PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 42 (14.133)	Trst, sre«, .d. februarja 1992
- PP 559 1
">3
vi 190 ^/730462
Včerajšnji sklep konference načelnikov poslanskih skupin
O zakonu o ugovoru vesti spet razprava v zbornici
Sklep je sprejela večina z glasovi KD, DS L, SKP, zelenih in radikalcev, proti pa so bili socialisti, PL1, PSDl in MSI
RIM Vladna večina se je včeraj spet razklala na konferenci načelnikov skupin poslanske zbornice glede zakona o ugovoru vesti, ki predstavlja še vedno kamen spotike med vladnimi strankami. Konferenca načelnikov skupin je sklenila namreč, da bodo o zakonu ponovno razpravljali v zbornici, za kar so se izrekli KD, PSDI, DSL, zeleni, radikalci, neodvisna levica in SKP, proti pa so bili, čeprav ni bilo sklepnega glasovanja, socialisti, liberalci, mi-sovci in republikanci.
O novi večini, ki se je ustvarila na konferenci, je bilo slišati najrazličnejše komentarje. Tako je na primer predsednik vlade dejal, da je sklep o sklicanju zbornic za ponovno proučitev zakona o ugovoru vesti, najboljša in najbolj poštena rešitev. Načelnik socialistične skupine Ando pa je bil mnenja, da
gre za »nevarni precedens« in je poudaril, da ni nikakršnega razloga, zaradi katerega bi ne bilo mogoče odložiti odobritev zakona po razpustu zbornic. Po mnenju socialistov je bila večina, ki se je ustvarila na konferenci, pod odločilnim vplivom volilne kampanje.
Liberalec Battistuzzi je tudi kritiziral sklep načelnikov skupin in dodal, da se sedaj odpira spor v ustavnem tolmačenju pristojnosti zbornic, ki ga bo treba rešiti na drugem mestu. Z njim se ne strinja Ouercini (DSL), ki je menil, da ni utemeljen spor o pristojnostih.
Konferenca načelnikov skupin se ni ukvarjala samo z zakonom o ugovoru vesti, temveč je sklenila, da bodo zbornice prihodnji teden razpravljale o odlokih o varnostnih silah, s čimer so sprejeli poziv predsednika republike in notranjega ministra.
DSL izdelala volilno platformo
RIM Vsedržavni svet DSL, ki se je včeraj zaključil v Rimu, je sestavil volilno platformo stranke, v kateri se DSL predstavlja kot edina politična sila, ki se bori za alternativo sedanjemu sistemu demokristjanske oblasti. Occhetto je v svojem zaključnem posegu skušal dokazati, da je stranka osamljena v boju proti vsem in podvržena divjemu napadu s strani drugih političnih sil, »ki nočejo sprememb«. DSL zagovarja zahtevo po impeachmentu za predsednika Cos-sigo, zagovarja tudi zelo boleče terapije, da bi dosegli premostitev gospodarske krize, vendar ne s Craxijevim receptom. Zagovarja tudi Togliattija in njegovo zvestobo odločitvam Stralina, vendar v isti sapi zanika, da bi imela karkoli opraviti s stalinizmom. DSL tudi poziva PSI, naj opusti dosedanjo politiko, obtožuje La Malfo, češ da je aroganten, kritizira Orlanda in liste, ki se sklicujejo na referendum. Skratka, volilna platforma, ki potrjuje vse, kar je doslej Occhet-tova stranka zagovarjala.
Generalni tajnik Varnostnemu svetu formalno predlagal odhod »zaščitnih sil« v bivšo Jugoslavijo
NEW YORK — Generalni tajnik OZN Butros Gali je včeraj v Varnostnem svetu tudi formalno predlagal namestitev modrih čelad na hrvaških kriznih območjih. Člani Varnostnega sveta bodo sprejeli dokončen sklep pred koncem tega tedna po posvetovanju s svojimi vladami. Že sedaj pa je skoraj povsem jasno, da bo VS dal svoj pristanek. Butros Gali je namreč navedel, da je do te odločitve prišel po dolgem premisleku, ko je ugotovil, da je manj nevaren morebitni neuspeh modrih čelad kot nadaljnje odlašanje njihovega odhoda.
V Stekleni palači se namreč dobro zavedajo, da lahko vsak trenutek propade sedanje premirje in da je treba torej tvegati kljub nasprotovanju Milana Babiča. Butrosa Galija pa bolj kot Babič skrbijo Hrvati. Prav zato generalni tajnik predlaga, da bi o morebitnem podaljšanju enoletnega mandata skoraj 14.000 modrim čeladam »zaščitnih sil« (Unprofor) odločal Varnostni svet in ne sprte strani. V New Yorku ne skrivajo bojazni, da bi Hrvati po enoletnem mandatu lahko zahtevali umik modrih čelad in začeli na lasr tno pest reševati sporne probleme. Butros Gali pa vztraja, da morajo modre čelade ostati na kriznih območjih vse do politične rešitve v okviru mirovne konference Evropske skupnosti o Jugoslaviji.
Za tujce gorivo v tolarjih
Skupščina bi morala danes izreči konstruktivno nezaupnico vladi
Ali bo Peterletu uspelo ohraniti funkcijo? Razmerje sil je še vedno skrajno nejasno
LJUBLJANA Tujci naj ne bi več plačevali v Sloveniji naftnih derivatov v konvertibilnih valutah. Ukinitev odloka, ki ga je slovenska vlada sprejela 21. novembra 1991 zaradi otežene preskrbe z naftnimi derivati, je danes podprl odbor za gospodarske zadeve skupščine R Slovenije.
Odlok je povzročal nejevoljo pri tujcih pa tudi hude težave Petrolu, ker ima samo v 90 njegovih črpalk (od 270) urejeno menjalniško službo.
Za ukinitev veljavnosti odloka 9ovorijo tudi naslednja dejstva: Sloveniji ne grozi več embargo na Prodajo naftnih derivatov, na meji s Hrvaško ni več povečane prodajo goriva, slovenska država pa ima tudi dovolj deviz za nakup naftnih derivatov. (STA)
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Danes ob 10. uri se bo pričela skupna seja vseh treh zborov slovenske skupščine. Na dnevnem redu je samo nezaupnica vladi in volitev novega mandatarja Voljča. Uvodoma bo kandidat za predsednika vlade prebral osnutek programa, menda bo to zajetno dvajset strani obsežno besedilo. Sledila bo razprava, ki bo verjetno dolga in do skrajnosti polemična.
Sledilo bo glasovanje, za zelo verjetnim zapletom že pri ugotavljanju prisotnosti, kar ne bo tehničen temveč vsebinsko političen zaplet. Glasovanje je namreč veljavno, če je v vsakem zboru prisotna navadna večina (polovica plus eden). V zboru občin ima stari Demos nesporno večino in lahko torej umakne 41 poslancev, s tem ni kvoruma, ni glasovanja in vsa zadeva pade v vodo. Lahko se sdveda zasedanje in z njim celotni postopek ponovi, o datumu sklica odloča predsednik Bučar. Vendar je tak scenarij malo verjeten, saj bi pomenil zelo težko
Pirovo zmago za predsednika Peterleta. Ostal bi na oblasti, toda ob javnem porazu, ob izgubi prestiža. To pa ni njegov stil, ni v njegovem interesu in je politično neprimerno, tako da se tega verjetno ne bo poslužil. Kljub temu pa se o taki možnosti precej govori.
Sledilo bo torej glasovanje, na katerem mora Voljč prejeti 121 glasov, od skupno 238, kolikor je trenutno poslancev v slovenskem parlamentu. Ustavno besedilo je nesporno, za veljavnost zahteva en glas več od skupnega števila 240, po ustavi predpisanih poslancev. Eden je umrl, nekdanji polkovnik sedaj general Aksentijevič pa je že zdavnaj pobral kovčke in najprej zbežal v Zagreb, sedaj pa ponovno pripravlja kovčke nekje v Bosni.
Po smrtih, po prebegih iz ene v drugo stranko, raznih peripetijah, lahko Voljč in njegova koalicija računa na naslednje politične sile in teoretično na naslednje glasove: prenovitelji 35, demokratični liberalci 39, socialisti 11, neodvisni 22, demokrati 12 in narodnosti 3.
Skupaj 122 glasov. Na papirju jih je komaj dovolj. Realno pa so stvari nekoliko drugačne.
Na primer dva prenovitelja sta odsotna: Korošec je ambasador na Portugalskem, Kocjančič predsednik slovenskega olimpijskega komiteja pa je v Albertvilleu. Oba so telegrafsko že poklicali in se bosta vrnila v Ljubljano in glasovala. Od 35 demokratičnih liberalcev jih je kar deset raztepenih po vsem svetu. So pač izredno aktivni. Sedaj jim pošiljajo telegrame, telefonsko kličejo. Zagotavljajo, da bo jih najmanj 35, morda več, prav vsi pa preprosto iz tehničnih razlogov ne morejo biti prisotni. Glede ostalih menda ne bo večjih težav.
Obstajata torej dva problema: tudi v tej skupini so možni »uskoki«, v Italiji že tako dobro poznani »prosti strelci«. Koliko jih bo, je zelo težko reči, na vsak način pa zelo malo. Predvsem pa je možno, da bo manjkal določen odstotek tudi onih, ki so na primer nenadoma zboleli, ki iz takega ali drugega tudi povsem opravičenega razloga ne morejo priti.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Včeraj v znaku Italije v Albertvillu: 2 zlati in srebro
■m\y
m
ALBERTVILLE Na prizoriščih zimskih olimpijskih iger v Albertvillu je bil včeraj zgodovinski dan za Italijo. Deborah Compag-noni v superveleslalomu in Alberto Tomba v veleslalomu (na slikah AP Compagnonijeva levo) sta namreč osvojila zlato olimpijsko medaljo, moška štafeta 4x10 km pa si je pritekla srebro.
Uspeh azzurrov je močno odmeval tudi v Italiji, kjer sta predsednik republike Cossiga in ministrski predsednik Andreotti protagonistom današnjega dne poslala brzojavke s čestitkami.
V dosedanjih nastopih v Albertvillu so azzurri osvojili že deset medalj, v ognju pa imajo še nekaj vročih želez za nove uspehe.
NA 12. STRANI
Kljub izraelskim napadom in novim aretacijam Palestincev
Arabci se bodo udeležili mirovnih pogovorov v ZDA
• Ali bo Peterletu uspelo?
TUNIS, JERUZALEM — Po težkih spopadih na izraelsko-liba-nonski meji ne bo niti aretacija dveh izraelskih delegatov ogrozila četrtega kroga dvostrankih, arab-sko-izraelskih pogovorov, ki bi se morali začeti 24. februarja v Was-hingtonu. Vseeno pa se v arabskih krogih sprašujejo, ali imajo sedanje izraelske »provokacije« le predvolilni predznak, ali pa so del široko zasnovanega načrta, s katerim bi izničili bližnjevzhodne mirovne napore.
Po aretaciji Mohameda Hurani-ja in Džamala Šobakija je glasnica palestinske delegacije Hanan Aš-ravi že napovedovala »zamrznitev« palestinske udeležbe na mirovnih pogovorih. Nekaj podobnega je navajal tudi Faisal Huseini, ki pa je kasneje spremenil za-dražnje, ko je PLO iz Tunisa jasno ukazala, da se bodo mirovna pogajanja nadaljevala.
Tudi sirski zunanji minister Faruk Šaraa je v Damasku ob ugotovitvi, da je »arabska solidarnost zelo medla«, napovedal sirsko udeležbo na vvashingtonskih pogovorih. Podobno stališče je zavzel tudi šef jordanske diplomacije Kamel Abu Džaber. Zanj skuša Izrael s sedanjimi aretacijami zavreti mirovni proces, zato morajo
ZDA in Rusija zastaviti ves svoj ugled in Izrael prisiliti v nadaljevanje mirovnega procesa.
Tako arabsko zadržanje ne preseneča, uboj voditelja libanonskih hezbolahov Abasa Musavija ni navsezadnje preveč užalostil arabskih voditeljev. Bolj jih skrbi dejstvo, da bi Izrael zaradi svojih predvolilnih »vojaško-strateških« izbir dal novega zagona skrajnežem, prevsem palestinskim islamskim integralistom. Da ta strah ni neosnovan, priča komunike »pa-
MERRIMACK (NEW HAM-PSHIRE) — Z včerajšnjimi primarnimi volitvami v New Hampshi-reu se je začela volilna dirka za novega ameriškega predsednika. Rezultati bodo znani šele v današnjih zgodnjih jutranjih urah, iz projekcij pa je že sedaj jasno, da med republikanci prednjači dosedanji predsednik George Bush, med demokrati pa Paul Tsongas. S projekcijami je zadovoljen tudi republikanec Patrick Buchnan, ki lahko trdi, da je predsedniku Bushu odvzel dobršen del glasov de-
lestinskega džihada«, ki so ga včeraj delili v Cisjordaniji. V njem pozivajo Palestince, naj zaradi »smrti islamskega mučenika Musavija« nadaljujejo s svojo revolucijo nožev. »Koljite Žide z vašimi noži in kosami!«, je zapisano v tem komunikeju.
Medtem pa topniški dvoboji na libanonsko-izraelski meji preraščajo v pravi spopad, tako da se modre čelade Unifila presenečeno sprašujejo, kako to, da je bilo tako malo žrtev.
snice. Tudi Bill Clinton ne obupa, ker ga je Tsongas »po naključju« prehitel. Ko bodo primarne v pomembnejših zveznih državah, bo položaj precej dtrugačen. Vsekakor pa je še prerano, da bi lahko prišel na plan pravi demokratski tekmec Georgea Busha.
Teža tega prvega volilnega testa pa je zelo relativna. New Hampshi-re na severni obali Atlantika sploh ni vzbudil zanimanja velikih ameriških televizijskih mrež. In le po zaslugi CNN Američani vedo, da so včeraj tu bile primarne volitve.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Na drugem bregu je po »spisku« 116 poslancev: 25 krščanskih demokratov, 15 zelenih, 18 socialdemokratov, 11 narodnjakov, 37 kmečkih članov ljudske stranke, 4 liberalci in 6 neodvisnih.
Seveda ta fronta še zdaleka ni tako homogena. Zeleni so menda že načeloma dejali, da se bodo izrekli proti Voljču. Toda nihče ne nadzoruje njihove skupine, poznavalci pravijo, da bodo trije prav gotovo glasovali proti Peterletu. Podobno je s kmeti, njihova skupina je izredno močna in za tri so prognoze že vnaprej soglasne, da bodo glasovali drugače. Posebno poglavje predstavljajo Pučnikovi socialdemokrati. Do sedaj se niso izrekli, včeraj zvečer so imeli sejo, končno besedo bodo spregovorili danes na zasedanju poslanske skupine. V njihovih vrstah se bijeta dve tendenci: še stari antikomunizem psihološko pogojen in delno razumljiv, odločen »ne« vsemu, kar bi spominjalo na stari režim. Po drugi strani pa nočejo biti odgovorni za obstoj in utrjevanje katoliško integralistične Peterletove vlade. Morda prav od njihovega stališča in morda prav od dela glasov, ki bi lahko prešli iz ene na drugo stran, zavisi končni rezultat. Poznavalci so soglasni, da ta skupina ne bo strnjeno glasovala za nobenega, pa čeprav bi tako sklenila.
Glasovanje bo tajno, tako predvideva ustava in pravilnik. Na tajnem glasovanju pa se lahko marsikaj zgodi. Določen vpliv
imajo in bodo imeli zadnji razgovori Voljča s predstavniki strank, možna jamstva, ki jih je dal in ki jih bodo predstavniki strank še prejeli. Tajna diplomacija je tudi v Sloveniji izredno živahna. Kakšen bo izid, je skrajno težko oceniti.
Obstajajo tudi zelo resne prognoze, da danes Voljč ne bo uspel, da zanj ne bo dovolj glasov, ker je pač določeno število poslancev odsotnih in ker se v treh dneh ni mogla ustvariti tako široka solidarnostna fronta, ki bi ustvarila trdno večino. Toda to naj bi bilo izredno resno opozorilo Peterletu in njegovi širši politični skupini, ki gre od lastne de-mokristjanske stranke, preko kmetov do Pirnatovih narodnjakov. Zeleni in socialisdemokrati naj bi še vedno postavljali v ospredje nove volitve. Če so realno možne junija, jim dajejo prednost. To naj bi preverili do 15. marca. Če se bo do takrat izkazalo, da so volitve junija realnost, bodo volitve in do takrat Peterle ostane.
Če pa ne, bi ponudili ponovno mesto predsednika vlade Drnovšku, ki bi se na tak način vrnil v igro, tokrat seveda z povsem zagotovljeno veliko večino glasov v parlamentu. Tudi to je seveda le hipoteza, ki pa ima trdne temelje.
Dejstvo je, da vedno slabši gospodarski položaj zahteva spremembe, da čas beži in da v Sloveniji ne bo moglo ostati vse po starem, saj jev škodo Sloveniji.
Bela hiša: začela dirka
Proces proti fantu ki je s prijatelji ubil očeta in mater
VERONA S sprejetjem zahteve, da jih televizijske kamere ne bodo posnele, se je včeraj pred veronskim porotnim sodiščem začel proces proti Pi-etru Masu, ki je obtožen, da je skupaj s svojima prijateljema, 19-letnima Paolom Cavazzo in Giorgiom Carbogninom ter 17-letnim D.B., ubil očeta in mater. Četverica se je hotela polastiti dediščine Masovih, ki je vredna približno eno milijardo lir. Na poti so jim bili tudi Pietrovi sestri, tako da bi ju morali prej ali slej likvidirati, če bi vse šlo po načrtu. Sestri se nista prijavili kot zasebni stranki, sta pa že sprožili civilni postopek, da bi bratu odvzeli vse pravice do dediščine.
Dvojni umor so priskovalci odkrili zaradi čeka za 23 milijonov lir, na katerem je Pietro poneveril podpis svoje matere, znesek pa porabil v dveh mesecih skupaj s svojimi prijatelji.
Po daljšem streljanju karabinjerji aretirali tri zlikovce pri Neaplju
NEAPELJ — V Kampaniji je prišlo do ponovnega streljanja med karabinjerji in pripadniki ka-more. Zlikovci so se vozili z lancio themo ferrari, ko jih je karabinjerska izvidnica prestregla. Do dogodka je prišlo pri kraju Casamarciano, agenti javnega reda pa so iskali zlikovce, ki so pred dnevi pobili dva karabinjerja v kraju Faiano di Ponte-cagnano. V tem okviru so skušali ustaviti themo, iz katere pa so začeli streljati. Po daljšem spopadu so se trije zlikovci predali, v avtu pa so karabinjerji našli večjo količino orožja, modro utripajočo luč, policijski signalni loparček in dva prenosna telefona. Vsi trije aretiranci so stari znanci policije in karabinjerjev , lancio themo so ukradli januarja v Salernu, tablice pa so bile prav tako snete z drugega ukradenega avta.
Zahteval je podkupnino
Sneg južno od Ancone
MILAN Mario Chiesa je bil pravkar prejel ček za 10 milijonov, ko ga je policija aretirala. Slo je za prvi obrok podkupnine, za katero se je zmenil s tvrdko, ki je imela čez čiščenje nekaterih dobrodelnih ustanov, ki jim je ing. Chiesa, socialist, član pokrajinskega vodstva stranke, predsedoval. Lastnik tvrdke ga je prijavil karabinjerjem, ki so Chieso zalotili z rokami v Žaklju in ga aretirali. Preiskovalci so demantirali glasove, da bi bila aretacija povezana s sedanjo volilno kampanjo.
PESCARA - Prodor izredno hladnega polarnega zraka s severovzhoda je kot običajno povzročil težave zaradi snežnih metežev na zahodni obali Jadrana in to šele južno od Ancone, medtem ko je na severu kljub izrednemu padcu temperature prevladovalo sončno in suho vreme. Med Ancono in Čivitanovo je divjal pravi snežni vihar, snežne padavine pa so bile še izrazitejše na območju Pescare, tako da so morali za nekaj ur zapreti za ves promet abruški del jadranske avtoceste A-14 na odseku od Pescara Zahod do Ortone. Povod so na delu cestne ekipe, ki s plugi in s posipavanjem skušajo vzdržati vsaj sprejemljive vozne razmere. Težave pa so na pokrajinskih in občinskih cestah, kjer kot običajno čakajo na odjugo, ker upravitelji skoraj nimajo ustrezne mehanizacije. Sneg je pobelil tudi Apulijo, predvsem polotok Gargano. Morje je zaradi vetra s severnega kvadranta razburkano, tako da je zamrla vsa ribiška dejavnost in priobalni pomorski promet. Vremenske napovedi za ta območja niso spodbudne, ker se bodo prodori hladnega zraka nadaljevali.
Bolje nagi kot »kosmati«!
Včeraj zjutraj neznanec v Milanu s tremi streli iz pištole ubil znanega specialista
Zagonetni umor milanskega zdravnika Klingerja
MILAN — Neznanec je včeraj s tremi streli iz samokresa kalibra 7,65 milimetrov v Milanu ubil 68-letnega zdravnika Roberta Klingerja in se nemoteno oddaljil peš s kraja zločina. Umor so odkrili šele dobre pol ure kasneje, ko je neka ženska telefonirala Rdečemu križu, da je v neki pandi na vogalu med Ulico Muratori in Ulico Friuli onesveščen moški.
Profesor Roberto Klinger je bil znan milanski zdravnik, specialist za sladkorno bolezen in endokri-nolog. Trenutno je bil ravnatelj za preventivne splošne preglede (check up) v milanski kliniki Pio X. V preteklosti je bil Interjev športni zdravnik, trenutno pa je
svoje znanje nudil tudi košarkarski ekipi Clear, nekdanji Cantu.
Umor milanskega zdravnika bo po vsem sodeč trd oreh za preiskovalce. Sorodniki in znanci trdijo, da se pokojnik ni čutil ogroženega, še več, v zadnjem obdobju je bil izredno dobre volje in brez skrbi zaradi uspehov svojih treh sinov.
Prav tako ni bil vpleten v nobeno afero, tako da bo izredno težko ugotoviti vzrok tega umora. Seveda preiskovalci preverjajo vse mogoče indice, vključno z dogodkom, ko je prejšnji teden neki ma-milaš v Klinger j evi ordinaciji s pištolo v roki oropal Klingerjeve-ga sina Marca.
Neznanec je Klingerja ubil, ko je stopal v svojo pando, da bi šel na delo	(Telefoto AP)
TOKIO — Dva ljubitelja živali sta se včeraj v Tokio slekla skoraj do golega (četudi ni videti, imata na sebi spodnje hlače) in se pokrila s transparentom (na sliki AP)' na katerem je pisalo »bolje nagi' kot oblečeni v krzno«. Z njima je solidarizirala skupina japonskih pristašev, ki so pravzaprav manifestacijo organizirali, tako da je soupadala z mednarodno razstavo dragocenega krzna.
»Nočemo dajati lekcij Japoncem,« je rekel Dan Mathevvs, voditelj združenja za moralno ravnanje z živalmi, »hočemo samo odtehtati prisotnost 23 ameriških tvrdk, ki tukaj razkazujejo svoje krznene izdelke«. Manifestacij3 ljubiteljev živali je pritegnila dokajšnjo pozornost, ni pa bilo neredov in tudi policija ni posegla ih ni aretirala nikogar, tudi zato, ker se ljubitelji živali niso poslužih nasilnih metod in niso obmetah prisotne s stekleničkami rdečeč)3 barvila, kot se včasih dogaja.
Publikacije krožka Šček v Ljubljani
Manjšina: težka pot do pravic
LJUBLJANA — Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane je, v sodelovanju s Krožkom za družbena vprašanja Virgil Šček in Slovensko skupnostjo, v ponedeljek priredil predstavitev štirih publikacij, ki jih je v preteklem letu izdal krožek Šček. Predstavitev - bila je v prostorih Slovenske matice - je bila priložnost za pogovor o položaju in odprtih vprašanjih slovenske manjšine v Italiji, in to v luči naj novejših zapletov.
Po nagovoru ravnatelja Inštituta za narodnostna vprašanja Mirana Komca je zgoščeno informacijo o publikacijah (t.j. publikaciji o deželnem zakonu o prispevkih za kulturne ustanove; publikaciji o zakonu 142/1990; publikaciji o pripombah k vladnemu zakonskemu osnutku za zaščito manjšine in brošuri o statutih občin) podal predsednik krožka Šček Rafko Dolhar. Največ pozornosti je namenil t.i. Maccanicovemu predlogu za zaščito manjšine, tj. osnutku, ki ga je v zadnji zakonodajni dobi - in to prvič doslej -predložila italijanska vlada. Dolhar je dejal, da ima njegova stranka resne pomisleke glede osnutka, rezultat kritične analize tega dokumenta pa je (v obliki popravkov, dostavkov, predlagane zamenjave členov osnutka) prav omenjena publikacija.
Na Dolharjevo izvajanje se je navezal deželni tajnik SSk Ivo Jevni-kar. Ta je poudaril na novosti desete zakonodajne dobe, hkrati pa opozoril na zapletena pravila igre zakonodajnih teles in na pomanjkanje politične volje pri reševanju manjšinskega vprašanja.
O občinskih statutih sta spregovorila predsednik deželne SSk Marjan Terpin in pokrajinski tajnik za Goriško Štefan Bukovec. Deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar je na koncu ugotovil, da so zadnji primeri ogrožanja pravic manjšine dokaz, da se pravice skušajo odrekati tudi v tistih krajih, kjer je manjšina v občutni večini. To je zaskrbljujoče, hkrati pa je lahko spodbuda za večjo zavzetost manjšine pri soočanju z vsemi odprtimi vprašanji.
I. Vogrič
Torviscosa: Fiat vztraja pri zaprtju tovarne celuloze
TRST - Predsednik deželne vlade Turello in podpredsednik ter odbornik za industrijo Saro sta se včeraj v Trstu sešla s predstavnikom grupe Fiat za zunanje odnose Cesarejem Annibaldijem, s katerim sta preučila položaj tovarne Chimica del Friuli v Torviscosi.
Saro in Turello sta izrazila zaskrbljenost deželne vlade in krajevnih družbenih dejavnikov zaradi odločitve podjetja Snia, ki sodi v koncern Fiat, da začasno prekine proizvodnjo celuloze. Zahtevala sta nadaljevanje z delom v pričakovanju verodostojnega programa novih pobud, ki naj bi zajamčil zaposlitveno raven. Pri tem sta še poudarila, da bi v primeru negativnega odgovora Dežela lahko spremenila svoj odnos s Fiatom.
t Annibaldi pa je v bistvu zavrnil poziv, saj je po njegovi oceni kriza, ki je zajela podjetje v Torviscosi strukturna in je težko, da bi podjetje Snia spremenilo svoj načrt za prestrukturacijo. Dodal je sicer, da je Fiat pripravljen na iskanje alternativnih rešitev, vendar potrebuje časa. Medtem pa je pripravljen na predupokojitve.
Turello in Saro, ki se bosta v kratkem srečala tudi s predsednikom Snie, sta bila razočarana nad togostjo grupe Fiat, obenem pa sta poudarila pripravljenost, da z nadaljnim soočanjem prispevata k rešitvi, ki bi zaščitila zaposlitveno raven.
Poziv združenja za zaščito manjšin AIDLCM
Avstrija naj zviša podporo Slovencem na Koroškem
CELOVEC - Avstrija naj zviša podporo slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem ter tako pomaga slovenskim organizacijam in ustanovam iz finančne krize, v katero so zašle zaradi izostanka denarnih sredstev iz Slovenije.
Ta poziv avstrijski zvezni vladi je sprejelo predsedstvo mednarodne organizacije za zaščito ogroženih kultur in jezikov AID-LECM, ki je pred nedavnim zasedalo v Ly-onu v Franciji. Poziv za pomoč je predsedstvo sprejelo na pobudo dr. Francija Zwit-tra mč., tajnika za področje Avstrije v tej mednarodni organizaciji.
V utemeljitvi je poudarjeno, da gre pri tem za samoumevno politično in moralno dolžnost Avstrije, saj se Slovenija trenutno srečuje s hudimi gospodarskimi problemi in zato nima dovolj sredstev za podpiranje svojih manjšin v zamejstvu.
Dr. Franci Zwitter je v svojem poročilu za Avstrijo poudaril,' da so temeljite spremembe na skoraj vsej celini močno vplivale tudi na politično dogajanje v naši državi ter da je Avstrija predvsem zaradi svoje geopolitične lege močno občutila premik na desno, naraščajoči desni ekstremizem in neo-
nacizem ter sovraštvo do tujcev in drugih manjšin. Kot pozitivno pa je izpostavil, da je vse več osebnosti iz večinskega naroda, ki se odločno upirajo tem nevarnim pojavom in so tako v pomoč ogroženim skupinam.
Glede položaja slovenske narodne skupnosti na Koroškem je Zwitter pozitivno ocenil ustanovitev javne dvojezične ljudske šole v Celovcu, ki so si jo morali priboriti starši preko ustavnega sodišča, ter dvojezične trgovske akademije. Ostro pa je kritiziral restriktivno politiko vlade v zvezi s finansiranjem slovenske narodnostne skupnosti v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
V zvezi s položajem gradiščanskih Hrvatov je Zvvitter opozoril na uresničitev dolgoletne zahteve manjšine po dvojezični gimnaziji z začetkom šolskega leta 1992/93. Zelo kritično je ocenil položaj madžarske narodnostne skupnosti, ki da nima skoraj nobenih pravic, sramoten pa da je položaj Romov in Sintov na Gradiščanskem in na Dunaju, saj ti niti niso priznani kot narodnostna skupnost. Edinole mesto Dunaj je lansko leto izpeljalo kulturno akcijo.
Poziv Zveze Slovencev videmske pokrajine po nedavnih dogodkih
Demokracija proti nestrpnosti
ČEDAD - Pokrajinski svet Zveze Slovencev videmske pokrajine je na svoji zadnji seji izrazil veliko zaskrbljenost zaradi številnih pojavov nestrpnosti, katerim smo bili priča v zadnjih časih in ki ustvarjajo nove težave italijanskim državljanom slovenske narodnosti v videmski pokrajini.
Še posebej zaskrbljajo:
-	neofašistični izbruhi, ki so dosegli svoj višek z neverjetnimi protislovenskimi manifestacijami ob 25-letnici Doma v Špetru in ob Dnevu emigranta v Čedadu. Slednja prireditev se odvija nemoteno že 30 let v istem kraju in času;
-	nesprejemljivi toni in argumentacije, ocene kulturnega in družbenega stanja, ki niso v koraku s časom in z zgodovino, znanstveno neutemeljene teze. Vse to je prišlo do izraza v posegih nekaterih lokalnih predstavnikov na posvetu stranke relativne večine v Špetru, na katere so morali s pojasnili
in precizacijami reagirati sami deželni voditelji tiste stranke;
-	nedavna akcija finančnih stražnikov v vzhodni Furlaniji za preprečitev žganjekuhe, ki je bila izvedena z nenavadnim številom agentov in torej z velikim nesorazmerjem med uporabljenimi sredstvi in kaznivim dejanjem, še zlasti če ga primerjamo z drugimi hujšimi ilegalnimi dejavnostmi, ki se pojavljajo v državi in sami deželi;
-	nastajanje oziroma ustvarjanje fantomatičnih terorističnih organizacij v Benečiji, ki ni nikoli prej beležila takih pojavov. To naj bi dvigalo prah, zato, da bi provokatorji nemoteno delovali na teritoriju.
Zveza Slovencev videmske pokrajine apelira na vse demokratične sile, zato da se prekinejo in preprečijo pojavi nestrpnosti in obenem poziva sile javne varnosti, naj posežejo odločno in v duhu Ustave.
■: ''f
viž,
Sporočilo z osrednje proslave ob Dnevu slovenske kulture v Špetru
Utrjevanje slovenstva tudi s krepitvijo tradicije
zbrati vse moči in si prizadevati za nadaljno rast naše skupnosti.
V drugem delu večera pa je sledil nastop skupine Trutamora Slo-venica. Še prej je zbrane nagovorila Jole Namor, članica goriške Gledališke skupine Barbara Rus-tja pa je prebrala izbor Trinkovih poezij.
Nastop tria, ki ga sestavljajo Mira Omrzel-Terlep, Mojka Žagar in Matija Terlep, je bil lepo presenečenje, saj smo se pobliže spoznali z vokalno-instrumentalnim bogastvom slovenske ljudske glasbe iz pretekle in polpretekle dobe. Ansambel je izdal že vrsto gramofonskih plošč in kaset ter prejel celo vrsto mednarodnih strokovnih in umetniških priznanj.
Na špetrskem koncertu, kateremu je sledilo veliko poslušalcev, so predstavili zvočnost slovenskih pokrajin in sicer alpske, panonske, predalpske in zahodne Slovenije.
RUDI PAVŠIČ
m*1
-.■v v
Jole Namor
ŠPETER — S svojim delom slovenska kulturna društva v Videmski pokrajini želijo ovrednotiti tradicionalno, narečno kulturno °°gastvo. Obenem pa si prizadejo, da se tudi v Videmski pokrajini ustvarijo pogoji, da slovenska kultura, tista, ki se izraža v knjižni slovenščini, postane dostopna čim jjiršemu krogu ljudi. Takšno je bilo sporočilo, ki ga je Jole Na-jttor v imenu vseh beneških kulturnih delavcev izrekla v soboto Zvečer ob praznovanju dneva slovenske kulture, ki sta ga Študijski panter Nediža in Društvo beneških umetnikov pod pokroviteljstvom ZSKD, Občine Špeter in Videmske Pokrajine priredila v špetru.
Videmska slovenska kulturna društva oziroma vse organizacije, kl jim je pri srcu bodočnost naše skupnosti, si prizadevajo, da se slovenstvo v teh krajih utrdi in
Odprtje razstave Klavdija Palčiča
obogati. Za to si bodo prizadevali kljub številnim nasprotnim dejavnikom, ki bi iz Beneške Slovenije radi ustvarili »srečno italijansko oazo«, ki naj ne upošteva določene zgodovinske resnice in zdajšnjo stvarnost v teh dolinah.
Slovenski kulturni delavci so tem silam, ki so v zadnjem času ponovno dvignile glavo, odgovorili na najboljši način: s kulturo. In prav kulturi, v njenih najrazličnejših njansah, je bil posvečen sobotni večer, ki so ga začeli s srečanjem županov iz Špetra, Tolmina, Škofje Loke, Idrije in Nove Gorice.
Ob lepem in prisrčnem petju mešanega zbora Pod Lipo, ki ga vodi Nino Specogna, so v Beneški galeriji predstavili tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Po pozdravnih beseda Donatelle Ruttar-Rucli in nagovoru, ki ga je imel
špetrski župan Firmino Marinig, je o slikarju spregovorila Nelida Silič-Nemec. Ugotovila je, da Palčič ustvarjalni navdih slikarja, grafika, ilustratorja in scenografa išče po dveh poteh: ko tematika dozori, je likovna interpretacija le strasten splet nabitosti duha in spretnosti izraza, ki se v Medite-rancu po duši, čutenju in dojemanju, vedno vtke v estetsko domišljeno likovno interpretacijo, vpleta v klasična pravila likovnega razmišljanja. Ne da bi hotel biti pripoveden, je nerazberljivo zmedo, eruptiven izbruh znal ujeti v likovno govorico, ki ga določa kot samosvojega umetnika, sledečega le notranjim vzpodbudam in lastnim videnjem.
Župan Marinig pa je podčrtal, da dan slovenske kulture pomeni trenutek razmišljanja o beneški stvarnosti; trenutek, ko je treba
Z žganjarji ravnali skoraj kot s kriminalci
ČEDAD — »Blitz« finančnih stražnikov proti beneškim žganjarjem je povzročila val protestov med ljudmi kakor tudi med tamkajšnjimi upravitelji. Nihče ni namreč osporaval predstavnikom javnega reda pravice, da se postavijo po robu tistim, ki na skrito kuhajo žganje v Benečiji. Vsi pa so ostro protestirali zaradi načina, s katerim je bila akcija izvedena.
Po informacijah, ki smo jih dobili neposredno od vaščanov iz Sovodenj in Špetra, ki so jih financarji »obiskali« 5. februarja, naj bi kakih trideset agentov skorajda vdrlo v stanovanja, preiskalo sobe, kleti in hleve ter odneslo steklenice žganja, kotle in vse, kar sodi žganjekuhi.
Očividci so nam povedali, da so nekateri agenti ravnali zelo brutalno in to predvsem s starejšimi osebami, ki niso dodobra razumele, kaj se sploh dogaja. Nekaterim so celo zagrozili, da jih bodo odvedli v zapor, če ne bodo sodelovali spravico.
Iz zbranih informacij naj bi predstavniki javnega reda v marsikaterem primeru šli mimo dovoljenega in nastopali na način, ki je lahko opravičljiv s kriminalci, manj pa s starejšimi osebami, ki so si skrivaj priskrbele manjše količine žganja za lastno uporabo.
Po besedah nekaterih domačinov, naj bi finančne stražnike »usmerili« na prave domačije anonimni vaščani na pobudo lastnikov žganjarn.
Glede takšnega postopanja agentov finančne straže sta svoje negodovanje že izrekla župana iz Špetra Firmino Marinig in Sovodenj Paolo Cudrig. V tem kraju pa bodo o dogodku razpravljali celo na seji občinskega sveta. Nekorektno postopanje je ožigosalo tudi pokrajinsko vodstvo Zveze Slovencev iz Videmske pokrajine.
Da bi slišali tudi drugo plat zvona smo se obrnili na poveljstvo finančnih stražnikov v Vidmu. Odgovora nismo dobili, saj so nam povedali, da ne morejo ničesar komentirati dokler ne bodo dobili zapisnikov o hišnih preiskavah.
R.P.
HUJŠANJE BREZ LAKOTE
•	s pomočjo stimulacije proti apetitu shujšate od 8 do 10 kilogramov mesečno
•	učinkovito odpravljamo celulit, maščobne obloge, ohlapne mišice in kožo
•	Center vodi internistka dr. Tina Sentočnik
•	Informacije in naročila: Medico-estetski center Ryo-doraku Štorje 80, Sežana, tel. 0038/67 68 491
V prvi peterici za Bordonom in Hackovo tudi Budin in Fonda
Na primarnih volitvah največ glasov prejeli pobudniki Demokratske lige
Se ena pridobitev na raziskovalnem področju
V Trstu novi center o problemih bioetike
Nad vsemi pričakovanji: tako so predstavniki Demokratske lige na včerajšnji tiskovni konferenci ocenili odziv Tržačanov na primarne volitve, ki so potekale v soboto in nedeljo (deloma še v ponedeljek). V približno sedmih urah, kolikor časa je bilo v tržaški pokrajini odprtih 11 volišč, se je o možnih (in tudi o takih, ki na aprilskih političnih volitvah ne bodo mogli nastopiti) kandidatih izreklo 1.195 oseb, ki je evidentiralo 91 imen. Največ glasov so prejeli pobudniki Lige s poslancem VVillerjem Bordonom na čelu (678 glasov), na drugo mesto so »prostovoljni« volivci nepričakovano uvrstili astro-nomko Margherito Hack (415), tretji je bil deželni svetovalec DSL in zgoniški župan Miloš Budin (211), peti pa psihoanalitik Pavel Fonda (122). Na osnovi teh volilnih rezultatov, preverjanj kompatibilnosti (Budin npr. ne more kandidirati, ker kot deželni svetovalec ni v času dal ostavke) in osebnih odločitev bodo najprej sestavili ožji izbor 20 kandidatov, o petih, ki bodo nastopili na volitvah pod oznako Demokratska liga-Trst za Evropo, pa bodo sklepali na konvenciji, ki bo v petek, 28. februarja. Med petimi, je zatrdil Bordon, bo prav gotovo slovenski kandidat, ki bi lahko celo bil izven dvajseterice, ko bi šlo za enotno slovensko kandidaturo. Teden prej, se pravi v petek, 21. t.m., pa bodo predstavili simbol Lige (isti dan ga bodo vložili tudi na notranjem ministrstvu v Rimu).
Začeten del poti, na katero se je pred kratkim podala Liga, je bil prehojen uspešno, kočni cilj pa nikakor ni nastop ali uspeh na volitvah, temveč celosten političen projekt. Tako so z različnimi poudarki, ki so odraz raznolikosti političnih izkušenj posameznikov, ponovno poudarili pobudniki Lige, ki morajo vsakič spodbijati trditve, da gre za volilno zavezništvo oziroma, da Liga nima širšega političnega programa. Ob tem so na včerajšnji dobro obiskani tiskovni konferenci, kar je bil ocenjeno kot ponoven dokaz o odmevnosti pobude (tudi nad tem so prireditelji izrazili svoje zadovoljstvo in se zahvalili sredstvom javnega obveščanja), morali tudi pojasnjevati nekatere bolj ali manj polemične izjave nekdanjih pobudnikov Lige. Zgodilo se je namreč, da je Paolo Ghersina na primarnih volitvah prejel zaznavno
število glasov, čeprav se je pred dnevi že javno opredelil za samostojen nastop Zelenih smejočega se sonca. To pa ne pomeni, je bilo rečeno, da zelenih pri Ligi ni, saj gre za osebne odločitve. Antonel-la Caroli in ostali, med katerimi so tudi radikalci in antiprohibicio-nisti, bodo na današnji tiskovni konferenci dodatno pojasnjevali svoja stališča. Neizpodbitno pa ostaja, je med drugim pribil predstavnik »Mreže« Fabio Persig, da so k Ligi pristopile nekatere stranke in gibanja (npr. DSL in »Mreža«) in posamezniki: pristop je bil in še ostaja prost, zavezuje pa izključno tistega, ki pristopi. Polnopravnost sodelovanja pri izbirah Lige pa daje poravnava članarine, ki gre od 20.000 lir navzgor.
Ne samo, da se je precejšnje število Tržačanov ob koncu tedna »potrudilo« na volitve (izročiti so morali oseben dokument, predvsem pa na volilnico izpisati imena kandidatov in ne samo označiti že zapisana imena), precej jih je tudi prispevalo za Ligo: samo na volišču na Borznem trgu so zbrali okrog 700.000 lir prispevkov. Zaenkrat J e na tekoči račun 44387/0 pri Tržaški hranilnici večje število ljudi nakazalo manjše zneske, velikega sponzorja Liga še nima. Sicer pa bodo točen obračun prejemkov in izdatkov podali na konvenciji 28. februarja.
Tudi glede na izid primarnih volitev skorajda ni več dvoma, da
bo v zaključni peterici dosedanji poslanec DSL Bordon. Drugouvrščeno Margherito Hack, ki je članica jamstvenega odbora in zato na osnovi notranjega pravilnika ne bi mogla kandidirati, bodo skušali prepričati, da sprejme kandidaturo. Budin kljub odlični uvrstitvi nima izbire, Pavel Fonda se kot peti, vendar zaradi nujne Bu-dinove odločitve postaja četrti, postavlja kot močen kandidat. Povedati je še treba, da je predstavnik »Mreže« Claudio Mitri dobil 132 glasov in bil s tem četrti. Porazdelitev glasov med predstavnike različnih gibanj je bila na včerajšnji tiskovni konferenci ocenjena kot pozitiven znak in dokaz pluralizma Lige.
Glede slovenske prisotnosti na primarnih volitvah Lige velja še poudariti, da sta precej glasov prejeli tudi Nives Košuta in Anamarija Kalc, obe DSL. V splošnem je treba ob raznolikosti, med najbolje »uvrščenimi« je bilo namreč več zelenih-naravovarstvenikov, predstavnikov DSL, »Mreže« in ACLI (ki uradno ni in ne more pristopiti k Ligi, lahko pa to store njeni člani), podčrtati še dejstvo, da je do izraza prišlo veliko žensk. Vsakršna raznolikost je za Ligo dragocena, so še enkrat poudarili včeraj, ob istočasni ugotovitvi, da vsakdo (kot stranka ali posameznik) ohranja svojo identiteto in avtonomijo, (bip)
Leta 1985 je bil v Trstu ustanovljen študijski (in ne politični) mednarodni institut o človekovih pravicah, pri katerem sodelujejo največji svetovni strokovnjaki. Njegovo glavno delo je proučevanje vseh aspektov pravice do življenja, tako fizične kot tudi glede svobode mišljenja. Gre za posvetovalno telo, ki deluje v okviru Evropskega sveta in Unesca, ki ima svoje sedeže tudi v Franciji in na Danskem, _ kmalu pa ga bodo odprli tudi v Španiji.
Gre torej za veliko zanimanje za probleme etičnega značaja, ki so neposredno povezani s človekovim življenjem in novimi odkritji na genetskem področju. Ko se v znanstvenih krogih odkrije kaj takega, se postavlja vprašanje, če je to odkritje v korist človeka, kar velja predvsem za genetska vprašanja. Pri proučevanju slednjih je potrebno upoštevati nekatera načela: institut vsekakor ne misli predlagati ukinitev znanstvenega raziskovanja, želi pa preveriti, ali je vsako novo odkritje v korist človeka, ali pa mu je v škodo. Gre torej za nelahko rešljive etične probleme, s katerimi se raziskovalci stalno ubadajo.
O vseh teh vprašanjih je včeraj na tiskovni konferenci govoril predsednik instituta Guido Gerin, gledanje deželne uprave na to problematiko pa je iznesel odbor-
nik Dario Rinaldi. Predsednik instituta, ki se je z znanstvenega vidika že soočal s temi problemi v sodelovanju z znanstvenimi ustanovami in centri iz drugih evropskih in izvenevropskih držav, je včeraj napovedal, da je Institut sklenil spremeniti tržaško študij- j sko sekcijo o problematiki bioetike v mednarodni center. Hiter razvoj znanstvenega raziskovanja namreč onemogoča zaradi mednarodnega in italijanskega prava, da bi se v najkrajšem času lahko loti- ; li reševanja vprašanj, ki jih narekujejo nova odkritja. Znanstvenega raziskovanja ni mogoče zaustaviti, po drugi strani pa je treba zapolniti juridično vrzel, ki se je odprla.
Mednarodni center se bo moral ubadati tudi z drugimi, novimi j problemi. V ta okvir sodi tudi širjenje Aidsa, tako glede na profesionalno tajnost kot na normative mednarodne organizacije za zdravstvo, ki se nanašajo na nee-pidemsko okuženje te bolezni.
Novi center bodo odprli 6. marca v prisotnosti generalnega direktorja UNESCO Federica Ma-yorja na sedežu instituta, v Ul. Cantu št. 10. Ob vsem tem gre še dodati, da si je Trst pridobil še eno znanstveno strukturo, ki povečuje njegov ugled na znanstvenem področju.
Turellov poziv Andreottiju za tržaški center offshore
Predsednik deželne vlade Turello je včeraj pismeno posegel pri predsedniku vlade Andreottiju v zvezi z ustanovitvijo centra offshore v Trstu. V pismu je ministrskega predsednika pozval, naj poseže za premostitev ovir, ki jih Evropska skupnost in še posebno njen komisar lord Brittan postavljata za realizacijo pobude, ki jo predvideva zakon za obmejna območja in ki teži k razvoju finančne dejavnosti v vzhodnih državah ter k postopnemu vključevanju teh držav v mednarodna finančna tržišča. Turello poudarja, da vlada v deželi veliko pričakovanja za realizacijo finančnega centra, ki bi prispeval k relansiranju posredniške
vloge Trsta v odnosu z nastajajočimi vzhodnoevropskimi tržišči.
Predsednik Dežele je ob ugotovitvi, da vlada tačas snuje vsebino izvršilnih ukrepov o strukturi in operativnosti centra offshore (ki pa jih bo moralo odobriti še generalno ravnateljstvo za konkurenco), tudi izrazil zaskrbljenost, da ne bi sedanje zamude lahko kompromitirale pobudo ali ji odvzele verodostojnost. Odtod Turellov poziv Andreottiju, naj osebno in odločujoče poseže za hitro pripravo izvršilnih dekretov, predvsem pa za odločen nastop vlade do Evropske skupnosti za hitro realizacijo tržaškega centra offshore.
Sprejel bo tudi predstavništvo Slovencev
Sen. Cossutta (SKP) konec tedna v Trstu
V	dneh od 21. do 23. t.m. se bo v Furlaniji-Julijski krajini mudil predsednik Stranke komunistične pre- . nove senator Armando Cossutta. V petek, ob 17. uri, se bo v Trstu udeležil odprtja novega strankinega sedeža v Ul. Tarabocchia 3, ob 20.30 pa bo v Miljah,
v dvorani Verdi, govoril skupno s senatorjem Speti- i čem na temo "Avtoritaren preobrat in obramba demokracije". V soboto se bo na strankinem sedežu srečal z enotnim predstavništvom slovenske narod- , nostne skupnosti v Italiji; srečanje bo ob 10. uri. Ob 11. uri se bo na istem sedežu sestal s predstavniki Unije Italijanov iz Slovenije in s Hrvaške, uro pozneje pa ravno tako v Ul. Tarabocchia se bo srečal s predstavniki tržaškega in deželnega tiska.
V	soboto v popoldanskih urah se bo senator Cossutta mudil na Goriškem, v nedeljo pa na Pordenon- : skem.
Vsedržavni tajnik CISL D’Antoni včeraj na sindikalnem shodu v Trstu
Glavni tajnik CISL Sergio D'Antoni se je včeraj mudil v Trstu, kjer se je na Pomorski postaji udeležil shoda deželnih kadrov te sindikalne organizacije. V svojem poročilu se je poleg sindikalnih tem dotaknil tudi aktualnih politično-institucionalnih vprašanj in med drugim ugotovil, da je Italija edina država v Evropi, ki še vedno ima čisti proporčni volilni sistem, kar ne more jamčiti stabilnih vlad, niti ne demokratičnosti. Vprašanja volilne reforme pa po mnenju D'-Antonije ne kaže prepustiti tistim silam, ki izkoriščajo nezadovoljstvo ljudi za preokret v konservativnem smislu, zato mora sindikat opraviti svoj delež.
Glede decembrskega sindikalnega sporazuma pa je tajnik CISL dejal, da je sicer nezadovoljiv, vendar najboljši, kar se jih je dalo doseči, to pa zaradi ovir, ki so ga dosegi sporazuma postabvljali tako industrij-ci kot CGIL. D'Antoni je bil dokaj polemičen z generalnim tajnikom CGIL Trentinom, predvsem glede vprašanja premične lestvice.
Na sliki (foto Magajna) D'Antoni med včerajšnjim shodom CISL na Pomorski postaji.
Novi servisi utrjujejo pomen tržaške luke
Tržaško pristanišče utrjuje svoje servisne službe. Z včerajšnjim prihodom ladje Ibn Hayyan je združena arabska plovna družba UASC začela svojo servisno službo v Jadranu. Kuwaitska družba, ki je tudi družba arabskih emiratov, že več let deluje v Sredozemlju: razpolaga s 47 ladjami in vsako leto prevozi več kot 50 tisoč TEU. Nova morska povezava, ki bo startala iz Trsta vsakih deset dni, bo preko Malte delovala v dveh ločenih sektorjih: Združene države s pristanki v New Yorku, Baltimori, Norfolku, Savannahu ter Rdeče morje-Daljni vzhod s pristanki v Jeddahu, Korfakkanu, Jabel Aliju, Singaporu, Hong Kongu in Colombu. Linijska proga se bo po štirimesečnem poskusnem obdobju dotaknila tudi pristanišča v Benetkah. Servisna služba bo zagotovljena z ladjami full-container srednje zmogljivosti: družbo predstavlja v Trstu pomorska agencija Medmar. Odprtje te nove linije, je z zadovoljstvom ugotovil predsednik pristaniške ustanove Fusa-roli, utrjuje servisno službo za ladje, ki odplovejo iz tržaškega pristanišča in se vključuje v program, ki je bil načet lansko leto za utrditev glavnih sektorjev tržaškega pristanišča.
Občni zbor Skupine 85
Danes ob 18. uri bo v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 letni občni zbor članov Skupine 85. Na srečanju, ki bo odprtega značaja in se ga torej lahko udeležijo vsi zainteresirani, bo tekla beseda o najbolj aktualnih problemih kulture sožitja in odnosov med različnimi etničnimi in kulturnimi komponentami tržaškega in deželnega teritorija. Gre za probleme, s katerimi se Skupina 85 ukvarja že od svojega nastanka, saj meni, da so bistvenega pomena za tukajšnjo skupnost. Po poročilu predsednika Roberta Dedenara bo na vrsti razprava, sledile bodo volitve za obnovo vodstvenih struktur organizacije.
200.000 lir
23.000 lir
Celoletna .................
Mesečna ...................
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik
200.000	lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala
276.000	lir.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
Upravni svet IACP sprejel več sklepov za preureditvene posege na poslopjih
Upravni svet IACP je na zadnji seji sprejel nova določila glede stavbe v Ul. degli Artisti 7. Po besedah predsednika Terpina so stavbo že povsem izpraznili, tako da se lahko začenja zadnja faza preureditvenih del. Poleg tega je upravni svet sprejel več sklepov, ki se nanašajo na stanovanja bivše ustanove 'Opera profughi". Upravni svet je tudi potrdil sklep o dodatni namembnosti 145 milijonov lir za izredno vzdrževanje stavb v Ul. Capodistria, Pitacco in Buie. Nadaljnji finančni posegi pa bodo namenjeni stavbam v Ul. Canth za dodatnih 100 milijonov lir, kot dokaz posebne pozornosti za stavbe bivše ustanove ' Opera profughi". Razne ukrepe glede osebja je na seji orisal podpredsednik Franco Zigrino, glavni svet pa je potrdil začetek del za gradnjo dveh dvigal in odpravo arhitektonskih ovir v Drevoredu Čampi Elisi 40 (za 160 milijonov lir) in v Ul. Settefontane 21 (za 98 milijonov lir). Za obnovo stanovanjskega bloka Androna Aldraga in Ul. Capitelli, del Trionfo in San Silvestro pa podjetje še čaka na dovoljenje Občine.

Na pobudo zunanjega ministrstva konec tedna na Pomorski postaji
Simpozij o vlogi demokratičnih in reformističnih sil v Srednji Evropi
Konec tedna bo v Trstu pomemben mednarodni posvet, ki ga preko inštitutov Icipec in Ren-ner prireja italijansko zunanje ministrstvo. Že naslov »Doprinos demokratičnih in reformističnih sil v prehodnem obdobju v Srednji Evropi« jasno pove, da pobudniki želijo zajeti zelo obsežno problematiko, ki med drugim zadeva veliko držav »v presnovi«. Izredno obsežen je tudi seznam povabljencev. Posvet bo v nedeljo zaključil italijanski zunanji minister De Miche-lis, ki se bo takoj nato udeležil tiskovne konference. Med povabljenci, ki so že potrdili svojo udeležbo, so tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, zunanji minister Dimitrij Rupel in bivši član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek.
Posvet v kongresnem centru tržaške Pomorske postaje se bo pričel v soboto zgodaj popoldne in se zaključil pred kosilom v nedeljo. Najprej nekaj podrobnosti o programu: po pozdravu podpredsednika inštituta Icipec Benzonija bo uvodno poročilo podal avstrijski minister za evropska vprašanja Peter Jankowitsch. Predsednik odbora za zunanje zadeve pri poljskem parlamentu Bronislav Ge-remek bo govoril o »Demokratizaciji in narodnem samoodločanju«; »Prehodna faza v Srednji Evropi: vprašanje integracije« pa je tema, ki jo bo načel Giorgio Napolitano
zunanji minister pri vladi »v senci« DSL. Pred razpravo bo prvi dan na sporedu še predavanje predsednika odbora za zunanje zadeve pri čehoslovaškem parlamentu Valterja Komarka.
Drugi dan se bo posvet nadaljeval že ob deveti uri, ko bo o »Perspektivah levičarskih sil v Srednji Evropi« govoril direktor inštituta Karl Renner Erich Froschl. Nedeljsko razpravo pa bo uvedel predsednik avstrijskega parlamenta Fischer. Kot že rečeno, bo posvet zaključil italijanski zunanji minister Gianni De Michelis.
Seznam povabljenih politikov in strokovnjakov je izredno dolg, vendar pa niso še vsi potrdili svojo udeležbo. Sobotno-nedeljskega posveta se bodo udeležili Kučan, Rupel in Drnovšek, prisotni pa bodo gotovo še Jože Pučnik, predsednik Social-demokratske stranke, Rastko Močnik, predsednik Social-demokratske zveze in Erik Modic, generalni tajnik Social-demokratske stranke, najavljeni pa so še notranji minister Igor Bavčar, Jože Školč, predsednik LDS, Franco Juri, poslanec LDS v slovenskem parlamentu, Emil Milan Pintar, predsednik vlade »v senci« slovenskih prenoviteljev, Ciril Ribičič, predsednik prenoviteljev in Viktor Žakelj predsednik socialistične stranke.
Hrvaška delegacija bi morala biti manj številčna, gotovo bodo v
Trst prišli podpredsednik vlade in podpredsednik social-demokratske stranke Zdravko Tomac, predsednik Hrvaške social-demokratske stranke Antun Vujič in predsednik socialistične stranke Željko Mazar. Najavljena je tudi precej številčna srbska delegacija, v kateri naj bi bila tudi pisatelj Dobriča Čosič in predsednik Demokratske stranke Dragoljub Mikunovič, posveta pa naj bi se udeležil tudi bivši zvezni zunanji minister Bu-dimir Lončar. Organizatorji napovedujejo tudi prisotnost predsednika Bosne-Hercegovine Alije Izetbegoviča in Makedonije Kira Gligorova, Vasil Tupurkovski, bivši član predsedstva SFRJ pa je že potrdil, da pride v Trst.
Na tržaškem posvetu bosta z vrsto politikov sodelovali Poljska in Čehoslovaška, med najavljenimi je tudi sedanji predsednik parlamenta Aleksander Dubček. Na visoki ravni bosta zastopani tudi Avstrija in Madžarska. Najavljena je tudi delegacija Albanije, v romunskem zastopstvu pa bo gotovo tudi bivši predsednik vlade Petre Roman. Organizatorji so povabili tudi Bolgarijo in pa Rusijo, ki naj bi jo med drugimi zastopala^ bivši zunanji minister SZ Eduard Ševar-dnadze in župan Sankt Petersbur-ga Anatolij Sobčak. Številčna bo seveda italijanska delegacija, v kateri bodo tudi krajevni politiki.
Publikacija Stanka Flega in Mateja Župančiča
Pogled v arheologijo dolinskega Brega
Sinoči so v dvorani dolinskega občinskega sveta pred zbranim občinstvom predstavili enkratno raziskavo o arheološki topografiji občine Dolina. Avtorja dvojezične knjige sta Stanko Flego in Matej Župančič, arheologa in predvsem navdušena znanstvenika, ki jima je do tega, da se ohrani za bodočnost bogastvo naše preteklosti. Za prevod je poskrbela Lidija Rupel, v obsegu 82 velikih strani, opremljenih s fotografijami in zemljevidi, pa je knjigo izdal ljubljanski Znanstveno raziskovalni center SAZU s podporo slovenskih ministrstev za
Priprave na pust na Krasu in v Trstu
Kraški pust se hitro bliža. Po lanskoletnem premoru, ki sta ga zakuhata Sadam Husein in zalivska vojna, je letos pričakovanje za to našo največjo pustno prireditev res veliko. Vasi, ki so doslej tradicionalno sodelovale na kraškem pustu, se že nekaj tednov vneto pripravljajo, polne roke deta pa ima tudi osrednji Odbor kraškega pusta. Nekaj več o poteku priprav in obetih letošnjega sprevoda po openskih ulicah bomo lahko izvedeli danes na srečanju, ki ga prireja Odbor kraškega pusta v Domu na Brdini.
Po lanski pustni mizeriji je karnavalska vročica prevzeta tudi druge organizacije, društva in ustanove na Tržaškem. Tako je odborništvo za šport, turizem in prosti čas Tržaške občine ustanovilo poseben Odbor za pust v Trstu, h kateremu je med drugimi pristopil tudi Odbor kraškega pusta (ostali člani Odbora so, poleg Občine, še Združenje za prijateljstvo in kulturo med Italijo in Brazilijo, konzorcij Trieste Centro, godbeno društvo od Sv. Sergija, Sklad Cornelia Sil-vula in organizaciji Pro Loco od Sv. Ivana in od Sv. Alojzija. Odbor je sestavil okviren program prireditev, ki se bodo začele že to soboto, 22. februarja, zaključele pa na pustni torek, 3. marca. 22. februarja bo na sporedu sprevod pustnih voz in mask pri Sv. Ivanu, teden kasneje bo ob Kraškem pustu tudi sprevod pri Sv. Sergiju, na pustno nedeljo (1. marca) pa bodo na vrsti sprevodi v Skednju in pri Sv. Alojziju. Posebno novost predstavlja mestna pustna prireditev na pustni torek. V popoldanskih urah bo namreč Korzo Italija prizorišče sprevoda alegoričnih voz in mask, ki se bodo zbrali na trgu Unita, kjer bodo najlepšim in najbolj duhovitim posameznikom in skupinam podelili nagrade.
Tržaški pustni koledar sestavljajo še ples Caval-china (v soboto, 22. februarja, v hotelu Savoia), pustna nogometna predstava (v četrtek, 27. februarja, na igrišču pri Sv. Alojziju), pustno rajanje (v ponedeljek, 2. marca, pri Sv. Alojziju), disko ples na trgu (v soboto, 29. februarja, na Trgu Unita) in brazilski pustni ples (v nedeljo, 1. marca, v disko klubu Mandracchio).
Kot napoveduje tiskovno sporočilo odborništva za šport, turizem in prosti čas Tržaške občine, imajo organizatorji v ognju še nekatera pustna železa, o katerih bodo seznanili javnost na jutrišnji tiskovni konferenci.
Prizadevanja dolinske mladine za urejenost doline Glinščice
Vprašanje zaščite in varstva okolja je problem, ki ga v veliki meri na lastni koži občutijo prav mladi, ker jim ni vseeno v kakšnem okolju živimo. Imamo sicer kar precejšnje število organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom narave, to varsto pa pojmujejo na najrazličnejše načine, saj si zamišljajo, da bi se narava sama ohranjevala brez pomoči človeka, ki je v njej zrasel in jo zato tudi najbolje pozna. Veliko je takih, ki uporabljajo vi-sokodoneče besede, ko pa je treba konkretno poprijeti za delo in priskočiti na pomoč institucijam, se kar poizgubijo: veliko besed, a malo dejanj, torej!
Tega ne moremo nikakor trditi o skupini mladih iz Doline, ki s posebno ljubeznijo hodi v dolino Glinščice in želi, da bi se ob nedeljskih množičnih sprehodih izletnikov po njej ohranila v svoji najlepši podobi. Za izletniki je mnogokrat potrebno pospraviti smeti, ki so jih pustili iz svojih nahrbtnikov, potem ko so v svežem zraku dobro pomalica-li. Teh je kljub vsemu še veliko.
Skupina mladih iz Doline (in tudi od drugod), ki si je prevzela to nalogo, trenutno šteje dvanajst članov, poleg tega pa računa tudi na več simpatizerjev, ki rade voljo priskočijo na pomoč. Že več časa dela in to v okviru občinske uprave. Predvsem skrbi za čiščenje gredic in popravlja zidove ob stezah. Poleg tega je odgovorna tudi za varnostno službo. Sedaj pa skrbi tudi za Glinščico: čisti bregove reke in steze do Botača in Predenega; poleg tega popravlja steze, vedno v sodelovanju z dolinsko Občino in deželno gozdarsko službo.
Varnostna služba je organizirana ob sobotah in sicer od 13. ure do zatona, ob nedeljah pa od 10. ure do zatona. Med nalogami, ki jih ima, je tudi skrb, da se nedeljski izletniki ne podajo v dolino z osebnimi avtomobili in da neprevidneži ne podtaknejo kakšnega požara, ki bi gotovo povzročil veliko škodo. Ročnih del se bo ta skupina lotila meseca marca: sprotoma dolino že čistijo, kar pa se tiče varnostne službe so že v teku pogajanja
z deželno gozdarsko službo. Poleg tega pa bodo varnostniki imeli tečaj skupno z gozdarji, da bi osvojili potrebno znanje.
Obstaja torej jamstvo za ohranitev doline v svoji prvotni obliki. Ni treba posebej poudarjati, da gre za področje velikega naturalističnega interesa, ki bo lahko postala ena od ambientalnih struktur, ki bo v ponos vsej deželi. Dodati gre tudi, da so v preteklosti nekateri člani zadruge opravljali podobna dela v okviru načrta za mlade, to je pobude, ki jo dolinska občinska uprava izpeljuje že več let na osnovi finančnih prispevkov Sklada za Trst. Mladim, ki opravljajo to delo, je bila ta naloga zaupana za eno leto. Ta časovni termin je bil določen z namenom, pravi odbornik za okolje Sancin, da bi lahko preverili opravljeno delo, poleg tega pa tudi zaradi omejenih ekonomskih razpoložljivosti dolinske občinske uprave.
Na sliki (foto Magajna): Botač v dolini Glinščice.
V Dolini na ogled katastrske rente
Župan Občine Dolina obvešča, da so do 3.3.1992 na vpogled javnosti na občinskem sedežu katastrske rente stavb, ki jih je določil Novi gradbeni kataster na osnovi pregledov dokumentov novih stavb in sprememb, ki so bile vložene do leta 1985. Za pojasnila bo na razpolago javnosti tehnik omenjenega urada vsako sredo od 9. do 12. ure. Morebitne prizive bodo lahko zainteresirani vložili v roku 60 dni od zadnjega dne objave.
Informativni srečanji Kmečke zveze v Zgoniku in v Mavhinjali
Podpore za košnjo travnikov
Kot smo že.poročali na Primorskem dnevniku v soboto, 15. t.m., je stopil pred kratkim v veljavo deželni zakon št. 38/92, ki predvideva podpore za vzdrževanje kraških travnikov. Normativa za podelitev teh podpor je precej zapletena. Kmečka zveza meni, da je koristno, če se zainteresirani sestanejo in pogovorijo o obveznostih, ki jih ima prosilec omenjenih podpor. Omenili bi le, da znaša podpora približno 100.000 lir letno na hektar pokošenega travnika ter da se mora koristnik obvezati, da bo za nadaljnjih pet let kosil iste površine. O tem se bodo zainteresirani podrobno pogovorili na spodaj navedenih srečanjih, na katera vabi KZ, in sicer: v četrtek, 20. t.m., ob 19.30 v telovadnici v Zgoniku ter v petek, 21. t.m., ob 19.30 v gostilni Terčon v Mavhinjah.
Dva ranjena v prometni nesreči na cesti med Bazovico in Peskom
Cesta, ki pelje od Bazovice proti mejnemu prehodu na Pesku je bila včeraj popoldne prizorišče prometne nesreče. Malo po 15. uri je po tej cesti 24-letni Massimo Degrassi iz Ul. Gridelli 24 upravljal svoj bmw v smeri proti Pesku. Kot je voznik po nesreči izjavil openskim karabinjerjem, je kar naenkrat v njegov avtomobil od zadaj treščila lancia thema, za volanom katere se je peljal Dario Cosliani iz Žavelj 455. V nesreči sta se najhuje poškodovala voznik bmw-ja in njegova sopotnica, 22-letna Elena Paparella iz Ul. Valmaura 5/B. Zdravniki katinarske bolnišnice so ugotovili, da se je Degrassi udaril v tilnik in v desno nogo. Odredili so mu specia-lističi pregled, okrevati pa bi moral v 15 dneh. Paparel-lova se je udarila v desno roko in v levi gleženj, tudi ona bo morala na specialistični pregled, zdraviti pa se bo morala 20 dni.
kulturo, znanost in arheologije. Pri tem pa gre posebej poudariti vlogo, ki sta jo ob izdaji te knjige odigrala še Narodna in študijska knjižnica ter Odsek za zgodovino v Trstu.
Objava arheološke topografije občine Dolina ni naključna, kot je v svojem posegu poudaril ravnatelj NŠK Milan Pahor (na sliki Maria Magajne z drugimi udeleženci predstavitve), saj temelji na delu Komisije za topografijo, ki deluje pri Odseku za zgodovino NŠK od leta 1983 dalje. In prav v to leto segajo prvi začetki raziskav, ki jih je na ozemlju dolinske občine začel voditi Stanko Flego. Kmalu za tem se mu je pri delu pridružil še drugi avtor knjige, Matej Župančič, tako da sta skupaj izpolnila in dopolnila arheološko sliko, ki se nam danes predstavlja obogatena s še enkrat tolikimi najdišči, kot jih je bilo pred začetkom znanstvenega obravnavanja tega predela.
Sinoči predstavljena knjiga prinaša del raziskovanja, ki ga opravlja med drugim tudi zgoraj omenjena komisija za topografijo. Knjiga je predvsem priča o preteklosti, beležka prisotnosti v davnih letih, je pa tudi dragocen vodnik za vsakega, ki bi rad spoznal to arheološko bogato okolje, saj mu nudi vrsto nezanemarljivih podatkov, na osnovi katerih se je raziskovanje Brega in okolice lahko še nadaljuje. Tako ima objavljena raziskava vrednost tudi za javne ustanove, pri načrtovanju posegov v prostor in okolje. Nenazadnje se to odraža tudi v sinočnji predstavitvi, za katero je poskrbela tudi uprava občine Dolina. Poleg ravnateljice Spomeniškega nadzorništva v Trstu France Maselli Scotti sta v imenu krajevne uprave delo pohvalita in ob njem spregovorila župan Marino Pečenik in odbornik za kulturo Aldo Štefančič. Pred številnim občinstvom sta nastopila tudi avtorja, Stanko Flego in Matej Župančič, ki sta pobliže orisala postopno napredovanje raziskovalnega dela. Povod je pravzaprav bilo neko ljudsko izročilo iz Boljunca, po katerem na bi na pobočju griča Čelo nekoč bila vas Brdo, predhodnica bodočega naselja v Boljuncu. Nadaljnje preverjanje na osnovi arhivskega gradiva in pozneje tudi pričevanj domačih prebivalcev, pa je dokazalo dejanski obstoj vasi in z arheološkimi ostanki bogato območje. Zakon ovira arheološko kopanje, v zamejstvu niti ni takih sredstev, ki bi to dalje omogočali, tako sta se Flego in Župančič odločila za topografijo, torej pasivno vrednotenje prostora in neposega-nja vanj, z iskanjem in raziskovanjem najdišč, vidnih sledov nekdanje človeške prisotnosti. Pred dvema letoma dokončana in sedaj objavljena raziskava pa je sad prav tega natančnega, vestnega in navdušenega preverjenja predmetov in sledov, ki navadnemu človeku večkrat ne pomenijo veliko.
DAMIANA OTA
Ob izgubi dolgoletnega sodelavca in odbornika Celestina Canzianija izreka svojcem globoko sožalje
Odbor dolinske srenje
Svetoivanski osnovnošolci ob dnevu slovenske kulture
Zadnjo uro pouka so včeraj.svetoivanski učenci osnovne šole Oton Zupančič posvetili dnevu slovenske kulture. V začetku proslave so nastopili vsi učenci, ki so zapeli Zdravico. Nato so nastopili igralci Slovenskega stalnega gledališča in sicer: Mira Sardoč, Gojmir Lešnjan in Primož Enart. Medtem ko je Sardočeva ob spremljavi kitare, na katero je igral Enart, brala več Župančičevih pesmi o Cicibanu, je na tabli Lešnjan risal razne posnetke o Cicibanu. Prireditev je zelo dobro uspela. Svetoivanski otroci so bili zadovoljni, ker so se tudi na njihovi šoli spodobno oddolžili spominu našega največjega pesnika Prešerna.
Tekst in foto M.M.
V DSI predstavili novo knjigo Ljube Smotlak »Sprehodi po Trstu«
Gostja rednega srečanja v Društvu slovenskih izobražencev je bila v ponedeljek Ljuba Smotlak, avtorica knjige z naslovom "Sprehodi po Trstu". O delu je spregovoril prof. Vinko Beličič, ki je tudi napisal spremno besedo. Pri obiskovalcih DSI je knjiga vzbudila veliko zanimanja. Mnogi so poudarili, da bi morali ' Sprehodi po Trstu" postati obvezna knjiga na naših šolah. Delo Ljube Smotlak je bilo prvič predstavljeno to nedeljo v Srenjski hiši v Mačkoljah, kraju, kjer avtorica še danes živi.
Na sliki (foto Magajna) Ljuba Smotlak in Vinko Beličič na ponedeljkovem večeru v DSI.
__________pismi uredništvu_______
Polemično o PSI in Slovencih
Slast za pridobitev slovenskih glasov goni gospoda Perellija, da bi dokazal to, kar današnji social-reformi-zem ni. Dejstva nam jasno dokazujejo, da so oni uvrščeni z drugimi vladnimi strankami, bodisi glede zaščite Slovencev, bodisi v okviru socialnih izbir, poleg tega pa so še podporniki Cossi-govih protidemokratičnih posegov in -dulcis in fundo - še zavezniki naj hujših sovražnikov Slovencev, čeprav je hotel gospod Perelli dokazati, da je to zavezništvo sprejel z bolečim srcem samo v korist Trsta. Toda kakšen Trst naj bi predstavljal ta desničarsko usmerjeni poslanec? Lepo vas prosim, gospod Perelli, res je, da smo sedaj zamejski Slovenci zgubljene ovce, vendar mislim, da nismo še tako zgubljeni, da bi sami skočili volku v žrelo.
Kar pa se tiče tistih Slovencev - kot je gospod Branko Pahor - ki zagovarjajo svojo militanco v Perellijevih vrstah, naj bi raje povedali - v nepiloti-ranih intervjujih - kaj so dosedaj soci-al-reformisti naredili za Slovence, razen tega, da so se pridružili protislovenski gonji. Naj povedo, da je gospod Perelli pred mesecem dni v oddaji Tele 4 popolnoma podprl stališče De Vidovicha in potrdil, da je hrup proti slovenski besedi potreben v okviru splošne obrambe proti dvojezičnosti. Kaj delajo ti-le Slovenci okoli Perelli-jevega korita, ni jasno, morda čakajo, da bo kaj padlo iz sklede. Prosil bi jih samo, da se vzdržijo citiranja socialističnih načel, ki že davno v miru počivajo^ skupaj s trupli Turatija in Nenni-ja. Če so za levico, si lahko izberejo levičarsko stranko, če so za Slovence, pa slovensko, če pa hočejo ostati pri koritu, naj ostanejo, naj pa pustijo v slovarju besedo idealizem, da ne bi »tolkli Boga po glavi«, kakor se je včasih reklo.
Če je to pred začetkom volilne kampanje, kaj nas še čaka?
Alfred Švagelj
Spoštovano uredništvo.
Pozorno sem prebral intervju, ki g je gospod Branko Pahor dal Primo:
skemu dnevniku dne 16.2.1992 in pri vsej dobri volji ga nisem razumel.
Razumem gospoda Perellija, ko vabi Slovence, da volijo PSI. Njemu gre samo za število glasov, ni mu mar, iz katere strani pridejo; nima narodnostnih problemov in njegova stranka se lahko veže s katerokoli drugo.
Ne razumem pa Slovenca, zaskrbljenega, da ne bomo imeli v Rimu svojega predstavnika in ki ne vidi boljše rešitve, kot da nam ponuja svojega. Katerega? Camberja seveda, prvaka LpT, enega od naših najbolj zagnanih nasprotnikov.
Seveda PSI obljublja, da v tej zvezi z LpT bo volilna kampanja kar se da korektna, da nas ne bodo v tem predvolilnem času niti omenjali. Nima pa nobene take obljube s strani tistega, ki bi nas v parlamentu predstavljal. Te obljube tudi ni treba, ker itak so kandidati v parlament, posebno taki, vsem dobro znani.
Da smo razdrobljeni, pravi gospod Pahor. To je tudi njegova zasluga, toliko let, namreč, že daje take in podobne intervjuje, kot je ta zadnji, kjer pravi, da je iluzoren in škodljiv vsak poskus skupnega slovenskega nastopa na volitvah.
Nič novega ne pove o prihodnosti. Skrbi pa me, v čigavo škodo naj bi se gradila tista praktična in reformistična prihodnost za Trst, ki tako močno zaskrbljuje gospoda Branka Pahorja. Verjetno v našo, v slovensko škodo, ker bi že tisti, ki bi nas zastopal v Rimu, tako poskrbel.
Najlepši dokaz, da se gospod Pahor in vsa slovenska komponenta v PSI ne strinjajo s tistim, kar jim ta stranka predlaga, je ta, da iz stranke izstopijo. Danes še ženo zamenjamo, če se z njo ne strinjamo, toliko bolj bi moralo to veljati za stranko.
Sicer pa, v tej ideološki zbeganosti, v kateri se zdaj nahajajo, ni da bi dajali nasvete. Najmanj kar lahko storijo, je, da molčijo.
S spoštovanjem
Aleksander Furlan
gledališča
SSG - Kulturni dom
Danes, 19. t.m., ob 20.30 ponovitev-Cankarjeve drame ROMANTIČNE DUŠE v režiji Vinka Moderndorferja. Abonma RED B.
Ponovitve: jutri, 20. t. m., ob 20.30 -Abonma RED E; v petek, 21. t. m., ob 16. uri - Abonma RED I; v soboto, 22. t.m., ob 20.30 - Abonma RED F in v nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri - Abonma RED G.
Gledališče ROSSETTI
Od 6. do 8. marca bo skupina Du-etto 2000 predstavila FLOWERS Lind-saya Kempa. Predstava izven abonmaja. Popust za abonente. Vevljavna Car-tateatro 1 niso pa veljavne izkaznice.
Gledališče VERDI
Operna in baletna sezona 1991/92
Danes, 19. t. m., ob 19. uri ( red C)
ponovitev predstave MOJSTRI PEVCI IZ NuRNBERGA R. VVagnerja. Dirigent Michael Luig, režija Stefano Vi-zioli. Prodaja vstopnic pri blagajni po običajnem urniku.
Ponovitev v petek ob 19. uri (red E).
Vodstvo gledališča obvešča, da se bodo predstave začele točno ob 19. uri, popoldanske pa ob 15.30, razen sobotne predstave (za red S), ki se bo začela ob 16. uri. Priporočamo točnost, ker bo po pričetku predstave vhod v dvorano gledalcem prepovedan in bodo morali počakati do odmora. Predstava traja 4 ure in 55 minut (vključno z odmorom).
Jutri, 20.t.m., ob 20. uri (red B) druga predstava opere IL CAMPIELLO. Režija Paolo Trevisi, dirigent Niksa Bareza.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
Ponovitev v soboto ob 17. uri (red S).
La Contrada - Gledališče Cristallo Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina II Teatro di Sardegna iz Cagliarija ponovila Pirandellovo komedijo IL GIU-OCO DELLE PARTI. Režija Beppe Navello. Nastopajo Paolo Bonacelli, Carmen Scarpitta in Gianni Garko.
Jutri ponovitev ob 20.30, predstave bodo trajale do 23. t. m.
Gledališče Miela
V	gledališču Miela se v organizaciji Cappelle Underground nadaljuje pregled filmskih predstav z naslovom SCHEGGE Dl FOLLIA". Spored filmov je objavljen pod rubriko Kino.
V	petek, 21. t. m., ob 21. uri bo David RIONDINO zaključil ciklus komičnega gledališča s predstavo "Pae-saggi dopo la battaglia".
koncerti
Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30
bostagledališču Rossetti nastopila A. MENESES in J.L. STEUERMAN.
kino
ARISTON - 15.00, 18.30, 22.00 J.F.K. -Un caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner.
LA CAPPELLA UNDERGROUND (GLEDALIŠČE MIELA) - 18.00, 20.00, 22.00 Crocevia della morte, r. Joel Cohen, i. Gabriel Byrne, Albert Finney, John Turturro.
EXCELSIOR - 16.30, 22.15 La famiglia Adams, i. Angelica Huston, Chris-topher Lloyd.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.15 Hot Shots.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Un medico, un uomo, i. William Hurt.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Boyz'n the Hood - Strade violente, D
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Analita campagnola, □ d
NAZIONALE IV - 16.45, 22.20 Prova schiacciante, r. Wolfgang Petersen, i. Tom Berenger.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Male-detto il giorno che t'ho incontrato,
i. Carlo Verdone.
MIGNON - 16.00, 22.00 Edipo Re, r. Pasolini.
EDEN - 15.30, 22.10 Orgasmo bestiale, porn., D D
CAPITOL - 17.00, 22.00 Robin Hood il principe dei ladri, i. Kevin Costner.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Fino alla fine del mondo, r. W. VVenders, i. Willi-am Hurt.
ALCIONE - 18.00, 22.00 The Commit-ments, r. Alan Parker.
RADIO - 15.30, 21.30 No cosi no ... piu forte, pom., □ D
včeraj - danes
Danes, SREDA, 19. februarja 1992
KONRAD
Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.36 - Dolžina dneva 10.34 - Luna vzide ob
19.30	in zatone ob 7.10.
Jutri, ČETRTEK, 20. februarja 1992
URH
PLIMOVANJE DANES: ob 4.01 najnižja -37 cm, ob 9.49 najvišja 46 cm, ob
16.05	najnižja -60 cm, ob 22.31 najvišja 54 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,8 stopinje, zračni tlak 1022,9 mb narašča, veter 20 km na uro severovzhodnik, burja s sunki do 42 km na uro, vlaga 30-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicola Miloš, Simone Iodice, Kevin Reynolds.
UMRLI SO: 77-letna Maria Pia Fuoli, 86-letna Olga Petkovšek, 87-letni Gio-vanni Galuzio, 71-letna Licia Sabatini, 90-letna Maria Zullian, 83-letna Paola Ukmar, 91-letna Anna Pareti, 77-letni Al-berico Andrigo, 84-letni Mario Boneta, 44-letni Ferdinando Verh, 84-letna Lucia Žaro, 68-letni Bruno Furlani, 83-letni Francesco Burlin.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. februarja 1992
Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 (tel. 635368), UL. Zorutti 19 (tel. 766643), Žavlje (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. ZOrutti 19, Korzo Ita-lia 14, Žavlje (tel.232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14 (tel. 631661).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
KD F. Venturini v sodelovanju s C.O.Š »M. Samsa« — Domjo priredi proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE jutri, 20. t. m., ob 20. uri v Kulturnem centru »A. Ukmar Miro« pri Domju. Sodeluje MPZ »Vesna« iz Križa.
KD Primorsko-Mačkolje priredi v soboto, 22. t. m., ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah, v počastitev DNEVA SLOVENSKE KULTURE celovečerni koncert MePZ »PRIMORSKO«, zborovodja A. Baloh, priložnostna beseda A. Mermolja. Toplo vabljeni.
V nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri prirejajo MePZ Sv. Jernej in zbori Vesela Pomlad v Finžgarjevem domu na Opčinah VEČER SLOVENSKE PESMI. Sodelujejo MPZ in DPZ Vesela Pomlad, Ivo Jevni-kar s priložnostnim govorom, igralska skupina Tamara Petaros s spletom pesmi z domovinsko tematiko, znani oktet Vrtnica iz Nove Gorice, ki ga vodi A. Saksida in povezovalec Janez Beličič.
SKD Igo Gruden - Nabrežina priredi v nedeljo, 23. t. m., ob 17.30 v društvenih prostorih PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE.
Sindikat SPI CGIL za zahodni Kras vabi vse upokojence na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v Domu A. Sirk v Križu v ponedeljek, 24. t. m., ob 17. uri.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 vabi v soboto, 22. t. m. na PREDPUSTNI PLES. Na sporedu bodo ples, zabava in nagrajevanje najlepše maske. Začetek ob 18.30.
KD V. Vodnik iz Doline prireja ob dnevu slovenske kulture VEČER Z UMETNIŠKO BESEDO IZ BREGA. Sodelujejo Irena Žerjal, Marij Čuk, Boris Pangerc in Aleksij Pregare, uvodna beseda prof. Ester Sferko, glasbena medigra duo PišČaci (Marino Kranjac in Emil Zonta). Vabljeni v petek, 21. t. m., ob
20.30	v Trubarjevo dvorano nižje srednje šole v Dolini.
Godbeno društvo Prosek vabi na KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA LOGATEC v nedeljo, 23. t. m., ob 17.30 v Kulturnem domu- na Proseku. Vljudno vabljeni!
TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVCI TRST 1160,—
Ameriški dolar		..	1234,95	
Nemška marka		..	750,10	742. -
Francoski frank ....	.	220,58	218.
Holandski florint ..	.	667,12	660.
Belgijski frank		36,471	35,50
Funt šterling		. 2164.	2135,-
Irski šterling		. 2007,20	1980.—
Danska krona		.	193,79	191,—
Grška drahma		6,505	6.—
Kanadski dolar		.	1038,75	970,—
Japonski jen 		9,671	9,20
razna obvestila
SKD Tabor—Opčine. V petek, 21. t.m., ob 20 uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, se bo vršil 24. redni občni zbor. Člani vabljeni k polnoštevilni udeležbi.
SKD Barkovlje, Ul. Ceretto 12, prireja turnir v kartah (briškola, treset, remi) v nedeljo, 23. t. m. s pričetkom ob 15. uri. Vpisovanje in informacije telefon 363452 v jutranjih in popoldanskih urah. Za mlade in odrasle prireja tečaj AEROBIKE. Vodila ga bo Jitka STASTNV. Prvo srečanje za pojasnila in prikaz vaj z vaditeljico bo na sedežu društva, v petek, 21. t.m., ob 19. uri.
Zveza upokojencev CGIL - Skedenj
vabi člane, da dvignejo izkaznice za leto 1992 na sedežu v Ul. Servola 53.
razstave
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava ’ Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 22. t. m., ob 18. uriodprli razstavo slikarja Concetta POZZATI.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A je na ogled do 29. t.m. razstava slikark OLGE in TATIANE RADTCHEN-KO.
V	galeriji Rettori Tribbio je do 28. t.
m. na ogled razstava slikarja Nella Pac-chietta.
V	galeriji Florjan v Ljubljani - Gornji trg 24, je odprta prodajna razstava slikarja Mersade Berberja (slike iz obdobja 1971/91). Galerija je odprta vsak dan od 11. do 13. ure in popoldne od 17. do 19. ure, v soboto od 11. do 13. ure.
prispevki
Ob 15. obletnici smrti Ivanke Grgič daruje mož Srečko 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na gospo Ivanko Rupel darujejo Lidijini kolegi 140.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Karlota Miliča darujeta žena Mira in sin Drago 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob 40. obletnici smrti dragega očeta Ivana Čuka darujeta hči Marjetica in sin Slavko 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na gospoda Antona Gašperšiča daruje Erika in družina Košuta
20.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Borisa Vidaua darujejo Anica, Julka in Pepka 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 30.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Vinka Ferlugo daruje Vinko Pauzin 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
mali oglasi
ZASTOPNIK	'M
LUCIOLI
Ul. Flavia io4 Trst Tel. 383050
LUCI0U3
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
OSMICO odprli smo da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123.
PRODAM motokultivator znamke Goldoni 14 special, električni vžig, s frezo lm in s prekucno prikolico 200cm x 135cm, nosilnost 10q, v izredno dobrem stanju. Telefon 200539.
PRODAM vespo 125 px arcobaleno, letnik '84 v dobrem stanju. Tel. 327487 v večernih urah.
PRODAJAM domača jajca. Obradovič -Ivanji grad št. 2 - 66223 Komen.
DIPLOMIRANA prevajalka Miriam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v nemščino, italijanščino, slovenščino in obratno. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Telefon 0481—522250.
MIZARJA z obrtniško izkušenostjo iščem. Nudim stanovanje tudi vsej družini. Pisati na Publiest, Ul. dei Montec-chi 6, 34137 Trst, pod geslo "Izkušen mizar".
20- LETNO DEKLE išče katerikoli zaposlitev. Tel. do petka od 8. do 15. ure na tel. št. (003866) 83418.
SPOSOBNEGA knjigovodjo/kinjo s kontaktom s publiko in znanjem uporabe kompjuterja išče trgovina. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Sposobna".
PRODAM 4 - nožno mehansko dvigalo za mehanične delavnice po ugodni ceni. Tel. 200115 ob uri obedov.
26 - LETNO DEKLE z izvršenim tipkarskim tečajem in prakso dela v knjižnici išče kakršnokoli delo. Tel. 208271.
TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVCI TRST 825.—
Švicarski frank		830,55	
Avstrijski šiling		106,615	105,—
Norveška krona	-.	191,61	188,—
Švedska krona		206,88	203,—
Portugalski eskudo .	8,729	8.—
Španska peseta 		11,981	11,30
Avstralski dolar		931,—	870.—
Jugoslov. dinar 		—	6.—
ECU		1535,20	—
Slovenski tolar			13,75
Hrvaški dinar		—	11,50
18. 2. 1992
menjalnica
Prepovedano mladini pod 14. letom D - 18. letom D D
BClKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Berlinski festival stopa v drugi teden
Največ gledalcev privablja film Akija Kaurismakija
V Vidmu razstava o moravski kulturi
O voditeljih naslednjega Fantastica
BERLIN — Berlinski filmski festival je ob običajnih razočaranjih in presenečenjih stopil v svoj drugi teden. V središču pozornosti je ta trenutek finski režiser Aki Kau-rismaki s filmom Življenje bohe-ma, ki je postal pravi »dogodek«.
Kaurismakijev film je bil na sporedu včeraj popoldne in vse dvorane so bile razprodane do zadnjega kotička. Organizatorje je zajela prava mrzlica. Da bi zadovoljili občinstvo, so začeli dodajati projekcije. Tako je, kot bi kdo zaukazal, da je ta film treba na vsak način videti in da drugače biti ne more. Kaurismakijev film kot običajno ni v tekmovalnem sporedu, medtem ko se poteguje za nagrado njegov kratkomet-ražni film. Na festivalu sodeluje tudi njegov brat Mika Kaurismaki.
Režiser se medtem potika po berlinskih ulicah v spremstvu oboževalcev, ki upajo, da bo proti večeru zavil v kako pivnico in bodo tako uspeli preživeti noč z njim, saj ga poznajo kot človeka izrednih pivskih sposobnosti, ki je istočasno nadvse družaben. Režiserju pa kali veselje vest, da ga je nemško sodišče obsodilo za plagiat v zvezi s filmom Najel sem morilca. Tožil ga je nemški scenarist Jorg Moser-Mettus. Kaurismaki zatrjuje, da je njegova zgodba stara kot svet ali vsaj kot kinematografija. Filmi kot Buddy Buddy Billyja Wilderja ali Die Jagd nach dem Tode iz leta 1920, ki sloni na pripovedi Julesa Ver-nea, mu dajejo prav, a sodnik je očitno bil drugačnega mnenja. Kaurismaki pa ne namerava kloni-
ti, zaradi česar se bo sodni postopek preselil na prizivno sodišče.
Prava osebnost je v zadnjih dneh postal tudi igralec bivše Vzhodne Nemčije Armin Miiller-Stahl, protagonist filma UTZ nizozemskega režiserja Georgea Slui-zerja. Film, ki pripoveduje o veliki ljubezni Pražana v Stalinovi dobi za svojo kolekcijo dragocenega porcelana, so včeraj predstavili v tekmovalnem sporedu. Film morda ni navdušil, zato pa je očaral igralec Miiller-Stahl kot zadnji preživeli predstavnik kinematografije in države, ki ju je zgodovina izbrisala.
Vsaka napoved glede nagrad bi bila ta trenutek preuranjena. Vendar je berlinski festival v preteklih letih vedno nagradil vsaj en film na osnovi tematskih vrednot, političnih ali socialnih. Če bi se letošnja žirija, ki ji predseduje Annie Girardot, ravnala po istem nepisanem pravilu, bi imel veliko možnosti japonski film Svetlikajoči se mah Keia Kumaia. Vsaj trinajst filmov obravnava letos odnos do zgodovine ali ideološko zmedenost v najrazličnejših krajih. Druga tema, ki se pojavlja v mnogih delih, zadeva primerjanje filma z drugimi umetniškimi izrazi; pri obravnavanju ljubezenskih tem je v ospredju ženska; po daljši dobi, na katero je veliko vplival strah pred aidsom, se spet pojavljajo filmi, v katerih je v ospredju spolnost. Zanimiva je tudi prisotnost velikega števila detektivk ali točneje kriminalk, torej filmov tega priljubljenega in sorazmerno »ljudskega« žanra.
V videmskem Mestnem muzeju pripravljajo izredno zanimivo razstavo, ki bo prvič ponudila občinstvu eksponate iz bogatih zbirk moravskih muzejev. Pobuda je sad sodelovanja med odborništvom za kulturo videmske Občine in Pokrajine, Deželo F-JK, Združenjem tkalskih umetnosti iz Cente, Stolico za zgodovino ljudskega izročila pri tržaški Univerzi na eni strani in muzejem Ethnograficky Ustov iz Brna na drugi. Razstava bo odprta od 4. aprila do 31. maja, največ pozornosti pa bo posvečala prav tkalski umetnosti in tkaninam, nošam in drugim oblačilnim elementom, seveda pa bo zajela tudi druge panoge materialne kulture na Moravskem. Ker bo sovpadala z velikonočnim časom, bo obravnavala tudi velikonočne običaje. Obiskovalcem bodo na razpolago »pisanke« oziroma pirhi, ki jih bo na licu mesta dekorirala ljudska umetnica po vzorcih, ki prehajajo iz roda v rod.
Ob razstavi bo izdan obsežen katalog, ki ga pripravljajo italijanski in češkoslovaški izvedenci, v katerem bodo prišle do izraza sorodnosti med moravsko in furlansko ljudsko kulturo na posameznih področjih. Razstavo bo spremljal video o moravski folklori, na prodaj pa bodo tudi knjige o ljudskem izročilu. Razstava se bo junija selila v Ljubljano.
Ogled razstave posebej priporočajo nižjim in višjim srednjim šolam in zato tajništvo razstave na videmskem Gradu (tel. 0432/502872 ali 501824) že sprejema rezervacije za vodene oglede.
RIM Minil je samb poldrugi mesec, odkar se je ob običajnih in vsakoletnih polemikah zaključil Fantastico 91, na prvi državni mreži pa so že začeli razpravljati o voditelju za naslednji in torej trinajsti Fantastico. Očitno vlada prepričanje, da je jesenski variete sobotnih večerov ena od osnovih oddaj. In ne samo, da se razpravlja o samem varieteju, duhove tudi že razburjajo imena voditeljev. Eden od najresnejših kandidatov, o katerem se je govorilo že med zadnjim nizom, je bil Enrico Monte-sano, a prav v teh dneh sta se mu pridružila Renato Pozzetto in nazadnje še Lino Banfi.
Vodilni možje prve državne mreže so pretekli teden povabili Poz-zetta na razgovor, ki so ga označili kot »poizvedovalno srečanje«.
Včeraj je bila vrsta na Banfiju, ki je po razgovoru izjavil: »Imel sem nekaj previdnih stikov s funkcionarji RAI 1 o vodenju prihodnjega Fantastica. Tudi lani so mi nakazali to možnost, a bil sem zaseden, ker sem prej sprejel nekaj obveznosti. Direktorja Carla Fuscagna, s katerim imam prijateljske odnose, sem zaprosil za formalno in torej uradno pismo, kar bi bil zame zadosten razlog, da bi ne sprejel durgih obveznosz-ti. Fuscagni mi je odgovoril, da je za to še prezgodaj.«
Banfi že ve, kako bi organiziral »svoj« Fantastico: »Predvsem bi varieteju zamenjal ime, nato bi mu spremenil tudi obliko, da bi bil čim bolj podoben Canzonissi-mi. Ob sebi bi vsekakor želel imeti pevko Mietto.«

	



današnji televizijski in radijski sporedi
nt rai 1___________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.25	Nan.: Guglielmo Tell
11.00	Kratke vesti
11.05	Dok.: Velike reke - Mis-sissippi, nato vreme
12.00	Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroška oddaja
15.00	Aktualno: Green, 15.30 Lavoro news
16.00	Mladinski variete: Big!
17.55	Iz Parlamenta in vesti
18.05	Variete: Hočeš zmagati?
18.30	Aktualno: Ora di punta
19.35	Aktualno: Una storia (vodi Enzo Biagi)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: II volpone (kom., It. 1988, r. Maurizio Pon-zi, i. Enrico Montesano, Paolo Villaggio)
22.35	Aktualno: To je Rail
22.45	Nočni dnevnik
23.00	Športna sreda: boks Oli-va-Fernandez (EP v vel-ter kat.)
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.50 Športna sreda: ZOI -
ženski biatlon 15 km, umetnostno drsanje
2.30	Nočni spored
4T RAI 2_________________
7.00	Nanizanke in risanke'
8.45	Ne samo o kmetijstvu
9.00	Dokumenti: Campus
10.00	Film: Un garibaldino in convento (dram., It.)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.50	Zimske olimpijske igre: ženski veleslalom (2. tek)
14.55	Nogomet: San Marino-Italija
16.35	Aktualno: RAI 2 za vas
17.00	TG 2 - Diogenes
17.25	Vesti in iz Parlamenta
17.35	Odprti prostor
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Miami Vice
19.10	Nad.: Beautiful
19.45	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	TV film: Chi tocca muo-re (krim., 1990,-r. PierNi-co Solinas, zadnji del)
22.15	Aktualno: Mixer
23.15	Aktualno: Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Nogomet: San Marino-Italija (pon.)
1.40	Nočni spored
^ RAI3	|
9.55	Zimske olimpijske igre: ženski veleslalom (1. tek)
11.00	Hitrostno drsanje
11.15	IP v lokostrelstvu
11.35	Hokej na kotalkah
12.00	Krožek ob 12, vmes vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Mladi v demokratični Italiji 1943-1962,
15.15	Tavolozza italiana
15.45	Šport: kolesarstvo, 16.15 vaterpolo, 16.35 veslanje, 16.55 nogomet Tur-čija-Italija Under 21
17.45	Pregled tujega tiska
18.45	Rubrika o zimskem športu, nato vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Piero Chiam-bretti - II portalettere,
20.05	Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Mi manda Lubrano
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: Salaam Bombay! (dram., Indija 1988)
0.40 Dnevnik in vreme
1.05	Variete: Fuori orario
1.40	Nočni spored
[~	TV Slovenija 1	|
10.00	Video strani
10.10	Spored za otroke: Ta čudoviti notni svet
11.10	Nad.: Pravi junak
12.00	Poročila
12.05	Video strani
15.50	Napovednik
15.55	Poljudnoznanstvena serija: Potovanja
16.55	Poslovne informacije
17.00	Poročila
17.10	Slovenska kronika
17.20	Spored za otroke: Klub
Klobuk
19.10	Risanka 19.17 Napovednik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme in šport
20.05	Film tedna: Nesmiselni strel (dram., Avstral. 1979, r. Tom Jeffrey, i. Graham Kennedy, John Hargreaves)
21.40	Mali koncert: Uroš Krek-Vlasto DedoviČ Sinfonia per archi
22.00	Dnevnik, vreme in šport
22.30	Napovednik
22.35	Nočni program Sova, vmes nan. Krila, nad. Mož, imenovan Sokol ter dokumentarna serija Zgodba o Magnumu 0.40 Video strani
|jP) TV Koper____________
13.00	Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti
14.00	Vzgojna oddaja RAI
16.00	TV Novice
16.10	Otroški program
17.00	Film: Tujčeve oči
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja in dnevnik
19.25	Nadaljevanki: Rayano-
vi, 19.45 Amandoti
20.30	Intervjuji: Protagonisti
21.00	Aktualno: Sever Vzhod
22.00	TV Dnevnik Vsedanes
22.10	Dok.: Leta presenečenja
22.40	Vzgojna oddaja RAI
TV Slovenija 2
9.40	ZOI: ženski veleslalom (1. tek)
11.15	Euroritem (37. odd.)
12.30	Sova, vmes nan. V območju somraka in nad. Mož, imenovan Sokol
13.50	ZOI: ženski veleslalom (2. tek), ženski biatlon 15 km, hokej, posnetki
19.00	Regionalni programi
19.30	TV Dnevnik ORF
20.05	Danes v skupščini
20.30	Poglej in zadeni
21.00	ZOI: umetnostno drsanje, hokej, veleslalom
0.30 Yutel
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.10 Pot-puri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Damir Feigel in njegovi spisi; 11.50 Melodije; 12.00 Male neznane države; 12.20 Glasba; 12.40 Naša pesem: Akademski zbor Tone Tomšič; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Iz preteklosti v sedanjost; 15.35 Mi in glasba: Simfonični orkester RTV Slovenija (G. Mahler); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Moje naj ljubše knjige; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 9.20 Dnevnikov odmev;
11.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Odskočna deska; 20.25 Odlomki iz opere; 21.05 Zbori po želji; 21.40 Naši interpreti; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nan.: Arnold, 9.00 Aliče
9.35	Film: Disonorata senza colpa (dram., It. 1954, r. Giorgio Chili, i. Marina Berti)
11.50	Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
12.40	Variete: Non e la RAI
13.00	Dnevnik TG 5
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete: Bim
8.00	Nadaljevanke: Gosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori
10.55	TG 4 vesti
11.45	Nad.: Stellina
12.20	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nad.: Sentieri, 14.45 Se-nora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.45 Tu sei il
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky,
9.30	Chips - Karate, 10.30 Magnum P.I. - Festa a sorpresa
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.30	Variete: Mondo Gabib-bo
15.00	Nanizanke: La bella e la bestia - Il diritto di ama-
13.00	Risanke
15.30	Nad.: Happy end
16.30	Film: Io e 1'uovo (kom., ZDA 1947, r. Chester Er-skine, i. Fred MacMur-ray, Marjorie Main, Cla-udette Colbert)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Le rocambo-lesche avventure di Robin Hood
20.30	Film: Il falco d'oro (pust., It. 1955, r. C.L. Bragaglia,
13.55	Zimske olimpijske igre: ženski veleslaom (2. tek)
14.40	Variete: Ottovolante
15.15	Film: Amo Luisa dispera-tamente (kom., ZDA 1950, r. Alexander Hall, i. Ronald Reagan)
17.00	Rubrika: Zenska TV (vodi Carla Urban)
18.30	Nanizanka: Matlock
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nogomet: VB-Francija
22.50	Večerne vesti
23.10	Zimske olimpijske igre: umetnostno drsanje, hokej na ledu
2.30	Aktualno: CNN News
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30; Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS
RADIO KOPER
(italijanski program)
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna 20.00	Dnevnik TG 5 20-25 Striscia la notizia 20.40 Film:	Sotto accusa	tal, 17.20 Febbre d amo-re, vmes TV 4 vesti 18.00 Variete: Ceravamo tan-to amati 18.30 Kviz: Gioco delle coppie 19.15 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.30 Primavera 20 30 Film: Un uomo, una don-	Festa a sorpresa, 17.00 A-Team - Volo 267 rispon-dete, 18.00 MacGyver -Un pendaglio di guai 19.00 Odprti studio 19.30	Studio šport in vreme 19.40 Kviz: Il gioco dei 9 20.30	Film: Belva di guerra	Massimo Serato) 22.15 Rubrika o zdravstvu 22.45 Film: Febbre da cavallo (kom., It. 1976, r. Steno, i. Luigi Proietti, Enrico Montesano)		10.45 Telefriuli non stop 14.00	Dok: Yellowstone 15.30	Košafka B 1 17.00	Ena rastlina na dan 18.05 Nad.: La padroncina 19.00	Večerne vesti 19.30	Risanke: Čebelica Maja 20.00	Rubrika: Parliamone	4-V.vJV 1 Ul ULliGj 1.1 *-4|	14..JU, a u.uu, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi;
(dram., ZDA 1988, r. Jo-nathan Kaplan, i. Jodie Poster, Kelly McGillis) 22-45 Aktualno: Scene da un matrimonio 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1-20 Striscia la notizia 1-	35 Nan.: Simon Templar 2-	15 Nočni spored			TMC			
	na e un bambino (dram., ZDA 1983, r. Dick Ric-hards, i. Martin Sheen) 22.30	Variete: Buonasera 23.30	Film: Il mago Houdini (dram., ZDA 1953, r. Ge-	(vojni, ZDA 1988, r. Kevin Reynolds, i. George Dzundza, Jason Pa trie) 22.40 Nanizanka: I vicini di časa - Il mio canto libero	8.30 Nanizanke: Batman, Ai confini delLArizona 9.55 Zimske olimpijske igre ženski veleslalom (1. tek 11.10 Nad.: Vite rubate 11.45 Variete: Kosilo z Wilmo	zi.uu rum: La vita agra (Kom. It. 1963, r. C. Lizzani, i Ugo Tognazzi) 22.45 Nočne vesti 23.15 Rubrika o motorjih		14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program.
		23130 Nan.: Venerdi 13 - Lo			TELE 4	RADIO OPČINE
	orge Marshall, i. Tony Curtis, Janet Leigh) 1.40 Programi non stop	spaventapasseri 0.40 Odprti studio in šport 1.15 Nočni spored	12.30 Nanizanka: Get Smart -L'agendina nera 13.00 Dnevnik in šport		Se povezuje s sporedi Italia 1 Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi	7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst.
Slabšanje stanja v kovinski industriji - brez naročil v HFE
Jutri triurna splošna stavka v podjetjih kovinske predelovalne stroke na Goriškem
Tradicionalni koledarček Zelenega križa v Gorici
Že dalj časa je govor o zaostrovanju razmer v gospodarstvu. Ne samo v trgovini, oziroma terciarnih dejavnostih kot posledici dogodkov v sosednji državi in premikov na Vzhodu, ampak tudi v industrijskem sektorju. V velikih podjetjih z državno udeležbo na Tržiškem so težave izvirajoče tudi iz presežka delovne sile, skušali ublažiti in omejiti s predčasnimi upokojitvami. Težave pa se v zadnjem času kažejo tudi v zasebnem industrijskem sektorju, zlasti v tistih podjetjih, kjer so bili skopi z investicijami ali niso imeli za to dovolj sredstev in v tistih podjetjih, ki so glede prenove proizvodnje ali ponovnega pridobivanja tržišča obstala nekako na pol poti.
Stanje se naglo slabša posebej v podjetjih kovinsko predelovalne stroke. Zato so sindikati kovinarjev FIM—CISL, FIOM—CGIL in UILM—UIL za jutri oklicali triurno stavko v vseh kriznih podjetjih. Stavka bo od 9. do 12. ure, stavkajoči pa se bodo zbrali v Gorici, kjer bodo v sprevodu odšli na Travnik in kjer bo zborovanje. Delegacija delavcev in sindikalistov se bo pogovarjala tudi s predsednikom pokrajine Saccavinijem,
goriškim županom in morda še s kom.
Kakor so nam povedali v pokra-j inskem vodstvu sindikata CGIL—FIOM je trenutno najbolj zaskrbljujoč položaj v tovarni kontejnerjev HFE (bivša tovarna Inteco), vendar pa ni lahko niti delavcem v bivšem Safogu, ter v nekaterih manjših obratih v Ro-mansu.
V	tovarni kontejnerjev v industrijski coni pri Sovodnjah, kjer je-trenutno zaposlenih (delavci in uradniki) okrog 110 uslužbencev, se že nekaj časa poslužujejo redne dopolnilne blagajne. Glavni problem je menda pomanjkanje novih naročil.
V	tovarni naj bi izdelali še okrog petsto kontejnerjev, potem bodo morali proizvodnjo ustaviti,
če si ne bodo medtem uspeli zagotoviti naročila s strani Tržaškega Loyda za okrog 4000 kontejnerjev. Drugih naročil, kot je slišati, nimajo.
Proizvodnjo v tovarni so obnovili sredi leta 1989 tudi z izdatno pomočjo Dežele. Takratni poseg se utegne razvodeniti v kolikor ne bo ustreznega odgovora. Ob tem velja zabeležiti še eno ugotovitev: na svetovnem tržišču kontejnerjev trenutno ni občutiti posebne krize.
V tovarni Setra v Romansu opozarjajo da težave izvirajo zaradi viške delovne sile. Na okrog 75 delavcev naj bi jih od 15 do 20 vpisali v dopolnilno blagajno, vendar kot se zdi, brez jasnega načrta za preureditev in racionalizacijo proizvodnje.
Tudi zadeva glede bivše tovarne Safog v Gorici se še ni premaknila z mrtve točke, saj vodstvo podjetja (v Čedadu) vztraja pri prvotnem načrtu, da bi delavce iz Gorice preusmerili v druge tovarne, v livarni pa naj bi proizvajali samo zahtevne odlitke.
Na sliki - foto Klemše - tovarna HFE in morda zadnji kontejnerji, ki so jih to izdelali
Te dni je Zeleni križ — humanitarna ustanova, ki prav letos beleži častitljiv jubilej, 70—letnico delovanja, poskrbela za izdajo tradicionalnega žepnega koledarčka. Gre za knjižico, ki na naslovnici spominja na jubilej in ki na 130 straneh malega (žepnega) formata prinaša, poleg reklamnih oglasov, vrsto koristnih informacij, naslovov, seznam ulic itd. Obenem s sporočilom o izidu koledarčka, odgovorni pri Zelenem križu prosijo za podporo in sodelovanje občanov.
Pogovor s pokrajinskim odbornikom dr. Mirkom Spazzapanom
Mladinska konzulta - stvarnost
DSL obtožuje KD in PSI zaradi vsiljene obvoznice
Jutri se bodo na sedežu Pokrajine zbrali predstavniki krajevnih uprav ter raznih ustanov in združenj z Goriškega, da bi se dogovorili o ustanovitvi pokrajinske mladinske konzulte. Gre za pomemben korak na poti uresničevanja enega glavnih sklepov prve pokrajinske konference o mladinski problematiki, ki je bila 7. t. m. v Gorici. Da bi kaj več zvedeli o vsem tem, smo se obrnili na pokrajinskega odbornika za šolstvo, obmejne stike in mladinsko problematiko dr. Mirka Spazzapana, ki je bil glavni prireditelj konference in je zdaj seveda v prvi osebi tudi zadolžen za uresničevanje njenih sklepov.
Gospod odbornik, kako ocenjujete rezultate 1. pokrajinske konference o mladinski problematiki?
Glavni namen konference je bil postaviti temelje skupni strategiji, ki naj bi jo vodile krajevne uprave ter zainteresirane ustanove in organizacije na mladinskem področju. Mislim, da smo ta cilj tudi dosegli. Na konferenci smo se namreč prvič zbrali predstavniki pokrajinske in občinskih uprav, krajevne zdravstvene enote, šolskega skrbništva ter raznih mladinskih organizacij in združenj, da bi se s skupnimi močmi in sistematično lotili problemov mladih, ki so doslej ostajali v ozadju ali pa so bili v najboljšem primeru prepuščeni dobri volji posameznikov ali posameznih skupin in ustanov. Pri tem mislim npr. na KZE, ki pri nas že dalj časa uspešno vodi centre za mlade v težavah, na pobude nekaterih občin in raznih mladinskih organizacij, pomembno pa je, da so na konferenci sodelovale tudi šolske oblasti, saj šola ostaja slej ko prej tista ustanova, ki dejansko edina seže do vsakega mladega človeka, in to ne na površinski način, kot se večkrat dogaja z društvi.
Kateri so bili glavni sklepi konference?
Na konferenci smo odobrili resolucijo, s katero smo pozvali deželno upravo, naj tudi spričo pomanj-
kanja ustreznega normativa na vsedržavni ravni odobri okvirni zakon o mladinski problematiki, ki naj med drugim natačneje opredeli pristojnosti krajevnih uprav na tem področju, ter naj v enem izmed svojih že obstoječih odborništev določi odgovornega za to področje. Šlo bi za pomembne premike in dejstvo, da se je naše konference udeležil tudi deželni odbornik za socialno skrbstvo Calandruccio, nam daje upati, da naš poziv ne bo naletel na gluha ušesa. Poleg tega smo na konferenci sprejeli obvezo, da bomo ustanovili pokrajinsko mladinsko konzulto.
Kakšno funkcijo naj bi ta konzulta pravzaprav imela?
Izražala naj bi potrebe in zahteve mladih ter na pokrajinski ravni koordinirala delovanje na mladinskem področju. Sicer pa bomo njene cilje in delovanje natančneje določili na sestanku krajevnih upraviteljev ter predstavnikov ustanov in organizacij, ki sem ga sklical za jutri, 20.t.m. Marsikaj bo tudi odvisno od finančne razpoložljivosti. Prav v teh dneh smo v pokrajinskem odboru odobrili triletni načrt za delovanje na mladinskem področju, ki ga bom predložil ministrstvu za zdravstvo.
Se pri vsem tem delovanju mar ne postavlja tudi problem javne rabe slovenščine?
Da. Bodisi zato, ker so pri teh pobudah neposredno soudeleženi tudi pripadniki naše narodne skupnosti na Goriškem, pa čeprav na mogoče premalo izrazit način, bodisi zato, ker so vse te pobude odprte sodelovanju z ustreznimi dejavniki onkraj meje. V naravi samih stvari je torej tudi potreba po javni rabi slovenščine. Prepričan sem, da bo v kratkem dozorela.
Prav v dneh, ko se je razvnela polemika okrog neodposlanega pisma deželi, zaradi česar goriška občina ne bo mogla več vplivati na značilnosti bodoče obvoznice pri Štandrežu, je župan Tuzzi potrdil, da je z deželne uprave prejel načrt podjetja C osma iz Vicenze, ki je dobilo v zakup gradnjo ceste. Vrednost investicije znaša 8 milijard 170 milijonov lir. Načrt preverjajo sedaj občinski tehniki in ga bodo šele nato lahko vzeli v pretres odborniki in svetovalci. Komisija za javna dela bo morala oceniti, ali se načrt ujema s svoj-čas oblikovanimi smernicami glede zaščite okolja, ki jih je dal občinski svet. Vprašanje pa je, kaj bo lahko naredila občinska uprava, če načrt ne bo ustrezal tem pogojem. Za morebitno odpoved, prilagajanje načrta ali zamude pri njegovi realizaciji bi namreč gradbeno podjetje lahko zahtevalo težko odškodnino.
Afera okrog obvoznice je predmet ostrega tiskovnega poročila mestnega odbora DSL, ki ponavlja nasprotovanje gradnji nepotrebne in za okolje škodljive ceste. Namesto nje naj bi problem prometa skozi Štandrež rešili v dogovoru z rajonskim svetom morebiti z razši-
Rajonski svet za mestno središče pisal občinski upravi in nadzorništvu za kulturne dobrine
Več pozornosti pri obnavljanju starih poslopij
Podobno kot druga mesta z zgodovinsko zanimivim mestnim jedrom, je tudi Gorica v zadnjem desetletju odločneje stopila na pot obnavljanja pomembnih zgodovinskih poslopij. Med poslopji, ki so jih že obnovili ali je v teku njih obnova, bi lahko našteli cerkvico sv. Duha na gradu, palači Dorn-berg-Tasso in Morassi (obe iz 16. stoletja) prav tako v grajskem zaselku, palačo Rabatta v istoimenski ulici, palačo Lenassi v Ul. Marconi, cerkev sv. Antona pa še številna druga poslopja v Raštelu, na Travniku, v ulicah Monache, Marconi, Morelli, Carducci itd.
Vse to delovanje tako javnih uprav kot zasebnikov je gotovo hvalevredno, saj prispeva k oživljanju starega mestnega jedra in k ohranjevanju kulturne dediščine, ki se uteleša tudi v obnavljanju zunanje podobe teh mestnih predelov. Prav v tem pogledu pa utegne biti obnavljanje tudi nevarno, ko se zaradi ekonomskih in drugih razlogov ne posveča zadostna pozornost prav ohranjevanju kulturne in arhitekturne de-
diščine. Na to vprašanje je te dni opozoril rajonski svet za mestno središče, ki je na svoji zadnji seji po daljši razpravi odobril poziv, ki so ga v dopisu naslovili tako občinski upravi kot Pokrajini in pokrajinskemu ter deželnemu uradu nadzorništva za kulturne dobrine v Gorici in Trstu.
Povod za pismo je bržkone bilo porušenje pročelja kompleksa hiš v končnem delu Ul. Rabatta. Prav tam zraven so jeseni pod več plastmi ometa nad skoraj 4 m visokim portonom hiše št. 20 našli letnico 1535. Odkritje .in primerjava z drugimi viri istih let je zgodovinarjem ponudilo nove podatke o tem, kakšen je takrat bil vhod v mesto. Podjetje, ki sedaj v Ul. Rabatta obnavlja več poslopij iz konca 17. in začetka 18. stoletja, je sicer sprva zavarovalo pročelje z zidarskimi odri, kar pa ni bilo dovolj in so morali ob sočasnem globokem izkopu v notranjem delu kompleksa porušiti tudi pročelje, ki se je sicer podiralo že samo. Takih primerov je še in še, opozarja rajonski svet in ugotavlja, da
niso neizbežni, pač pa bi jih lahko z drugačnim pristopom do del in tesnejšim nadzorstvom pristojnih javnih organov lahko preprečili. V ta namen priporoča tesno sodelovanje nadzorništva za kulturne dobrine z občinsko upravo in gradbenimi podjetji pri obnavlja-
nju vseh za Gorico značilnih in dragocenih stavb (pismu so priložili Cossarjev seznam iz leta 1920, ki jih našteva več kot sto).
Na sliki (foto Marinčič) od kompleksa starih hiš v Ul. Rabatta se je ohranil le majhen del pročelja v ozadju
ritvijo že obstoječe poti ob Soči. Ostra je ocena delovanja bivšega župana Scarana. Njegovo delovanje in delovanje občinskega odbora, trdi mestni tajnik DSL Oliviero Furlan, dokazujeta, da so hoteli za vsako ceno vsiliti "faraonsko" obvoznico brez posvetovanja z občinskim svetom, ki je sedaj postavljen pred izvršena dejstva. KD in PSI - stranki, ki sta se najbolj zavzemali za obvoznico - se spričo tako nedemokratičnih upravnih postopkov ne moreta sedaj nedolžno skriti za odločitve dežele, pač pa morata prevzeti svoje odgovornosti za vsiljeno obvoznico.
■ Policija je na gradbišču v Ul. Torriani aretirala 30-letnega Edo-arda Saulija iz Gorice brez stalnega bivališča. Mladenič je predvčerajšnjim stopil na ekskavator. V bojazni, da bo pognal težak stroj, so navzoči poklicali policijo. Sauli je agente sprejel z nožem v roki in jim grozil, naposled pa so ga onesposobili in aretirali zaradi upiranja.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da danes zapade rok za prijave za pustovanje. Prijave za izlet ob 8. marcu pa sprejemajo še do 26. t.m.
Radio Trst A bo danes v oddaji Na goriškem valu ob 13.30 oddajal kulturne in športne novice, poročilo o dveh novih pesniških zbirkah, pogovor s Francom Jurijem o njegovi knjigi vinjet in zvočne zapise s Prešernovih proslav na učiteljišču, v Podgori, Štandrežu in Sovodnjah. Ob koncu se bo Rudi Pavšič pogovarjal z Edmundom Košuto o mladinski problematiki.
kino
Gorica
VITTORIA 19.45-22.00 »Mississippi ma-sala«. Rež. Mira Nair.
CORSO 17.30-22.00 »La famiglia Ad-dams«. A. Huston in C. Loyd.
VERDI 18.00-21.15 »JFK. Un caso ancora aperto«.
Tržič
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava
»Dodiči cenerentole«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska 1, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. Cosulich 117, tel-711315.
__________pogrebi____________
Danes, 9.20, Arturo Braida, iz bolnišni' ce San Giusto v Gradišče, 13.15, Giovah' ni Gerin, iz splošne bolnišnice v Romans-
ki
Pisatelja Marjana Tomšiča primorskim bralcem ni potrebno posebej predstavljati, saj nas njegove knjige, ki pretežno črpajo skrivnostno in lirično substanco istrske pokrajine, navdušujejo že vrsto let. Za svoji dve odlični deli Kažuni in Ostrigeca, je letos prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Prav slednje priznanje je bilo povod za pričujoči razgovor.
Literarni teoretiki so te označili za »magičnega realista«. Kaj si predstavljaš pod tem pojmom?
Literarni urednik Andrej Blatnik je na zavihek moje knjige Kažuni zapisal: »Magični realizem: Južna Amerika ima Margueza, mi pa imamo^ Marjana Tomšiča.«
Če je za magični realizem značilno prepletanje stvarnosti s fantastiko - potem bi moje pisanje, posebno to istrsko, lahko tako poimenovali. Seveda se ne morem primerjati z Nobelovcem G. Marguezom! Moj magični realizem je inačica njegovega, ni pa nikakršno posnemanje, saj sem bral roman Sto let samote šele potem, ko so bile moje knjige z istrsko tematiko že napisane, razen drugega dela Šavrink.
Zame je magični realizem prav to: prepletanje stvarnosti z irealnostjo, pri čemer se obe sestavini dopolnjujeta in na poseben način razlagata zakonitosti življenja. Torej ne gre za kaotično mešanje enega in drugega.
V čem je poslanstvo literature?
Literatura (in umetnost sploh) prebuja v človeku hrepenenje po drugačnem svetu. Gre tudi za estetske, notranje užitke. Torej za duhovnost, za poduhovljanje. In za protiutež pogoltni tuzemskosti. In tudi za resnico, da človek ne živi samo od kruha, ter za spoznanje, da brez sanj ne moremo biti srečni. Morda je literatura iluzija. Toda življenje brez iluzij je strašna praznina. Je cinizem. Je notranja smrt. Literatura je torej upanje, vizija in moč, s katero premagujemo logiko želodca in pesti.
Poznamo pa tudi antiliteraturo; pisanje, ki zanika sanje, ki ne priznava hrepenenja in Lepote, ki se identificira s plazenjem po blatu življenja...
Kako se znajde pisatelj v današnjem svetu, kjer praktično ni več prostora za poetične ekskurze v neznano?
Nekomu sem pred kratkim kot posvetilo v knjigo zapisal: »Duhovni ognji ugašajo, svet postaja vedno bolj tuj in mrzel.« To je resnica. Pojavljajo se lažni ognji... In nam, rojenim sanjačem, je na takšnem svetu Vedno bolj tesno in tudi sanje o Le-
pem postajajo moreče. Kako se znajdemo, kako se bomo znašli? Morda se bomo morali prebuditi. To pomeni, da se bomo morali boriti, da se bomo morali naučiti boriti se. Si že slišal za lirične bojevnike? Obstajata dve možnosti: konkreten boj ali pa gandijevska poza. Ne vem. Strah me je, čutim grozo pred ljudmi, ki so že podobni računalnikom in pred družbo, ki postaja brezobzirno preračunljiva.
Naše okolje je nabito z negativnimi, celo samouničevalnimi energijami, ki pisatelja odmikajo od fikcije in ga silijo, recimo, med politike. Kako si uspel ohraniti tako čisto pisateljsko držo v teh burnih časih?
Tudi mene je vleklo v politiko. Mislim na čas, ki smo ga poimenovali »slovenska pomlad«. Pa sem imel prijatelja, ki me je ostro opozarjal, naj tega ne storim. In spomnil
sem se, da znam dobro opravljati le dve stvari: pisati in biti mentor. Kadarkoli sem poskušal kaj drugega, sem ga polomil, sem si naredil škodo. Umetnik, če je res tako rojen, ne more biti uspešen politik. Politiki so stvarni, zviti, preračunljivi, potopljeni v svet hudih strasti in oblastniške omame - a umetnik je sanjač in po svojem bistvu duhovno bitje. Kaj naj torej takšno bitje dela med politiki?
V zadnjih letih si svoje umetniške aktivnosti celo stopnjeval, saj knjige kar »padajo« od tebe. Kako ti to uspeva? Kako ustvarjaš in kje?
Nobena knjiga ni od mene kar tako padla; pri vsaki sem pošteno garal. Ker sem se v zadnjem času popolnoma predal pisanju, sem pač več napisal. Imel sem, in še imam, izredno ustvarjalno obdobje. Živim v samoti in v tišini poljske hišice, ki ji pravim »kažeta«. Prodal mi jo je
pesnik in mislec Vlado Šav, za kar mu bom vedno hvaležen.
Čisto praktično vprašanje: se da od pisateljevanja spodobno živeti?
Kaj pomeni spodobno? Bom ilustriral: za štiri leta star avtomobil (zdaj jim ima že deset) sem dal honorar od dveh knjig...
Rad bi slišal tvoj komentar o škandalu, ki ga je uprizoril Novi kolektivizem, ko je zavrnil nagrado.
To sploh ni bil škandal. Bil je spektakel! Nič hudega, nič takšnega za današnji čas. To smo počeli tudi mi, ko smo bili mladi. Žal takrat še ni bilo demokracije in je bilo junaštvo še ta pravo junaštvo. Vse je bilo smrtno resno. Nismo se posvetovali z računalniki. Le svoje srce smo poslušali. Kakšna romantika!
Kaj ti pomeni nagrada?
Osebno mi pomeni veliko obremenitev, saj me trga iz moje ljube samote in tišine in proč od narave. In še vedtio sem skeptičen do uradnih priznanj in nagrad. Prave nagrade in prava priznanja se podeljujejo neopazno in na skrivnosten način. Vseeno pa sem vesel, ker je Ljubljana tako vendarle dala priznanje Istri in istrski kulturi. To mi veliko pomeni.
Tole bi spadalo bolj na začetek: kako je Staj ere priromal v Istro, se zaljubil v ta čudoviti košček sveta in sklenil, da ga ovekoveči v literarnih stvaritvah?
Nisem sklenil, to mi je bilo dano, nastalo je samo po sebi. O moji ljubezni do Istre pa ne bi govoril, saj te ljubezni skoraj nihče ne razume. Ljubezen, naj bo stvarna ali duhovna, je skrivnost. Saj se ne zaljubiš z razumom, ampak s srcem. Globine srca pa so neskončne in - božje.
Ali ni nemara Istra metafora za beg iz brutalne realnosti, ki nas moreče spominja, da na svetu boj med dobrim in zlim še zdaleč ni končan?
Boj med dobrim in zlim je večen. To je kozmični princip. Tudi Marjo Boškin, »junak« Oštrigece, se po smrti ponovno pojavi na eni od istrskih cest; boj se znova začenja. To je čar bivanja. Brez bipolarnosti sploh ne bi bilo ničesar. Ne bi bilo življenja. Gre za skrivnost prepletanja svetlobe in teme...
Glede Istre, ki bi naj bila metafora za beg iz realnega sveta, pa tole: televizijski portret sem končal s stavkom: »Zame je Istra ena sama pravljica«. Ne vem, če je kdo razumel tako, kot sem mislil: Pravljice še zdaleč niso samo pravljice. So metafora za boj med dobrim in zlim; in ta boj je trd, krut, strašen. Res na koncu vedno zmaga Dobro. Hvala Bogu, da je tako. Toda za zmago Dobrega nad Zlim, za zmago življenja nad smrtjo, se je treba boriti. Za to je treba tudi umreti in se ponovno roditi. V novo pravljico. In vse se spet začenja. Ne v isti spirali; v novi, ki pa je nadaljevanje prejšnje...
Kaj trenutno pišeš, katerega novega dela se lahko veselimo?
Pišem istrske pravljice.
Kaj meniš o prihodnosti slovenske države?
Istrska ljudska pisateljica Marija Franca mi je dostikrat rekla: »Če človek ne spoštuje samega sebe, naj ne pričakuje, da ga bodo spoštovali drugi!« To je živa resnica. In z nami je točno tako: če se bomo dajali v nič in če se ne bomo spoštovali kot ljudje in kot člani raznih strank, se bomo osmešili in izgubili pridobljeno spoštovanje. Zelo si želim, da nas ne bi zaslepile strasti prav zdaj, ko nam gre za biti ali ne biti. Če smo bili modri in močni v vojni nevarnosti, moramo biti takšni tudi v sedanji - gospodarski vojni. Prva bi nam porušila domove, ta pa nam lahko uniči prihodnost.
Moramo dojeti skrivnost igre nasprotij; ta ne obstaja za uničenje nacije, temveč za ustvarjanje življenjske moči naroda!
Razgovor pripravil JOŽEK ŠTUCIN
Področno tekmovanje za Cankarjevo priznanje
Slavistično društvo v Trstu sporoča, da bo področno tekmovanje za Cankarjevo priznanje v soboto, 22. februarja, na tržaškem liceju France Prešeren. Tekmovanje se bo začelo ob 8.30 in bo letos potekalo pod geslom Materinščina — temelj mojega spoznavajo in izražanja.
Predvidene so tri tekmovalne stopnje. V prvo spadajo učenci tretjih razredov nižjih in prvih razredov višjih srednjih šol; druga stopnja je za učence predzadnjih razredov višjih srednjih šol, tretja stopnja pa za maturante. Vabljeni so dijaki in mentorji s Tržaškega in Goriškega.
Pirandellova Igra vlog navdušila le proti koncu
Tudi dovolj duhovite predstave se na odru vedno ne razživijo
»Slučaj je kot sveže jajce,« pravi Leone Gala, eden od treh protagonistov Pirandellove drame II giuoco delle parti (Igra vlog), »če nanj nisi Pripravljen, prileti vate in se ti razkaže po obleki ali pred nogami, če Pa si pripravljen, ga z lahkotno kretnjo ujameš in izpiješ. Zato moraš svoje življenje nastaviti na trden tečaj, ki ti ga še tako silovit in nepričakovan slučaj ne bo zrušil.«
Leone Gala je zase izbral zares trdne tečaje, čeprav zaradi tega živi nekako na robu življenja. Življenju Pravzaprav ne nudi nikakršnega odpora. Brez ugovora je odšel od žene Lilie in ji tako omogočil, da se svobodno sestaja z napol uradnim ljubimcem Guidom Venanzijem. Toda Silia se kljub temu, ali prav zaradi toga, čuti utesnjeno, saj jo svoboda, ki ji jo pušča mož, pogojuje, in se noče zato maščevati. Odlična priložnost se ji ponudi, ko štirje pijani rnladi gospodje vdrejo v njeno stanovanje, ker so jo zamenjali za prostitutko Pepito iz sosednje hiše. kljub opravičevanju Silia zahteva nd moža, da enega od njih izzove na dvoboj. Leone na to pristane, saj mu njegova vloga moža narekuje, da 'rani ženino čast, in celo zahteva od t^uida, da mu bo za sekundanta. Ta Se sprva obotavlja, nato pa poželjivo ^agrabi priložnost, da bi se odrešil .ekmeca, in za dvoboj določi najtežja Pogoje, čeprav je nasprotnik znan , 1 izredno dober mečevalec. Kak-sn° presenečenje, ko na dan dvobo-ld Leone Gala mirno razloži, da je z izzivom na dvoboj opravil °lžnost, ki mu jo narekuje vloga hfadnega moža, dvoboj sam pa spa-
da v vlogo, ki jo mora odigrati njegov namestnik - ljubimec.
Kljub duhovitemu paradoksu, na katerem sloni Pirandellova drama, jo je na krstni predstavi leta 1918 s slavnim Ruggerom Ruggerijem v vlogi moža občinstvo hladno sprejelo in tudi pozneje ni imela pravega uspeha, vse do leta 1965, ko jo uprizorila skupina Giovani z Romolom Vallijem in Rossello Falk v režiji Giorgia De Lulla.
Vzrok za neuspeh je bil po avtorjevem mnenju v tem, da občinstvo prvega dejanja ni razumelo, medtem ko je drugo in tretje nagradilo s toplim aplavzom. Isto usodo doživlja tudi postavitev Sardinskega gledališča v režiji Beppeja Navella s Paolom Bonacellijem, Carmen Scarpitta in Giannijem Garkom v glavnih vlogah. Pirandellovi sodobniki prvega dejanje morda niso razumeli, ker je bila tematika zanje premo-derna in zato prevznemirljiva, za tržaško občinstvo pa bi lahko trdili, da čisto preprosto ni razumelo, kaj je sploh govoril Paolo Bonacelli kot Leone Gala, predvsem zaradi neizrazitega podajanja, medtem ko sta bila ostala dva protagonista bolj živa in razumljiva. Ko v drugem delu stopita na oder še Leonejev služabnik in prijatelj zdravnik, ki s svojo komičnostjo poudarjata dramatičnost paradoksalne situacije, se tudi občinstvo razživi in na koncu še dokaj zadovoljno zaploska.
Posebej gre še omeniti nevtralno svetlosivo sceno in kostume Luigija Perega, ki spominjajo na filme iz 30. let, kar v bistvu poudarja časovno nedoločenost. Predstava bo na sporedu v gledališču Cristallo do nedelje.	lbov)
Z deli iz domače zbirke in nekaterimi izposojenimi umetninami
Slikarstvo in kiparstvo v mestu Sveva in Sabe na nadvse bogati razstavi v Muzeju Revoltella
Od oktobra in vse do konca marca bo v prostorih mestnega muzeja Revoltella na ogled razstava z naslovom: II mito sottile - slikarstvo in kiparstvo v mestu Sveva in Sabe. Muzejska zbirka hrani veliko priznanih umetnin iz tega stoletja. Pobuda za razstavo, ki bi to bogastvo ovrednotila, je sicer nastala že pred leti. Prvoten namen prejšnje uprave je bilo prav odprtje muzeja, ki je predolgo bil zanemarjen ter ovrednotenje neprecenljivega bogastva zbirke preko razstave.
Sedanji upravi niso zadostovala zgolj dela iz domače zbirke moderne umetnosti, želeli so koreniteje obdelati likovno ustvarjanje v Trstu z nekaterimi posojili iz drugih zbirk in tako na bolj emblemtičen način prikazati značilen likovni izraz za tukajšnje ustvarjalce v prvi polovici tega stoletja. Kot za prejšnjo razstavo o umetnosti iz 19. stol., tako je tudi za to priložnost prevzel vodstvo razstave prof. Roberto Masiero. Izbrali so za ogled dvesto slik štiridesetih avtorjev. Na razstavi so prisotni vidnejši protagonisti literarnega dogajanja tiste dobe: Joyce, Svevo, Stuparich, Michelstaedtder, Saba, Giotti, ki potrjujejo kozmopo-litizem tistih časov.
Razstava nedvomno prikazuje raznolikost usmeritev ter visoko kakovost razstavljenih slik. Gledalec pa je kljub temu zbegan: slike so na nekaterih stenah prenakopičene, obešene sicer po vsebinskem kriteriju, a ne jemljejo v poštev vidnega prostora, ki ga vsaka slika zahteva, da pride do izraza, še posebno pri velikih formatih.
Dinamična notranja ureditev prostorov prenovljenega dela muzeja po načrtu slavnega arhitekta Scar-
Avtoportret Maria Lannesa
pe bi zahtevala prožneje speljano pot gledalcu. Razstava se namreč razpleta po štirih nadstropjih, prostor je že itak asimetričen, tako lahko nepreglednost v razporedu slik zlahka zavede obiskovalca.
Poseben čar je od vedno preveval skicerke umetnikov: svežina idejnega trenutka prežeta s poezijo pride največkrat do izraza v vsej svoji popolnosti prav v teh dragocenih albumih. Pripravljalce razstave je posebej pritegnil napis slikarja Gina Parinija »11 mondo 6 la«, ki ga je spremljela puščica čez vrsto izrisanih streh. Prav v napisu s puščico so zasledili bistvo miselnosti tiste dobe v Trstu - zasledovanje realni-ega sveta za obzorjem. Na lepakih in naslovni strani bogatega kataloga zasledimo spet omenjeni napis: tokrat se v ozadju pojavlja detajl avtoportreta Maria Lannesa, ki simbolično izničuje časovno kompo-
nento. Oblikovalci so podobi iz-strigli oči in s tem dodatno odvzeli možnost objektivnega vpogleda.
Video, ki ga je za razstavo pripravil Aldo Castelpietra, nam prikazuje odlomke filmskih posnetkov in dokumentov, ki nas popeljejo za nekaj desetletij nazaj in nam pomagajo odkriti vzdušje tistih časov.
Pričakovan in nevsakdanji dogodek je nedvomno postavitev konstruktivističnega ambienta iz leta 1921 na osnovi fotografske dokumentacije. Tržaške konstruktivistična skupina dolguje svoj eklekticizem in pristop do likovnega ustvarjanja, ki jo vzdiguje na evropsko raven, izjemni osbnosti Avgusta Černigoja. Njegova močna osebnost, živahnost in nenehna ustvarjalna aktivnost so mu omogočile stalne stike z evropsko avantgardo in tako znatno obogatile takratno tržaško likovno ustvarjanje z novimi spodbudami. Konstruktivistični Raum se nam predstavi kot sinteza kulturnega izkustva, ki je v Černigoju dozorelo med potovanji po Evropi in nam obenem nakaže nove možnosti za umetniški razvoj. Pri nelahkem rekonstrukcijskem delu je veliko pripomogel ljubljanski Arhitekturni muzej, predvsem pa avtor številnih esejev in publikacij o konstruktivizmu Peter Krečič.
Poseben odsek razstave je posvečen uporabni umetnosti. Kot je umetnostni kritik Carlo Milič zapisal v katalogu, je gradivo po raznolikosti in oblikovnem bogastvu vredno posebej zamišljene razstave. Naj omenim le slavne lepake Marcella Dudovicha, s katerimi si je pridobil tako domačo publiko kot ugled širše italijanske javnosti.
JASNA MERKU
Sacchijevi azzurri proti San Marinu
Dvojna vloga Baggia
Danes polfinalni tekmi Koračevega pokala
Boj Radja-Sabonis
Nenadna smrt mladega odbojkarja
De Napoli pazljivo posluša Sacchija
MILANO MARITTIMA (Ravenna) Pristaš cone Arrigo Sacchi daj a izbrani vrsti italijanskih nogometašev v teh dneh na treningih v Romagni novo lekcijo, danes pa bodo imeli azzurri proti sicer skromnemu San Marinu izpit (ob 15. uri), na katerem bodo skušali pokazati, ali so pridni učenci. Prijateljska tekma s požrtvovalnimi državljani male republike (ki pa so celih 70' vzdržali pritisku Škotske) ima sicer še drug, manj »plemeniti« namen: omogočiti Vialliju, da prestane mednarodno diskvalifikacijo, tako da bo smel 25. marca v Turinu igrati na veliko bolj pomembni prijateljski tekmi z Nemčijo, ki bo dosti bolj verodostojen test v pričakovanju začetka kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu v ZDA.
Sacchi je na včerajšnji tiskovni konferenci že napovedal, da bo danes preizkusil 16 od 19 nogometašev, kolikor jih je izbral za to tekmo. Poleg Viallija si bosta s stopnišč tekmo ogledala še Carboni in Baiano. V prvem polčasu bo Italija igrala z dvema napadalcema, to sta Casiraghi in Baggio, v drugem delu tekme pa bo Casiraghi v konici napada deloval sam, Baggio se bo pomaknil na sredino, na igrišče pa bo vstopil domiselni as Napolija Zola.
Začetna postava azzurrov bo torej sledeča: Zenga, Mannini, Maldini, De Napoli, Costacurta, Baresi, Lentini, Donadoni, Casiraghi, Baggio, Evani, 12 Pagliuca, 13 Carrera, 14, Ferri 16, Bianchi, 17 Zola.
Sacchi je tudi dejal, da ni izbral nobenega nogometaša odlične Parme, ker bi moral izbrati vse, pa še njihovega trenerja, a priznal je, da se zanima za Di Chiaro. Glede dokončnega sklepa UEFA, da bo na bližnjem EP vendarle nastopila reprezentanca Skupnosti neodvisnih držav (bivša SZ), pa je Sacchi dejal, da je tako tudi prav, ker si je moštvo uvrstitev na sklepno fazo EP tudi zaslužilo.
Mladi azzurri danes v Turčiji
SMIRNE — Slab mesec pred prvo četrtfinalno tekmo EP mladih proti Češkoslovaški (11. marca v Trnavi, povratna tekma pa bo 25. marca v Padovi), ki bo veljala tudi za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni, bo italijanska vrsta selektorja Maldinija danes odigrala prijateljsko tekmo s Turčijo.
Francija na Wembleyu ob nepremaganost?
LONDON — Nogometaši Francije, ki so že 35 mesecev nepremagani, bodo drevi pred težko preizkušnjo. V prijateljski tekmi na Wembleyu bodo namreč igrali proti Angliji, ki bo sicer nastopila brez Barnesa, Gascoigneja in Platta.
V Madridu pa se bosta pomerili izbrani vrsti Španije in SND. Za SND bodo igrali isti igralci, ki so si zagotovili nastop na EP na Švedskem.
Koga bo zamenjal Godfread?
FORLI' — Košarkarjem Filanta ne gre najbolje od rok, v A-l ligi namreč delijo zadnje mesto s Trapanijem, zato pa so se odločili, da zamenjajo enega od dveh Američanov, vendar pa še niso povedali, kdo od dveh jo bo skupil. Za sedaj je znano samo ime novega tujca. Gre za 24-letnega in 208 cm visokega belopoltnega centra Daniela Josepha Godfreada, ki je lani igral v ameriški polprofesionalni ligi CBA.
RIM — V tem tednu bodo v evropskih košarkarskih pokalih na sporedu polfinalni boji v evropskem in Korače-vem pokalu.
KORAČEV POKAL: Italijani že imajo zanesljivega finalista, ker je cantuj-ski polfinale povsem italijanski: pomerila se bosta namreč Clear in Scavoli-ni iz Pesara. Domači tabor je pretresla vest o nasilni smrti društvenega zdravnika Roberta Klingerja, ki je bil ubit včeraj v še nepojasnjenih okoliščinah, danes bodo zato igrali s črnim trakom. Clear, zmagovalec lanske izvedbe tega pokala, bo igral brez poškodovanega Tonuta, a forma Bose se vzpenja, zato je trener Frates optimist. Prepičan v zmago je tudi trener Sca-volinija Bucci.
V drugi polfinalni tekmi bo Messag-gero v Rimu gostil španski Forum Valladolid. V ospredju bo dvoboj med centroma Radjo in Sabonisom. Hrvat bo zaradi zloma nosa igral z masko. Rimljani računajo na čimbolj izdatno zmago, ki naj bi jih obvarovala pred pastmi povratne tekme v Španiji.
EVROPSKI POKAL: polfinalne tekme bodo na sporedu v jutri. Ljubljanski Smelt Olimpija bo najpomembnejše srečanje sezone proti Paoku (lan-
Sponsorji obračajo hrbet šprinterki Katrin Krabbe
BERLIN — Diskvalifikacija ne bo nemški atletinji Katrin Krabbe samo pokvarila kariere, povzročila ji bo tudi veliko finančno škodo. Eden od sponsorjev, Isostad, je že odpovedal pogodbo. V taboru Krabbeje pa niso križem rok. Me-nežer sprinterke Jos Hermes je dejal, da bodo tožili atletsko zvezo, če bodo pogodbe šle po zlu.
Po njegovih besedah nameravajo od zveze zahtevati več kot za sedem milijard odškodnine.
Kr asovim namiznoteniškim igralkam se spet odpirajo vrata v L ligo
Za Kras Corium bo srečanje z Oro odločilno
V soboto je ženska namiznoteniška postava Krasa Corium spravila na noge svoje navijače. S prepričljivim izidom 5:3 je premagala najnevarnejšega nasprotnika za napredovanje v najvišjo ligo in se tako oddolžila Latini za edini poraz v jesenskem delu drugoligaškega prvenstva.
Krasovke so nastopile v okrepljeni postavi s Sonjo Milič. Biserka Simoneta je vstala iz bolniške postelje, da bi prispevala k zmagi rdeče-belih. V prvem srečanju je osvojila točko proti Iozzijevi, na drugi mizi je Radovičeva izgubila tretji set s Contijevo. Sledila je tekma med Miličevo in Bosijevo, istočasno je igrala Radovičeva z Iozzijevo. Vse oči pa so bile uprte v prvi par, kjer je bila usoda v rokah Sonje Milič. V zelo napetem dvoboju je bila boljša Bosijeva (št. 14 druga kategorija). Vodstvo Latine 1:2. Po čisti zmagi Monike nad Iozzijevo izenačenje. Nato zopet napeto pričakovanje, ko se srečata Simonetova in Bosijeva. Hitri napadi z obeh strani. Biserka izenači na 15, sledi izenačenje do 18. Vodstvo Bosijeve 18:19: krasovka servira in zgreši servis in zatem gladko zgubi še drugi set. Gostje spet vodijo, z 2:3. Spet je na vrsti Miličeva, ki s šolsko lekcijo odpravi Conte-jevo in Iozzijevo. Višek doseže tekma v boju med Moniko in Bosijevo. Mladinska državna prvakinja s krasno igro spravi na kolena drugokategornico. Monikin doprinos je enkraten. Prava simfonija namiznega tenisa, Krasova uvertura v A ligo. Doprinos k zmagi je seveda delo celotne ekipe in Šercerjeve varovanke so svoje delo zares dobro opravile. Navdušenje skromnega števila občinstva (kar je postala navada zadnja leta, odkar Kras nastopa v 2. ligi) je ob velikem uspehu krasovk brezmejno. Po mnenju mnogih je bila to najlepša tekma prvenstva.
Krasovkam se vrata v 1. ligo ponovno odpirajo. Manjkata še dve tekmi. O prestopu bo odločalo srečanje z Oro. Kras Corium se bo z njo spoprijel konec tega tedna, Latina, ki sedaj zaostaja za našimi za štiri točke, v zadnjem kolu. Latina je nedvomno favorit prihodnjega kola proti zadnjeu-vrščenemu Campomaggiore, medtem ko v konici prvenstva čaka krasovke težja tekma proti postavi San Giovanni XXIII iz Ternija. Kot je znano, se je Ora v povratnem delu okrepila s tujko, ki gladko zmaguje proti vsem. Z Oro bodo krasovke igrale doma, v Terni pa nameravajo organizirati avtobus navijačev, kajti Krasova dekleta v svojih velikih prizadevanjih in uspehih to nedvomno zaslužijo.
KRAS CORIUM - LATINA	5:3
Simoneta - Iozzi 2:0 (21:16, 21:18); Radovič - Conte 1:2 (18:21, 21:9, 11:21); S. Milič - Bosi 0:2 (19:21, 9:21); Radovič -Iozzi 2:0 (21:16, 21:16); Simoneta - Bosi 0:2 (18:21, 6:21), S. Milič - Conte 2:0 (21:17, 21:9); Radovič - Bosi 2:0 (21:17, 21:16); S. Milič - Iozzi 2:0 (21:7, 21:13).
Ostali Izidi 12. kola (skupina B): Azzurra Gorica - Adriatica Libertas San Elpidio 3:5; Auer Ora Platter Bočen -Campomaggiore A Terni 5:1; S. Giovanni XXIII Terni -Karneid 4:5.
Lestvica: Kras Corium 22, Latina 18, S. Giovanni XXIII Terni 16, Auer Ora Platter Bočen 12, Karneid Bočen 10, Azzurra Gorica in Adriatica Libertas San Elpidio 8, Campomaggiore A Terni -2 točki.
MOŠKA B-1 LIGA
Da bi bilo slavje popolno, je tudi Krasova moška postava v gosteh pri Canottieri Lecco slavila zmago z izidom 2:5. Igor Milič je že v uvodnem srečanju, ko je premagal Brac-cionija, napovedal ritem tekme. Kasneje je bil uspešen tudi proti polfinalistu zadnjega turnirja tretjekategornikov, Cap-tiniju. Kot je Marjan Milič zelo dobro igral proti istemu nasprotniku, ki ga je doma celo premagal, tako je popolnoma odpovedal proti Martiniju v predzadnjem srečanju. Mersijev doprinos treh točk je že skoraj pravilo. V zadnjem
Biserka Simoneta
srečanju pa je imel precej dela s nasprotnikom št. 1, Capti-nijem, s katerim je moral odigrati tri sete.
Krašovci so si dve koli pred koncem svojega debitantskega nastopa v prvenstvu B-1 lige matematično že zagotovili obstoj. Z boljšo razliko v setih si delijo 3. mesto z Esedro in Marling Reiffeisnom. Konec tedna se bodo pomerili doma s Evergreen Esedra, ob zaključku prvenstva pa jih čaka najtežja tekma s favoritom za prestop, Milanom.
CANOTTIERI LECCO - KRAS	2:5
Braccioni - I. Milič 0:2 (16:21, 19:21); Captini - M. Milič 2:0 (21:19, 21:14); Martini - Mersi 0:2 (9:21, 19:21); Captini - I. Milič 0:2 (12:21, 19:21); Braccioni - Mersi 0:2 (8:21, 11:21), Martini - M. Milič 2:1 (21:8, 21:2); Captini - Mersi 1:2 (27:25, 19:21, 11:21).
Ostali izidi 12. kola (skupina A): Gallarate - Medical System Pon. Basso Piave 0:5; Milano - Marling Reiffeisen 5:1; Robur et Fides Varese - Evergreen Esedra 0:5.
Lestvica: Milano 24, Medical System Pon. Basso Piave 22, Kras Zgonik, Esedra Collegno in Marling Reiffeisen 12, Canottieri Lecco 8, Gallarate 4, Robur et Fides Varese 2.
Še razveseljiva novica z deželnega turnirja pingponga-šev, ki so prvo leto vpisani v federacijo in ki je bil v nedeljo v Zgoniku. V ženski konkurenci je osvojila prvo mesto krasovka Ivana Stubelj. Na turnirju je nastopil tudi Miran Simoneta, medtem ko sta bila zaradi bolezni odsotna Peter Santini in Nataša Grom. (J.J.)
Tudi borovka Ana Bersan na »stageu« za državno mladinsko reprezentanco
Preglednega treninga kandidatk za italijansko državno žensko mladinsko namiznoteniško reprezentanco se bosta udeležili tudi dve slovenski igralki. Poleg Krasove članice Monike Radovič je namreč prejela vabilo za udeležbo na tem »stageu« tudi mlada borovka Ana Bersan. Dejstvo, da sta med šestimi povabljenimi kar dve Slovenki, predstavlja vsekakor veliko priznanje za zamejski namizni tenis.
Italijanska mladinska reprezentanca šteje trenutno tri že kvalificirane članice, četrta pa bi morala iziti prav iz teh priprav. Sodeč po vrednosti ostalih štirih igralk, ki se bodo v Colognu pri Brescii ves prihodnji teden udeleževale priprav, lahko rečemo, da bo konkurenca izredno močna (saj so 3 igralke že nastopale v mladinski, oz. naraščajniški reprezentanci), kljub temu pa naši igralki nikakor nista brez možnosti, zlasti, če bosta zmogli pokazati svojo pravo vrednost. Upajmo, da bo eni izmed njiju to tudi uspelo, (boj)
skemu zmagovalcu) smel odigrati v lastni tivolski dvorani, kar zna biti za sijajne Ljubljančane lepa prednost. Ob igri bodo bržkone uživali tudi navijači veronskega Glaxa, saj bo njihovo moštvo v drugi polfinalni tekmi tega pokala gostilo sloviti Real Madrid.
Jutri bo na sporedu tudi 13. kolo polfinalne faze evropskega prvenstva.
Camporese naprej
STUTTGARD — Vse boljši italijanski tenist Omar camporese je uspešno začel svojo pot na mednarodnem turnirju ATP v Stuttgardu (milijon dolarjev nagradnega sklada). V prvem kolu je namreč s 6:0, 7:5 premagal nadebudnega, 19-letnega Francoza Santora (50. na računalniški lestvici). Camporese-jev partner v reprezentanci za Davisov pokal, Diego Nargiso, pa je izpadel. S 6:3, 6:3 ga je izločil prvi nosilec skupine Jim Courier, ki je v nedeljo v finalu turnirja v Bruslju izgubil proti Beckerju.
Na sporedu je bil tudi hrvaško-srb-ski dvoboj, v katerem je Ivaniševič s 6:3, 7:6 (7:5^ premagal Živojinoviča. Ivan Lendl (CSFR) je s 7:6 (8:6), 6:4 odpravil Čerkasova (SND).
SCANDICCI — Smrtna kosa vse pogosteje seje med športniki. Včeraj se je izvedelo še za nov tragičen primer, ki je tokrat pretresel odbojkarski svet. Po običajnem ponedeljkovem treningu se je 24-letni Andrea Biondi, član ekipe D lige Scandicci, v slačilnici zgrudil na tla. Kljub takojšnjemu posegu rešilca je nesrečenž izdihnil še pred prihodom v bolnišnico. Usoden zanj je bil srčni napad, točnejši vzroki smrti pa bodo pojasnjeni po današnji obdukciji. Izvedelo se je, da je Biondi-ja 25. oktobra lani med treningom že obšla slabost. Takrat ga je društvo naslovilo na inštitut za športno medicino v Firencah, kjer so ugotovili rahlo srčno nepravilnost, a so mu kljub temu izdali potrdilo o telesni integriteti.
Biondi je bil pravi športni zanesenjak. Ukvarjal se je s številnimi panogami, bil je tudi trener neke ženske šesterke. Čeprav je bil po poklicu uradnik, se je vpisal na visoko šolo za telesno vzgojo.
Danes Oliva - Fernandez
SAN PELLEGRINO — Evropski boksarski prvak v velter kategoriji Patrizio Oliva se bo danes pomeril s Francozom Antoinem Fernandezom. Če bo zmagal, bo Oliva skušal nato aprila ali maja znova osvojiti naslov svetovnega prvaka, ki je zdaj v rokah Američana Blockerja.
Po J mesecih v nogometnem prvenstvu začetnikov
Časten poraz Primorja
UNDER 18
IZIDI 17. KOLA: S. Andrea - Do-mio 0:2, Muggesana - Opicina 1:1, Pieris - Breg 1:0, Edile - Primorje 8:3, Olimpia - Staranzano 1:1, S. Marco - Chiarbola 2:1, Fincantieri -Montebello 0:0.
LESTVICA: Pieris 25, Domio 24, Opicina 23, Muggesana 22, Olimpia in Staranzano 20, BREG 19, Montebello in Fincantieri 18, Edile 15, Chiarbola 12, S. Andrea in S. Marco 8, PRIMORJE 4.
NARAŠČAJNIKI
ZARJA ADRIAIMPEX
- CAMPANELLE	6:0
STRELCI: Nacson (2), Vremec, Jurničič, Denich, Carli.
ZARJA: Liuzzi, Grgič, Denich, Ra-žem, Moreu, Kocman, Jurinčič, Nacson, Vremec, Posega (Plehan, Bella-fontana).
Proti zadnjeuvrščeni ekipi Campanelle zarjani niso imeli težkega dela. Že na začetku so si nabrali prednsot dveh golov, po izključitvi kapetana gostov pa jim je bilo še lažje.
PRIMORJE - FORTITUDO 1:2 (0:0)
STRELEC za Primorje: Digovič
PRIMORJE: Emili, Ferfolja, Husu, Gherbassi, Kuk, Digovič, Zangari, Ostrouška, Luksa.
Naši so v nedeljo igrali zelo borbeno. Nastopili so le v devetih, od teh so kar trije fantje pripadali mlajši kategoriji. Verjetno bi si zaslužili točko, a popolno pomanjkanje napada in velika utrujenost sta v drugem polčasu botrovali dvojnemu vodstvu gostov. Zaradi požrtvovalnosti si pohvalo zaslužijo vsi nogometaši Primorja. (Maksi)
OSTALI IZIDI 15. KOLA: Montebello - CGS 0:4, S. Andrea - Don Bosco 4:1, Portuale - San Giovanni 2:1, Opicina - Olimpia 1:2, Servola -Zaule 0:2.
LESTVICA: CGS 27, Olimpia 25, Portuale 24, Domio 20, ZARJA AD-RIAIMPEX 17, Fortitudo 16, S. Andrea, S. Giovanni in Opicina 15, Zaule 13, PRIMORJE in Servola 8, Don Bosco 7, Montebello in Campanelle 6.
NAJMLAJŠI
PRIMORJE - SAN MICHELE 3:1 (2:0)
STRELCI: Sardoč, Emili in avtogol
PRIMORJE: Husu, Milič, Blažina, Bralni, Miliani, Sardoč, Emili, Turk, Šemec, Kuk, Lukša (Velikonja).
Nadaljuje se pozitivna serija naše enajsterice, ki je zasluženo premagala tudi San Michele. Že po prvem delu so naši vodili z dvema goloma prednosti. Prvi gol je padel po zaslugi Sardoča, drugi zadetek je dosegel Emili, ki je po podaji Šemca hladnokrvno realiziral. Lep poseg Husu) a na koncu polčasa je preprečil zadetek gostov. V drugem delu so domačini igrali obrambno. Vseeno so rdeče-rumeni zaokrožili rezultat s strelom Kuka, ki ga je branilec preusmeril v lastna vrata. Pohvalo zaslužita tokrat vezna in napadalna linija, predvsem pa trener Dušan Bolk, ki je odlično razporedil fante na igrišču. (Maksi)
OSTALI IZIDI TRŽIŠKE SKUPINE: S. Sergio - S. Polo odlož., Turriaco -Real Isonzo 0:4, Gradese - Ronchi 0:3,
S. Marco - S. Canzian 1:0, Staranzano -Pieris 3:1.
LESTVICA: S. Canzian 26, Staranzano 25, San Marco 23, Real Isonzo, Ronchi 20, PRIMORJE 16, San Sergio 12, Pieris 11, Gradese in San Michele 9, San Polo in Turriaco 5.
ZAČETNIKI
ZARJA ADRIAIMPEX
- MONTEBELLO	2:0 (1:0)
STRELCA: Zornada in Lorenzi.
ZARJA ADRIAIMPEX: Damjan Gre-gori, Vattovani, Martini, Iozza, Jan Gregori, Lorenzi, Zornada, Manzin, Križmančič, Čurman, Ota, Šik.
Po nekaj medlih nastopih je tokrat Zarja Adriaimpex spet zmagala na račun nemočnega Montebella. Rdeče-beli so s prikazano igro zadovoljili-Bili so živahnejši v napadu, tako da je takoj na začetku Zornada poskrbel za presenečenje, ko je s precejšnje razdalje lepo streljal na gol in zadel. Gostje so se skoraj vso tekmo pretežno branili, tako da Zarjin vratar skoraj ni imel dela. Do podvojitve pa je bilo treba čakati do sredine drugega polčasa, ko je Lorenzi s prostega strela tik pred kazenskim prostorom učinkovito streljal in premagal vratarja gostov. Torej j spodbudna zmaga naših pred prihod- j njo težko tekmo proti prvouvrščene- | mu Fortitudu. (d.gr.)
FORTITUDO - PRIMORJE 3:0 (1:0)
PRIMORJE: Bergagna, Blažina, Spi-nazzola, _ Miliani, Bukavec, Ostrouška, Pertot, Šuštaršič, Šemec, Milič, Škrlj (Hrovatin in Batič).
Naši so po treh mesecih nepremagljivosti dokaj zasluženo izgubili z vodečim Fortitudom. V prvem polčasu so se enakovredno kosali z nasprotniki, ki so nezasluženo povedli po napaki obrambe. Reakcija rdeče-rumenih se ni konkretizirala, čeprav je Škrlj imel odlično priložnost. V drugem polčasu so naši popustili in solidni domačini so zasluženo zmagali. (Maksi)
OSTALI IZIDI SKUPINE B: Fulgor -S. Luigi 0:0, Portuale - Muggesana 0:L Ponziana - Don Bosco 3:1, Triestina B -Costalunga 5:1.
LESTVICA: Fortitudo 25, Triestina B 21, PRIMORJE 18, S. Luigi in ZARJA ADRIAIMPEX 17, Portuale in Cos-
talunga 12, Montebello, Fulgor in Ponziana 9, Muggesana 7, Don Bosco 0.
CICIBANI
SAN VITO - BOR FARGO 0:1 (0:0)
STRELEC: Primosi.
BOR FARCO: Jaš Gregori, Grgič' Berce, Longo, Zornada, Primosi, Štukelj, Umari.
Tudi cicibani Bora Farco so pričeli 5 povratnim delom prvenstva in čeprav samo z enim golom so zasluženo pre' magali San Vito. Naši bi si po prikazm ni igri zaslužili več kot rezultat 1:0, saj so se domačini le branili in odbijaj) Borove napade, ki tudi tokrat niso bil’ preveč učinkoviti.
Prvi polčas je minil brez zadetkov, a takoj po odmoru je Primosi lepo streljal na gol in povedel borovce v vodstvo. V nadaljevanju so imeli plavi še vrsto lepih priložnosti za gol. Najugodnejša se je ponudila Bercetu, a nje' gov strel se je odbil od vratnice, (d.gm
OSTALI IZIDI SKUPINE C: Mug9e' sana - Fortitudo 2:1, Fani A - Fulg°r 2:1, Opicina - Esperia odlož.	„
LESTVICA: Esperia in Fortitudo N' BOR FARCO 11, Fani A 9, Fulgor K1 Muggesana 8, San Vito 2, Opicina 0.
Deželni finale v veleslalomu za mlajše
Naši povsem solidni
Odbojka: med »deklicami« na Tržaškem konec prvega dela
Bor Friulexport 1. v obeh skupinah
Tekmovalci Meddruštvene združene smučarske tekmovalne ekipe s trenerji na pripravah, ki so bile prejšnji mesec na Voglu
Na nedeljskem deželnem finalu v veleslalomu na Zoncolanu za kategoriji baby in cicibanov so zamejski mali smučarji v močni konkurenci najboljših deželnih predstavnikov dosegli nekaj dobrih rezultatov.
Med našimi je bil znova najboljši Giorgio Pitacco (MZSTE Mladina), ki je s časom 58"22 pristal na povsem solidnem 8. mestu (za prvouvrščenim Francescom Espositom, članom M. Lussari, je zaostal za manj kot štiri sekunde: Esposito je namreč zmagal v času 54"30). Na 27. mestu je pristal Erik Piccini (Brdina).
Zastopnica Devina Nika Furlani (kat. baby) je tudi tokrat dosegla dober rezultat: s časom 65"36 je bila deseta. V tej kategoriji je s časom 53"25 zmagala Daria Zerial (Club 70).
Med cicibankami so se naše tako uvrstile: 20. Anja Štrekelj (Brdina) 60 71; 27. Tjaša Trampuš (Devin) 66'88; 31. Kristina Škerk (Devin) 69"00. Zmaga je pripadla veliki favoritinji, Irini Germani (Club 70) s časom 48"55. Ger-rnanijeva je med vsemi nastopajočimi dosegla najboljši čas sploh.
V kategoriji cicibanov, v kateri se je s časom 49'40 uveljavil Massimo Laz-zaro (M. Lussari), je Devan Cecchi (Brdina) pristal na 37. mestu (63"40).
Prejšnji konec tedna pa sta veliko »uganko« predstavljali tekmi, ki bi ju morali izpeljati na Piancavallu. Sobotna preizkušnja v veleslalomu je zadnji trenutek odpadla, medtem ko so le izpeljali nedeljski slalom, vendar so bili snežni pogoji izjemno slabi. Zato se je Francesca Rapotec raje odločila za tridnevni trening v Sappadi, od katerega bo gotovo imela večje koristi, kot če bi bila tvegala poškodbo na Piancavallu.
Na slalomski tekmi na Piancavallu je med našimi smučarji najboljšo uvrstitev znova dosegla Valentina Šuber (MZSTE Brdina): ob koncu dveh spustov je bila trinajsta, mesto niže pa je pristala Tatjana Dolhar (Brdina). V moški konkurenci sta progo solidno izpeljala Marko Šuber ter Peter Ferlu-ga (oba Brdina).
Pestro bo tudi ta konec tedna: mladinci bodo zaposleni že v soboto v veleslalomu, dan kasneje bo slalom na Zoncolanu, medtem ko bo mlajša skupina merila moči na deželnem finalu v slalomu na Piancavallu. Zanimiva preizkušnja bo v Ravasclettu, kjer bo za letnike 1983 in mlajše »trofeja biberon«.
V nedeljo pa bo v organizaciji smučarskega kluba Devin tradicionalni »Pokal treh dežel« na tekmovalni progi v Rablju. (E. M.)
MLADINCI
RICREATORI - SLOGA	3:1
(10:15, 15:9, 15:11, 15:11)
SLOGA: Glavina, Kralj, Marc, Mica-lessi, Spetič, Volčič.
V	tem kolu so slogaši prvič letos izgubili proti ekipi spodnjega dela lestvice, vendar moramo takoj pristaviti, da so nastopili v okrnjenem sestavu. Tekma je bila namreč na sporedu v četrtek, istočasno pa se je odvijal tudi pokrajinski finale dijaškega prvenstva in sta tako Mijot in Maver branila barve Prešerna.
Nekoliko neuigrani Slogini ekipi je sicer uspelo osvojiti prvi niz, v nadaljevanju pa so bili uspešnejši domačini, ki so tako slavili nepričakovano zmago, Sloga pa bo po tem porazu verjetno na končni pokrajinski lestvici peta. (Inka)
OSTALI IZIDI 13. KOLA: Zaule -Volley Club 3:0, Cus - Inter 0:3, Palla-volo Ts in Bor Furlani neod.
LESTVICA: Pallavolo TS 22, Inter 20, BOR FURLANI 18, Zaule 16, SLOGA 14, Ricreatori in Volley Club 6, Cus 0. (Bor Furlani in Pallavolo Tries-te imata tekmo manj)
DEČKI
SLOGA - PALLAVOLO TRIESTE 3:0
(15:13, 15:7, 15:11)
SLOGA: Ban, Glavina, Kralj, Marc, Spetič, Stranj, Volčič.
V	nedeljo so mladi slogaši doleteli na tak dan, v katerem ti ne gre posebno dobro od rok. Vendar se dobro zavedajo, da morajo, če hočejo upati na pokrajinski naslov, vse svoje nasprotnike premagati brez izgubljenega niza. Zato so z veliko voljo do zmage premostili vse težave, dobro reagirali tudi tedaj, ko je Pallavolo vodil in tako uspešno premostili še to prvenstveno oviro. (Inka)
CUS - BOR FURLANI	3:2
(15:8, 7:15, 15:7, 3:15, 15:7)
BOR FURLANI: Domio, Šušteršič, Pieri, Furlanič, Furlani, Čuk, Talotti, Pertot, Kozman.
Mladi borovci so nepričakovano izgubili proti ekipi, ki so jo v prvem delu premagali s 3:0. Zgodnja ura, velikost dvorane na Monte Cengiu in odsotnosti igralcev ne morejo popolnoma opravičiti tako bledega nastopa
plavih, ki so večji del tekme delovali zaspano in nezbrano. Napak je bilo vse preveč, sprejem je bil slab, tolkači pa so odpovedali. Res škoda, saj je razplet v drugem in četrtem nizu pokazal, da bi lahko borovci zmagali brez težav, le če bi servirali nekoliko bolje.
OSTALI IZID 11. KOLA: Sant An-drea - Rozzol 3:0.
LESTVICA: SLOGA 18, Nuova Pallavolo Trieste 16, SantAndrea 12, Pallavolo Trieste 10, BOR FURLANI 6, Cus 2, Rozzol 0.
DEKLICE
V	tem prvenstvu se je končal prvi del. Na čelu lestvic v obeh skupinah sta obe Borovi ekipi, superfavorizirana A ekipa, dvakratna deželna prvakinja v tej kategoriji, in pa obetavna mlajša B garnitura (letnika 77 in 78), ki po presenetljivi uvrstitvi v play off mladink uspešno nadaljuje sezono.
SKUPINA A
BOR FRIULEXPORT A - OMA 3:0
(15:7, 15:13, 15:0)
BOR FRIULEXPORT: Gregori, Vitez, Vodopivec, Guštini, Flego, A. Fai-mann, Neubauer, Ažman.
Tudi zadnji nastop prvega dela je pokazal, da bo za borovke kvalifikacijski del tega prvenstva (verjetno pa vsa pokrajinska faza) le gola formalnost. Oma se je sicer za to tekmo izjemoma predstavila na igrišču tudi s svojima mladima talentiranima drugoligašice-ma Puzzerjevo in Zimmermanovo, vendar pa se tudi tile igralki nista molgi zoprstaviti premoči varovank trenerke Nacinovijeve, ki so v drugem nizu predvsem po lastni krivdi prepustile nasprotnicam kar trinajst točk (a tudi v tem nizu so bile stalno v vodstvu), a so se jim zgovorno oddolžile v tretjem, ko so Orno pustile na ničli.
SOKOL - ZAULE	3:2
(8:15, 8:15, 15:13, 15:13, 16:14)
SOKOL: Antonič, Kralj, Leghissa, Peric, Radetič, Visintin, Švara.
V	nedeljo zjutraj so se igralke Sokola pomerile z ekipo Zaule. Čeprav bi lahko tekmo zmagale brez večjih težav, so imele smolo in so tekmo začele z dvema poraznima setoma. V tretjem setu pa so igralke Sokola končno pre-
vzele nadzor nad igro in zmagale v nadaljnjih treh setih. Igra je bila zanimiva in je pokazala vztrajnost naših deklet, ki so kljub naporu in napetosti, ki je vladala na igrišču (posebno v tie-breaku), znala ohraniti mirne živce in zmagati. (BIIB)
OSTALI IZID 5. KOLA: Ricreatori -Altura 0:3.
LESTVICA: BOR FRIULEKPORT A 10, Altura 8, Ricreatori 6, Oma 4, Zaule in SOKOL 2.
SKUPINA B
CUS - KOIMPEX	3:1
(15:9, 15:12, 13:15, 15:8)
KOIMPEK: Ciocchi, Corsucci, Dap-retto, Meriani, Milič, Novakovič, Stig-liani, Stopar, Tensi, Živec.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva je Koimpex nepričakovano klonil tržaški ekipi. Igralke pa so na lastni koži občutile, kaj pomeni podcenjevanje nasprotnika. CUS sicer ni slaba ekipa in predvaja dokaj atipično odbojko, vendar bi ob običajni igri Ko-impex z njimi ne imel težav. Naše igralke pa so šle na igrišče trdno prepričane v lahko zmago in ko so se stvari začele zapletati, jim ni uspelo, da bi reagirale, tako da je bil poraz pač neizbežen. Ta spodrsljaj pa obenem postavlja v dvom uvrstitev Koimpexa v play off. (Inka)
BOR FRIULEXPORT B - KONTOVEL
3:0 (15:2, 15:3, 15:3)
BOR FRIULEXPORT B: Pitacco, Bezenšek, Sacca, Jogan, Tence, Gruden, M. Faimann, Zadnik, Vidali, Pernarcich.
KONTOVEL: Blažina, Milič, Doglia, Hrovatin, Rebula, Comino, Bogateč, Križman.
Derbi na 1. maju je bil povsem enosmeren (trajal je samo 36 minut), saj so borovke fizično in tehnično prekašale v povprečju mlajše Kontovelke. Te so imele precej težav že pri sprejemanju servisa, tako da niso mogle uspešno napadati. Še najbolje so se odrezale v obrambi, kjer so prestregle več močnih udarcev borovk. Domačinke pa je treba pohvaliti, ker se kljub očitni premoči niso nikoli dekoncentrirale.
OSTALI IZID 5. KOLA: Sgt - Sant'-Andrea 3:2.
LESTVICA: BOR FRIULEKPORT B 10, Cus 8, KOIMPEK 6, KONTOVEL 4, Sgt 2, SantAndrea 0.
Mladinska košarka: Borovi mladinci presenetili Kontovel
DRŽAVNI KADETI
Bor RADENSKA - REX (UD) 73:97
(41:42)
BOR RADENSKA: Giacomini, Ga-loppin 13 (5:8), Filipčič 5 (3:6), Brus, Grbec 12 (2:3), I. Bajc 18 (2:5), Porporat-ti, E. Bajc 3 (1:1), Samec 14 (4:8), Kriz-thančič; trener Martini. PM: 17:31. SON: 18. TRI TOČKE: nihče.
Odsotnost Possege in Tomšiča je vidno pogojevala potek tekme, saj so borovci imeli veliko težav prav pod košema ter v napadu proti učinkoviti obrambi Videmčanov. Poleg tega je Otoral predčasno z igrišča tudi Stefan Samec, ki je bil v prvem delu najboljši v vrstah plavih, predvsem pa so Martinije vi fantje občutili pomanjkanje visokih igralcev, kar so gostje spretno izkoristili in v drugem delu visoko povedli. Ponovno se je v ospredje postavil Iztok Bajc, ki je bil tudi najboljši strelec svoje ekipe, pri Rexu pa sta se Ukazala Hernandez in Luszac.
iTALMONFALCONE - KONTOVEL
86:87 (42:36)
KONTOVEL: Ban 6 (2:2), Budin 23 (4:8), Cingerla , Gruden 13 (5:6), Spado-ni, Emili 2, Hmeljak 11 (1:10), Daneu 6, SJerne, Rauber, Vodopivec 13 (2:2), Dirk 13 (1:3); trener Meden. PM: 15:31. sON: 24. TRI TOČKE: Budin 3, Vodopivec 1.
Kontovel je s tesno zmago proti Tr-Dčanom ohranil tretje mesto na lestvi-Cli s prikazano igro pa znova ni zado-v°ljil. Že sam odstotek prostih metov PDča, da plavi niso imeli srečne roke v metu na koš, tudi obramba ni delo-^ala kot bi morala. Domačini so dober Qel tekme tudi vodili, predvsem pa so 8aše presenetili z različnimi varianta-j?1* v obrambi, s posebno pažnjo na Udina. Vsekakor je Kontovelu v adaljevanju tekme nadoknadil zaos-jtiek, prav v zadnjih sekundah pa je an Budin dosegel odločilni koš. Ob •jlem sta zadovoljila Vodopivec in Urk, medtem ko sta tokrat delno odjedala Emili in Hmeljak.
OSTALI IZIDI le. KOLA: Ricreatori f D°n Bosco 72:91, CGS Buli Trst -j^jrnonfalcone 87:101, Stefanel - CGS , u‘l Trst 91:57, Pordenone - Ferrovia-ho 108:54.
LESTVICA: Stefanel 30, Don Bosco 3 Kontovel 24, Rex 22, Bernardi 20, j 1,CreatQri 16, Bor Radenska, Italmon-tcone, Pordenone in Legno Nord 14, pruP 12, Acli Digos 8, CGS Buli 6,
erroviario 2.
DEŽELNI MLADINCI
BOR RADENSKA B - KONTOVEL
82:68 (35:33)
BOR RADENSKA B: Giacomini 6 (0:3), Galoppin 12 (4:7), Filipčič, Grbec 16 (3:6), Samec 27 (6:6), I. Bajc 11 (3:6), Uršič, Krizmančič 0 (0:3), E. Bajc 10 (4:7); trener Martini. PM: 20:38. PON: nihče. TRI TOČKE: Grbec 1, Samec 1.
KONTOVEL: Rauber, Ban, Rebula 15 (2:2), Gulič 1 (1:2), Pavlica 10 (3:7), Emili 13 (3:7), Gregori 14 (2:2), Hmeljak (0:3), Daneu 4 (0:2), Kralj 6 (2:3), Turk 1 (1:2); trener Meden. PM: 14:30. PON: Daneu (36), Kralj (40). TRI TOČKE: Rebula 1, Pavlica 1.
Znova se je izkazalo, da so derbiji res nepredvidljivi, saj je okrnjena kadetska postava Bora (brez Tomšiča in Possege) visoko in zasluženo premagala mladince Kontovela, sicer brez Budina. Tekma se je pričela na najboljši način za goste, saj je bil izid v 5. minuti 3:13 za Kontovel, ki je vodstvo ohranil do 19. minute prvega dela. Borovci se niso vdali in so s consko obrambo 2-1-2 dobro zapirali Rebuli, Guliču in ostalim pot do koša.
Do neverjetnega preobrata je prišlo v uvodnih minutah 2. polčasa, ko so borovci zadali Kontovelu delni izid 25:4 in tako povedli za 20 točk. Odtlej so Medenovi fantje zaigrali izredno zagrizeno, domači pa se niso pustili presenetiti in točki sta pripadli Boru. Najzaslužnejša za zmago Bora sta prav gotovo Štefan Samec (27 točk in 16 odbitih žog) ter Galoppin, ki je odigral doslej svojo najboljšo tekmo. Odlično je opravil svojo nalogo v obrambi, polovil je kar 15 odbitih žog, v napadu pa je bil večkrat odločilen. V ospredje se je postavil tudi play Mic-hel Grbec, ki je učinkovito vodil pro-
TPK SIRENA
obvešča vse člane, da bo 15. redni občni zbor 22. t.m. ob 20.30 na pomorskem sedežu na Miramarskem drevoredu 32.
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 23. t.m., prehodni Pokal prijateljstva treh dežel. Tekmovanje v veleslalomu bo v Rablju (Trbiž) s Startom ob 10. uri. Ob tej priložnosti organizira avtobusni prevoz. Prijave in informacije sprejemata J. Purič (tel. 327196) in B. Škerk (tel. 200236).
tinapade. V vrstah Kontovela so tokrat vsi razočarali, saj niso znali uveljaviti svoje telesne in višinske premoči, tudi izkušenost Rebule, Gregorija in Guliča, ki nastopajo v D ligi, ni prišla do izraza.
LESTVICA PO 15. KOLU: Don Bosco 30, Spitfire, Dinoconti in Autosan-dra 22, Kontovel in Ricreatori 18, Stefanel in CGS Buli 14, Bor Radenska B 10, Lunanova in Inter 1904 4, Bor Radenska A 0 (Kontovel in Inter 1904 imata tekmo manj).
NARAŠČAJNIKI
SERVOLANA LATTE CARSO -
KONTOVEL	55:119 (39:56)
KONTOVEL: Križman 38 (4:6), Spa-doni 15, Rizzante 8 (0:3), Daneu 13 (1:3), Žerjal^ 16 (2:5), Colja, Starc 2, Rustja 7 (3:4), Škerk 14, Emili; trener Vascotto. PM: 10:21. SON: 16. TRI TOČKE: Spa-doni 1.
Proti eni izmed slabših ekip prvenstva je Kontovel dosegel izdatno zmago, s tem pa je tudi potrdil, da je v gosteh zaenkrat nepremagljiv (7 tekem, 7 zmag). O tekmi sami ni kaj povedati, saj je bila razlika preveč očitna, tako da je bilo vprašljivo le, kakšna bo končna razlika. Med posamezniki je bil najuspešnejši Pavel Križman.
OSTALI IZIDI 15. KOLA: Autosan-dra - Stefanel 59:91, Stella Azzurra -Stefanel B 51:115, CGS Buli - Don Bosco 58:116, Libertas - Inter 1904 87:69, Ricreatori - Bor 51:104, Stefanel C -Sokol 86:89.
LESTVICA: Stefanel A 30, Don Bosco 28, Kontovel 24, Inter 1904 in Stefanel B 22, Alleanza 18, CGS Buli 16, Bor Indules in Sokol 12, Stefanel C 10, Autosandra 8, Stella Azzurra 4, Latte
KK ADRIA
obvešča, da bo v četrtek, 20. t.m. ob
18.30	v društvenih prostorih v Lonjerju uradna predstavitev 16. mednarodne kolesarske dirke za trofejo ZSŠDI, ki bo 1. marca v organizaciji KK Adria. Vabljeni!.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 1. marca, ob 25. izvedbi Zimskih športnih iger, avtobusni izlet v Ravascletto. Vpisovanje na sedežu kluba na Opčinah, Proseška ul. 131, od ponedeljka, 24. t.m., do četrtka, 27. t. m. od 19. do 20. ure.
Carso 2, Ricreatori 0 (Bor Indules in Sokol imata tekmo manj).
DEČKI
STEFANEL B - CICIBONA 82:61
(40:27)
CICIBONA: Jagodic 18 (4:8), Kazer 4, Štokelj 5 (1:2), Velinski 8, Umek 10 (1:9), Cova, Bertocchi, Starc 16 (2:2), Gergič.
Proti tehnični in organizirani ekipi Stefanela je cicibonašem spodletelo. Prva dva polčaa sta bila precej izenačena, nakar so nasprotniki povedli in tudi prišli do zmage. Omeniti pa je treba, da so pri naših bili odsotni Umari, Košuta in Škerlj. V prihodnjem kolu se bodo cicibonaši pomerili z drugo ekipo Stefanela. (D.J.)
OSTALI IZIDI 12. KOLA: Alleanza -Don Bosco A 59:84, Lega Nazionale -Latte Carso 26:83, Autosandra - Don Bosco A 54:49, Autosandra - Don Bosco B 59:61, Stefanel - Ricreatori 123:39.
LESTVICA: Stefanel A 22 (11 tekem), Stefanel B 16 (9), Don Bosco B 16 (11), Latte Carso 14 (10), Poggi 12 (10), Ricreatori 10 (11), Cicibona 10 (12), Don Bosco A 8 (11), Alleanza 4 (10), Autosandra 4 (9), Lega Nazionale 0 (11).
PROPAGANDA
SKUPINA B
LIBERTAS ALLEANZA ASS. -
POLET FURLANI 88:69 (38:31)
POLET: Senica 19 Jl:4), Budal 2, Brundula, Lakovič 11, Sirca 6, Sosič 7 (1:2), Genardi 6 (2:6), Krečič 12, Fonda 6 (0:4). 3 TOČKE: Lakovič 1.
Mladi Poletovi košarkarji so s porazom proti drugouvrščeni postavi Libertas Alleanza Assicurazioni sklenili prvi del tekmovanja v prvenstvu propaganda. V dosedanjih petih tekmah so poletovci zabeležili vselej le poraze, toda moramo pristaviti, da so praktično vsakič nastopili v okrnjeni postavi. Za nameček pa so imeli smolo, da so se znašli v močnejši skupini, kjer so vsaj tri moštva (Poggi, Libertas in Servolana Latte Carso) za naše predstavnike objektivno premočna. Sedaj bodo poletovci odigrali nadaljnji del prvenstva v tolažilni skupini in prav verjetno je, da si bodo v nadaljnjem delu lige privoščili marsikatero zadoščenje. (Cancia)
LESTVICA: Poggi A 10 točk (5 tekem), Veneziani Serv. 8 (5), Alleanza 4 (4), Scoglietto 2 (4), Don Bosco B 2 (3), Polet 0 (5).
SKUPINA A
LESTVICA: Don Bosco A 10 točk (5 tekem), Poggi B 6 (4), Breg 2 (3), Barco-lana 2 (4), SGT 0 (1), Fincantieri 0 (2).
MINIBASKET
TURNIR ZINI COSTRUZIONI
POGGI - POLET	90:29
POLET: Kocjančič 4, Lakovič 8, Fonda 9, Kalc, Šibelja, Žagar 2, Bogateč 2, Hrovatin, Gregori, Taučer 4; trener: Vremec.
Kljub visokemu porazu so poletovci zadovoljivo opravili svojo nalogo, saj sodi Poggi med najboljše ekipe na Tržaškem. Naše je treba pohvaliti predvsem zaradi požrtvovalnosti in borbenosti. (A. V.)
TURNIR OBERSNEL
FINALNA SKUPINA POLET - LIBERTAS	32:30
POLET: Kocjančič 8, Šibelja, Bogateč, Žagar, Gregori 8, Ferluga 2, Guštin 4, Švab 6, Invidia 2, Pavat, Daneu, Grilanc 2; trener: Škerlavaj.
Poletovci so v 2. kolu finalne skupine osvojili svojo prvo tesno, vendar zasluženo zmago. S požrtvovalno in že dobro skupinsko igro so namreč ugnali močnega nasprotnika.
TOLAŽILNA SKUPINA STEFANEL - BOR	26:18
BOR: Deško, Valassi 2, Peric 4, Si-kič, Lombardo 6, Corbatti, Pitacco 2, Dolhar, Pison 4; trener: W. Corbatti.
V prvi tekmi tolažilne skupine tega turnirja so bili borovci skoraj povsem enakovredni gostiteljem. Če upoštevamo, da so vsi začetniki, so se zelo dobro odrezali in pokazali spodbuden napredek.
Na Goriškem
DOM - UGG	45:24 (25:13)
DOM: Devetak 16, Radikon 1, Grav-nar 10, Bresciani 12, Figelj 4, Klanjšček 2.
Domovi minikošarkarji so kljub okrnjeni postavi prepričljivo premagali mestnega tekmeca UGG. Že od samega začetka tekme so pokazali izredno požrtvovalnost v obrambi in veliko voljo do zmage, tako da so si v prvi četrtini že priigrali solidno prednost, ki so jo v nadaljevanju tekme stalno večali.
Za lepo prikazano igro je treba pohvaliti vse igralce trenerja Ambrozija, še posebno pa sta se izkazala Miha Gravnar ter Luka Bresciani.
obvestila - obvestila__________
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
dnevnik
sreda, 19. februarja 1992 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
lil hffli	/m f M«	H-C" ■
l	tlBKMSmiSiSrna
Zgodovinski dan za azzurve: 2 zlati in eno srebro
Compagnoni zlata
MERIBEL — Azzurra Deborah Compagnoni je z velikim naskokom osvojila olimpijsko zlato v včerajšnjem superveleslalomu in za skoraj sekundo in pol pustila za seboj ljubljenko domačinov in največji francoski adut Carole Merle, skoraj dve sekundi pa tretjeplasirano Nemko Katio Seizinger in čertoplasi-rano Petro Kronberger, ki se ji je bronasta kolajna izmuznila le za stotinko sekunde.
Compagnonijeva (na sliki AP) je bila v širšem krogu favoritinj za končno zmago, toda imela je šele številko 16, kar nedvomno ni olajšalo njene naloge. Toda kljub temu je vozila izredno, od vratc do vratc povečevala svojo prednost in na koncu dobesedno pometla s tekmicami. Olimpijsko zlato pa je tudi najbolj zasluženo plačilo za to izredno talentirano smučarko, ki pa je imela doslej izredno smolo s poškodbami. Po hudi poškodbi kolena pred dvema letoma, hudi bolezni lani, se je letos spet vrnila na smučišča in se iz ozadja prebila povsem v ospredje v superge-ju, veleslalomu in tudi slalomu. Glede na to da še nima niti 22 let, je pred njo - če ne bo novih poškodb - nedvomno še blesteča prihodnost in že na današnjem veleslalomu se lahko veseli nove medalje.
Od Slovenk se je uvrstila le Nataša Bokal (34.), Hrovatovo so zaradi prezgodnjega starta diskvalificirali, mlada Blejčanka Pretnarjeva pa je po izrednem 9. vmesnem času zapeljala mimo vratič in tako ostala brez uvrstitve.
medalje
Nemčija	Z 9	s 8	B 6	Skupaj 23
Norveška	7	5	4	16
SND	7	4	6	17
Avstrija	4	6	7	17
Francija	3	5	1	9
Italija	3	4	3	10
ZDA	3	2	1	6
Finska	3	1	3	7
Japonska	1	1	3	5
Švica	1	0	1	2
Kanada	1	0	1	2
Luksemburg	0	2	0	2
Kitajska	0	2	0	2
Nizozemska	0	1	2	3
Južna Koreja	0	1	0	1
Švedska	0	0	2	2
ČSFR	0	0	2	2
Srebro moški štafeti azzurrov
LES SAISIES — Za nepremagljivo Norveško je Italija včeraj osvojila svojo peto olimpijsko kolajno v nordijskih disciplinah: srebrno medaljo v štafeti 4x10 km, v kateri so tekli Pulie (nadomestil je De Zolta), Albarello, Vanzetta in Fauner (na sliki AP). Včerajšnje srebro je že tretje po srebrnih medaljah Albarel-la v 10 km klasičnem teku in Belmondove v zasledovalnem teku, tem medaljam pa je treba dodati še brona Vanzette na 15 km v zasledovalnem teku in ženske štafete 4x5 km.
Sam začetek je pripadel Švedski, ki je nato ob koncu v dramatičnem finišu s Finsko izgubila bron, Norveška je bila druga, Italija pa šele peta za Finsko. Toda v drugi predaji je »terminator« Ulvang postavil stvari na pravo mesto in Norvežane popeljal v vodstvo, Albarello pa se je prebil na četrto mesto. Za azzurre je bil odločilen nastop Vanzette, ki je tekel izvrstno, dosegel od vseh najboljši čas in tako je bilo Silviu Faunerja, ki je nastopil kot zadnji, potrebno le obdržati prednost, ki jo je prigaral Vanzetta.
Danes je na vrsti biatlon na 15 km za ženske, kjer pa Italijanke nimajo večjih možnosti za uspeh.
včerajšnji inči
današnji spored
Les Saisies	14.00	Biatlon 15 km ženske
Meribel	10.00	Veleslalom ženske
Albertville	19.30	Umetnostno drsanje (obvezen program posameznice)
	13.00	Hokej: Švica - Poljska
	17.00	Hokej: Švedska - ČSFR
	21.00	Hokej: Finska - SND
Pralognan	12.00	Kegljanje na ledu
	18.00	Kegljanje na ledu
tako po iv
9.55 (RAI 3, TMC) Veleslalom ženske prva vožnja;
13.55 (RAI 2, TMC) — Veleslalom ženske druga vožnja;
0.50 (RAI 1) Biatlon 15 km ženske; Umetnostno drsanje ženske;
Vse glavne dogodke na ZOI neposredno prenaša -na programu pa so še posebne oddaje z najvažnejšimi dogodki - tudi TV Slovenija na 2. programu, Tele + 2 pa vsak dan popoldne in zvečer pripravlja obsežne preglede dogajanj na olimpijskih prizoriščih.
Superveleslalom ženske
1. Compagnoni (Ita) V2V22; 2. Merle (Fra) 1'22"63; 3. Seizinger (Nem) V23"19; 4.
Kronberger (Avs) T23"20; 5. Maier (Avs) 1'23"35; 6. Lee-Gartner (Kan) 1'23"76; 7. Gerg (Nem) 1'23"77; 8. Twardokens (ZDA) 1’24"19; 9. VVachter (Avs) 1'24”20; 10. Haas (Švi) 1’24"31;...14. Perez (Ita) 1'24"69; 17. Merim (Ita) 1'25'T3; 34. Bokal (Slo) 1'27"42 itd.
Veleslalom moški
1. Tomba (Ita) 2’06"98; 2. Girardelli (Luks) 2'07"30; 3. Aamodt (Nor) 2'07"82; 4.
Accola (Švi) 2'08"02; 5. Furuseth (Nor) 2'08"16; 6. Mader (Avs) 2'08'080; 7. Salzgeber (Avs) 2'08"83; 8. Nyberg (Šve) 2'09"00; 9. Po-lig (Ita) in Strolz (Avs) 2'09"45; 11. Pieren (Svi) 2'09"57; 12. Mayer (Avs) 2T0"06;...16. Grilc (Slo) 2'11"50; 22. Košir (Slo) 2'12"23; 23. Kunc (Slo) 2'12"95; 24. Miklavc (Slo) 2'12"98 itd.
Štafetni tek 4x10 km moški 1. Norveška (Langli, Ulvang, Skjedal, Daehlie) 1.39'26"0; 2. Italija (Pulie, Albarello, Vanzetta, Fauner) 1.40'52"7; 3. Finska (Kuusisto, Kirvesniemi, Rasanen, Iso-metsa) 1.41’22"9; 4. Švedska 1.41'23'T; 5.
SND 1.43'03”6; 6. Nemčija 1.43'41"7; 7. Češkoslovaška 1.44'20"0; 8. Francija 1.44'51"1; 9. Avstrija 1.45'56"3; 10. Estonija 1.46'33"3 itd.
Hitrostno drsanje 1000 m moški
1. Zinke (Nem) 1'14"85; 2. Kirn (J. Kor) 1'14”86; 3. Mijabe (Jap) 1T4”92; 4. Van
Velde (Niz) 1'14"93; 5. Adeberg (Nem) 1T5"04; 6. Šelezovski (SND) 1'15"05; 7. Thi-bault (Kan) 1'15"36; 8. Guljajev (SND) 1'15"46 itd.
Nordijska kombinacija, tek 3x10 km
1. Japonska (Mikata, Kono, Ogivara) 1.23'36”5 (♦); 2. Norveška (Ageland, Lund-berg, Elden) 1.25’02"9 (6'16"0); 3. Avstrija (Ofner, Kreiner, Sulzenbacher) 1.25’16"6 (2'27"5); 4. Francija 1.25'52 "5 (5'33"5): 5. Nemčija 1.28'21"9 (2'57"0)	- (*) zaostanek, s
katerim so ekipe startale v teku na 15 km.
Hokej na ledu
ČETRTFINALE: Kanada - Nemčija 3:2 po kazenskih strelih (v regularnem času in podaljških 3:3); ZDA - Francija 4:1.
TOLAŽILNA SKUPINA: Norveška - Italija 5:3.
VAL D'ISERE — Super Alberto Tomba je obranil veleslalomsko zlato iz Calgaryja in tako postal prvi alpski smučar, ki je osvojil zlato medaljo na dveh olimpiadah. Tomba je bil naj hitrejši v obeh spustih in je pustil za seboj izrednega Girardellija, ki je po neuspehih v smuku in kombinaciji osvojil srebro v supergeju in veleslalomu, zmagovalca superveleslaloma Norvežana Aamodta, naj hujšega rivala iz svetovnega pokala Švicarja Accolo in tudi drugega Norvežana Furusetha. Vrstni red je povsem realen, na najboljših mestih pa so tisti smučarji, ki so tudi pred samo tekmo veljali za glavne favorite.
Včerajšnje tekmovanje je bilo podobno številnim letošnjem tekmam za svetovni pokal, ko je Bo- ! lonjčan kar sedemkrat doslej opravil s svojo konkurenco. Toda če so bili prej njegovi naj hujši J tekmeci Švicarji in Norvežani, pa je imel včeraj naj hujšega nasprot- j nika v izrednem Girardelliju, ki je za vsako ceno hotel dokazati, da še ni za v staro železo. V obeh spustih je bil od njega boljši le super Tomba, ki pa je moral v drugem teku iztisniti še zadnje atome moči, da je ugnal razpoloženega tekmeca. Luksemburžan je namreč na drugi progi začel izredno agresivno in bil pri merjenju prvega in drugega vmesnega časa precej pred Tombo. Toda v drugi polovici proge je BolonjčaA j kot že večkrat doslej, z izredno vožnjo nadoknadil zaostanek iu suvereno upravičil vlogo superfa' vorita.
Ostali se v boj za prva mesta niso mogli vmešati, nekoliko pod pričakovanji pa je vozil tudi drugi mož azzurrov Bergamelli, ki je napravil vse preveč napak za vidnej' šo uvrstitev. S solidno vožnjo se j® spet izkazal Josef Polig (doslej I zlato v kombinaciji in četrto mesto v supergeju), ki je bil skupaj z ; Avstrijcem Strolzem deveti. Slovenski smučarji so vozili v skladu s pričakovanji. Najboljši med nji' mi je bil Gregor Grilc, ki je osvo- | jil 16. mesto, Košir, Kunc in Miklavc pa so se s precejšnjimi zaos- j tanki razvrstili od 22. do 24. mest3'