat mesečno zberejo na sestanku. Naš vodnik je tov. Jocifova. Na sestankih beremo članke iz Pionirskega vestnika, pogovarjamo se o izletih in načrtih za delo v (krožku. Nekateri veliko po- vedo o planinskih dogodkih, marsikdo prinese tudi lepe razglednice. Društvo mladih planincev prireja izlete v bližnje gore. Bili smo na Zaplati, Kališču, Storžiču in na Kriški gori. V planinsko društvo se lahko vpiše vsak pionir, ki ljubi gore in hoče izpolnjevati planinska pravila. Maruša Tičar Herojska Kalvarija Nadaljevanje z 8. strani mu, kot proti živemu bitju, kot bi imel dušo: »Kaj praviš ti, Zizi Nama bo uspelo doseči tisto točko tam gori?« Čisto nagonsko ga pobožam in šele tedaj opazim, da so roke krvave in vse raz-pokane od ledu. Res, redki so bili trenutki, ko sem lahko nataknil rokavice! Počutim se tako izoliranega od sveta, da ob misi na človeka zajokam. Stena je samo še neskončna skorja ledu. Če se ozrem navzgor, ne vidim vrha, če pogledam navzdol, ni ZermaUa nikjer, samo kamni, ki jih izdira veter vrše mimo mene in Izginjajo v prazno. Zopet praznim nahrbtnik V duhu si predstavljam VVhvmpera pred sto leti. štiri telesa so leta 1865 strmoglavila v brezno. Morda prav na tem mestu! Kdo ve! Zmrazi me. V mislih »vidim« križ na vrhu Matterhorna, križ, ki stoji na vrhu moje Kalvarije. Noč je. Utrujen sem in ne vem; kako mi je uspelo najti mesto, kjer sedaj bivakiram. Štiri dni je že, kar se je začela moja avantura. Jutri je zadnja. Ravnodušno čakam trpi j nje, ki postaja vse bolj živo. Ob prvem svitanju odkri-jem, kaj me čaka. Petintrideset metrov visok previs krhkih skal se boči nad menoj. Letala že navsezgodaj preletavajo steno. Dajejo mi razumeti, da vrh ni več daleč. Še enkrat skušam razbremeniti nahrbtnik, da bi laže napredoval. Zopet izginja v brezna hrana, klini, stremena in skoraj bi vrgel tudi plastično čelado, ki me že štiri leta spremlja na najnevarnejših podvigih. Toda podzavestno zadržim roko in jo pritisnem k prsim. Kakšno neopravičljivo stvar bt bil pravkar napravil! Nežno ljubkujem te odrgnine in izbokline, kot bi bile resnične rane. Kamenje z Mont Bian-ca, Andov in s toliko drugih gora je že letelo nanjo in jo poškodovalo. Brez nje bi bil morda že mrtev. Pripnem jo nazaj na nahrbtnik, poleg medvedka in zopet moram dalje. Križ v soncu me je omamil Proti poldnevu se mi nenadoma zazdi, da v sunkih vetra slišim človeški glas. Nekaj trenutkov pozneje ne dvomim več. Nekdo je nad menoj! Toda kje? Na vrhu ali na grebenu Hoernli? »Kdo ste? Kje ste?« nemočno kličem v veter. Njihov odgovor mi bo morda pomagal najti vrh, ker se mi zdi stena, na prostoru, kjer sme brezoblična in Matterhom kot brez vrha. Toda njihov glas se izgublja v vetru in zopet je vse kot je bilo. Zopet sem sam s svojo utrujenostjo. Napori vseh teh dni in redkejši zrak so spremenili moj nahrbtnik v bombo z nedopovedljivo težo. Sam sebi se zdim kot svetopisemska oseba, obsojena, zaradi svojih grehov na večno vzpenjanje. Ob treh popoldne, komaj petdeset metrov pod vrhom, zagledam križ. V soncu, ki ga obseva, se mi zdi več žareč. Svetloba, ki jo izžareva, me slepi. To je neresnična čudežna stvar kot avreola svetnikov. Letala, katerih hrup me je do sem neprestano glušil, so uganila, da se nekaj dogaja. Oddaljujejo se in me puščajo samega. Morda iz sramežljivosti. Kot hipnotiziran iz-tegujem roke proti križu vse dokler ne začutm na svojih prsih njegovo kovinsko telo Zgrudim se na kolena in zajokam. TONCI JALEN AO//$/-%$++$$%$%$%+$+^M//^$$I%$$%/$-+%/+%+^3D^^^+$%$%$^^O$%$$^1//$%$%$$$%%7 Stopil j« h klavirju, sedel in njegovi prsti so sprotno drse.K po tipkah. Mehko so zveneli otožni glasovi žalostne in pretresljive melodije »Kozakova smrt«, ki jo je Mamice Meister zelo ljubil. »Taka poročila sem ved^ sf*d fcral zvečer v postelji,-« je mirno nadaljeval med igranjem. »Popolnoma ste me pomirili. Johnny, ali obiskujete kino? — ,Obsojenec je preživel noč, ne da bi zatašnl oči. Tudi zajtrka se ni dotaknil. Molče in s trdnimi koraki je stopil na morišče. Žalosten konec življenja, ki se je tako obetajoče začelo...' — Pogled na obešenca ni posebno lep!« »Povedal sem vara že, Maurice — če se pripeti Marv kaj hudega, vas bom zgrabil prej kot Čarovnik.« Johnnvjev glas se je tresel od razburjenja. »Čarovnik!« Pravnik se je zasmejal. »Ali se vi tudi ukvarjate s tistimi bedastimi domnevami? Z-cio zabavno!« In zaigral je: Ljubim te! »Čarovnik, haha! Jaz sem tu, živ in svoboden — in Čarovnik, kje je on? Vidile. to zveni skoraj kot pesem! Mrtev, na dnu luke v Sydneyu . .. ali pa se skriva kdove kje, v kakšnem južnja-škem mestu ali v pustinji — preganjan pes!« Ob zamreženem oknu je stal mož in strmel v sobo — svoj bradati obraz je pritisnil tesno k oknu. »Čarovnik je v Londonu in to dobro veste,« je odvrnil Johnny. »Kdove, morda je prav blizu vas, bliže kot slutite.« Prisluškovalec je naglo izginil. Toda Maurice ■Meister ni imel časa mislti na Čarovnika. Glasba ga je vsega prevzela in vezala nase. »Ali ni to krasno?« je vprašal tiho. »Kje na 28 svetu je ženska, ki bi mogla tako očarati srce in dušo moškega, kot to tu — ki bi bila toliko vrdena kot je božanska harmonija kakega mojstra? »Kvečjemu Gvvenda Milton,« je zagodrnjal Lanley. Igranje je naenkrat utihnilo. Meister je planil pokonci in se z divjo jezo obrnil k Lenleyu. »K vragu s to Gwendo Milton in njenim bratom — živim ali mrtvim!« je zatulil. »Ne omenite mi nikoli več teh imen!« Zgrabil je za čašo whiskyja, ki je stal na klavirju in jo izpraznil v dušku. »Kaj res mislite, da jo imam na vesti? Ne! Ravno tako malo, kakor vi ali kak drug tak slabič in stokavec, ki mu je duša prepojena s pomilovanjem samega sebe! Tako je z vami, da — moj ljubi dečko — sami sebi se smilite! Samo svojo lastno nesrečo objokujete! Smetana vaše nečimrnosti se je skisala!« Nenadoma pa je svoj ton spremenil. »Ah, le čemu se neki jezim! Zakaj ste tako neizrečno nizkotni? Johnnv, ne bi se rad prepiral z vami. Kaj hočete pravzaprav«? V odgovor je izvlekel Lenley iz žepa majhen zavitek in ga odprl na mizi. V zavitku j« ležala, skrbno zavita v vato, majhna, z dragimi kamni posuta narokvica. »Ne vem, kaj bi še moral prejeti, toda to tU bo vsoto verjetno nekoliko zvišalo.« Meister je vzel narokvico in jo nesel k lučL »Oh, saj to je tista narokvica, čudil sem se že, kaj ste storili z njo!« »Spotoma sem jo šel iskat — imel sem jo skrito pri prijatelju. To je vse, kar imam za svoja tri leta ječe,« je dejal grenko. »Tri tatvine in samo pri temle sem nekaj zaslužil.« Maurice je zamišljeno napel zgornjo ustnico: »V mislih imate svoje drugo juna::ko delo — tisto malo zadevico v Camden-Crescentu«. »•Ne govoriva več o tem!« je dejal Lenley nestrpno. »Ti posli so zame opravljeni! Zapor me je izmodril in ozdravil. Pri zadevi Camden-Cres- cent pa Jo je možak, ki ste mi ga poslali v pomoč, s plenom pobrisal. To ste mi povedali sami.« V tem trenutku je v Meistrovi glavi dozorel načrt. »Nalagal sem vas« je spregovoril počasi. Nato pa je zaupno nadaljeval: »Najin prijatelj jo nikoli nI pobrisal s plenom.« »Kaj?« »Plen je skril. Priznal mi je, preden sem mu pomagal, da je odrinil v Južno Afriko. Nisem pa vam tega prej povedal, ker nisem hotel imeti nobenega opravka več z zadevo Darnleigh. Dokaj ljudi bi bil lahko našel, da bi šli po plen, vendar nisem nikomur zaupal.« Na Lenleyevem obrazu se je pojavila neodločnost, koti ustnic so se mu povesili. »Pustite, naj leži, kjer je,« je dejal, vendar nič kaj prepričljivo. Meister se je zasmejal. To je bil prvi njegov naraven smeh tega dne. »Tepec neumni! Svojo dobo ste odbrenkali, toda kaj imate od tega? Tole!« Dvignil je drago-tino proti luči. »In če vam dam zanjo 50 funtov, bom okradel samega sebe. Za nabiralnikom vode pa leži zaklad, vreden svojih 8000 funtov — in je vaš, če ga greste iskat. Saj ste, Johnnv, zanj že plačali ceho.« »Za vraga, res sem!« je siknil skozi zobe Lenley. »Pošteno in drago sem plačal!« Meister je naglo preudaril. V teh nekaj trenutkih je zapustil, organiziral in naredil nove načrte. »Izpeljite to reč še danes!« je predlagal in Lenley se je zopet obotavi'al. »Razmislil bom še. Ce poiskušate izdati me. . . Meister se je spet nasmehnil. »Ljubi moj dečko, pccku.sam samo storiti vam uslugo in s tem tudi vaši sestri!« »Koliko je hišna številka? Pozabil sem že!« Meister je dobro vedel za hišno številko, on ni pozabil ničesar. »Sederninpetdeset. Tistih petdeset funtov za narokvico pa vam dam takoj zdaj.« Odpii je pisalno mizo in vzel iz nje kaseto. »To bo zadostovalo za prvo silo.« Lenley je bil še vedno neodločen, nihče ni vedel to bolje kot Meister. »Ce pojdem po tisto reč, hočem imeti zanjo polno vrednost ali pa si poiščem drugega prekupčevalca,« je rekel. Beseda prekupčevalec je Meistra vedno zbodla, kadar jo je slišal. Tudi zdaj je namrščil čelo in nejevoljno zamahnil z roko. »Prekupčevalec? Johnny, tako ne smete govoriti z menoj!« »Zelo ste občutljivi!« se je nasmehnil njegov klient. »To imam v zahvalo, da vam pomagam, ko bi vas moral naznaniti. ..« Glas pravnika se jo tresel. »Drugega prekupčevalca si boste poiskali? Tu imate petdeset funtov.« Vrgel je denar na mizo. Lenley ga je preštel in vtaknil v žep. »Na deželo nameravate torej? In sestrico boste vzeli s seboj? Torej se bojite moje svojevrstne privlačnosti?« »Zal bi mi bilo, če bi me zaradi vas obesili,« je dejal Len!ey, in vstal. »Vam bi bilo najbrže ljubše, če bi videli viseti Čarovnika? Mislite si pač, da se bo vrnil tja, kjer ga čakajo vislice? Saj ni neumen! Razen tega pa se ničesar na svetu ne bojim.« Za njegovim hrbtom so se odprla vrata. Bliskovito se je obrnil. Bil je dr. Lomond. Haekitt ga je pustil v ropotarnici in popolnoma pozabil, da je še v hiši. Doktor je stopil v sobo in obstal, ko je uzrl mladeniča. »Halo — oprostite! Ali sem zmotil kak pogovor?« »Le vstopite, doktor, le naprej! To je moj prijatelj, Mr. Lenley.« V Meistrovo začudenje j« zdravnik pokimal. »Da, pravkar sem se nekoliko pomenkoval z vašo sestrico. Vrnili ste se ravnokar — z dežele, kajne? »Vrnil sem se ravno iz zapora, če mislite to,« je dejal Lenley odrezano in se namenil k izhodu. Roka mu je ležala na kljuki, ko se vrata naglo odprla in v sobo je pogledal sam Hackitt, bled kot smrt. »Gospod!« je vzkliknil, nato pa stopil k Meistru in polglasno nadaljeval: »Nekdo bi rad govoril z vami.« »Z menoj? Kdo neki?« »Imena ne vem, ker ga ni povedal,« je hropet Sam. »Povem naj vam le, da je Čarovnikov 6el.« Meister je prebledel. Dr. Lomond pa mu je pomignil, naj bo miren. »Čarovnik?« je dejal dr. Lomond odločno. »Pripeljite ga noter!« »Doktor!« »Vem, kaj delam,« je poudaril doktor. »Doktor, zblazneli ste! Recimo... recimo...« »2e dobro, že dobro!« je odvrnil Lomond in se zazrl v vrata 32 Cez nekaj časa so se vrata odprla in pred bledim Meistrom se je pojavilo — dobro oblečeno vitko dekle, s hudobnim smehljajem na očeh. »Cora Ann!« je hropel Mesiter. »Tako je! Ali sem vas prestrašila?« Zaničljivo je pokimala. »Halo, doktor!« »Halo, mali kupček nesreče! Srce mi razbija' zaradi vas!« »Ste se tudi prestrašili?« je nagajala. »Meister, govorila bi rada z vami!« Njegov obraz je bil še vedno bled, vendar j« zadušil v sebi paniko, ki jo je izzvalo ime Čarovnika. »Prosim, draga moja — Johnny!« Ostro ga je pogledal. »Ce boste kaj potrebovali, dragi moj dečko, saj veste, kam morate iti,« je dejal in Johnny je razumel, kaj je hotel reči! Z radovednim očesom je še enkrat pogledal nepričakovanega, lepega prišleca in zapustil sobo. »Ven!« je strogo dejal Meister Hackittu kot da je pes, toda mali možic je neustrašeno vztrajal na svojem mestu. »Ne govorite tako z menoj, Meister, kajti danes vas bom zapustil!« »Pojdite k vragu!« je godrnjal Meister. »In drugič, kadar me spet primejo, si poiščem drugega zagovornika!« je glasno rekel Sam. »Prihodnjič, kadar vas spet zalotijo, boste sedeli sedem let,« se je glasil odgovor. »Zato pa hočem imeti drugega branitelja.« Meister se je z jeznim pogledom obrnil nanj »Poznam moža, kakršen ste vi, ki je mislil, da j« zelo pameten. Prosil je, naj ga zagovarjam.« »Temu bi jaz ne rekel, da je pameten!« »Ali mislite, da bi ga branil? Raje bi ga videl mrtvega!« »No, bil bi na vsak način na boljšem,« ga ]• nadrl Sam. Lomond in dekle sta z velikim zanimanjem poslušala. »To ima človek od tega, če pomaga izvržku človeštva!« je menil Meister, potem ko je izginil razkačeni služabnik. Kazalo je, da bi Meister rad ostal sam z dekletom in ker se je Lomond nameraval vrnitlf je dejal, da je zgoraj v Meistrovi sobi nekaj pozabil. Maurice je čakal, da so se za starim možem zaprla vrata, potem pa je začel: »No — ljuba moja Cora Ann, vedno lepši postajate. Kje pa j« vaš ljubi mož?« »Mislim, da mislite tako, ker ste še živi, on pa je mrtev, ne?« RADIJSKI SPORED VELJA OD 3. APRILA DO 9. APRILA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski -dnevnik ob 19.30. SOBOTA — 3. aprila 8.05 Poje Koroški akadem-ki oktet — 8.25 Zabavne melodije — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole Kamnik pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure s pevcem Ivom Robičem — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Opoldanski spored narodne zabavne glasbe — 12.30 Veseli kmetovalec — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Prizori iz Poličeve opere Deseti brat — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15 30 Nastopa Zbor Slavček iz Trbovelj — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izložbeno okno — 18.45 S knjižnega trga — 39.05 Glasbene razglednice — 20.00 V soboto zvečer — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna NEDELJA — 4. aprila 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.37 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo—I. — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo— II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 V svetu opernih melodij — 15.05 Športno popoldne — 18.00 Radijska igra — 18.36 Album francoske in ruske glasbe — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 V plesnem ritmu z orkestrom Ray Gonniff — 23.05 Jugoslovanska glasba iz ljubljanske in beograjske radijske produkcije 1 / PONEDELJEK — 5. aprila 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 855 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in zapoj-mo — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe — 10.15 Pisan orkestralni intermezzo — 10.35 Naš podi'? tek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetiiski nasveti — 12.15 Čez hrib in dol — 12.30 Skladbe, ki sta jih navdihnila spiritual in jazz — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 SnO: red priljubljenih tenorskih arij — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Zabavni zbori in godala — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Družba in čas — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izbrali smo za vas — 20.40 Skupni program JRT — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo TOREK — 6. aprtia_ 8.05 Štirje kovači in trio Jožeta Krežeta — 8.20 Od melodije do melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Odlomek iz opere Večni mornar — 9.45 Četrt ure z orkestrom Man-tovani — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Nastopa ansambel Milana? Stanteta s solisti — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert, po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pol ure z ansambli in vokalnimi solisti zabavne glasbe — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital alti stke Marije Biten-čeve — 20.20 Radijska igra — 21.04 Sefenadni večer — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Zabavni intermezzo — 23.20 Skupni program JRT SREDA — 7. aprila_ 8u05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan . svet pravljic in zgodb — 9*10 Tora ben Tsvi poje judovske narodne pesmi — 9.25 Domače pesmi in napevi — 9.45 škerjančeve skladbe za virtuoze — 10.15 Melodije za razvedrilo — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Kvintet Vilija Petriča in ansambel Rudija Bardor-ferja — 12.30 Dueti iz oper dunajskih klasikov — 13.30 Priporočajo vam — 20.00 Poje moški zbor ameriških vojaških kadetov — 2020 Tako pojo in igrajo v Pragi — 20.40 Nižava — radijska priredba opere — 22.10 Plesna glasba — 2305 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč ČETRTEK — 8. aprila 8.05 Jut ran i i zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Trije manevri — 9 35 Narodne in domače riže — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Na kmečki peči — 1230 Mali opoldanski koncert z godali — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši solisti v operah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Igra vam pihalna godba Ljudske milice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Od popevke do popevke — 23.65 Večer sodobne klavirske glasbe PETEK — 9.*aprila_ 8.05 S simfoničnimi zbori po domovini — 8.35 Romunska zabavna glasba — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Pihalni orkester Radia Leipzig — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Ženski komorni zbor iz Ljubljane — 50.35 Novost na kr.'ižni polici — 10.55 G'as-bena medigVa — 11.00 Nimaš prednosti — 12.C5 Kmetijski nasveti — 12.15 Kvintet bratov Avsenik in Trio Darka Škobemeta — 12.30 Odlomki iz Verdijevega Rl-go'eta — 13.30 Priporočalo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — '14.35 Variacije za pisane zasedbe — — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Romunska narodna glasba — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 15.45 Kulturna kronika — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Svetovne operne hiše — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih- — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Srečanje z našimi starimi mojstri KINO Kranj »CENTER« 3. aprila amer. ban7. CS Bfm PAST ZA STARŠE ob 17.50 in 20. uri, premiera nem. filma TOLPA GROZE ob 22.20 4. aorila nemški film TOLPA GROZE ob 12.40, amor. barv. CS film PAST ZA STARŠE ob 14.40, 16.50, 19. uri, premiera amer. barv. CS filma BREZNO IN NIHALO ob 21.20 f Kranj »STOR2IČ« 4. aprila amer. barv. film SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA ob 10. uri, amer barv. CS Clrn PAST ZA STARŠE ob 16. uri, angl. barv. CS film DŽUNGLA LEZOTE ob 18.10 5. aprila amer. barv. CS PAST ZA STARŠE ob 18. uri 6 aprila nemški film TOLPA GROZE ob 16., 18. in 20. uri 7. aprila nemški film TOLPA GROZE ob 16., 18. in 20. uri 8 aprila nemški film TOLPA GROZE ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 3. aprila angl. barv. CS film DŽUNGLA LEPOTE ob 20. uri 4 aprila angl. barv. CS film DŽUNGLA LEPOTE ob 16. uri, nemški film TOLPA GROZE obl8. in 20. uri Kropa 3. aprila meh barv. film PESEM UPORNIKA ob 20. uri t 4. aprila amer. barv CS film NA MURI ob 15. in" 19.30 meh barv. film PESEM UPORNIKA ob 17. uri Cerklje »KRVAVEC« 3. aprila amer. barv. CS NJ IMENA NA NABOJU ob 20. uri 4. aprila amer. barv. CS ENOOKI JACK ob 15.30 in 20. uri Naklo 3. aprila amer. CS film NAPAD V ZORI ob 20. uri 4. aprila amer CS fikn NAPAD V ZORI ob 17. uri Jezersko 4. anrila amer. film NORČIJE V OPERI ob 15. uri Gorice 4. aprila amer. film NORČIJE V OPERI ob 20. uri 5. aprila nemški film TOLPA GROZE ob 16., 18. in 20. uri 6 aprila amer. barv. CS film BREZNO IN NIHALO ob 16., 18. in 20. uri 7. aprila amer barv. CS film BREZNO IN NIHALO ob 16., 18. in 20. uri 8 aprila amer. barv7. CS film BREZNO IN NIHALO ob 16., IS. in 20. uri Jesenice »RADIO« 3. do 4. aprila nem. jug. barv. CS film VINETOU II. DEL 5. aprila amer. barv. CS film NEKATERI BODO PRITEKLI 6 do 7. aprila ameriški film PATROLA SMRTI 8. in 9. aprila poljski CS film GANGSTERJI IN FILANTROPI Jesenice »PLAVŽ« 3. do 4. aprila ameriški film PATROLA SMRTI 5 do 6. aprila nem. jug. barv. CS fiim VINETOU II. del 8. do 9. aprila češki CS film LABIRINT SRCA Žirovnica l! 3. aprila ital. barv. W film KAPETAN OGENJ 4. aprila švedski film HUDIČEVO OKO 7. aprila nem. jug. CS film VINETOU II. DEL ). Dovje-Mojstrana 1 3. aprila švedski film HUDIČEVO OKO 4. aprila ital. barv. VV film KAPETAN OGENJ 8. aprila nem. jug. barv. CS film VINETOU II. del i Koroška Bela S 3. anrila češki CS film LABIRINT SRCA 4. aprila amer. barv CS film KOMANčEROSI 5. aprila ameriški film PATROLA SMRTI 1 Kranjska gora 3. aprila amer barv7. CS film KOMANčEROSI 4. anrila češki CS film LABIRINT SRCA 8. aprila ameriški film PATROLA SMRTI Podnart 3. aprila špan barv. film LEPA LOLA ob 19. uri 4. aprila amer. barv film ČRNI NAREDNIK ob 17. in 19. uri Radovljica 3 aprila amer. Barv. film ČRNI NAREDNIK ob 18. uri 4. aprila špan. barv. film LEPA LOLA ob 16. in 20. uri 4 aprila angl. film OBVEŠČEVALEC ob 18. uri 4. aprila amer. barv film ČRNI NAREDNIK ob 10. uri dopoldne 6. aprila zap nem. film ZADNJA PRIČA ob 20. uri 7. aprila zap. nem film ZADNJA PRIČA ob 18. in 20. uri 8 aprila amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BOUN-TY ob 18.30 9. aprila jug. barv7. CS film DEŽELA 5. KONTINENTOV ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V Kranju NEDELJA — 4. aprila ob 10. uri URA PRAVLJIC — 21 program, ob 15. uri gosto* vanje v Poljanah, ob 20. uri gostovanje v Zireh Fulda: OGNJENIK PETEK — 9. aprila ob 19.30 uri Negri: MARINA — red premierski Za razvedrilo BREZ BESED BREZ BESED IDENTIFIKACIJA ŽELEZNIŠKIH VOZ ' Podjetje General Electric iz ZDA je konstruiralo sistem naprav z elektronskim računalnikom za ugotavljanje, kje se nahajajo železniški vozovi. Sistem naprav v trenutku ugotovi za vsak vagon posebej (tovorni ali osebni), v katerem kraju se nahaja, kam j« namenjen in to na železniških progah v dolžini 3 milijone milj. Sistem naprav bo v bodoče ogromno doprinesel k boljšemu izkoristiku transportnih zmogljivosti, prav tako pa se bo zmanjšalo število zaposlenega železniškega personala. BREZ BESED SREČA •Jrf ŠOFER »Takoj popij mlekoN »Ne smem, vozim!« PRISEBNOST »Ali si sedaj srečna? Tako se ti je mudilo, da bi dala cvetje v vodo.« »Ali so to kolesa najinega vozila?« g KEMIČNE TOVARNE V TAJGI ^= Na področju Krasnojarska v Sibiriji so Sovjeti =§§ zgradili velik kemični center za predelavo lesa, ki ga hj dobivajo iz tajge. V zadnjih letih so tod zrasle ogro HH mne tovarne za izdelavo celuloze, papirja, avtomobilih skih gum, kavčuka, viskoze, svile, terpentina, glukoze, =j fotopapirja, barv, lakov, medicinskih preparatov kot 1= streptomicina itd. hj Na področju Krasnojarska tako proizvajajo skupno W= nad 120 različnih kemičnih izdelkov. §j ČOLNI S HITROSTJO 40 VOZLOV T121 je novi hitri čoln švedske vojne mornarice = ki doseže hitrost 40 vozlov t. j. okrog 65 km na uro. HH Čolne so izdelali v ladjedelnicah Karlskrona v Gote- E borgu. Pri dolžini 425 m in širini 7,1 m izpodrivajo hj 190 ton. Vsak čoln poganjajo tri »Bristol-Siddelev« HH plinske turbine s skupno močjo 12.930 PS. Posadko po- S sameznega čolna sestavlja 30 mož. Zaradi morebitne uporabe jedrskega orožja ima hj čoln nekoliko drugačno obliko in popolnoma pokrit === most. Posebno prednost so dosefli s pHnskimi turbinu nami, ki zavzemajo relativno zelo malo prostora, poleg -hj tega pa jih ni potrebno predhodno ogrevati in so tako-1= rekoč v trenutku pripravljene za pogon. H NA DANSKIH ŽELEZNICAH UPORABLJAJO 5== ELEKTRONSKI RAČUNALNIK =s= Danska je prva dežela v Evropi, kjer si je želez-fjff niška družba omislila moderni računalnik za izdajo f||| voznih kart. Jedro naprave je digitalni elektronski ra-mi čunalnik, ki je zvezan s 115-timi postajami, od koder fjfj dobiva podatke o voznem redu in izdajah ter rezer-iš= vacijah voznih kart. Hkrati z rezervacijo in izdajo kart na železnicah oskrbuje računalnik tudi karte za avtobuse železniške družbe. V eni uri vknjiži računalnik 4.000 podatkov ali odgovori na najrazličnejša vprašanja npr. o posebnih vožnjah itd. Vozne karte rezervira računalnik že dva meseca vnaprej. Naprava je vezana s 34 kanali teleprinterja po vsej Danski, prav tako pa tudi v Nemčiji. Rezervacijo ali izdajo karte oskrbi naprava v 0,