173. številka. Trst, v sredo 31. julija 1901 Tečaj XXVI IZ Bt)k P .,Edinost ., • akrat aa «aa. razun nedelj ta r iniltaT. on 4. uri itefet Varoval »a rimi« ; ti celo leto ........ 34 krnil ta pol leta.........12 . ca enn leta........ * „ ta eo mewc........ 2 kroni >arr><*mno ie plačevati na:>r®j. Na aa-«*>ČOC t>r»r r»rf!>že ■ naro<*nin# npnvs af itirfc _ P3 lobakarnab v Trutu ne prodajajo po-tajoaeaue vilke po fi atotink C6 btč.i; tmi Trat* i>a po 8 atotint (4 ot^. Telefon Str. S70. asilo političnega družtva „Edinost" za Primorsko. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popustom Poalana. oamrtniee in javne zahvale domači oelani itd. ne računajo po pogodbe Vsi dnpini naj ne pošiljajo uredništvu Nefrankovniii Hopiai se ne aprejemajo Rokopisi se ne vračajo. V edinosti je moč! Narrtčnmo, reklamacije in oglatie sprejema upravntStvo. Naročnino in oelaae je plačevati loco Trst. I rednlAtvo hi tinkarna ne uatiajata v ulici Carintia štv. 12. Vpravul$tvo, In ■prejemanje hiNrruiov v ulici MoMb piccoio it v. II. nadtttr. Udijatelj in odgovorni urednik Pran Godnik Lastnik koneorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Nemški carinski načrt. i. I*««! vplivom in pritiskom Nemčije so prišle v svot razne novosti, ki so bile iu so še dandanes usolepolne stvari z a našo državo. Na željo in pritisek Nemčije je preti 22 leti navstala ona usodna trozveza, ki je vsako posamezno, sestavljajočo jo državo stala neštetih milijonov — za obranenje miru, katerima je ravno Nemčija sama najl>olj potrebovala, da je mogla po svoji razširjeni in skrpani d rta v i izvesti one najnujnejše in najpotrebnejše stvari, ki so neobhodno potrebne za Leta 181*2. so prve krono zagledale luč sveta, srebrne — manjvredne, so našle preko <\ kr. blagajn pot med ljudstvo in krožijo, da je veselje; ali zlate krone— ta pravi naš, zakoniti denar, je bilo prvi dve leti videti vsaj v oknih kakega menjevalca-bankirja, pozneje pa so postale prava rariteta. ."Širši sloji se niso dosti menili za to; ljudstvo je računalo tudi nadalje še vedno le v goldinarjih in srebru, krone so postale drobiž kakor »o tudi v resnioi, a zlate krone so ostale, kakor že rečeno, le — neizj>olnljiva želja. Ni ga bilo in ga ni bilo ugodnega časa — ali bolje rečeno : možnosti ni bilo, da bi v nas ednotno skupno delovanje mnogih držav in izvedli „lato veljavo! Konečno je vendar pri-driavic p>d eno samo veliko firmo. Nemčija šel tisti zlati čas! Slučajno seveda — ko so je (»otreitovala mir, da je mogla vred iti svoje I v N> ~ičiji ex offo, na neki ukaz, pričeli z notranje posle iu k temu sta jej morali jh>- novim vekom (ostali svet pa je govoril, da je maguti Italija in Avstro-Ogrska. Ko si je Nemčija vredila svoje notranje stvari — politični del — hotela je zboijšati tudi svojo to le zadnje leto stoletja), so uveli pri nas obligatorieno »kronsko veljav o«, ali vrednoto — na zlati podlagi, a brez zlata! ekonomično stališče! Francozke milijarde so Vse se je izvršilo mirno in tiho, brez hrupa; bile j»ošle; zlata veljava, katero je bila Nem- veČina ljudstva se je bila tekom let po pol -či;a uvela takoj po zjedinjenju, je pričela noma privadila računati na ta način, da sti trpeti — treba je bilo dobiti nove opore ! In dve kroni enakoveljavni enemu gld., torej ni zopet je morala trozveza doprinesti svoje presenetilo mase to obligatorično kronsko ra-irtve ! čunanje. Kdor pa je računal, recimo površno, Nemčija je zahtevala in Avstro-Ogrska in primerjal novi kurzni list, nove notacije, in Italija sti morali skupno z Nemčijo — «5. je opazil nekaj znamenitega, kar hočemo opi-oziroma lO. decembra 1891 — z Belgijo :n sati tu. h Švico skleniti trgovsko pogodl»o za 12 let, Z u vedenjem novega denarja so morali ki je bila za Nemčijo skrajno ugodna in vsled po zakonu o kronski veljavi (1892) iz pro-katere je ta poslednja neizmerno veliko pri- meta razni komadi in sicer — iz tehtnih dobila na gospodarskem polju. Nemška indu- vzrokov. Tako, na primer, so morali izginiti strija in trgovina sti se povspeli de vrhunca, komadi po 1fi gld., ker so v velikosti po-Nemški izdelki so izpodrinili vse druge ino- dobni kronam ; nadalje komadi po 2 gld., ker zemske ne le doma, ampak tudi drugod; so v velikosti podobni 5 kronam. Že tukaj znamka >made in Germanv« si je pridobila vidimo, da je vrednost našega srebrnega de-ime po vsem svetu. narja — patila ! Izginiti pa morajo, oziroma Do tega velikanskega koraka iu v speli a ne bodo se več kovali zlatovpo8 gUl., ki so pa je Nemčiji v prvi vrsti in vedno, če tudi popolnoma enakoveljavni z >Napoleoni« in indirektno, pomagala le trozveza. Takoj po drugače imenovanimi komadi, ki se kujejo ustanovitvi one trgovske pogodbe v decemluu na podlagi latinske zveze in so po vrednosti leta 1891, v kateri je morala naša država do- veljali vedno 2U frankov. voliti usodepoluih koncesij na desno in levo Torej 8 gld. v zlatu je bilo prej enako — dovoliti Italiji uvoz vina (vinska klav- 20 frankov in dandanes tudi še; ali 8 gld. v zulat, nemški industriji pa odpreti vsa vrata zlatu ne stane 16 kron v zlatu, ampak na etežaj — je zahtevala Nemčija še drugo K 19*04. Iz tega se pa da izračunati, da naša žrtev! država, oziroma kdo drugi pri tej operaciji, Ta žrtev je bila in je — zlatu valllta! dobiva 17°/0 ; seveda, če kdo dobiva, mora Nočemo reči, da je biio Nemčijo sram biti v nekdo drugi zgubljati i n t o b m o m i d r-zvezi z državo, ki ima srebrno vrednoto in ž a v Ijan i! Jasno je, zakaj fiuanca še dan-prisiljen kurz, a da se v taki državi ne da danes dobiva carino v zlatih g o l d i -tako lej»o in gladko tržiti in konkurirati; da na rj i h in ne v kronah! Da pa ne gremo je težko uvažati blago iz dežele, ki ima zlato dalje, hočemo omeniti na kratko le še to. vrednoto, v drugo, ki ima tako rekoč le pa- Vsled ugodnih bilanc naše izvozne trgovine pirnati denar. — ob enem pa vendar le pre- zadnjih časov in seveda vsled ugodnega eko-cej industrije in pa polno pogojev za razvoj nomičnega položaja prišlo je do tega, da je iste: to je Velenemčija uvidela takoj — in naša šepava valuta prišla do tega, da je zlato pri nas so sklenili uvesti z 1 a t o j notiralo al pari, da so bili in so Še »Napo-veljavo!!! leoni« po K 1904, kar tvori pariteto po zlati relaciji. Ker je to ugoden moment za nakup zlata, mislilo se je na to resno in ni dolgo temu (okrog 1 m.), kar je o tem govoril in poročal glavni tajnik avstro-ogrske banke in priporočal nakup zlata v pokritje in definitivno izvedenje zlate valute v naš: monarhiji. Kar na enkrat pa je prišla vest, da Nemčija misli uvesti novo carinsko tarifo, s katero izvozu naše monarhije odreže roke in noge! Glavni naši izvozni predmeti bi morali plačevati velikansko večo carino nego prej, naš izvoz bi se izdatno znižal in naša bilanca tudi! — To pa spravi našo mlado in nežno zlato valuto, ki ima ravno najboljšo voljo postati to, kar še ni — v strašansko zadrego. In kdo dela to? Naš prijatelj, naša zaveznica!!! — Sedaj je jasno menda! In zakaj je Nemčija storila to, oziroma hoče izvesti to ? Zakaj ta brezobzirnost ravno tlo svojih dveh zaveznic, Italije in Avstro-ogrske ? ! Zato, ker jih več ne rabi! Nemčija je postala močna politiški in gospodarski — je velika firma in nima več potrebe — javnih kampanjonov; sleeping partner -je (tihe sodruge) pa ima sedaj še — kakor jih je imela tudi poprej, ne da bi bila javna sodruga vedela zanje ! — In to je sedaj ona saipa jasno in natanjčno povedala v novem carinskem načrtu — da-si le načrtu ! Kazne postavke — suhe številke govore in tolmačijo molčanje in delo 22 let in kažejo s prstom na — nekaj, česar mi ne vidimo ! PODLISTEK 8 Zalagarjev Johan. Izvirna slika. Spisal Drejc ■ Krasa. Karlinca jo je jnjgrabila, pomencala nekoliko z rokama saje z nje, nesla k ustom in jo prav hlastno ugriznila, da je precejšen kos odletel za zol>e. Mahoma pa je zopet odprla usta na stežaj in pahnila iz nj'h debel pramen saj»e, da se je kar zakadilo. Kepa je bila namreč pregorka ; s pekla jo je v jezik in morala jo je z njim premetavati z jednega kota v drugi, dokler se ni slednjič repa ohladila vsled mrzlega pihanja. — Akramigl- mohor ! Gorka je, gorka, ta hudimer bi mi bil kmalu vsa usta oparil — začela je spet, ko je pogoltnila prvi kos. — E, na ognju je bila. Pa *aj veš, ne gubi časa, saj jo lahko medpotoma poješ. Bog ne zadeni, da bi kdo naju naletel tukaj ; kaj bi utegnil izcimiti iz tega ta hudobni svet!! — Kako se me bojiš! Le miren bodi ! — Miren ? Corpo di bacco! — — No, saj ni taka sila. — — Sila je sila, prav skrajna sila, da ee izkidaš; na, tukaj imaš še eno repo in na še eno, pa pojdi v božjem imenu, kamor hočeš, — tja v kak senik ali listnjak. Mraz bo nocoj, torej le podvizaj se! — — Vidim, da si ' me sit; ako ni drugače pa grem. Z Bogom ! Bog ti povrni! — — Z Bogo m hodi, pa glej, da ne zaviješ v kak zid ali jarek ! Prva skrb Johanova, ko je porezal repi bizgec in jo pometal na kupček, kakor smo omenili, je bila ta, da je poiskal primeren prostor, kjer bi postavil temelj svojemu ognjišču. Sreča je hotela, da je bil prav blizu, Slavnost razvitja zastave nutm društva Joto" One 21. julija 1901 (Dalje.) V zahvalo tli slovo. Tajnik pevskega društva »Ljubljana«:, brat Kado Š t u r m, je z odra doli spregovoril nekako tako-le: Predragi pr5morski Slovenci ! Cenjeni bratje Kolasi! Minule so zlate ure našega bivanja mej Vami, in v prijetno in sveto dolžnost si štejem, predragi bratje, da se v tem slovesnem trenotku, ko vidim poleg sebe zbrane tisočere glave zavednih boriteljev ob sinji Adriji, poslovim od Vas imenom vsega društva in kar najiskreneje. Veselo nam je utripalo srce, ko smo v Ljubljani poseli v železniške vozove, in komaj smo pričakovali, da stopimo na tržaška tla. In to popolnoma opravičeno, saj smo bili prepričani, da obiščemo brate, kakoršnjih zastonj iščemo drugod širom slovenske domovine ; brate, ki ne skoro bi rekel, tik kupčeka v zid uzidan precej velik kamen, ki je se svojim prednjim licem jako primerno ozadje ognjišču. Johan si ga jc ogledal. — Dober bo — dejal je — zdaj pa še dva krajnika ! — Tudi s tem si ni dal mnogo posla ; izbral si je precejšen, bolj četverooglat, podolgat i kamen na zidu, nagnil ga do ravnotežja, ozrl se, ni li kake zapreke za njim, potegnil ga k sebi in naglo odskočil. Kamen je pal in se zaril za palec globoko v zemljo. Korajža velja ! — Pljunil je parkrat v pest in pomencal žuljavi roki. Sklonil seje polagoma, nekam tako, kakor bi ga bolela hrbtnica, prijel kamen ob straneh, privzdignil ga nekoliko in je konce svojih prstov utak-nil podenj. Prevalil ga je dvakrat, trikrat in kamen je ležal na licu mesta, kjer ga je spretna Johanova roka okrenila tako, da se je se svo- jim zadnjim koncem tikal skale v zidu, ali poznajo nobenega političnega nasprot3tva ; brate, ki delujejo skupno le za svoj obstanek. Prišli smo, dragi bratje, v skromnem številu, a nismo prišli radi tega, da bi se zabavali, ne da bi s svojo navzočnostjo po-veličavali Vašo slavnost, prišli smo, ker nas je v to silila naša sveta narodna dolžnost. (Tu je govornik izražal svoje obžalovanje na tem, da je Ljubljana tako skromno zastopana na tej impozantni slavnosti in je nadaljeval) : Nepozabni so nam dnevi, ko ste Vi Trža-čani prihiteli v Ljubljano na razvitje zastave našega društva. Posebni vlak Va3 je bil pripeljal sto in sto zavednih Slovencev od obali Jadranskega morja. Kdo je pohitel prvi v Ljubljano, ko je slovenska umetnost prvič nastopila javno? Zopet tržaški Slovenci; in zopet posebnim vlakom! Ne bom dalje slavil, dragi bratje, Vašega rodoljubja — (Tu je govornik zopet rekriminiral radi nesrečnih razmer na Kranjskem, ki so krive, da Ljubljana ne more vrniti Tržačanom za vse njih dokaze slovenske vzajemnosti. Potem je govoril dalje) : Kako lepo je videti Vas, ki tako združeno delujete za procvit milega nam naroda! Kako veselo utriplje človeku srce, ko vidi, v kaki] bratski zvezi deluje tu učena glava advokata, profesorja ali drugega od-ličnjaka z žuljavo roko priprostega delavca ! In narodu, ki ima na meji svoje domovine take sinove, je osigurana bodočnost — tak narod ne more propasti ! Komu ni danes vzkipela kri od radosti, ko je videl, kako mogočno, kako slovesno se je dvignil novi prapor proti nebu?! Komuni radosti utripalo srce, ko je videl, kako veličastno je danes slovenska himna slavMa svoj triumf?! Kako naj bi ostal človek hladen, ko je zrl plapolajoč© zastavo, a iz tisoč in tisoč grl cul urnebesni »Zivio« in »Slava*?! Pri Vas, dragi bratje, so nam je učiti solidarnosti ! Danes naj bi prišli semkaj vsi narodni nasprotniki, katerim so utihnili glasovi, nasprotniki, katerim je danes zmanjkalo sape — in na lastne oči bi gledali ta narod, katerega ne morejo omajati vsa uasprotstva njihova, kakor viharji in valovje ne morejo omajati stoletne sive skale ob morju Jadranskem ! Dokazali ste, kaj zmorete! Ti pa, drago »Kolo«, bodi ponosno na ta praznik, kajti krst tvoje zastave je bil tak, kakor ga morda ni imelo dosedaj še nobeno društvo na Primorskem. A tudi Kranjska in druge slovenske pokrajine so videle še malo takih praznikov: Mi pevci »Ljubljane« ponesemo seboj v metropolo slovensko najlepše spomine. Globoko v naša srca zarisane bodo nezabne ure našega bivanja med Vami! Isto-tako bo v kroniki našega društva zapisan ta dan z neizbrisnimi črkami. Že vsprejem na kolodvoru nas je uveril, da smo dobro došli; ali —— —— ' bolje rečeno »zglavnjika«, kakor jej je baš Johan pravil. Na sličen način, da-si nekoliko od dlje, privalilje drugi krajnik, kateremu je odmeri l vsporedno mesto na levi strani prvega, kako poldrugo ped preč, in ognjišče je »talo pred njim v vsej svoji popolnosti. Skoraj se mu ni mogel načuditi, niti domisliti si, da ima še toliko umetuiŠKe spretnosti v sebi. Dvignil se je na to na kvišek, ozrl se na okolo in je se svojimi malimi očmi pre-motril govedo. Predrzna »Lisa« se je krotko pasla po o ta vi, le na nasprotni strani je ležal len od dolgočasne paše, »Rmen« pod zidom in prežvekoval, da so se mu bele pene in sline cedile iz gobca. Opazivši ga je zakričal nanj, naj vstane, a ker ga vendar ni hotel, ubogati, vzel je šibo in šel ž njo nad »Rmena«. (Pride še.) ni mi dano dovoljno zgovornosti, moj duh je preplah, moje srce prenapolnjeno z radostnimi in srečnimi čutili, da l»i se Vam zamogel primerno zahvaliti na nadaljn*' časti, ki ste jo ukazali našemu društvu. Ce bi Vas kedaj zopet |K»t dovedla v nase mesto, potem bomo skuhali, da Vam jnivrnerno nekoliko to Vašo ništvu. Predsednik je precital tudi izjavo manjšine, zakaj se udeležuje tega zasedanja. {Ta izjava je l»ila že svoječasno objavljena v našem listu.) Nadalje je precital razne došle spise. Do tu je šlo vse gladko. Deželni asesor dr. C li e r s i c h je čital resolucijo deželnega odbora, da ne vsprejme slovansko gostoljubnost. Sprejmite našo iskreno vladine ponudbe glede doklade na žgane pi- zabvalo. s prej m te še enkrat iskren pozdrav ijače. Na to se je oglasil za besedo tudi od društva, ki ne pozna političnega nasprot i »sladkozviti« dr. K i z z i, ki je hotel, da bi stva, kateremu je vsakdo drag, satno da je takoj razpravljali o Lej resoluciji kakor nuj- Slovenee, <»d društva, čegar glavni smoter in nem predlogu. Večina je vsprejela Rizzijev cilj je pro-peh slovenske pesmi na domačih nasvet in stvar bi bila res prišla v razpravo, tleh in tudi preko meje slovenske domovine, da ni dr. L a g i n j a poučil gospode, ti a n e društva, katero Vam ostane zvesto - udano u mejo zborskega pravilnika, vsikdar! Iz globin« svojega srca, iz src vseli ki določa (ij 37), da se nujnih predlogov navz« <"-!li bratov - pevcev »Ljubljane« Vara ne more razpravljati, ako ne glasuje za nuj- kliČem presrčen: z Bogom in do skorajšnjega nost tričetrt navzočih poslancev, česar pa svidenja ! večina ne tvori, ker je njih navzočih le 14 To navdušen^, res iz glob ne srea go- (tekom seje je došel v zbornico tudi dr. Gambini) vorjeno be>"do v slovo je spremljalo občin- in to ni še tričetrt od !?)>. Na to je vsa ve- etvo neprestanimi živio-klici in viharnim pio- čina pala v mučen molk in sam predsednik skanjem. (Zvršetek pride.) je priznal, 1 o urejenju učiteljskih plač in pravnih razmer Deželni zbor istrski. Torej v zna- Učiteljev. Ko je predsednik izjavil, da smatra menj u viharjev! Signori so se torej osokolili zakonsko osnovo že za prvo čitanje tem po-zopet. Je-i i to učinek izpolnjenja »iz vestni h tia j° Palanci imajo že tiskano v pogojev. od strani slavnoznanega zistema v rokah, dal je čitati nujni predlog poslanca Primorju?! V prvi, otvoritveni neji, ko so S p i n č i ć a o tej stvari (priobčen Že v signori bežali iz dvorane, so bil: duhovi ne- »Edinosti«). kako potlačeni in je vladala mučna tišina. Deželni glavar je menil o tej priliki, naj Včeraj pa se je vršila zopet vesela vojna. V bi posl. Spinčić odstopil od nujnosti svojega bojnih vrstah »ti stali graleriji in za njima je predloga in da bi se ta predlog izročil v razpravo hrumela večina sama. Manjšina je zopet rao- o priliki glavne razprave. Tu je vstal gosp. rala okusiti vse sladkosti istrskega — parla- S p i n č i ć ter je izjavil, da se pridružuje mentarizma ! ! menenju deželnega glavarja. To izjavo je po- < i os r*>dje se torej čutijo zopet trdne v dal g. Spinčić v hrvatskem jeziku. Zdaj je sedlu. Saj je bilo evidentno, da so signori bil ogenj v strehi. Zgornja galerija, na kateri se sami — seveda se jim je moral g. vladni gospoda, je začela bučiti, žvižgati, izzivati zastopoiik [vi ji rej ponižno pokloniti — uprizo- tako, da Spinčić ni mogel pregovoriti niti par rili in vodili včerajšnje divjanje na galeriji, besed. Vrišč je bil tak, da je bil predsednik Saj je glasoviti Hennati kar očitno dajal zna- prisiljen, dati izprazniti spodnjo galerijo, a menje galeriji, kdaj naj prične! Kar po- na zgornjo galerijo se niti ozreti ni hotel! drsnil je s podplatom po tleh!! (Spodnja galerija se je o tej prdiki vedla po- Da jih le ni sram! Le stranka, degenerirma poluoma mirno.) Poslanec Spinčić je skušal jK>polnoma. ki je zgubila vso sramoto, more dvakrat, trikrat, da bi ponovi* svojo izjavo, tak » |M»S)al:nski profanirati pojm in institu- a ni bilo mogoče, ker je zgornja galerija cijo parlamentarizma!! Ni jim bilo dosti, da tudi po izpraznjenju spodnje razgrajala še so manjšino izključili iz vseh odsekov, kar vedno. In ko so slednjič izpraznili tudi to, je pljuska v obraz parlamentarizmu, negira- je pa začela zadnja reserva, t. j. italijanska nje običajev v vseh drugih parlamentih in večina sama, kateri je uačeloval glasoviti naravnost nedostojno poštene stranke. Ni jim Bennati ! Vse zbornice se je polastila taka jim bilo zadosti, da so shrumeli nad Laginjo nervoznost, da so jim poslanci manjšine lučali kak«»r divjaki, ker je storil nekaj, kar je bil vsakovrstne psovke, kakor n. pr.: Mandid : dolžan storiti, dolžan ne le sebi in svoji iakini, dr. Dinko Trinajstić : capo-bauda, stranki, ampak s .sebno važnosti stvari, za Spinčić: ne bi jeli kruha, da ne znate hr- kater<» je -io (urejenje pravnih razmer uči- vatski, Laginja: vsaki dan govorite hrvatski, teljev) — ni bilo dosti, ampak nazadnje so da dobite kruha, Kompare : no n vi piace la signi.ri, ki bi morali biti cvet in poosebljenje nostra lingua, ma vi piacciano i nostri borri ! intei irenee v deželi, psovali naše —«- legitimne (Ne ugaja vam naš jezik, a ugajajo Vam naši zastopnike naroda — sščavi, s sužnji !! In novci!) Dr. Laginja: ci avete preso la parola, taki — signi>rii s|>olnjuje vlada »izvestne po- ora la prendiamo noi a voi ! (Prej ste vi goie« !!! vzeli nam besedo, sedaj jo jemljemo mi Evo vam izvirno došlo nam poročilo o Vam !) včera":~nji seji : Na to je manjšina zapustila zbornico, Sinočnja seja deželnega zbora istrskega zbok česar je ista postala nesklepčna, tako, naznanjena je bila poslaneem za 30. julija ob slanci so prišli poinoetevilno že manjšino so spremljali s klici: »fora i ŠČiavi !« ob 3. uri |K>p< dud ne v Koper. Italijanska ve- zborničnih vrat. Po ulici je biLo vse mirno, čina je že bila v Kopru, kjer je imela klub- Tako se je zaključila ta prva seja po kome- sko sejo ob 1. uri p<»]>oludne. Manjšina z de- ^'j1 eksodusa. želnim glavarjem in vladnim komisarjem seje Z& jedliakopravnost Cehov na |>odala točno ob 5. in pol uri v zborsko dvo- Nize - Avstrijskem. V nedeljo so češki rano. Večine pa le ni hotelo biti, da-si seje narodni socijalisti na Dunaju zopet priredili nahajala v klubski sobi tik zborovalne dvo- velik shod proti znamemu predlogu poslanca rane. Kolisko v dež. zboru Nižjeavstrijskem, s kaše le potem, ko se je bil deželni glavar terim so zahtevali predlagatelji, da v tej parkrat p-nlal mešetarit in ko se je c. kr. pokrajini more biti le nemščina učni jezik, vladni zastopnik, namestništveni svetovalec Shod rainole nedelje je zopet tolažljivo zna-Fabiani tudi osebno šel poklonit in menje o zdravilni evoluciji, ki se je začela ponižat v klubsko sobo večine, vršiti v čeških socijalistih. E iergija, s katero prilezla je večina v številu 13 (manjkalo jih so začeli le-ti nastopati, jim dela vso čast! je torej >■ v zborsko dvorano. Dež. glavar S tem ne vrše le dolžnosti do naroda, ampak Campitelii je otvonl zborovanje ter je kon- tudi tlo svojih načel in do svojega programa, statiral sklepčnost zbornice. Seveda se je Kajti to je in ostane neomajljiva resnica, da brnv je rekel, da je ta zakon juristično nedopusten, ker je proti ven § 19. osnovnih zakonov in bi ga tudi najhuji sovražnik naroda češkega ne mogel predložiti v sankcijo. V pedagogiškem pogledu da je ta zakon nezmisel, s človeškega stališča pa najbru-talneji čin surovosti proti otrokom, ki se ne morejo braniti. (To je poštena beseda! To je res človekoljubno! Taka bese tla je— soci-jalistična.) Nadalje je govornik povdarjal potrebo, da se v borbi proti ponemčevanju treba postaviti na podlago slovanske misli. (Ali ste čuli, vi tržaški slo/enski socijalisti !) Istotako je rekel govornik Zivnv, da proti ponemčevalnim tendencam treba nastopiti z ojačenjem slovanskih idej. — Urednik Janča je izvajal, da vlada uravnava svoje [»»stopanje le po ozirih na Nemce in Nemčijo. Z avtonomnim carinarskim tarifom je prišel polom oficijelne politike državnih ozirov na Nemčijo, in takov polom ti o 1 e t i tudi notranjo politiko, če bo vlada sledila nemški samooblastnosti kakor tla je to zakon in zakonitost. V vsprejeti resoluciji je shod povdarjal, da je predlog Kolisko v nasprotju z zakonom ter je protestoval proti temu izbruhu nemško-nacijonalnega šovinizma. Ob enem svari resolucija vlado, naj tega zakona ne predloži v sankcijo, ker bi s tem češki narod potisnila v skrajni odpor. — Shod so zaključili s pe-vanjem čeških narodnih pe3mi. Zopet in zopet pa treba povdarjati na adreso slovenskih krščanskih sočijalistov, da je ta brutalni čin surovosti vsprejela krščan-skosocijalna večina deželnega zbora Niže-Avstrijskega ! ! Rusko časopisje o novem nemškem carinarskem tarifu. Rusko časopisje je sprejelo jako hladno vest o novem nemškem carinarskem tarifu, in izvaja, tla bo isti imel za Nemčijo nedoglednih posledic; druge države pa, ki bodo prizadete po zviša-nem tarifu, bodo morale seveda primerno odgovoriti. S političnega stališča da bo ta korak pomenjal konec trozveze. Ako se do-iedanje trgovinske p >godbe z Nemčijo ne bodo mogle obnoviti, sledilo bo temu tudi drugače združenjenje evropejskih velevlasti. Parcijalna kriza v italijanskem ministerstVU. Načrt finančne reforme, ki ga je italijanski minister \Vollenborg predložil kabinetu, gotovo ne" dobi kabinetnega odobrenja, temu bo posledica ta, da \Vollen-borg izstopi iz kabineta. Simptomatično je, da mora ravno \Vollenborg, ki se je bil odločil za izvedenje potrebnih radikalnih reform, izstopiti iz kabineta. zgodilo to sarno v italijanskem jeziku. Po-mencal je tudi nek-j, zakaj je še le danes prišlo do možnosti otvorenja zbora in prešel takoj na dnevni red. Na to so volili zbornične tajnike, revizorje in različne odseke. Manjšina je zopet hotela pokazati tu skromnost in spra volj ubnost: želela je namreč spraviti v razne odseke le po enega člena in vse druge člene je bila pripravljena voliti iz italijanske večine, katera pa je, kakor po navadi, popolnoma p r e z r I a s 1 o v a n-g k o manjšino in — večino prebivalstva. Čitali eose predlogi, katere je manjšina že zadnjič, ko so Italijani štrajkali, izročila predsed- le preko narodne jednakopravnosti vodi pot do pomirjenja med narodi in do možnosti, da se bo tudi pri nas družba posvečala reševanju izključno le socijalnih in gospodarskih problemov. Kdor hoče to slednje, mora ho-teti tudi ono prvo: narodno jednakoprav-nost. In logično torej tudi borbo za jedua-kopravnost. To spoznanje prodira v čeških socijalistih bolj in bolj. Od todi nenavadna energija v njih nastopanju za prava češkega jezika. Na shodu minole nedelje je nastopilo več govornikov, ki so vsi najodločneje odklanjali prej omenjeni zakon. Govornik Stri- Tržaške vesti- Nova odretniška pisarna. Gospod dr. E ti var d Sla vi k otvori s 1. avgust .m t. 1. svojo odvetniško pisarno v ulici Molin pic-colo 3. Telefon 870. Grom ill strela ! To je bil danes vroč tlan. Pravi kritičen — Falbov dan. V »Slovencu« je gromelo in treskalo proti nam, v »Soči« pa so se razvezah kar vsi elementi ! Tu so švigale strele nad našimi glavami, da nain je kar vid jemalo. Pravi čudež, tla smo še živi ! Za danes priporočamo našim čitateljem najnujneje, naj pazno prečitajo včerajšnjega »Slovenca« in včerajšnjo »Sočo«. V »Slovencu« najdejo — resnicoljubno dušo, ki pač pripoveduje, da smo rekli, da napredna stranka na Kranjskem ni nikdar metala tržaškim Slovencem polen poti noge, ki pa po taj uje, da smo to izjavo omejili z debelo tiskanimi besedami: Nemcu na ljubo! — V" »S«či« pa sreča čitatelj — plemenito dušo, ki sv«jo plemenitost kaže s tem, da nam očita, da v Trstu imamo vedno preti očmi svoje »siromaštvo nasproti vsemožni tržaški sinjoriji« ! S ponovljeno prošnjo tlo čitateljev, da bi nikakor ne zamudili čitati »Slovenca« in * Soče«, odstopamo besedo našemu dopisniku, ki je izzval grom in strelo nad naše glave. In vendar je prišla zapreka! Vrtna veselica, katero odnaša ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda že od 30. junija do 12. avgusta, prenesti se je morala zopet na 18. avgusta, ker 11. agusta bo imelo baje »Delalsko podporno društvo« svojo obletnico. A 18. avgusta nam ne c duese nikdo ! Tedaj bo res veselica v velikem stilu, na kateri bodo sodelovala razna pevska društva, goslači, naši najboljši diletantje itd. Podrobnosti priobčimo pozneje. Zdaj le toliko v obvestilo, da jih pride vsaj polovica kolikor jih je bilo na slavnosti pevskega društva »Kolo«. Sila je velika in pomoči ni druge, nego v nas samih. Na slavnost »Kola« sta došla še nastopna dva brzojavna pozdrava : Prigodom današnjeg bratskog slavja iz hrvatske Atene kliče gromki živelo »Kolo«, želeči najbolji uspjeh, srecnu budućnost slovenskoj piesmi i zastavi u Trstu. Hrvatsko pjevačko društvo »Gundulićc v Dubrovniku. Zagreb, 20. lipnja 1901. Slavnom odboru pevskega družtva »Kolo« u Trstu. U posjedu Vašega cenj. poziva od 1. maja t. g. žalimo osobito, što nismo u stanju odazvati se istom, naime sudjelovati sa našim pjevačkim sborom kod slave razvida Vaše dične zastave, s razloga što se naš sbor nastoji iz samih trgovačkih namještenika a po-; znato će Vam biti, tla je pripadnicima ovog stališa sloboda veoma ograničena, tako tla je pojedincima težko izposlovati i najkraći dopust. K Vašoj slavi želimo Vam iz dna srdea najbolji uspjeh, neka pod razviti se imajući m barjakom krasna slovenska pjesma ori i oduševljuje s%Tjest narodnu mile braće naše! Uz srdačan bratski pozdrav Hrvatsko trgovačko družtvo »Merkur«. Iz pred deželnega sodišča. Včeraj so stali pred sodniki trije italijanski podaniki, obdolženi radi razžaljenja veličanstva in radi anarhističnih izrekov ; bili so to 25-letni Ernil Ugolini, 21-letni Dino Ugolini in 21-1. Alfred Violini, vsi trije iz Cesene v Italiji. Iz tega, kar so soglasno izpovedale priče, je bilo dokazano, da so vsi trije prepevali anar-nistične pesmi, imeli anarhistične pogovore in tla so zasramovalno govorili o našem cesarju in naši državi. Sodni dvor je obsodil Emila Ugolini na 4-raesečno, Dina Ugolini na 5-mečno in Alfreda Violinija na 6 mesečno težko ječo in na iztiranje iz naše države po prestani kazni. Včeraj je stal pred deželnim sodiščem tudi 35-letni Romano Romano, sin onega Valentina Romano, ki je nedavno temu v ulici Punta del forno zaklal svojo ženo. Romano Romano je bil obtožen, da je dne 6. junija t. 1. na parniku »Santorio« svojega očeta, zgoraj o me nje nega Valentina Romano, udaril s pestjo v obraz. Slednji, ki je sedaj v preiskovalvem zaporu radi znanega zločina, se je tudi prikazal pred sodiščem, tla izpove o stvari. Popisal je vse natanko, kdo je bil ž nji m na parniku, kako je navstal prepir in kako ga je njegov sin Romano udaril s pestjo po obrazu. Ta slučaj je posebno važen radi sledečega : Nedavno je stal ta Valentin Romano pred porotniki radi umora svoje žene. Takrat se je delal Romano kakor da bi se ničesar ne spominjal in kakor tla bi bil popolnoma bebast, radi Česar so takrat pretrgali razpravo, tla se obtoženec preišče, da-li je pri čisti pameti ali ne; na včerajšnji razpravi pa se je spominjal vsega in je govoril povsem jasno, iz česar se da sklepati, da se je tedaj samo pretvarjal. Sin njegov, Romano Romano, je bil na včerajšaji razpravi spoznan krivim in ga je sodišče obsodilo na jednomesečno težko ječo. Nesreesi na državnem kolodvoru. Na kolodvoru pri sv. Andreju je včeraj popoludne zidar Dominik Bucimazza v družbi druzih tovarišev dvigal s strojem neki 400 kg težak kamen. Kar naenkrat je zdrsnil kamen iz verige, na kateri je visel in padel na tla. O tem bi bil zmastil Buceimazzo, tla se ni isti pravočasno izognil. No, vsejetlno mu je kamen podrsnil po rami in mu zlomil ključnico. Ponesrečenca so prenesli v bolnišnico. Pretep v gostilni. V gostilni »Mar-gherita« pri sv. M. Magdaleni zg. stepli so se predsinoči Edmund Višnjevec, Anton Pečenko in Anton Škilan, prva dva iz sv. M. Magd. zg., zadnji iz ulice Broletto. Najslabje je izšel iz pretepa Višnjevec, ki si je moral nekaj ran zdraviti na zdravniški postaji. Razun njega je bil ranjen tudi Josip Kriščak, kateremu je po nesreči priletela čaša v glavo. Dražbe premični u. V četrt., dne 1 . avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Sette Fontane 17, hišna oprava ; Opčina 175, oprema pekarije ; ulica del Bastione 2, hišna oprava; ulica Farneto 10, oprema v zalisi; Kontovel 37, krava; ul. Farneto 24, hišna oprava. Konj in kokelj r jarku. Predsinoči -e je prevrnil kočijaž Mihael Z., ki je bil nekoliko »okrogel«, s svojim konjem in k<»-lesljem v neki obrestni jarek pri sv. Jakobu. Po sreči se ni prav poškodoval. Vremenski vestnlk. Včeraj : toplocmr ob 7. uri zjutraj 26.0. ob 2. uri f»oj>oludne 31.3 C*. Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.8 — Danes plioia ob 9.4'.* predp. in ob '.♦.O* pop. ; ofif-^a ob 3.20 predpoludne in ol» 3.29 popoladi«. Pevsko društvo »Zarja< v Hojami priredi v nedeljo dne 2-">. avgusta svojo vrtno veselico. O pozo 13 ena h<* torej dru^ra bratska društva, da za ta dan ne določijo svojih morda namerjanih veselic. Priigram in prostor se objavita svoječasno. Vesti iz ostale Primorske. X Nov od v e t n i k. Odvetnik g. dr. Ivan Z u e c o n otvori jutri svojo odvetniško pi-arno v Pulju. (Via Circonvallazione št. 21.) X II e g n i c o 1 i v K i e m a n j i h. Italijanski li-ti poročajo, da so v Riemanjih napadli nekatere laške delavce. Mi nimamo o tem še nikakega s|w>roćila in pričakujemo, da nam tamošnji somišljeniki j zjasnijo te stvar. X Z n a e i I n o odlikovanj e. Občinski zas»op v Huraku (Umago) je imenoval deželnega odbornika, znanega dra. Pier-An-tona Gambinija, častnim ol>čanom. Ker je Pier-Antonio v hudem navskrižju s prvaki italijanskega političneira društva za Istro, si tolmačijo ljudje to imenovanje kakor demonstracijo proti Henuatiju, Bartoliju itd., kajti živemu krstu niso znane kake zasluge Pier Antona za ol>čino Hum k. Za danes brez komentarja. Na c. kr. učiteljišču v Kopru, na tem detetu žaloj-ti, ieze in ogorčenja istrskih Hrvatov in Slovencev: na tem zavodu je bilo v ravnokar minolem šolskem letu: v I. tečaju h hrvatskih mladičev, v drugem pa 6. Od teh 11 mladičev jih je padlo samo — 8 ! ! To je naravnost grozno. Komentar, ki ga ie napisala »Naša Sloga« k temu dejstvu, pr'neserao jutri v j>oiik \sem onim brumnim dušam, ki se nekako zgražajo nad nami, ker ne moremo odpustiti možu Slovencu, ki pomaga vzdržev iti take vnebovpijoče krivice in je še nekako in »nosen na razmerah na tem nesrečnem učiteljišču !! X V o 1 i t v e s o t u ! Deželni odbor v Poreču je dal staviienetnu odseku dež. odbora nalog, naj ukrene potrebne korake za popravo nekaterih vodnjakov v občini Pomjan. — To je na i goto veje znamenje, da se bližajo volitve! Kdaj je bila še kaka volitev, da ne bi .-itrnori na Pomjanš«"ini zidali in popravljali vodnjakov, kar pa ni čisto nič spremenilo na dejstvu, da Pomjanci še danes nimajo pitne vode. Radujte se torej, Pomjaaci : go-spoda v Poreču vam to (Mit gotovo sezidajo ceste in vodnjake — na papirju ! Vesti iz Kranjske- * Potrditev Ivana Hribarja županom v L j u b lj a n i . Njeg. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je biagoizvolilo z Najvišjim odlokom od dne 2<>. julija letos potrditi z«>petno izvolitev gospoda Ivana Hribarja županom deželnega stolnega mesta Ljubljane. Prisega županova -e 1h> vršila v smislu $ 21. ol»čin-kega reda v soboto, dne 3. avgusta t. I. ob 11. uri do[K>ludne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Poboji. V Stepanji vasi pri Ljubljani so se fantje stepi i. V tem pretepu je zidar Fraa Hren zaklal 38 letnega Antona Mekinca. Dva druga udeležil i ka sta bila težko rjnjena. Mekinc je zapustil udovo in petero otrok. Delavec v papirnici v Vevčah, N. Kra-mer, je jw>čakai paznika Josipa Remca in ga udarsl s hlodom po glavi tako močno, da je bil Remec takoj mrtev. * Izvolitev deželnega glavarja Otona Detele predsednikom »Kmetijske družbe« na Kranjskem je cesar potrdil. * Z Gorenjskega. Hladim se na Kranjskem in si krepčuin živce; potujem veliko po krasni gorenjski ravni in lazim po hribih. Kakor pošten tržaški katolik, odpravil sem se tudi jaz na l>ožjo pot k sv. Mariji pomagaj ; prisustvoval sem s soprogo in dec > sv. maši, katero je daroval neki gospod no-vomašnik. Po maši smo zajutrkovali na krasnem vrtu gostilne Finžgarjeve prav dobro in jako ceno. Ker mi je bila pot do kolodvora jako neugodna, najel sem si voz, ki nas je vozil [h> krasni poti do Kranja, od koder smo se i zo(>et podali na 'svoje domovje v Ljubljano. Krono mojemu |>opotovanju pa je napravil ' moment, ko smo pri vozili v krasno vas Naklo. Vročina je bila strašanska ; vi tlel sem, da so konji in kočijaž zelo žejni — jaz pač ne manje, torej ni ostalo druzega, nego da sem napil konje z vodo, sebe in družino pa s svežim pivom. V sredi vasi je vodnjak. Tu napajajo konje mimo vozečih voznikov, a vodnjak služi tudi za vt*o vas. Nisem prijatelj vode, vendar sem si ogledal vodnjak in čudil sem se, kako je mogoče piti tako gosto vodo. Poprašal sem nekega kmeta, je-li voda vedno tako kalna in mož mi je povedal, da bi bila voda jako dobra, ako bi lesene cevi ne bile gnjile : po vsakem dežju da je voda nepitna. Na svoje vprašanje, zakaj se to ne popravi, rekel mi je mož : Ja, gospod, denarja nam manjka ! Na, ta je pa lepa ! Nevesta-li g. deželni sanitetni referent in okrajni zdravnik za to, kakšna nevarnost preti vas: in potujočim ljudem in živini, ako pride v vas kaka epidemija? ! Jaz sem kar strmel in vzel bi bil steklenico vode seboj, da bi jo bil analiziral ; pa mudilo se nam je in opustil sem to nakano. Poznam Istro, Kras. Goriško, pa na tak slučaj vendar nisem še naletel. To je pravi škandal, katerega bi morala vlada odpraviti — če ne gre drugače, pa s silo ! Pomislitedi, da se slučajno pri tepe v vas legar, kaj nastane potem ? ! Mislite in mislite ! Glejte da Vas ne bo učila bridka skušnja, ko bo prepozno ! Pohajkovalec. poludne je prišla neka služkinja v sobo kr. ravnateljstvu, da se potem telefonske postaje gozdnarskega nadzornika Kosovca in ga je; lahko prenesejo pravočasno in brez ovir., dobila še v postelji. Zahtevala je od njega po- moči za dete, katero je imela ž njim. Ker pa ni hotel ni Čuti o kaki pomoči, Brzojavna poročila. je ona potegnila iz žepa ostro britev ter je Deželni zbor Istrski, začela brezobzirno mahati ž njo po Kosovcu. | KOPER 31. (P.) Deželni zbor istrski Razparala mu je trebuh, na srečo pa čreva j 1*> imel v petek dne 2. avgusta, ob 10. uri niso poškodovana. Potem mu je razsekala, zjutraj prihodnjo sejo s sledečim dne\nitn roko od ramena do lahta. Potem pa mu je zadala redom : Čitanje zapisnika minole seje : pri še eno rano nad srcem; ta pa je nevarna. Stanje Kosovčevo je tudi zato skrajno nevarno, ker je zgubil mnogo krvi. občenja; doklada na špirite; poboljšanje plač učiteljskemu osebju ; formalna razprava osnove o prenosu sedeža deželnega zastopstva, Kako je Mark Twain sam sebi ploskal ! odnosno o predlogu dra. Laginje (naj bi dr-Mark Twain, znani imenitni amerikanski h u- žavni z,}or odločil o tej stvari); in slednjič morist, pripovedoval je nedavno šaljivo do- ra prava o proračunu za l. 1901. godbo, ki se je dogodila na prvem velikem I Poh\ala eskardi T rztočni Aziji, banketu, prirejenem njemu v čast. Ker ni DUNAJ 31. (B.) Danes izdano admi-bil vajen takih banketov, se je na istem silno ralsko povelje prinaša nastopni razglas njeg. dolgočasil. »Predno smo pričeli jesti«, pri- ekscelenca poveljnika mornarice, admirala i»a-po vedo val je Mark T\vain, »čital je načelnik rona Spauna : Z veseljem dajem na splošno ali nekdo drugi opis odličnih gostov; vsaki- znanje besede najmilostljivejega in najdobro-krat pa, ko je omenil kakega odličnjaka, so hotnejega pri poznanja, ki jih je Njeg. \ eli-vsi navzoči burno ploskali. Opazil sem, da Čanstvo biagoizvolilo brzojavnim potom spoje jeden mojih sosedov zelo zgovoren in za- ročiti poveljniku c. in kr. eskadre v iztočni nimiv človek. Ravnokar sva započela zanimiv Aziji : razgovor, kar je započelo gromovito ploska- »Povodom povraćanja Mojih ladij »t-e- nje. Takega ploskanja nisem bil prej noben- narica Klizabeta« in »Zenta« v domača krat opazil iu začel sem tudi jaz mehanično vodovja čutim se z veseljem primoranega, da ploskati. Takrat sem zapazil, da me moje Vam, poveljnikom ladij in štabom kakor tudi sosedstvo gleda jako čudno in se zadovoljno možtvu Moje eskadre v iztočni Aziji izrečem smeje. Vznemiril sera se ter začel še močneje najtoplejo zahvalo za službe, storjene požr- ploskati in sem naprosil slednjič svojega so- tvovalno in vspešno ob težavnih, nenavajenih seda, naj mi pove. komu da ploskajo. — Odnošajih, s prisrčno željo po srečni vožnji »Samuelu Clemensu«, odgovoril mi je on — v domovino. »ki pa je bolj poznan pod imenom Mark Tuaiu.t Takoj sem nehal ploskati in me je bilo sram, kakor še nikoli poprej. — Ploskal sem samemu sebi.« Vesti iz Štajerske. — Matura na Mariborski gimnaziji. Dne 23. t. m. so se završili izpiti ua mariborski višji gimnaziji. Prijavilo se je 41 osmošolcev in sicer 34 Sloveneev in sedem Nemcev. 30 jih je napravilo maturo. Z odliko trije : Slovenca Anton Jehart in Anton Pin-tar ter jeden Nemec. Cez dva meseca sme ponoviti zrelostni izpit devet dijakov, dva pa še le Čez "ao leto. — Tretje m o ž k o učiteljišče na Štajerskem. O letošnjem proračunu je štajerski deželni zbor sprejel predlog, naj deželni odbor do prihodnjega zasedanja vse potrebno ukrene za ustanovitev moškega učiteljišča na — Gor. Štajerskem. »Domovina« pripominja k temu : Slovenci nimamo prav nič proti temu, zadovoljimo se z učiteljiščem v Mariboru, toda isto mora postati — slovenski zavod. — Nemci v Celju so ustanovili društvo »nemško-narodnih pomočnikov«. Na ustanovno svečanost dne 25. avgusta pride tudi tisto nemško-nacijonalno fantč imenom Franko Stein, ki se je proslavilo v državnem zl»oru z vsklikom, da je vsakdo neumen, kdor je v Avstriji patrijot. To bo imel mož govoranco. Dober tek ! Fran Josi]), 1. r.« Vojna v južni Afriki. LONDON 31. (B) Lord Kitchener javlja iz Pretorije: General Walter Kitchener operira severno od Middelburga proti Ben Viljoen. 19. huzarski polk je po ostri ježi Za izlet čeških kolesarjev v naše prib »ril en top »pompon«. 18. huzarski polk slovenske kraje se je prvotno določeni pro- je prispel ravno še o pravem času, da je gram iz raznih ozirov nekoliko predrugačil pomagal vzeti Burom 20 voz ter vjeti 32 ter je definitivno zdaj ta : Barov. Pet Burov in pet mož 19. huzar- V nedeljo dne 11/8 1901.: Odhod iz skega polka so bili ranjeni. (Ali Angleži res Prage ob 11. uri 35 min. dopoludne; prihod nič ne slutijo, kako se smešijo s takimi po-na Dunaj zvečer ob 7. uri 5 min. Tu je pri- ročili ? !) jateljski sestanek z dunajskimi Čehi. Nagla smrt Desider Szilagy-a. V ponedeljek dne 12/8 1901.: Odhod z BUDIMPEŠTA 31. (B.) Nekdanji mi-Dunaja ob 7. uri 45 min. zjutraj ; prihod v nister in predsednik zbornice poslancev, De-Trbiž ob 5. uri 20 min. popoludne. Tu bi sider Szilagv, je danes ponoči nenadoma umrl. južinali. Iz Trbiža pojdejo v Žabnico, kjer Pokojnik se je še le včeraj popoludne vrn'1 puste kolesa, od tod na Višarje, kjer iz Karlovih vari v Budimpešto. Po večerji prenoče. se je bil umaknil v svojo sobo, katero je V torek dne 13/8 1901.: Iz Višarij zaprl. Danes zjutraj pa, ko je ključavničar (zajutrk) čez Žabnico in Trbiž v Rabelj odprl vrata, so ga našli mrtvega. (S/.ilagv je (drugi zejutrk) — na Predel in nazaj čez bil znan po svoji energiji ; bil je jedna naj-Rabelj v Trbiž (obed) — Belopeč do klanj- markantnejih prikazni madjarskega libera-škth jezer (južina) «*d tam v Kranjsko goro lizma). (večerja in prenočišče). mmb * ha ■ V sredo dne 14/8 1901.: Iz Kranjske XllSSt V XvOJ £111IX gore (zajutrk) na Dovje, kjer pozdravijo žup-* . . , ,J - • . enonadstropna, skoro nova, z lepim nika Aljaža, — Mojstrana (drugi zajutrk), v ^ L , . v . 1 ,J , , ... vrtom, ie na prodaj. .Natančneje se po- Bled (obed) —Vmtgar-Bled (veeer|a in pre- . J v. .r. : n ■ ,. 10 .vv ' ° izve v nasi tiskarni, ulica Garintia 12. nočišče). __________________ V četrtek dne 1 o/s V.M.: Bled (»j«- XXXXXXXXXXXXXXXX trk) — Bohinj (drugi zajutrk) — s čolni po «# , . VAnpiinA ir bohinjskem jezeru — k Savici — ol ,ed v ii miZiiiri0fi.il & n n n u u a v Bohinju — popoludne v Bled (večerja in prenočišče). V petek dne 16/8 1901.: Bled (zajutrk) C M tuinnuunu „u„u«un , BORICI H z omejenim jamstvom ^^ ^^ naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela - JTpS^; J: ienv g po sla?, zato Mi m Razne vesti. Ubijalski napad v cerkvi. V katedralki v Lvovu se je minole sobote zjutraj dogodil grozen prizor, strašen zločin. 75 letni stolni dekan Ivan Hausmann je daroval sv. mašo. Kar je planil nanj neki človek — in sicer iz boljših krogov, menda hišni posestnik — s palico in ga smrtno ranil, da se je prelat zgrudil na tla. Sedaj poročajo, daje napadalec bolan na duhu, kateremu se je b'lo zmešalo že večkrat. Vse duhovnike je smatral za svoje največe sovražnike. Ko je v soboto zjutraj odhajal od doma, je rekel, da gre v veliko bitko, Stanje ranjenega prelata je jako nevarno, vendar niso rane absolutno smrtne. Katedralni kapitelj se je posvetoval, da-li naj bi katedralko zaprl, ker je svetišče pro-fanirano. No, od te misli je kapitelj odstopil, ker je kri ostala v ornatu in ker bolani na duhu sploh ne morejo profanirati cerkve. Tragedija. V Požegi se je dogodil ta-le pretresljiv slučaj : Dne 28. okolo 9. uri pred- _ . X češko kočo na Grintovcu — prenočišče de- Jf iz odlikovanih in svetovnoznanih to- loma V koči, deloma na Jezerskem. jg varn v Solkanu in Gorici V soboto dne 17/8 .901.: je«™ko («-; g Antona Černigoj-a * jutrk) — Kranj — Medvode (drugi zajutrk) S* J — Ljubljana (obed in prenočišče). . ^^ katera se nahaja V nedeljo dne 18/8 1901.: Izlet v po- jg v Trstu, Via Piazza vecchia jf, stojnsko jamo. (Rosario) št. 1. Naloga nas Slovencev je, da priredimo JJ 0»a des«i strani cerkve sv. Petra). JJ naš m severnim bratom časten vsprejem. Zato Konkurenca nemogoča, ker Je blago ^^ se nadejamo, da bo ljudstvo Ćehe povsod JJ ** prve roke. ^ navdušeno sprejemalo ; slovenske kolesarje pa pozivljemo tem potom, da gredo izletnikom mnogoštevilno nasproti ter jih spremljajo. Zlasti dne 18/8 1901., ko je nedelja, pričakujemo, da se pridruži Cehom veliko število naših kolesarjev; z h to tudi namerava zveza slovenskih kolesarjev prirediti isti dan velik zvezni izlet v Postojno. Trgovina in promet Naročnikom telefona. Ker je pričakovati, da se v drugi polovici meseca avgusta t. 1., povodom v tem času vršečih se selitev, mnogo telefonskih naročniških postaj premesti, so vabljeni gospodje naročniki, da dotičue zahteve še pred 15. avgustom t. 1. prijavijo c. kr. poštnemu in brzojavnemu Prva in največja tovarna pohištva Tseh vrst iMsanfler Len Minzi S 18 iS & & & (S T R S T TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 1 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM m © © © i Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. 11USTR0VAIJ CENIK ZASTONJ IS FBASKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Jakob Kosmerlj -■TRSTa- ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Marine. a^ t n <■ o v i x a jestriii i n kolonijtlnes« Masa. delikata in koiaser?. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v nli^i Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam ^e p. n. občinstvu in najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo -e tudi naročW za razpošiljanje. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA za uozlacevanje m dekoracije. Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor zu zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmet ov po zelo nizkih cenah. Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redžlne vrednos* za to rej naj se zahteva povsod le: _ Cenjene gospodinje lOO do 300 goldinarjev zamorejo pridobiti osebe vsakega stanu v v-akem kraju gotovo in jM^teno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^»oijenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pvoje najnovejše in najl>oljše aparate za streljanje proti toči. Costilna Fr. Valetić, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24 nć. Okolćansko in istrsko vino po -40 nć. Grand Hotel-Restaurant Obelisk O P Č I N A Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. zzzz: Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled W Izvrstna kuhinja jj Plzensko in Kulmbaško pivo. dobro perskrbljena vsaki čas. J j Specijaliteta: Kraški teran. KEGLJIŠČE. — LAVVN-TENNIS. — KROGUISĆE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. | Tri t-fon št t. 657. j— ' -- Oi) nedeljah tn praMih v let-em vremena vozne zveze od restavracije „Central Pilsen" na Općino. Najzmernejie cene. "^fc Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI „Jfova restavracija Centrale pilsen", (Zrst Via Torrente 10) 7. vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. 'O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. Anton Pečenko Vrtna ulica 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. »rinoroea mmmmi IVAN SCHINDLER Đunaj, III. Erdbergstrasse štev. 12. razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-italijauskcm jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, pot r«'lm i h predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor flmpJ. Za reelno postrežbo se garantira. Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER ces. kralj, privilegiran lastnik pnj pristna bela in orna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po ze-leznici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih o(5 litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tn«li uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Kdor potrebuje žaluzije, tkano le- j ^ sene ali pletene rolete, železne ali lesene ^ zatvornice za prodajalnice, naj se obrne ^ naravnost na ( j Prvo hrvatsko toyarno ža~ ^ ^ luzij roletov, lesenih in že- ( ^ eznih zatyor nic 1 n ^ ^ kartonaže 5. Skrbić > Zagreb — Ilica 40 — Zagreb. ^ Ceniki brezplačno in franko. Va- ^ rnjte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej. aa! Pekarne i 11 sladčičarne. Dunaj, lil Erdbergstr. štev. 12. §{j|jjg] Ugodna prilika. V nliei Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izi>or NAOČNIKOV v jeklu, nikiu, zlatem aluminiju in ?.rei»ru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi leč-a m j txl 2o nove. više. Jfaocniki so zdravniško predpisani. M-derue lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za |m) morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri in poveksevalne leče jm> ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. "^M Glasovir še v dobrem stanju je na prodaj za nizko ceno. < »trlasiti se je pri Mariji 1 tutk<»vic. Via iiossetti št. '2. gostilna (ianit»rmns«.. Ivan Semulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega 111 belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v Skatljicah, finih bižkotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste irr druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo 5t. 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč., za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah. J a k ob .1 e 1 len Velika zaloga koles po najnižjih cenah. Nova kolesa I. vrste od Kron 75.— više, v že rabljene kolesa od krou više. Pneumatiki, dobre vrste K 9.—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni. ir K 18. Neprekosljiv v svojem delovanju, naj pripravnejši šivalni stroj na roko rThe j uvel" šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, fino poliran, s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno še v 36.— Naivppia nnvnctV Duatrovani dunajski koncertni ročni akordeon l»ClJ w Cl/JCl IlUVUOl- vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon, 10 tipk. 2 registra. 2U dvojnih glasov, 2 pridržavalca, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen, širok, krasen glas, 35 cm velik krasen inštrument, jamčeno brez napake, 7f> najboljših okov, od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K 9.— na ogled pc> povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. Nainnvpičp vplilta nnvn^t* Fot°0rafični p°poien stroj gid. 1.90 s I*C»JIIUvGJOG, TCIIIVa liuvugi. kojim zamore napraviti vsak brez prej-šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost 5 Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljieo gid. 1.90 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami gid 3.—. Za zunanje naročite se zaračuna zaboj 35 novč. M. Rundhakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. V Ceniki grratis in franko. Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na ajfoolja prevlaka za podove je Fernoleiidtov bliščeči lak •f® •!<• -j- za podove v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 Q m. zadostuje 1 kg. po 2 kro nI v plehasti škatlji. Ces. in kralj. priviligirana «11 Lekarnarja A. Thierry-ja balzam sč zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali 6 velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo 2 lončka 3 kron f»0 stot franko, razpošilja [»roti predplačilu: mam A. Thierry-ja lekarna ,.Pri angelju varhuu mmm t Pregradi. Rosrotec Slatina . DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Bradv, Fleischmarkt 1. -- BUDAPEST: Lekarnar I. pl. Torok in l>r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. N* drobno se vdobiva povsod. tovarna kemičnih izdelko ST. FERNOLENDT Zaloga: Dunaj, V Schulerstrasse št. 21 Ustanovljena 1832. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vaudol". Kovinska čistilno zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščilo (biks) Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto Radi odpotovanja proda se bicikelj in tandem najnovejšega sistema, jako elegantna in iahko tekoča iz najbolj renomirane svetovne tovarne za 100 gid. pod ceno. Naslov dobi se v uredništvu našega lista,