LITERARNI NATEČAJ Pod Prešernovo sliko Gledam Tvojo podobo. Dvoje v življenje zazrtih oči izpoveduje pesem v brezčas. O, vem, kako človek lahko Ijubi in vem, kako je lahko od bolečine prevz.et! Ljubil si Julijo, Ijubil domovino, vse Ijudi... Ti je. kdo to Ijubezen vračal? Nihče! Nikar! Danes Te Ijubimo vsi, ker si Ijubil, trpel tedaj, o, veliki poet! Bi Saturnus CLOVEK, DELO KULTURA Čemu delo? Čemu kultura? Odgovor Je Jaaen. človek ne more brez dela In brei kulture Ce ne bl bilo tega, poterrt se lahko vprasamo, četnu sploh Clovek. Kdo bi lahko ves dan aadal braz dela? Nlhče. Vsak nekaj dela, gojl kak iport, vsakdo se zanlma za neko stvar In vsakdo Ima svojega konjička. To pa Je že kultura In delo, kl sta tesno povezana. Brez dela ni kulture, brez kul-ture nl dela, brez teh pa nl človeka, pravega človeka. Zato naj bl vsak člouek delal, ker zato žlvl In se Je «'-, >i.rll Smiljana Novakovlč, 7. b OŠ Ketteja In Murna Objavljarno odlomke iz najboljših prlspevkov. Odlomek )• Iz prvonagra)enega prispevka na Hteramem natačaju, kl ga )e komlslja za kulturo prl OK ZSMS prlpra-vlla ob T»dnu komunista, klje v našl občlni potekal konec novembra preteklega leta. Clovak? Bltje, kateremu so ob rojstvu šet« dane moinostl, da postana enakopravnl In polnovrsdnl pripadnlk najvlije razvlta vrtte ilvl]en|a na naiam planetu. Ta možnostl to vsebovane v sprejamanju kuiture okolja, v kateram žlvl. Bfstv«nf elemant naie kul-ture pa )• delo — zavestno, usm«r]eno k določanemu c)l|u. Delo. kl ga nl človek prlslljen opravljatl samo zato, da pre-žlvl. V našl soclallstlčnl družbl stremlmo k temu, da bl človek delo z v»sel)em opravljal, da bl mu bllo dalo namen, ne pa samo sredstvo za prežlvltev. Naman natečaja )a bll, da bl mladl o tem razmliljali in na nazadnj« tudl ta, da bl odkrlll mlade llterarne talente In Jim dall spodbudo za aodelovanje na nailh prlhodnjlh tltaramih nateča|lh. Delo je ena osnovnih pravic in dolžnosti človeka. Človek mora delati, če pa dela ni, mu ga rnora družba priskrbeti. Saj človek sprerninja naravo sebi v prid in si s tem lajša življenje. Gradi proge. ceste. si zida stanovanja. Toda vse sadove svo-jega dela mora človek tudi uživati, ne da bi se nekateri na račun njegovega dela bogatili in s tem delavca izkoriščali. Pri nas je delovni človek zaščiten z ustavo, ki mu omogoča razpolaganje s sadovi svojega dela. Toda marsikje po svetu delavca še izko-riščajo Milenko Majstorovič OŠ Vide Pregarc Ko zajemaš iz zakladnice kulture. čutiš, kot da so se razma-knile stene, ki te obdajajo in odpro se ti razgledi v prej neslutene pokrajine in daljave. Cim bolj je dozorel človek, čim krepkeje utriplje njegova dejavnost, tem bolj je potreben kulture. Kultura je najvišje. kar človek ima, njegovo največje bogastvo. Mora pa biti dostopna vsem! Nobene visoke umetnosti, nobenega duševnega blagosta-nja. nobene duševne kulture se ne da misliti brez matarialne kulture. Edina pot, ki vodi do materialne kulture, ki je temeij vsem idejnirn vrednotam, pa je — delo. BARBARA STEC3NI, 2. d VI. gimnazija Moste Edina rešitev človeštva pri današnji razvitosti tehnike, razu-ma. dosežene podaljšane življenjske dobe, je v priznanju ena-kih pravic do dela vsem Ijudem, ne glede na barvo kože in rabo jezika; enaka porazdelitev dolžnosti in enakopravna uporaba vseh ustvarjenih matorialnih in kulturnih dobrin. ALEŠA JELENC. 1. a VI. gimnazija Moste (Nadaljevanje na 6. stranO NASI LJUDJE IN NJIHOVA DELA DRAGOJILA (KAROLINA) MILEK iz Zaloga (r. 1850) se je šolala v Ljub-Ijani in kot prva učiteljica prišla leta 1872 v Kobarid. Tam se je hitro vrasla v šolo in kraj, uvedla pouk ženskih ročnih del v šoli in zunaj nje, bila tajnica čitalnice, organizirala razne prireditve in režirala igre, zbirala Ijudske pesmi in za Frana Erjavca (čigar mati je bila rojena v Zg. Kašlju v Cirnikovi hiši in je pisatelj v mladih letih tudi sam zahajal tja) Ijudske izraze in floro. Leta 1889 ie bila—že bolehna—premeščena v Podzemelj v Beli krajini in naslednje leto je v Ljubljani umiia. Že v prvem letu njenega delovanja v Kobaridu sta vzklila prijateljstvo in Ijubezen do pesnika Simona Gregorčiča in Milekovo bolj poznamo po več njej posvečenih pesmi goriškega slavčka. Vsekakor pa je pisala tudi sama in poleg krajše proze in v rokopisu ostalega učbenika za ženska ročna dela je pisala predvsem pesmi. Večina jih je ostala v rokopisu, od objavljenih pa naj osvežimo izpovedno pesem SLIKAR Jožef Petkovšek (1861 Verd pri Vrhniki — 1898 Studenec) je zadnja leta svojega burnega življenja preživel na Studencu. Tam je tudi umrl, pokopan je na pokopališču v Polju. Od dvanajst ohranjenih oljnih slik objavljamo PERICE OB LJUBLJANICI Njegove oči Jezero so tvoje oči, modro, mirno, milo, jasno, gledala bi vedno vanje, rano v zori, v noči kasno. V jezeru treplje čudno, svitla zvezdica v zeni; zvezdica plamteča, žarka, to /e tvoja Ijubav k meni. NajbolJ |e poznana njena Izpoved v pesml Sloves Došel tedaj je oni čas, ko se ločiti nama je; da zadnjič vidim tvoj obraz, občutim živo to gorje. Le z Bogom mi tedaj odrini tja, kamor ti dolžnost veli, naj angel v novi domovini zaželen mirti podeli. Po novih hodil boš ravninah, zrl marsik'tero rožico, v zelenih, vedi, le planinah, si najdeš rožico zvesto! Usliši prošnjo Ti, o Bog, obriši milostno solz&, uteši vsem nam jok in stok! Tolažbe svit prisij v src6! S to sliko je Petkov-šek ustvaril tra-gično vizijo vrnitve v domači kraj v mrkem razpolože-nju odtujenosti. Megleni obrisi že dajejo slutiti impre-sionistično čisto slikarsko izpoved. Doma Kaže preprosto stvarnost in močno razpoloženje s poudarkom na domačem slovenskem življenju. Last NG v Ljubljani SPOMINI ŽIVIJO IVANA FERLEŽA smo našim bralcem že predstavili, predvsem kot avtorja mono-grafije DRUGA GRUPA ODREDOV... Iz tega dela povzemamo ob slovenskem kultumem prazniku zapis o praznovanju obletnice Prešernove smrti leta 1942. Prešernov dan leta 1942 na Pugledu Med najpomembnejšimi dogodki v času prezimovanja 2. partizanskega bataljona na Pugledu je vsekakor bila proslava 8. februarja, obletnice smrti največjega slo-venskega pesnika Franceta Prešerna. Pevski zbor in recitatorji so se za to kul-turno prireditev že deset dni temeljito pri-pravljali, ker je bataljonski štab povabil na proslavo politične delavce iz Ljubijane in okolice, da bi videli, kako je organiziran partizanski bataljon in kakšno je življenje v taborišču. Kot uvod v to proslavo, ki jo je OF organizirala tudi v Ljubljani, so že 7. februarja zvečer poslali proti Ljubljani okrepljen vod z dvema lahkima strojnica-ma, z nalogo, da vznemiri sovražnika v Ijubljanskih vojašnicah ter spodbudi bojno razpoloženje Ljubljančanov. Cez Molnik in Orlje je vod po zasneže-nem gozdnatem grebenu Golovca neopa-ženo prispel nad Hradeckega vas in okoli devetih zvečer začel s puškami in strojni-cami streljati po razsvetljenih oknih domo-branske vojašnice na levem bregu Gru-berjevega kanala. To je med italijanskimi vojaki izzvalo tako paniko, da so v začetku mislili, da so partizani začeli napadati Ljub-Ijano. Prestrašeni italijanski vojaki v za-četku niso niti odgovarjali na partizansko streljanje; šele ko je minilo presenečenje in so ugasnile vse luči v mestu. so začeli divje streljati na slepo iz vseh vrst orožja in iz vseh postojank v Ljubljani ter bunkerjih okoli nje — celo iz severnega dela mesta, iz vojašnice za Bežigradom. Po uspešno opravljeni nalogi se je vod brez izgub in brez ovir zjutraj vrnil v taborišče; streljanje po Ljubljani pa se je nadaljevalo skoraj do jutranjih ur. To je bilo res drzno in odkrito izzivanje sovražnika, ki je odgovoril le s strahovitim brezciljnim streljanjem v noč. Po akciji so Italijani še bolj zaostrili nadzor nad giba-njem mestnega prebivalstva, vendar zunaj. mesta niso ukrenili ničesar, da bi prišli na sled storilcem, le vsako noč so z žarometi osvetljevali okoliške hribe. Ta drzna akcija je med Ljubljančani narediia izredno močan vtis in je še bolj spodbudila bojno dejavnost v samem mestu. Dne 8. februarja se je taborišče že od zgodnjega jutra pripravljalo na proslavo. Posebej skrbno so ga očistili, uredili do-hode in šotore, borci so se očistili in obrili. Ko so po kosilu prispeli s terena povabljeni gostje, se je bataljon z orožjem postrojil v vrsto, politični komisar bataljona pa je imel slovesen govor. Razen pomena narod-noosvobodilnega boja je v govoru posebej poudaril svobodnjaške misli velikega pesnika, ki je že pred stc leti s svojimi pesmimi budil in dvigal narodno zavest Slovencev ter pozival k bratstvu med narodi. Govoru so sledile točke nadvse pestrega kulturnega sporeda, v katerem so se vrstile pesmi pevskega zbora, reci-tacije in pesmi v duetu ter kvartetu ob spremljavi harmonike in kitare. Miting je izredno dobro uspel ter je na borce in navzoče goste naredil močan vtis. Veselo razpoloženje v taborišču se je nadaljevalo do mraka, ko so patrulje spremile goste do Podlipoglava. Vihrala je slovenska zastava Narodnoosvobodilno gibanje v rajonu osvobodilne fronte Dobainje, ki je obse-gal nekdanjo občino Dobrunje, oziroma sedanjo KS Zadvor, se je že v letu 1941 zelo razmahnilo. To nam potrjujejo številne uspele akcije. Ena izmect njih je bila tudi proslava 8. febaiarja 1942. ki je močno odjeknila po vsej okolici in znova potr-' dila organizacijsko moč in sposobnost osvobodilne fronte. Rajonski odbor osvobodilne fronte Dobrunje je imel skupaj s predstavniki mladinske organizacije sejo, na kateri je bilo še posebno skrbno dogovorjeno o organiziranju pisanja letakov in potresne akcije v počastitev 8. februarja — Prešer-novega dne. V ta namen so imeli sestanke tudi terenski odbori osvobodilne fronte in odbor OF Papimica Vevče. Na njih so se aktivisti podrobno dogovorili o izvedbi ak-cije in pripravi potrebnega materiala ter ietakov. Pri tem so imeli pomembno vlogo aktivisti iz Papirnice Vevče, ki so morali zagotoviti rdeč, moder in bel papir, iz kate-rega so mladinci lepili zastavice, ki so jih potresali po cestah in lepili na zidove. Del potrebnega gradiva, predvsem letakov, pa je prispelo tudi iz Ljubljane. Vsak je svojo naloga opravil skrbno \n zadovoljivo, tako da je bilo za akcijo vse nared. V npči med 6. in 7. februarjem 1942 so mladinci izvedli široko akcijo. Ceste so bile posute s slovenskimi zastavicami ali pa tudi samo z rdečimi, modrimi in belimi kvadratnimi lističi. S tem je bila posebno gosto posuta cesta, ki je vodila iz posto-janke obmejne fašistične milice. ki je bila v tedanji pekarni Terezije černe v Dobru-njah proti cerkvi v Sostrem (sedanja cesta II. grupe odredov). Siroka gosta barvna sled modrih in belih lističev, ki so se odbijali od snežne beline ceste, se je končala nekaj deset metrov pred postojanko v Dobrunjah in pred cerk-vijo v Sostrem, kjer je bila v prosvetnem domu (sedanja zgradba komunalnega podjetja Ljubljana) postojanka fašističnih alpincev. Druge skupine mladincev so medtem v skoraj vseh dolinskih vaseh, ki jih je obsegal rajon, izvajale napisno akci-jo. Pisale so gesla in znake OF z mini-jem po zidovih in plotovih. Izpisanih je bilo več Prešernovih verzov, največkrat: ->Naj-več sveta otrokom sliši slave!« Posebno veselje je bilo prebarvanje in popravljanje fašističnih gesel, ki so jih kak mesec pred tem na veliko pisali po zidovih. Posebno priljubljeno je bilo popravljanje, oziroma dopolnjevanje fašističnega gesla »Vince-remo« z dostavkom »videt čemo«. Tudi ta akcija je potekala nemoteno razen v Zad-voru, kjer je aktiviste opazila, ali bolje za-slutila patrulja krajevne finančne straže in začela streljati. Vendar so se aktivisti hitro razšli in zopet je postalo vse mirno. Sobotno jutro, 7. f ebruarja je bilo jasno in sončno, a izredno mrzlo. Mrzlo, kot so bila mrzla samo jutra v hudi zimi 1941—1942, ko je na Pugledu prezimoval II. bataljon štajerskega partizanskega bataljona. (Nadaljevanje na 4. stranl) (Nadaljevanje s 3. stranl) Sneg se je iskril v jutranjem soncu,na njem pa so se na cestah bleščali rdeči in modri lističi. Na cestah je bilo precej Ijudi, saj je bila sobota in so imeli dokaj opravkov. Vsi so hiteli in to zaradi mraza, a tudi zaradi leta-kov in gesel, ker niso želeli, da bi se srečali z Italijani. Med njimi je bilo tudi nekaj rado-vednežev, ki so ponoči sodelovali in so si hoteli pri belem dnevu ogledati rezultate svojega dela. Italijani dolgo niso nič opazili, saj se tudi njim ni dalo zapustiti toplih postojank. Končno, bilo je že skoraj sredi dopoldneva, je patrulja obmejne milice le zapustila postojanko in se odpravila proti cerkvi. Že po nekaj desetih metrih so osupli obstali. Ustavila jih je prava rdeče-modra-bela preproga. ki se je vila pred njimi. Nastal je vik in krik, kot je biio pri Italijanih navada, kadar so naleteli na kaj nenavadnega ali neugodnega. Začeli so pobirati Vističe, a razen tega, da so imeli od mraza premrle fašistične postojanke Malokdo bi imel to-liko moči in spretnosti. da bi se s težkim bremenom povzpel na visoko smreko, kot jo je imel Franc Selan. Bil je papirniški delavec. živel je na Devcah. Tako pravijo domačini majhnemu zaselku na koncu Dobrunj fik pred Bizovi-kom. Že pred vojno je sodeloval v napred-nem delavskem gibanju in se je takoj po okupaciji vključil v narodnoosvobodilno gibanje in je postal član terenskega odbora OF za vas Dobrunje. Sodeioval je pri vseh akcijah OF na terenu in papirnici Ko seje v Dobrunjah ustanovila bela garda, so ga 6. oktobra 1942 belogardisti izdali Italijanom, ki so ga skupaj s še petimi aktivisti iz Do-brunj ustrelili na Urhu. Že v zgodnjem jasnem nedeljskem jutru 8. februarja so fašisti opazili veliko zasta-vo. Še nepomirjeni od prejšnjega dne so bili takoj vsi na nogah. Močna patrulja z lahko strojnico se je odpravita proti cerkvi, kjer je bila ravno maša in s pomočjo po- roke, niso dosegli ničesar. Njihovo kričanje je spravilo na noge vso postojanko in kmaiu so odšle patrulje na vse strani. Med potjo so ustavljali vsakogar, kogar so srečali in ga prisilili, da je pobiral listke. Ker so se ceste hitro izpraznile in se je vsak izogibal patrulj, so vdirali v hiše in vlačili Ijudi na ceste, da bi tudi oni sodelo-vali, Bilo je zaman, listkov je bilo preveč, da bi jih bilo mogoče pobrati. Ljudem so pre-gledovali tudi roke in obleke, če so mogoče umazane od barve, a tudi v tem niso imeli uspeha. Popoldne so vdrli celo v šolo in kričali na učence, ki so pobirali liste \z radovednosti in jih sušili na pečeh. A to je bilo tudi vse, proti večeru so obupali in se umaknili v postojanke. Patrulje so se ustavile tudi pri hišah, katere so bile na novo popisane z gesli in simboli. Seganjali so Ijudi od hiš in zahte-vali, da napise izbrišejo, sicer jih bodo postrelili. Ljudje so pod pritiskom začeli res brisati napise, pri tem se je vsak potrtidil, da je temeljito izbrisal čim več fašističnih znakov in gesel! Posebno presenečenje je napovedal za 8. februar in tudi rss poskrbel zanj Franc Selan iz Dobrunj. Iz papirja je zlepil okrog 8 metrov dolgo slovensko zastavo z rdečo zvezdo. Na drogu jo je obesil na visoko smreko na grebenu pod Urhom, nekaj sto metrov od sadke v prosvetnem domu obkolila cerkev. Ko so se začeli Ijudje razhajati, so vse moške zadržali. Vsi so s strahom čakali, kaj bo. Končno so zbrali prek trideset mlaj-ših moškihin jih v koloni po dva in dva od-peljali v svojo postojanko v Dobrunjah, od tu pa naprej v gozd. No. vse ni šlo takb enostavno. Fašisti so zahtevali krivce in kričali na može in fante, od katerih velika večina ni vedela za kaj gre, saj za zastavo niso vedeli. Kdor je imel po mnenju faši-stov predrzen pogled, je dobil klofute. Pri tem se je posebno odlikoval komandant obmejne fašistične milice. ki so mu zaradi pleše Ijudje dali naziv »Pieško«. Patrulja, ki je odšla proti Urhu se je pre-vidno približala smreki, a ni ničesar ugoto-vila. Franc Selan je skrbno zabrisal vse sledi. Zato so besni odšli v vas. V gostilni pri Jakšetu (Anžič) so pobrali vse pivce in jih odvlekli s seboj. V gozdu so v širokem krogu obkolili smreko in aretirane, na vzpetino so postavilj dve iahki strojnici, da so obvladali položaj. Najprej so silili fante. naj splezajo na smreko in snamejo zasta-vo, a tega nihče ni hptel. Zato so fašisti iz bližnje kmetije prinesli žago, sekire in vrvi ter zahtevali, naj aretirani posekajo smre-ko. To je trajalo precej časa, kajti nobe-nemu se ni mudilo in so bili drug drugemu prej v napoto kot v pomoč. Končno je smreka le padla. Italijani so skočili k zastavi, ki se je med padcem raz-trgala in jo teptali v sneg, nato pa so jo med kriki in režanjem zažgali. Aretiranci so molče opazovali prizor in večina si je misli-la: »Le počakjte, tudi mi bomo z vašimi delali isto.« Fašisti so zahtevali, naj smreko oklesajo in odbijejo vrh, deblo pa z vrvmi potegnejo na vrh grebena, kajti pri padanju je padla v nasprotno dolino. Toda to nikakor ni šlo. Bodisi, da niso enotno vlekli vrvi, nekajkrat pa je bila v gneči vrv strgana ali presekana. Italijani so prinesli verige in zahtevali, da z njimi izvlečejo deblo. Vse je že pošteno zeblo in so postajali nestrpni. Fašisti so vedno bolj grozili m priganjali. Končno so deblo le izvlekli iz gozda na cesto in po njej v postojanko. Tu so morali deblo razžagati. Nato so Italijani med grožnjami in psovkami aretirane izpustili. Dan se je že krepko nagnil proti zim-skemu večeru, ko so fantje in možje hiteli domov, da potolažijo domače, ki so s stra-hom čakali, kakšna bo njihova usoda. Bili so premraženi, a še bolj trdno odločeni, da se bodo do konca upiraii okupatorju. , Aktivisti med tem časom niso čakali. Mobilizirali so člane narodne zaščite, da bi napadla Italijani, če bo potrebno in osvo-bodila aretirance. Obveščeno je bilo tudi poveljstvo štajerskega bataljona na Pu-gledu, ki je zagotovil pomoč. Zbiranje je zaradi številnih italijanskih patrulj potekalo počasi. Tako je bilo končano prvo praznovanje Prešernovega dne v rajonu OF Dobrunje, ki je vse močno pretresel in odmeval v širši in ožji okolici in še do današnjih dni ni pozabljen. "• MM POPRAVEK V 2. številki priloge 25. MAJ je pri se-stavku Boj slovenske učiteljice za našo besedo prišjo do dveh neljubih napak: — vstavku»Vsipolitični delavci, razen Zore in Slavka PETOLA, so se strinjali s to resolucijo.« — se priimek pravilno glasi: PERTOTA — v stavku »Po tem dogodku je zapu-stila to delovno mesto in prevzela vodstvo primorske organizacije za vso cono A Tržaškega ozemlja.« —se debelo tiskana beseda pravilno glasi: PIONIRSKE. Avtorici sestavka in prizadetim se za napaki opravičujemo. UREDNIŠTVO PRED DNEVOM ŽENA Naša Vida Pred več kot tremi desetlet|l, ali točneje 31. avgusta 1942, so na dvorišču tovame Saturnus odleknill okupatorjevi streli in ugasnllo je mlado žlvljenje aktivistke VWe Pregarčeve. Danes jo vsi poznamo, tudi tisti, kateri je niso nikoli videli. Ob njenem imenu ožive spomini na predvpjno in medvojno borbeno vzdušje in re-volucionamo moč v naših tovarnah, ki so ju vnašali, organizirali in vodili komunisti in na-predni delavci. Ko je izbruhnila vojna z vsemi neslutenimi strahotami okupacije, je bila večina naših de-lavcev pripravljena braniti domovino. Tovarniški KOlektivi so postali žarišča organiziranih akcij proti okupatorju y tovarnah in izven njih. Iz teh kolektivov so izšli komunisti, prvoborci, organi-zatorji OF, ki je pod vodstvom komunistične partije združevala vse napredne množice v moralno in politično silo, na kateri je slonela narodnoosvobodilna borba. Tovarna Satumus je bila že pred vojno zaradi revolucionarnosti delavstva znana kot »rdeča trdnjava« in šola revolucionarjev. Številni izmed njih so bili tudi med vojno in po njej nosilci na-rodnoosvobodtlnega boja in socialistične revo lucije. Temu kolektivu je pripadala tudi Vlda Pregarc. Ko je Vida februarja 1942 prišla v Satumus, je člani kolektiva niso poznali. Tovarišica Pavla Dovžan-Erjavčeva se je takole spominja: »Sprva smo se je bali. Mislili smo, da je italijan-ska vohunka, saj je govorila gladko italijansko in je bila tudi zaposlena kot tolmač (bila je tudi korespondentka za italijanščino). Ce smo jo slučajno videli, smo se ji raje izognili. Kmalu pa smo dobili dlrektivo, naj se z njo povežemo. In res. Omahnova Mici iz Zadvora, Vida in jaz smo delale za OF v trojki. Bila je zelo požrtvovalna, ničesar se ni bala. Vsak dan je hodila k meni v galvanski oddelek, kjer smo se pogovarjali o naSih nalogah. Tudi kot sodelavka je bila zelo priljubljena. Vse svoje malice je delila z nami. Vedno je bila dobre volje in nasrpejana« Strah, da je Vido poslal v tovamo sovražnik, je med delavci kmalu izginil. Prepričali so se, da tudi ona sovraži okupatorje. Spoznala jih je mnogo prej v Trstu, kjer ni smela govoriti slo-vensko pa tudi slovenske šole ni bilo tam. Njen oče je bil antifašist in zato večinoma brez dela. Leta 1930 je iz Trsta pobegnil v Ljubljano, kamor je čez dve leti prišla tudi vsa njegova družina. Zaradi napredne domače vzgoje je Vida ob okupaciji takoj stopila v vrste svobodoljubmh Slovencev. V kroniki NOB Ljubljana Rožna do-lina piše o njej tole: »Vida Pregarčeva je bila po rodu tržaška Slovenka. S starši in dvema se-strama je stanovala v Rožni dolini, Cesta XV, št. 5. Pred vojno je bila članica viškega sokolskega društva. Ob italijanskem vdoru v Ljubijano )e bila pri svoji sestri v Milanu na obisku. Ko se je po dveh mesecih vrnila. je takoj začela iskati zvezo z OF. Milan Babšek s ceste II, št. 13 jo je povezal z mladinsko organizacijo na univerzi. Bila je zelo deiavna. Kot kurirka je prenašala zaupna poro-čila, organizirala in vodila mladinske krožke v Rožni dolini. Postala je članica SKOJ. Nekoč so jo aretirall, slekli do golega, toda sporočila, ki ga je nosila, niso našli. Imela ga )e skritega v ustih pod jezikom. Še dostikrat je tako za las ušla ječi in smrti, 31. avgusia je neusmi-l)ena usoda položila roko rtanjo...« V tovarni SaJurnus je bila ob njenem prihodu že mofina organizacija OF in Vida seje takoj vsa predala osvobodilnemu gibanju. tna izmed nalog aktivistov OF v tovarni je bila obdavčiti direktorja Loeserja. Prav pri tej nalogi se je Vida pokazala vredno zaupanja. Priskrbela je gradi-vo, tako da je Loesar moral dati prispevek za NOB. Prevzemala je čedalje več nalog in vse je opravila želo vestno in pri tem sploh ni poznala strahu. Kmalu je bila med najdelavnejšimi in zaradi tega so jo sprejeli v komunistično partijo — osem dni pred smrtjo. Narodnoosvobodilno gibanje se je že v letu dni po okupaciji v Ljubljanh tako razraslo, da okupator ni več uspel z aretacijami prestrašiti IJudi, še manj pa je rfiogel preprečiti odhod akti-vistov v partizane. Zato je februarja 1942 do-gradil žične ovire okrog Ljubljane in povečal teror. Uprizarjal je ulične blokade in rnnožične racije, zapori so bili prenapolnjeni z rodoljubi. Sledilo je streljanje talcev in pošiljanje Ijudi v koncentracijska taborišča. Fašisti so dobe-sedno pobesneli, streljali brez obsodbe vsako-gar, pri komer so našli »obremenilno« gradivo, zadostoval je Poročevalec ali letaki. Pri tem početju je imel okupator dovolj poma-gačev iz vrst domačih izdajalcev. Leredki kolek-tivi so se mogti popolnoma zavarovati pred njimi in tudi v Satumusu je bilo tako. Usodnega dne, 31. avgusta 1942, so se Italijani že v dopoldan-skih urah pojavili v tovami. Popoldne okrog če-trte ure pa so jo obkolili in blokirali. Črnosrajčniki so nenadoma navalili v tovarno od vseh strani. Delavce so izgnali na dvorišče in preiskali vse kote v tovarni. Vida je bila tedaj v pisarni. Pri njej je bilo mnogo gradiva, od časopisov do partij-skih direktiv. Pred dvema urama je aktivistka prinesla v tovarno več izvodov Poročevalca in partijsko pošto. Vso to pošiljko je sama prevze-la, ker je hotela obvarovati druge pred nevar-nostjo. Ko je opazila fašiste, je takoj pričela žvečiti in požirati nevarno gradivo, ki bi poko-palo organizaciio v tovarni. Kmalu so črnosrajč-niki pridtveli tudi v pisarniške prostore in šli naj-prej k Vidi. Bilo je očitno, da so bili Italijani opo- zorjeni nanjo. Vidi se je posrečilo medtem uničiti seznam zaščitnikov in drobne listke s partijskimi direktivami. Vsega gradiva pa ni mogla v tako kratkem času skriti ah uničiti. Med uradnimi spisi so našli Poročevalca, kamor ga je skrila in za njih je bilo to dovolj. Ko so s preiskavo zaključili, so jo aretirali in pričeli z zasliševanjem Obljubili so, da ji bodo milo sodili, če bo kaj povedala o svojih sodelavcih in o organizaciji v tovarni Čeprav je znala italijansko, je že po prvem vpra-šanju izjavila: »Slovenka sem in odgovarjala bom le v slovenščini!« Ogorčeno je cxJbila, da bi karkoli povedala o sodelavcih. Nato so jo peljali na dvorišče, kjer so bili zbrani delavci in zahte-vali, da pokaže tiste, s katerimi je bila povezana. Izdala ni nikogar. Pavla Erjavčeva se spominja, kako ji je Vida z neznatno kretnjo pokazala, da i bo moičala. Še več. Dala ji je vedeti, da je uničila vso partijsko pošto. Nato so jo odvedli nazaj v njeno pisarno in jo zastražili. Medtem so morali delavci in uslužbenci, ka-teri so ostali na dvorišču, korakati proti močnim žarometom avtomobila, v katerem je sedela izdajalka. Vsak je moral glasno povedati ime in priimek. Na kogar je pokazala, je bil osumljen sodelovanja z osvobodilnim gibanjem. Sestin-trideset Ijudi so aretirali Te Ijudi so nato posa-mič peljali na domove, kjer so jim agenti pregle-dali stanovanje. Ko so se aretirani vrnili v tovamo. so jih nag-nali pred vhod v glavno pisamo. Skozi okn t so videli Vido ki je bila takrat sama v pisarni. Slo-nela je ob mizi, jedla jabolko in ni bila videti prav nič potrta. Ko je v vseh še žarela iskra upanja, da ne bo prišlo do najhujšega, je stopilo nekaj fašistov v pisarno in kmalu nato so pripeljali Vido. Stopala je zravnano mimo tovarišev in tovarišic. Za trenutek se je ustavila in se z dolgim po-gledom poslovila od vsakega posebej, ki je stal vospredju. Natojeodšlavzravnana medfašisti ki so jo peljali okrog vogala k tovarniškemu obzidju, kamor ji oči aretiranih niso mogle sledi-ti. Čez nekaj minut so zaslišali strele. Vse je zajela nema groza. Niso si še opomogli, že sc jih strpali na pokrite kamione in odpeljali. Fašisti so Vido pred ustrelitvijo zvezali na stol in kasneje se je zvedelo, da si ni pustila zavezati oči. Tako mirno je gledala smrti v oči, da so celo nekateri morilci omahovali. še naslednji dan dopoldne je sedela Vida privezana na stolu kot zasirašujoč opomin vsem, ki so se še upali upirati fašizmu Nikomur niso dovolili, da bi ji prinesel cvetja. To je bil najnesrečnejši dan v zgodovini to-varne Saturnus, ki je bila dolga leta nepremag-IJiva trdnjava revolucionarnosti. Aretirani so bili skoraj vsi preizkušeni aktivisti, za vedno pa so izgubili (po članskem stažu) najmlajšo komu-nistko, ki je v tako kratkem času prerasla samo sebe. S svojim junaštvom je postala zgled vsem Ijubljanskim borcem proti (ašistom in domačim izdajalcehi, kateri niso zbirali sredstev. da bi uničili revolucionarno moč Osvobodilne fronte in njenih množic v zasužnjeni, a nikdar uklonliivi Ljubljani. FANI TOMIČEVIČ Detajl s spomenika na Urhu (Foto L G) IZ ŠOLSKIH KLOPI IN Z DELOVNIH MEST Usoda (Nadal)evanje s 1. stranl) NAGRAJENI SPIS * Človek, delo, kultura Čemu delo! Čemu kultura? Odgovor je jasen. Ker človek ne more brez dela in brez kulture. Ce ne bi bilo tega, potem se lahko vprašamo, čemu sploh Človek. Kdo bi lahko Cel dan sedel brez dela? NihČe. Vsak nekaj dela,' goji kak šport, vsakdo se zanima za določeno stvar in vsakdo ima svo) hobi. Topa je že kultura in delo, ki sta tesno povezana. Brez dela ni kulture, brez kul-ture ni dela brez teh pa ni človeka, pravega čtoveka. Zato naj bi vsak človek delal. ker zato živi in se je zato tudi rodil! Tudi mi. učenci, delamo inse kullurno izobra-žujemo. Naše delo je učenje Vsak dan hodimo v solo, poleg tega doma pomagamo staršem. Saj bi starši lahko živeli in delali tudi brez naše pomoči, toda vsakdo se mora že v rani mladosti navajati dela, ki ga bo spremljalo skozi vse živ-Ijenje. Sola, starši in vsak sam naj skrbi za svojo kulturno izobrazbo. Ta je skoraj neizogibna. Vsak človek ima v sebi nekaj, kar ga sili, da dela vse, kar je lepo in koristno. Pionirji se poteg rednega pooka udejstvujemo v krožkih in jih redno obiskujemo. Vsak krožek ima svojo zanimivost. Meni je najbolj všeč recitacijski irt dramski krožek in krožek, kjer se učimo tujih jezikov. Vsi učenci višjih razredov obiskujejo plesni tečaj, kjer se učimo plesati in lepo vesti. Vsi imamo tudi svoj prosti čas. Tudi takrat ne sedimo v brezdelju. Včasih gremo v gledališče ali v opero. Gledamo televizijski spored, kjer prikazujejo morda kako poučno oddajo ali pa kak film. Tu se navadno ustavi. Kateri fllm naj bi gledali otroci in katere ne? V nekaterih filmih nastopajo igralci, ki igrajo človeka s slabimi lastnostmi. Zato je potrebno, da na koncu filma razmislimo o vsem. Kaj je bilo prav in kaj ne. V prostem času navadno poslušamo glasbo ali pa beremo knjigo. To je nekaj najlepšega! Živeti v Svetu knjige, z njenimi junaki, spoznavati svet in Ijudi, bogatiti svoj besedni zaklad, spoznavati veščine pisanja, ker bomo morda sami nekoč pisali knjige, morda... So nekateri Ijudje na svetu, ki živijo kakor kamen sredi polja, nič jih ne zanima, živijo brez trohice živahnosti. Že v mladih letih so zašli na kri va pota in zdaj živijo nesrečni in brez uspehov v življenju. Zato gojimo kulturo in delo, saj sta tudi kultura in delo človeka vzgojila in pripomogla, da se je povzpei nad druga bitja in zavzel višji, najvišjj položaj v naravi! Smiljana Novakovič Oš Ketteja in Murna Vsa se bleščim. Voda v meni se koplje v soncu. Okoli mene nered. Poglej poševno navzgor — videl boš bele gmote. Kakšen kontrast! Moje gladko zeleno telo in prosojno puhasti oblak. »Pridi« mi šepečeš. Vabiš me. Grozeče. Dolge lovke stezaš po meni. Oviješ me. Piješ me. Skušam se izviti. Vlažne lovke spolzijo po mojih steklenih oblinah. Sluz me utaplja. Tri srca imam. Petsto zračnih mehurčkov. Razblla se bom in te razrezala. Tvoje lovke me bodo strle! Jaz pa stojim. Nič ne morem. Sem pač le uboga steklenica radenske s pisalne mize. Odhod Pa sediš pa sediš, pa ne vstaneš. Pa vstaneš pa vstaneš, pa ne greš- Pa se odpr.avljaš pa se odpravljaš, pa ne vstaneš. Pa odhajaš pa odhajaš, pa ne vstaneš. Pa se poslavljaš pa se poslavljaš, pa ne vstanež. Pa vstaneš in greš. Mehurčki Pesem gibov (Foto Hvastija) Mehurčki ... usoda Morda so njene pesmi samo mehurčki, nekaj tako minljivega kot so petnajsta leta, ko marsikdo postane pesnik. Darja Mihalič, ki vam jo predstavljamo danes, je ravno v tistih letih, ko je tudi marsikdo izmed vas napisal pesmico in tako dal duška svoji prvi Ijubezni ali razočaranju. Življenje pa teče dalje in nekdanji »pesniki« postanejo tehniKi. šoferji, znanstveniki itd. Pesmice so pozabljene kot milni me-hurčki, ki se razpočijo v zraku... Darja hodi v, prvi razred gimnazije v Mostah in najbrž niti sama ne ve, kaj bo postala. Morda se bodo fudi njene pesmi razblini-le..., morda pa bodo bistveni del njenega življenja. Vsekakor pa so njena razmiš-Ijanja, strnjena v pesmih bolj izrazita kot ostali srednješolski poskusi, zato jih tudi nhi^vli^rno Tra - ra - ra - ra... Louis Armstrongi Čeprav so že slabe baterije, ga spoznam. Trararara ... Milnati mehurčki se dvigajo v nebo. Spet on! Vsak dan krmi golobe in spušča milnate balončke. Trararara ... Ne vem, kdo je. Morda je deček, morda starec, morda le utvara mojih misli, < podoba iz domovine? Trararara ... Letita, Ietita, letita... Dva goloba letita, letita, letita v sonce. Dva papimata goloba v papirnato NE! v dvoje papirnatih sonc. Na straži Puška se mi zažira v ramo. Tam, kjer se je poprej oglasil kos, čutim, da bo vzšlo sonce. Vse še spi. Rdečina je stopila v temo. Nov dan je vstal. Še pol ure in zamenjali me bodo. Težko prestavljam zateklo nogo. Ves sem doma z mi-slijo in srcem. Tisoč kilometrov na severu. No, in kaj ti vse to pomeni. Kadiš, sediš, ra-zmišljaš in obupno tolčeš po tipkah. Znana melodija mi počasi izzove žvižg in nehote spremljam ritem. Limbo rock in lalala. In priž-gem novo cigareto. Oušan pravi, da sem uspel. Rad jo vidim. Tokrat bom drugačen. Tokrat bom drugačen. Ni taka kot druge. Twist mi meša občutke in zajema me rahlo zibanje. Še dobro, da sedim v fotelju. Moral bi pospraviti sobo, pa mi ne gre. Nlsem lenuh, le nekaj je narobe. In »Down by the river side«. Ne bi se sfnel pritoževati, da mi gre slabo, ne, to ne, le nekaj dni sem že čisto drug. Zvečer greva z Andrejko v Dramo. Saj sem vesel, ampak vse-eno nisem čisto zadovoljen. Stisnila se je k meni: »Marko, rada te imam«. Srce tolče kot avtomatsko kladivo. lzrabl|ena harmonika mi diha v prsih. Peljal sem jo k sebi domov. Brez besed z vlažnim pogledom sva se vzela, čeprav nisem hotel. Prešinilo me je, strela rni je butnila v vsako celico: »Taka je kot druge in toliko sem upal.« Počutim se kot v stari koži. Otožna melodija se že bolj duši ob bližnjih stenah. Žvižgam si, vendar mi to razburja srce. Počil bom malo, premaknem gumb na desni strani tranzistorja, melodija mi vseeno zveni v ušesih. Dežne kaplje padajo v sobo, še ne zmenim se zanje. Tranzistor me le premaga. Osladni pevec s svojo razvlečeno romanco. Kaj smo postali? Vsakdo je že popevkar. Imam dobro službo, delam honorarno in si lahko mar-sikaj kupim. Pa kaj, vraga, mi vse to pomaga. Na Jelko se spominjam prečestokrat. 'Ne bi smel tako narediti. Njeni se obrnejo proč, če me sx&-čajo na cesti. Zanje sem prešuštnik. Ženske si med sabo vse povedo. Samo miru potrebujem. Mama mi je zadnjič rekla. naj si katero vza-rnem. V zakon. Hvala lepa, nima smisla. Ženiš se zato, da partnerju lahko ukazuješ: »JAZ«. Tomo mi je nedavno svetoval, naj spet potujem. Preveč pričakujem od drugih in malo od sebe. Vem. V ogromni jedilnid danes neobičajno diši. Praznik je, zalo malo boljše kosilo. Peter pravi, da po statističnih podatkih Združenih narodov vsako uro umre štiri tisoč zemljanov. Od gladu. Z ostanki kruha se obmetavajo. Sršenje gnezdo. Dolg rep je pred menoj, kalpriferji zamolklo brenče, izpuhavajo soparo ob kovin-skih zvokih. Pasem poglede po tistih, ki so si že prinesli krožnike, z drobcem kruha očistili žlico in pričeli nalagati zaslužen obrok vase. Na avtostopu skozi Črno goro sem ostal dva dni brez hrane; pol hlebčka trdo zapečenega kruha in plastična steklenica vode. Prah, sam prah. In sonce. Prah in sonce sta prijatelja. Skupaj nas uničujeta, obeh se bojim, bežim, da Kad se vratiš Vojniče, ti si tako daleko i ti me voliš. Ja to dobro znam. Tvoja pisma stižu svakog dana. Sam si i ja sam tako sama. Kad se vratiš, čekat če nas stara staza, čekat če nas ona mjesta koja su nama draga, čekat če nas bistri potok i mutna rijeka. Kad se vratiš, čekat če nas jato ptica, bit če polje puno cviječa. Kao sunce sinut 6e nam naša sreča. me prah ne bi požrl. Rad imam dež. Takrat se mii zbirajo kaplje moči in volje. Bolan, satansko utrujen sem se zavlekel v luknjo v skalah in skušal zaspati. Videl sem francosko solato, narezek in mlado blodinko, ki mi je stregla. Oh, ko bi imel vsaj cigareto. Naslednjega dne me je pobral vojaški jeep. Dali so mi mesni zajtrk in dravo. Takrat sem jo prvič kadil. Fantje zagorelih obrazov so me gledali, kako sem hlastal, zbiral drobtinice in na vsa pljuča potegnil. Bili so vojaki. Stražarska služba zahteva največjo discipli-no. Utrujen sem, še bolj pa razrvan. Plavolas preprost fant nekje iz Slavonije je moj predpo-stavljeni. Štiri ure sem prost, zato se vležem zraven v travo. »Se spominjaš filma Umreti v Madridu.« Pa zakaj vojna? Se svojih problemov ne morem rešiti, zakaj bi sepotem vojskoval? Kaj vojna ni prevelik napor, da bi se košček železa zapičil v človeško meso? Samo kri bi odtekla. Ostalo bi srce. Španci pa so vpili: »Arriba Espana«. Nam to ni treba. Samo, da mi čimprej minejo meseci. Slekel bom zeleno sivo obleko za zmeraj. Ne maram vojn, krvi in železa. Rad bi se oženil in lepo živel. Nekdo je rekel, da bi si želel zgraditi dom na simetričnih temeljih. Tudi jaz. Saj sem se tujih besed prav spomnil, kajne?« Rad zahaja gledat filme v vojaški kino. Ima malo šol, tam pa je dosti pridobil. Celo francoš-čine se uči. Doma ga zvesto čaka Darka. Čar njegovega pripovedovanja je v razmetanih mi-šlih. Spet moram na stražo. Lep večer je, samo preveč tih in skoraj otožen. Vsak večer je svet na smrtni postelji. ko se poslavlja bistvo našega planetnega sistema in ne ve, če ga bo jutri sonce spet posijalo. Okoli stražarnice diši sveža trava. Prejšnji večer jo je umil dež. Voda je spraia vsakdanji prah. Tišina visi nad po-krajino. Vade mecum, diha tišina. Pojdi z menoj? Dogodki in razmišljanja so mi pred očmi; film, neznansko skrpucalo na širokem traku. Retrospektiva dosedanjega življenja. Spomini vseh vrst in dimenzij. Ampak, prosim, spomini vendar nimajo logike. Visoka ograja ga loči od sveta. Lepa. sveža pomlati diha in vsake travice, iz vsake kepice prsti. Marko sedi na tetinem sadnem vrtu. Spet nosi moreče misli v srcu. Neodločen, skoraj strah ga je. Spet ga je polomil, spet temeljito. »Nada, jutri priredim zabavo. Prima. stari so na počitnicah, hišajenaša.« (in takosejezače-lo) Tomo, Simon, Tone Jn drugi so pripeljali dekleta. Celo na cesti so eno sneli. Marko se je znašel v tej pisani druščini po sli gnanih mlade-ničev. Malo spremembe. »V službi mi zadnje dni ni šlo najboije,« je pomislil, »moram si malo pretegniti ude in napolniti dušo z maligami.« Vera, bleda sedmošolka z vratom, nadvse prim^rnim za poljubljanje, se mu je sama pred-stavila. Čez minuto sta že plesala. Nada si je priskrbela same O. K. plošče. čez trenutek jo je prvič poljubil. / Dušan in Drago sta, kako bi sicer, gospodariia med steklenicami. Dušan pije, odkar je prišel od vojakov. Menda mu ni bi)a zvesta )n tudi nocoj bo spet na pragu drugega sveta. Na kliniki ga že poznajo. »Samo nobene prave vročine ni,« se Dragu zakadi iz ust. Odpel je srajco. Kupila mu jo je mama, to vem. Tone si je pognal med redke zobe dolgo inozemsko cigareto in ošvrknil Nado s čudnim pogledom. Nadi je tesna obleka da-jala vldez mladenke, katera si je prvič pripela nedrček. Zakaj sem iz spominov vzel Marka? Toliko-krat me je žalil in poniževal. O meni pripoveduje tisočkrat zlagano mešanico zbadljivk in šal. Spominjam se ga v tem tujem svetu. Rad ga imam. Rad bi mu bil enak. Rad bi ga spreobrnil v svojega prijatelja. V melanholiji brez bolečin odprem oči. To ni prava melanholija. Brez rok sem, preprosto tako. Ze dolgo nisva več prijatelja. Zakaj se spominjam Marka? Ne morem se ga otresti. On spoštuje le še vzvišenost svoje ma-tere. Ostale so zanj candre. Vse. Mene je tudi tako učil. Dorico mi je pred nosom odpeljal v posteljo. Mene je bolj užalil kot Dorico, moje prvo dekle. Moje življenje ne usmerja več moč silnice, ki se imenuje Ijubezen. Že dolgo ne več. Prišel je od vojakov in odprl sem mu vrata. Spal sem na tleh, da se je pijar, lahko premeta-val po mojem ležišču. Z njim sern bil na zabavah in izletih. Pomenil mi je veliko Mati ga je vzela nazaj. Kupila mu je stanova-nje. Šel je na svoj dom in pozabil mojega. Jaz ostanem na straii. Njega čuvam. Za zmerom. JAGR Bl Satumus Rltem in zvok (Foto Lojze Javornik) Kako ostaneš samec ali kriteriji za idealno ženo 1 Imam dobrega prijatelja iz mladih let Do-brega zato ker se le poredkoma srečujeva. dvakrat ali trikrat v desetletju. Nič posebnega, boste rekli, tudi mi imamo take dobre. starejše ali mlajše prijatelje. To je že res, toda tale moj prijatelj je nekaj posebnega Kljub temu. da je že energično prekoračil štiridesetletnico in se krepko prebija po časovni lestvici navzgor da bi *imprej dosegel magično števiiko petdeset, je še vedno samec. Toda samec ni zato, ker bi sovražil ženske ali bi ženskam ne bil simpatičen. Nasprotno! Vedno je rad v ženski družbi in ženske so rade z njim v družbi Kadar sva bila skupaj in to je bilo v rnladih lef.h večkrat, |e bil vedno središče zani-manja šibkega spola ter sem se v njegovi pri-sotnosti kar razblinil Kol>kor sem bil kdaj pa kdaj le veden po:'orno5*i njegovih občvdovalk. je Dilo to samo zito, ner so me rabiie kot posredo-valca aii informatorja. Prav zavidal sem mu. Za oboje — za to, da je imel toliko občudovalk in zato, ker se jim je vedno izognil pravočasno in brez očitnih posledic Spretno je nastavljal mreže in var.je uspešno lovil zdaj črnolaske zdaj plavolaske ali pa oboje naenkrat. Sam pa se je še tako zvito nastavljenim zankam bistroumno izmikal. Koser ja nekoč vprašal. kakomu to uspeva, se je skrivnostno nasmehnil: ¦>Veš. to je samo vprašanje značaja in načel. Ne smeš se zadovoljiti s prvo žensko, ki ti je všeč, temveč moraš že naprej vedeti, katera ti sme biti všeč Seveda moraš zato imeti dvoje. Prvič, kot sem rekel, trden značaj, ki priznava samo razum in ne klecne pred prvo žensko. ki jo sreča in drugič izpiljena estetska ter druga na-čela. Na podlagi izdelanih načel napraviš kriterije, kakšna naj bo bodoča izvoljenka. Stvar značaja je, nato pa kako jih upoštevaš in ne kioniš pred vsakim vročim pogledom »Poglej, jaz imam izdelane take kriterije!« Dal mi je list papirja, na katerem je pisalo: »Estetsko-umsko-ekonomski knteriji moje bodoče žene 1 Nekatere lepotne zahteve in mere: — starost manj kot dvajset let; — višina 172 cm. mera čez prsi 95, čez pas 65 cm in boke 95 cm; — črnolasa. čmih. globokih oči, dolgih tre-palnic, blesteče belih zob; nos normalen, lahko rahlodvignjen proti čelu; nasmeh a la Mona Lisa, čisti alt; športnica s športnim duhom, (najbolje če ie tekačica na dolge proge)' — noge rahlo dlakave. številka čevljev naj-vei 36. noge oblikovane, kot so jih oblikovali starogrški kiparji. 2 Imeti mora akademsko izobrazbo: — poleg materinščine naj obviada vsaj dva jezika aktivno in enega pasivno; — glasbeno mora biti zadovoljivo izobra-žena in igrati na vsaj en inštrument Poznati mora klasično in moderno glasbo, kar laj do-kaze s posebnim testom; — imeti mora gospodinjsko šolo in potrebna dokazila, da je izurjena kuharica in vsestransko usposobljena gospodinja, kar dokaže v posku-sni dobi. 3. Njeno premožonje mora obsegati naj-manj: — stanovanjsko hišo z vrtom v predmestju; — najmanj dvanajst slik priznanih mojstrov in — hranilno knjižico, na kateri je naloženo vsaj tndeset dobrih plač. Opomba: Pred odločitvijo je potrebno vse preveriti. Manjše pomanjkijivosti se lahko oprostijo, če se drugje pokažejo ugodnejši kazalci. 1.1. 1948« Osupel sem ga pogledal:»Poslušaj, ženske z vsemi lastnostmi, ki jih tu naštevaš, sploh ni na svetu . Sicer pa, kako moraš od drugih. pa čeprav gre samo za ženske. zahtevati tisto. česar sam nimaš?« Odpravil me je s široko gesto roke. Bil je res vetikopotezen: »Zagotovo je! Taka ženska je! Samo najti jo je treba. Če sem bil jaz sposoben ustvariti te kritertje, je bila tudi narava, s po-močjo raznih tet in stricev, sposobna ustvariti tako bitje. Vsi smo proizvod narave — in mora tisto, kar nosinrco v sebi, nekje obstajatt« Tako je rekel in me potrepljal po rami. »Ti tega seveda nikoli nisi in ne boš razumel. Narava skopo deli svoje darove. Oprosti! Mudi se mi, zdi se mi, da sem odkril vzorec, ki odgovarja dvem tretjinam zahtevanih kriterijev in grem na oglede. Kriterije pa si obdrži za spomin, imam jih še poln šop.« Kmalu potem sta se najini poti ločili. Pozabil sem že skoraj nanj, še bolj pa na njegove kriteri-je- Minilo je kar deset let, ko sva se ponovno srečala. Kdo bi si mislil, da nekateri Ijudje v desetih letih tako ostarijo! Zase moram reči, da sem se zdel. ko sem se vsak dan pri britju ogle-doval v ogledalo, še vedno nespremenjen. Zato sem bil užaljen. ko me je lopnil po rami: »Zdravo starina! Nič kaj prida nisi videti, čas te je že močno načel.« Hotel sem mu vrniti: »Zate pa morami reči, da si vsak dan mlajši. Gotovo imaš dobiro...« Tisti hip sem se spomnil njegovih kriterijev,«... in idealno ženo« »Kje pa! Še vedno sem samec. Nekateri se ne damo« »Torej le nista marava in okolje ustvarila take ženske,« sem vrtal vanj. »Gotovo sta! A nisem je našel. Toje vzrok. Da si olajšam iskanje, sem spremenil nekaj kriteri-jev, toda načel niti za las. Glej, tu imaš nov izvod kriterijev in če srečaš kaj podobnega, mi sporo-či.« Z zanimanjem sem prebral kriterije: ¦¦Korigirani prvotni estetsko-umski-ekonom-ski kriteriji moje bodoče žene. 1. Lepotne zahteve: — starost do petindvajset let; — Višina170cm.mere95 —65 — 95(dovo-Ijena odstopanja — ali — pri vseh merah skladno do lOcm); — lepe naravne lase, očarljiv pogled in nasmeh. brez umetnih zob, prijeten glas in športni videz. 2 Primerna izobrazba — Z vsaj pasivnim znanjem dveh tujih jezi-kov; — ločiti mora klasično glasbo od zabavne; i gospodinja, vešča vseh gospo-dinjskih del. 3. Ekonomska samostojnost s stanovanjsko hišo v predmestju. Opomba: Primerno osebo predhodno ogledati in delno preskusiti. 1. 1. 1959 Zopet so tekla leta in spet je mihilo kar deset-letje, ko sva se ponovno srečala na proslavlja-nju neke pomembne obletnice. Neverjetno, skoraj ne moreš prepoznati Clo-veka, ki ga zob časa nekoliko bolj obteše! Še dobro, da nismo vsi taki! Veselila sva se srečanja in se pogovarjala kot dobra prijatelja o vremenu, svetovnih krizah in podobnih aktualnih vprašanjih. Toda mene je grizlo nekaj drugega in udaril sem naravnost: »Kakc je s tabo drugače, privatno? Imaš družino? Kako žena. otroci?« »Nimam družine. Se vedno sem samec.« »Aha, kriteriji! Odvrzi jih vendar, sicer boš ostal večni samec, čeprav ti iskreno povem, da bi tudi meni vloga samca ta hip kar ugajala.« »Ne, načela in kriteriji so v redu, samo smolo imam, da ne najdem tiste, ki mi je po njih name-njena Zakaj, če so kriteriji proizvod mojega razuma in čustev, mi torej lahko postane idealna žena samo tista, ki jim ustreza. Vem, da obstaja, samo ne najdem je! Toda čas prehitro teče in se moram prilagoditi. Da bom skrajšal iskanje, sem nekoliko poenostavil kriterije. Ponavljam, samo kriterije, nikakor pa ne načel... Na, oglej si jih.« Kritenji so bili napisani na četrtinki lista; »Dodatno korigirani prvotni estetsko-umski—ekonomski kriteriji moje bodoče žene 1. Lepotne zahteve: — starost do 35 let; — višina in ostale mere — poljubne; — lasje, oči, zobje, glas — zaželeni, a ne nujni. 2. Izobražena: — govori naj vsaj materin jezik; — zna ravnati z gramofonom; — vedeti mora, da je kuhinja delovni prostor za pripravljanje hrane. 3. Služba, solastniško stanovanje. 1.1.1968.« Otožno sem zganil listek in ga sočutno pogle-dal. - »Boš videl, v kratkem bom uspel, sem že tik pred tem. da odkrijem idealno osebnost,« mi je zagotavljal poln optimizma. Ob slovesu sem ga spodbudno potrepljal po rami. Zadnjikrat sem ga srečal, ko je hitel po ulici. Ustavil sem ga. Obstal je, si obrisal očala, me pogledal in objel čez ramena. »Oprosti, nisem te opazil, očala so se mi zarosila in mudi se mi. Saj veš, zakaj. Končno sem dosegel svoj življenjski cilj. Grem na enega izmed poslednjih pogovorov. Ako..., no tu imaš moje dokončno veljavne kri-terije. Od njih ne bom odstopil niti za las... Na svidenje!« Obstal sem na ulici z listkom v roki. Odprl sem ga: »Dokončno veljavni kriteriji moje bodoče žehe. 1. ŽENSKA... 2. ŽENSKA... 3. ŽENSKA... Opomba: Če me vzame. 1.1. 1974.« Srečo, prijatelj. ne zavidam ti! Zvlška še viie (Foto Dušan VI. glmnazlja)