Naročnina mesečno K Diu. zo inozemstvo 40 Din — nedeljske izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din SLOVENEC Cek račun i LjnS-liana it. loii.o i« 10.549 in»rraiei Sarajevo šiv. "163, Zagreb fttv 54 011, Praga-Dunai 24.7V Kopitarjevi aLfe/HI ieva 6. telefon 299» Telefoni srednlštvs: dnevna alniba 205» — sočna 2996, »»4 Id «05» ■ Uhaja vsak das zjutraj, razen ponedeljka In dneva po pra/.niko Opore naše varnosti Na ustanovnem državnem kongresu |RZ v Belgradu ie imel dr. Milan Stojadinovič govor, v katerem je v spretnih in preciznih zamahljajih izklesal notranje in zunanjepolitični program politične stranke, ki ii ie do sedai pripadal kot član izvršnega odbora in ki ga je v trenutku, ko to pišemo, brez dvoma že poklicala na predsedniško mesto, kjer je zares tudi njegov prostor. Med tem ko bomo imeli še večkrat priložnost s tega mesta razčlenjevati notranjepolitična stremljenja novega velikega vsedržavnega političnega gibanja, ki je dobilo svoje ustanovne listine na bel-grajskem kongresu, predvsem v zvezi z raznimi resolucijami kongresa, čutimo, da je naša dolžnost, da takoj že danes povzamemo iz predsednikovega govora zunanjepolitični del ter v njem podčrtamo nova dejstva, ki jih vsebuje in nove smeri naše zunanje politike, ki se v njem zrcalijo. Evropa zadnje ledne z velikim zanimanjem in morda z nekaterih strani tudi z nepotrebno histerijo gleda na jugoslavijo, ki ie postala središče velikih zunanjepolitičnih dogajanj. Z govorom dr. Milana Stojadinoviča ie sedaj postrežena, kajti v njem sc nahaja vse, kar je treba vedeti o načinu, kako si naša dTŽava zamišlja svoje soživljenie z evropskimi državami in svoje sodelovanje pri raznih problemih, ki jih je razburkani sodobni čas kakor ob nevihti nametal na površje. Iz predsednikovih besed zverti samozavestna skrb za varnost naše države. Mi nismo velesila, da bi lahko kar samo nase računali pri obrambi obstoječega političnega reda. Okrog nas je silno mnogo trenja. Vsestransko se križajo po Evropi razšdrjevalni in osvojevalni toki velikih in malih držav, ki jih podpihujejo samožrti nacionalizmi aH pa lakomnost mednarodnega kapitala. Zemljepisno ležimo na važnem prostoru, naša zemlja krije ogromna naravna bogastva. Torej je skrb za varnost našega doma upravičena in si mora ne samo vsaka vlada, marveč tudi vsaka stranka, ki hoče biti nositeljica države, biti na jasnem glede načina, kako je treba državo zavarovati na zunaj, da bo spoštovana od vseh in da ne bo postala nenadoma plen roparskih instinktov, ki se kaj radi narode na obronkih držav, ki so slabotne in vase ne zaupajo. Poslušajmo predsednika vlade, kako si oh to nalogo zamišlja. Najbolj gotova obramba, najbolj varen in zvest čuvaj naše svobode je — naš narod sam in vojska, ki si jo je vzgojil. Glede tega ra treba biti nič sentimentalen, še manj pa naiven v svetu, ki se podira. Tatove drži od hiše hud pes in zavest, da so za zidom revolverji. Žalostno je, da je iako, toda v življenru države moramo z dejstvi računati. Mi smo torej polni spoštovanja do vseh zavezništev, do vseh prijateljstev, do vseh ustanov mednarodnega značaja, ki nam varnost jamčijo, a v prvi vrsti zaupamo sami v sebe in v svojo obrambno silo. Mi imamo svoje zaveznike in prijatelje brez izjeme radi, a zanašamo se v prvi wsti na svojo junaško vojsko, ki je izraz naše narodne in državne volje, da se ohranimo kot narod in kot država, in ki je tudi sankcija, nezgrešljiva sankcija proti vsem in vsakemu, ki bi se v mednarodnem življenju spodtikal ob naš obstoj in ob naše pravice do enakopravnosti in enakovrednosti. Po tej osnovni ugotovitvi, ki mora biti osnovna za vse bodoče delovanje stranke )RZ, je predsednik dr. Milan Stojadinovič ocenil vsa druga jamstva, ki jih naša država poleg svoje vojske še ima, da nanje lahko oslanja varnost svojih meja in nedotakljivost svojega ozemlja. Semkaj spada najprej Zveza narodov, ki se je leta 1919 predstavila vsemu svetu, predvsem pa malim državam, kot boginja svobode in kot maščevalka vsake krivice storjene narodom, malim kakor velikim. V tem svojem poklicu je Zveza narodov v teku let in na trdih preizkušnjah zadnjih let omahnila. V istem razmerju je tudi padlo zaupanje v njo. Zopet se ni treba spraševati, če je kriza zaupanja upravičena ali ne, oziroma če se Zvezi narodov dajo njene slabosti odpustiti ali vsaj razumeti. Vzeti moramo okruto dejstvo kot pred nami leži. In io dejstvo pravi, da je Zveza narodov nehala biti — vsaj za srednje in made narode — edino jamstvo za njihovo varnost. Abesinski neguš ima sedaj priložnost o tem premišljati. V Zvezo narodov še verujemo, toda z boli zmernim navdušenjem, podobno kot v prijatelja, ki smo ga že enkrat na lažeh zalotili. Iskali bomo torej drugih opor Katere? Tudi na to dr. Milan Stojadinovič odgovarja V prvi vrsti so to naši zavezniki v Mali zvezi jn Balkanski zvezi. Obe skupaj štejeta 70 milijonov prebivalcev in torej predstavljata moč, pred katero mora imeti Evropa spoštovanje. Obe zvezi imata natančno določeno območje, kjer mora biti sodelovanje brezpogojno in popolno. Naša država svoje obveznosti izpolnjuje do zadnje pičice in jih bo brezpogojno izpolnjevala ter brez pridržkov zaupa v enako pripravljenost svojih zaveznic. V tem neomejenem medsebojnem zaupanju v realno vrednost Male zveze in Balkanske zveze za primer, kadar bi nastopili dogodki, ki bi zahtevali avtomatično sodelovanje vseh zaveznic po določbah pogodbe in po klicu srca, ima naša država že velikansko oporo za svojo varnost in za svojo mendarodno veljavo. So pa seveda zunanjepolitična področja, ki jih niti pakt Male zveze niti Balkanski pakt ne objemata in kjer je nam prepuščena neomejena svoboda od-ločevanja in izbere. Predsednik vlade je to iz-rečno naglasil. »Našo državo v Evropi čislajo in iščejo njenega prijateljstva.« Tudi na področju, kjer smo si ohranili svobodo, si bomo šli iskat opor za čim večjo varnost naše državne celine. Zakaj bi jih zanemarjali, ko nam lahko samo koristijo! Nam in vsej Evropi, ko je naša politika miroljubna. IRZ je torej na usta predsednika dr. Milana Stojadinoviča razvila zunanjepolitični program, ki ga ji nobena druga stranka ne more postavili nasproti enakovrednega Kot je ona sama neodvisna od vseh zunanjepolitičnih vplivov m hoče bili s polnim imenom samo jugoslovanska, tako ludi v svojem zunanjepolitičnem delu želi, da naj bo paša država v prvi vrsti jugoslavija, velika in močna, neodvisna od vseh ki hi jo radi izkoriščali, nepodrejena nikomur, nobenemu naprodaj, tvornica svoje lastne usode. Obremenjene! samo z mednarodnimi obveznostmi, ki so bile spora- Vsedržavni kongres JRZ Stranka je hončnovetjavno organizirana Pogled na predsedniško tribuno med govorom predsednika vlade dr. Stojadinoviča Belgrad, 2. junija m. V istem navdušenju in razpoloženju, slogi in medsebojnem zaupanju je kongres JRZ danes dopoldne nadaljeval svoje delo ter izvolil stalno predsedništvo nove politične stranke JRZ. Kongres se je nadaljeval v strankinih prostorih ob X na 11. Kakor včeraj, so se tudi danes ob vstopu članov izvršilnega odbora dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spahe v kongresno dvorano ponovile burne in dolgotrajne ovacije njim na čast. Ko se je navdušenje malo poleglo ter so člani izvršilnega odbora in predsedniki banovinskih odborov zavzeli mesta za predsedniško mizo, je vstal dr. Stojadinovič in izjavil, da kongres nadaljuje z delom. Izrazil je upanje, da bo kongres v božjem imenu in v slogi dokončal tudi današnje zasedanje. Nato je izjavil, da takoj preide na prvo točko dnevnega reda, na volitev ožjega glavnega odbora. Slevan Jankovič Za besedo je prosil g. poslanec Stevan Jan-kovič oče ministra za gozdove in rudnik^ Gjura Jankoviča. Ta je ob vstopu na govorniški oder bil burno pozdravljen, nato pa je izjavil: Gospodje delegatil Gospodje in prijatelji JRZ! Naprošam vas za dovoljenje, da sedaj na tej tako slavnostni konferenci kot človek iz naroda spregovorim nekoliko besedi, da spregovorim radi tega, ker sem včeraj ves dan opazoval to delo sloge in navdušenosti pri reševanju tega našega započetega dela pri organiziranju JRZ, ki bo koristil ne samo posameznikom, ampak tudi državi in narodu. Vsi moramo vedeti, da ni ničesar svetejšega in čast-nejšega za vsakega državljana, pa tudi za državo, kakor svoboda (navdušeno odobravanje), Svoboda je nam ljubša od vsega. Nato je govornik nadaljeval: Mi želimo, da postane naša stjanka silna, močna in jaka in da bo naša stranka vedno dajala tako vlado, kakršna je zadnjih 11 mesecev (vihamo odobravanje). Ni treba, gospodje, da je bila tudi samo ta vlada, lahko tudi druga, toda katerakoli bo iz vrst te naše JRZ, bo morala delati tako, kot zahtevajo interesi države in naroda (splošno odobravanje in klici: »Tako je«), Gospodje, dokler bo taka vlada, ki bo izhajala iz vrst naše JRZ, iz sredine naše stranke, bo stranka tako vlado tudi podpirala, jo branila, kakor podpira in čuva to današnja vlada (viharno odobravanje) Gospodje! V zadnjem času se je videlo, da pri nas ni bilo strank. Bila je samo ena, ki se je imenovala Jugoslovanska nacionalna stranka, ki se je, kakor mi vsi vemo, ustvarila s silo oblasti. A vse, kar s silo nastane, to tudi hitro izgine (burno odobravanje). Po tej stranki je prišla na oblast Bogoljuba Jev-tiča. 0 tej vladi, kakor jaz mislim in kakor se je delalo na posameznih mestih, ne bi bilo potrebno, da izgubljam besede, ker pri nas med ljudstvom govore: »Tudi o najslabših ni treba grdo govoriti« (smeh). Gospodje delegati! Pri nas so se našli ljudje in prijatelji, ki so videli nevarnost in so ustvarili iz radikalne stranke, Slovenske ljudske stranke in muslimarske organizacije močno in silno organizacijo, a to smo mi, gospodje prijatelji, ki smo se zbrali tukaj, da današnji dan izpolnimo z delom in da izvolimo ožji glavni odbor, ki bo odslej vodil strankine posle. Ta stranka^ ki se danes dovršuje, ima popolno oporo v narodnih masah in jo bo imela vse dotlej, dokler bo tako delala, kakor je delala v zadnjih 11 mesecih. Gospodje! Mislim, da bo včerajšnji dan, ki smo ga preživeli v slogi in zadovoljno,sti, velik nauk za vse one, ki širijo laži, in da bodo oni na koncu dejali, da je JRZ, kakor tudi je, zgrajena na čvrstih temeljih in da se bo ona znala ohraniti ter da bo močna (klici: »Tako je«). Zato vas prosim ob zaključku svojega govora, da vam predložim listo ožjega začasnega glavnega odbora (klici: »Predložite jo!«). Ožji glavni odbor sprejel G. Stevo Jankovič je prečital naslednjo listo članov za ožji glavni odbor JRZ, na kateri so: dr. Stojadinovič, dr. Korošec, dr. Spaho (vsi navzoči delegati so stoje pozdravili vse tri dosedanje člane izvršilnega odbora ter jim vzklikali »Živijo!«), nadalje dr. Šefkija Behmen, dr, Dušan Davidovič, dr. Vasilije Janjič, Gjura Jankovič, Ugrin Joksi- zumno ž njo sprejete in za ketere dobiva enakovredne protiobveznosti. To je politika velike države, ki se je svoje samostoinosli zavedla in jo želi brezkompromisno v okviru svojih mednarodnih obveznosti uveljaviti Pa naj jc to komu všeč ali ne, samo da je prav za dobrobit naše države in koristno za ideale miru in pravice, ki jim hoče lngoslavija slej ko prej služiti. movič, dr. Franc Klar, dr. Miha Krek, dr. Franc Kulovec, dr. Dušan Letica, dr. Mile Miškulin, dr. Niko Novakovič, Ljubomir Pantič, Jurija Po-zderac, Franc Smodej, Svetozar Stankovič, Sveto-vid Stankovič, Dobrivoj Stošovič, Dušan Trifkovič, Stevan čirlč, Hadži-Hasanovič Useir, Dragiša Cvet-kovič in Bojko Cvrkič. Ko je Stevan Jankovič prebral listo članov ožjega glavnega odbora JRZ, so navzoči delegati JRZ burno vzklikali vsem delegatom za ožji glavni odbor, Predsednik vlade in zunanji minister ler predsednik glavnega odbora JRZ dr. Stojadinovič je povzel nato besedo ter dal predlog Stevana Jankoviča na glasovanje. Vsi navzoči delegati so vzkliknili: »Sprejmemo!« ter je bila nato lista članov za ožji glavni odbor JRZ sprejeta ^oglasno z aklamacijo. Dr. Stojadinovič se jc zahvalil za izkazano zaupanje ter zagotovil delegate, da se bodo vsi trudili, da to zaupnje tudi opravičijo. Dr Milan Stojadinovič je izjavil potem, da je druga ločka dnevnega reda poročilo o konstituiranju glavnega odbora. Zaradi tega je odredil 5-minutni odmor, da bi se v tem času glavni odbor lahko konstituiral. Zaradi tega jc pozval vse člane, ki so bili izvoljeni v ožji glavni odbor, kakor ludi 50 članov glavnega odbora, to je 10 predsednikov banovinskih odborov in po 4 delegate iz vsake banovine, ki so bili izvoljeni v glavni odbor, da stopijo v sosedno dvorano v svrho konstituiranja glavnega odbora. Po poteku nekaj minut se je dr. Stojadinovič v spremstvu dr. Korošca in dr. Spahe ponovno vrnil v kongresno dvorano. Navzoči delegati so po-javo treh dosedanjih članov izvršilnega odbora in ustanoviteljev JRZ zopet burno pozdravili s ploskanjem ter jim vzklikali "Živeli!« Ko se je navdušenje malo poleglo, je zopet snregovoril predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič. Gospodje! Prehajamo na druco točko dnevnega reda, na poročilo o konstituiranju slavnega odbora. Zelo sem vesel, da vam lahko sporočim, da se je glavni odbor konstituiral v najlepši slogi in soglasju. Za predsednika glavnega odbora je izvoljen dr. Milan Stojadinovič (burno odobravanje in vzklikanje), za prvega podpredsednika dr. Ant. Korošec (vsi navzoči delegati so vstali in ploskali ter vzklikali dr. Korošcu »Živijo!), za drugega podpredsednika dr. Mehmed S p a h o. Tudi dr. Spali i so navzoči delegati priredili dolgotrajne in prisrčne ovacije. Za blagajnika je bil izvoljen Dušan Letica, 7,a tajnike pa so bili izvoljeni: dr. Trifkovič, Ljubomir Pantič in Franc Smodej. Ko se je navdušenje malo poleglo, je dr. Stojadinovič nadaljeval svoj govor ter izjavil, da prehajamo na tretjo točko dnevnega reda, to je na zaključitev državnega kongresa JRZ. Med drugim je izjavil dr. Stojadinovič: Zaključni govor predsednika JRZ Dr. Stojadinovič napoveduje občinske votitve Gospodje! Želim, da se vam še enkral zahvalim za tako številno udeležbo, za vaše navdušenje, za red in disciplino, ki je vladala in za slogo na našem kongresu. Istočasno se vam želim zahvaliti v imenu predsedstva stranke za veliko zaupanje, ki ste mi ga izkazali, ki ste ga izkazali meni in nam, mojim tovarišem, nerazdružljivim tovarišem in prijateljem (dolgotrajno in burno odobravanje ter vzklikanje. Vsi delegati v dvorani so vstali in vzklikali dr. Stojadinoviču, dr. Krorošcu in dr. Spahi. Pri tej priliki je predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič objel oba podpredsednika JRZ, dr. Ant. Korošca in dr. Mehmeda Spaho, kar je v dvorani vzbudilo še večje navdušenje in odobravanje. Ploskanje in klicanje vsem treni ministrom je trajalo nekaj minul.) Nato je dr. Stojadinovič nadaljeval svoj govor: Toda, gospodje, naš uspeh ho odvisen od pod- i pore, ki nam jo boste vi in vsi prvaki in narod v našem bodočem delu izkazovali. V dvorani se čujejo glasovi: >Vi ste naše zaupanje junaško zaslužili! Živeli!« Naše naloge Pred nami stojijo velike in težke nalogo. Mi>d te naloge bomo na prvo mesto postavili našo državo, našo drago Jugoslavi-j o. kajti za našo stranko je prva država (dolgotrajno in burno odobravanje). Za naše znnanje sovražnike imamo dobro vojsko (delegati ploskajo in vzklikajo oživela naša vojska!«), vojsko, ki je disciplinirana in npam, da ne bo ni izdal nobene tajnosti, če rečem, da je naša vojska tudi materijalno dobro opremljena (dolgotrajno in burno vzklikanje naši armadi). Toda za naše notranje sovražnike, kajti žalibog je tudi takšnih mnogo, morate biti vi prostovoljni vojaki, prostovoljni orožniki! (Navdušeno ploskanje.) Braniti morale državo pred notranjim sovražnikom. (Mi smo vaši vaši vojaki I) Druga naloga po državi je naša stranka. Slranko moramo še bolj organizirati. Tam, kjer še ni docela izvršena niena organizacija, tam. kjer so dvojne organizacije, ki so res pravi znak zanimanja za stranko, moramo uslvarili enotne organizacije, ker v naših pravilih stoji, da je v vsakem kraju medkrajevni odbor, v vsakem okraju pa samo en okrajni odbor. To se mora izvršiti v najkrajšem času. Če bi se po starem nadaljevalo, ne bi to jx>menilo zanimanje za stranko, temveč nedisciplino in nered. V naši stranki pa morata vladali najlepši red in disciplina Pred težkimi nalogami, ki stojijo pred nami. moramo predvsem poudariti našo disciplino, našo enodušnost in slogo. Jaz veriamem in ne morem dvomiti, da bomo takšnim delom, kakršno vidim danes na tem prvem našem pregledu, s takšnimi vojskovodji, oficirji, kakršni ste vi. tudi uspeli in premagali vse naše sovražnike. Tudi maloštevilna vojska, če ima enotno poveljstvo, če ima eno samo misel, ki jo vodi. je dosedaj vedno zmagala. Tako. bomo zmagali (udi mi. ker so naši sovražniki razbita vojska, ker naši sovražniki v naši narodni skupščini še nimajo enega samega političnega kluba, ki bi bil ustanovljen na kakršnemkoli resnem programu. Oni zunai skupščine se neprestano nazivajo »združena opozicija*, da hi sami sebe prepričali, da so združeni in bi zakp'1 svoio veliko razdru^enost (burno ploskanje in odobravanje). Pred takšno opozicijo, razdruženo tudi v sami narodni skupščini, raz-druženo izven nje, ni nobenega dvoma, da bo naša JRZ triumfirala. Poleg drugih velikih političnih nalog, ki nas čakajo, bomo stali v kratkem tudi pred občinskimi volitvami. Na to vas opozarjam, da se že sedaj za te volitve pripravljate. To bo prva preizkušnja moči naše stran-k e. Res, da smo imeli že več takšnih malih preizkušenj, malih bitk v nekaterih banovinah, m reči moram, da so te bitke prava preizkušnja. Te prve bitke so 'zpadle z ogromno večino v korist JRZ (odobravanje). Mi smo v večini občin, kjer so bile doslej volitve, zmagali in lahko dodam, na temelju svobodnega volilnega sistema. Mi smo dali opoziciji popolnoma svobodno sodelovanje in lahko dodam nasproti onemu, kar naši nasprotniki, ki pripadajo združeni opoziciji, stalno govorijo o svobodi in zahtevajo politične svoboščine, da so oni sami te svoboščine praktično pokazali ravno nasprotno. Mi nismo tudi tam, kjer smo imeli nasprotnike, čeprav smo na oblasti, nikomur od njih grozili, nismo nikomur uničili sadovnjakov, nismo nikomur poruvali trt, nikomur zažigali hiš (dolgotrajno in burno odobravanje), nismo pretepali nasprotnikov, temveč smo spoštovali prepričanje vsakogar. Mi se moramo truditi in delati na to, da bo tako v celi državi in da se bo spoštovalo prepričanje vsakogar. Nikomur nočemo vsiljevati svojega prepričanja in svojega mišljenja. Ne bomo pa si tudi dovolili, da bi nam kdo drugi hotel vsiljevali svoje prepričanje. Upam, da bomo stopili na občinske volitve pripravljeni, vi pa, ki sedaj odhajate med narod, ko se boste pojavili na našem novem letnem občnem zboru meseca novembra, upam, da mi boste na bodočem kongresu podali kratko poročilo, ki se bo glasilo: »Odšli smo, videli smo in zmagali smo!« (dolgotrajno in burno odobravanje). To je edino poročilo, ki ga od vas pričakujem letošnjo jesen. Ob zaključku kongresa vas prosim, da odnesete našim bratom in prijateljem širom naše države naše tovariške in iskrene strankarske pozdrave. Istočasno vas prosim. da po vsej naši državi, kjerkoli boste hodili, kjerkoli se boste nahajali, kjerkoli boste živeli in potovali, razširjajte isti duh sloge, isti Juh bratstva, isti duh dobrega razpoloženja in razumevanja, duh discipline in reda ler bralovske ljubezni, ki je vladala na tem našem današnjem kongresu. Prenesite to ljubezen in di- (Nadaljevanje nn drugi 2. spodaj.) izrečn ovsod NI0N KAKA0. Stran 2 *SlAJY3fliSo prišlo do vojske, ker se ne bo umaknil iz Kitaja noben japonski v o j a k. f v Aneksija severnega Kitaja s strani Japion»ke utegne postati velika afera, ker, s« v severnem Kitaju zelo občutno prizadeti gospodarski ifttere«i Velike Britanije. Temu prepričanju daje iiraza že danes londonsko časopisje, ki trdi, da gre za premišljeno akcijo, v katero so vpleteni vsi nasprotniki Velike Britanije v sedanjem momentu, ko se nahaja v konfliktu z Anglijo tudi Italija ih ko Nemčija hndno sprem3 Ija ta položaj v s v o j o korist. Po zlomu Abesinije Četniški napad na Desje Džibuti, 2. junija. A A. (DNB.) Po tukajšnjih vesteh je bivši guverner pokrajine Volo ras Ke-beda napadel 24. maja nepričakovano Desije. Trde dalje, da so Abesinci pri ti priliki uničili v Dosiju tri bombarderje. Razen tega poročajo, da so v Adis Abebo poslali večje italijanske oddelke iz Hararja in Diredave in da utrjujejo Italijani abesinsko prestolnico na več krajih. Adis Abeba, 2. junija. AA. (DNB.) Za guvernerja severozapadne Abesinije, ki obsega kraje okrog jezera Tane in pokrajine Gondar, Dodžam in Begemedel, je imenovan general Pirzio Biroli, ki je doslej poveljeval domačinskemu armadne-mu zboru. Kronanje Viktorja Emanuela za abesinskega cesarja Rim, 2. junija, b. Tu »e z vso naglico vodijo priprave za skorajšnje kronanje italijanskega kralja za abesinskega cesarja. Te priprave se bodo Se nenormalno razkrajanje in prhnjenje v črevih preneha po vporabi naravne FranzOosefove grenke vode. R(wr. po ml«, soc. pol. in nar. wlr. S-br. 1MB5, 25. V. 15. sciplino vsem našim strankarskim prijateljem po vsej široki Jugoslaviji, Prosim vas, da vsem našim prijateljem, in če želite in hočete, tudi vsem našim političnim sovražnikom poveste, da hoče biti naša stranka prva, kadar gre za dobrobit našega kmeta (burno odobravanje), Istočasno vas prosim, da jim poveste, da hoče naša stranka biti prva, kadar gre za dobrobit malega človeka, obrtnika in trgovca. Mi hočemo biti prvi, naša stranka hoče biti prva, kadar gre za pravice in dobrobit delavstva. Prvi hočemo biti pri vzgoji in nacionalnem povzdigu naše mladine, hočemo biti prvi na vseh poljih, povsod prvi v službi za kralja in domovino (dolgotrajno in burno odobravanje). Zaradi tega vas prosim, da naš kongres zaključimo s temi besedami: »Živijo kralj Peter II.I« (V»i kongresitti so se dvignili s svojih sedežev ter dolgo časa vzklikali mlademu kralju.) »Živijo Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle!« (Manifestacije se nadaljujejo.) »Živijo celo kraljevsko nameitniitvol« (Dolgotrajne ova-siie.) »Žil - a Jugoslavijal« (Živijo vzkliki se ponavljajo neprestano v dvorani.) »Živela JRZI« Z burnim in dolgotrajnim vzklikanjem je bil prvi kongres JRZ zaključen ter so zbrani delegati začeli počasi zapuščati kongresno dvorano. Večina udeležencev kongresa JRZ je popoldne odpotovala na Oplenac tsr sc tam poklonila ssanons pokojnega kralja Aleksandra L Zedinitelja. pospešile po prihodu maršala Badoglia v Italijo. V italijanskih diplomatskih krogih trdijo, da se priprave za kronanje vodijo zato tako hitro, da bo tudi tukaj postavila svet pred gotovo dejstvo v najkrajšem času in končnoveljavno udarila pečat na osvobojeno Abesinijo, ki bo postala samo še italijanska kolonija s kronanjem italijanskega kralja za abesinskega cesarja. V Rimu mislijo, da potem ne bo nobenega govora več o kakih pravicah neguša na abesinski prestol. Maršal Badoglio nosi krono, ki jo je vzel v nekem abesinskem samostanu. Ta krona je igrala v znani carinski aferi v Port Saidu, ko so jo britanski carinski uradniki našli v Badoglijevi prtljagi, veliko vlogo, ker je bilo treba zanjo plačati visoko carino. S to krono bi moral biti kronan italijanski kralj za abesinskega cesarja. V svečanostih kronanja bo igral seveda najvažnejšo vlogo abesinski podkralj, maršal Badoglio, ki je premagal Neguša, Socialist Vandervetde sestavlja novo belgijsko vlado Brutfelles, 2. junija, c. Kralj Leopold je dopoldne sprejel voditelja socialistične stranke Vander-veldea. Toda Vandervetde še ni dobil man: data za sestavo vlade, ampak samo nalogo, da naj se informira, če se lahko sestavi vlada ljudske unije s sodelovanjem vseh treh najmočnejših strank. Ko se bo informiral, mora kralju poročati o uspehu svojih razgovorov in šele tedaj bo kralj podal mandat za sestavo vlade osebnosti iz socialistične stranke. Ob 14 popoldne je Vandervelde sklical odbor stranke, da se s svojo stranko porazgovori o položaju. Stavke po vsej Franciji pred prihodom Blamove vlade Pariz, 2. junija, c. Stavkovno gibanje se je v Franciji zopet začelo širiti in ni upati, da bi se pogajanja med delavci in podjetniki kaj kmalu mogla zaključiti, ker so najbrž na delu sile, ki presegajo delokrog obeh teh najbolj prizadetih čini-teljev v stavki. V soboto in nedeljo se jc položaj že mnogo zboljšal in delovni minister Fressard je že mogel objaviti izjavo, da bodo do četrtka najbrž podpisane vse kolektivne pogodbe. V nedeljo se je zato delavstvo ponekod že začelo vračati na delo. Danes pa se je položaj v vseh tovarnah poslabšal. Okoli Pariza zopet počiva delo v največjih letalskih in avtomobilskih tovarnah. Posebno v tovarnah Hispano-Suizz«, Dewoitine se je položaj poslabšal. Stavka pa 9e širi tudi na druge tovarne in na druge vrste industrije. V Parizu grozijo stopiti v stavko tudi živilski delavci, kar bi lahko postalo za Pariz katastrofalno V departemenlu Seine groze s stavko tudi poljedelski delavci. Dunajska vremenska napoved. Pretežno jasno, ponoči zete hladno, čez dan naglo naraščanje toplote. Se ne zgodi vsak dani Veliko delo je dopolnjeno! Poldrugo leto napovedana, od vseh klenih nacionalnih src z drhtečo nestrpnostjo pričakovana pomladitev JNS je dovršena. Kar mladega in probojnega fašizem premore na dravskih tlen, je te dni izbruhnilo na plan. »Jutru« kot glavnemu glasilu tega pomlajevalnega procesa je bila prihranjena čast, da je prvi oznanil svetu to veliko čudo. Poleg Rajarja, Komana, Kra-merja, Pirkmajerja, Puclja in Žajca, na katerih je pomlajevalni proces najbolje uspel in ki torej tvorijo vodstvo, se za njimi kot izvršilni odbor po »Jutru« uvrščajo naslednji mladci: Arko Ivan, pgsestnik in trgovec. Ribnica. A m b r o ž i č Josip, posestnik, Ljubno. B a b š e k Ivan, priv. nam., Ljubljana. B a j u k Martin, posestnik, Božjakovo. B a r 1 e Janko, župnik, Ljubljana. Bučar Lavoslav, gostilničar in f»sestnik, Kostanjevica. D e r m e 1 j Alojzij, f>osestnik, Boštanj. Dr. D.rnovšek Janko, župan, Brežice. Dr. Gorišek Milan, odvetnik, Sv. Lenari. Grad Ivan, posestnik, Beričevo. H a j d i n j a k Anton, kovač, Odranci. Hodnik Ivan, župan, Bohinjska Srednja vas. Dr. K a I a n Ernest, odvetnik, Celje. Kane Avgust, posestnik, Podsmreka. Dr. K 1 o a r Fran, odvetnik in župan, Kozje. K r e j či Anton, ravnatelj, Ruše. Kristan Franc, posestnik, Selo-Vodice. L a j o v i c Franc, župan, Litija. Dr. L i po Id Franjo, odvetnik, Maribor. Dr. L o k a r Franc, odvetnik, Ljubljana. Lončar Ivan, posestnik, Tržič. Lorber Rudolf, župan, Žalec. M a č u s Franjo, uradnik, Maribor. M a t k o Josip, posestnik in župan, Gofna vas. O m 1 a d i č Josip, posestnik, Braslovče. Ing. Pahernik Franjo, Vuhred Dr. Pestotnik Pavel, profesor, Ljubljana. P e t o v a r Lovro, jx>sestnik, Ivanjkovci. P i p a n Ivan, posestnik, St. Vid nad Ljubljano. PI a s k a n Franc, posestnik, Orla vas. Dr. Pučnik Josip, župan, Slovenska Bistrica. Dr. Pušenjak Stanko, zdravnik, Cerknica. R o j n i k Ivan, župan, Slovenjgradec. Ing. Rus Jože, uradnik. Ljubljana. S i m o n i č Vinko, obrtnik, Ptuj. S m e r k o 1 j Albin, trgovec, Ljubljana. S t r m a n Josip, župan, Šmartno. Š a š e 1 j Gregor, notar, Ljutomer. S e š e k Ivan, obrtnik, Medvode. Tavčar Fran, župan, Rakek. Tome Ignacij, župan, Moravče. U r b a s Miroslav, obrtnik. Ljubljana. ' I r e k Ivan, posestnik, Globoko. "erbič Josip, posestnik, Vrhnika. Vrhovec Stanko, posestnik Vrhovce. Ž e h e 1 j Anton, župan, Bočna. Žitnik Rudolf, obrtnik, Ljubljana, Nad tem. kako se je pod Puceli-Kramerjevo čudodelno palico nosrečilo v enem dobrem letu po-jiolnoma iz temeljev prenoviti naš fašizem in postaviti na vodstvo povsem mlade, sveže, ali vsaj osvežene može. se strme čudi ne le Slovenija in Tugoslavija. ampak »zaprepašča« ves svet. Na tako ^izredno posrečeni in uspeli akciji moramo prizade-tilttle ,ad srca. čestitati! „Vrni mi moje legije\u »Jutrovo« poročilo o skupščini JNS v Ljubljani označuje ta sestanek kot »najčistejši izraz popolne solidarnosti ter resnične bratske sloge nacionalnih vrst in hudo so se zmotili vsi oni, ki so snovali svoje politične kombinacije na osebnih diferencah« itd. »Pohod« je na to ugotovitev »Jutra« postavil naslednjo svojo ugotovitev: * _ »Poznamo potek zborovanja, vemo tudi, da je treba poročila o takih sestankih olepšati, da se prikaže čim bolj ugodna slika. V to svrho je pač treba pisati o velikem navdušenju, o popolni eno-dušnosti pri volitvi novega odbora, o brezkompromisni volj* nacijonalnih ljudi v Sloveniji in podobno. Mogoče bi bila v drugih okoliščinah taka izjava stvari koristna. V današnjih razmerah v naši banovini se nam pa zdi vsaj deplasirana, da ne rabimo drugega izraza. Predstavnikom JNS bi moralo biti že vendar jasno, da ne predstavljajo niti oi daleč vseh naprednih in nacijonalnih elementov v Sloveniji. O moči današnje JNS je težko govoriti, ker manjka vsaka solidna podlaga za ocenitev te moči. Dve leti je minilo, odkar je JNS v dravski banovini pokazala zadnji javni nastop in s tem svojo moč. Ako so se danes po dveh letih zbrali predstavniki nekdanje JNS iz posameznih srezov, to še dolgo ne pomeni, da se mase, ki so bile nekdaj organizirane v vrstah JNS, še danes nahajajo v njej. Velika večina pristašev JNS v naši banovini se je deloma iz oportunističnih razlogov, deloma pa zaradi globokega in upravičenega razočaranja, ki ga je doživela nad svojimi voditelji, umaknila , iz vrst JNS in tudi v bodoče nima niti namena niti volje dati svoje zaupanje znova stranki, ki jih je tako globoko razočarala. Ako torej danes ti gospodje kljub temu dejstvu govore o popolni solidarnosti in resnični bratski slogi nacijonalnih vrst v Sloveniji, potem so v veliki zmoti in snujejo svoje politične kombinacije na nezdravi podlagi. JNS v dravski banovini ima sicer močan tisk ali široki krog čitateljev teh časopisov še davno ne predstavlja strnjenih vrst JNS. Moč organizacije kot take je moč Ljotičevega ali HoJžerovega pokreta, da omenimo le one politične formacije v dravski banovini, ki slone na isti ideologiji, kakor JNS in se smejo po obstoječih političnih zakonih javno udejstvovati. Da je temu tako, dokazujejo občinske volitve, ki so se v zadnjem času vršile po naši banovini in kjer JNS ni postavila niti ene izrazito svoje liste. Voditelji JNS so se prav dobro zavedali, da je firma, ki jo zastopajo, med narodom tako nepriljubljena in onemogočena, da bi bilo na njeni listi nemogoče zbrati glasove vseh nacijonalnih volilcev. Zaradi tega so se raje poilužili raznih gospodarskih naslovov ter delali kompromise z vsemi naprednimi elementi, ki pa s tem nikakor še niso pristali na kako ožje sodelovanje z JNS. Poleg občinskih volitev pa nam je najboljši dokaz pravega stanja nedelavnosti banovinskega odbora, ki doslej ni imel nobenih večjih sestankov svojih pristašev iz razloga, ker si voditelji niso želeli slabo obiskanih sestankov. Dejstvo je torej, da j« ogromna večina nekdanjih pristašev JNS izven njenih vrst in čaka v ozadju neopredeljena in tudi brez volje, da se ponovno opredeli. V imenu onih jugoslovanskih nacionalistov, ki stoje izven političnih partij in tudi za bodoče nimajo namena pridružiti se tej ali oni politični partiji ter tvoriti le del mase, na katero se opirajo vrv.litelii. kaHar jim cveto nad* in kadar sede v širokih foteljih, pa je zapuščena, ka- dar se voditeljem kaj spotakne in niso več podloženi z mehkimi blazinami, moramo zavzeti popolnoma jasno stališče napram v uvodu citiranemu poročilu. Poznamo program- JNS in priznavamo vso njegovo lepoto. Vemo pa, da je ves ta program od prvih začetkov JNS ostal na papirju in da v praksi še nikdar in nikjer ni bil izvajan. Vemo tudi, da se je nahajalo v vrstah JNS svoj čas, zlasti pa v letih 1932 in 1933, ogromno idealistov in da je uživala JNS takrat podporo vseh resničnih nacijonalistov, ne le v naši banovini, marveč širom države. Vsi pogoji so bili dani, ogromno število discipliniranega in delavoljnega članstva, mnogo ugodnejše socijalne in gospodarske prilike in predvsem — JNS je bila nova politična tvorba ter je uživala nimbus manifesta od 6. januarja 1929 in njegovega Velikega Tvorca, Kakšni so bili uspehi? Vodstvo je obstojalo iz kopice voditeljev, od katerih je hotel biti vsak prvi. In vsak izmed teh voditeljev — izjeme so bile zelo redke — je smatral sebe za upravičenega svojevoljno razpolagati s to organizacijo in njenim članstvom. Kljub vsem pogojem za uspešno delo, ki jih je imela stranka, ona faktično ni ustvarila ničesar oz. bore malo na gospodarskem, kul- -turnem in političnem polju. Eden glavnih »uspehov« JNS je stanje v državi, ki ga danes imamo, kajti nobenega dvoma ni, da bi do tega ne prišlo, če bi JNS izvršila nalogo, ki ji je bila dana in bi jo tudi lahko izvedla, če bi njeno vodstvo bilo sposobno in bi se bilo zavedalo svoje odgovornosti. Lepo je pregrinjatl -plašč pozabljenja preko prošlosti posebno za one, ki bi pod ta plašč hoteli skriti lastno prošlost in se pokazati brezmadežne novorojenčke. Mi pa ne verujemo zaradi tega v možnost, da bi ljudje, ki so že tolikokrat in tako jasno pokazali svojo popolno nesposobnost, mogli v tej kratki dobi svojega bivanja v zatišju postati sposobni in mogli z uspehom reševati probleme, ki tlačijo našo zemljo. Lepo je tudi, če se govori in piše danes o ogromni požrtvovalnosti tega vodstva, ki se je »prostovoljno umaknilo« le zato, da bi se ta čas izživele 'iruge možnosti urejevanja naših notranjih prilik. Ta prostovoljni umik je bil vse preveč podoben brezglavemu begu voditeljev v zatišje! Takrat se je na najbolj tragičen način pokazalo, da je imela JNS pač obilico voditeljev, da pa ni imela nobenega vodstva. Brez poguma in brez elana je to vodstvo stalo ob strani in prepuščalo samemu sebi ono dobro članstvo, ki je trpelo na terenu in nosilo na svojih kožah posledice poraza svojih voidteljev. Teh dejstev ne more pokrili nobeden še teko širok plašč pozabljenja. To so dejstva, ki bodo ogromno večino onih, ki so se sami izločili iz vtM INS — a to ne iz oportunističnih razlogov — ludi v bodoče zadržala izven njenih vrst. Kje na svetu je vojska, ki bi še kdaj sledila generalom, ki so jo privedli po svoji lastni nesposobnosti do najtežjega poraza in jo razbito in raz-tepeno zapustili, da so lahko počivali v svojih udobnih domovih. Ko so se spočili, pa se hočejo isti vojski postaviti zopet na čelo ter jo voditi v mnogo težjem terenu in proti mnogo jaejemu nasprotniku v boj. Take vojske ni, je nikjer ni bilo in nikdar ne bo in bi bilo zaio bolje, da bivši in sedanje politični generali ne računajo na njo« itd. Nad. tem, kar se tu bere in sliši, se je pa res, kakor »jutro« rado pravi — zamisliti. Pa bo vseeno škoda, ee nefeih častitljivih naprednjakov v Sloveniji ne ostane vsaj za par avtobusov! TEL. 22-21 KINO UNION TBL. «2-21 Poslednjič ob 16, 19-15 in 2M5 uri prekrasni velefilm REGINA mue uirten Moli wonibr«cH Oh, ta mladost l Ob priliki, ko je pomlajevalni proces našega fašizma bil že dovršeno dejstvo, je Pohod, glasilo naših najbolj razboritih fašistov, objavil naslednji javen poziv: »Dragi rojaki! Ker snujem nacionalno fronto v dravski banovini in imam zaenkrat v žepu pooblastila samo od 18 organizacij, Vas nujno pozivam, da snujete nove organizacije. .Stevjlo članov je stranskega pomena. Po mojih statutih zadošča 5 ljudi, da stvorijo odbor in je organizacija gotova. Poleg tega je lahko vsak od teh 5 ljudi odbornik še v 5 drugih mojih organizacijah. Hitite, da ne zamudim, vlaik že piska. Prijave pri »Kolovratu«, »Strajzelnu«, na željo pa tudi drugje.« To Iako zveni, kakor da bi mladina ne imela dovolj globokega spoštovanja pred »napornim delom«, s katerim se jweraja, j^resnavlja in pre-kvaša vodilna generacija. Krameriu in Puclju se je tako mudilo med mladino, sedaj pa tak sprejemi To je očitna zafrkacija na zbiranje naprednih elementov — in povrhu še v iako malo spoštljivem tonu. Vzgoje manjka. Predsedstvo TOI razpuščeno - komisar: dr. Logar Belgrad, 2. junija, b. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanlč je s svojim odlokom razrešil nadaljnje dolžnosti vse člane predsedstva in vse svetnike Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Z istim odlokom je minister dr. Vrbanič postavil za komisarja te zbornice dr. Franca Logarja, inšpektorja pri kr. banski upravi dravske banovine, . Obsodba Viljema Kramarja Razprava je pred malim kazenskim senatom trajala vse od 16. do 22. ure. Po govorih dTŽ. tožilca in branilca in po kratkem jx>svetovainju je senatni predsednik g. Brelih objavil med splošno tišino sodbo, s katero je bil puškarski pomočnik obsojen zaradi dvojnega poskusa umora na 2 leti in 6 mesecev robije, v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Zasebnemu udeležencu Stanku Pančurju ima plačati za bolečine 10.000 Din, glede ostalih odškodninskih zahtevkov se Pančur zavrača na civilnopravdno pot. Proces ie bil ob 21 končan. Državni tožilec je prijavil revizijo in priziv. Nagrajeni slovenski orožniki Belgrad, 2. junija, m. Ob priliki proslave orož-niškega poveljstva so prejeli večje denarne nagrade za vestno službovanje sledeči slovenski orožniki: naredniki Franc Bizjak, Franc jelen, Ve-limir Meden; podnarednik Janez Zeljko, narednik Franc Malenšck, narednik Josip Segoia, narednik Franc Cizeli, tilularni narednik Feliks Belejec, kaplar Jurij Rus, podnarednik Josip Toplak, narednik Franc Beltram, narednik Franc Maklenšek in narednik Anion Bregant. Nagrado Čevljarske zadruge iz Zirov za uspešno izvrševanje službe i pa jc dobil litulami narednik Vid Ambrožič. III. gostilničarski kongres v Ljubljani Jutri bodo imeli gostilničarji iz vse Jugoslavije kongres v Ljubljani. Obseg kongresa je zelo obširen in tudi za širšo javnost zelo važen. Tudi naše široko občinstvo se dobro zaveda, kakšnega pomena je gostilničarstvo, in sploii vsa gostilni-čarska obrt, bodisi hoteli, bodisi restavracije ali prenočišča — pa do zadnjega skromnega lokala, za naše obče narodno gospodarstvo. Povsem napačno je mnenje, da je gostilničarska obrt narodnemu blagostanju škodljiva, ker je prav nasprotno res: visoko razvita gostilničarska obrt v Švici je dvignila to državo do izrednega blagostanja ia tudi pri nas moramo skrbeti, da bo naša gostilni-čarska obrt prišla na enako stopnjo m naš narod do enakega blagostanja, Slovenija je jugoslovanska Švica in kdo bolj pospešuje turizem v naši deželi kakor gostilničarska obrt. Saj vidimo, kako visoko se je gospodarsko dvignila Gorenjska samo s pomočjo svoje dokaj dobro izvedene gostilni-čarske obrti in kako težko se v turističnem prometu razvija Dolenjska, prav zato, ker ima to obrt razmeroma šibko razvito. Gostilničarska obrt ne odjema narodnemu go- spodarstvu virov dohodkov in blagostanja, ker ostaja v rokah gostilničarjev sorazmerno le majhen odstotek inkasa. Pač pa zato v velikem razmerju pospešuje konzum poljedelskih pridelkov, bodisi vina, bodisi zelenjave, mesa ter nudi zaslužek neštetim, ki bi drugače ostali breiWela in jela. Gostilničarski kongres se je prav za prav že začel, namreč z otvoritvijo sijajne gostilničarske razstave na velesejmu. Gostilničarska razstava, ki smo jo že v poročilu o otvoritvi omenjali ter povdarili dvoje izmed najlepših oddelkov na tej razstavi, namreč oddelek Zveze za tujski promet in pa oddelek Okrožnega urada, nam nazorno kaže, da se slovenski hotelirji, kavamarji in gostilničarji resno trudijo spraviti svojo obrt na čim bolj ugledno višino. Drevi, na predvečer kongresa, bo pozdravni večer, v četrtek pa se kongres oficirjelno prične. Zavedamo se velike važnosti gostilničarstva in V6eh sorodnih obrti ter na tem mestu toplo pozdravljamo vse udeležence gostilničarskega stanu, ki se zbirajo na svoj kongres v Ljubljani. Sevnica ima velenjsko elektriko Sevnica, 2. junija 1936. Na binkoštno soboto popoldne je bila priključena na omrežje Kranjskih deželnih elektrarn, kii so banovinsko podjetje, Sevnica. Ta trg je dosedaj dobival za luč električno energijo iz neke zasebne elektrarne, toda razsvetljava je bila zelo slaba ter je ob gotovih urah odpovedala. Nad pridobitvijo so Sevničani zelo veseli, ker jiim nova elektrika nudi vsestransko možnost napredka. Poleg izboljšanja svetlobnih razmer bodo v bodoče možni tudi priključki radijskih aparatov, možno pa je tudi, da se bo razvila obrt v še večji meri, ker bodo mogli obrtniki montirati električne motorje. Do jeseni bo daljnovod napredoval od Radeč in Sev- nice do Krškega, tako da bo tudi mesto Krško priključeno na banovinsko elektriko. Po Zasavju hodijo neki agentje, ki prigovarjajo ljudem, naj ne priključijo svojih hiš in podjetij na banoviinsko elektriko, češ, da imajo sami za seboj kapitalno močno podjetje, ki je bolj solidno. Povdarjamo, da je banovinska elektrarna v domačih rokah, ki nudi povsod, v vseh krajih električni tok po enakih cenah, medtem, ko tuja podjetja, zgrajena s tujim kapitalom, v nekaterih krajih res nudijo tok po primerni ceni, zato pa prodajajo tok po neprimerno visokih cenah, tudi po 8 Din za kw uro — kjer nimajo konkurence banovine. Banovina sama pa je najmanj tako zanesljiva, kakor vsako še tako močno tuje podjetje. Stavka stavbinskih delavcev Ljubljana, 2. junja. Kakor je poročal včerajšnji »Ponedeljski Slovenec«, je stavbinsko delavstvo na svojem shodu na binkoštni ponedeljek sklenilo, da stopi v vsej Ljubljani in v okolici v popolno stavko, dokler stavbeniki ne ugode njihovim zahtevam pc zboljšanju mezd. Posredovanje banovine ni zaleglo, ker sta obe stranki v prvem trenutku rfiezdnega spora nepopustljivi. Danes je bilo ustavljeno na vseh pomembnih stavbah v Ljubljani sleherno stavbeno in težaško delo. V stavko so vstopili vsi:' izučeni zidarji, težaki, pomožni delavci, tudi bosanski in dalmatinski delavci. Delo počiva tako na visokih stavbah, pa tudi na Ljubljanici. Ne stavkajo pa težaki pri tramvaju, mestni in banovinski delavci, ki imajo mezdno razmerje urejeno. Povprečno računano, stavka v mestu samem kakšnih 1500 delavcev, v okolici pa kakšnih 1000. Pred začetimi stavbami so postavljene stavkovne straže. Red in mir nista bila danes nikjer prekršena. Na novih stavbah občinstvo sicer opazi sem in tja kakšnega delavca, ki dela, toda to so obrtniki, oziroma njihovi pomočniki, ki izvršujejo obrtniška dela in ki ne stavkajo. Stavkovni val se širi tudi na deželo. Tako je pričelo stavkati danes 35 delavcev in zidarjev, ki grade predilnico v Škofji Loki, Tudi iz drugih krajev poročajo, da se stavbinsko delavstvo pripravlja na široko akcijo za temeljito zboljšanje svojih mezdnih razmer. Kako se bo ta akcija zaključila, je težko prerokovati vnaprej. Ban boter sinu slovenskega rudarja v Franciji ..CLIO" Sumeča limonada v tabletah po 1'— Din ali 50 par je izvrstna brezalkoholna osvežujoča pijača za mlado in staro. Obiščite Daviljon „CUO" zaletkom velesejma - levol Gospod ban dr. Marko Natlačen je na binkoštno nedeljo osebno vezai birmo Senu Francu, sinu slovenskega rudarja v Aumetzu v Franciji, kakor je nedeljski Slovenec obširno poročal. S to gesto je g. ban pokazal vso svojo veliko ljubezen do slovenskih izseljencev. Razume se, da je bil srečni birma-nec predmet splošnega občudovanja, zlasti med mladino Salezijanskega mladinskega doma na Kodelje-vem, kjer se s tovarišem Radičem pripravlja za bodoče delovanje med slovenskimi izseljenci v Franciji. Slika kaže visokega botra z birniancem ob prihodu v stolnico. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz Josef grenčice». Odlikovani slovenski orožniki Na binkoštno nedeljo so imeli orožniki svojo slavo, Na orožniškem poveljstvu v Ljubljani se je zbralo več častnikov in orožnikov. Poveljnik g. polkovnik Tar»aglia je ob tej priliki imel lep govor, nakar je pripel odlikovanja več častnikom in orožnikom. Od slovenskih orožnikov so bili odlikovani: z zlato svetinjo za vestno službovanje: Skok Franc, orožniški narednik v Domžalah, Sušnik Jožef, orožniški narednik v Vevčah in Lah Avgust, orož. narednik na Brezovici pri Ljubljani. Srebrno svetinjo za vestno službovanje so dobili: naredni-ka-vodnika Zovič Ivan in Sojer Matevž, naredniki: Valenčič Leopold, Jarc Franc, Gande Franc, Ci-glar Ivan, Gostič Rudolf, Rožman Josip, Rebernik Koloman, Bahar Ivan, Sabjak Josip, Kovačič Janez, Pangerčič Josip, Pšeničnik Franc, Žagar Josip, Trajnik Gašper, Šuligoj Stanko, Vrtačič Ivan, Cerbašek Josip in Kremžar Franc, kaplarja Jožef Tome in Koprivnik Leopold. Odlikovancem iskreno čestitamo! Slovenski javnosti! Znana je revščina slovenskega študenta. Prejšnje generacije slovenskih študentov so stradale po tujih univerzah. Sedaj imamo v svoji državi svojo univerzo, vendar so se gmotne razmere tako poslabšale, da velika večina naših najboljših kmečkih študentov, ki so najrevnejši, prezeba vso zimo v nezakurjenih podstrešnih mansardah, ali pa v vlažnih kletnih prostorih, kjer telesno z dneva v dan hira, izgublja veselje za delo in življenje ter z grenkim nezaupanjem gleda na vso družbo, ki ji ne nudi možnosti dostojnega življen|a. Slovenski študentje ne moremo več trpeti in gledati te bede, ki ne upropašča samo nas, ampak ogroža s svojimi posledicama ves slovenski narod, zato smo začeli akcijo za postavitev novega, ve-fikega akademskega doma, v katerem bi dobilo zatočišče 150—200 študentov. Stal bi v neposredni bližini univerze in bodoče univerzitetne knjižnice. Dom bo nosil ime velikega Slovenca, nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki je vse svoje življenje posvetil delu za svoj narod, kateremu je sezidal tudi prvo slovensko gimnazijo. Prevzvišeni gospod nadškof je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad akcijo za postavitev novega akademskega doma. Dom bo nudil študentom cenena, preprosta in zdrava stanovanja in jim bo tako v veliki meri ublažil socialno bedo. Neprecenljivo vrednost bo dom imel tudi v verskem in vzgojnem oziru. Dobro se zavedamo, kako težko |e danes dobiti sredstev za tako veliko delo, vendar pa bomo vztrajali, ker nam daje poguma zavest, da je slovensko ljiid.stvo vedno imelo razumevanje za potrebe svojega študenta. Obračamo se zato na vse Slovence, da nas moralno in materialno podpro. Apeliramo na javno oblast, da nam pomaga. Obračamo se predvsem na tiste, ki so imoviti in na tiste, ki jih je današnja socialna stiska v manjši meri prizadela. Vedite, da ima lastnina socialne dolžnosti! Obračamo se pa tudi na ona blaga slovenska srca, ki so pripravljena pritrgati si nekaj od svo''h potreb in nam nakloniti skromno darilce. Z veliko hvaležnostjo iih bomo sprejeli, Zavedajte se, da smo že dovolj mladih študentov prekmalu pokopali, ker niso imeli v sv.iiih najtežjih dneh možnosti za eksistenco. Mnogo naših tovarišev še danes hira, ker so si v mrzlih in vlažnih stanovanjih nakopali kal bolezni. Zadnji čas je, da damo svoji visokošolski mladini, v katere rokah je naša narodna bodočnost, možnosti življenja v razmerah, iz katerih bo zrasla v zdrave, delavne slovenske ljudi, ki bodo seme in moč našega naroda. Pripravljalni odbor za »Jegličev akademski dom«. ELI DA KREMA IDEAL Že v časih polnih sreče se pojavlja kot senca strah pred pre-ranim staranjem. Vprašate se: kaj se temu res ni moči izogniti? Kdor začne pravočasno s pra-k vilno nego, si bo ohranil vedno čisto in brezhibno polt. Elida krema IDEAL, ta suha dnevna krema, pomaga kot nobena druga. Radi vsebine hamamelisa poživlja in obnavlja kožo,odstranjuje male gubice in nečistoto polti. Koža ostane mlada — ostane lepa I Streli v ženski bolnišnici Ljubljana, 2. junija. Pred kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je danes ob 16 pričela glavna razprava proti 25-letnemu puikarskemu pomočniku Viljemu Kramarju, rojenemu v Ljubljani, pristojnemu v Pijavo gorico. Senatu je predsedoval s, o. s. g. Ivan B r e 1 i h. Državni tožilec je obtožil Kramarja zločinstva !po«kušenega umora v smislu čl. 167 točka I. kaz. 'zsdtv'Ozadje obtožbi tvori tragičen dogodek, ki se je 1. iprila letos odigral v nekaj minutah v ženski bolnišnici. KramaT je tam obiskal svojo prijateliico, oženjeno Marijo Pančurjevo, ženo trgovskega potnika. Tja je prišel pozneje tudi mož Stanko Pančur. Poprej je sobolnica Amalija Koroščeva Pan-čurjevi očitala: »Ni lepo, da imaš tudi ljubčka. ko imaš vendar moža in 3 otroke.« Te besede je Pan-čurjeva povedala Viljemu Kramarju, ki sc je silno razburil. Potegnil je iz žepa samokres in iz njega oddal strel proti glavi Amalije Koroščeve. Srečno naključje je hotelo, da je strel Koroščevi le po-smodil lase in jo lahko ranil v glavo. Nato pa je Kramar oddal kar 5 strelov v besnem razburjenju proti Stanku Pančurju. Dva strela sta bila zgrešena, 3 streli pa so zadeli Pančurja, eden v hrbtenico, ki je bila zgrešena, 3 streli pa so zadeli Pančurja, ed^n v hrbtenico, ki je pokvaril mozeg tako, da je leva noga za vedno ohromela, desna pa se le malo giblje. Drugi strel ga je zadel v desni bok, tretji pa v levo stegno." Obtožnica povdarja, da je te strele naklepoma oddal proti Pančurju, da je imel namen Pančurja usmrtiti, a je ostalo le pri poskusu. Koroščevo je nameraval v hipni razburjenosti usmrtiti, ker so ga od nje izrečene žalitve silno razburile. V preiskavi je obtoženec kratko vse priznal. Zagovarjal se je, da je obe dejanji izvršil v hipni razburjenosti, ni imel nikakor namena usmrtiti niti Pančurja, niti Koroščeve. Obtožnica smatra, da je ta zagovor neumesten, ker je poprej večkrat govoril, da se bo nad Pančurjem maščeval, če ne bo lepo ravnal s svojo ženo. Govoril je tudi, da je smrten sovražnik Pančurjev. Tudi glede dejanja s Koroščevo priznava obtoženec, da je bil silno razburjen, omenil pa je cinično: »Ni moško da bi strel oroti Koroščevi obžaloval.« Sledil je zagovor obtoženca, ki je glasno in mirno odgovarjal na vsa predsednikova vprašanja. Ne čuli se krivega. Prizna, da je streljal v bolnišnici na Koroščevo in Stnnka Pančurja. Prav obširno je opisal družinske razmere pri Pan-čurjevih kakor tudi svoje prijateljske odnošaje do Pančurjeve, ki jo je spoznal, že ko je bil slar 17 let. Naslikal jc značaj Pančurja, s katerim st,i si bila od nedavna dobra prijatelja. Pančur ni skrbel za družino in je morala žena mnogo prestati od njega. Nekoč je hotel ženo prodati nekemu /0 letnemu pohotnežu zn liter vina. 2ena je takral oba nagnala. Nekoč je Pančur poneveril 12.000 Din m denar v Dalmaciji zapravil z ženskami. Ni imel nikakega posebnega namena Pančurja ustreliti. V bolnišnici je bil zelo razburjen. Kar zavrelo je v njem. Potegnil je revolver in začel streljati. »Nič nisem mislil«, je obtoženec nadaljeval, »ne vem, kaj se je z menoj godilo.« Predsednik: »Veste, da ste streljali?« . »Sigurno, ker je počilo« lz bolnišnice je po strelih pobegnil proti pokopališču pri Sv. Križu, tam ic pregledal samokres. Od 8 nabojev je našel notri še 2. Od Sv. Križe jo je mahnil tja proti Vevčam in drugi dan na Vič. Dne 3. aprila proti polnoči se je javil jetnišnici Med zaslišanjem je prišlo obtožcncu slabo. Poleg sodnega zdravnika-izvedenca dr. Suherja so bile zaslišane še 3 priče. Amalija Korošec je naglo pripovedovala, kako so se dogodki razvijali v bolnišnici. Priča je priznala, da je Mariji Pančurjgevi poprej pripomnila, da ni lepo, ko ima »fesi fanta« in je mati 3 otrok, je predsednik svečano pristavil: »Zaradi teh nepremišljenih besedi se je zgodila taka nesreča! Ali je bilo tega treba.« Priča je omenila da je bil obtoženec zelo razburjen. (Ob času poročila razprava še traja.) Znamka O nesreči v Kamniških planinah Ponedeljsko časopisje je o nesreči v Kamniških planinah, pri kateri se je smrtno ponesrečil dijak montanistike v Ljubljani Bojan Lovša, stanujoč pri svojem očetu na Poti na Rakovo jelšo, nekoliko netočno poročalo. Resnica je naslednja: V nedeljo okoli 3 popoldne je neki zagrebški turist opazil, kako je nekdo padel raz Kalško goro. Obvestil je oskrbnika v bližnji koči, nakar so odšli oskrbnik ter vsi planinci, ki so bili v koči, na kraj pod Kokrškim sedlom, ki ga jc približno označil zagrebški turist. Z vrha Kokrškega sedla so opazili rdečo liso na snežišču. V tej rdeči lisi so spoznali, kje bi bil kraj nesreče. Ko so prišli na snežišče, so našli truplo pokojnega Lovše v razpoki med snegom in skalo. Glava je bila zelo razbita oziroma stisnjena. Truplo so pustili na kraju nesreče, ga zaviji in ga položili v ležeč položaj, Oskrbnik koče je nato takoj poslal poročilo reševalni ekspediciji v Kamnik. Šele nato so planinci zvedeli, da se nahaja pokojnikov tovariš v steni, niso pa vedeli, kdo bi bil, ker ni imel pokojnik pri sebi nobene legitimacije. Planinci so se v koči dobro opremili in odšli reševat. Megla se je k sreči malo dvignila in šele tedaj so opazili oslabelega ponesrečenca, ki je visel na skali kakih 150 m nad snežiščem. Po težavnem plezanju je spravil ponesrečenca z vrvjo s stene Maks Jamnik. Ponesrečeni Pleterski ie bil zelo premra-žen, duševno pa drugače svež. V ponedeljek ob elegantnih, kakovostnih in času primernih oblek. Presenetljiva je naša nova kolekcija Jankerjev in letnih kaša hlač TIVAR OBLEKE i 6 zjutraj so se reševalci vrnili vsi prem^iženi •» kočo. Se ena planinska nesreča Poleg nesreče v Kamniških planinah se je pripetila v nedeljo dopoldne še ena nesreča v Karavankah. Na stol sta bila namenjena neki mladi Celovčan in pa 25 letna Micka Kebitzeva iz Št. Vida na Koroškem. Ko sta šla čez plazovit teren, je Kebitzevi spodrsnilo ter je odletela kakih 30 m daleč čez strmo snežišče ter je priletela med skale, kjer je vsa potolčena obležala. Dobila je hude poškodbe po vsem telesu, desno nogo pa si je kar dvakrat zlomila. Spremljevalec je stekel po pomoč v Prešernovo kočo na Slolu. Planinci so odšli ponesrečenki na pomoč ter jo prenesli v kočo. Pri prenašanju in reševanju ponesrečenke so se posebno odlikovali planinci gg. Tone Dolenc, Mirko Rejc in Lojze Furlan. V koči je bil slučajno zagrebški ziravnik dr. Vladimir Grušič, ki je ponesrečenki nudil prvo pomoč. Na Stolu je divjala od nedelje na ponedeljek silna nevihta in l snežni zameti tako, da ni bilo možno spraviti po ! nesrečenke v dolino. V ponedeljek dopoldne pa je 1 prišla do koče reševalna ekspedicija jesenišMh i skalašev z Jožetom Čopom na čelu. Gazili so sne; skoraj meter visoko. Ob silnih naporih so reševalci naložili Kebilzevo na nosilnico ter jo spri vili v dolino, od koder se je takoj nato odpeljala ', v Avstrijo. Nesreča se je pripetila šc neki drugi | turistki, ki si je pri padcu izpahnila roko in ki ji l je tudi nudii prvo pomoč dr. Grušit. Drobne novice Dne 7. junija v Mengšu slovenski tabor Slovenski tabor v spomin majniške deklaracije in v spomin proslave 60 letnice našega dr. Korošcu bo v Mengšu prihodnjo nedeljo, dne 7. junija Začetek ob 9.s' sveto mašo, noto sprevod udeležencev po trgu Mengeš na zborovalni prostor, kjer nastopijo govorniki Vlada se tega tabora udeleži. Koledar Sreda, 3. junija: (kvatrna sreda). Klotilda, kraljica; Pavla, devica. Novi grobovi + Marta Dolejš, učiteljica Glasbene Matice v Ljubljani je umrla v petek, 29. maja, na domu pri starših v Talu pri Gradcu, v starosti 46 let. Ta vest bo brez dvoma pretresla številne njene učence, učenke in prijatelje, saj je bila kot vzorna in vestna učiteljica klavirja izredno priljubljena. Še bolj jo bodo pogrešali reveži, zakaj, njena dobrota je bila res tista »ko levica ne ve, kai daje desnica«. — Pokojnica je bila po rodu fcehinja, a nihče ji nt tega opazil, saj je govorila slovenščino tako gladko, kot da bi bila rojena Slovenka. — Bog ji dai večno luč! — želimo in kličemo tej dobri duši v spomin. Hudo je, ko odhajajo za vedno od nas taki ljudje, ki jih je dandanes manj in manj, a ki smo jih tako zelo potrebni! Vi boste v praznikih fotografirali. Razvili Iri kopirali Vam bodo pa v Špecialni foto-trgovini JOSKO SMUČ Šelenburgova ulica 6 S pošlo poslane filme razvijemo, kopiramo in odpošljemo še isli dan. — Nakazilo po položnici. — Sarajevo dobi nov kolodvor. Zagrebška arhitekta inž. Haberle in inž. Bauer sta izdelala načrt za zgradbo novega kolodvora v Sarajevu. Ta načrt je izmed 54 na prvem mestu. Novi sarajevski kolodvor bo v vsakem oziru moderen in dovolj prostoren. Kakor poročajo hrvatski listi, so krediti za zgradbo že zagotovljeni in se bo z delom začelo v najkrajšem času, ker sedanji kolodvor ne obvlada več potniškega prometa, ki iz dneva v dan zelo narašča. Stroški za novi kolodvor so proračunani na deset milijonov dinarjev Sarajevčani se silno vesele novega kolodvora in so hvaležni prometnemu ministru dr. Spahu, da jim bo zgradil moderen kolodvor. Tudi Ljubljančani bi bili g. ministru zelo hvaležni za nov kolodvor. Vsem Vašim željam ustrezajo naše nove »Posebno izdelane obleke«. Najnovejši kroj, vestna izdelava, v kakovosti enakovredne oblekam iz dragega inozemskega sukna. TIVAR OBLEKE Osebne vesfl = Ministrski odposlanci na zasebnih meščanskih šolah. Včerajšnji »Ponedeljski Slovencc« je objavil imena ministrskih odposlancev za zaključne izpite na meščanskih šolah v Sloveniji. K temu dodatno poročamo še naslednja imena ministrskih odposlancev na zasebnih meščanskih šolah: pri šolskih sestrah v Kočevju Anton Fa-kin, upravitelj meščanske šole v Ljubljani; v l.ichtenthurnu v Ljubljaiv dr. josip Smajdek, profesor v Ljubljani; pri uršulinkah v Ljubljani josip Osana, profesor v Ljubljani; pri šolskih sestrah v Šmihelu pri Novem mestu Anion Gaspari, šolski upravitelj meščanske šole na Rakeku. — Iz policijske službe. Vinko Danilo, uprav-no-pisarniški uradnik pri upravi policije v Ljubljani, ie premeščen h komisarijatu železniške in obmejne policije v Mariboru. — Franc Klemcnčič, policijski agent pri upravi policije, v Ljubljani, je premeščen h kopališkemu policijskemu komisarijatu na Bledu. = Odvetniški izpit je opravil v petek, dne 29. maja gospod dr Miron Bleiweis. Čestitamo! = Poroka. Na binkoštno soboto sta se poročila v Laškem g. Slavko Berger iz Ljubljane in gdč. Bronislava Derganova hčerka uglednega trgovca iz Laškega. Mlademu paru vso srečo! Svofi k svojim! Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To je PERION pralni prašek — naš slovenski izdelek. — Repenjska kmet.-gospodinjska šola traja 6 mesecev in sicer od 1. okt. do 1. aprila prihodnjega leta. Sprejemajo se dekleta, ki so dopolnila 17 let ter so zdrave in ukaželjne. šola jim nudi za kmet-sko gospodinjo najpotrebnejšega znanja v praktičnem in teoretičnem pogledu. Zavod sprejme vsako leto tudi nekaj deklet v šolo brezplačno, tako da potem z delom pri gospodarstvu odslužujejo. Le te morajo dopolniti 20 let, prednost imajo Gorenjke. Mesečna oskrbina je nizka. Natančnejša navodila daje vodstvo kmet,-gosp. šole Repnje, p. Vodice nad Ljubljano. Zavod ima tudi internat za učenke osnovne šole od 1. do 6. razreda. Otroci imajo zdravo, tečno in zadostno hrano, mnogo gibanja v prosti naravi na sveženm, gozdnem zraku. Lahko se uče tudi nemškega jezika in glasbe proti malemu doplačilu. Mesečna oskrbnina 300 Din ali po dogovoru. Če bolulete na želodcu ali črevesni poslužite se preizkušenega naravnega zdravila, Rogaške mineralne vode »STYRIA« vrelca. — Vprašajte Vašega zdravnika! Rtft. pod br. 336»»C. — Preizkušanje živcev na železnici. Po polurnem čakanju pred blagajno na žel. postaji Zidani most sem se moral odpeljati brez voznega listka. Pred menoj je bilo kvečjemu dvanajst potnikov Kljub lemu, da ie bilo slišali med čakajočimi vzdihi: »oh«, »joj« in opazke: »kaj vendar dela« ter »signal je že tu«, sem občudoval potrpežljivost in hvalevredno discipliniranost naših ljudi. Ko je pripeljal brzovlak nekaj minut pred čeirto popoldne na postajo, sem se podal k vlaku in opozoril sprevodnika, da mi ni uspelo dobiti voznega listka kljub polurnemu čakanju nanj. V vlaku sem moral plačati istemu sprevodniku tako zvara pribitek v znesku 10 Din. Vsak komentar se mi zdi odveč. Vsiljuje pa se mi vprašanje, kai s5 mora misliti lujec o našem poslovanju na živahnem prometnem križišču in kako »i bo tolmačil »ijlobo« ki jo je moral plačati zato, da je po! ure prestopel z noge na nogo in dobival od nestrpnih sotrpinov med tem časom »pufarje« od spredaj m zadaj. Pa povejie, Če ni ia pritožba na mesiu. — Dr. Ivan Pregelj, osnovne črte iz književne teorije. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1936. Strani 113. Cena 24 Din. Neštetokrat se je ponavljala želja, da bi prof. dr Pregelj izdal svoje črtice iz književne teorije. Soj Slovenci vse doslej nismo imeli zares priročne knjige o teh vprašanjih, ki se v šoli pri pouku slovenščine teden za tednom po vračajo in ki o njih tudi vsakdo, ki ljubi besedno umetnost, od časa do časa želi pojasnila in razjasnitve. S tem, da je Jugoslovanska knjigarna pravkar izdala v kompletni knjižni izdaji le »OSNOVNE ČRTE«, je tedaj storila veliko uslugo predvsem našim profesorjem in dijakom, daje pa lično in močno porabno knjižico v roke tudi vsakemu slovenskemu izobražencu Avtor je dal v kleni predelavi enotno učinkujoče delo. Pojmi so jasno definirani in razloženi. Knjiga obravnava, kakor drugače ludi ni pričakovati, najprej epično pesništvo, nato liriko, dramatiko, prozo. Za šolo praktično porabna in za vsakogar zanimiv repetilorij so »Snovno pregledna vprašanja in odgovori« na koncu knjige. Močno je nadalje pozdraviti, da je avtor vplete! v drob-nejšem tisku ludi orise in preglede vsake književne vrste po posameznih svetovnih književnostih s posebnim ozirom na slovensko, hrvatsko in srbsko. — Delo je vredno loplega priporočila. Oprema je zelo lepa. Za časa Gostinskega kongresa se dajejo gospodom gostilničarjem, hotelirjem in kavarnarjem brezplačne ookušnie skrbno negovanih točilnih vin po raznih cenah (od nailažje do najfi-neje kakovosti) iz kleti Vinogradniškega veleposestva CL0TAR B0UVIER, Gornja Radgona Te brezp ačne pokušnje in najugodnejša ponudba so celi dan na razpolago v gostilni zastopnika, gospoda Karel Favai, Ljubljana 7, Celovška cesta 44. — Prihodnje leto izidejo šmarniee »Marija je moja Mati«, ki obravnavajo zanimive podrobnosti iz beatifikacije Marijine izvoljenke bi. Katarine. Knjiga bo zbudila veliko zanimanje za beatifikaciio služabnika božjega Barage in Slomška. — Gostilna, pension »Prodnik«, letovišče: Kamniška Bistrica — ima lepe sončne sobe z vso udobnostjo, senčni vrt, lepa sprehajališča in iz-borno kuhinjo. Pension od 30 Din dalje. Za obisk se priporoča Prodnik Viktor, p Stahovica. Pri odebelefosti stalna vporaba naravne FranzOosefove grenke vode uspešno draži delovanje- črev. Reg. po ortn mc. pot. lo nar. «tr S-br. 15484, 85. V. >5 — Znanost proti kofeinu. Tajni svetnik profesor dr. Max Rubner, prejšnji ravnatelj fiziološkega zavoda Berlinske univerze, član akademije znanosti in znanstvenih društev v brezštevilo krajev, je pisal v »Medizinische Klinik«, leto 1931, štev. 25/26: »Mnogo jih trpi na razburjenosti, ne da bi vedeli, da vzrok teh motenj tiči le v kavi. Namesto stalnega povečanja zmožnosti, nastopi ravno nasprotno velika utrujenost in slabost. Lahko je dokazati, da brezkofeinska kava pri navadnem uživanju ne povzroča nikakšnih motenj, kakor utripanje srca ali nespečnost. To so dejstva brez najmanjšega dvoma. Vonj in okus ostaneta ista kot pri navadni k-ofeinski kavi « Kava tlag — zdravemu blagodat, bolnemu krepilo. Ali nočete tudi Vi preiti na kavo Mag? Povsod po svetu, od Srema pa do Srema mojstri slikajo le s filmom MIM0SA-EXTREMA — Obsojen krivoprisežnik. Krivoprisežništvo se je zadnja leta, ko pada gospodarska morala, silno razbohotilo. Ne mine mesec, da ne bi pred kazenskim senatom stal kak krivoprisežnik. Mali senat v Ljubljani je včeraj 35-letnega posestnika Stanka Zdešarja iz Kozarij obsodil na 5 mesecev strogega zapora, na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitev kazni ter v plačilo po-vprečnine 800 Din in posestniku Erbežniku Franu 100 Din odškodnine, dalje v izgubo častnih držav- ljanskih . pravic za 3 leta. Med obema vlada ie 12 letno sovraštvo. V neht civilni pravdi pred okrajnim sodiščem v Ljubljani je obtoženi Zdešar pričal v korist svoje žene Marije, toda po krivem. Pozneje je hotel še 2 priči podkupiti, Ljubljana © Otvoritev letalske proge Dunaj—Sušak. Zaradi slabega vremena ni moglo letalo »Austro-fluga« preko Alp in je zato 1. t. m. napovedana otvoritev letalske proge odpadla. Zato pa prileti letalo danesiob 12.15 na aerodrom. Tam bo ljubljanski župan pozdravil celovškega župana in se čez 15 minut odpeljal z njim z letalom na Sušak. Občinstvo se opozarja na ta znameniti dogodek in se naproša, da v čim večjem številu pohiti na aerodrom. Jutri smeh' Ameriška kralja smeha Stan Laurel in Oliver Hardv V Šaljive dogodivščine iz privatnega življenja obeh ko« mikov ameriških PAT in PATACH0NA ouomn Jutri se boste smejali polni 2 uri v KINU UNI0NU 0 Predpriprave tuk. goslilničarske zveze za III. Vsedržavni gostinski kongres so končane. Za kongres vlada med članstvom in v javnosti veliko zanimanje, katerega so vzbudili tako okusno izdelani kongresni plakati, ki predstavljajo zadovoljnega starčka po besedilu narodne popevke. Kakor čujemo, bo kongresna dvorana v hotelu »Union« dne 4. junija dop. nabio polna stanovsko zavednih gostilničarjev in gostilničark, ki se po vsej banovini pripravljajo, da prihitijo v čim največjem številu na ta dan v Ljubljano manifestiral za svoje pravice. Naši gostilničarji pojmujejo zelo velik pomen svojega kongresa in se bodo svojim zadružnim delavcem za njih trud s tem oddolžili, da bodo polnoštevilno prihiteli na njihov stanovski praznik v Ljubljano. Za mladino: Vaše ljubljence oblačite pri nas. Prinašamo prekrasne letne oblekce, tudi v kombinaciji n. pr. Jankerje s primernimi hlačkami. Naše izložbe Vas vabijo. nVAR OBLEKE © Šmarnični govori, ki jih je letos v šentpetr-ski farni cerkvi govoril g. prof. dr. Josip Jerše, so vzbudili splošno pozornost in zanimanje. Gomori so temeljiti in oprti na okrožnico Pija XI. o čistem zakonu, ter obravnavajo življenje Marijino, oziroma sv. Družine, vzpored pa govornik na podlagi okrožnice razgrinja sliko današnje razrvane družine, in kaže pripomočke za ozdravljenje bolne moderne družine. Govori bodo v začetku 1. 1937 izšli kot šmarniee za 1. 1937 pod naslovom »Marija in današnja družina«. POSKUSITE NASA ODLIČNA VINA PROŠEK, ZLATO KAPLJICO, VERMOUTH, PLAVAC NA LJUBLJANSKEM VECESEJMl/ v paviljonu H koja št. 256 PERO KOLIČ — DUBROVNIK O Gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje. V četrtek popoldne ob pol 4 priredi v zeleni dvorani restavracije Zvezda na Kongresnem trgu Društvo Gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje sestanek zunanjih in ljubljanskih gostilničark ter soprog gostilničarjev. Na tem sestanku bosta o izobrazbi in vzgoji gostilničarskih gospodinj po ročali predsednica ga. Minka Kroftova in voditeljica šole ga. Golmajerjeva. Za dame: prinašamo redno zadnje novosti v plaščih. Modeli: Dunaj—Pariš pri odlični kakovosti, nedosegljivo nizke cene. TIVilll OBLEKE 0 Krasen par volov je zredil posestnik Matevž Zakraišek v Godičevem pri Rakeku. Prignal ju je na semenj v Novo vas in tam prodal g. Iva nu javorniku, mesarju iz Ljubljane. Vola, ki tehtata 2400 kg, bosta dva dni razstavljena na vele sejmu za zgled živinorejcem, kako lepo živino lahko zredimo z umno rejo. Dr. do 14. junija ne ordinira Dr. Joža )ak$a do 16. junija ne ordinira Kranj Javna produkcija Glasbene šole se vrši do nes ob 19. uri v gimnazijski telovadnici. Vstop prost. Litija Tnkajinfa Jugosl. tekstilna tvornica »Mautner« d. d. je poklonila odseku protituberkulozne lige pri Rdečem križu v Litiji 3000 Din kot osnovno glavnico za ustanovitev protituberkuloznega dispanzerja v Litiii. Posnemajte! Maribor □ Raistava slovenske likovne umetnosti v ka* zinski dvorani se je zaključila na binkoštni ponedeljek, Razstavljalci so dosegli tudi gmotno uspeh. Poleg zasebnikov sta nastopila kot kupca tudi muzej, ki je kupil Tratnikovo »Suzano« in mestna občina ,ki je kupila risbo Bulovčeve. Zadnje dni je zbujal na razstavi posebno pozornost mariborski slikar Ivan Kos, ki se je šele proti koncu priključil s svojimi akvareli. S te strani Kosa še dosedaj nismo poznali. Zdi se, da je v akvarelih mnogo močnejši, kakor v olju. □Razglasitev obvezniškega razporeda bo letos na vojaškem vežbališču na Teznu v nedeljo, 14. junija z začetkom ob 7 zjutraj ob vsakem vremenu. □ Carinski dohodki so znašali v preteklem mesecu 5,356.799.20 Din, od tega pri izvozu samo 14.358.75 Din Depozitov je imela carinarnica Din 1,111.159.25. □ Krščanska ženska zveza Javlja, da se spre-emajo prijave za romanje v Rajhenburg do 14. junija v pisarni na Aleksandrovi cesti 6-1 ob sredah in sobotah od 8 do 10 ali pa pri predsednici ge. Katarini Bauman, Cvetlična ulica 23-11. Vožnja tja in nazaj stane 50 Din. □ Lepa pobožnost gluhonemih. Na binkoštno nedeljo se je vršila v Frančiškov! kapeli v franč, samostanu lepa slovesnost za gluhoneme. Iz Ljubljane je prispel katehet na gluhonemnici g. Tome, ki je v soboto spovedal gluhoneme iz Maribora in okolice, v nedeljo pa so bili pri sv. obhajilu in nato pri maši. Po maši so imeli skupen zajtrk v pevski sobi samostana. Kakor smo že včeraj poročali, so imeli popoldne gluhonemi občni zbor, na katerem so obravnavali zaključek računov za preteklo leto, preuredili so 6i društvena pravila, sklenili nabavo novih legitimacij ter si ustanovili društveno knjižnico. Za predsednika je bil izvoljen Alojz Uršič, za tajnika pa Anton Svenšek. □ Mariborski teden je imel te dni občni zbor. Poročila so podali predsednik dr. Lipold, tajnik ravnatelj Loos in blagajnik Gilly, Izpremenil se je § 15. pravil ter se je povečalo število odbornikov od 5 na 10. V odbor so bili pri dopolnilnih volitvah izvoljeni mestni župan dr. Juvan, mestni svetnik Henrik Sabothy, predsednik Združenja trgovcev Ferdo Pinter in predsednik Združenja krojaških mojstrov Franc Reicher. V nadzorstvu 60 industrijalec ing. Dračar, mestni svetnik Viktor Grčar, brivski mojster Franjo Novak in veletrgovec Miloš Oset. □ Gledališke abonente in lastnike blokov, ki še niso zadostili svoji obveznosti, prosi gledališka uprava, da čimprej poravnajo morebitne zaostanke. □ Maistrovi borci priredijo 6. junija ob 20 na vrtu Narodnega doma v Mariboru prijateljski sestanek v spomin na obletnico, ko so jugoslovanske čete dospele na Gosposvetsko polje. Spominski govor bo imel predsednik dr. Dolar. V slučaju slabega vremena se sestanek preloži na 13. t. m. ob Lsfci uri. □ Umrla je v starosti 60 let soproga kapetana I. ki. v pok. gospa Ana Lupšina. Na- počiva v miru! □ Seja Slomškove družine bo danes v sredo ob 8 zvečer. □ Po sliki prepoznali vtopljenko. Pred neka) dnevi je naplavila Drava na Faleskiotjevem nabrežju v Mariboru truplo mlade utopljenke. Po fotografiji, ki jo je posnela policija, so v utopljenki sedaj prepoznali 18 letno Jožefo Lipovi iz Ribnice, ki je skočila za kolodvorom Ribnica-Brezno v Dravo in utonila. Celje & Stavka v tekstilni tovarni Bergman. V celjski tekstilni tovarni Bergman je včeraj ob pol 12 dopoldne nenadoma izbruhnila stavka. Tekstilna tovarna Bergman zaposluje ca 140 delavcev in delavk. Upati je, da bo spor kmalu in v miru poravnan. & Smrtna kosa. Na Lavi št. 32 je umrla v nedeljo v starosti 61 let ga. Klemenčič Ivana, šolska upraviteljica v pokoju. Pokojna je bila poročena s šolskim upraviteljem v pok. g. Klemenčičem. Je mati znanega pokrajinskega slikarja g. Doreta Kle-menčiča, poleg tega pa zapušča še tri hčerke. — Umrl je tudi g. Logar Franjo, Mar 67 let, pol. ravnatelj v pok. v Celju in glavni zastopnik banke Slavije. Pokojni je bil od leta 1918 do 1923 predstojnik policije v Celju. Naj počivata v miru, žalujočim izrekamo svoje soialje. & Epilog tragedije v Trbovljah. Živo je še v spominu ialoigra, ki se je odigrala dne 9 septembra lanskega leta v Trbovljah, ko je orožniški kaplar Gajšek Ludvik v duševni zmedenosti ustrelil svojega tovariša, orožnika Stojano.viča Vinka in Pečnik Faniko. Gajšek je bil takoj oddan v bolnišnico v Celje, od tu pa v vojaško bolnišnico v Zagreb, pozneje pa v bolnišnico za duševne bolezni v Vrabču. Odpuščen je bil tudi iz državne sluibe. Včeraj je razpravljal mali senat okroinega sodišča o tem, ali se pusti Gajšek na svobodi, ali se odda v zavod za zdravljenje. Po izjavah izvedencev bolnišnice za duševne bolezni v Vrabču, za svoje dejanje ni odgovoren. Državni pravdnik g. dr. Juhart je predlagal, da se odda Gajšek po nasvetu zdravnikov izvedencev v tak zavod, Gaj-škov branilec ex offo, odvetnik g. Stante je pa predlagal, naj se pusti Gajšek na svobodo, ker je sedaj popolnoma zdrav. Ker so pa izvedenci psihiatri izrekli mnenje, da se mu zna stanje še ponoviti, je senait sklenil oddati Gajška v zavod za zdravljenje. Ha&nanilat % ——■—— Liubliana 1 Slovensko zdravniško druStvo v Ljubljani prir» di XVI. znanstveni sestanek v poslovnem letu 1936 dne 5. Junija ob 18 v predavalnici internega oddelka Občo državne bolnišnice v LJubljani s sledečim sporedom: Dr. Franc Brand»tetl«r: Funkcijske preiakuftnjo žolč-noga mehurja. Vabljeni vsi gg. zdravniki in inedUnnoit 1 Operna produkcija driavnega konservatorija v Ljubljani bo v petek 5. t. m v opernem glcdnliSču. Pojo se odlomki iz Fidelia, Rusalke In Glumaičev. Plešejo pa ruski ples, Furija.ut i7, Prodane neveste in Ba-ranovlčevo Kolo. Oporne odlomke je nafttudiral režiser Debevoc, plese ing. Golovin. Predprodajn vstopnic pri dnevni blagajni v opori. Cone kot pri dijaških predstavah. 1 To bo zopet veselo v Filhormonifmi dvorani. Veselo bo na odrti, pa tndi na sedežih, katti vsi bodo zadovoljni % u«pehom. oni, ki jih bodo poslušali. Se bolj pa tisti, ki so se tako lopo naučili posamimnih del nafti h in tujih skladateljev, katere bodo izvajali na II. produkciji fiole Glasbene Matice ljubljansko, ki bo v sredo ,1. junija ob 18.16 Kdo vse nastopi in kaj bo Igral tva i7,vewte v Matični knjigarni, kjer sc dobi »porod 7-a sredino produkcijo 1 DekliSki odsek Salczijanske. prosvete na Kode-Ijevom bo imel drevi ob 8 sestanek, na katerem bo predaval g. dr. Fr. Blatnik. 1 Nolno slulbo imajo lekarne: mr. Sušnlik, Mani jin trg 5; mr. KuraH, Go«j>osvetHka cesta 10 in mr. Bohlne« d«d.. Rimska oosta 31. Cerkveni vestnih nratovSiina tv. ReSnjega Telesa bo tono!« svoj«' mesečno poboinont v četrtek 4. junija v urSnJinskl cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva »veta mo£a, ob 5..KI pridig* In ob 6 sveta maAa 7. blagoslovom za ii' in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. ReSnjega Teles«, dn AA v nhihiflm 6tlnftn nvhnrMMAnfl poljn&nostl v urSuLlnskl cerkvi. KAVA HAG VARUJE VAŠE SRCE PRISTNA, ZDRAVA ZRNATA KAVA NAJFINEJŠE KAKOVOSTI, ZAJAMČENO OPROŠČENA KOFEINA Naš letošnji velesejem Živimo v gospodarsko prehodni dobi, ko moremo ugotavljati na raznih poljih našega gospodarskega udeistvovania že posamezne znake oživljanja. Da je zaradi tega tudi poslovanje na letošnjem velesejmu živahnejše, je gotovo v zvezi s počasnim izboljšanjem v našem gospodarstvu. je cela vrsta predmetov, za katere ie znatno zanimanje in tudi kupčijski zaključki ne izosta-iajo. Pozna pa sc tudi pri podjetjih, da delujejo le še ena podjetja, ki so vzdržala dosedanje težke čase. Selekcijski proces je l''iub velikim škodam, ki jih je prinesel vsemu . u^emu gospodarstvu z nasilno likvidacijo poslov in s tem povzročil izgube, imel tudi svoio dobro stran, ker je izločil mnogo nesolidnih podjetij, pri velikem številu drugih podjetij pa je povzročil notranjo konsolidacijo in s iem povečal pogoje za nadalj-ne uspevanje. Poleg tega pa je kriza naučija naš poslovni svet tudi paziti na boljšo reklamo na svoje blago. V vedno težji konkurenci sc )e bilo treba pobrigati za dobro reklamo, izdelovati dobre prospekte in plakate, voditi sploh dobro propagando. To sc pozna tudi na velesejmu, kjer je kvaliteta reklame v zadnjih letih zelo zrasla. Na praznike je bilo na sejmišču živahno vrvenje, ki ga je pa motilo seveda slabo vreme. Vendar je bilo sejmišče polno m po paviljonih kar preveč obiskovalcev. Slišal si več tuie kot Zahteve samoupravnih hranilnic Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije je na svojem 5. rednem občnem zboru v Ljubljani dne 30. maja 1936 sklenila na podlagi podanih poročil enoglasno sledečo resolucijo: Ugotavlja se, da dosedaj niso bile upoštevane vitalne potrebe naših samoupravnih hranilnic, navedene v številnih predstavkah inerodajnim faktorjem, zlasti pa v njihovi »Prošnji visokim upraviteljem kralhjevine Jugoslavije« od junija 1935. Ker se zaradi tega v naši državi ne morejo uspešno razvijati samoupravne hranilnice, ki so najprimernejše ustanove za narodno varčevanje in ustvarjanje narodnega kapitala, apelira Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije ponovno na mero-dajne faktorje ter jih prosi: 1. Za čimprejšnjo izdajo zakona o hranilnicah, kateri naj zavaruje enotno in sodobnim razmeram in potrebam primerno pravno podlago za ohranitev in uspešnejši razvoj samoupravnih hranilnic tudi v kraljevini Jugoslaviji. Zakon naj izenači hranilnice kot občekoristne in dobrodelne zavode tudi z onimi privilegiranimi državnimi denarnimi, zavodi, ki se pečajo z zbiranjem in upravljanjem prihrankov, t. j. s Poštno hranilnico in Državno hipotekarno banko, posebno glede davkov, taks, pospešenega sodnega postopka, kreditiranja pri Narodni banki. Za hranilnice naj ne veljajo zaščitne uredbe, ker se ž.e brez teh očitno favorizirajo ti državni denarni zavodi, ki konkurirajo na-Sini samoupravnim hranilnicam. Z istim zakonom naj ee istočasno derogirajo ali takoj novelirajo: a) členi 5,40 in 117-ž zakona o Državni hipotekami banki ter b) člen 160 zakona o nespornem postopku v tem smislu, da se more denar, ki je naveden v čl. 5 zakona o Drž. hipotekami banki, neomejeno nalagati v samoupravne hranilnice kraljevine Jugoslavije. Pripominja 6e, da je bil načrt zakona o hranilnicah izdelan že leta 1927 in da je bil s sodelovanjem Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije že predelan tako, da se je z merodajne strani napovedalo njegovo sprejetje v zasedanju Narodne skupščine v letu 1933. S tem zakonom bi končno naše hranilništvo dobilo svojo podlago,^ kakor jo tma hranilništvo v vseh naprednih državah. 2. Da se izboljša težek položaj večjega števila naših samoupravnih hranilnic, je treba: a) da državni privilegirani in dosedaj favorizirani denarni zavodi sukcesijskim potom prevzemajo od naših samoupravnih hranilnic hipotekama in občinska posojila ali b) da onim občinam, ki so zadolžene pri svojih hranilnicah, podeljujejo posojila, da poravnajo obveze pri svojih hranilnicah. 3. Da se končno reši vprašanje likvidacije predvojnih avstrijsko-ogrskih rent, katere so tno- domače govorice. Posebno se letos pozna, dn je obisk velesejma iz južnih krajev dober. Ti obiskovalci so sploh poslovni ljudje in sliki naše veletrgovine z južnimi|odjemalci postajajo vedno bolj pogosti in postaja Ljubljana v resnici posredovalni center med slovensko industrijo ter njenimi odjemalci na jugu. Seveda pa je ljubljanski velesejem privlačen tudi za inozemske obiskovalce, katerih seveda ni manjkalo. Opažajo se skupine, ki prihajajo na velesejem. Tako je največjo pozornost vzbudila velika skupina koroških Slovencev. Ob tej priliki opozarjamo šolska vodstva, da je dobro, če izkoristijo trajanje ljubljanskega velesejma za šolske ekskurzje. Saj ie vstopnino za obisk v skupinah prav majhna, komaj 3 Din za t osebo Przreti ne smemo namreč, da je lahko velesejem tudi dobro vzgoino sredstvo. Grška razstava. Po več letih imamo zopet grški paviljon ?.e pred leti so prišli GTki k nam razstavljat, pogledali so naše gospodarske razmere, spoznali naš okus in naše potrebe, sedaj pa so se zopet pojavili med nami z bogato izbiro svojih proizvodov, ki bi prišli v poštev za naš trg. Ne smemo pa prezreti tudi ostalih razstav, saj nam nudi izredno veliko tudi gostilničarska razstava, razstava Živalce in gospodinjska razstava, kateri ie priključena modna revija, katere program se v svoji pestrosti menia vsak dam. rale nase hranilnice kupiti in dokupiti v korist države, kakor tudi vprašanje likvidacije avtonomnih posojil in terjatev pri Poštni hranilnici na Dunaju in v Budimpešti. 4. Da se brez odloga rešijo predstavke Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, da se le-te izvza-mejo izpod Uredbe o zaščiti kmetov ter izpod prisilnega udruževanja z bankami. Zavarovancem Feniksa Kabinet ministra za trgovino in industrijo razglaša zavarovancem pri Feniksu: Mnogi zavarovanci Feniksa niso hoteli plačevati družbi dospele premije za zavarovanje, ker so izražali bojazen, da iim ti zneski ne pripadejo. Z neplačevanjem teh premii pa bi se zmanjšale vrednosti Feniksovega portfelja pa bi zaradi tega utrpeli škodo i sami zavarovanci, ker bi sc tako otežkočala sanacija portfelja. Da bi se zavarovanci nomirili glede sigurnosti vplačanih vsot, je minister , trgovine- in industrije izdal potrebne naredbe, da Feniks, odpre, poseben račun pri Poštni hranilnici in Državnj hipotekami banki, na katerega sč bodo odslej plačevale dospele premije S tega računa Feniks ne more dvigati nobenih vsot ali zneskov, ki predstavljajo kritje družbinega rizika (nziko premiie), ker je družba dolžna izplačevati zavarovane vsote, samo če nastopi po pogodbi predviden prw mer — na primer smrt zavarovanca, poleg tega pa se samo po sebi razume, da more družba ob priliki izplačila zavarovane vsote dvigniti tudi vse zneske, ki ie ta zavarovanec položil Zneski, ki so položeni družbi, od dne objave uredbe o začasni ustavitvi nekaterih pravic zavarovancev družbe za življenjsko zavarovanje Feniks, Direkcija za Jugoslavijo, za plačilo premije, mora družba po odbitku riziko premije položiti na ta račun V primeru likvidiranja portfelja družbe v kakršnikoli obliki se bodo zneski, dobljeni na omenjenem računu, vrnili vplačnikom Če bi se pa izvršila sanacija in se bo ob tei priliki izvršila predaja portfelja neki drugi nravni osebi, prenehajo veljati odredbe glede razpolaganja s temi zneski. Naši izvozni kontingenti za Španijo. Kakor posnemamo iz poročila informativne agencije >Jugo-rlovanski kurir« v Belgradu, nam je Španija obljubila dodeliti te-le kontingente za 1936 in 1937: pragovi 1936 5000 kvintalov, 1937 5000 kvin-talov, deske iz navadnega lesa od 40—75 mm debele 26.000 in 30.000 kub. m, deske do 40 mm debele 36.000 oz. 40.000 kub. m, sveža jajca 20.000 oz. 25.000 kvintalov in celuloza za 1937 15.000 kvintalov. 50 milijonov Din za vodovode Poročali smo že, da je ministrski svet odobril gradbenemu ministru, da more najeti posojilo 50 milijonov Din za gradbo vodovodov in cistern v krajih, kjer vlada pomanjkanje vode. Sicer je ta vsota v razmerju s potrebami majhna (saj je potrebno za te akcije v nekoliko večjem stilu najmanj 355 milijonov po zelo previdnem računu), vendar se bo z njo dalo veliko narediti. Skupno se bo s to vsoto zgradilo 585 objektov v 347 občinah, ki so razdeljene v 142 okrajev. Največ se bodo gradile cisterne: okoli 360. Na posamezne banovine odpade: dravska 2,662.000 Din, savska 5,900.000, vrbaska 2,610.000, primorska 6,727.000, drinska 2,044.000, zetska 6,000.000, donavska 710.000, moravska 3,158.000 in vardarska 4,189.000 Din. skupno 33,000.000 Din. Nadalje se bo porabilo 8,000.000 Din za novi vodovod za Cetinje in ravnotoliko za skupinski vodovod za dalmatinsko Zagorje. * Omejitev nočnega dela v pekarnah. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je predpisal uredbe o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekarnah. Po tej uredbi je pre|K»vedano za pomožno osebje vsako delo od S (»opoldne do 3 zjutraj, če se dela v eni šihti odnosno od 7 popoldne do 3 zjutraj, če se dela v dveh šihtih. Delo na tabli, t. j. delitev, tehtanje in izdelovanje kruha na mizi (tabli) se ne sme začeti pred 3 zjutraj. Pripravljalna dela, t. j. nalaganje peči, priprava kvasa in mešanje testa se sme začeti najbolj zgodaj 3 ure pred normalnim delom t. j. dela na mizi, nikakor pa ne pred 12. uro. Poravnalno postopanje ic uvedeno o imovini Vrečka Ivana, trgovca z mešanim blagom in posestnika v Ljubljani, Karunova ul. 7, narok za sklepanje poravnave 26. junija, oglasiti se je do 20 junija 1936. Povišanje glavnice Kranjske industrijske družbe. Na svojem zadnjem občnem zboru ic sklenila Kranjska industrijska družba zvišati svoio glavnico od 45 na 90 milij. z izdajo 300.000 novih delnic po 150 Din imenske vrednosti Sedaj razpisuje družba vpis teh delnic od 15 do vštetega 25. junija 1936. Pri vpisu je plačati 50 Din v gotovini, dopolnitev na imensko vrednost pa sc izvrši iz obdavčenih družbenih rezerv. Pri glavnici 45 milij. Din o znašale vse rezerve družbe 36.586.260 Din po stanju dne 30. junija 1935 ter bi bilo torej iz njih potrebno vzeti 30 milij. Din, dočim bi delničarji prispevali v gotovini 15 milij. Din. Zvišanje diskonta v Holandiji. V soboto jc Holandska banka zvišala diskont od 2.5 na 3.5%. To povišanje je v zvezi* z znatnim odtokom zlata iz Holandije. V dobi od 18. do 25. maja se je ho-landski zlati zaklad zmanjšal za 14.2 na 683.8 milij. goldinarjev. Polovica odtoka. «.V'f . lili1 Borza m'1' Dne 2. junija 1936. Denar V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 9.05—9.15, na zagrebški pa celo na 8.945—9.045, dočim jev Belgradu be ležil 9.05 blago. Grški boni so beležili v Zagrebu 30 denar, v Belgradu 30.25 blago. Angleški funt jc bil na ljubljanski borzi neizpremenjen na 249.20 do 250.80. Nemški čeki so se na ljubljanski borzi okrepili na 13.42—13.62, v Zagrebu pa na 13.40—13.60, dočim so v Zagrebu za ultimo junija beležili 13.30 do 13.50, za medio julija 13.40—13.60, za ultimo julija 13.275—13.475. V Belgradu so notirali 13.412 do 13.612. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gol. . . i . 2978.15—2992.75 Berlin 100 mark...... 1756.08—1769.95 Bruselj 100 belg....... 745.24— 750.31 Curih 100 frankov ..... 1424.22—1431.29 London 1 funt.......219.91— 221.97 Newyork 100 dolarjev .... 4371.28—4410.59 Pariz 100 frankov...... 290.25—291.69 Praga 100 kron....... 182.04— 183.15 Curih. Belgrad 7, Pariz 20.38, London 15.47, Newyork 309 625, Bruselj 52.35, Milan 24.35, Madrid 42.225, Amsterdam 209.15, Berlin 124.55, Dunaj 56.25, Stockholm 79.75, Oslo 77.75, Kopenha-gen 69.05, Praga 12.79, Varšava 58.—, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Helsingfors 6.805, Buenos-Aire»s 0.855. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% inv. pos. 81—83, agr. 48—50, voj. škoda promptna 359—361, begi. obvez. 64.50 do 66, 8% Bler. po«. 83—85, 7% Bler po«, 73—75, 7% pos. Drž. hip. banke 83.50—85.50. Zagreb: Državni papirji: 7% inv. pos 81 den., agr. 48 den., voj. škoda proptna 358—359, begi. obv. 67 den., dalm. agrarji 62.50 den., 8% Bler. pos. 83.50—84, 7% Bler pos. 73.50—74, 7% po«. Drž. hip. banke 83.50—84, 7% stab. pos. 81.50 den. — Delnice: Priv. agr. banka 223—225, Trboveljska 125 den., Isis 15—23, Osj. sladk tov. 150 bi. Belgrad: Državni papirji: 7% inv. pos. 82—83, grarji 48—49 (48.50), vojna škoda promptna 357.50 do 359 (358), begi. obvcznice 67.50—67.75; 66 do 66.50 8% Bler. pos. 83.25 den., 7% Bler. pos. 73.50 do 74, 7% po«. Drž. hip. banke 84.50 den. — Delnice: Nar. banka 6330 bi., Priv. aar. banka 227—229 (229, 226.50). Žitni trg Novi sad. Pšenica: bč. srem. in slav. 121—123, bč. okol. Sombor 120—122, bč. ladja Tisa 126 do 128, bč. ladja Begej 125—127, gornija in južna ban. 120—123. Oves: bč., srem. in slav. 108—110. Rži ne notira. Ječmen neizpr. Koruza:, bč., srem. in ban. 100—102, bč. ladja Donava in Tisa 99—101. Moka: bč. in ban. og in ogg 200—210, št. 2 180—190, št. 5 160—170, št. 140—150, št. 7 115—125, št. 8 100—102.50. — Fižol ne notiTa. — Otrobi neizpr. — Tendenca neodrejena. Promet srednji. Sombor. Borza zaprta. Radio Programi Radio Ljubljana i S redu, s. Junija. 12.IV) Prenos iahike glasbe z vs-lesejma (Trboveljska godba) 12.45 Vremonska napove I, IK>i'or'lln, 13.(10 Napoved čiusa, objava s-poli Uvod v prenos 3fl.no Prenos »pere te opornega gledališč* v Ljubljani — V I. odmoru glasbeno predavanje (k. Matija Šravntčar); v II. odmoru: Napoved č asa, vremensk« napo v wl. poročila, objava »poroda. Dragi programi» SREDA, 3. junija. Belgrad I: 20.00 Vokalni! dnoM 20.30 Šaljivi drvogavor 21.00 Konjovičovo skladbe 22.00 Prenos 'te kavarno — Belgrad II: 14.05 Aloksičovo predavanje o boleznih, ki k« zdravijo v Jugoslaviji — Zagreb: 20.00 Prenos te Ljubljane — Dunaj: 10.05 Holo-niova opora Hudomušne/. z gora« 22.10 (jasilska godba 21.00 Plošče — Hudim/hita: 19.00 Vokalni koncert 10.Ml Igra 21.10 Oigatmka glasim 22.10 Operni orkester 23.30 Plosna plahim — Trst-Milan: 17.16 Harfa im violina 20.35 IVenos i 7, 111 ni a 22.10 Postra ura 22.40 Plesna glasbn — ttim-Bari: 17.15 Pestra glasba 20.35 Koncert, lmflvečen mctiocu juniju 22.10 Duhovni koncert, nato plesna Klas ba — Praga: 19.25 fl 1,1 ljor-tova opevrota Kros na no6. 21.00 Sovjetski 7,bor ta Ljeningtrada 21.40 Sovjetska poezija 22.15 Esporantskn tura — Urno: 10.2"} Pihala 20.30 U. dejanje Fihicliovo ope.ro ./Vihar« 21.25 Ukrajinske pes-ni — 1'arSava: 20.00 Odlomiki te operet 21.00 Chopinovc klavirsko skladbe 21.30 (llashcna reportaža 22.15 Sn.lorvskl trio 22.45 Plesna glasba — l'sn Nemčija: 20.IS lira mlado generacijo — Berlin: 20.45 Orkestralni koncert — Konlgsberg: 20.45 Plesni večer — Uamburg-Frank/urt: 20.45 Vočor kotnikov — Lipsko: 20.45 Zahavni koncert — Koln: 20.45 Vesele melodijo od včeraj — Stuttgart: 20.45 Iz neni.ikib oper 21.00—2.00 Oporni koneort — Mo-nakovo: 20.45 Poster vočor. Naše dijaštvo Akademska Marijanska kongregacija Marijinega Oznanjenja ln-i oo. frančiškanih ima drevi oh. četrt, na devet svoj sestanek v samostanski kapeli. Vsi. posebno novinci, iskreno vabljeni! — Pretok t. Poizvedovanja Nn ljubljanskem gradu jo bila najdena otroška čO' pica. Poizve se: Požar Pran, Poljanski nasip 10/11. Oubliniuko oMullšte DRAMA: Začetek ob 20. Sreda, 3. junija: Tiran. Rod Sreda, flotrtok, t. junija: Mladi gospod šrf. rtod C. Petek, 5. junija oh 15: Prva legija. Dijaška pred«t»v« po globoko znižanih ccnah od 14 Din navzdol. OPERA: Začetek ob 20. Sreda, 3. junija: Luei a d i bammermoor. Iled A. (■'«trt«k, 4. junija: Fau.it. lied Cotrtnk. Petek, 5. junija: Produkcija operne iole državnega konservatorija. Marihrcskc gteilfilttfe Sreda. 3. ninja: Zaprto. Četrtek, 4. maja ob 20: Karijera kanelista IVinzinga. Posovilna predstava Maikan Ičunijana. Invem. Kulturni obzornik Ivan Cankar: Zbrani spisi XIX- Nova izložba, str. 240. Cena broš. 50 Din, polpl. 60, platno 66, jx>l usnje 84 Din. Za 60 letnico rojstva Ivana Cankarja je izše.l XIX. zvezek Cankarjevih Zbranih spisov, ki je bil sicer napovedan za Veliko noč. To je tudi edina vidnejša proslava tega datuma v našem javnem življenju poleg navadnih člankov v dnevnem časopisju, v čemer so nas prekosili celo Zagrebčani, ki so za to priliko predstavljali »Lepo Vido«. Naj bo s te mjubilejem kakorkoli, ta, jubilejni zvezek Cankarja, ie dogodek zase ter nam priča, da je Cankar prav v sedanjem času zopet aktualen, ter bi morali seči po njem vs.i Slovenci, ki se kakorkoli bavijo z javnim političnim poslom. V tem zvezku so namreč zbrani njegovi politični spisi, ki iih je imel v I. 1913—1918, med drugimi njegovo znamenito predavanje v Mestnem domu iz i. 1913, ki smo ga za jubilej ekscerpirali tudi na tem mestu, ter njegovo zadnje »Slovenska kultura, vojna in delavstvo«. S temi članki je podal svoj politični nazor ter svojo zadnjo misel tudi o jugoslovenstvu ter se je v njej slovensko-kulturna misel izrazila tako jasno in premočrtno, brez oklevanja, da ie še danes svetel in nujen vzor, kamor mora težiti slovenska politika.. Za Prešernom in Levstikom se je prav v tem predavanju tudi v Cankarju z vso jasnostjo izpovedal slovenski človek iz dna, in brez paktiranja s komurkoli pribil nepremakljive osnovne slovenske kultumo-politične smernice. V naslednjem ciklu »Kritični in satirični spisi« so obelodanjeni felitoni, nanašajoči se na kulturno-politične do- godke, tako na d' Annunziovo zanesenost, na Krekovo pozabo rokavic — umetnosti podlistek o njegovem pogrebu itd do »Slovenske legende«, v kateri niti Bog ne more pomagati človeku, ki ga je zadela usoda, da je Slovenec. — Po teh dnevno aktualnih glosah, polnih duhovitosti, satire in osnovnih spoznani o slovenskem narodu kot politično kulturni enoti, sc vrsti kakih 20 črtic iz zadnjih let, prav do zadnje povesti, ki jo je končal pred smrtjo »Hudodelec janež« (katere rokopis pa se ie izgubi! razen treh poglavij), ter odlomkov iz »Mojih izb«, zadniega njegovega leposlovnega zasnutka. V vseh teh črticah se kaže neka nova spravlienost z usodo, misel na smrt ter zrelo gledanje na življenje, ki sc mu kaže zdai ljubezni vredno in lepo, ne več tarča za napade in vzrok za upor. Prvotni dekadentski samo umetniško individualistični upor in prezir vsakega realističnega razmerja do življenja se mu ie začel kazati kot neutemeljen kot zaslepljenost, ki ni hotela videti pravih vrednot v drugem človeku, kar ie zdaj popravil na drastičen način v dramatični črtici »Gospod purgar«, v kateri ie poveli-čal prav malomeščana in osmešil umetnika. Ob ostudnosti in grozi svetovne vojne, ki jo je doživljal sam kot jetnik in vojak, se je poglobil v svojo duševnost, ter je svoj »očiščuioči«, boj ki ga ie prei bil z vso okolico, prenesel vase, da se etično izčisti in dvigne v novi veri. Sredi najhujših dni je tako mogel postati glasnik optimizma, ki v dekatentnih dneh ni hil mogoč, ter uravnovešen s seboj in z Bogom in najtesnejše spet z narodno usodo čakal smrti in lepše bodočnosti. In v teh zadnjih letjh se je umetnost Ivana Cankarja dvignila do najvišjega vrha, ki ga je bilo mogoče doseči njegovemu talentu«, pravi v jasnem in zgoščenem uvodu urednik Izidor Cankar, ki ie , tudi sicer podal ta prehod ter označil to notranjo i spremembo v Cankarju-človeku, v novem etič- nem človeku, ter vse tc njegove fcljtone in črtice razložil tudi z literarno-književnega stališča v Opombah. Tako imamo zdaj že 10 zvezkov Ivana Cankarja ter se nam obeta šeJdvajseti, ki bo zadnji in ki bo obsegal njegovo poslednjo v knjigi izdano zbirko vojnih črtic »Podobe iz sani«. In potem, ko bo vse to delo zbrano, bomo čakali samo šc monografista, književnega kritika, ki nam bo na osnovi teh 20 knjig, ki predstavljajo celo lepo knjižnico ter neizmerni zaklad vsakega ljubitelja slovenske kulture, in kritičnih uvodov, napisal sintetični pogled na Ivana Cankarja in njegovo delo. In želeli bi, da bi bil ta pisatelj zaslužni urednik in komentator Zbranih spisov sum. »Mentor« — XXIII. letnik. — S šolskim letom se je zaključil tudi letnik tega znanega srednješolskega glasila, ki ima že lepo in tudi slavno preteklost. Saj so v »Mentor« pisali naši najboljši šolniki ter so prav iz »Mentorja« tudi zrastli mnogi naši sedanji dobri pisatelji. Tako ima »Mentor« dvojno nalogo, ki jo je z usj>ehom izvrševal skozi vsa desetletja: da je dozorevajoče dijake vodil — kot antični Mentor — v kraljestvo duhov, jim nudil oporo v napredovanju v šoji, jim z jezikovnimi ugankami bistril um, ter jim iz vsake šolske panoge dajal še posebej razloženo tvarino; drugič pa je bil prvo torišče, kjer je dijak sam lahko priobčeval svoje prve plodove, skušal hoditi samostojna pota ter dajati izraza svoji duševnosti v prvih pioletih svoje muze ali pa tudi sicer prikazati v javnosti probleme, ki jih' doživlja. Letošnji letnik je bogat predvsem prav na teh dijaških doneskih in reči moramo, da naše dijaštvo išče novega izraznega načina, da prav v teh črticah in pesmih zore novi talenti, saj so imena Dular, Kolman, Čampa že skoraj znana in njihove pesmice že zdaj naznanjajo poznejše jjesniške individualnosti. Poleg teh dijaških prispevkov, ki prijetno pomlajajo »Mentor«, pa je ta letnik prinesel zanimive sestavke naših vidnih šolnikov: tako so prof. Omerza in prof. Sovre s prevodi, prof. dr. J. Lovrenčič pa s člankom proslavili 2000 letnico Iloracijevega rojstva. T. Debe-Ijal 100 letnico Simona Jenka, F. Jesenovec obletnico Čopa, Stritarja (kar je v kazalo izpadlo!), prof. dr. V. Bohinec je pisal zemljepisne sestavke, prof. S. Breskvar zvezdoslovske, ins|iektor Dolenc »Med dijaki in delavci« itd. Glavno zanimanje pa ie vzbujal s svojo uvodno povestjo »Sjiomini« iz katehetskih let na raznih šolah prof. Janko Mlakar, kar so dijaki kar požirali. Uredništvo obljublja tudi za drugo leto nadaljevanje Mlakarjevih spominov ter obeta celo novo povest iz dijaškega življenja. Prav tako pa so budili veselo raz|x>lo-ženje razni humoristicni spisi, predvsem pa traves-tija Homerjeve Iliade, opisujoč junaška dejanja sekstancev pri profesorju Matiji Klimeschu. — »Mentor«, ki tako le|io že 23 let deluje in vodi naše srednješolsko dijaštvo ter skrbi za r>oiik in smeli, priporočamo vseni kar najtopleje; saj boljšega in cenejšega dijaškega lista Slovenci nimamo. Znani tiihinski zgodovinar Johannes Hallcr je izdal izvrstno zgodovinsko razpravo iz nemškega zgodnjega srednjega veka iz časa Karla Plešastega Lotharja II. in Ludvika Nemškega v Avstriji, jxmI naslovom >Nikolaus I. und Pseudoieidor« (J. (i Cotta-Buchhandlung, Stuttgart, 1936). to je: paj>e» in Pseiidoisidor, znani potvarjalec starega prava.. V razpravi riše temperamentno ter z veliko zna nostjo in materijalom politiko papeža Nikolaja I., predhodnika Oregorja Velikega ter njegovo razširitev cerkvene oblasti. Razprava je dosegla velik uspeh, ker je osvetlilo na novo celo dobo nemške srednjeveške zgodovine. Orjaški topovi Artilerijska tehnika v preteklosti in prihodnjosti Pred dunajskim vojaškim muzejem v arze-nalu jc doslej stala glasovita 38 cm avstrijska haubica, ki je zaslovela med svetovno vojno. — Sedaj bodo ta orjaški top z velikanskimi težavami in stroški prenesli v drug muzej. To se pravi, da ga ne ImkIo nesli, ampak da ga bodo na železniških vozovih in tračnicah prevažali. Pri tej priliki se listi spominjajo vsakovrstnih orjaških topov, ki so med vojno opravljali svoje uničevalno delo, obenem pa razniotrivajo, kako veliki topovi sc bodo delali v prihodnje. Najprej je med svetovno vojno zastrmel svet, ko se je zvedelo, da ima Avstrija velike !S0..r) cm možnarje, za katere doslej nihče ni vedel. Ti mož-narji so metali 380 kg težke bombe 11.500 m daleč. Nemci so sicer imeli 42 cm možnar, ki je bil seveda mnogo bolj učinkovit, zato pa skrajno neroden in so ga le s težavo premikali semtertja. Avstrijski 30.5 cm niožnarji pa so bili naloženi na avtomobile ter so jih lahko hitro premikali. Tudi 38 cm haubice, katere so Avstrijci začeli uporabljati 1. 1916, so bile mnogo boljše, kakor nemška 42 cm haubica. 38 cm haubice so lahko 750 kg težke bombe metale 16.300 ni daleč. Toda konstrukterji avstrijskega vojaško-tehničnega odbora na Dunaju so se nato lotili 42 cm haubice. Ta je lahko 1000 kg težko bonibo vrgla 14kni da leč ter čudovito dobro zadela. Tega uspeha doslej še noben ■ topniški strokovnjak na svetu ni prekosil. Le pomislite, kaj se to pravi, metati 14 km daleč granate, katerih vsaka je velika kot moški in težka celo tono. Ljudje mislijo, da ima zaslugo za take topove tovarna, katera je naredila cevi, lafete in druge dele. To pa je zmotno nazi-ranje. Glavna zasluga pri tem je inženjerjeva, ki je vse preračunal in je tovarna potem le po njegovih načrtih delala. Vojaška tehnika bi lahko sicer zgradila še večje topove, toda to bi ne bilo potrebno in ne koristno, ker bi bil tak top preveč neroden. Težko bi ga bilo prevažati semterje. Zanimiv je razvoj orjaških topov, ki streljajo v kotu 42 in pol stopinje. Najprej je treba tu omeniti 24 cm top, ki ima silno dolgo cev in 215 kg težko granato vrže 26.300 m daleč. Ta top pn je prekosil drug orjak, ki je imel skoraj 10 m dolgo cev kalibra 35 cm ter je 600 kg težke granate metal 33 km daleč. Ta top so imenovali »dolgi Jurijs*:. Toda ta čudaviti top je proti koncu svetovne vojne bil zasenčen po uspehih nemškega topa, kateri je na 128 km daleč obstreljeval Pariz. Ves svet je ostrmel in še dan^s skrivnost pokriva tiste dogodke. Vendar bo zanimivo, če iz strokovnih poročil strokovnjaških pisateljev vsaj nekoliko povzamemo, kako so Nemci prav za prav prišli do tega orjaškega topa. Izdelal ga je po načrtih bivši avstrijski častnik, ki je pusti! službo ter postal Kruppov sotrudnik. Navadni top strelja največ v kotu 42 in pol stopinje. Toda na podlagi računov tega nekdaj avstrijskega častnika so na Nemškem vojaškem strelišču poskusili izstreliti lop v kotu 50 stopinj. Granata je zletela mnogo dlje, kakor so mislili. Pajlla je na vrt nekega župnišča na ho-landskeni ozemlju, kjer je župnik ravno zalival Revolucija v Sveti deželi Zaradi judovskega naseljevanja v Sveti deželi so Arabci vprizorili celo revolucijo, s katero hočejo preprečiti nadaljnje naseljevanje Judov v Sveto deželo. Ko je angleška oblast, ki upravlja Sveto deželo, začela odločneje nastopati, se je arabski upor obrnil tudi zoper Angleže. — Na naši sliki vidimo pred seboj mesto Gaza. v južnem delu Palestine, kjer so bili nemiri posebno hudi. Tukaj je bilo naseljenih mnogo Angležev, kateri pa so morali pobegniti pod oboroženo varstvo angleških vojašnic, ker bi jih sicer bili Arabci pomorili. Angleški lord Wauehoppe, ki je visoki komisar palestinski, se je Arabcem silno zameril zaradi svojih ukrepov, ko je po 24. majniku začel ostro nastopati zoper arabsko gibanje. Zemljevid Svete dežele. Na njem vidimo poglavitne kraje, kjer so se dogajali najhujši nemiri. I'la < ajoca trdnjava. Na kolifornijski obali so bili pred kratkim kombinirani manevri ameriške mornarice in ameriškega letalstva. Na sliki vidimo pred seboj ameriški dreadnought »Colorado« z dvema letaloma, katera lahko odletita z ladje s pomočjo posebne priprave, ki ju vrže v zrak. — Spredaj na orjaški ladji pa vidimo novo ameriško Dodmornico »Cachalot«. Di Rada se peni, zelo osvežule, Izdatna pri uporabi. NIVEA PASTA zA ZOBE Normalna tuba Din 6'—, velika dvojna tuba Din 10'—, cvetlice. Zračni tlak je vrgel župnika ob tla, sicer se pa hvalabogu ni nič zgodilo. To je bil prvi poskus. Nato so na podlagi tega poskusa vlili skrivnostni 21 cm top, ki je imel 35 m dolgo cev. Postavili so ga med vojno na francoskem ozemlju 128 kili od Pariza. Top je bil tako silno z razstrelivom nabasan, da je granata takoj izpočetka v kotu 50 stopinj z naglico 1600 m na sekundo šinila v zrak. Ker je bil top naravnan v kotu 50 stopinj, je granata zletela visoko v zrak in je končno prišla v brezzračni prostor, kjer ni bilo več ovire od zračnega pritiska. Tako je granata nekaj časa mirno letela po brezzračnem prostoru. Težnost pa je na izstrelek vendarle trajno vplivala, zato je po 40 km leta granata zopet začela leteti po zračnem prostoru ter je končno padla v Parizu na tla. Vsa ta strašna pot te granate pa je trajala le cele tri minute. Odkar se je končala svetovna vojna, seveda nič več ne slišimo, da bi se bila težka artiljerija bogve kako razvijala. Pred kratkim pa je strokovni svet vendarle izvedel novico, da so francoski topniški konstrukterji ustvarili 22 cm top, ki bo še hujši, kakor pa je bil zgoraj omenjeni nemški. Ta top bo baje mogel svoje granate metati iz severne Francije tja v Porurje in še čez Strass-bourg do Stuttgarta in Karlsruhe. Ta novica je precej verjetna. Kakor so 1. 1914 avstrijski 30 5 cm niožnarji presenetili svet, se utegne zgoditi tudi v prihodnji vojni, da se bodo prikazali topovi, ki bodo lahko orjaške granate metali 200 ali pa še več kilometrov daleč v sovražno ozemlje. Seveda bo zato treba velikega napora konstruk-terjev, ki bodo morali iznajti posebno močno razstrelivo, ki bo docela drugače sestavljeno, kakor je bilo doslej. Toda vojaški kemiki so baje tudi že to vprašanje rešili. Arliljerijska tehnika se bo pač morala razvijati v istem pravcu, kakor se je razvijala druga vojaška tehnika. Granate bodo v prihodnji vojni imele mnogo več opraviti, kakor so imele doslej, ker so obrambna sredstva mnogo močnejša, kakor pa so bila ob koncu vojne. Granate bodočnosti bodo morale razbijati najmodernejše jeklene in betonske plošče. Tako blazno se torej razvija tehnika za uničevanje vsefea, kar je ustvaril človek. Od srca želimo in upamo, da bi to ostale le mirne teorije in da bi uspehov teh iznajdb človeški rod nikdar več ne doživljal. w§dl (8® 1<&U: V soboto, 3. junija 1876. Razne reči. — Vabilo. Ker je okrožna sodnija, ki bi se imela osnovati v Mariboru, ne le za to mesto, temveč tudi za celi nekdanji mariborski okrog silno važna, in ker se boje, da država ne bi mogla še nektera leta poslopja v ta namen kupiti ali postaviti; zatoraj so se mariborski rodoljubi sami lotili vprašanja, ali si zamorejo sami pomagati, da se ta namen doseže, da se zaloga ali matica zanj nabere, zlasti ali ne bi spadalo staro okrožno poslopje v Mariboru v to zalogo, kako naj se ta pomnoži, itd. Za posvetovanje o tem sklicali so javni zbor dne 11. rožnika, dopoldne ob lOih v Gotzovo dvorano v Mariboru s tem-le dnevnim redom: 1. Posvetovanje o sredstvih in potih za po-stavljenje poslopja okrožni sodniji v Mariboru; 2. Določbe organov ali osnovanje posebnega društva za izvršitev sklepov. K udeležbi tega shoda vabijo tudi sosedne okraje, ktere stvar zadeva. — Bobnov ne bo več. Vojno ministerstvo je ukazalo, da se ^majo pri pešpolkih, ki imajo tam-borje, bobni odpraviti in sploh vpeljati rogovi. Razlogov za ta ukaz je več, med temi tudi ta, da se ljudje, ki niso dosti muzikalični, bobna dosti teže nauče, ko roga. Glavni vzrok pa je menda ta, da boben velja 22 gld., rog pa le 6 gld. 22 kr. in vendar dalje trpi. S tem misli ministerstvo prihraniti po 68.500 gld. na leto. Kačji raj: ffMali otok zmajev ii O zeleni Irski pripoveduje ustno izročilo, da je nekdaj bila polna kač. Ko je prišel med Irce oznanjat evangelij sveti Patrik, ki ga danes Irci časte za svojega narodnega svetnika, je vse kače pregnal z zelenega irskega otoka. Pravo nasprotje zeleni Irski pa je mali otok ob korejski obali, ki se imenuje »Mali otok zmajev«. f Ta otok je pod japonsko oblastjo, je pa do-Čela zapuščen, ker ga ni človeka, ki bi hotel iti semkaj prebivat. Na otoku namreč vse mrgoli strupenih kač. Mali otok z dolgim imenom bi bil kaj prikladen, da bi na njem zgladili svetilnik za morsko plovbo. Toda, najsi bi tudi tukaj bil svetilnik, nikjer bi ne našli človeka, ki bi hotel iti sem streč temu svetilniku. Zato so morali Japonci ta otok prepustiti kačam. Otok spada prav za prav k nekdanji provinci Kvantung, katero so Japonci po rusko-japonski vojni za 99 let vzeli v najem. Otok leži ob začetku zaliva Pečili, kakih 8 milj od najbolj zahodne točke province istega imena ter 23 milj od Port Ar-turja. Ko so Japonci leta 1931 posiali v Mandžurijo posebno znanstveno komisijo pod ''odstvom biologa Jutnpeja Sato. da bi v Mandžuriji pregledala, kaj se da še v njej napraviti in kaki zakladi so v njej skriti, so voditelju tudi naročili, naj presodi, ali bi bilo mogoče na ~Malem otoku zmajev« napraviti kak svetilnik. Japonski znanstvenik je sicer vedel, da na otoku kar mrgoli samih kač, vendar je bil silno presenečen, ko je na otoku zagledal loliko kač. Kače so otok dobesedno pokrivale in seveda neprestano migotale ter se vile sem ter tja. Kače spadajo v sicer redko vrsto kač, katere imenujejo »Mokasin«. Če človek stopi med nje, ga sicer ne bodo napadle, ker niso posebno popadljive, vendar jih je loliko, da ne moreš napraviti treh korakov, ne da bi stopil vsaj na eno kačo. Nihče ne more dognati, zakaj so se kače na tem otoku tako razmnožile. Otok leži nekako na isti črti, po kateri lete ptice selivke na jug. Ti ptiči selivci najbrž kačam spomladi in jeseni nudijo dovolj hrane. Vmes pa, kadar ni ptičev, se kače baje hranijo z rastlinami, katere uspevajo na otoku. Jedo torej divjo sojo in koruzo. Znanstveniki trde, da je to edini slučaj, da se kače hranijo samo z rastlinsko hrano. Da bi kače na otoku pokončali, so spočetka Japonci hoteli požgati vse grmičje, katero raste na otoku in s tem uničiti tudi kačji zarod. Toda po daljšem premisleku so si premislili, ker bi bili s tem občutno prizadeli verska čuvstva Kitajcev, ki v kači vidijo malega sorodnika zmaja, ki je Kitajcem tako priljubljen, da ga imajo še v svojem narodnem grbu. Poleg tega so morali Japonci vpoštevati tudi dejstvo, da so Kitajci dolga tisočletja iz kač tega otoka dobivali snovi za svoja kitajska zdravila. Te kače, kakor rečeno, Kitajci že tisočletja love. Lov na te kače baje ni niti težak, niti nevaren. Lovijo jih po navadi v precep. Z ozirom na to so torej Japonci sklenili, da ne bodo naseljevali ljudi na tem otoku, ampak ga bodo prepustili dosedanjim prebivalcem — kačam. »Mali otok zmajev« bo ostal kačji raj in bo pod stalnim varstvom japonskih oblasti. Hotelski portir pijanemu gostu: »No, že petkrat sem vas vrgel ven!« Gost: »No, in? Ali mar niste zato plačani?« Vojaška parada v Addis Abebi. Velike parade italij. čet pred italijanskim podkraljem Badogliem se je med gledalci udeležil tudi abesinski knez ras Hailu, katerega je dal pred leti sedanji abesinski neguš zapreti. Ras Hailu ( ki sedi), se pogovarja z rasom Guksa, kateri stoji pred njim v italijanski vojaški uniformi. Sneti Olimpijski dan 7. junija pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogiča. Olimpijski dan sc bo to leto vršil 7. junija v vseh večjih naših mestih ter športnih centrih in sicer iopot v večjem obsegu nego dosedaj, ker je to zadnja prilika pred XI. olimpijado, da podpremo naše športnike, ki bodo zastopali našo domovino na olimpijskih tleh. Kakor smo že sporočili, sc pripravljajo mestni odbori poedinih središč, da pripravijo io leto olimpijski dan v vsakem pogledu boljše kakor dosedaj. Zlasti se pripravljajo centri: Belgrad, Ljubljana, Split, Subotica, Sarajevo, Zagreb, da izvedejo akcijo, ki naj ne prinese olimpijskemu odboru samo velik moralni, temveč tudi materi-jalni uspeh. Posebna pozornost se bo posvetila razprodaji olimpijskih znakov, ki naj bi po možnosti povsod služili kot vstopnice za posamezne prireditve. Zaradi večje propagande bodo na olimpijski dan ali na predvečer sprevodi, slični onemu v Zagrebu pred balkanskimi igrami. V Zagrebu pripravljalo kolesarji in atleti senzacionalni tek na Trgu Kralja Tomislava, poleg tega bo še nekaj dobrih tekem v nogomelu, rokometu ter ostalih športih. Mestni olimpijski odbori se bodo potrudili, da nudijo širokim ljgdskim slojem lepe športne prireditve; na občinstvu pa je, da podpre njihovo stremljenje z obilnim obiskom ter kupovanjem olimp. znakov. Kolesarske dirke v Slovenjgradcu V nedeljo, 14. junija t. L, se vrše pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. M, Natlačena I. mednarodne kolesarske dirke, katere priredi športni in kolesarski klub »Mislinja« v Slovenjgradcu. Spored dirk je tale: Ob 5 budnica; ob 9.50 start glavne skupine na progi Slovenjgradec-Celje-Slovenjgradec, 100 km; ob 11 start novincev članov kluba na progi Slo-venjgradec-Dravograd-Meža-Slovenjgradec, 22 km; ob 11.15 start juniorske skupine na progi Slovenj-gradec-Gornji Dolič-Dravograii-Slovenjgradec, 52 km; ob 14.15 start dirkališčne skupine na progi Slovenjgradec-Turiška vas-Slovenjgradec, 10.5 km; ob 15 povorka z godbo na čelu skozi mesto; ob 16 razdelitev daril na vrtu restavr. Cajnko. Razpis: 1. Dirka glavne skupine se vrši na progi Slo-venjgradec-Celje-Slovenjgradec, 100 km. 2. Dirka juniorjev se vrši na progi Slovenjgradec - Gornji Dolič - Dravograd-Meža-Slovenjgradec, 52 km. 3. Dirka dirkališčne skupine se vrši na progi Slovenjgradec-Turiška vas-Slovenjgradec, 10.5 km. Start in cilj je za vse skupine pred restavracijo Cajnko v Slovenjgradcu. Start £'avne skupine je točno ob 9.50, obrat v Celju pred Glazijo. Start juniorske skupine je točno ob 11.15 pred restavracijo Cajnko, obrat v Gornjem Doliču, gostilna Fiihrer, v Meži hotel Komauer. Start dirkališčne skupine je točno ob 14,15, obrat v Turiški vasi, gostilna V. Šoti. Žrebanje Startnih številk je 1 uro pred vsako skupino v restavr. Cajnko v" Slovenjgradcu. Dirka se v eni skupini naenkrat. S A' Grafika. Danes od 16 naprej obvezen trenili« za vse igralec. O.iKjzarjat.a se posebno Stupica in NTovak. -i-. Odibor. SK Slovan. Dames dne 3. junija, ob '20 redna od-horova seda. v gostilni KrnSič. Vsled važnosti prosimo, da se vtti odborniki iste sigurno udeleže. Zagorje Pevsko društvo v Zagorju priredi v nedeljo, dne 7. jun- ob 8 zvečer v dvorani Zadružnega doma pevski koncert. Nastopil bo mešani, moški, ženski in mladinski zbor. Na sporedu bo 18 pesmi. Gradnja ceste. Včeraj je začela delati prva skupina delavcev, 27 po številu, pri gradnji banovinske ceste Zagorje—Slačnik—Trbovlje. Mi Vas ne silimo, ampak Vam svetujemo, da so P* krema, puder in miio odlična in preizkušena sredstva, ki Vas bodo rešila mozoljev, priščev in sojedcev. Izdeluje : LEKARNA DERENC1N, Koprivnica „ALBATRIN Mali oo 1 a*i V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek zo mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Vsa letna oblačila, llotrr, buret, kašo. v odlični Izdelavi dobite poceni pri P r e h k o r J a , Sv. Petra cesta 14. llužbodobe Večja kuhinja v Ljubljani išče samostojno kuharico v svojstvu voditeljice ku-kinje in drugo kuharico. Ponudbe z navedbo zahtevkov, dosedanjega službovanja in dneva nastopa nasloviti najkasneje do dne 6. junija 1SI36 na upravo »Slovenca« pod ».Javna kuhinja«. Že nitbe Vdovec da v najem hišo starejši trgovki z lastno konco-sljo. Pogoji po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bog daj srečo« St. 8146. (n) ln — franko voznina razpošilja G. Drochsler, Tuzla. (f)| Žensko in moško obleko ter violino pocent prodam. Soška 13, Kolozija.' Tovarna drobnih železnih in kovinskih predmetov sprejme strojnega inženirja kot obratovodjo Zahteva se kvalificirana inteligenca, visoko strokovno znanje, sposobnost za vodstvo in praktično delo, ter odločen, a trezen nastop. Kraj je na deželi in priljuden; ne nudi pa prilike za meščanske zabave in užitke. Lastnoročno spisane ponudbe s sliko, prepisi spričeval in opisom življenja pod »Potencirano delo« Stev. 7899 na upravo »Slovenca*. i Automotor i Prostov. javna dražba velikega števila rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov tvrdke »Desa« »e bo vršila v soboto, 6. junija ob 8 zjutraj v skladišču pri »Arbor«, Ljubljana, TyrSeva cesta 50. Za ogled ln preizkušnje voz pred dražbo se Je obrnili na pisarno »DeBe«, Oosposvetska cesta t, (f 1 Marija G r a p n f roj. Skubic javlja v svojem in v imenu sina S t a n k n t a in ostale rodbine žalostno vest, da se je naS nepozabni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Anton Grapar posestnik in strojni stavec v pokoju po dolgi, inukepolni bolezni za vedno poslovil od nas v 55. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 3. junija 103H ob pol Šestih popoldne iz hiše žalosti. GHnce IV/2, na viSko pokopaliSfe. V i f. - G 1 i n c e , dne 2. Junija 1930. n I u j o f i ostali. To je zakonito zaščiten »Valjar« za valjanie testa, ki ga vporablja sodobna praktična gospodinja z odličnim uspehom. Valjar je zelo okusno izdelan, kovinasti deli so kromirani, les je la javor. Imamo tudi razne stolice. Cenik pošiljamo na zahtevo brezplačno. Lesna industrija in tvornica stolov Teharje pri Celju Tinček in Tonček ko t deiektfiva 71. Slepi potnik V tem hipu pa je za njunim hrbtom znova glasno zatulilo: Uuuu-aa! >Ali slišiš?« se je zgrozil Tonček. »Že spet tuli. Gotovo lomasti za nama. Gorje nama, če naju doteče! Požrl naju bo s kožo in kostmi vred.« Lev je čedalje huje tulil. -»Poženi avtomobil, kolikor ga moreš!« je zakričal Tinček. a življenje nama gre. Zmerom bliže prihaja. Kmalu naju bo dotekel. Strašno !v Dečka še vedno nista vedela, da tiči kodroglavi kralj živali tik za njima v kletki... SORTNA VINA. samo Ii domaČih vinogradov Dravske banovine toči v garantirano najboljši kvaliteti ter postreže z najboljšo kuhinjo in vabi ude-ležnike gostinskega kongresa na poskušnjo Hotel In restavracija KAJFEŽ, Florijanska ulica „Sloven£eva" podružnica Ljubljana, TurSeva cesta (palača Poštni dom) + Dne 31. maja 1936 ob treh popoldne se je na Kokrškem sedlu smrtno ponesrečil moj ljubljeni sin, brat, nečak in svak Bojan Lovša stud. m o n t. Pogreb predragega bo 3. junija ob petih popoldne v Ljubljani pri Sv. Križu. Josip Lovša, oče, sestra, tete in ostalo sorodstvo. Zahvala Za mnoge ustne in pismene izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi naSoga očeta, gospoda Aniona Ponuda se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo S. g. župniku Hafnerju in ostali dirhovščlni, zastopnikom občine z županom Kržičem na čelu, gg. pevcem, zastopnikom Kmet. zadruge in posojilnice In vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so naSega dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Pudob, dne 3. junija 1936. Rodbina Ponuda. Prijetno britje, g Ladko^ in bm ^ bolečin SkladUie za Jugoslavijo: JUGOFARMACUA D. D.. ZAGREB, oddelek: KOZMETIKA Naš nadvse ljubljeni sin in brat FRANCI CERAR p e e a r je v ponedeljek, dne 1. junija ob 3 popoldne nenadoma boguvdano umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 3. junija 1936, ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Opekarska cesta št. 14, na jiokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. junija 1936. Marija Starič, sestra. Marija Cerar, mati. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti nepozabnega soproga, očeta, brata in strica, gospoda Josipa Jernejriča administrat. poročnika v pok. in voditelja podružnice Vzajemne zavarovalnice v Belgradu se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. - Posebej se zahvaljujemo preč. gospodoma iz Ču-karice superiorju Poharju in župniku Tumpeju za njuno duhovno tolažbo, vsem čč. sestram usiniljenkam za polnoštevilno udeležbo in pomoč, zlasti čč. sestrama Primislavi in Tihomiri, ki sta pokojniku tako ljubeznivo stregli, kot tudi gospe dr. Goropeškovi in vsem ostalim zdravnikom, ki so skušali lajšati pokojniku njegovo telesno trpljenje. Zahvaljujemo se vojaškim oblastem, ki so odredile pokojniku častno spremstvo in mu izkazale poslednjo vojaško čast, predvsem številnemu častniškemu zboru, ki je spremil pokojnika do groba. Zahvaljujemo se Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, njeni podružnici v Belgradu in Prosvetnemu društvu za krasne vence, vsem pevcem za lepo žalno petje, kakor tudi g. dr. Bojanu Pircu in g. Kolarju za njune ganljive poslovilne besede. Končno se zahvaljujemo tudi vsem pokojnikovim znancem in prijateljem za krasno cvetje in vsem ostalim, ki so spremili rajnega na njegovi zadnji poti. Vsem Bog plačaj! Spominjajte se pokojnika v molitvi in ohranite ga v blagem spominu! Belgrad, dne 30. maja 1936. Žalujoča rodbina Jernejčičeva L Ganghofer: 101 Stati Hubectus Roman Ko je prišla Horneggerica s srebrno krstno žlico svojega fanta in svetlim priborom iz jelenje roževine — zadela ga je pred leti v Monakovem na oktobrskem sejmu — je bila skleda z juho že napol prazna. »Kar pospravite spet, mati!« je dejal grof Egge in jedel še naprej s pločevinasto žlico. V strahu in trepetu je prinesla Horneggerica zelje in cmoke; toda močna jed je šla gostu tako v slast, da je ostalo za Franceta in mater premalo, Logarica se je zdaj tako opogumila, da je s plahim smehljajem pripomnila: »Zdi se mi, gospod grof, da vam teknejo?« »Premije bi vam res ne prisodil zanje. Toda glad ne izbira dosti. In za seboj imam trd post!« »O moj Bog, kajne, od same žalosti niste mogli nič več jesti?« Horneggerici so solze zalile oči. »Vem, kaj se to pravi! In kako je hitra takšna nesreča. Včeraj še smejoče življenje in danes večno spanje! Zato ni nič čudnega, če se človek trese pred vsako uro in če pravi »hvala Bogu« za vsakim dnem, ki je minil brez nesreče!« Nekaj časa je grof Egge še potrpežljivo poslušal te dobro mišljene tožbe stare žene. Potem je nenadoma odložil vilice, pogoltnil zadnji grižljaj in vstal. »Napravi se, France, počakam te na dvorišču!« Segel je Horneggerici, ki je prestrašeno umolknila, čez mizo v roko. »Bog povrni, mati!« Vzel je puško in odšel iz sobe. Tuji France se je dvignil. Tedaj mu je vzela Horneggerica obraz v dlani: »Fant, kaj praviš! Včeraj si se mi smilil, da bi si najraje strgala srce iz sebe. In danes je spet vse dobro!« France je prikimal. Pri tem mu je pa govorilo Iz oči nekaj, kar se z njegovim zatrdilom ni uje- malo. Objel je mater in se pritisnil z licem na njene sive lase. Tako sta stala nekaj časa, dokler ni France dejal: »Zdaj me izpustite. Čakanja nima rad.« Stekel je iz hiše. Čez minuto se je vrnil po stopnicah, pripravljen za pot v gore. Mati mu je hotela poškropiti čelo z blagoslovljeno vodo, toda Francetu se je tako mudilo, da ga svete kaplje niso zadele. Grof Egge je že topotal z nogo in priganjal: »Brž! Brž!« Urno sta jemala pot pod noge, hodeč mimo venečih živih mej. Ko sta prehodila travnike in se približala strnjeni vasi, se je oglasilo za njima cviljenje, lajanje in tuljenje, vedno bliže in vedno glasneje, France se je ozrl: »Za božjo voljo, gospod grof! Kaj pa prihaja tamle sem?« Proti njima je nekaj skakalo in padalo, se prevračalo in kotalilo in bilo videti ko živ klopčič vitrajočih platnenih krp in dolgih trakov, ki so se zvijali med seboj ko boreče se kače. Čimbolj se je nenavadna prikazen bližala, tem bolj razločno se je dalo razpoznati, da so drobeče noge, stresajoča se glava in mahajoči rep pes, ki se je kot tuleče jedro skriva! v tej prečudni lupini. »Jezus Marija! Gospod grof! Naš Jelenko! Od-kuril jo je živinozdravniku, pritekel domov in naju osledil!« France je odložil palico in puško in pohitel proti psu. »Jelenko! Jelenko! Pridi k meni! Jelenko, kaj je s teboj? Odkod te je prineslo?« Kako je pes v svojih razcefraftih bolniških krpah drl proti njima; kako se je cvileč od veselja skušal pognati kvišku ob lovcu, se zaplete! v mahajoče cunje, glasno tuleč padel in se veselo lajajoč spet pobral; kako ga je France hotel prestreči z rokami, pa je ujel samo vihrajoče obveze, iz katerih se je pes med laježem in cepetom popolnoma izmotal; kako je zdaj lovec sam omahnil na tla in se je osvobojeni pes v vihravem dobrikanju vrgel nanj — to je bilo videti tako zabavno, da se je grof Egge moral zasmejati. A ta smeh ga je vendar zabolel, kajti prijel se je z roko za glavo. Tudi France se je smejal. Ob hrupnem veselju zveste živali je pozabil na razjedajoče skrb, ki je tudi sprava z lovskim gospodarjem ni mogla pregnati. Sedeč na tleh je objemal cepetajočega psa in se smejočega obraza ozrl proti grofu: »Zdaj, gospod grof, zdaj smo spet vsi skupaj.« »Vsi? Bo manjkalo še dosti, se mi zdi!« Grofa je minil smeh. Zdaj' je spoznal pes tudi njega, se iztrgal lovcu iz rok in se pognal proti svojemu gospodarju, Z raztreseno prijaznostjo ga je potapljal grof Egge po glavi; pri tem se je žival umirila in stisnila rep med noge. Franceta je zaskrbelo, ali je pes res tudi popolnoma ozdravljen. Jelenko mu je preiskavo prihranil. Ko se je grof Egge napotil dalje, je skočil pes čez plot in se drevil okoli po travniku; pri tem se je neprestano otresal, se vrtel in si šavsal z zobmi po lakotnicah. »Pes je seveda zdrav! Da!« je menil France. »Toda koža ga srbi. Od obvez ima še ves smolast kožuh.« Ko sta šla skozi vas, se jima je sukal pogovor samo okoli psa, ki je veselo skakal in se drevil zdaj pred njima, zdaj za njima. Ljudje, ki so ju srečavali, so ju pozdravljali plaho in gledali debelo. In kadarkoli je France odzdravil, mu je temna rdečica spreletela shujšani obraz. Tako sta prišla do pristajališča. Gostilničar, ki je na verandi kramljal s turisti, jima je pritekel nasproti in snel čepico z glave. »Krčmar!« Grof Egge je položil Francetu roko na ramo. »Žal sem moral čuti, da se raznašajo po vasi neke nečuvene govorice o Horneggerju. To je zlobno obrekovanje. Hornegger se ni v službi niti v najmanjši stvari pregrešil. Če sem se v brezmejni jezi prenaglil, sem kriv sam! Povem vam in skrbite, da se razve mej ljudmi. Ali razumete? In zdaj mojo ladjico!« Ko je gostilničar odhitel, je bil lovčev obraz zdaj rdeč, zdaj bled. »Toda gospod grof! Kaj počenjate? To je vendar preveč, gospod grof!« »Jezik za zobe, neumni človek, ti dobri! Zadel sem te v živo, zdaj moram poskrbeti tudi za pravi obliž. Kar sem povedal gostilničarju, bo šlo po vasi ko hrt. In ljudje, ki so naju videli skupaj, bodo že prinesli svojo mero žita na tvoj mlin. Le poglej, tam že spet stoji nekdo in široko odpira usta!« Ko je kmet, ki je stal sredi ceste, opazil da ga lovca gledata, se je obrnil in odšel. Bil je Bruck-ner. Preden je zavil okoli ogla, se je še plašno ozrl proti goram, kakor bi bil v skrbeh za nekoga tam gori. France je čudno utihnil. Med vožnjo čez jezero ni črhnil nobene besedice in je strmel tako otožno predse, kakor bi njegove žalosti niti za las ne zlajšale te zadnje ure. Pri hudourniku sta stopila na suho. France, ki ga je lastni molk že težil, je poskusil govoriti; a je spet utihnil, ko je opazil, da njegov gospod ne posluša. Grofu Eggeju se je bralo z obraza, da je razburjen. Med potjo mimo samotarnice je gledal stran. Ko sta prešla potok in začela stopati po strmi rebri, je obstal in z iskrečimi se očmr' pogledal nazaj. Čez veneče vrhove javorja se je svetlikala samotarnična strešica. »Če so vsi proti meni? Ali naj se čudim? Otroci so te matere!« (e zamrmral grof Egge, ne da bi se brigal za prisotnega lovca. V soncu se je bleščala marmorna tablica z napisom: »Tu prebiva sreča!« Grof Egge je jezno zgrabil za puško. Strel je počil in kos; marmorne plošče so zamolklo tleskaje popadali na tla. »Gospod grof!« se je prestrašil France. »Zp božjo voljo, kaj pa počenjate?« Ne da bi odgovoril, je vrgel grof Egge puško čez hrbet in se napotil vkreber. Po treh urah hoje sta dospela na planine. Pro strana, rumenkasta travnata pobočja so bila tih in pusta. Zadnje dni so odgnale planšarice svoje črede na dolinske pašnike. Za »Jugoslovansko tiskamo« v Ljubljani: Karei čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Viktor Cenčii.