Ljubljana, četrtek, 20. septembra 1956 LETO XXII. Stev. 222 GLAVNI tN ODGOVORNI UREDNIK ivan Šinkovec ureja uredniški odbor List izhaja vsak dan razen petka - cena to dinarjev ta iaob- * JjucUka. PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI .LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA E OKTOBRA 1034 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO IB IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL 1091 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1953 ko tovariš Tito vi- : za socializem v specifičnih pogo- vseh področjih družbenega življenja. Svoboda in svobodna pobuda množic se morata razviti predvsem na področju materialne proizvodnje, ljudje pa morajo sami upravljati proizvodnja Zato smo pri nas ustanovili delavske svete, ki sami neposredno upravljajo družbena proizvajalna sredstva. Delavski sveti so v naši teli ‘ 1111 Komite »ko^ '+ rt’je kvariš ____________ •* i________________ • . nistov kitajskih komu- ! jih vsake posamezne dežele nntrav!.* Proti imperializmu in t po dr,icfi' ciTatr,,,-,,* .,,.4; , . veliki! razmere ki je navduš 1 Sk?6a ljudstva, nile. Prtj je una MIHU ena ue- upravljanja nauaijc lazvijau, t' Predne sile vf ln bodrd na_ žela socializma, Sovjetska zveza, hočemo ustvariti resnične socia Veselinov pveta, je rekel obkoljena od kapitalističnega sve- listične odnose med ljudmi ter bena sila. Jugoslovanski komunisti me-Po drugi svetovni vojni so se nimo, je rekel Veselinov, da je na svetu zelo spreme- treba te ’ demokratične oblike nile. Prej je bila samo ena de- upravljanja nadalje razvijati, če flOV B ---’ J A vnvi UUAU) pod vodstvom iskega ljudstva ta. Z zmago demokratičnih in so- zagotoviti pravilen in nagel raz- tovariša Mao Partije in cialističnih sil na Kitajskem, v voj proizvajalnih sil. Jugoslavija »Jvariša Mao C m * , “J' uoiiauuun sn na n.uajsK.em, v voj proizvajaimn su. Jugoslavija zelo bnratn j Tunga je rodil; Jugoslaviji in v vrsti drugih de- je bila več let v posebnem med- 5<*lc Z godov in.P I ~ ,----i -n____ .. __ Svetnim zgodovinske sadove, i ltnPerializmu je bil! Si*88® udarec na najbolj^ narodi 6111 nnestu. Podjarmljeni dobiU s tem močno in neodv"VOJeLm 241 sv°bo«rad, 19. predlog o ustanovitvi »združenja uporabnikov Sueškega prekopa« za poskus, da bi kršili egiptovsko suverenost in ovirali nemoteno plovbo po prekopu. Zato je Pfgj"”®1™* sept. (Tanjug). — Egipt odklonil ta predlog zahod-Tito , ik rePublike Josip Broz »ib držav. Egiptovska vlada je §acilJer>n?Ccd spretol člane dele- hkrati popovila svoj predlog o to Sp ,^,_aYske Partije Norveške konferenci, na kateri bi razpravljali o reviziji carigrajske konvencije. Politični odbor Arabske lige se Dana z nbmi v razgovoru ske na!?-,so Predstavniki Delav-nadaw‘le Norvežke in SZDLJ »lih ti razgovore o vpraša- Stifnih^^gibanjihP°3aVila V S°dali' p,iviu, iu dom na drugi strani prekopa zaje poslala egiptovska vlada uslužbencev docela Vr'e»ehal'a. rpdi sueške krize večja gospodar- gajanja z Egiptom, da bi dobili jiojasnilo o mednarodnih poroštvih, ki jih je pripravljen nuditi za zagotovitev svobodne plovbe po prekopu. Ni izključeno, da bi našli podlago za sporazumno ureditev, ki bi bila v skladu z egiptovsko suverenostjo. V imenu Švedske, Norveške in Danske je menil, da bi bilo treba spor predložiti OZN. Iranski zunanji minister Arda-lan je poudaril, da grozi naro- jo . _ . _______ _________ ___________ Varnostnemu svetu OZN. Poli- Plovba pa se v redu nadaljuje. ska škoda, kakor deželam »na tej tični odbor Arabske lige tudi opo- To vprašanje je urejeno in vsem j strani«. Po njegovem mnenju pa zarja na to, da se tiče vprašan je ladjam je zagotovljena nemotena i vrato za pogajanja še niso zaprta. plovba po prekopu. V drugem! Se so možnosti, d»bi dosegli spo- članku isti časnik pravi, da je raz™ z Egiptom. Iran je pri- druga londonska konferenca ob- Prav‘jen podpreti prizadevanja v sojena na neuspeh tudi zato, ker teJ smeri. Po njegovem mnenju bi nanjo 'niso bile povabljene niti ti- Pl?r , £Pai naJl' pot, da bi se pri- ste dežele, ' ' l''—" *---------* . . .---------- vprašanje Sueškega prekopa vseh arabskih dežel, in izraža prepričanje, da pomenijo egiptovski predlogi pozitivne ukrepe, ki odpirajo pametne perspektive za mirno poravnavo spora. Na koncu poročila je rečeno, da žele arabske dežele mirno ureditev, ki bi bila v skladu s suverenostjo Egipta, s koristmi arabskih dežel z ustanovno listino OZN. Arabske dežele je postavil, kakor je bilo tudi pri- odločne v obrambi svojih zakoni-čakovati, na stališče, da predlog o tih pravic in pripravljene prepre-" 1 ” ! *"*•* čiti sleherno agresijo. Druga londonska konferenca vzbuja pozornost komentatorjev ustanovitvi združenja uporabnikov nasprotuje načelom OZN in j, da pomeni nevarnost za mir. V VREMENSRB MBPOVm poročilu. Objavljenem po seji od- »*» nnruvuj bora, ta obsoja agresivne metode zahodnih držav v celoti' nasprotujejo resolucijam nega »Al Gumhurija« polkovn bandunške konference. Istočasno Sedat piše, da so konferenco skli- ki so sodelovale prvi. V članku z naslovom čez vso prvo stran »Zaradi Sueza ne bo vojne« izraža Salemov »Al Saab« na bližali Egiptu, če pa se to ne bi posrečilo, bi se bilo treba obrniti na OZN. Vodja španske delegacije, zunanji minister A rajo, je izjavil, kakor so si ga zamislile ameriška, britanska in francoska vlada. Predvsem bi morali nadaljevati sedanja prizadevanja skupno. Edina podlaga za združenje je skupna volja in prostovoljnost. Dulles je rekel: »Naš cilj ni, da bi Egiptu vsiljevali svoje sklepe; mi delamo v korist svetovnega miru.« Podlaga za pogajanja o trajni ureditvi sueškega vprašanja je skupno poročilo z dne 23. avgusta. Po Dullesovem mnenju bi bilo treba organizirati majhno operativno skupino ljudi, ki bi pomagali ladjam na poti po Sueškem prekopu. Nadalje je Dulles poudaril, da je praktična koristnost novega združenja »mnogo, če ne v celoti« odvisna od stališča Egipta. Na koncu je rekel: »Naša pripravljenost, da sodelujemo na gospodarski podlagi, T)i lahko privedla do začasne ureditve, pri čemer bi lahko bila vloga OZN koristna. V generalni razpravi o načrtu za ustanovitev združenj'a uporabnikov Sueškega prekopa so na popoldanski seji govorili šefi delegacij Avstralije, Italije, Norveške, Nizozemske, Danske, Pakistana, Francije, Zahodne Nemčije, Japonske, Velike Britanije, Nove Zelandije in ZDA. Kakor je izjavil šef tiskovnega oddelka Foreign Officea, je bilo najpomembnejše izvajanje ameriškega zunanjega ministra Dullesa, ki je apeliral na konferenco, da ni dovolj samo delati za mir, temveč da je treba iskati tudi rešitve v skladu s pravico in mednarodnim pravom. Naj večjo pozornost je izzval govor pakistanskega zunanjega ministra, ki je odklonil pristop v združenje uporabnikov prekopa in izjavil, da sedanji predlog ... — — ---------- • * j * j'- i** i*..) a v ii, ki s cu ci n ji preaiog mnenje, da bo naslednji ukrep da bi bilo treba predloge Egipta predstavlja poskus Egiptu vsiliti %(TACr»orlft«alra i.. .. it T?_t i. cL-pbnn v«« rešitev. Ostali delegati so podprli na- Preta»*etrtek’ 2°' 5ePtembra U0*1 med n0°J\Sno' Temperatura po-5aLvl53a dnevna H rlmorju oko11 14' koton«?r».5,° 24 *topta?.tUzrjutMj po odbor v celoti podpira Egipt, zla- cali v'času, ko so nekatere za- U MI H, eri nn nnorl I oren n iirtnrmmtni n nrl nn J«I. —«. 2 I _ 1_______J . 1 skrbno proučiti. Potem je ameriški zunanji mi- tevn x i v. j * -------------. , »ister Dulles pojasnil načrt o črt o ustanovitvi združenja upo- £i. T,ktf^,PJedr^ T združenju Porabnikov«. Rekel rabnikov prekopa, razen pred-S usili ločiti od Egipta dežele, k je, da na podlagi konvencije iz stavnikov Norveške in Danske, petrolejske vrelce. »Al leta 1888. ni dano poroštvo za ki sta izrazila »resen dvom« v »gospodurska vojna proti Egiptu« in razni poskusi, usmerjeni na razkol med Arabci. Po mnenju ina # in poudarja, da, na neuspeh Glavn, urednik vlad-j zahodne dežele uporabiti taktiko ska vlada vztrajala na tem da bi Lm ko faponski Sat’ £lede ijejo resolucijam nega »Al Gumhurija« polkovnik Abadana in strmoglavljenja Mo- ravnala s kapitani ladij kot »z pristopa ni dal določenega odgo sadeka v smislu uveljavljenja go- ljudmi, ki prosijo za prehod«. Po vora. sti pa predloge o ustanovitvi or- hodne države pričakovale, da bo spodarskega pritiska in motenj v Dullesovem mnenju bi morali Konferenca bo jutri ob 11 na- arabskem svetu. spričo velikih možnosti, da bi daljevala dela PODPISAN JE PROTOKOL O RAZGOVORIH Z MADŽARSKO GOSPODARSKO DELEGACIJO SMERNICE ZA NADALJNJI RAZVOJ SODELOVANJA Jugoslavije in Madžarske na področju gospodarstva in turizma Beograd, 19. sept (Tanjug). Po sedemdnevnih razgovorih vladnih delegacij so danes v Beogradu podpisali protokol, s katerim so določeni okviri in smernice za nadaljnji razvoj sodelovanja Jugoslavije in Madžarske na področju blagovnega in plačilnega prometa, industrijske kooperacije, vodnega gospodarstva in turizma. Med razgovori so proučili tudi možnosti in oblike sodelovanja v investicijski izgradnji, zlasti na področju energetike. Skupine jugoslovanskih in madžarskih izvedencev so proučile tudi posamezne konkretne probleme na vseh področjih sodelovanja. V vrsti vprašanj so dosegli soglasje zainteresiranih organov obeh dežel, vtem ko bodo o nekaterih vprašanjih nadaljevali razgovore, da bi uresničili sklepe danes podpisanega protokola. V imenu jugoslovanske vlade je protokol podpisal predsednik odbora za zunanjo trgovino Hasan Brkič, v imenu madžarske vlade pa minister za zunanjo trgovino Josef Bognar. Vodja jugoslovanske delegacije Hasan Brkič je po podpiso- vanju protokola izjavil novinarjem, da so razgovori obeh delegacij pokazali, da imamo široke možnosti za sodelovanje na področju gospodarskih stikov, zlasti v trgovini, Industriji, prometu in energetiki. Brkič je pripomnil, da vidi v tem nove elemente v gospodarskih stikih med Jugoslavijo in Madžarsko. Minister za zunanjo trgovino Madžarske Bognar je rekel, da se je madžarska delegacija med pogajanjem ravnala po želji, da bi dobilo gospodarsko sodelovanje obeh dežel oblike, ki bodo Spodbujale razvoj gospodarstva obeh dežel. Pripomnil je, da je sestava gospodarstva obeh dežel omogo- SEJA KOMISIJE ZA HIGIENSKO TEHNIČNO ZAŠČITO DELA PRI OLO LJUBLJANA Iz okvirnega programa dela Komisija za varnost pri delu naj bi bila pri vsakem občinskem ljudskem odboru Ljubljana, 19. septembra — Danes se je sestala na prvo sejo novoustanovljena komisija za higiensko tehnično^ zaščito dela pri Okrajnem svetu za zdravstvo v Ljubljani. Komisija je najprej na podlagi analiz posameznih organov in ustanov, ki se ukvarjajo z zaščito dela, sestavila okviren program svojega dela, v katerem so med najbolj bistvenimi sklepi, da bodo dosedanje pomembne ugotovitve in podatke povzeli v zgoščeno poročilo in ga v najkrajšem času predali v obravnavo Okrajnemu svetu za zdravstvo s pripombo, da bi s to problematiko seznanili ljudske odbornike, zlasti zbor proizvajalcev, ki naj nekatere najpomembnejše ukrepe prevzame tudi kot lastno nalogo. Nadalje si bo komisija prizadevala pospešeno podpirati de-, centralizacijo higiensko tehnične službe z ustanavljanjem HTZ komisij pri občinskih ljudskih odborih, medtem ko predlaga za komisije j podjetjih, naj bi postale (frgan delavskih svetov, zaradi česar naj bi ustrezno dopolnili tudi statute oziroma zakon o volitvah v delavske svete. Komisija ie tudi za poostritev upravno kazenskega postopka glede kaznovanja krivcev obratnih nezgod, ker tudi intenzivno vzgojno delo, za katerga zlasti Okrajni zavod za socialno zavarovanje vlaga ogromna sredstva in napore, ne zadostuje, saj se število nezgod pri delu nikakor ne more znižati in visoko presega povprečje. Komisija bo tudi podpirala zakonite zahteve glede ustanavljanja obratnih ambulant, ker so že sedanje pokazale lepe uspehe, v okraju pa je še dosti velikih podjetij, ki so brez takih ambulant. Začetek dela nove komisije predstavlja pomembno razvojno izpopolnitev higiensko tehnične zaščite dela v ljubljanskem okraju. Zadnja leta je bilo vedno bolj čutiti potrebo po nekem skupnem okrajnem organu, ki bi zastopal in združeval v delu ustanove, ki se v okraju ukvarjajo z zaščito dela, denimo Inšpekcijo dela in Sanitarno inšpekcijo, Centralno ambulanto za poklicna obolenja in obratne ambulante, Zavod za rehabilitacijo invalidov, Zavod za proučevanje varnosti pri delu, Šolsko polikliniko (predvsem problem učencev, v gospodarstvu), Biro za posredovanje dela, Centralni higienski zavod itd. ter ostale oblastvene in društvene organe, ki tudi delujejo na tem pomembnem gospodarsko socialnem področju. Nova komisija bo še posebej koristila HTZ komisijam v Indonezijski in indijski predstavniki podjetjih, ki jih je v okraju že nad 200 in ki pogrešajo širšo družbeno pomoč in nadzor. čata takšno sodelovanje na široki podlagi. Med bivanjem v Jugoslaviji je madžarska gospodarska delegacija obiskala Zagrebški velesejem, razen tega pa sl je ogledala več gospodarskih objektov v Sloveniji in Hrvatski ter Inštitut za jedrske raziskave v Vinči. Vodjo delegacije ministra Bognar j a sta sprejela podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukma-novič in član Zveznega izvršnega sveta Mij alko Todorovič. Poljska zadružna delegacija v Beogradu Poljska zadružna delegacija, ki se te dni mudi v Jugoslaviji, je prispela včeraj zjutraj iz Zagreba v Beograd. Dopoldne si je ogledala naše glavno mesto, popoldne pa so ji priredili sprejem v Glavni zadružni *vezi Jugoslavije. Delegacija je sinoči odpotovala v Novi Sad. Poljski gostje bodo danes obiskali splošno kmetijsko zadrugo, eno kmečko zadrugo in kmetijsko posestvo v Starem Bečeju, kakor tudi kmečko delovno zadrugo Njegoš v Lovčencu. Zatem si bodo predstavniki poljskega zadružništva ogledali mednarodni kmetijski velesejem v Novem Sadu ter bodo gostje na sprejemu v Zadružni zvezi Vojvodine. Poljska zadružna delegacija bo odpotovala iz Jugoslavije v nedeljo. Delegacija se je zlasti zanimala za probleme mestnega gospodarstva, komunalne dejavnosti, šol in kulturnih domov. Razgovori o tem so bili za sovjetsko delegacijo zelo zanimivi in ona so- Z ZASEDANJA OKRAJNEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA O nalogah potrošniških svetov Na včerajšnjem zasedanju Okrajnega odbora SZDL Ljubljana, ki mu je prisostvoval tudi član CK ZK Slovenije tov. Franc Kimovec-Ziga, so obravnavali predvsem delo do sedaj Izvoljenih potrošniških svetov v trgovinah, dosedanje izkušnje pri delu teh svetov ln naloge, ki jih čakajo v bližnji bodočnosti. ' Referat sekretarja Okrajnega odbora SZDL Ljubljana Janeza Nedoga o potrošniških svetih je bil izčrpen in je dal vsem prisotnim jasno sliko o delu potrošniških svetov. Poudaril je, da ne morejo biti potrošniški sveti le neke vrste kontrola, prav tako pa tudi ne organi, ki naj pomagajo reševati tekoča vprašanja, kakor si jih zamišlja uprava trgovine, ne da bi pri tem imeli vpogled v poslovanje trgovine. Potrošniški sveti, ki so družbeno upravni organi, se morajo boriti proti vsem napakam, ki se pogostokrat do- PREDLOG GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE FLRJ O LAJ ŠAVE za kmetijske zadruge Glavna zadružna zveza FLRJ je predlagala Zveznemu izvršnemu svetu, naj bi zadružne organizacije tudi v prihodnjem letu oprostili plačevanja zveznega davka na dobiček. Stopnja tega davka znaša 50%. Strokovnjaki' Glavne zadružne zveze trdijo, da je ta ukrep nujno potreben, ker so zadružni investicijski skladi še vedno nezadostni in bi bilo treba zato zneske, namenjene zveznemu davku, uporabiti za investicijsko izgradnjo v zadrugah, kakor letos. Predlagali so tudi, naj bi spremenili tudi stopnje, pa katerih so zadruge plačale zemljarino. Letos so te stopnje znašale od 13 do 47 %, v prihodnjem letu pa naj bi bile od 6 do 47 %. Predlagali so tudi, naj bi prispevek za stanovanjsko izgradnjo gajajo; pomagati bodo morali odpravljati težave, ki trgovini preprečujejo, da bi izdatneje vplivala na stabilizacijo trga. Dosedanje delo potrošniških svetov v okraju kaže, da je glede njihovega dela večja nevarnost v tem, da se za ta vprašanja premalo zanimajo, kot pa da bi se neposredno vmešavali v finančno poslovanje podjetja, poskušali neupravičeno zniževati ceno in podobno. Potrošniški sveti bi se morali seznaniti s tarifnimi pravilniki, s sistemom plač, nagrajevanja in z načinom premiranja v trgovini. S soodločanjem o nagradah in o premijah bodo poskrbeli za čim boljše stimuliranje osebja, kar je ena izmed njihovih važnih nalog. Tudi vajenci, za katere v trgovinah nemalokrat premalo skrbimo, naj bi naleteli pri potrošniških svetih na vso podporo in razumevanje. Volitve novih potrošniških svetov se bodo morale politično in organizacijsko tehnično bolje pripraviti. Vi'; Dosedanje izkušnje bodo obo- še nadalje znašal 2 %, namesto gatile nadaljnje delo potrošniških 10 %, kolikor znaša splošna stop- svetov. Za zbiranje in proučeva- nje vseh teh izkušenj, za organizacijo seminarjev in za boljši po- nja. Glavna zadružna zveza je predlagala, naj bi splošne kme- le* V“1KV J v;. , svetov na] bi pri okrajni komisiji tijske zadruge oprostdi vplačila za družbeno £pravljanje ustano- amortizacije na tiste stroje, go- poseben odbor, ki bi oprav- spodarska poslopja in druga ljal to delo Njegov delokrog bi osnovna sredstva, ki niso docela j bil širok: vprašanje je n. pr., ali izkoriščena. Ob razformiranju , novemu komunalnemu sistemu in kmečkih delovnih zadrug je nam- lokalni samoupravi še ustrezajo reč ostalo v splošnih kmetijskih nesamostojne poslovalnice trgov- zadrugah še vedno precej takšnih skih podjetij, ki so že zaradi svo- osnovnih sredstev, ki jih ne mo- jega položaja večkrat odtrgane rejo v zadostni meri uporabiti od njenih potreb. Vprašanje je Plačevanje polne amortizacije za tudi, ali sedanja organizacija ta sredstva pa bi znatno obreme- trgovskih podjetij na drobno še nitlo zadružne sklade. J. D. , ustreza komunalnemu sistemu. IZ PROBLEMATIKE NAŠEGA STROKOVNEGA SOLSTVA DELEGACIJA MOSKOVSKEGA MESTNEGA SOVJETA ODPOTOVALA Uporabili bomo nekatere vaše izkušnje je izjavil novinarjem vodja delegacije Bobrovnikov Beograd, 19. sept (Tanjug). Vodja delegacije izvrfnegs komiteja moskovskega mestnega sovjeta Bobrovnikov je ® " nes novinarjem izjavil, da so delegacijo v Jugoslaviji P«‘ srčno sprejeli in da odhaja z najlepšimi vtisi o zn8n>e?JJ?i! stih, naravnih lepotah, visoko razviti industriji in veli* perspektivah razvoja Beograda in drugih mest ter kraj _ naše dežele. Poudaril je tudi pomen glavnega načrta 1A voj Beograda. di, da imajo jugoslovanska J? sovjetska mesta precej skuptu problemov in da bi bilo zato k" ristno razvijati medsebojno sodelovanje. Predsednik Bobrov*"" kov je pripomnil, da je treba P*** čakovati izmenjavo voditelje raznih služb in mestnega gospo* darstva. Potrebni bodo stiki, o bi skupno - proučili probleme zvezi z izboljšanjem gradben* štva. Moskvo bo bržkone km®j obiskala skupina jugoslovanski« strokovnjakov za komunalna vprašanja. Med bivanjem v Jugoslaviji je rekel na koncu vodja delegacije moskovskega sovjeta, smo s® precej naučili glede tega, kako J treba urejati in olepševati mesw-Mi bomo vsekakor uporabili n®* katere vaše. izkušnje, ko boffl ,wj.u obravnavali probleme razsvetlja' njo skladišč in dolgoročnih kre- i ve in zelenega pasu v Moskvi 1“ ditih, ki bi to omogočili. On. I drugih mestih ZSSR. »Malce smo pa le drugačni« Konec logorovanja obveznikov predvojaške vzgoje v Vikrčah S prvimi toplimi dnevi — 11. maja — je oživel gozdiček v Vikrčah nad Mednim med Šmarno goro in Savo-okrog 300 obveznikov predvojaške vzgoje ljubljanske?® okraja je v njegovem zavetju postavilo svoje šotore; dane bodo te šotore razdrli: poletje se je nagnilo h koncu, n°f so postale hladne, misel na dom toplejša, pa tudi čas J potekel. nazori statistika: od 283 udel?' žencev predzadnje izmene jin \ 100 opravilo strelske vaje z o°' ličnim uspehom, 55 s prav “?* brim, 59 z dobrim in le 56 ji“ J bilo slabih. Kot skupina so ofr segli uspeh, ki je za 13 odstotkp boljši od zahtevanega povprečja- Organizatorji logorjevanja s niso zadovoljili le s predvoja«* vzgojo o ožjem smislu, slehern” popoldne je bilo posvečeno kol' turni in politični vzgoji. Vsa K skupina je videla dve do tri turne prireditve, ki so jih Prir ' dila okoliška kulturno-prosvetn društva Svoboda, po dva do «3 igrane filme, okrajni Rdeči kr* a je poskrbel za predvajanj ratkih filmov o higieni zdravstvu, ki so jih sevi Diskusija po podanem referatu je bila živa in je pokazala, da se delo do sedaj izvoljenih potrošniških svetov v trgovinah kljub vsemu razvija in da je dalo že vrsto Izkušenj. Podan je bil tudi predlog r> specializiranju trgovin. Prav tako je bilo govora o potrebah večjih Investicij za grad V štirih mesecih je v devetih izmenah taborilo v tem gozdu 3012 mladih ljudi, obveznikov predvojaške vzgoje. Včeraj, dan pred odhodom zadnje skupine, so se od mladih tabornikov poslovili tov. Gačnik, organizacijski sekretar ZKS ljubljanskega okta-ja, tov. Koncilja, predsednik okrajnega odbora za predvoja-ško vzgojo, inšpektor predvojaške vzgoje Stane Pišljar... ter Predstavnika okrajnega komiteta judske mladine Slovenije. Najboljšim mladincem so podarili v spomin na logorjevanje nekaj knjig, diplome in odlikovanja pa jim bodo izročili pozneje, Štirinajst dni, kolikor je trajalo logorjevanje vsake skupine, ni pač mnogo, kljub temu pa je mogoče zapisati, da tudi štirinajst dni včasih lahko nekaj pomeni predvsem v življenju mladega človeka. Vodeči oficirski kader meni, da je bilo letos logorjevanje še prav posebno uspešno. Uspeh v vojaških veščinah je presenetljiv, naj ga po- OBRTNE VAJENSKE SOLE V SLEPI KLICI Obrtne vajenske šole so v pri- i zoričnih barakah. Nemalokrat se merjavl z ostalimi šolami v Slo- (je zgodilo in se najbrž še bo, da veniji dosti manj urejene; zanje je barometer kazal pod ničlo. Po je v mnogih primerih slabo po- stenah se bohotijo gobe, zrak je skrbljeno, kar onemogoča redni nezdrav. Takih primerov je več, pouk, nemalokrat pa je ogroženo ne manjka jih v Ljubljani in tudi tudi zdravje učencev. Pred otvo- na podeželju ne. Dogaja se, da rit vi j o teh šol smo naprosili se- iščemo streho za obrtno vajenske kretarja Obrtne zbornice LRS šole tudi v gostilniških prostorih. Danila Bračiča, naj nam pred za- Zato ni nič čudnega, če si med četkom rednega šolskega pouka odmorom privošči več učencev kaj več pove v zvezi s stanjem tudi kozarček žganja, obrtnih šol. Razgovor z njim Niso le prostori obrtno vajen- nam odkriva sliko, ki je ne mo- skjh šol, ki ne ustrezajo namenu, remo biti veseli in nam nalaga marveč tudi sama okolica šol. Da nove dolžnosti. Poskrbeti bomo gostilna primeren prostor, je morali, da se prostori obrtno va- vsakemu takoj jasno, so pa tudi jenskih šol izboljšajo. S tem bo- drugi primeri, ki opozarjajo, da mo omogočili rednejši pouk in moramo v tem pogledu malo bolj odvrnili nevarnosti obolenj va- poskrbeti za naše obrtne vajence, jencev, ki posečajo slabo oskrbo- , jja Bledu imajo vajenci prostore vane in za šolo neprimerne pro- ^ v neki zgradbi »Park-hotela«. store. ) Kričeč primer njihove šole je po- V Sloveniji imamo 81 obrtno manjkanje table. Ker je Bled pač vajenskih šol. Polovica ie-teh je Bled, s® morajo vajenci hraniti v stanju, ki kolikor toliko ustre- i kot ostali abonenti in za hrano za namenu, ostalih 50 odstotkov plačevati 7.200 dinarjev na me-teh prostorov pa je vse prej kot sec- PO NEKAJ KILOMETROV NA DAN... Poglavje zase so učitelji in prostor za učenje mladih ljudi. na Zagrebškem velesejmu vČ\k° let0 v teh ?°lah n.ad 10 °°° Vrprfi le obiskala zacrebški obrtnih vajencev, ki se, če so to- kovinske liko srečni, da sede v higienskih in industrijske zbornice Indo- Prostorih, lahko posvečajo uku in obrtniki-mojstri, ki predavajo v neziie Člani delegacije so se za- , ^hko nemoteno slede predava- obrtno vajenskih šolah. Pedagogi nfmali za Drotzvode ki iih ie teljevtan besedam, nasprotno pa zagovarjajo svoje stališče do na- nitf-oslovansita industrija razsta- ^ v raznih kletnih prostorih, v fina pouka, mojstri spet svoje, jugoslovanska industrija razsta ^ „preživeljh, barakah stiskajo o tem drugič. in pozimi tudi prezebajo, ker, Ce vzamemo prirner samo stene vzlic kurjavi ne zmorejo Ljubljano> lahko kmalu ugoto- ubramti in zadržati toplote v vjmo> nenačrtno so raztre- se morali industrija in Obrtna zbornica LRS v tem pogledu malo bolj približati, saj gre vendar za delovne kadre, za njihovo šolanje in za bodočnost mladih ljudi, ki naj koristijo naši obrti in industriji. TREBA BO NAJTI VIR DENARJA Obrtno vajenske šole se bodo morale izboljšati To velja predvsem za same prostore, ne malo pa tudi za vzgojitelje, za pedagoge in obrtnike-mojstre. V ko- V letu 1956 so porabili za likor je očitek obrti industriji, da obrtno vajenske šole približno ‘ je njen delež v skladu za kadre gače je z učitelji ln obrtniki-mojstri. Te lahko najdemo in vidimo, kako tekajo in »dirkajo« iz enega v drug kraj mesta, v svoje zbornice in spet nazaj. Ali naj se po vsem tem še čudimo, da je težavno dobiti dobre predavatelje? Za eno uro pouka dobijo po 140 dinarjev. V takih primerih, ki jih ni malo, se človeku nehote postavlja vprašanje, kako zmorejo ustrezno predavati? KJE SE ZAPOSLIJO OBRTNIŠKI POMOČNIKI 142,000.000 dinarjev. V to številko niso vračunane investicije. v gospodarstvu premajhen glede na velik dotok izšolanih obrtni- Denar je šel za učila, inventar, kov v industrijo, je vprašanje za opremo, za adaptacije, za sub- j Obrtne zbornice JL.RS in industri-vencije vzdrževalnin za vojne si- I je, katerima bi bilo priporočati, rote itd. Kritje teh izdatkov gre da to stvar čimprej urede. iz fonda za kadre. Iz razgovora s tovarišem Bračičem posnemamo tudi tole: obrtne šole dajo letno skoraj dve tretjini svojjh vajencev, ki so postali obrtniški pomočniki, industriji. V obrtnih šolah je že regi- Drugo vprašanje, ki se ponuja, pa je: ali je delež obrtnikov, obrtnih delavnic, večjih in manjših, državnih mojstrov-obrtnikov in drugih, ki vlagajo od svojega plačnega sklada določen odstotek v fond za vzgojo obrtniških ka vila na velesejmu. | Danes se bo delegacija sestala v Trgovinski zbornici s predstavniki jugoslovanskih pod- ^ Včeraj je velesejem obiskal tudi namestaik direktorja indijske državne trgovske korporacije Sing, ki bo med bivanjem v naši deželi proučil možnosti za okrepitev gospodarskih odnosov med Indijo in Jugoslavijo. prostoru. : Seni prostori obrtno vajenskih Hud primer takih prostorov so šol. Imamo jih na vseh koncih kletni prostori nekdanje nunske in v središču mesta, najdemo jih šole v Ljubljani, kjer ni strani- tam, kjer bi si najmanj mislili, šča, da morajo hiteti k Tromo-stovju v javno stranišče. Tla v šoli so cementna. V Tomačevski ulici poučujejo vajence v provl- da so, tam, kjer je slaba prometna zveza do njih ali je pa sploh ni. Pri vajencih lahko kolikor toliko prezremo oddaljenost, dru- strirana ena tretjina učencev za drov, dovolj velik? Ali ne bi bil industrijo, druga tretjina »novo- ta odstotek lahko večji, saj bi se pečenih« obrtnikov pa sama od tako povečal fond za vzgojo ka-sebe odide v industrijo, kjer so drov, iz katerega bi na ta način plačani po svoji kvalifikaciji kot lahko prišlo marsikatero popra-kvalificirani delavci, Čeprav je vilo šol ali pa novo zgrajena šol-njihovo delo po vrednosti daleč ska stavba? od tistega, ki bi ga opravljali kot Stanje naših obrtno vajenskih obrtniki v svoji poklicni obrti. šol je v veliki večini tako, da za-Na ta način dobiva industrija hteva od vseh nas, predvsem pa letno kaki dve tretjini v obrti od Obrtne zbornice LRS. da ga izučenih ljudi. Tako je bilo tudi je treba čimprej rešiti. Nalog in- in icratkih filmov o higieni zdravstvu, ki so jih seve? spremljala ustrezna predavanj • Mimo omenjenega pa so bila s posebna predavanja s temain1 našega političnega in gospoda skega življenja, naj navedem n kaj naslovov teh predavanj, £ likor jih je poslušala ena s* pina: Razvoj socialističnih su P, svetu in vloga FLRJ, O relipj* Avto-služba, O cestah in Pr^j metnih predpisih, Zgodovina razvoj JLA. O socialistične® kmetijstvu, O socialistični de® kraciji, O delu in življenju nj8 šala Tita, O Ljudski mladini > njeni vlogi, O ljudski revolucij v Jugoslaviji. Morda je to skoraj preveč * tako kratek čas;’ nekdj od kar so mladinci slišali in doz veli, pa je vendarle ostalo v®* hernem od njih; marsikaj ponesli s seboj domov, v svoj kmečko okolje, v tovarne in “ lavnice. _ Sami mladinci so se zelo P hvalno izrazili o organizaciji' 0 katero pravijo, da ie bila ronf*. holiša od lanske. Drobec TeS\[ ce bo prav eotovo v odgovoru-,, mi ga je dal eden izmed nj' ' ko sem ga vprašal, s kaksn^, občutkom se vračajo letos. V fond za kadre je dala in dustrija 9,420.000 dinarjev, kar je po mišljenju Obrtne zbornice LRS veliko premalo, saj je šlo njenega na novo izučenega kadra skoraj za dve tretjini v industrijo. Vse to kaže na potrebo, da bi dustrije, ki črpa velik del delavstva iz obrti, pa tudi ni prezreti. Dobra volja in pa razumevanje ter skrb za naš industrijski in obrtniški podmladek nam bodo v tej veliki nalogi izdatno pomagali. Joie Bon »Malce smo pa le drugačni Delo skupščinskih odboro* Odbor za organizacijo obla* in upravo Zvezne ljudske skuP ščine je na yčerajšnji seji sp£ jel določbe zakonskega osnutk ' ki se nanašajo na razsodbo, začel obravnavati drugo P°£ je. V zakonodajnem odboru Zv j; nega sveta so na včerajšnji *e‘ obravnavali določbe tega z8*c^. skega osnutka, ki urejajo po** pek pred prvostopnim sodiš*eI?g in določbe o sodelovanju *rejL osebe v pravdi. Odbora bosta 0 nes nadaljevala delo. Egiptovski minister za industrijo prispel v Beograd , , Egiptovski minister za ip" i strijo g. Azis Sidki je včeraj na povabilo Zvezne njetrgovinske zbornice v slavijo. Z njim je prispel tu. državni podtajnik v istem ff11® strstvu g. Ezat Salama. Min*st,a Sidki je novinarjem rekel, se bo med svojim °his,^oin„Ju( znanil z uspehi ju, industrije. Menonova misija io da in v-**,V »rogi pravi-1 serju za odlikovanje. Hkrati so hodom ir IVJ®r'01}. Pred od- I ponovno izjavili, da bo prekop upanjP w, P^hija izrazil j odprt za ladje vseh dežel, ne gle- Položaju mofaia S>gLSanmed ! ^ 113 njih°Vih lastnikov' pripominja- slanca Ča^ ^e^ruj evega odpol da hi +V Londonu težavno delo, nikoH UP uresničil. kajti Egipt mirni • v*1 PrePre^il naporov za sdom n° rj>ravnavo Sueškega Piral vedno Pod- žgi« iZ!Zprlčeval spravljivost ter tera n sodelovanju- v potrdilo »S da se je v zelo te-okoliščinah, nastalih spričo ra- , tujih pilotov s prekopa, no pSvb^^110 0hraniti svobod- -ln danes nl bilo nobe-nri-i marveč so vse ladje 3fvoskozi Suez, vodene z za- SSte i?k0 w*8tlh pUotov (v laditt P°ne da je grafikon ?eln A7 T i^eljo zabeležil prehod l ^ Vičani so zSo po-svoj uspeh in pred-z ser je odlikoval pilote boto^f 7* “d"** Sodijo, da loti m lnnalu o^ali tuji pl-med S, ^ Prispeli v Ismailijo, 4 jug°- bortT* 2 nei«Ska. Ti piloti denln 1)0 neka5 dnevnem va-kot tPrT^eli P°sle> ker žele -čimnroi naš pomorščak, iv Podati Egiptu. feianET*, .,uPrava je izrekla prl- irtienn Pu m in se v njihovem imenu zahvalna predsedniku Na- To bo vsekakor olajšalo Nenono-vo misijo, ki se bo v Kairu lahko neposredneje soočil tudi z okoliščino, ki otežkoča njegovo posredovalno misijo. Gre za čedalje resnejše oborožene demonstracije in premike čet v bližini Egipta. Na južni sudanski meji se zbirajo britanske čete, prav tako krepe svoje garnizije v Libiji, s Cipra evakuirajo družine in pošiljajo na ta otok skupaj s Francozi- nove čete, medtem ko so na izraelsko-arabskih mejah incidenti čedalje bolj pogosti. Krišna Menon se bo podrobno seznanil s položajem na mejah v bližini Egipta samega in z marsičem drugim, kar je pomembno za njegovo misijo, ki se sestoji v podpori Egiptu in o pametovanju MB DRUGA LONDONSKA KONFERENCA in pogoji njenega dejanskega uspeha Pravi pomen druge konference rabnikov prekopa, sam načrt, največji, na j dobronamerne j ši, naj- »osemnajstih«, ki se je včeraj za- kakršen je zdaj, in težnja, da bi; prožnejši napori, da bi naposled čela v Londonu, bo konec koncev ga uveljavili brez privolitve Egip- odvisen od tega, ali bo konferen- ta, pa hkrati kritika v Veliki Bri- ca sposobna prispevati k obnovi, taniji in Franciji sami, vse to stikov in pogajanj med uporab-: kaže, da je ta zamisel v sedanji niki Sueškega prekopa in Egip- i fazi celo v načelu dokaj težko uresničljiva. Poskus, da bi uve- Zahoda. D. Trailovič Učinkovita propaganda v Kairu: ogromen vojak iz lesa in betona opozarja ljudi, naj se prostovoljno zglasijo v narodno-obrambno vojsko tom. Namen te konference je, kot j ljavili to zamisel v praksi, bi se-razlagajo njeni organizatorji, iz- veda naletel na nasprotovanja ključno v tem, da bi ustanovili egiptovske vlade. Zato je zdaj »združenje uporabnikov Sueške-! splošno zanimanje svetovne jav-ga prekopa«. Organizatorji si bo- j nosti posvečeno bolj tistim do-do, kot kaže, prizadevali, doseči, mnevnim »novim korakom«, ki privolitev ostalih udeležencev jih tako pogosto omenjajo. londonskega sestanka, zagotoviti' Dejstvo je, da zdaj pod vpli- njihovo sodelovanje v delu nove j vom ameriške politike in razpo-organizacije. Sodeč po tem, kar loženja domače javnosti tako v je znano doslej, so možnosti uspe- Parizu kakor v Londonu manj ha teh naporov za zdaj negotove, govore o možnosti »prodora sikozi Obotavljanje nekaterih dežel, po- j prekop«, kot pa o akcijah druge vabljenih v London, da bi se iz-i vrste, recimo o bojkotu Sueškega rekle Za načrt o združenju upo- DANES V PALAČI OZN V N E W Y O R K U Konferenca 87 dežel za ustanovitev mednarodne atomske agencije . rodna konferenca, kar jih je bilo kdaj sklicanih. Na konferenco, ki bo obravnavala ustanovitev mednarodne agencije za mirnodobno uporabo jedrske enegije, so povabili 87 dežel, vtem ko je bilo na lansko konferenco o jedr- ski energiji v Ženevi povabljenih tjič —včerai v Kairu tre- 84 dežel. Konferenca naj bi se nik z egiptovskim predsed- zaključila konec prihodnjega me- mateLri Indijski diplo- ! seoa in, kakor je rekel vodja Sj]r~E- krogi ugotavljajo, da si ameriške delegacije veleposlanik Prizadeva, da bi zaintere- Woodwards, »če se ne bo zgodilo Krišna Menon v Kairu (Reuter). In-^predstavnik v OZN Krišna New York, 19. sept. (Tanjug), števalo vse pripombe in pobude, Francija in Kanada — katerih V OZN se bo začela jutri po šte- sprožene na desetem zasedanju, privilegiji se opirajo na največji vilu udeležencev največja medna- Delegacije 12 dežel so delale le- razvoj jedrske energije v teh d$- tos spomladi dva meseca v Wa- želah. Precej agencij meni, da bi shingtonu in pripravile osnutek bilo treba znatno razširiti poobla-statuta agencije, ki ga bodo pro- stila skupščine, ker bi bilo to v učili na bližnji konferenci j sedanjih razmerah edini način, da V krogih OZN z velikim za- j bi hkrati zagotovili tudi večji nimanjem pričakujejo konferen- vpliv manjših dežel na delo in co, ker so prepričani, da bodo politiko agencije. prekof>a, tako da bi pošiljali ladje okrog Rta dobre nade. To dejstvo je lahko deloma hrabrilno, ne pa tudi pomirljivo. Težnja, ki jo je v zadnjih dneh spet močno čutiti, lahko zmanjša neposredno nevarnost spopada, toda ije odpira še perspektivne ureditve, sporazuma. Bojkot prekopa bi povzročil gospodarsko škodo tako Egiptu kakor tudi pomorskim državam. V političnem smislu bi ta akcija lahko kompromitirala proglašeni cilj: svobodo plovbe. Dejanska skupna korist vseh strani, zapletenih v spor, da ne govorimo o interesih miru, ne more tičati v vztrajanju na togih, nespravljivih stališčih, marveč v iskanju danih ali vsaj možnih stičnih točk v raznih predlogih sueškega spora, kakršnih se je že precej nakopičilo v diplo- začeli med vsemi zainteresiranimi konstruktivno izmenjavo misli, ki je ni moč nadomestiti z nikakršnimi bolj ali manj širokimi posvetovanji samo nekaterih zainteresiranih dežel. Pomen egiptovskega predloga o ustanovitvi »organa za pogajanja«, še zlasti pa predloga o splošni mednarodni konferenci uporabnikov prekopa, na kateri bi prilagodili carigrajsko konvencijo sodobnim potrebam, je ravno v tem, da dajejo okvir, v katerem bi se lahko lotili zbližanja zdaj med seboj še zelo oddaljenih stališč. Seveda niti Egipt še ni rekel vsega, kar je možno in potrebno reči o načelih uprave Sueškega prekopa in določenih koristih uporabnikov prekopa. Seveda bi zahodne velesile in Egipt lahko sedle za zeleno mizo samo s pogojem, če bi opustili neupravičeno sumničenje in pretirano nezaupanje in opustili tudi teze, kakor je tista, da »Naserju ni moč verjeti«, ali da so »Egipčani nesposobni za vzdrževanje prekopa«, in ki jih izkustvo neprestano pobija. Nekaterim se bodo morda v tem razburkanem vzdušju, obremenjenem z grožnjami in nezaupanjem, zdeli malo nerealistični pozivi k večji prožnosti, strpnosti in pripravljenosti na pogajanja. Toda drugega izhoda ali druge poti, po kateri bi se dalo najti ureditev, ki bi bila za vse sprejemljiva, ni. Sueška kriza traja že malone dva meseca. Ni dvoma, da ni ugodno vplivala ne samo na tlilrrvm tvt preusea- pimuuiijrgtt ilic- mateLri Indijski diplo- ! seoa in, kakor je rekel vodja Sj]r~E- krogi ugotavljajo, da si ameriške delegacije veleposlanik siran nf*<*eva’ ^ ***• zaintere- Woodwards, »če se ne bo zgodilo da bf ®1® priprava do tega, nič izrednega,« bodo na koncu in urJri -n^ Predstavniki sestali sprejeli tudi dokončni sklep o Pričata■ ^ P'rc>b^em- Pravijo, da ustanovitvi agencije. Po mnenju -1e Menon navodila indij- večine delegacij za zdaj ne pričakujejo, da bi se moglo zgoditi kaj »izrednega« hi zato prevladuje mnenje, da bodo na konfe- • v “‘»■onijem v ivairu renči dosegli sporazum in ustano- Kr^fri>!?_Menon sestal tudi i vili agencijo. Ustanovitev agencije je predlagal OZN predsednik Eisenho-ver na osmem zasedanju Generalne skupščine konec leta 1953. Od takrat je bila t* ideja predmet mnogih mednarodnih razprav, toda do lanskega zasedanja , , , • v . TV«, v . m . ,____,__] jc V-V-V-J uoijvvpiv-mu v ilt LlgVJVUlU V ISLL V m kitajskim i«? Tl Uyanom ter s P(^mtaRaSntrkim1 ^ >»«*<«» titm IBS.* NEPALA Z EGIPTOM **P*. (AFP) Egipt io *®di uradno objavili. bod° T krat' Cebtu SE bmtanske CETE v ZAHODNI NEMČIJI 5xPreM«°7nV,tiv' **•*!: (Reuter) »Dailv Zihodn. Nu“lk britanskih le t i* Velik« Brit«n)ii' A ?®snlk P«J»minja, da ga sodelovanja v novi atomski dobivale' včlanjene dežele dobi, ki se ji človeštvo po mne- agencije. Po dosedanjih predlogih prepričanje' nju znanstvenikov čedalje bolj bi bilo nadzorstvo omejeno samo1 ’ približuje. Predlagani statut go- na tiste dežele, ki bi zahtevale od vori o ustanovitvi agencije, Id bi ageMijep^noč torej na nerazvi- egiptovskimi nacionalnimi! terih ureditev terja ves doseda- unela dokaj široko delovno to- ‘ • vite dežele pa ne bi jnteresi, suverenostjo te mlade 1» nji proces popuščanja napetosti, rišče, v pospeševanju nadaljnjih bile podrejene nobenemu nadzor- - - —- - - - 1 , H znanstvenih del na tem področju, stvu. Odprto je tudi vprašanje, j »brezpogojno kapitulirati«. Nobe-1 pa čeprav morda samo na videz, nega bistvenega protislovja ni: življenjsko važne probleme, ka- stare dežele ob Nilu ter splošnim pripoznanjem potrebe, da bi za- kakor tudi v praktični uporabi kako vskladiti nadzorstvo nad jedrske energije v mirnodobne nackmatou zatonu posameznih na tehnično ugotovljeno in s namene. Agencija bi imela na d^eL Neteče dde^cije rf^h, sankcionirano nemote- m puuoune z« iup S SVi ~ a Bllo .pa bi stom« nespametno In V senci sueške krize so bile velike teme: nadaljnja ureditev odnosov med Vzhodom in Zahodom, razorožitev, pomoč nerazvitim deželam in podobne za hip prezrte. proizvodnjo jedrske energije, ki da bi z uporabo nadzorstva v bi jih lahko dobile včlanjene dr- takšni obliki, kakor je zamišljeno žave s pogojem, da jih uporabijo zdaj, utegnili kršiti nacionalne izključno v miroljubne namene. zakone posameznih dežel, s tem Po mnenju večine delegacij.5® tadi njihovo suverenost, bodo nekatera vprašanja bržčas Med mnogimi vprašanji, ki bi sprožila na bližnji konferenci do- 86 utegnila pojaviti rta konferen- ditev teh interesov je potrebno in škodljivo, če bi se svet, pa čeprav Generalne skupščine so bile raz- I vprašanja so omejena bolj ali like v glediščih tako velike, da je ; manj na problem zagotovitve bila videti ustanovitev agencije i večjih pravic v agenciji, manjšim kot precej daljne sanje. Po na- in manj razvitim deželam, da bi porih desetega zasedanja pa so ugotovili »bistvo napredka v razgovorih in sklenili, da bo 12 dežel (Avstralija, Belgija, Brazilija, Češkoslovaška, Francija, Južnoafri- kaj živahno razpravo. Vsa ta ci> bo najbrž tudi vprašanje razmerja med agencijo in OZN. Statut pravi, da bi bila agencija dolžna poročati o svojem delu Generalni skupščini, Vaimostne-lahko vplivale na politiko njene- nau svetu in Ekonomsko-socialne-ga delovanja. To bo predvsem mu svetu OZN, kolikor bi s svo-vprašanje pooblastil njene skup- Jto delom posegala v njihovo pri-ščine. V osnutku statuta so po- stojnost, in da bi morala od teh oblastala skupščine dokaj okrnje- organov dobivati pobude in pri-ška unija, Indija Kanada, Portu- na in glavno besedo bi imel v poročila, galska, Velika Britanija, ZDA in, agenciji odbor 23 članov, če ne Na minulem zasedanju Gene-ZSSR) nadaljevalo delo za usta-j tudi pet njegovih glavnih članov skupščine je več delegacij, novitev agencije ter pri tem upo-1 — Velika Britanija, ZDA ZSSR, med njimi tudi jugoslovanska, izrazilo želje, da bi ustanovili j agencijo v okviru OZN, da pa bi morala biti čim tesneje poveza-I na s svetovno organizacijo, prek j katere bi lahko tudi vse včlanje-| ne dežele vplivale na njeno delo. čeprav sedanji osnutek statuta I po mnenju delegacij zagotavlja i nekatere možnosti glede vpliva ! na delo agencije prek OZN, ven-konfederacaja dela je pozvala da- dar prevladuje prepričanje, da bi nes 90.000 rudarjev s področja morali storiti v tem pogledu še Lorene, naj jutri začno enodnev- korak naprej. Rekvizicija pekarn v Franciji Mezdne stavke se širijo — Socialisti nočejo sodelovati s komunisti — Splošne zahteve po višjih minimalnih plačah da seP^' (Tanjug). Via- na pozicije »frontovske iveze« s večino ^ sklenila rekvirirati \ komunisti. francoskih X. se<*rtjfk velikih 1 Predstavniki socialistične stran-i>rodaia]ri imi? ?'J )er 801 ke očitajo Komunistični partiji, iadis+^ i. kruha na Pobudo pou-, stavk ■ organizaoij proglasili j rizu kim-2^1^ V Pa- | Socialisti namreč sodijo, da smejo čivJa stavL^it S°; sindikati »uveljaviti svoje zahte- kruha na pobudo pou-, je začela »organizirati politič-lizacij proglasili >rodajalne. V Padalci sadja in so- Peki ZL-iC^d vC5rH' + SO ve 831,10 113 pogajanjih«. Na takS- kruha , oPustf podražitev no staliSče se je pos^vUa tudi so-lastno, ^st’ Z F* V™ balistična sindikalna organizacija o .groze s splošno stavko. j »Force ouvriere« v nasprotju z ]e tfg?VCeV "a Generalno' konfederacijo^dela* ta Do1q?™Vj ,vlad0 v zf° j katoliškimi sindikati Generalna še zlasti zato, ker se zdaj rPv-aj®. 2 delavskimi sindikati o hntS1Jl delavskih mezd. Vlada ni tov sprejeti gledišča sindika-škov P0večar‘ju življenjskih stro-stav -V1 sve’tuje delavskim pred-sm °m, naj se začno nepo-ija “,no Pogajati z delodajalci. To-J«!cWadl.Stake Pekov in Proda-Dftou * V'ia so cene živil naglo ^Skočile in položaj na trgu je part.] neurejen. Komunistična ste 1'la danes pozvala sociali-(3ist *na skupni boj proti pouja- Uu?°c'a^stična stranka je prav napravila odločne korake no stavko. Katoliški sindikati so v Parizu podprli zahteve Generalne konfederacije dela in tudi sami zahtevali zvišanje življenjskega minimuma na 30.000 frankov mesečno ob 40-umem delovnem tednu. V zadnjih dneh je v zvezi s temi zahtevami začelo stavkati že blizu 60.000 francoskih delavcev. Bližnja konferenca bo začela' svoje delo z generalno debato, v kateri bo sodelovalo mnogo delegacij in ki bo trajala najmanj 10 dni Potem se bo konferenca spremenila v delovni odbor, da bi proučila pripombe k osnutku statuta ter formulirala končno besedilo. Sedež agencije bo bržčas na Dunaju in poslovati bo začela poleti prihodnjega leta. možno najti ustrezne poti. Da bi to dosegli, so potrebni > nim stanjem. samo začasno, sprijaznil s takš- G. Altman Francozi na Cipru: na sliki vozila s preskrbo in opravo, ki so jih pripeljali te dni s tovornimi ladjami na otok Z VSEH STRANI SVETA Naša stojnica na londonskem sejmu Angleži in še posebej njih uvozna podjetja se zelo zanimajo ža naša živila, ki bi jih kupili tudi trikrat toliko kakor doslej (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA London, septembra Dne 28. avgusta se je začel v Londonu mednarodni velesejem živil, ki si ga je ogledalo več stotisoč ljudi. Do 15. septembra, nje, ribje in mesne konzerve, med in suhe gobe. Zal dva naša izvoznika tokrat nista sodelovala, namreč slovenski izvozniki __ ________ vin in bosenski izvozniki suhih ko je"bilJkončan, je naraslo šte- , slij- Možnost prodaje alkoholnih vilo obiskovalcev te zelo posre- v Veliki Britaniji je zelo r)v..+. —« v ud uuioune Korade stov1 ^raščanju vpliva poujadi- r----- . . . f- ---- kom’ 01 odgovorila na poziv fene mednarodne razstave na velika, suhih sliv pa je izvozila akeH v.’ bo-ieč se, da bi jo kakih 700.000. Razstavljale so Jugoslavija svoj čas na angleški _ “a Proti poujadistom spravila ; mnoge angleške tvrdke, razen te- | *rg 3 do 4 tisoč ton letno. Angle- —--------------------------------------- ga pa je imelo na njej svoje ! ški uvozniki «"»»»'• -• -*1-- Sporazum je mogoč 19- sept. — Egiptovski Rovr>^ Naser je izjavil v raz- j JJ. s sodelavcem ČTK, da je ! ga je že v t>rnKi m°žno urediti sueški SDorJ-u1’ Doseči je moč ureditev vsem- v.Praž&nj med Egiptom in Uryvv„lv ^^^resiranimi deželami »smrt mi prekopa. Gre za disi,H®no Plovbo brez sleherne širiw macije' za obnovo in raz-UsW, Prekopa, da bi lal DravW dočirn Potrebam ta ne pristojbine. lahko za stojnice 16 tujih dežel, med njimi tudi Jugoslavija. Jugoslovanski paviljon je bil med najbolje obiskanimi, saj si ga je že v prvih osmih dneh gledalo blizu 250.000 obiskovalcev, ki so se zanimali za razstavljena živila. Predstavniki posameznih uvoznih in celo proizvodnih tvrdk z Velike Britanije so se informirali o možnosti izvoza iz naše države ali pa za zastopstva za posamezna živila. Angleži so se zanimali zlasti za sadne sokove, sadje, vino, žga- lmajo v glavnem samo eno resnejšo in hkrati značilno pripombo: naša izvozna podjetja pošiljajo na angleški trg premalo blaga. Angleški uvozniki trdijo, da bi lahko bil uvoz jugoslovanskih živil v Veliko Britanijo tudi tokrat večji do sedanjega, katerega vrednost je znašala letos približno milijon funtov. Zlasti mnogo bi lahko izvozili v Anglijo konserviranih živil, predvsem mesa. Deljena pa so mnenja o tem, ali je bil primeren značaj te prve naše stojnice na londonskem velesejmu živil. Stojnica je bila letos reprezentativna. Na njej pa niso ničesar prodajali. Živila niso bila na razpolago za brezplačno pokušanje kakor na mnogih drugih stojnicah. Na ameriški so obiskovalcem celo postregli z brezplačnimi živili. Eni menijo, da je splošnemu licu naše stojnice samo koristilo, da niso stale pred njo vrste obiskovalcev v pričakovanju, da bi lahko živila poskušali. Drugi pa pravijo, da bi bil praktični učinek večji, če bi lahko obiskovalci živila tudi pokušali ali jih kupovali v majhnih zavitkih. Mnenje drugih bi bilo treba vsekakor upoštevati, ko se bomo pripravljali na prihodnji živilski velesejem v Londonu, ki bo leta 1958. Dobro bi tudi bilo, da bi dotlej pripravili brošure z recepti naših jedi. Obiskovalci letošnjega živilskega velesejma v Londonu so se zelo zanimali za specifičnosti jugoslovanske kuhinje. B. Lazič VELIKA BRITANIJA MEDNARODNA POMORSKA KONFERENCA London. 19. sept. (Reuter). — Danes se je ria pobudo Mednarodne organizacije dela v Londonu zaCela pomorska konferenca, na kateri so se zbrali predstavniki 21 dežel. Na konferenci obravnavaj« vprašanje zemljevidov, ki bi bili priznani po vsem svetu, preskrbo ladij s sanitetskimi potrebščinami, problem ladij, ki plovejo pod tujimi zastavami Itd. CIPER POMILOSTITEV NA SMRT OBSOJENIH UPORNIKOV ODKLONJENA Nlkosia, 19. sept. (AFP) Tu so objavili, da je ciprski guverner Harding trolejske rafinerije ter vsa podjetja in organizacije, zainteresirane na petroleju in naftnih derivatih. Uprava bo pod nadzorstvom ministrstva za industrijo. V Kairu poudarjajo, da ustanovitev uprave v ničemer ne spreminja statusa tujih petrolejskih družb v Egiptu. HONGKONG SODELOVANJE MED CEJLONOM IN KITAJSKO Hongkong, 19. sept. (AFP) Cejlonski visoki komisar v Londonu Claude Co-reat je izjavil, da so dane številne možnosti za povečanje trgovine med Cejlonom in LR Kitajsko. Coreat se je Eravkar vrnil iz Pekinga, kjer se je ot vodja cejlonske delegacije razgovar-jal t kitajskimi predstavniki o navezavi diplomatskih, gospodarskih in kulturnih stikov med obema deželama. Coreat je odklonil pomilostitev treh Ciprčanov, ob- » , . , - sojenih na smrt na vešalih zaradi upor- *?., Cejlon lahko pošiljal niških dejanj Kitajski kmetijske pridelke in rude, od nje niških dejanj. JORDANIJA BRITANSKI CIVILISTI ODHAJAJO Amaii, 19. sept. (Reuter) Iz Jordanije je danes odpotovalo preko Cipra v London nad 90 članov družin britanskih letalcev. Britanska vlada je takoj po nacionalizaciji Sueške družbe naročua svojim državljanom v Jordaniji, naj za-puste to deželo, če njihovo bivanje v njej ni nujno potrebno. INDONEZIJA ZAHODNI IRIJAN ZNOVA PRED OZN Djakarta, 19. sept. (AFP) Uradno so objavili, da je indonezijska vlada sklenila v Generalni skupščini OZN ponovno sprožiti vprašanje spora z Nizozemsko zaradi Zahodnega Irijana (zahodne | Nove Gvineje). I EGIPT oa kupoval stroje. V novembru bo posebna kitajska kmetijska delegacija prišla na Cejlon. SZ OBISK INDONEZIJSKIH PARLAMENTARCEV Moskva, 19. sept. (TASS) Sinoči je prispela v Moskvo parlamentarna delegacija republike Indonezije s predsednikom parlamentarne skupine indonezijske Nacionalne stranke na čelu. Delegacijo, ki šteje 21 članov, ie sprejel predsednik Sovjeta narodov Vrhovnega sovjeta z drugimi uglednimi funkcionarji. JU2NOAFRIŠKA UNIJA DEMONSTRACIJE PROTI RASNI SEGREGACIJI Johannesburg, 19. sept. (Reuter). Nad tisoč študentov je danes tu demonstriralo proti načrtu vlade o zaostritvi rasne segregacije na univerzah. Doslej sta bili univerzi v Johannesburgu in Capetownu mešani, zdaj DRŽAVNA UPRAVA ZA NAFTO Kairo, 19. sept. (Reuter). — Tu so pa predlaga vlada pripustiti na visoke danes ustanovili novo upravo za pe- šole sami belce. Današnje demonstra-I trolej, ki bo vodila vse driavne pe- clje so minile brez incidentov. Kritično stanje naših železnic Vsem željam še ni moč ustreči — Kolektivi naj bi prilagodili delovni čas V zadnjih dneh so bila po Sloveniji posvetovanja o predlogu novega voznega reda, ki so se ga udeleževali zastopniki podjetij, okrajnih in občinskih odborov, turističnih društev itd. Doslej so bila ta posvetovanja v Celju, Mariboru, Novem mestu in Gorici, medtem ko bo danes v Pulju, jutri pa v Ljubljani. Na posvetovanjih, ki Je bil zanje letos večji odziv kot lani, so se udeleženci pomenili s predstavniki železniškega transportnega podjetja o svojih potrebah in željah. Marsikakšni želji bo ZTP poskušalo ustreči in obljubljene so nekatere izboljšave. (Podrobneje bomo poročali, ko bodo posvetovanja končana.) Toda niti zdaleč ni mogoče ustreči vsem željam, niti zadostiti potrebam zaradi dotrajanosti osnovnih in prevoznih sredstev, ki z njimi železnica razpolaga. Na račun železnice vedo povedati naši gospodarstveniki, potniki, pa tudi železničarji sami marsikatero gorko. Naši vlaki vozijo počasi, prepolni so in zamude niso redke, naši železničarji pa se pritožujejo zaradi dotrajanosti prog, kakor tudi voznega in vlečnega parka. V resnici je danes močno občutiti, da je bilo po vojni vloženih le malo sredstev za rekonstrukcijo naših železnic. Ob splošnih naporih za socialistično izgradnjo smo železnico močno za postav ljali. Kljub temu pa je bilo po zaslugi naših železničarjev marsikaj narejenega. Železničarji so med drugim z istim voznim in Istim vlečnim parkom prepelj ali leta 1955 33 milijonov potnikov, kar pomeni trikrat več kot leta 1939. V tranzitnem prometu smo imeli takoj po vojni samo en mednarodni brzi vlak, letos jih imamo šestnajst. Tranzitni promet ni narekoval le ustreznega podrejanja domačega prometa v voznih redih, temveč tudi gradnjo in opremo kurznih vozov, ki jih potrebujemo za mednarodni promet Pred vojno so bili nadalje le redki vagoni opremljeni z električno razsvetljavo in gretjem. Danes je takih voz že lepo število, čeprav stane namestitev električne razsvetljave in gretja za vsak pulman 4,5 milijona dinarjev. Škoda le, da naši potniki kažejo za taka prizadevanja le malo razumevanja, saj ni redko, ko morajo novi vagoni že po kratkem času v popravilo zaradi okvar, ki Jih povzročijo potniki. Drugo je vprašanje zamud. Zamude pripisujejo naši železničarji predvsem slabemu stanju prog, zamudam, ki jih prinesejo mednarodni vlaki in je treba po njih prilagajati ostali promet, nediscipliniranosti potnikov itd. »Res je, da so na naših železnicah vlaki vozili hitreje,« pravijo naši železničarji, »toda tedaj je bila proga nova, vozile so majhne in nove garniture, pa tudi vlak se je manjkrat ustavljal. Samo po vojni smo odprli na slovenskih progah 24 postajališč, od tega pet na Dolenjskem. Vsaka postaja pomeni minuto počasnejše vožnje za ustavljanje, vsaj minuto postanka in dve minuti, da vlak dobi normalno hitrost Pri petih postajah torej najmanj dvajset minut več.« »Ce hočemo doseči večjo hitrost« so nam rekli predstavniki ZTP, »potem moramo izmenjati domala vsa osnovna in prevozna sredstva. Letos imamo prvič na razpolago celoten amortizacijski sklad. Toda potrebovali bi precej več, dasi imamo 26 brzih (skupno 34), 42 potniških (skupno 198) in 20 motornih vlakov več kot leta 1948.« Naši železničarji se torej prav dobro zavedajo, da bi sedanje sta- nje, če bi trajalo še naprej, močno zaviralo gospodarski in splošni razvoj. Zaradi tega so o vseh problemih, ki zadevajo železnico, večkrat razpravljali na ustreznih mestih in vse kaže, da je prišel čas, ko nam naše objektivne možnosti dovoljujejo pričakovati spremembe. Vsekakor pa ne bo nikoli mogoče vsem ustreči. Vlak ne bo mogel nikoli pripeljati v vse kraje neposredno pred začetkom delovnega časa. Zato ne bi bilo napak, če bi poskušali kolektivi razmisliti o eventualnih spremembah delovnega časa, da bi ga tako prilagodili prihodom in odhodom vlakov v določen kraj.« Podobne želje so izrazili naši železničarji glede tovornega prometa, ki pravzaprav terja poseben sestavek. Podjetja, ki se neredko pritožujejo zaradi slabega tovornega prometa, naj bi razmislila o embalaži, ki še vedno zavzema vse preveč prostora in povečuje težo, kakor tudi o tem, da bi lahko nakladala in razkladala tudi ob nedeljah, ko tovornega prometa skoraj ni. Vsekakor velja o teh željah naših železničarjev razmisliti, da bi kritično stanje na naših železnicah vsaj malo izboljšali. S. L. Gospodarska poslovna zveza bo predvsem gospodarska organizacija dosedanjih zadružnih podjetij v okraju, ne pa administrativno telo sredavalec blagovnih viškov zadrug, ki pa bo hkrati v njihov® interesu skrbel za nenehno ševanje pridelkov in proizv^ ' kakor tudi za postopno rast K čin teh viškov. V tej luči 00“”“ pravilno komercialno P°sl°va"’v zveze in njenih obratov še Pf* poseben pomen, kar so na nem zboru tudi poudarili. Prav slednja naloga v nov<£ meškem okraju ne bo lahka, mer nove mlekarne kaže, oi) treba komercialnim vprašanjem« storilnosti dela, pravilni Pretekli teden je bilo v Novem mestu nadaljevanje občnega zbora že v juniju ustanovljene nove Gospodarske poslovne zveze, ki je medtem prilagodila svoja pravila načelom uredbe o dopolnitvah zakona o kmetijskih zadrugah, jih sprejela in skupno s kmetijskimi zadrugami-ustanovi-teljicami pretresla delovni načrt za letošnje in prihodnje leto. Ce so vsaj v začetku v nekaterih kmetijskih zadrugah na Dolenjskem še mislili, da bo nova gospodarska poslovna zveza nekak administrativni organ oz. enostavna združitev dosedanjih zadružnih proizvodnih in trgovskih obratov, so delegati teh KZ medtem spoznali, da je program dela nove zveze dokaj obširnejši in pomembnejši. Gospodarska po- v f v«**-' 1 ■ PRED 70-LETNICO KMETIJSKE SOLE NA GRMU Žarišče naprednega kmetijstva Ljudsko revijo Prešernove dražb« OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah. kioskih, trafikah V oktobru 1886. leta so »Vi-norejsko in sadjerejsko šolo« na Slapu' pri Vipavi prenesli na Grm pri Novem mestu, kjer je razširila pouk tudi na poljedelstvo, živinorejo in sploh na vse kmetijske panoge. Ena prvih popolnih nižjih kmetijskih šol v Sloveniji si je v teku desetletij pridobila ime in vzgojila doslej nad 1500 naprednih kmetovalcev. Iz vseh slovenskih pokrajin so pošiljali kmetje sinove v uk grmski šoli, ki je združevala prakso s teorijo in mnogo pripomogla k uvajanju naprednih metoa v naše kmetijstvo. Sola na Grmu je zaorala tudi prve brazde y trdo ledino zaostalega dolenjskega kmetijstva in mu z mnogimi praktičnimi zgledi, s strokovnimi nasveti, z dobro organizacijo dela in vzgojo prvih kadrov pomagala, da so kmetovalci začeli uvajati naprednejše načine dela. Značilno za vseh 70 let dela grmske šole je dejstvo, da so se tu šolali kmečki fantje iz vseh krajev Slovenije; tudi v zadnjem desetletju je obiskalo grmsko šolo več fantov iz drugih okrajev kot iz novomeškega. 70-letnico tega koristnega delovanja bodo letos na Grmu proslavili v nedeljo 21. oktobra. Pripravljalni odbor je sklenil, da _____ _____________________ povabi na slavje vse absolvente fante. Letos bo znova vpeljala tudi dvoletno zimsko šolo za kmečko mladino; pouk take šole bo trajal vsako leto od 1. no- grmske šole, med katerimi so vembra do konca marca. Pri-koroški kmetje že obljubili svoj pravljena bo tudi za razne stro-obisk. Solo so letos obnovili, saj kovne tečaje, kakršnega so pred je bila tega dela že zelo potreb- kratkim imeli učitelji novome-na. Obnovljena učila, šolske pro-: ške občine: za urejevanje šol-store in deloma prenovljene go- skih vrtov, cepljenje in ostala spodarske objekte si bodo gostje j važnejša kmečka dela. in udeleženci proslave v oktobru j Srečanje absolventov grmske ogledali takoj po dopoldanski gole in proslave 70-letnice nje-slovesnosti, nakar bo na Grmu nega delovanja na Dolenjskem zborovanje absolventov te šole. bo pomemben dogodek za šlo-Popoldne bo družabna priredi- j venslto kmetijsko šolstvo. 2e ta tev, pred njo ogled nove mlekar- j mesec bo 30 učencev začelo redne in nekaterih drugih objektov,! ni pouk, novo vodstvo šole in v tednu po 21. oktobru pa bo v | združeno delo okrajnega sveta Novem mestu več kmetijskih za šolstvo, okrajne zadružne zborovanj« V središču Dolenjske zveze in pomoč političnih orga-se bodo zbrali predavatelji vseh nizacij pa so jamstvo, da bo slovenskih kmetijskih šol, za nji-. Grm spet to, kar je bil — žarišče mi pa živinorejci sivorjavega! naprednega kmetijstva, v kate-področja iz Slovenije. V Novem rem bo imelo krepko oporo v vzgoji novih kadrov tudi naše zadružništvo. Tg. mestu bo tudi dvodpevno zborovanje slovenskih sadjarjev, 26. oktobra pa bosta plenuma republiških odborov vinogradnikov in sadjarjev. Na Grmu bo v tem tednu tudi zbor mladih zadružnikov novomeškega okraja, učenci dolenjskih šol pa bodo priredili na Grm ekskurzije. 70-Iet-nici Grma bo posvečena tudi posebna številka Naše vasi. Grmska šola, ki je dobila letos novo strokovno vodstvo in materialno pomoč za obnovitev šole in učil, je predvsem enoletna kmetijska šola za kmečke TBUE ROMUNI IN KHJIGS POVESTI Prežihovega Voranca 1. POŽGANICA 2. DOBERDOB 3. JAMNICA 4. SAMORASTNIKI IN DRUGE POVESTI Vse štiri knjige izidejo hkrati 10. decembra leto« z avtorjevim portretom, natisnjene na belem, brez-k lesnem papirju, vezane v celo platno, zavarovane s \ kartonsko kaseto. A Za tiste, ki se naročijo nanje najpozneje do 5. novembra, znaša skupna cena samo * 2500 dinarjev ’ NAVODILO NAROČNIKOM Knjige lahko naročite pri na8 ali v vseh knjigarnah • Zahtevajte prospekt z naročilnico • V naročilnici čitljivo navedite vse podatke, zlasti glede plačevanj«. \ KNJIGE LAilKO PLAČATE V NAJVEČ 5 OBROKIH \ PO 500 DINARJEV Plačane knjige bomo razposlali nepreklicno 10. decembra. Prav tako tistim, ki bodo medtem poravnali vsaj štiri obroke. Poštnino plača založba • Vsakdo, kdor nabere 10 naročnikov, dobi en komplet zastonj oziroma za vrednost 2500 din drugih knjig naše -založbe • Ker je naklada omejena, pohitite z naročili • Prednost bodo imeli tisti, ki bodo naročili prvi • V podjetjih, ustanovah, organizacijah naročajte skupno, ker nam tako olajšate razpošiljanje • Denar nakažite na naš tekoči račun št. 60-KB-1-2-138 • Sporočite nam svoje želje. CANKARJEVA ZAL02BA Ljubljana, Nebotičnik, pošt. predal 41 3512 Bohor bo dobil nov planinski dom Ena najvažnejših zahtev in nalog planinarstva v Spodnjem Posavja je bila po vojni nedvomno zgraditi nov planinski dom na Bohorju. 2e pred drugo svetovno vojno je namreč ta prelep kraj privabil nešteto planincev in oddiha želj* nih ljudi, zato je bil bivši dom dobro obiskovan. Zlasti često so Bohor obiskovali Zagrebčani, posebno ob nedeljah je njih število dosegalo včasih do sto in več oseb. Tako bi imeli ti obiski tudi precejšnji gospodarski pomen za ta kraj. Po vojni se domu — — začela „ __________________ „.. domače planinsko društvo krepko prijelo stvar v roke ln jo premaknilo z mrtve točke. . . Dom na Bohorju ima sedaj že urejene kleti za pijačo in jedila in že nudi turistom zavetje in prenočišče. Novi dom bo deloma lesen in dovolj prostoren, da bo dovolj prostora za več- Najlepši del urejenega Novega mesta je okusno okrašen osrednji spomeniški prostor na Vratih. Na levo; poslopje študijske knjižnice Mirana Jarca, zraven spominska veža z na plošče vklesanimi imeni padlih borcev, žrtev fašističnega nasilja in talcev, s kipoma Borisa Kidrfča-Petra in komandanta Franca Roznama-Staneta, desno kip »Pesem Svobode«, v sredi cesta komandanta Staneta slavna zveza — v okraju bo zdaj delala samo ena taka zveza, kar popolnoma zadostuje za sedanje stanje v kmečki proizvodnji — je predvsem združila poslovanje bivših podjetij okrajne zadružne zveze, s tem pa je prevzela nase odgovorno skrb: upravljanje osnovnih in obratnih sredstev, avtaparka, proizvodnje, prodaje pridelkov in proizvodov. Vse to bo moralo biti poslej kar najbolj gospodarsko in donosno. V rokah nove zveze bo vprašanje in rešitev, kam naj vlagajo zadružniki nove investicije, kje in kakšne nove proizvodne obrate naj ustanavljajo zadruge in zveza, da bo moč doseči ob čim cenejši, pa vendar rentabilni proizvodnji kar najboljše gospodarsko-finančne uspehe. Ob vsem tem pa nova zveza ne bo dušila pobud in prizadevnosti posameznih svojih članic — kmetijskih zadrug, marveč bo nasprotno podpirala njihove zdrave težnje po osamosvojitvi in krepitvi gospodarske , moči- . Obrati zveze bodo torej le kupec in po- ln IZ KONJIC Naloge »Svobode« Odbor konjiške Svobode je turnih in drugih prireditev. Se na svoji minuli seji obravnaval tekoče naloge, ki čakajo društvo v jesensko-zimski sezoni. Osrednja in najbolj važna naloga društva je izobraževanje odraslih, v prvi vrsti delavcev in članov raznih organov delavskega ter družbenega upravljanja. Na osnovi, okvirnega programa, ki ga je izdelal okrajni odbor Zveze Svobod, je bilo določenih že več predavateljev, ki bodo predavali zgodovino, slovenščino itd. Ti so predvsem iz vrst prosvetnih delavcev, deloma pa tudi gospodarstveniki in nekateri strokovnjaki iz konjiških podjetij ter ustanov. Predavanja naj bi bila po sedanji zamisli vsak teden enkrat, začela pa naj bi se že v začetku prihodnjega meseca ter bi tečaj trajal do konca marca prihodnjega leta. Seveda pa bo pri tem naloga množičnih vojni se je potreba po norem uu. pn iem naioga muuoiiuiu — prejšnji je bil namreč požgan organizacij poskrbeti za zadostno ela rnova^ oglašajl, dokler ni lani število rednih obiskovalcev tečaja. Ljudska univerza bo v tej sezoni imela manj predavanj, ker so nekatera zajeta že v programu tečaja. Precej dela čaka tudi dramsko . ,, ... , sekcijo, ki ima v načrtu nekaj je žtevtlo obiskovalcev. Volje , Btrani . • druživa je dovolj ln dom ,e bo, kakor *8er ln operet, S krajšo lgrO pa vse kaž©, z izdatno podporo rudnika nameravajo sredi novembra na-Senovo ln drugih drugo leto dvianu a> st0piti na konjiškem odru dijaki T e' nižje gimnazije. Razen domačih predstav je predvidenih še nekaj gostovanj, v glavnem iz Celja ter nekaterih drugih večjih okoliških krajev. Precej dobro se pripravljata tudi pevski zbor in godba. Tako vse kaže, da bodo imeli Konjičani dovolj kul- Seminar za finančne uslužbence kmetijskih zadrug V ponedeljek se Je v Mariboru začel 6-dnevnl seminar za vse računovodje in finančne knjigovodje kmetijskih zadrug s področja bivšega mariborskega okraja. Namen seminarja Je, da bi vse kmetijske zadruge imele enako finančno poslovanje. Na seminarju bodo proučili organizacijo vsega finančnega poslovanja kmetijskih zadrug skupno s hranilno-kreditno službo in uvajanjem obračunskih knjižic za člane. Proučili bodo tudi vse gospodarske In pravne predpise, ki urejujejo finančno poslovanje kmetijskih zadrug. Podoben seminar bo tudi v Slovenjem Gradcu za finančne uslužbence kmetijskih zadrag v bivšem slovenjegraškem okraju. P. J. Otava je pospravljena Spravilo otave v gornji dravinjski dolini je v glavnem že zaključeno. K tem je mnogo pripomoglo tudi lepo vreme v zadnjih tednih. Ponekod, kjer so otavo hitro pokosili, kaže, da bo že kmalu tretja košnja, to je ota-vič. Kmetje so v zadnjih dneh že začeli izkopavati krompir, ki ne obeta ravno najboljšega pridelka. Kmalu pa bodo začeli spravljati še koruzo, zatem pa bo prišla Jesenska setev. Lepo vreme je zelo ugodno vplivalo tudi na zorenje grozdja, precej manj pa bo letos sadja v primerjavi z lansko izredno letino. veda pa je tu še vprašanje obiskovalcev, saj je včasih čutiti, da se konjiški gledalci manj zanimajo za predstave, ki jih prirejajo domači igralci kot pa za gostovanja, kar razumljivo jemlje domačim voljo do vaj. Elektrifikacija Špitaliča Kot' vse kaže, se bo slednjič elektrifikacija Špitaliča z okoliškimi naselji v konjiški občini le premaknila z mrtve točke. Drogovi za glavni vod preko Konjiške vasi sicer stoje že dve leti, v zadnjem času pa je elektrifikacij-skemu odboru uspelo nabaviti potrebno žico za ta vod. Glavni vod Je dolg okoli 5 km, vendar Pa bodo večje težave pri napeljavi lokalnega omrežja. Posamezna naselja, pa tudi hiše, so namreč ponekod dokaj oddaljene, razen tega pa so ti kraji precej pasivni. litvi delovnih mest, odkupni prodajni politiki, hadrom skratka celotnemu proizvoda6® in trgovskemu procesu v P°~^eLj posvečati odgovorno skrb<" prvega dneva ustanovitve P°° jetja naprej. Izguba oz. težave sicer neizbežne. Mlekarna “J* zdaj začetne težave kot vs®*, novo podjetje, ki. je v P08**11, proizvodnji. Tu bo pomoč no zveze najbolj dobrodošla in Pl trebna. Cenejše administrativo poslovanje in pomoč strokovni kov zveze bo podjetjem marsikatero nevšečnost *z vanje dolgoročnih gospodarsKn* načrtov podjetij in njihovihi ren tabilitetnih računov je ena iz®*“ nadaljnjih postavk v delovn«0 načrtu nove poslovne zveze. Zadruge bodo vstopale V slovno zvezo po prostovoljni oo ločitvi in s posebno pogodbo, kJ bodo sklenjeni dogovori o ko činah blaga, ceni, načinu ooptf me in ostalih kupo-prodajnih P gojih. Taka zadružna organizacij bo lahko izpopolnila, uredila a izboljševala delo kmetijskih ** drug v blagovnem prometu. . ji pri tem ustanoviteljice ne b®£ pomagale z vsemi močmi, z ®, brim blagom in s čedalje veO* mi količinami pridelkov, usPeL seveda ne bo. Prav o tem s® delegati zadrug pretekli torek govorili z upravnim odborom e spodarske poslovne zveze. "P", poslovne zveze preko KZ na Bj posredne proizvajalce bo Jh®v: rasti iz leta v leto, saj bo le ta mogoče uspešno nastopati na trg in tekmovati s kakovostjo in k ličlno pridelkov. Gospodarska poslovna v združuje zdaj ta-le podjetja okraju; Zadirpžno trg. podjetj® , odkup in promet s kmetijski^ pridelki in reprodukcijski® terialom, Zadružno trgovsko P®® jetje »Les«, Zadružno mesaril® klavnico in predelavo, bife v N vem mestu in novo zadrug mlekarno. Načrti teh potiie^^j0 brez mlekarne — kažejo, da b®?. imela prihodnje leto približno ® milijonov dinarjev prometa nekaj nad 6,322.000 dinarjev “ stega dobička. Najbolj bo ovir uspešnejše delo zveze pomanlK., nje skladišč, pa tudi emb-imajo vsa zadružna podjetja KZ na Dolenjskem odločno P*L malo. Nujno bo treba nabaviti di nekaj ekonomičnih prevoz® sredstev, urediti garaže ter nji prevozni park, ki je vsesk nezadosten. Za sedanje in , obrate, ki predelujejo in dodeli^ jejo kmetijske pridelke in ki 1 bo treba na Dolenjskem še noviti, bo treba žrtvovati n ^ investicijskih sredstev tudi primerne sušilne, hladilne in ge naprave. Načrt gospodarske noslov posli i lete nars kar bo dvignilo zadruge in -^0 zveze v Novem mestu za Sas in prihodnje leto obeta marsu^. hova podjetja na višjo stop. proizvodnje; že prvi stiki je z zvezo pa hkrati kažejo, da > bila taka organizacijska oblik®, nadaljnji dvig našega zadruzn* štva več ko potrebna. *•' BRALCI NAM PIŠEJO Dve želji iz Novega mesta Vsako mesto ima svoje male In Te* like skrbi. Tako tudi Noro mesto. To naše dolenjsko središče je po rojni doseglo ž« lepe uspehe, saj se je mestece prelevilo iz zanemarjenega in porušenega kraja v lep turistični kotiček, ki kaj rad ustavi tujca ali domačina, da sl ga ogleda. Prav zaradi tega ne bi bilo napak, če bi mesto poskrbelo Se za eno ali drugo udobnost, ki naj pripomore domačinom In okoličanom do večjega zadovoljstva. Eno izmed takih vpraSanj je avto* busna postaja. Do lani smo imeli v Novem mestu avtobusno postajo tudi pri hotelu Kandija, ki pa je bila ukinjena. Ukinitev so opravičevali s tem, da je tamkaj malo prostora in zaradi tega možnost večjih nesreč. Kolikor se Novomeičani spominjamo, ni bilo od leta 1913 tamkaj nobene večje nesreče, saj je dvorilče pri hotelu Kan-dija primerno za postajaliiče. To velja za smer proti Šentjerneju, enako velja za smer proti Novemu mestu. Z ukl* nitvljo te postaje so prizadeti predvsem prebivalci Podgorja in lentjernejske doline, Se prav posebej pa to velja za bolnike, ki jih avtobus pripelje v Novo mesto pred pošto. Namesto, da bi izstopili v Kandlji, odkoder ne bi imeli veliko stopinj de interne bolnlinlce, mo* . ^ rajo potem bolni hoditi nazaj » v Kandijo. Kako težavno je to ** . nike, ki težko hodijo, sl lahko Na dvoriSču hotela Kandije )• .^i streha, pod katero se Čakajoči P° ^ lahko umaknejo v primeru slabef* ^ mena. Vemo, da je bil ukrep e »*** p postaje pri hotelu Kaadlja sto*)** ^ varnostnih ukrepov, mnenja pa sm* p ni opravičljiv in da bi bilo Podgor«*** drugim zelo ustreženo, če bi bil* busna postaja tudi v Kandlji. ^ Ljubljansko nslulnostno P**tJ^ S ko podjetje »Globus« Ima svojo tudi na cesti Ljubljana—Zagreb. meščani žele, da bi imelo to malo več razumevanja do potreb bivale«. Novega meata ln da ki hova volila natavljala redno T n« pa samo slučajno. Zapazili a®9' (> je kamion, ki hiti akozl meato, da ne more v Novem meata niš ^ nakladati. Ali ae ne bi moglo to Janje rejitl a tem, da bi imel kat»*^ prlkolicof M Uprava podjetja »Globna« J« prepričana, da bi »e a uvedbo r®~°, postaje v Novem mestu doseglo Številnim novomeSklm podjetjem *B* sebnikom bi bilo zelo ustreleno, po®! Ju bi p« bilo tudi prav, saj bi »• ® zaslužek povečal. Pred vpeljavo P0** Je treba novico razglasiti. LJUBLJANA V ENCIKLOPEDIJI LIKOVNIH UMETNOSTI t&ciktopedl? fie3LizhaJat* P™! zvezki , Pl n . _ P “* j Leksikografska B-a 7avnda ! 1 m, | Ljubljani, zibelki in žarišču likov- r»h. ografskega zavoda nih umetnosti ene izmed jugoslovan- med obema vojnama, beremo v od- i (V. Šubic), bivša Vzajemna zavaroval-FLlu v*’ža1JrB*h';KSxltografskega 7avoda | nih umetnosti ene izmed Jugoslovan- stavku o povojnem urbanističnem raz- j nica (J. Plečnik in Fr. Tomažič), po-Pogleda v l0yek kaj rad znova i skih narodnosti, je posvečena le pičla voju Ljubljane: »Po letu 1945 se uvede štanska palača (E. Ravnikar), Litostroj ‘ »rooasanHr« k—*.— i „---------------------- —--------*- ge širši regulacijski načrt Velike Ljub- (E. Mihevc), Prešernov spomenik (I. I ljane (od kod ta pojem? Poznamo j Zajec) i spomenik Ilegalcu (Franc zgodovino, njen urbanistični razvoj, ] Ljubljano kot urbanistični pojem, | Smrdu).« njene najvažnejše umetnostne spome- ljubljanski okraj in posamezne občine | Najprej — poštne palače ni pro-nike, muzeje in umetniške ustanove, tega okraja, op. M. X.), po katerem jektiral E. Ravnikar, marveč Oton Geografska karakteristika Ljubija- se bo staro mesto ohranilo, a mestno j Gaspari. Potem — če se omenja pro-ne, ki pravi, da leži Ljubljana »pod! središče se bo premestilo ob magi- | jektant Litostroja bi bilo pravično Gradom izmedju brežuljaka Golovca ! stralo sever—jug na zapadni strani, omeniti tudi njegove glavne konstruk-na istoku i Sišenskog brijega na za- kjer je potekala glavna rimska cesta, j torje. In nazadnje — po kakšnih kri- ! medtem ko se na severc-zapad razvija terijih ta izbor in tak vrstni red naj-veliko delavsko in industrijsko nase- I važnejših arhitektonskih spomenikov I lje«. Znano je. da povojna Ljubljana v Ljubljani? Na prejšnje vprašanje | urbanističnega načrta še nima, le re- lahko odgovorim le, da je to povsem 1 dakcija Enciklopedije likovnih umet- nekritični, nestrokovni in površni iz- “uijlcU3. v npnm . x.x»v»vci | aniu uai UUUUJU, je jju.ivtv,vua it v.»I* izšla n« rv.il an brošuro (kdaj j stran. Članek o Ljubljani obsega nje- M naiti ram navesti* ker v njej no geografsko karakteristiko, njeno i s celotnim 7., ida)- kl nas seznanja knjižneg^delaei?ln0m tega velikeKa nas seznani Pr“Pagandna brošura vsebino tehnikoP° ‘'j in obse8°m. 'iakciiamt V, n metodo ter z re- Da H . P°"amf^ih enciklopedij. nila, Drinaša n m bl,že sezna- vsake eS,a P™p»mska brošura iz in sHkovnn. „Cl nekaj tekstualnih Mogoče brošure ni končno rem^i’ ?U s? 41 »»Bledi« dole prVi osnntvi . Primeri ali pa so Težko si il mi in 'lustracije, skl zavod' firi bl Leksikograf- toamiral 2 imProvi*acijami re- !ogično ie nrLP*membno delo> hoU svoje delo P.e?ri{anJe' da reklamira »ajboli Oborom najboljših in 4oh. ce tekstov in pojemo ohisl!« . dojmom pregledu- »ekateri tfenrii«* tekste» nas morajo sem in tia 5£wn<° Presenetitl in nam »aj zUJS,^aJ« --upanje v ko- za« dob°reei tekstl P°ka_ tedaj v naslefln^ v. enciklopedij, ko eneea i-rt^Urt Lrstah PiSem kritike pa prhui«^^ objavljenih tekstov imProvizaciip PJoPagandna brošura le »Pozori “ i* „t*ks‘°y., tedaj pišem °<1 prizadeteriSS? Prl*akujemo p izpolnjevan?^ i bolj temeHite-loge, vanja njene odeovorne na- padu te izmedju Ljubljanskog polja na sjeveru i Ljubljanskog barja na jugu«, govori rojaku ožje domovine le splošno znane in zato nepotrebne stvari, za jugoslovansko gledišče pa ne pove pravzaprav nič drugega kot to, da leži Ljubljana v ljubljanski okolici. Strokovno bolj temeljite in precizne geografske karakterizacije Ljubljane vedno poudarjajo njeno lego na križišču važnih nazemnih In vodnih poti, poudarjajo geografska vrata, skozi katera vodijo poti lz Panonskega nižavja pa skozi druga, tako imenovana Postojnska vrata, k Tržaškemu zalivu. v Furlansko nižino itd. Oris zgodovine Ljubljane, ki začenja s kasnim neolitikom, je slabo Informativen in se omejuje na skromne arheološke podatke, ki površno razlagajo razvoj mestnega organizma. Zgodovina Ljubljane se v enciklopediji likovnih umetnosti z letom 1918 konča. Ne da bi se spuščal v obseg tega zgodovinskega orisa, se mi zdi nedopustno v katerikoli jugoslovanski en*- nosti tega ne ve. Odstavek o urbanističnem razvoju Ljubljane se zaključuje s konstatacijo, da so na novejši arhitektonski razvoj Ljubljane posebno vplivali K. Sitte, Jos. Vancaš, I. Fabijani, Jože Plečnik, V. Šubic in E. Ravnikar. »PLEČNIKOVA LJUBLJANA« bor in prav tak vrstni red. V nadaljevanju odstavka o najvažnejših spomenikih našteva redakcija več mojstrov cerkvenega slikar-! stva. Impresionizem je odpravljen z j enim stavkom: »U novije se doba osla-j njajuči se na Ljubljanu razvlo sloven-j ski impresionizam, kome su glavni Ne da bi hotel podcenjevati pri- j ^asJ?Pni,clMRčla!,noplSf; k?' spevek naštetih arhitektov k arhitek- Grohar i M. Strnen.« O sodobnem kl-t-nnckpmu razvoiu Liubliane vendar ! Parstvu pa izvzemši Smrdxijevega Ile-sodlm.da jih je nedopu“ni našfeti j galca niti imena, niti spomenika, v isti sapi in v poljubnem redu. Tu Redakcija Enciklopedije likovnih mislim zlasti na Josipa Plečnika, ki umetnosti bi mogla zagovarjati svojo zavzema v urbanističnem in arhitek- | nepopolnost in nestrokovno obravnavo tonskem razvoju Ljubljane posebno i Ljubljane s tem, da prostor ne do-mesto. Večkrat smo slišali pojem ; pušča boljše obravnave in da bodo Motiv iz ljubljanskih Križank, ki so bile obnovljene po načrtih mojstra Josipa Plečnika tmmmm »Plečnikova Llubljana«. Prav te dni. j stvari pod drugimi manj obsegajočimi .... _ „ » .... točno dne 15. septembra 1956, prinaSa gesli lahko bolj popolne. Toda ravno prepriča o kvaliteti bodočega dela, Ce formativno. Redakcija dela s takim < . tvnnil nnrnci Tini'- i til i n o clohncM hnli ctrnipnu Srt TITVft SklCC Sl3.bC. PriSPCVKOHl Sl&bO USlllKO LjllbljčUli IH Kakor »n*« pustno v katerikol klopedija nrSr°’*so natevlJene; Enci- ciklopedi.U omejiti pomen nacionalnega, Enrivirenciklope- ga središča na take puste podatke. sti» Glashi.n! n likovnih umetno- Kar se tiCe starejše zgodovine je, na a enc«tlopedija, Medicin- primer, kratka zgodovina ljubljanske beograjska »Borba« izpod peresa Bogdana Bogdanoviča zelo prepričljive besede o tej ljubljanski karakteristiki: »Neposredno po delih na Hradčanih se je Plečnik preselil v Ljubljano. Od tedaj se zelo dobro čuti njegov vpliv na oblikovanje Ljubljane. Tudi tu ka- tu je vsa slabost! Cim bolj je strnjena so že prve skice slabe, razlaga nekega pojma, tem večja pre- Končno ne smemo pozabiti, da se ciznost v izražanju in zgradbi teksta enciklopedije ne obnavljajo vsako leto je potrebna, ker je treba z manj besedami zadeti vse najbolj karakteristično. Tudi opravičilo da so to le impro- in da se pišejo najmanj za eno generacijo. Zato je odgovornost redakcije za njeno kvaliteto toliko večja To, kar čitamo v »ogledih« iz Enciklopedije likovnih umetnosti o Ljubljani, je nepopolno, nestrokovno in dezin- prispevkom slabo uslugo Ljubljani enciklopediji sami. Podrobnejša analiza tega in drugih tekstov bi najbrž našla še marsikatere šibke točke v Enciklopediji likovnih umetnosti. S tem člankom nisem niti hotel niti mogel drugega kot napisati nekaj kritičnih obrobnih pripomb. MARJAN TEPINA « Zanimiv 'lv sp°menik iz sodobne Ljubljane: zapornice na Ljubljanici, delor mojstra Josipa Plečnika Gozdarska enciklo- ga mesta k! jo prinaša turlstično-pro-. Pogiejmn i0gra,lia> pagandna' brošura ljubljanskega Tu- *JeJ pa noVa»?toPagandno brošuro, v ristbiroja, mnogo bolj informativna Ne likovnic , e strani tz Enciklope- kot pa Je soroden tekst v Enciklopediji Glavni rUfloi?! ostl! likovnih umetnosti. Najbolj pa pre- Frane* S ,te enciklopedije je seneča, da se redakciji ni zdelo vred-Jitetni akademik in univer- no tratiti besedi za Ljubljano v »jeni feUaktorii !„ Ljubljane. Med najbolj slavni dobi, v dobi protifaši- Mubiiani. *n sodelavci pa so še lz stičnega odpora, osvobodilnega boja JjJan Cevn’ ion“i"01-Cankar, dr. Emi- in socialističnega procvlta. Ta doba Roman, lisava Čopič, Majda Fre- ima tudi z aspekta zgodovine likovnih r' Stanu Si. - ?er' Marija Levstek, umetnosti svoj poseben pomen, ki bi moral dobiti v enciklopediji najvidnejše mesto. URBANISTIČNI RAZVOJ LJUBLJANE umetniških zbirk! Bro- Tudi odstavek o urbanističnem raz- žejo njegovi posegi talent odkrivanja , vizirni teksti, ne more popraviti vtisa, in razvnemanja lepote, poezije malih ki so ga povzročili, kakor slikar težko mestnih prostorov. Tudi pred njim je bila Ljubljana lepo, gojeno baročno mesto. Toda bilo je še dosti takih in lepših. Sele s Plečnikom je Ljubljana našla sebe. Razigrala se je, obogatila, postala je dobre volje. Danes je to mesto — vsaj tako se meni zdi, vedno kadar pridem tja — neke vrste malega nepozabnega arhitektonskega monu-mfnta. Njegovo pravo kadenco je odkril šele Plečnik. Lahko samo toplo zaželimo, da tisti, ki pridejo za Plečnikom, ne bl zgrešili tega diskretnega obsijanega koraka.« Lahko rečemo, da je Josip Plečnik za zdaj edina osebnost našega rodu, kl je na področju arhitekture dosegel evropski pomen, da je ustanovitelj _______________. B ; . slovenske klasične arhitekture in da rite »Hlapcev« lebdi kot nekaka ni več mogoče približati s kritič- scena, kretnje, besedni poudarki, Je Ljubljana zibelka m žarišče te arht- ^ ... - . . , jj~ -j— x-j- tekture. Zato bi zaslužil več besedi, on in njegova Ljubljana, kot le omembo v vrsti arhitektov, ki so se ali se še udejstvujejo v Ljubljani, predvsem pa razlago njegovega pomena v razvoju evropske arhitekture. Plečnikova ustvarjalnost na področju rekonstrukcije historičnih delov Ljubljane, njegov regenerativni vpliv na vrtno kulturo in arhitekturo, skratka, Plečnik kot ustvarjalec novih urbanističnih ansamblov in ambientov v Ljubljani, sploh ni opisan. K JE f SO IMPRESIONISTI? CANKARJEVI »HLAPCI V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU OBNOVITVENA PREMIERA V KRANJU OB OBLETNICI VELIKE STAVKE Prečesto se ne moremo iznebiti , kulture, postaja nekaka relikvija darle neko svojsko osvežitev in občutka, da ljubljanska uprizo- j in svetinja, nekak tabu, ki se mu doživetje. Vse je znano: mizan- grožnja nad vsemi slovenskimi gledališči, češ, »Hlapcev« si vendar ne moremo privoščiti ob taki »konkurenci«. Neko slovensko gledališče samo zato ni dalo letos te drame na repertoar, ker s svojo uprizoritvijo ne bi še zdaleč doseglo nivoja ljubljanske uprizoritve. Ljubljanski »Hlapci« so »klasični«, tu- in inozemsko priznani, ne merimo se z njimi! Toda tem »Hlapcem« zvoni. Ta no mislijo. Teža te enkratne upri- prospekt v ozadju odra — toda zoritve leži s svojo nespremenlji- novi so igralci, nova je odrska vostjo kot skala na poti našega atmosfera, nov je odnos posamez- razvoja k novemu razumevanju Cankarja. Vse preveč spominja na slovite in proslule burg-theaterske »Klassiker-Vorstellun-gen«, na katerih srednješolci spoznavajo srednješolske avtorje, občudujejo svoje ljubljence-igralce — in kjer je jasno in določno čutiti, da je prvotni ustvar- ni j i Pspo mrtiiJi ,a _ o napovedane en- v okolico. Bralec, kl ne pozna Ljub- » <1B54-) _ c Dlctionafj, 0f World llterary terms. <1955) ' forms technique. London (C 133818) der Logistik. 133818) Lerbuch Ba DQrr Stuttgart, 1954. (Lehrbticher der “*OIJographien aus dem Gebiete der (-~a jten Wissenscha£ten. Relhe schattl ehren der exakten Wlssen- Dum' H - d»l«»-2) ratoi^i J,: Les animaux de labo- de. Pariš (1953). — (133869) Klrkaldy 3. F.i General principles of geology. London (1954). — (133828) Kober L.! Bau und Entstehung der Alpen. 2. Auflage. Wien <1955). — (133734) Mabee F. C.: Samuel F. B. Morse. Der amerlkanische Leonardo. Innsbruck & Wien (1951). — (125483) Mattingly G.: Renalssance diplo-macy. London (1955). — (133813) Miller A. A.: Climatology (8. ed., rev. Reprlnt.) London & New York (1955). — (125305) Mommsen W.: Geschichte des Abendlandes von der franzOsischen Revoiution bls zur Gegenwart 1789— 1945. MUnchen (1951). (Weltgeschichte in Einzeldarstellungen. [6.]) (125100—6) Otto E.: Stand und Aufgabe der allgemeinen Sprachwissenschaft. Berlin (1954). — 133823) Ribbentrop J. von: Zwischen Lon- ot tt;conomic report. Salient teatures don und Moskau. Leoni am Stamber-47. ® w°rld economlc situation 1945- ger See (1954). — 123231) (Worlrt Pr' Lake Success, N. Y. (1948). P • fieaol' 83818-5) ec°nomlc report. 1.) — (II .C" Vom B«8 zum Heck. 3. A,,J?nlsihes Han w ■ W»'V V' V w Vi*"* Invalidski pevski zbor v preddverju monumentalnih Križank goj, Nace Reš, Jardo Gogala, Milan Vertovšek, Tone Dolinar in drugi. Med »ljudstvom« v četrtem dejanju je bilo nekaj sijajnih, posrečeno izbranih figur. Uprizoritev so s številnimi an-samblskimi spremembami obnovili na čast dvajseti obletnici velike tekstilne stavke v Sloveniji. Občinstvo je delo ponovno sprejelo kot svoje in znova pokazalo, da je Cankar danes tako blizu našemu času in mišljenju, da ga, velja vedno znova in znova uprizarjati. S. Fras INVALIDSKI PEVSKI ZBOR ODHAJA V ROMUNIJO V času herojske borbe jugoslovanskih narodov je bil spomladi leta 1944 ustanovljen na osvobojenem ozemlju partizanski invalidski pevski zbor. Ta zbor, ki še danes deluje in nastopa s kvalitetnimi koncerti in ki je bil ob 10. obletnici obstoja odlikovan z Redom zaslug za narod I. stopnje, je povabil v goste Centralni odbor romunskih sindikatov. Na desetdnevno turnejo po Romuniji bo odpotoval pevski zbor pod vodstvom profesorja Radovana Gobca jutri zvečer. Med pevci bosta tudi solista Vanda Ziherl in Konrad Orožim ter spremljevalec na harmoniko prof. Janez Kuhar. Partizanski invalidski pevski zbor bo zapel romunskim delovnim kolektivom partizanske, narodne in umetne pesmi jugoslovanskih. narodov. Za to priložnost je zbor naštudiral tudi nekaj i romunskih pesmi. hy O medvedki Nekoč je živel medved, ki je krili tatu, toda zaman. Nikdar ga pogosto zahajal v človeška biva- niso opazili. lišča. Vsakokrat, ko je odhajal To pa je bilo preveč staremu tja, se je spremenil v človeka, da možu, izkušenemu lovcu. Za vsa-ga ljudje ne bi spoznali. Prihajal ko ceno je hotel priti na sled preje v vas, da je nakradel hrano za drznemu kradljivcu. Napravil se svoj vedno lačni želodec, a tudi je mrtvega in legel v grob. Ni za ženo m mladiče. Najraje je iz- čakal dolgo. Prišel je medved, mikal tjulenjevo meso, severne je- spremenjen v človeka, ga dvignil, leno, a če je naletel na mrtvega misleč da je mrtev, ga vrgel na človeka, je tudi tega ugrabil in ga rame in odnesel. Glava moža je nesel ▼ svoj brlog. Domačini so pri tem bingljala navzdol, prav vznemirjeni oprezali, da bi od- tako pa tudi roke. Čeprav mu je NAGRADNA SLIKANICA »Pastir« kri silila v glavo, vendar je stari lovec skušal misliti, kako bi utru- . , . ... . . dil medveda. V glavo mu je šinila, kk>P- k! Je stala Pr} v,rat'1?' a!‘ srečna misel. Odtlej je vsakokrat,! cer z navzdol, da bi s ko sta prišla mimo'kakega grma.i tajal. Medved je bil prepričan, da goVoril mož. Medvedka mu je ItnMl ia veio m fe trdno *¥j ■"“““ "S”* svojih močnih, žilavih rokah. Medved se je moral zelo truditi, da ga je odtrgal od veje. Bila je pomlad v deželi, zato je bilo ob poti, po kateri je bežal medved s starim lovcem mnogo rrmovja, ki ga je sicer pozimi po-crival sneg. Ko sta prišla do medvedovega doma, je bil ta že na vso moč utrujen. Zato je vrgel medved starega lovca takoj na »NS »Kako si prišel čez reko?« »Vso vodo sem popil,« je od- Žetev Otroci so čepeli v krogu In gledali na pravkar požeti njivi mišje gnezdo. Iz njega so se izmotale mlade miši z dolgimi smrčki. »Pojdi po mucka, Nežka! Pa kmalu pridi, drugače nam uidejo,« je dejal eden izmed otrok. Miši so begale in otroci so jih ustavljali z nožicami. Kmalu je pritekla Nežka z muckom. Prijela ga je z obema rokama in ga potisnila h gnezdu rekoč: »No, mucek, primi!« Mucek se je zbegano oziral okoli in dlaka na hrbtu se mu je naježila. Deklica mu je le po* tisnlla glavo k tlom in otroci so se stisnili skupaj. Sedaj se je mucek ozrl po otrocih, planil po miški, ki je presunljivo zacvilila, potem jo je v velikih skokih pobrisal vstran, da v miru poje svojo malico. Otroci so vstali in se razočarano ozrli za njim. Nekaj čudnega jih je pretreslo. Sevljak Jože, dij. IV. r. gimn., Litija medved je tudi legel, da se odpočije. Znova se je spremenil v medveda. Okrog negibnega moža pa so se zbrali mali medvediči in ga napeto opazovali. Nenadoma pa so se kriče razbežali: »Joj, mrlič je odprl oči!« »Kaj bi odpiral oči, saj je vendar zmrznjen. Vso pot mi je sicer delal preglavice in me močno utrudil, a je vendar zmrznjen.« Ni še dobro izgovoril, že je planil stari lovec na noge, bliskovito zgrabil poleg njega ležečo puščico in z njo zabodel medveda. Nato je kot misel naglo planil k izhodu, da bi zbežal. Tu pa je zadel ob medvedko, ki je bila zaposlena z veliko tjulenjevo kožo, v ka.teri je bilo obilo masti. Ne bodi len, mož naglo preluknja kožo z nožem, ki mu je visel ob pasu. Ko je videla medvedka, kako izteka mast iz kože, je skušala mast prestreči v drugo kožo in je pri tem pozabila na bežečega moža. Nanj se je spomnila šele, ko je bil ta že daleč. Toda medvedka je bila jezna, ker ji je ubil moža in razlil mast, zato je še hitreje tekla in jo pri tem ni ovirala debela plast tolšče, ki je tičala pod belim, toplim kožuhom. Možu, staremu lovcu, so že pojemale moči. Vedno bolj se mu je bližala medvedka. Ze je skoraj čutil njeno težko sapo na svojem tilniku. Tedaj pa se je lovec bliskovito sklonil in s prstom zarisal črto v zemljo. V tem trenutku se je črta spremenila v globoko, deročo reko, ki ga je ločila od medvedke. Ta je ostala na drugem bregu in vprašala lovca: in začela piti vodo. Pila je pila. Toda voda je še naprej tekla. Zato je medvedka pila še v večjih požirkih, pila tako dolgo, da se je nenadoma razpočila. Ko se je to zgodilo, se je vsa voda, ki jo je izpila, spremenila v meglo. Zato Eskimi verujejo, da je megla nastala iz medvedke, ki se je razpočila. Eskimska pravljica UREDNIKOV KOTIČEK Spoštovani tovariš urednik! Ker imam veliko veselje do literarnega dela in spJ?'1. * literature, sem se namenil, da pošljem svoj prispevek »ze __ v literarno mladinsko prilogo »Ljudske pravice«. — * *pie če bo seveda prispevek dober — da ga objaviš. Ker sena j literat-začetnik, Te prosim, da oprostiš nekaterim pom®"* kljivostim, ki še v pismu prevladujejo. Ce se Ti bo zdela st dobro napisana in če bo objavljena, v prihodnje še posU in postanem stalni dopisnik literarne mladinske pruos »Ljudske pravice«. Lep pozdrav Sevljak Jože, dij. IV. r. gh«n’ Litija Dragi Jože! Pravilno si razdelil svoj spis v tri dele. Vendar ti trije deli niso med seboj povezani. Rdeče niti, ki mora voditi bra:• skozi povest, v Tvojem spisu ni. Druga napaka Tvojega spevka je v tem, da se spušča v podroben dolg opis narave-ki je tako odtrgan od prizorov, kjer nastopajo ljudje. 1“ tretji del je tak. Pisatel.1 mora silno paziti na to, da z opisom okolja samo ustvarja '■zdušje in podčrtava odnose in trt®) med ljudmi, katere opisuje. Lep primer teh mojih misli u» lep primer talentiranega pisanja je drugi del Tvoje »Žetve«-Tega tudi objavljam, je samostojna celota. Tu ne potrebuješ ne »prvih sončnih žarkov«, ne »rumene zrele pšeni«e*> ne »krasnega, prekrasnega jutra«, ne »goste megle«, ampa“ si v nekaj stavkih kar že pričaral pred nas pretresljiv prB*j malimi miši. — Ce nisem bil dovolj jasen, mi, prosim, P‘sl' Urednik vsekakor se Ti pa še priporočam za prispevke. c=ai Moj prijatelj Moj stric je imel psa. Čeprav e bil stričev, je imel mene najrajši. Nosil sem mu vsak dan _esti ter se ob prostem času z njim igral. Kmalu sva si bila dobra in zvesta prijatelja. Psu je bilo ime Črt. Na moj klic ali žvižg se je takoj odzval in v znak zadovoljstva pomahal z repom. Stric je bil lovec in pes Je hodil Opišite nagradno slikanico »Pastir« in pošljite opise mladinski strani »Ljudske pravice«. Najboljši opis bomo objavili In nagradili. Objavili ga bomo čez štirinajst dni. Slikanico »Pastir« je narisala škerlak Belica, II. klas. gimn., Ljubljana. Danilo Gorinšek: Polž in deklica Oče polž čez polje leze, deklica ga vpraša: >Dober dan vam voščim, oče, kam le pot gre vaša?* Kam pa ti — ji polž odvrne ■ z naglico to burno? — Skočno se deklič odreže: >V šolo moram urnolt — V šolo? — oče polž zazeha. — Pač malenkost pravaI Jaz pa se na pot odpravljam kar na vrh Triglava! — Zdaj se deklica zasmeje: iGlej — dejanje slavno! Le tedaj bom — sivolasa babica že davno!« ... z njim na lov. Na lovu je bilo vedno zelo prijetno. Pogostokrat je ulovil tudi kakšnega mladega zajčka. Ni ga ubil, temveč na lahko ga je prijel za kožušček ter takega prinesel domov.^Bil je dobro izvezban. Nekoč pa je stric odšel na pot v Maribor. Črt ui dolgo vedel, za katerega bi se odločil, toda ostal je pri meni. Sedaj so prišli za naju zlati časi. S Črtom sva bila na travnikih, v gozdu ter zganjala norčije. Lovila sva vrane in srake. Črt je skakal za njimi v zrak, da bi jih ujel; seveda so ga pošteno prevarile. Ves hripav je sprevidel, da ne more ničesar. Crt ni mogel biti brez mene in jaz ne brez njega. Toda prišel je čas, ko sem se moral ločiti od ljubega Črta. Crt je zbolel za neko boleznijo. Moral je v , smrt. S solznimi očmi sem gledal za njim. Videl sem solze na pas- {ih očeh, videl sem zvestobo. Za-ajal Je v slovo, se ozrl za menoj in za stricem. Cigan ga je odpeljal v gozd. V gozdu je po čil strel in moj prijatelj je bi ... mrtev. To je bila zgodba o mojem prijatelju psu. Kavčič Janez, II. r. vajenske šole, Ljubljana rva srednjeveška mesta so se začela razvijati v 11. stol. v zgodnjem srednjem veku bodisi na važnejših prometnih križiščih, pod' sivimi gradovi fevdalcev, na prehodu rek in drugje. Prebivalstvo, ki je v začetku štelo samo nekaj sto duš, je kmalu naraslo, vendar so tudi največja srednjeveška mesta štela komaj nekaj 10.000 prebivalcev. Največja so bila: Pariz, Benetke, Rim, Firence in Barcelona. Srednjeveška mesta je obdajal visok zid z mnogimi stolpi; pod zidom je bil globok jarek napolnjen z vodo in dostop v mesto je bil možen samo preko dvižne' ga mostu ter skozi velika, težka in okovana mestna vrata. Po sončnem zahodu so most dvignili, vrata pa zapahnili. Po obzidju so se sprehajale samo mestne straže s helebardami in ostrimi meči. Ponoči je mogel priti v mesto le kraljev glasnik. Mestne hiše so bile stisnjene, visoke nekaj nadstropij in zidane vino. Mnoga so kovala tudi las denar in si sama volila svoje pane in mestne sodnike. ^ Ulice srednjeveških mest: ii> ni-olr inovolo Ari 11 trlDST^^ ® ”.?a? koletnih sejmih. Zločince so 0 vislice, ki so bile lZ . stoletju v Italiji. Ker srednjeveška mesta niso imela nobene kanalizacije in navadno niti stalnih smetišč, so prebivalci metali na cesto vse mogoče odpadka in zlivali na cesto najhujšo rtesnagd; obe- i sejnim. # šali na vislice, ki so bile t~ * mestnega obzidja, manjše g. nike pa so privezali na sra~*ji8 ni steber, kjer jih je vsa mog sodrga obmetavala z ,_?n' . , sadjem ali jajci in se ji® Pj, i smehovala. Srednjeveška ® :e I ponoči niso bila osvetljena in na ulicah je vladal tako strašen smrad, da se je, kot pravijo, neki kralj celo onesvestil, ko je odprl okno svojega dvorca. Meščani so se oskrbovali z vodo iz svojih vodnjakov in rek. Toda tudi v vodnjakih je neredko nesnaga. Ni čudno, da so v srednjem veku divjale strašne kužne bolezni: influenca, gobavost, kuga in dru- tako, da so zgornja nadstropja molela čez ulice, ki so bile ozke in skoraj temačne. Ker ulic niso tlakovali, so bile le-te ob dežju silno blatne in polne globokih luž. V času suše pa je pokrival ceste za ped debel pran, ki ga je veter razpihaval. Prve mestne tlakova- p.Ciot si gxadi (Ubada- Piše In riše Stancar Marjan, star 14 let, Jezersko, Gorenjsko ge. Posebna groza je bila kuga, tudi »črna smrt« imenovana, ki je prišla leta 1348 Iz Azije; v Evropi je zahtevala nič manj kot 25 milijonov smrtnih žrtev. Izumrla so cela mesta in mrličev ni utegnil nihče pokopavati, ampak so jih trgali volkovi in krokarji, ki so se tedaj izredno razmnožili. Drugi bič srednjeveških mest so bili zelo pogosti požari, ki so strahotno uničevali lesene bilo na njih brezmesečnib Čeh temno kot v rogu. P° Po m' so krožile s svetilkami le ki so ustrahovale sW j trobent8. straže, joče roparje. Poseben je oznanil, kdaj morajo meS .. JC U£llallll| KliciJ Illvlajv * pogasiti ogenj na svojih og ščin, nakar je vse mesto v sen in je bilo slišati i* T* en canje straž in bitje ur -zvonikov. Srednjeveška m?s Vise v tej obliki obdržala zelo s go. Mestno obzidje iii 11,1 vrata pa so podrli šele v no veku, n. pr. v Ljubljani n*® « 1780 do 1792. *■ '' edJ‘U Ali vam je znano da... ...je za 1 kg rožnega bij6‘Jjj, trebno 3000 kg cvetnih listtfe 0{jt šečih vrtnic? Pravo rožno ima zelo visoko ceno. ^ ... mačka ponoči 40-kr»> Ije vidi od človeka? 4 j ... izdelamo v FLRJ, lis* Ob nekem križišču sta ga zasmehovala dva tovariša, ki sta se pravkar vračala iz kina. Milan pa Je molčal in sl mislil svoje. Kar naprej je vozil In zbiral vse mogoče predmete, dokler ni imel končno vsega dovolj. Ob prostem času je zabijal, pilil ln vrtal, da Je škripalo In bobnelo. Milan pa Je bil tako zatopljen ▼ svoje misli, da ni ničesar slišal. Zvečer je bil v svoji sobici ob' svitu sveče sklonjen nad paplrjii in tuhtal... tuhtal. Njegovo delo, je moralo biti do skrajnosti pre-clvno. hiše preplašenih meščanov. Nekatera mesta so tudi trikrat pogorela v enem stoletju. Sicer pa je bilo v mestih prijetno in kmetje so raje bežali v mesta, kot pa da bi tlačanili svojim graščakom. Nekatera mesta so imela krasne cerkve — katedrale z več kot 100 m visokimi zvoniki (n. pr. Koln), imela so zelo razvito obrt in živahno trgo- Manko Golar: okoli 790 vagonov kvasa? izvodnjo kvasa imamo 10 iot> „ft ...poje lastovka na dan r sto muh in mušicP . raste v FLRJ gozd n*> or Sini nad 8 milijonov hektarii/, 30*/$'gozda tvorijo iglavci, ‘ jf pa listavci, med katerimi Pre duje bukev. KLOPOTEC Klipe, klope, klipe, klop. hej, klopotec le v galop> grozdje v brajdi le *orl. sonce žarno se smeji. Nič ne čakaj, klipe, kloP* brž zavrti se, hop, hop. veter v dir te naj spodi« da nam čriček ne zaspi- Se klopotec zavrti, .. grozdek v brajdi se smej zdaj veselo je pri nas, zdaj jesen je, zlat! čas! NAGRADA Križanko »Jesen« Je rešila in bila nagrajena Skober Cvetka, briv. friz. salon. Sen* pri Brestanici. Čestitamo! C ŠPORT IN TELEtNA VZ6PJA ) ŠAHOVSKA OLIMPIADA V MOSKVI Jugoslavija glavni kandidat za drugo mesto VII. kolu dosegla visoko zmago 3,5:0,5, ■ ---------------------- 1 lekli ,___________ točke gi moštvo SZ v poslednja Štiri kola. Naši loii*n!?^I,li*®i *ept' "a*° ^n' n®* nos,i t S fe"', olimpijske svečn- ssrss^ Tsss Sije® * "•brB* *■ bronaste »e- »»Jboliš.«^:5’ » “<«• Štiri ^»ga izz« S™ 0,8,0 *• raiporedile InJSR g0 * railiko po 1,5 točke, ilev fe ni««1”- v?,*, ‘zme“ vseh mo- du i„.U .J5riblli dyob°}». pač pa !,ri2fl(!* i neodločeno. Posebno nm je m koln 2e°dlo5eni dvoboj v '•■a >rečan?n° ^°?unl;i- ker *m0 T zmago. Po vr *£° . našo visoko n> lestvici iš ^ ,e JuB°"l«vlia imela SoTjetsU ,,, *°ik " prav toliko kot isto kot na ®*a'. Dogodilo pa se je prav linkih in Amft J oli®P>adah v Hel-Tani y tini .iuii. ko so Jugoslo- g^a.-aM^aa: _ “s«**«« Težave našega zveznega kapetana v Zrenjnnlnu Sedlih košarkarska tekma Vapatnn \8 Grtljo. Zvezni naioJSf NemJISi?116 J* pred 184150 ProMein yano Je nastal *«atane*. *®st*ve repre- nJ*hN *t*n(3ardnih sred- MQUer6a KonJ°vl« ja bolan, 5®nje irrfA w ' tako da je vnra- P*K cen°trab° ?£al visok« ta motas Igri grJvB r„5!L erlh 3e zasnovana ?veh ste 6vo^Pcnrt 6,ntance' Mlm0 teh Judi reprezentant J?van3e odpovedala l8novi6 °' F°P°vič in Mar- na treni n o? ^eznl kapetan pokli-‘jralca: Locf sSSala.!iinu na,lednJe Katlč, RadoifitA ^ u MlnJ“. Engler, 5uPančlt Blaškovič, S&nav 1,'»^«. Miletič, & v rv« ,rs,tčvrsneskrbi- Jflo Ug2to0abUanSreČanjlh lmaJo Grki ‘‘»1 košSkarli z. na51ml najbolj-•° 3Ih doslej^ralf t» h?,h ,tekmah. kl !£? reprezentant, J.2,Ua Jugoslovankam leta lSa v M«rat P^magana. s :issg& ssus*. aftssuaai narodnem aSivSS^J" N* m,d- ' P*da Jadrana lain turnirju »Na £«go ln začeli nadaljevali fkem aioEu riH' £0l° v grško-rim-!®kmovalcev 1b jugoslovanskih £ le v trenem l™fgal Vukov, toasai Po točkah pre- JPortnih ^grah * v *SnVi N* klavskih & delavcev in ‘0d*luJe nad ’** kot lani N«twi ben°ev — 2000 ‘‘opano keiltanip l množično J« za-Bl°valci. -1 z °krog 1200 tek- P1 formi in knnri?Jmeniantl v odll4‘ H?wo proti Prtfakuje, da tiki pnii, velealli v atle-točk razlike ~ Iz8ublli z 20 do 30 nai*iTuČ°vNZV' “■ ««pt. - Si- ^v®na tekma zwnCoRnov*m Prven- srva^.t^fflss&ase .Mladost s 60:50 točkami.3 *ojatw*a bo* ¥£V- *«& dv' ^SSiS^A^ potem pa nepričakovano odpadli. Medtem ko je Sovjetska zveza proti ČSR v smo ml proti Romunom lavi točki. 8 prednostjo 1,5 točke dv« samo re upi, da jih spet dohitimo, to majhni. •lo, zelo NASA SLABA TOČKA - ČETRTA DESKA Favoriti na olimpiadl imajo posebno premoč pred ilabiimi reprezentancami, ker lahko tudi na vie deske postavijo zadovoljivo število velemojstrov in od. ličnih lahistov. Posebno velja to xa SZ, kjer na tretji in četrti deski nastopata keres in Bronstein. Argentinci imajo na teh dveh deskah Panna in Pilnika. V slabšem položaju so Madžari in Ceho-slovaki, ki imajo odlična igralca samo na prvih dveh deskah. Jugoslovani imamo na prvih treh deskah velemojstre, ki so v polni formi. Žal j>a na četrti deski, kjer bi morali proti slabšim nasprotnikom zbirati dragocene točke, nismo dosegli več kot 50 •/•. To je moč videti iz pregleda uspeha naiih Igralcev v finalu. UiforM latanovM Glii Mat; Ivkov KaraklaJIč Milič 1 Djuraševlč +5 -l —* +* -5 -I + 5 - 2 —0 +J -J -1 +• -I -• +• -I -• (Kolone pomenijo; igran« partije, dobljene, remi, izgubljena, osvojene točke, odstotek.) Najboljši rezultat v naši reprezentanci, kakor tudi enega izmed na/boljših na olimpiadi sploh, ima na tretji deski velemojster Ivkov. Gllgoričev in Mata-novičev odstotek Je prav tako cadovo-ljlv. S JO*/« na četrti deski pa nikakor ne moremo biti zadovoljni in lahko trdimo, da je druga trojica zatajila. V štirih kolih, ki še preostanejo, to možne številne spremembe na lestvici. To dokazujejo izkušnje t prejšnjih olim-piad. Čeprav vodimo pred Madžarsko z 1,5, pred Argentino pa za 5 točke, nikakor ne moremo govoriti o tem, da nam je drugo mesto zagotovljeno. Predvsem zato, xer nat čakata razen dveh lažjih dvobojev (Anglija in Izrael) še dve zelo težki srečanji proti 8Z in Madžarski. Če hočemo dosedanji plasma obdržati, moramo povprečno doseči v dvo-proti Angliji in Izr . . SZ in Madžarski pa 2:2. To bi bilo sku- bojih proti Angliji in Izraelu 5:1, proti SZ in Madžarski pa 2:2. To bi bilo skupaj 10 točk. Z 18, kolikor jih imamo po VII. kolu, bi zneslo to na koncu 28 točk. Vprašanje je, če bodo naši igralci, na katerih se že pozna utrujenost, zdržali do konca. Upamo pa, da bodo naši šahisti ponovili svojo dobro igro in podvige, kot so to bili na olimpiadi v Dubrovniku in na raznih mednarodnih turnirjih. Le tako lahko upamo, da bomo na SH. olimpiadi osvojili drugo met to. O. N. T. ALPSKA OCENJEVALNA VOŽNJA Rekordna udeležba Bled, 19. »ept. — Za nedeljsko V. ocenjevalno alpsko vožnjo 1 startom in ciljem na Bledu, ki j« razdeljena v šeit etap, se je doilej prireditelju prijavilo skupno 120 tekmovalcev, ki bodo vozili v 11 kategorijah. Rekordna pa je lttos tudi udeležba tujih vozačev, saj jih bo nastopilo okrog 50 la šestih držav. Dane« je že prispelo na Bled moštvo CSR, ki se bo udeležilo dirke s tremi avtomobili ln tremi motorji. Avtomobilisti bodo startall na vozilih »Skoda«, motoristi pa na motorjih znamke »Java«, To bo prvič, da bodo Cehoslovakl nastopili na nekem našem rallyju z avtomobili znamke »Skoda* ln zato njihov start pričakujemo z velikim zanimanjem. Tekmovalci CSR bodo po nedeljski prireditvi ostali fie naprej pri nas, ker1 so se danes javili tudi za jugoslovanski rally. Na Bled pa prihajajo tudi avstrijski tekmovalci. Danes so prispeli trije dirkači t dvema motorjema. Ostali avstrijski tekmovalci bodo prispeli jutri. Na lanski ocenjevalni vožnji so dosegli naši vozači doslej največji uspeh, saj Je Dutan Malerič osvojil prvo mesto v generalnem plasmaju. Le-ta bo tudi letos skuSal ponoviti lanski uspeh, vendar ne bo nastopil na svojem vozilu znamke »Porsche«, s katerim je lani osvojil prvo mesto, temveč na Mercedesu »SL-180«. Tudi ostali najboljši jugoslovanski vozači kot Vukovič, Božič, Caraplč ln Bučalo bodo v nedeljo preizkusili nova vozila, ki jim Jih Je dala na razpolago jugoslovanska avto-moto zveza ŠTIRI LETA DELA .tMD »EDO KLEMENČIČ« ZAČETEK JE TEŽAK... . z voljo in resnim delom pa člani spoznajo motoma vozila Je 1 Pri društvenih teoretičnih izpitih te , le* I je poka e- I dob Na četrti letni skupščini se Je 1 rri društvenih teoretičnih izpitih se . sonce te je močno upiralo na temno-avto-moto krožek »Edo Klemenčič« ! je pokazalo, da so vsi tečajniki telo I plavo vozilo, okrog katerega so se ta osamosvojil. Ta korak so člani nare- j dobro obvladali predpisane predmete, j dan sukali miličnik Niko in njegova pri-dUl soričo tega, ker imaio vse po- | Bili so boljši kakor prejšnja leta, ko Je . iatelja Mirko ter Lojze. Vsi so bili ne-goje, da lahko delujejo kot samostoj- vedno odpadel na druitvenlh teoretičnih ! kam razburjeni in so zato govorili tako no ftSS?®* Sklep je potrdil tnd» izpitih dobršen^ del tečajnikov, ki so glaano, da so se mimoidoči začudeni ozl-repnbliiki odbor Avto-moto zveze l©-te ponavljali pozneie, nekateri pa so rali nanje, ta ali oni pa se je celo sa Slovenije. kar za vedno odstopili. trenutek ustavil ln jih smeje gledal. Obstali so ob eni izmed najbolj rometnih ljubljanskih ulic in ugibali, 2e takoi po letni skupščini so člani avto-moto druStva >Edo Klemenčiče za- čeli resno delati. V začetne šoferske te- izpitih dobršen^ del tečajnikov, le-te ponavljali pozne kar za vedno odstopi šolsko-tehnični odbor ;• letos tudi bolje kot prejšnja leta pripravil vozila in so zato tečajniki že kale mesec po RAŠICA Tečajniki morajo pri teoretičnem delu Šoferskih te- DNEVNE NOVICE Društvo arhitektov Slovenije vas 1 vabi na razstavo »Poljske arhitekture«, I ki bo od lt. do 23. septembra IMS v Jakopičevem paviljonu. Razstava je odprta vsak dan od 10—1*. Ravnateljstvo zavoda »Administrativni tečaji« v Ljubljani obveSča interesente za vpis, da so mesta v enoletnem stenodaktilogratskem ln popoldanskem administrativnem tečaju že vsa zasedena. Vpisovanje pa se Se red- 1 no nadaljuje za večerni administrativni ln višji administrativni tečaj ter za strojepisne ln za stenografske te- | čaje vseh stopenj. Informacije s pro- ! spektom dobite od 10—11 in od 16—19 v Tajništvu zavoda Rodika 19 (poslopje Administrativne tole). Vpisovanje je vsak dan. Sola za tuje Jezike pri Ljudski univerzi v Ljubljani obveiča vse tečaj- . nlke, da se reden pouk zaradi tehnlč- I nlh zaprek začne v ponedeljek, dne ! 24, septembra in ne 20. septembra, ka- j kor je bilo prvotno predvideno. Strokovni izpiti za knjižničarje ln bibliotekarje bodo v drugi polovici oktobra 1856. Rok za prijave in oddajo nalog je 10. oktober 195«. Izpitna komisija (Narodna ln univerzitetna knjižnica v Ljubljani). Stopi Nobenih nadomestkov vefit FLEX se sjpet dobi. FLEX čisti madeže ln ne pušča roba okrog madeža. ROŽNO MLEKO Je novost. Izdelano lz najboljših surovin, dobro parfu-mlrano ln zelo izdatno. Zahtevajte Teint Bell ROŽNO MLEKO. Čestitka Dne lt. septembra Je diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani za strojnega Inženirja Jože Ivanc lz Sodražice. Iskreno čestitamo! MLEKARNA SEŽANA *2>e-dbe fi„i Z INI ICIH Al N DK7000RIRA Vala posoda be bleščeča, če Jo boste čistili s čistilnim praškom LIN. pro: kaj j« vozilu, da te noče nikamor pre makniti. Inštruktor Srečko je vozilo dobro poznal, vendar jim ni hotel pomagati, češ kaj pa boste storili tedaj, ko boste lami z vozilom brez inštruktorja. Napotled je Mirko, ki je veljal že sa pravega »šoferja«, le ugotovil, da je bilo zaprto gorivo. Nekoliko 10 s« jezili, nato pa hitro sedli v avto in te od- peljali proti Tacnu. Nemška cesta je bila tedaj njihovo vežballšče, kajti ' esetkrat to te peljali do Jezic li, napotled pa jih je odpeljal Inštruktor Srečko tkozi središče mesta kar lee In tridesetkrat to te nazaj, napotled dl . Srečko tkozi nazaj v garalo. te je zašlo sonce, ko to le vil trije vneto čistili vozilo in ga pripravljali sa drogo skupino. Da, težka Je vohja v sačetku, kajti na cesti ie nešteto ovir, ki onemogo- :b “ ----------- , igo- „„„ ^ Sejo brezbrižnost ,in vsakdo, ki želi ftnlovr i. _i-.fi postati voznik motornega vozila, mora čajev le zlasti do- t0 okusiti. Ni dovolj tamo sedeti sa vo- bro • - • nom AMD »Edo Klemenčič« dobro * služi urejeni pro- V avto-moto društvu »Edo Klemen-metnl kabinet (zgo- Sli* ja letos uspešno položilo šoferske izpite že nekaj nad JO tečajnikov. Tako doslej usposobilo za čaje se je prijavilo kar 60 članov ln je imel zato odbor veliko dela, če je hotel pripraviti vse ob pravem čaau. Teoretični deli šc -•••-• šoferskih tečajev so potekali brez moteni in so požrtvovalni predavali skupinah v zimskih ln po-mesecih temeljito obdelali telji v trel mladanskth teorijo. raj). Na spodnji •liki pa vidite kaj se na cesti lahko zgodi tečajnikom: majhen febljlček na cesti in — defekt Je tn zaključku teoretičnega dela tečajev začeli s praktičnimi vožnjami. Dan sa dnem so »brzeli« po cestah v okolici Ljubljane Štirne avtomobili avto-moto društva »Edo Klemenčič«, v katerih so vsi potni sedeli za volani tečajniki in večina j prvič v življenju okusila vse teiave tega poklica. [ na izpit«. e en del dejavnosti, Udejstvu-udl na drugih področjih. V je to društvo doslej usposobilo za uprav, lranje 1 motornimi vozili *e okrog 500 članov. Večina je položila tudi šoferske izpite, trenutno pa je v društvu še nekaj nad 20 tečajnikov, ki se pripravljajo sedaj na Izpit«. To Je 1( jejo se tudi _____________„ ___________ svoji tredi imajo nekaj znanih dirkačev, med katerimi j« seveda najboljši državni reprezentant Dušaa Malerič, ki uspešno zastopa društvo in tudi našo republiko v avtomobilizmu. Priznanja, ki so jih dobili nekateri iz avto-moto društva »Edo Klemenčič«, potrjujejo aktivnost in prizadevanje. L Stih Planinsko društvo Radovljica sporoča, da bo Roblekov dom do nadaljnjega oskrbovan le ob sobotah ln nedeljah. Pogačnikov dom pri Kriških Jezerih bo zaprt od 1. oktobra dalje, medtem ko bo Valvasorjev dom do nadaljnjega le redno oskrbovan. TVD »Partizan« LJublJana-Trnovo obvešča vse pripadnike društva, da se prične redna telovadba v četrtek dne 20. septembra 1986 po naslednjem umiku: molki oddelki Imajo telovadbo vsak ponedeljek in četrtek; moška deca od T. do 10. leta od 17—18, pionirji od 10. do 14. leta od lt—19, mladinci od 1«. do 19. leta od 19—Jo, člani od 18. do 35. leta od 20—21, člani nad 35 let (starejši člani) vsako sredo od 18—19; ženski oddelki imajo telovadbo vsak torek ln petek: cicibani obeh spoloh od 4. do 1. leta od lt—IT, ženska deca od T. do 10. leta od IT-r-lt, pionirke od 10. do 14. leta od lt—19, mladinke od 14. do lt, leta od 19—20, članice od lt. do 35. leta od 10—tl, članice nad 3! let (starejle članice) vsako sredo-od 19—20. Za vse nečlane ki želijo telovaditi v društvu v Trnovem, bo vpisovanje v posamezne oddelke ob dnevih ln urah, ko Je redna telovadba pri vodniku-(d) oddelka. — Pridite v telovadnico v Trnovo! — Zdravo! — Uprava. Prvovrstni kazein ln Expres hladno lepilo GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČI DRAMA Petek, 21. septembra ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin«. Abomna C. Sobota, 22. septembra ob SO: Axelrod: »Sedem let skomin«. Abonma T. Danes, v četrtek, so za obnovitev abonmaja za 1956-51 določena reda K ln V. Jutri, v petek, red Petek popoldanski in S in T dramska, vpisovanje na Cankarjevi U-I. od 15—lt. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 22. septembra ob SO: Skvarkln: »Tuje dete«. Izven. Nedelja. 23. septembra ob 20: Skvai> kln: »Tuje dete«. Izven. Zadnjič. Obiskovalce opozarjamo na zadnji dve uprizoritvi komedije »Tuje dete« v soboto ln nedeljo zvečer. Vpisovanje abonmaja za sezono 19M in 1957 Je dnevno od 10—12 in od lt—lt. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Križanke — Viteška dvorana Sobota, 22. septembra ob 20: Gostova-e slovenskega narodnega gledall-lz Trsta: Milan Begovlč: »Brez tretjega«. nje Slovensk šca lz treti _ Nedelja, 23. septembra ob »0: Gostova-ikega narodnega gledall-Trsta: Milan Begovlč: »Brez tretjega«. Opozarjamo občinstvo, da so predstave v dvorani in ne na prostoru letnega gledališča. Vstopnice se dobe pri gledališki blagajni (tel. It. 2M72) dnev-I no od 9—13, od 17—lt in eno uro pred predstavo. i ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mdstnl dom , Sobota, 22. septembra ob 20: Malen-šek-PregelJ: »Srce nikdar ne laže«, I spevoigra. Izven. Nedelja, 23. septembra ob 20: Malen-Šek-Pregelj: »Srce nikdar ne laže«, spevoigra. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu od petka dalje, rezerviranje telefon št. 32-860. Na tozadevna vprašanja sporočamo, da bo abonma za sezono 1955 ln 1957 razpisan prihodnji teden. Zahtevajte izrecno OVEN terpen-tinovo milo, ker pere snežno belo ln ker varuje vaše perilo pred trganjem. Vesti iz Maribora DE2URNA LEKARNA Četrtek, dne 10. septembra: lekarna »Tabor« Trg revolucije t. Petek, dne 31. septembra: lekarna »Melje«, Meljska cesta t. Umetnostna galerija. Razstava sll-karja-grafika Avgusta Černigoja. Raz- teta In^estra81” ** draga ln 'J"6««18 mama, stara mama, taUa, ALOJZIJA ARTNAK Ljubljana, Loč«, Maribor, Bruek, dna is. septembra iste. Globoko užalolčenl: sin Franee s leno Roško ln otrokoma, hčerka Franja z možem in otroki, sestri ter ostalo sorodstvo. V globoki žalosti sporočamo, da je dotopela naša ljubljena hčerka, sestra, teta ln svakinj* Marinka kuhar Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 31. septembra 1956 ob 16.30 te hiše ialo*ti, Šentvid 70, na domače Pokopališče. Šentvid nad Ljubljano, dne 10. septembra 1056. Žalujoč« družine: KUHAR, RAMOVŠ, GLO-BELNIK in ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da sa je smrtno ponesrečil dan upravnega odbora »TEKSTILANE«, Kočevje, tovariš Stefan vidič SKLADIŠČNIK Pogreb bo v petek, 21. septembra 1056 ob 16. uri v Kočevju. Zvestega in požrtvovalnega uslužbenca bomo ohranili v trajnem spomtau. UPRAVNI ODBOR »TEKSTILANE«, KOČEVJE Kateri radijski sprejemnik je to? Pod tem naslovom bo neka domača tovarna radijskih sprejemnikov objavila v »Ljudski pravici« velik nagradni natečaj, in sicer v številkah dne 28, 23., 24. in 25. t. m. Objavljeno bo po eno vprašanje. Odgovore na vsa ta štiri vprašanja je treba poslati v zaprti kuverti do 28. t. m. oglasnemu oddelku »Borbe«, Zagreb, N. Tesle I. Za pravilne odgovore predvideva tvornloa deset nagrad, in 6lcer: 1. velik radijski sprejemnik, 2. velik radijski sprejemnik, S. majhen radijski sprejemnik, 4. majhen radijski sprejemnik, 5. električni gramofon v elegantni omarici, 6. električni gramofon v elegantni omarici, T. kompletna fluorescenčna armatura, 8. kompletna fluorescenčna armatura, 0. kompletna fluorescenčna armatura, 10. kompletna fluorescenčna armatura. Žrebanje nagrad te tovarne bo javno, in sicer 80. t. m. v dvo rani »Istra«, Zagreb, N. Tesle 7 a ob 11. uri dopoldne. stavljenih je nad 180 del znanega tržaškega slikarja olj, akvarelov, risb ln grafik. Razstava Je odprta dnevno od 10—18 do vključno 23. septembra (ob nedeljah do IS. ure). Rodile so: Pavla Vezjak, 20 let, čistilka — Borisa; Silva Vezjak, 26 let, uslulbenka — Mirana; Marija Skok. 54 let, delavka — Vitodraga; Alojzija Skerbinek, 25 let, natakarica — Maksa: Mihaela Razboršan, 52 let, gospodinja — Slavka; Judita Pleteršek, 18 let, gospodinja, Miklavž — Ireno; Marija Lenhart, 29 let, delavka — Leopolda; Marija Lju- <•7 ipi, uuiavaa —' tcujiuiua, mm ija bec, 27 let, dvojilka — Milana; Berta JskenfilS, 25 let, tkalka •— DuSana; Štefanija Turkin. 32 let, goipodinja, Ročica — Valaota; Marija Jakša, 27 let, gospodinja — Dušana; Zofija Jutriša, 25 let, nameŠfienka, Rogatec — Danila; Pavla Ivančič, 36 let, gospodinja — Andrejo; Marija Harc, tov. delavka, 23 let, Selnica/M. — Du&ankoj Ljudmila Tomažič, 33 let, gospodinja — Nevenko; Angela šmigoc, 19 let, poljska delavka; Štefanija Rapina. 26 let, vospodinta, Dragučova — Venčeslava; Marija Osojnik, 21 let, kub .pom., Remšnik — Mira; Silva Knez, 21 let, gospodinja, Kapela — Jelko; Ivanka Klkel, 24 let, sobarica. Pohorski dvor — Ivanko; Olga Hadner, 33 let, gospodinja. Bobova — Maksimiljana; Morija Can, 52 let, gospodinja — Ivana; Marija Bezjak, 26 let, gospodinja — Marijana; Marija šijanec, 29 let, gospodinja — Nevenko; Mira Medvešček, 27 let, knjlgovodkinja — Borisa; Nedeljka Kotnilc, 26 let, profesorica — Marka; Marija Koren, 45 let, gospodinja, Limbuš — Silva; Marija HucOca, 29 let, nameščenka — Majo. IZ 2ALCA Avstrijski film;'»Don Juan«, predstava ob 20. IZ ROGAŠKE SLATINE Ameriški barvni film: »Veselo izkrcavanje«. Predstava ob 20. V glavni vlogi Mickey Rooney. IZ MURSKE SOBOTE »PARK«: Ameriški film: »Kraljica Kristina«. V glavni vlogi G Teta Garbo ln John Gilbert. Izšel Je u&benlk Gospodarska matematika za tretji razred srednjih ekonomskih šol, ki ga je spisal profesor II. beograjske srednje ekonomske šole Nikola Savič. Cena učbeniku je 200 dinarjev, knjigarne imajo običajni 15-odstotni rabat. Za naročila se obrnite na naslov Cosopisno-zoložniiko podjetje »RADNIK« Trg Manca ip Engelsa — Dom sindikatov, IV. nadstropje B E O O R A D 8424 KINO »S L O B O D A« KRAPINA — ugodno proda SUHI USMERJEVALEC 380 V — 30 A (nov) Vse podrobne informacije zahtevajte pri zgornjem naslovu. 1307 SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »PROJEKT«, Kranj proda osebni avtomobil BMW ▼ dobrem stanju Informacije na upravi podjetja v Kranju. K 117 ^brikn iv? tJska Casoplsno-založniSko podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 80-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika Tomšičeva 1/II1, telefon 20-507 - Kulturna nazorjeva ulica 10/11, telefon 21-618 — Uprava: Kopitarjeva ulica 1 telefon 30-181 — Telefon ca naročnino in oglase 31-030 — Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 280 din, za tujino 600 din — Tekoči račun 60-KB-6-Z-1303 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo Namesto treh uvoženih kar 5 doma izdelanih avtomobilov RADIO LJUBLJANA Ž 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslu-Ž šalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 do 6.28 NaS jedilnik — 6.30—6.40 Re-4 klame — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 4 11.00 Radijski koledar — 11.05 Opol-4 danski spored — 11.45 Dober dan, otro-ž cl! (srbski ln hrvaški pesniki v pre-x vodu) — 12.0« Popularne melodije lz f orkestralne glasbe — 12.30 Za kmečke f gospodinje — Martin Knez: Peka kru-f ha — 12.40 Lahka glasba — 13.15 Za- 4 bavna glasba — 13.35 Od arije do arije 5 — 14.30 Turistična oddaja — 14.40 2e-x lell ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna Ž glasba, vmes reklame — 15.35 Koroške 4 narodne pesmi poje vokalni kvintet f Anton Neffat — 16.00 Utrinki lz Utera-4 ture: Dve kitajski pravljici — 16.20 4 40 minut z našimi in inozemskimi so-V listi — 17.15 Zabavna ln plesna glasba Med 8 tisočimi najraznovrstnejšimi izdelki, ki jih sedaj raz- in mnogi deli, ki so izpostavljeni £ zvonimir^Su? ^va^simfonija*— i ,rr,r, .-t—.. -- v----v*,---------- precejšnji obrabi ter zahtevajo 4/ 18.50 Domače aktualnosti: Davek na pogosta popravila in zamenjavo plače — 19.00 Zabavna glasba, vmes takih delov pri drugih vozilih. V | ^^Itrtkov^ve^^domaMh^srJ tem je ekonomičnost in ceneno 4 in napevov — sodelujejo naši priijub- Ti V Hami finofimKIl 4 m prtHpf i ftA TT' KINO »UNION« Italijanski barvni film »ATILA« Tednik T. N. 37 Predstave ob 18, 18 ln 20.30. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. V glavni vlogi Sophia Loren, Anthony Quinn in Henri Vidal. Film bo na sporedu do 22. t. m. stavi ja skoraj 1500 razstavljalcev iz 27 drlav na Zagrebškem velesejmu, so pritegnili našo pozornost zlasti hitri in lahki tovorni avtomobili, ki jih izdeluje iz uvo Ženih in naših sestavnih delov domače podjetje »MOTOMONTA2A* v Novem mestu. Tudi naše bralce telimo pobliie seznaniti s tem podjetjem ter prizadevanji njegovega delovnega kolektiva Kmalu po osvoboditvi so stro- »Saturnus« in »Unitas« v Ljub' vzdrževanje DKW vozil. V Jillgo- 4 ljeni ansambli in solisti — 21.00 F.dgar hin vst ta vnrUa tiirii 4 Lee Masters: Zgovorni nagrobniki — Slavin oDstoja za ta vozua tuai < 21^ Iz kolnorne giasbe _ 22.15-23.00 dobro organizirana servisna m $ v plesnem ritmu delavniška služba. ^ Spored za petek, 21. septembra 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslu- iviiuuu ja; uovvvuuikvj av Ul 'VJUlLaS* V uJUUa y uuuiu juu u, uiagi jiuoiu- kovnjaki začeli proučevati, kak- ljani, »Niko« v Železnikih, »Rudi Brez hrupa in brez ogrom- £ «s!£3s40 Rekia^ KINO »V I C8 Ameriški barvni «1» Bobni čez reko Tednik. Predstave ob 18, 1* 1® ^ Prodaja vstopnic od 9.30 do od 14 dalje. V glavni vlogi A Murphy ln Walter Brennsn-rilm bo na sporedu do il* žen naj bo sestav našega avtomobilskega parka. Statistika je namreč pokazala, da imamo v prometu okrog 270 tipov avtomobilov (okrog 100 različnih znamk) ter je vzdrževanje tako pisanega motornega parka predrago in neekonomično. Potrebna je bila selekcija in tipizacija avtomobilov na nekaj najekonamičnejših tipov. Tako Čajevac« v Banja Luki, »Belt« v Črnomlju, »Avtoobnova« v Mariboru, »Teleoptik« v Zemunu, »Karoserija« v Ljubljani, »Sta-klara« v Pančevem, »Jugovinil« v Splitu in »Tovarna orodja« v Zrečah. Domača proizvodnja vozila, razen šasije in motorja, že prihrani 38 % deviznih sredstev pri lahkem tovornjaku, 50,5 % pri malem avtobusu in 57 % pri sanitetnem avtomobilu, torej lahko ’4 do 6.25 Naš Jedilnik — 6.30—6.40 Rekla, niti i/dniVnv nfirain nplint ^ me — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 Pisan mn lzaaiisov se poraja neKtij - spored slovensklh narodnlh in umet. pomembnega | r^a-, V konstrukcijskem oddelku * »MOStlŠČe« podjetja smo si ogledali izdelo- J di1ska sola za nižjo stopnjo: Najmlajši vanje preprostih enoosnih avto- 4 šolarčki pozdravljeni! — 10.15 Koncert mobilskih prikolic z nosilnostjo ^^iSdJje-".M do 750 kg na enakih kolesih in Z > Za dom in žene: Nasveti za dietalno enakimi torzij skimi vzmetmi, ka- 4 kuhinjo — 12.00 Lahek opoldanski gias-kor jih ima sam avto. 5eP‘ 5_?ored -_12.30. Kmettiski nasveti: KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film Tednik. Predstave ob 16, 18 ln JO. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — V glavni vlogi Tony Curtis, Frank Lovejoy In Mary Murphy. 4 Jože Kregar: Sobni asparagus — 12.40 seveda če uporabimo domači material in domače delovne moči. Boljša kvaliteta in ugod- Hniplm cmn 7vpdpli ria ^ Drobne skladbe za razne instrumente Mea arugim smo zveaeii, aa v _ J315 Za prijetno razvedriio - 14.05 se bavijo V podjetju Z raznimi y Radilska §ola za nižjo stopnjo: Naj- namesto 3 kompletnih uvoženih konstrukcijskimi načrti za naj- 4 mlajši tolarčki pozdravljeni! dejal Kessler proti drugim, »ko pa svojo ženo javno ponuja-* »Heilbutt!« je prosil Pinneberg in se skušal izviti iz Heilhu* tovega prijema. Ta pa ga ni izpustil. »Na dan z besedo, Kessler^ je spregovoril Heilbutt. »Kaj je s tistim oglasom’ Pokažite Ža »Vi mi že ne boste ukazovali, saj niste nič več kot jaz, čepr*v vas zmerjajo za prvega prodajalca.« CELJSKE VESTI , CELJSK0 GLEDALIŠČE »Anu'gonaS«ePtCetrtw 0t> 20; Sofok|eJ: Izven Četrtkov abonma to P*«Antirn,,\ept?mbra ob 18= So f okle J: SobS*M Un ti,mhdn3e50lskl abonmi. , »Antigona« Scihnt^« 20: SofokleJ; Nedelja, 23 abonma In Izv. klel • .IV,*?!:p mbra °b 15.30: Sofo-*n liven. Nedeljski abonma P«Sw?lf*U-^§kl fllm= »Trli. •METHniSf Hr1 ob 18 ln 20. teei ® j Nemški film: »Le- Pred3tavl ob 13 to 20 pom^nU tJurk°vnlk Franc, lju, ^ iS! 1?! iz Lopate pri Ce-A^e vai^ B.rS0vl{ilik' učiteljica lz Olga Šumak ii,aJ,Slter- delavec, to Anton Poderkafs obfx iz Cel^a; roteja Jezemfv • klJuiavničar, ln Do-,c«la; Podergajs Ijlca’ oba lz Jvana Antonija delavec, to •z Celja- AntJm ■ r? Sospodtoja, oba itaSfak strojnik, in Jernej Celik »:„ ^a’ oba lz Celja; ^nipii, šivukkrTeharik’ *n pavia Celja; Zdenko nrJt°?oinica’ oba lz vent °ragotln Gams, absol- ‘eljlca, oba iz Mllena Jelen uči- 2dr»vnlk lz i w!,,a ’ dr- Lukič Franc, silva Draelpa iane’ ln dr- Malan Alojz Zorko rt»i avnlca IZ Celja; aelavka oba 1» n'!?c' ln Stefka Krk, °“eir JLA iz L1nhVf; Franc Omladič, S6™1', eosnnrt ^ Vane' ln Vlda Hrl‘ Brezja. P°dinjska pomočnica iz Jeljlca v* Doko1ii1^ernina Benlger, uči-let: Marija mini Brezja 1, stara 70 »Podlnja lz cLl?in r.°3' Leskovšek, go-Ivankovlč rtofH ’ s‘ara 79 let; Martin ?a. star i7 ?et Ca ,*5 K?šnlčkega Hu-ec Iz Todo1«i™ A.lojz Ju8' vzdrževa-,mer- Posestn i , - 73 let; A1°3Z KU-let; Cecilija rnrA GabrovelJ, star 59 ?mJa iz Celi? o. ro-*' Kolar, gospo-lUp foj. Gruhir a 57 ^et; Ana Gor-1». stara 74 w ’ ?oaPodinja Iz Tehar-Cater, gosDoriirli/0? a Jonak rojena ™ST1 K KRSHIB Petek 2f°VO GLEDALISCE KRANJ 20: lzven: ivan Podežel j e; ^ van ° Cankar? Vt Hlape?* ?lroška«R2p?ed'!t,emikl barvnl flIm: nes za^rat Ve °b 16' 18 ln 20’ glmr^?rtna1sti°i,I.PARTIZAN‘: Amer. Y glavni vloai Predstava ob 19. Addams. peter Lawford in Dawn fpvobo?Bv°^'; AmertSki barvni film: 20- V glavni ! Odstavi ob 18 vlogi Dana Andrews. K D0M2AL Poljski kino . Predstavi ob Kta j^rederic Chopin«. z BLEDA ^^^S^najsta ura«. - lN OKOLICE penicah dr sl,,1,>o ima n* ‘»‘a Tita. an Ceh. Cest. mar- A Y~In Q {*• Predstavi Mlm: »Želim tSEK£7.^A"'-vp*M‘ » mesto zaljublwihb,rvnl fUra: &s&».»sapft«sr! 'li^kaSS^^ Pr®dm®^ Su z jesene3 - deae^e»a.-us?užb«n-®Ua- frizerska .wnrSiU,Mavsar LJud-* J&* R?nl?rmj» »Hrušice Ob*^. meito zaljubljSSi>,b,rvnl fUm: v ssKft-Jsars ka ! j.?°®yan Magdalena 2Ua- frizerska” pomoč;niMavsar ^Jua-. deku0o; Renler^n»2ica 8 Hrušice * Jesenic -deklico la' n«»akarlca deia^ecb,z1 j Zvonlmlr nlca ’ j? Klinar Danica tr5 « 4 *! tov ’ °ba s Hrušice- P°m°6* 4M..l««vec, in Bai^n®^«”1^ tore' Mar- gospodinja ob» « 1.A 1^, z Jesenic; Drofe Ma- & Krivec 8 Kuka Pri Tolminu >°,b14 Stanič Uslužbenka z Jesenic; sakrajšek AmamVo0Zn z Je*enlc, in Homa. "talija, goBp. pomočnica **la®rgLn^HiQregorc Iyanka rojena J?® 1; Dp5?2 la' ,tar* M let, MoS- st l*t. 2lmv«in Rudolf. delavec star ska, osžin« ca 6; Zidanšek Frančl-?esenlce^Tr UpokoJenka, stara 77 iet, fl let Srort^VC Jože' uslužbenec, star ^arjota Ja Radovna 9; Globočnik Jet, g, ViSh6 upokojenka stara 82 gojenec ?S; I,kra Janez- UP°- ®t' 38- obl »J 'et, Jesenice. Titova ftara 7s i»? > ‘r1)a roj. Schleslnger, 3: Jonlif Cesta revolucije ari1*. UDnk 3' Gostečnik Marija. 1eta Bokala d let' Jesenice, Sta^ |*ar 77 ie? ’ ^edja Anton, upok., rt' !i DruJnltr mCC« Cesta revolucije Jruž. uook k. Mar«a' roj. Kavalar, .°llak Aniišv tor? S3 let Jesenice; 8t*ra 54 let, Jesenice °' UpokoJenka' VEST! IZ KOPRA .*?* “fl! d*0fVsAnica Rvagelj, Hruše-~ dečka- Mi^nlc5 BatI{- Šempas 114— deklW rS Nevreden, Vrto-°rlca - dp^k»„Vn0p A? Merilci WW aparati Merilne napr« reSul^tki mstrurnenti IAeteorolO!’w Vodomeri naprave Lab0Ta>° ,3prejemniki ^ wr» Elektronke sc razsvetj^° Cevi w gospodinj s Šivalni stroji obH l^jelavo tobaka Stroii » P budilke -Tehniške «reentraic 3SSSSS Oddajn^- ats Rentgenski ^ ven«i s^;“ in to terapevtski O^agnostitn ,Uza_ aparati e za steri. 1 "apr8Ve * cljske dv^a^JeKrt)e Vbrizg punski PU° no^valni stroji 1SSS «0» 3::-»— no todus2tt^je za tekstil- •Tssasr* . 1SS S S rte obutve Pletilni stroji Obiščite nas na ZAGREBŠKEM VELESEJMU od 7. do 21. sept. 1956 PRAGA-fiEŠKOSLOVAŠKA 1204 !IIII!!IIII!IIIIIII1III!IIIIIIIII!I!IIIIIIIIIIIIIII!!IIIIIIIII!IIIIIIIIIII!IIII!!IIIIIIIIIII!IIIIII!!IIIII!IIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1I!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!II!IIIIIII>!IIIII||||I|||||||||||||||||||^ VIKTOR E; GRAD D RAG G E:ROTVIK V Mtjetskem zalivu d nv,o Akvarij Oceanografskega inštituta v Splitn sicer še ni popoln, vendar je tolikanj zanimiv, da ne bo nikomur žal, ce ga bo obiskal na račun sonca in kopanja enega dne. Še bolj zanimiv je Oceanografski inštitut, kadar tovariši ljubeznivo ustrežejo radovednosti in spregovorijo o svojem delu. S pričujočim sestavkom posredujemo bralcem delček dejavnosti Oceanografskega inštituta v Splitu, ki proučuje med drugim produktivnost morja, fertilizacijo, ribe, časovno zaporedje in lokacijo bogatega lova ter možnosti za izkoriščanje morskih alg v industriji. O delu inštituta bi lahko povedali mnogo več, toda o tem in onem morda še kdaj drugič. Ljudi, ki so se pred dvema | kako slano ie morje, koliko je v njem kisika, kakšne so zna- Iz umetno gnojenega dna so bujno pognale alge letoma dolgo zadrževali v Mljet-skem zalivu, so domačini poznali na videz že vrsto let, čeprav si sprva ni znal nihče razložiti, po kaj so prišli. Ribiči, ki so včasih zaman čakali, da bo riba potresla vrvico, in so zato pasli oči na »jahti«, niso vedeli nič kaj zanesljivega. Pripovedovali so o čudnih sakih s posodo na spodnjem koncu, ki iz nje pretakajo »čisto« morsko vodo v steklenice. Videli so tudi, da so tujci z »jahte« spuščali v morje zajemalko, toda zakaj, tega ni vedel nihče. Včasih so ti ljudje, ki so si menda celo kuhali sami, zavilj, pod večer na kozarec vina, takrat pa so domačini izvedeli kaj več o njihovem-početju. ZAKAJ JE V JADRANU MALO RIB Pri kozarcu vina so ljudje z »jahte« ljubeznivo povedali, da raziskujejo, koliko drobnih živalic in rastlin je v morski vodi, čilnosti morskega toka in še mnogo druge reči. , In so povedali tudi, zakaj. Ugotoviti so hoteli, zakaj je v Jadranu sorazmerno malo rib in kako narediti, da bi jih bilo več. »Kako neki boste zaplodili več rib?« so domačini vpadli v besedo. »Poskusili bomo. Če ne letos, pa drugo leto. Z umetnim gnojenjem.« ZAČUDENJE BREZ KONCA IN KRAJA »Z umetnim gnojenjem? Ljudje, ali ste pri pravi? Na polju, to že, toda kako gnojiti ribe? Te so vendar žive!« Predlanskim so se oni z »jahte« zadržali posebno dolgo v Mljetskem zalivu. Kmalu se je Zajemalka »Rib je več,« so ugotovili, »tudi ostrig je več.« Tovariši iz Oceanografskega inštituta pa so vse skupaj temeljiteje proučili in ugotovili med drugim, da je ostrig za štiri desetine več in da rastejo petkrat hitreje. Ob takih podatkih — vseh še nimajo zbranih — so že lahko potrdili upravičenost svoje domneve. Za uspeh Oceanografskega inštituta se je prva resno pozanimala zadrska občina, kjer bodo — kolikor še niso—najbrž kmalu začeli z raziskavami, ki so potrebne pred gnojenjem, na Oceanografskem inštitutu pa pričakujejo, da se bodo za zadevo pozanimali tudi drugi vzdolž jadranske obale, kjer so majhni, zaprti in za gnojenje primerni zalivi. S. L. Oceanografski inštitut v Splitu je dobil po osvoboditvi udobne prostore v velikem poslopju. V kleteh je akvarij. — Posnetek je napravljen z lnštitutne ladje »Bios«, ki je pravcati plavajoči laboratorij, opremljen s sodobnimi pripomočki za znanstveno delo. Pigmejci na Novi Gvineji raznesel glas, da so začeli gnojiti. »Z ladje sipljejo v morje nekakšen prah,« so povedali ti- pomaga ugotavljati značilnosti morskega dna ___________ _ »jahte«. Potem pa je bila vsa sti, ki jih je premagala radoved-! reč spet pozabljena za nekaj nost in so šli lovit v bližino tednov... MORJE JE POČRNELO Po dveh ali treh mesecih morje ni bilo več tako bistro kot poprej, ljudje niso več videli belega proda, ki je bil nekoč tako privlačen za turiste. Morsko dno so prerasle alge... Čedalje več jih je bilo, čez čas jih je že toliko plavalo kak meter pod gladino, da je človeka kar streslo ob misli, da bi se zaple* tel mednje... In potem razburjenje: »Dobro, če že nismo iAeli rib, so nas Planktonska mre- zan?dj be]egaproda ^bi.s'kovxa,j ža je iz goste vsaj tunstl- bo zc*aj pnsel svile, da lahko v mlakulofc znanstveni .ode- Tudi oni z »jahte«, ki so se lavci inštituta pre- P°d Tst7<)!”. dr- ^‘ljenka^Bu-strežejo drobcene ‘jana ze vrnili v splitski institut, bilke In organizme s0 b!h ob ?ov!ci P »potemnelem« v nekakšne lonce, "“»JJ razburjeni, toda od zado-kakršnega vidimo TolJstr.®' zak,aJ uresničevalo se Neka ameriška raziskovalna skupina je nedavno ugotovila, da živijo v planinskih pokrajinah Nove Gvineje pravi Pigmejci. Odpravi je uspelo priti do njih in je na 1200 metrov visoki gorski planoti prisostvovala sestanku plemenskih poglavarjev. Ob prvem srečanju z belci so bili Pigmejci zelo plahi, žlica soli, ki jo imajo zelo radi, pa jih je brž spravila v dobro voljo, tako da jih je vodja raziskovalne odprave lahko pregle- dal. Ugotovil je, da so moški visoki povprečno 146 cm, torej so samo 2 cm višji kot srednjeafri-ški pritlikavci. Najnižji moški, ki ga je ta odprava srečala, je bil star 38 let in komaj 130 cm visok. HORTENZINA SCITNA ŽLEZA JE RADIOAKTIVNA Z radioaktivnim jodom ugotavljajo, ali je ščitna žleza določenega človeka zdrava ali ne. Američani so hoteli zdravnikom in bolniškemu strežnemu osebju oiajSati delo, zato so izdelali lutko — ki jo kaše naša slika — z radioaktivno ščitno žlezo, ki na njej potem nazorno proučujejo razne faze bolezni in tudi delajo poskuse. Lutka, ki se na njej usposabljajo zdravstveni kadri, je dobila ime Hortense. Drobne ZANIMIVOSTI POSEBNA SREČA Ze osmič je padel JfK letni David Brown iz Brianu*" tona (Anglija) v kana'_,n-teče skozi mesto. Vedno zn va ga je uspelo rešiti, krat. Toda premočenim P0l'im Jem je bilo dovolj: otrokovim staršem so naročili, da n>°r ^ otroka do konca poletja “ učiti plavati. V primem P novne (devete) nesreče « občutna globa. NA HODULJAH V BIM Na dva metra visokih duljah roma 25-letni Sicilija^ Angelo Corsaro Iz Catanu® Rim. Zaobljubil se je, da. vso pot hodil peš. samo kra« del poti se bo moral voziti, sicer čez Messinskl preliv. NEVARNO ZRCALO Nemec iz Altone je stal p£* izložbenim oknom. NJ,e%nt presenečenje je bilo večje lepe* ki so ga rešili. Kaj se je dilp? V kotu izložbe je konkavno zrcalo, ki je po " ključju zbralo vse sončne z*, ke v žarišče na možakarje suknji! KOMARJI IMAJO ČRNO P0LT RAJŠI KOT BELO Na nedavnem mednarod0*® kongresu v Montrealu so r. pravi j ali tudi o >okusu< marjev. Ugotovili so, da ta ® če« raje obletava ljudi s te no poltjo kot pa belce. »e ljudi se lotijo komarji iele. ni v bližini nikogar » poltjo. -~=sissps Hotele gmj|jQ SVETOVNO VOJNO Trepalnice namesto prstnih odtisov Neki japonski očesni zdravnik je dejal pred kratkim, da bo policija zelo verjetno že v bliž- nji bodočnosti spoznavala ljudi po trepalnicah prav tako natančno kot doslej po prstnih odtisih. Dr. Fijumacu ima zbirko 20.000 trepalnic v celofanskih zavitkih. Ugptovil je, da se trepalnice vseh teh ljudi ločijo med seboj po anatomski strukturi sa je uspel. Superfosfati, ki so jih metali v morje — kasneje so prvi na svetu uporabljali za gnojenje vtekočinjene superfos-fate — so aktivirali v vodi naravno prisoten dušik in fosfate, s tem pa se je vsaj šestkratno povečala »rastlinska proizvodnja«. Gnojenje je zvišafo število fitoplanktonskih eelic, to pa je pomenilo, da se bo ob njih hitreje množil zooplankton in da bo v morju mnogo več hrane za ribe. Rekordni mraz na Antarktiki Sovjetski znanstveniki so za- *» bo njegova teorija Mljetski poklicni in »športni* ribiči so vse te reči dognali brez Nedavno je umrl šef švedskega Inštituta za kriminologijo 54-letni Harry Sddermann, ki je imel vzdevek »poslednji Sherlock Holmes«. Bil je strah in trepet zločincev. Zanimivo je, da v njegovi obširni knjižnici niso našli niti enega kriminalnega romana. Nikdar ni čital take literature, zakaj »stvarnost je bolj fantastična kakor vsaka, še tako izmišljena zgodba« — tako je namreč izjavljal. Najbolj znan primer v njegovi Umrl je zadnji Sherlock Holmes posebnih analiz, centrifug, sedimentacij in- mikroskopov ter - - brez posebnega zanimanja za \ ler' vsekakor tale: V majh-vse učenosti, ki se z njimi ukvar-J nl kuhinji so našli ustreljenega jajo na Oceanografskem inštitij- samotarja. Poleg njega je ležal ušivem*. 5„ za- . . . - . tu v Splitu, v fiziografskem in, revolver ru^ke izdelave iz nje- n™; i potrjena. ker bodo do takrat za- biološkem oddelku ter v oddel- gove zbirke orožja. Na revolver-AntarKllKl noyi | Vi lnhnratnrfUto nActno I l<>, *1._________ i__ eratnrpi /annip znamovali na minimum temperature. Zadnje dni avgusta je pokazal toplomei ruske postaje Pionerskaja, k leži gloDoko v notranjosti celi ne, 67,7 stopinj mraza. Dosle, najnižjo temperaturo 64 stopin. Celzija pod ničlo so letos julij« zaznamovali prav tako na pod' ročju te sovjetske raziskovalne postaje. Olupljen krompir v trgovini Po ameriškem vzorcu so tud zahodnonemške trgovine uvedle prodajo že olupljenega krompir ja v petkilogramskih zavojih. ubitega. Policija je menila, da gre za samomor. Omeniti je treba še to, da je bila porcija gob njegov zadnji obrok hrane. Primer so skoraj že dali »ad acta«, ko je strokovnjak za orožje ugotovil, da projektili niso mogli biti izstreljeni iz revolverja, ki je ležal ob truplu ubitega. Uganko je rešil Sodermann. Prišel je na kraj zločina, pregledal rezultate preiskave, nato pa takoj stekel v najbližjo restavracijo, kjer je osebju pokazal fotografijo ubitega. Neka natakarica se je res spomnila, da je prejšnji večer videla tega človeka z nekim fin- o&' dermann je sedel v avto in ff M peljal v stockholmsko bolnišn j kjer je začasno stanovalo o* finskih oficirjev. Napravil j® P » iskavo in aretiral ubijalca, W bil tako presenečen, da je takoj priznal. „r »Kako sem razkril zadevo" _ polnoma preprosto. Ali da bi si samotar kar sam v 5 . ^ kuhinji kuhal gobe? Ne. šel 0 $ restavracijo. To bi storil w jaz.« * mJ Sodermann je imel za burno kariero. Najprej je p ral kemijo, nekega dne pa •',se napotil v svet in je proučeva* f, policijske organizacije med ^j čijo in Kitajsko. Ko se je P0,.^# letih vrnil, ni bil samo e<> poznavalec Bližnjega in DaUn.a)( vzhoda, temveč tudi strokov™^ za vse mogoče tihotapske zvlJ. f Takrat se je odločil, da bo , šolo k slovitemu francoskemu * ^ minologu Edmondu LocardU' ^ je kmalu odkril njegov tal®*1^ ga imenoval za svojega P0’1’ nika. j. Leta 1942 mu je prišlo sel, da bi skrajšal svetovno no; v dogovoru z nekaterimi o linskimi kriminalističnimi *e;Lj hotel ugrabiti Hitlerja in nje? c '' najbližje sodelavce. Letel j®, London, da bi se s Church”1. f Mnogo besed... pogovoril. Zahteval je, da tem času spustili na Berlin 1"m padalcev... Toda angleška je ocenila njegovo idejo ko* preveč fantastično. ..ju Tri leta kasneje je na v 15.000 Dancev in Norvez81!^ osvobodil vse politične zapor°b0, v nemških koncentracijskih *a ^ riščih na Norveškem. Dan P* kapitulacijo je Sfidermann os bodil Oslo, odprl zapore in s® movoljno postavil za šefa P° cije. Tako je rešil življenje m_.. Maks ln Danilo sta ie obupavala. Bila sta trdno prepričana, da bosta postala klavrni trtvi morskega psa, ko jima bo v rezervoarjih zmanjkalo zraka. Tedaj Je krvoločni ropar nenadoma postal pozoren na nekaj drugega in se umiril. Danilo in Maks sta se ozirala naokoli, a nista mogla ničesar opaziti. Morski pes Je očitno zaznaval bolje od njiju. Obstal je na miru kot na preii. Bil Je obrnjen poševno In Je komaj zaznavno veslal s repom Iznenada so na razritem dnu zamigotale štiri sence. Danilo se Je ozrl navzgor! Delfini! Verjetno tisti itirje, ki sta jih prejšnji dan srečala z doktorjem Plavnl-kom. Vtem je morski pes ie silovito zamahnil z repom in se kot strela pognal na najmanjšega delfina. Toda ta ga je pravočasno začutil. Kot blisk je zavil vstran, se izognil smrtonosnemu zobovju ln se pognal proti dnu. Drugi delfini so se zaganjali sem in tja kot elektrizirani. Spretno so se izognili razdraženi zverini, v naslednjem trenutku pa so složno planili po njej. Od strašnega boja je voda valovila, kot bi vrela. Delfini so se izogibali ostrega zobovja In se skušali zagristi so-vražniku v rep. »Zelo dobro!« Je pomislil Danilo. »Rep Je pri ribi tisto, kar so pri človeku noge. Brez repa Je pohabljena in brez moči... Džungla, sinja džungla, zavita v zloslutni molk. To je podvodni svet.« gim zapornikom, ki jih ie ivi jih .i ~ stapo še v zadnjem trenutku . meraval likvidirati. Za to »r7 dejanje je bil odlikovan. jfl Njegova zadnja naloga: °° m. tihotapsko mrežo v Tang®” Toda sredi dela ga je zadela * Komaj nekaj dni pred nj®£ j, smrtjo se je na obeh stra^ Atlantika v visoki nakladi P0'^ vila knjiga njegovih spomino^ bo za vso svetovno kriminalist* dragocen vir izkušenj.