tsM^NS^^tti^saSSm
 ______3&
i- ■ ■ ■ISttGtM
.. V 7 1	7	7	:
ATERE, ljubice, lene, ne pozabite na nas, ko nas lelezni ukaz smrti v naročje polene.
Usmiljenja trpke omame ne prosimo vas ne solza, saj tel j e od vsega gorja bo breme ljubezni nam same.
Za braSno na pot nam samd dajte tih, topel poljub, da nas ne premaga obup, ko pride poslednje slovo.
In ko nas ne bo več nazaj, ne kličite nas v spomin iz mrzlih zagrobnih temin in nas ne rotite tedaj,
naj zemljo nad sabo razgrnemo in naj se mrtvaške prikazni oskrunjeni, strasni, nakazm — k vam živim, na svet spet povrnemo.
Ljubite nas lepe in mlade, kot Sivi nekoč smo bili, a k nam ne hodite v gosti tez smrti brezdanje prepade.
Ne kratite mrtvim miru, ne iščite sebi bolesti.
Saj bomo ostali vam zvesti,
Čeprav bomo brez glasu
in brez bolečine lelali — nic več ljudje, le še snov ~ in nemi samoti grobov s prstjo bomo eno postali.
In ko se razkolje nebo in ko iz človeške krvi nov dan se nekoč zazori nad lalostjo, črno zemljo,
tdtkrat šele vse nasmejane, matere, ljubice, -ene olMpčite nas sredi zelene dtft^teče, cvetoče poljane.
Takrat nas zbudite iz sna, takrat nam mrličem povejte : Vstanite zdaj, ljubi, in glejte, postan ste seme sveta.
flVO BRNCIC
(To Brnčičevo pesem je Pinko Tomažič nekaj dni pred smrtjo poslal i2 zapora z željo, da jo izroče njegovi zaročenki).
Entezam, Ran In Pearson v komisi)!
ki naj postavi temelje za prenehanje sovražnosti
Včeraj je imela komisija svoj prvi sestanek in bo danes verjetno stopila v stik s predstavniki pekinške vlade in s poveljstvom OZN na Koreji Delegacija SZ je skušala tudi pred glavno skupščino zavlačevati odločitev o resoluciji trinajstih - Prihodnje zasedanje glavne skupščine bo v Evropi
ELUSHING MEAPOWS, Ji. — Predesdnik skupščine Entezam. je določil indijskega delegata Benegala Raua in kanadskega zunanjega ministra Lesterja Pearsona za člana komisije treh. ki mora postavi ti temelje za prenehanje sovražnosti na Koreji.	.	.
Trije člani sestavljene komisije Entezam, Pearson in Be-negal Rau so imeli popoldne svoj prvi sestanek. Verjetno bo komisija takoj stopila v stik s predstavniki pekinške vlade in s poveljstvom OZN na Koreji.
jela tudi resolucijo, s katero se pozivajo vse vlade, naj re-patriirajo vojne ujetnike, ki so bili zajeti v drugi svetovni vojni in ki so še vedno pod njihovo oblastjo.
Dalje je skupščina sklenila z 31 glasovi proti 16 in 11 vzdržanimi, da bo njeno prihodnje plenarno zasedanje y Evropi. Splošno mnenje je, da bo to zasedanje y Parizu.
* * *
Posebni politični odbor je danes sprejel belgijsko resolucijo, ki predlaga zopetno pro-
Se pred zasedanjem glavne skupščine je imel Benegal Hau razgovor s sovjetskim delegatom Malikom, ni Pa hotel povedati, o čem sta se razgovar-Jala.	.	.....
Reoslucijo trinajstih azijskin držav je danes proučevala glavna skupščina, ki je soglasno sklenila, dati ji prednost Pri razpravljanju.
Resolucija, ki je bila sprejela brez razprave, ugotavlja v Uvodu veliko vznemirjenost OiCN zaradi položaja na Daljnem vzhodu ter izraza zeljo n o samo, da prenehajo sovražnosti na Koreji, pač pa da se ■Prejmejo drugi ukrepi za mirno rešitev odprtih vprašanj v skladu z načeli Združenih na-rodoy.
Sprejeta je bila z 52 glasovi Proti 5 (sovjetski blok) m enim vzdržanim (kuomintan-ki delegat).
Ko je predsednik skupščine, perzijski delegat Entezam, ki ima nalogo sestavili komisijo, ki naj postavi temelje za prenehanje sovražnosti na Ko-re: i, javil izid glasovanja je pozval vse, naj pomagajo'pri izpolnitvi njegove naloge zato da se reši svet pred nevarnostjo, ki mu grozi.
Čeprav ni bilo nobene debate pred glasovanjem, je sovjetska skupina hotela obrazložiti svoj negativni glas in je Ponovila vse to, kar je že Po: veqala med debato v pohtič-t odboru. Med vso deDato le namreč sovjetska delegacija pokazala, da je njen namen zavlačevati rešitev spopada na Koreji in postaviti vso Korejo pod svoje vplivno področje, Delegaciie sovjetskega bloka so ostale gluhe na odločen poziv egiptskega predstavnika vsem vladam, naj s svojimi dejanji in ne samo z besedami pokažejo, da so za mir.
* * * ,
Glavna skupščina je spre-
Nadaljevanje polemike pod naslovom «...sono t nesti ni e dunque italiani...« Je danes saradi pomanjkanja prostata izostalo.
učitev vprašanja mednarodne zaščite svetih krajev v Palestini ter duhovnih in verskih interesov v sveti deželi na podlagi prejšnjih.sklepov glav-ne skupščine o internacionali-zaciji Jeruzalema. Resolucija daje nalogo š.tirim osebnostim, ki jih bo določil odbor za skrbništvo, naj proučijo pogoje za tako ureditev s prizadetimi vladamj in oblastmi. Vendar pa ni za to resolucijo, glasovala potrebna dvotretjinska večina.
Glede postopka za določitev
meja bivših italijanskih kolonij, ki niso bile še določene, je posebni politični odbor priporočal, naj se ta vprašanja rešijo s pogajanji med prizadetimi državami s pogajanji.
Bolivijski delegat Anze Ma-tienzo je bil danes izvoljen za komisarja OZN za Eritrejo.
Gospodarski in socialni svet
l\la Koreji shnrai mirno
Umilc ameriških sil s Koreje in Formoze je za Kitajce slej ko prej pogoj miru na Pacifiku
HQNG KONG, 14. — Radio Peking ie danes prenakal članek iz nekega lista ki izhaja v nvostnlnici v č anku so nave-dena načda, ki jih Kitajska
ŽSS
v^kfltadSejavnotti obložene ekspanzije in priprav na voj no. V komentarju k ki je bilo izdano po konferenci
Truman-Attlee, pravi hst, aa so Američani pokazali kar naj-bolj popolno preziranje mea-narodnega zakona pri °kuP*£ ji Formoze. Nato list opozarja britansko- vlado, da bo morala nositi odgovornost za posledice, ki bodo lahko nastale zaradi njene politike podpiranja napada, ki jo vodijo ameriški imperialisti, in zaradi odločitve, da se udeležuje diskusije o vprašanju Formoze v OZN.
Predstavnik VIII. armade je včeraj zvečer sporočil, da je bil 18 km severno 0d 38. vzporednika zopet vzpostavljen prvi kontakt s sovražnikom po umiku iz Fenjanga med četami OZN na desnem krilu in četami severnokorejske vojske. Ni pa točno povedano, ali gre za
Kitajce ali Severne Korejce. Poročilo ameriškega letalstva pa javlja o napadih v Nam-čongojumom, Sarivonom in Kaesongom.
Vojno poročilo čet OZN javlja, da je neka sovražna četa napadla položaj ZDA severno od Hamhunga. Napad je bil odbit in položaji zopet zasedeni. V Mac Arthurjevem glavnem stanu ocenjujejo, da je zaradi napadov letalstva bilo več kot 2500 nasprotnikov ubitih ali ranjenih.
Zastopnik Mac Arthurja je danes izjavil, da po ((nekaterih dokazih« obstajajo sedaj vsaj v glavnih okvirih trije severni armadni zbori, ki so sestavljeni iz ostankov premagane Kim Ir Semove vojske in dia je 8 do 12 divizij doseglo dieločeno borbeno sposobnost.
Vsaj deloma obnovljeni trije armadni zborj so imeli pred porazom vsak tri ali pet divizij. Od bega severne premagane vojske je pretekel že zadosten čas, da so se lahko na novo organizirali j,n zopet uvežbali. Razen tega so bili vpoklicani še drugi moški, tako da so bi]e zopet sestavljene stare divizije in ustanovljene, nove.
je imel včeraj svojo zadnjo sejo v okviru sedanjega zasedanja OZN. Sestal se bo ponovno v Santiagu v Cile 20. februarja 1951. Na tej seji je soglasno odobril resolucijo o načrtih za gospodarsko obnovo in razvoj Koreje. Imenoval je tudi osem držav, ki bodo skupno z enim članom socialnega odbora sestavljali izvršilni odbor Mednarodnega fonda za pomoč otrokom. Ti so: Italija, Švica, Urugvaj, Irak, Cejlon, Dominikanska republika, Siam in Indonezija.
V krogih sovjetske delegacije v OZN javljajo, da bo voditelj te delegacije Višinski odpotoval iz New Yorka 16. t. m. s francoskim parnikom «Li-berte».	'
Nehru o mirovni pogodbi
z Japonsko
NOVI DELHI, 14. — Na vprašanje glede mirovne pogodbe z Japonsko je indijski vladni predsednik Nehru danes v parlamentu izjavil, da do sedaj ni bilo mogoče doseči nobenega uspeha zaradi različnega stališča med velikimi silami, pri-pomnil je, da gre za nesporazum glede postopka in še posebej glede določitve držav, ki naj bi sodelovale pri sestavi mirovne pogodbe, glede glasovalnega postopka, glede usode ozemelj, ki pripadajo Japonski, in glede obrambe Japonske proti zunanjemu napadu ali proti morebitnim notranjim neredom.
Trumanove pravice v primeru stanja državne pripravljenosti
WASHINGTON, 14. — Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da bi imel predsednik Truman z razglasitvijo stanja državne pripravljenosti med drugim naslednje pravice:
1. Voditi pogajanja za o-brambna naročila brez razpisa natečaja za predložitev ponudb.
2. Pooblastiti vojnega ministra, da prekliče na jem e nepremičnin in premičnin, če niso presežek in če jih v času najema ne uporabljajo.
3. Imenovati uuye admirale in generale.
4. Prekiniti upokojitve ali odpuste aktivnih častnikov v vojski.
5. Dati na razpolago vojaška vežbališča za vežbanje rezervnih letalskih zborov za več kot šest tednov v vsakem letu.
6. Preklicati zakon o osemurnem dnevnem delovnem urniku pri podjetjih, ki izdelujejo državna naročila.
7. Povečati dnevni delovni umik preko osem ur za delavce in mehanike, ki so zaposleni pri izvedbi državnih del.
8. Ukiniti določila zvezne komisije za komunikacije 0 ra. dijskih in televizijskih postajah in da zapreti ali prevzeti nadzorstvo nad postajanj, <(e b; državne koristi zahtevale tak ukrep.
9. Podaljšati za delavce in mehanike obrambnega ministrstva 40 urni delovni teden. Plačilo za nadure bi bilo pol-drugikrat večje, kot običajna plača.
10. Povečati število častnikov glavnega stana vojske.
11. Izdati ukrepe za zaščito pristanišč, zalivov in plovbe z ureditvijo prometa in da prevzame nadzorstvo nad tujimi ladjami v teritorialnih vodah.
Tega seznama niso uradno potrdili. Poudarili so, da je večina teh pravic, če ne vse, verjetno še v veljavi na osnovi Rooseveltove razglasitve stanja pripravljenosti, preden so Združene države stopile v drugo svetovno vojno.
CHICAGO, 14. — Včeraj je deset tisoč železničarjev začelo stavko in paraliziralo yse delo pri izkrcavanju blaga ter v železniških skladiščih. Predstavnik sindikata železničarjev je izjavil da stavka ni bila ((zakonita«. Vojaške oblasti pa pravijo, da ta stavka ((neposredno škoduje vojaškemu naporu na Koreji v kritičnem trenutku za državo«.
Zvezno sodišče v Chicagu je sinoči izdalo ukaz, ki nalaga Sindikatu železničarjev, naj takoj odredi prenehanje stavk«.
LONDON, 14. — Minister za kolonije James Griffiths je izjavil, da ima britanska vlada namen dovoliti avtonomijo «v okviru Comrr.onwealtha» britanskim ozemljem v Vzhodni Afriki (U-ganda, Tanganika in Kenia). Pripomnil pa je, da (:bo moralo poteči še nekaj časa, preden si bodo ta ozemlja lahko sama vladala«.
Izjave Philipsa Morgana
o Jugoslaviji
LONDON. 1“ — Glavni tajnik britanske laburistične stranke Morgan Philips je izjavil, da akcije Sovjetske zveze in njenih satelitov proti Jugoslaviji predstavljajo najbolj nesramen -poizkus v zgodovini, da bi vsilili voljo velike države mali državi. Morgan Philips je to izjavil na tiskovni konferenci, na kateri je večidel govoril o vtisih svojega potovanja po Jugoslaviji.
BEOGRAD,	— Jugoslo-
vanska armada bo 22. t. m. praznovala svoj tradicionalen dan spomin na ustanovitev svoje prve večje redne edinice pred devetimi leti.
Na ta dan bodo organizirali Po vsej Jugoslaviji vrsto proslav in kulturnih prireditev.
OB DEVETI OBLETNICI MUČENIŠKE SMRTI ,-,
TOMAŽIČA, KOSA, IVANČIČA, VADNJALA IN BOBKA [ 5-1
Tomažič	je ja
zakaj	se Slovenc
Značilno je, da se je proces omejil z eno oziroma dvema izjemama na Slovence. Nekoga izmed obtožencev so na kvesturi opominjali, ko je imenoval ime nekega italijanskega tovariša, naj operira samo s Slovenci. Bilo je to po tednu dni, ko so ga tam zverinsko mučili in ga naposled ob štirih zjutraj peljali v četrto nadstropje, kjer je zagledal pred seboj izvode «DELA» s posebno oznako. N.e glede, koga je imenoval in kakšno vlogo je imel dotični človek v organizaciji , je predvsem pomembno to, da je hotelo posebno sodišče soditi le Slovence. Le nje je hotelo prkazati kot upornike proti fašistični državi z vsemi značilnostmi:	vo-
hunstvom, sabotažo, terorističnimi akcijami, ščuvanjem vojaštva, kar vse naj se spaja v težnjo Po odcepitvi in z veleizdajo.
Vzroki za omejitev procesa na Slovence so gotovo globoki in dalekosežni. V svetu niso hoteli dati procesu internacionalnega revolucionarnega poudarka in tako odkriti nezadovoljstva širokih plasti italijanskega delovnega ljudstva s fašističnim režimom, ki je v teh plasteh že klilo in zorelo v njih. Prav te široke ljud~ke plasti je zdaj v svetovni vojni, ki se ie razplamtela na obzorju, fašistični režim bolj kakor
Attlee poroča
o zunanji politiki vlade
LONDON, 14. — V britanski poslanski zbornici je pričel debato o zunanji politikj ministrski predsednik At.tlee, ki je i-mel daljši govor; dejal je, da hoče podati podrobno poročilo o svojih razgovorih s predsednikom Trumanom.
Attlee je v svojem govoru izjavil, da se je vojaški položaj na Koreji v zadnjih dneh zboljšal, vendar je dejal, da so vedno možne spremembe. Glede Kitajske je dejal, da z njo ne bo mogoče doseči zadovoljive rešitve o vprašanju Formoze. dokler Kitajska ne bo v dejanju pokazala, da ne namerava izvajati obstrukcije nad kairsko izjavo. Dejal je nadalje, da v Mae Arthurjevem glavnem štabu verjamejo, da bodo sile OZN mogle ostati na Koreji. Govoril je tudi v prilog 13 azijskih držav, ki so predlagale premirje na Koreji.
Glede uporabe atomske bombe je Attlee spomnil poslance na sporazum med ZDA, Veliko Britanijo in Kanado v zadnji svetovni vojni o razvoju atomskega orožja. «V duhu našega sodelovanja med vojno sem sedaj prejel zagotovila, ki jih smatram za popolnoma zadovoljiva«, je dejal Attlee, ki je še dodal, da so v Washingtonu dosegli popoln sporazum glede atlantske obrambe, imenovanja vrhovnega poveljnika in potrebnega povečanja sredstev za zahodno obrambo.
Po Attleejevem govoru se je dvignil Churchill, ki je izjavil, da je vesel Attleejeve izjave glede Koreje, pač pa se mu zdi nezadovoljiva zagotovitev pred-
sednika Trumana glede atomske bombe, ki ne nudi nikake-ga jamstva, saj ne jamči niti za posvetovanje med Veliko Britanijo in ZDA.
Poudaril je nadalje, da bi moral bitj sestanek med Attlee-jem in Trumanom mnogo prej, takrat namreč, ko so čete OZN napredovale in zopet zasedle Seul. «Vedno je lahko biti modri, potem ko so se dogodki že zgodili, toda v tej državi je malo oseb, ki so modre, predno se dogodki zgodijo«, je z jedkostjo dejal Churchill. Potem je kritiziral počasnost pri organizaciji evropske obrambe in poudaril, da so sedaj prišli do tega, kar je on trdil že pred 9 meseci. Napovedal je, da bo na prihodnji seji zbornice zahteval debato o obrambi, obenem pa bo zahteval, da bo del te debate tajen.
Churchillov govor pa se ni mirno zaključil. Ko je namreč vodja opozicije na koncu svojega govora pozval vlado, naj odstopi od svojih načrtov POdr-žavljenja industrije železa in jekla, se je iz vladnih klopi dvignil močan krik, tako da je moral Churchill prekiniti govor. Po intervenciji predsednika je spet nadaljeval in zaključil z besedami: «Zelo mi je žal, da se ministrski predsednik ni pokazal na višini svoje državne odgovornosti, in predvidevam, da bo žel na svoji trnjevi poti, po kateri se je napotil, same nezgode in očitke. Konec Churchillovega govora so konservativci sprejeli s ploskanjem, laburisti pa 5 kričanjem.
kdaj koli potreboval. Kdo naj bi se sicer boril za fašistična osvajanja na Balkanu, boril na vzhodni in na afriški fronti? V to na pol speče gadje gn zdo je bilo torej nevarno drezati, da bi se preveč ne predramilo in ne bi s tisočerimi piki ranilo lastnih krc-tilcev. Italijansko ljudstvo v Italiji bi postalo lahko pozorno, če bi Posebno sodišče v Trstu stegnilo svojo roko tudi na italijanska protifašiste. S tem pa, da je Posebno sodišče sodilo samo Slovence, ga je bito mogoče laže. usravati in varati še nadalje Poleg tega je bilo za fašizem suojstoeno, da je od težkih notranjih vprašanj, ki
domovini, kjer so se tudi tri struje stekle v eno samo: v široko reko narodnega upora proti tujim zavojevalcem, proti vsem, ki so kakor koli zavirali ustvarjalnost ljudskih sil. Te so hotele imeti resnično svobodno, ne gosposko domovino, temveč domovino vseh delovnih ljudi. Torej, tu na tej in na oni strani rapalskega plotu je že Osvobodilna fronta, katere živa ljudska reka že podira vsiljene mejnike in poganja strah v kosti vsem fašističnim krvosesom, slavohlepnežem, tiranom in zavojevalcem.
Proces so uradno imenovali eprocesso Tomash. Med pvoce-
V NEDELJO 17. t. m. ob lO. uri NA STRELIŠČU NA OPČINAH
žalna proslava
obletnice ustrelitve narodnega heroja Pinka Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnjala in Viktorja Bobka
so razjedala državo, obračal pozornost ljudstva na zunanja vprašanja, na potrebo «PO prostoru pod soncem» in mu tako prikrival notranjo_ gnilobo. Zveza med slovenskimi in italijanskimi protifašisti Pa je vsebovala že zarodek revolucionarnih idej, zarodek ljudske fronte, ki naj oPravi s preteklostjo in je bila zato nevarna režimu in temeljem samega rimskega cemrstva, ra-pro-stirajočega se zdaj preko Albanije in Abesinije. Cernu potem to še podpihovati? Ni u bo’je prikazati Slovence kot nezadovoljneže, upornike, vohune, veleizdajalce, ljudi, ki so se drznili dotakniti svete italijanske meje, t. j. one meje, za katere je padlo v prvi svetovni vojni 600 tisoč italijanskih •vojakov, kot so natvezli milijonom preprostih ljudi in tako prikrili njen imperialistični, roparski značaj.
Obtožnica jasno govori tudj o različnih strujah in jih tudi označuje, ne sicer pravilno, kot so se v našem narodu svetovnonazorsko javljale, temveč le njej in bodoči obsodbi primerno. Zato tudi vnaša v gibanje četrto-teroristično strujo, ki je v stvari nikjer ni bilo, ker je miselno tudi ni moglo biti. Bile pa so tu v resnici tri skupine: komunistična, nacionalna in krščanskosocialna, vsaka Zastopana po svojih predstavnikih ‘in vse tri zlite skupaj v protifašistični odpor in boj, kar stvarno pomeni že ljudsko fronto, to je tisto novo orožje in takli-
1 Partije, ki jo je po temeljiti proučitvi pogojev in razčlemb fašizma zamislil tov Dmitrov Pri nas na Primorskem, kjer niso svetovno-nazorske razlike zaradi tujega pritiska nikoli zavzele izrazite ostrine, je bilo Povsem prirodno in umljivo, da je do tena prišlo že v oni predvojni dobi.
Na bazoviškem procesu se svetovno-nazorske razlike nisio odražale, pozneje pa so bile samo ob sebi umevne in razvojne, kot plod kresanja misli in utiranja marksističnih idej.
Miselno je to dogajanje odgovarjalo dogajanju p matični
som se je nekoč dogodilo, da je predsednik Tringalli Casanova nenadno izustil Tomažičevo i-me. Pinko se je zdrznil, vstal in mirno vprašal, kaj želi.
«Ne, ničesan, mu je ta odgovoril, «Vi imate le to čast, da nosi proces vaše ime«.
In res je bila v Pinta Tomažiču izmed vseh 6C obtožencev osredotočena usoda slovenskega naroda v Primorju in v Trstu. Tako kot še nobeden od Slovencev pred njim, kar jih je kdaj sedelo na zatožni klopi rimske justice in nobeden med njimi, ki so bili na tem procesu, je Pinko Tomažič zabrusil resnico v obraz najvišji fašistični justici — Posebnemu sodišču za zaščito države — in jasno in odkrito povedal, kaj hočemo Slovenci, zakaj se borimo, čemu se upiramo. Opredelil je pripadnost Trsta in izrazil, da hočemo slovensko republiko in v njej združene vse Slovence, ki so zdaj po krivici izven meja Slovenije, torej izven meja Jugoslavije.
Na tistem mestu, ki ga je preplavljal starinski duh srednjeveške inkvizicije ter votel hlad z zverinsko naslado prepojenih obrazov, na mestu, kjer je fašizem že drugič skušal kepati grob našemu narodu, je Tomažičeva svečana izpoved izzvenela preroško, kot mrtvaška pesem fašističnim trinogom.
Oborožen s prodorno ideologijo marksizma-leninizma, je postavil naš narodni program ter z njim branil neodvisnost in svobodo vseh malih in zatiranih narodov, t. j. tisto marksistično leninistično koncepcijo nacionalnega vprašanja, ki se ji je vodstvo Sovjetske zveze izneverilo ter od nje odstopilo. Odjek te izdaje vodstva Sovjetske zveze nad marksistično-le-ninističnim reševanjem nacionalnega vprašanja so bila tudi dejanja, ki so se razhajala s tem, kar je KP Italije izjavila 1934. leta skupno s KP Jugoslavije in KP Avstrije, in kar je Tomažiču in našemu narodu na Primorskem in Trstu pomagalo k pravilni usmeritvi.
^Nadaljevanje sledi?
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
15. DECEMBER 1941 15. DECEMBER 1950
Isto VI - Štev. 284 (1675) Poitr,i(,a p:a4ana v gotovini
Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, petek 15. decembra 1950
Cena 15 lir
Ne pozabite na nas,
ko nas železni	ukaz	sm
PINKO TOMAŽIČ	SIMON	KOS	IVAN	IVANČIČ	IVAN	VADNJAL	VIKTOR	BOBEK
fjGV razgovor I 1 včerajšnje žalne proslave pinka TOMAŽIČA
i visokimi komisarji
BONN, 14. — Razgovor med I kanclerjem Adenauerjem in za-1 vezniškimi visokimi komisarji, I ki je bil danes popoldne v Pe-tesbergu, je trajal tri ure. I Zvedelo se je, da so visoki ko-1 misarji kanclerju obljubili, dal ga _ bodo obvestili o sklepih I bližnje konference zunanjih I ministrov, ki bo 18. decembra | v Bruslju. Baje bo lahko Adenauer o teh sklepih diskutiral, preden bodo postali izvršni. I Med pogovorom se je razprav-1 ljalo tuai o vprašanju nemške | udeležbe pri obrambi Evrope. I
Ljubim življenje, svoj narod,
otroke, naravo, naše gore, Kras in morje...
Danes je preteklo deset let, I ko je padlo na openskem stre I lišču pet slovenskih žrtev. To I obletnico je včeraj zvečer do-I stojno počastilo PD Pinko To-| mažič.
Dvorana, nabito polna, je ti-Iz	Londona	poročajo,	da "je | ho, zbrano sledila prof. Buda-
mednaj odni	odbor	za	prouče-1 lu, ko je v svojem govoru obu-
vanje evropskih vprašanj pred-Idil spomine vseh na tiste čase,
loz:l ministrskim predsednikom I ,	. .	__
in zunanjim ministrom zahod-|p ne,.fro ’.	.,	pa
nih držav načrt, po katerem |dl v?llkeSa junaštva, naj bi se nehala mrzla vojna I N* tiste čase, ko se je šestde-in ustavila svetovna tekma viset obtožencev, izbranih Slo-oboroževanju. V tem načrtu je I vencev uprlo fašizmu. Ko je tudi rečeno, da bo zopetna obo-
slušalce zajel s svojo toplino, s svojimi dobro izvajanimi in dobro pripravljenimi točkami.
Prvo je zapel pevski zbor S. Škamperle pesem talcem; «Ni-kar ne jočite za nami« in «Bra-tom«. Poslednje Pinkovo pismo svojemu dekletu je čital tov. Košir, član SNG. Sledila sta solospe-va S. Batiatute in S. Raz-stresena.
Vse poslušalce je posebn0 ga-
rožitev Nemčije pod katero koli obliko le še bolj otežkočila
fašizem uporabljal vso silo države: vojsko, milico, zakonoda-
mednaiodm položaj. Načrt vse-|i°> vlado, upravo, vse gospo-buje sledeče predloge: 1. Sploš. I darske, finančne in kulturne
ne volitve v vsej Nemčiji pod mednarodnim nadzorstvom; 2. Ustanovitev ustavodajne skupščine, ki naj sestavi ustavo za novo nemško državo in postavitev začasne nemške vlade po članih te skupščine; 3. Sklenitev mir >vne pogodbe in sporazumov med državami in Nem čijo ter prenehanje vojnega stanja z njo, 4. Nova nemška vlada bi se obvezala, da razpusti vse vojaške in polvojaške organizacije boa-isi v vz lodi-i bodisi v zapadni Nemčiji; 5. V primeru nasprotovanj med raznimi državami morajo te napraviti priziv v prvi stopnji
naprave petinštirideset milijonskega naroda proti petsto tisoč Slovencem. Ko je bilo razmerje sil prav tako, kot bi tisoč oboroženih ljudi divjalo zoper eno samo žrtev.
Pet izmed obtožencev so že v naprej obsodili na smrt. V tisti na smrt zaznamovani peterici je bil Pinko prav posebna postava, junak posebnega kova.
Mnogim v dvorani so se orosile oči, ko je tovariš Budal opisal Tomažičevo življenje,
na arbitražo posebne komisije | njegovo junaško obnašanje
in v drugi stopnji na arbitražo politične komisije OZN; 6. Štiri velesile naj vzpodbudijo I Nemčijo za izvedbo Schuma-novega načrta in za združitev premogovnih in železnih rezerv | čimprej mogoče.
Dokument se zaključuje: I «Težko je razumeti, kako naj bi iz dejstva, da se kopičijo) oklepne divizije na obeh straneh demarkacijske črte in da I se jim pridružujejo nemške di-
pred sodiščem in njegovo smrt.
Zadnji trenutek, ko je dal poveljnik miličnikom znamenje, je zadonel gromki Pinkov glas: «Dol s fašizmom. Živela sovjetska...« in streli iz štiridesetih pušk so mu pretrgali klic.
V dvorani se je čulo tiho ihtenje, ko je čital odlomke iz njegovega poslednjega pisma.
vizije, prišlo do pomirjenja po-1 »Ljubim življenje, ljubim svoj lozaja. Ce bodo Rusija irj Za-*
hod organizirali nemške sile, bo prišel dan, ko bo imela Nemčija od 20 do 30 divizij, ki jih bo lahko v primeru spopada vrgla na tisto stran, kamor ji bo pač ugajalo«.
Plevenu se mudi z oboroževanjem
PARIZ, 14. — V navzočnosti predsednika vlade Plevena, finančnega ministra Petscheja in ministra za proračun Faureja je finančna komisija sklenila s 30 glasovi proti 13 (komunisti), da bo dala prednost proučevanju načrta za oborožitveni program in načina finansiranja tega načrta.
Vojaški proračun znaš.a 740 milijard frankov in Francija se je obvezala, da bo prispevala z 10 divizijami za obrambo Zahodne Evrope v enem letu. Pleven je skupščino opozoril, da mora ta proračun odobriti še pred koncem leta ir.' da bo, Če bo potrebno, postavil vprašanje zaupnice.
Francija bo za oboroževanje na podlagi dogovora z ZDA prejela od Amerike orožje in vojaško opremo za približno milijardo in 600 milijonov dolarjev. Dalje bodo ZDA poslale v Indokino za 275 milijonov dolarjev vojaškega materiala ter dovolile kredit 200 milijonov dolarjev, ki ga bo Francija uporabila za nabavo ali izdelovanje orožja.
Vprašanje Nove Gvineje
DJAKARTA, 14.	— List
«Merdeka» piše, da ima indonezijska vlada namen posredovati pri drugih azijskih državah, da jo podprejo glede njenega stališča o vprašanju Nove Gvineje. List piše, da bi bila ta podpora zelo potrebna, tudi če se upošteva dejstvo, da vprašanje zadeva edinole Nizozemsko in Indonezijo. Dalje pravi list, da so vladni krogi mnenja, da je zelo malo možnosti, da pride do rešitve tega vprašanja na razgovorih med obema prizadetima vladama. Vlada
se že sedaj pripravlja, da bo kos položaju, ki bo lahko nastal, če ne bo vprašanje Nove Gvineje rešeno po želji Indonezije.
narod, otroke, naravo, naše gore. naš Kras in morje... Povejte mladini, da smo se z vsemi silami borili proti fašizmu, proti imperializmu, za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, za ljudsko demokracijo. Spominjajte se nas in onih, ki so darovali najdražje — svoje življenje — pred nami irj onih, ki bodo darovali življenje za nami za svobodo delovnega ljudstva.
Tovariš Budal je zaključi) svoj govor s besedami: «Nocoj izpoljmjujemo Pinkovo poslednje naročilo. Njegovo delo se nadaljuje in se bo nadaljevalo do popolneg'a uresničenja njegove plemenite oporoke.
Sledil je program, ki je po-
nase naročnike
prosimo, da poravnajo naročnino za I. 1950 še pred koncem leta in nam tako prihranijo veliko truda in sitnosti.
Mesečna naročnina znaša 260 lir.
Uprava listov Založništva tržaškega tiska
v Vfaslioli
NEW YORK, 14. — Admiral Alan Kirk, veleposlanik ZDA v Moskvi, je danes prispel v New York, od koder nadaljuje takoj potovanje v Washington ba posvetovanje z Arhesonom in Trumanom. Odklonil je vsak komentar o odnosih med ZDA in SZ Novinarjem je izjavil tudi, da ne more podati svojih ytisov o mnenju sovjetskega ljudstva glede sovražnosti na Koreji, kajti v Rusiji nima ni-kakih stikov z navadnimi ljudmi Dejal je namreč da ga vedno, kadar se sprehaja po Moskvi, ščitijo štirje agenti ruske tajne policije. Sovjetske oLlasti so sprejele sklep o zaščiti poslanikov leta 1922, ko le bil umorjen nemški poslanik.
De Sleioer - predsednik Švicarske zveze za lil
BERN, 14, — Oba sveta, ki »ta se sestala v zvezni skupščini sta danes izvolila za predsednika švicarske zveze za leto tao l zveznega svetnika Edo-rnfiJfe * Steigerja, ki je bil ■ lubja 1881 v bernskem kantonu De Steiger je več let Izvrševal advokatski poklic, pozneje je bil poslanec v bezn-skem velikem svetu in je nato postal član vlade
-----	bernskega,
kantona. Leta 1940 je bil izvo-1 vprašanju rekli prav Men Za zveznega svetnika. I sami,
Nadaljevanje pogajanj o spornem vprašanju industrijskih delavcev
V sredo zjutraj je bil na u-radu za delo že napovedan sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki sindikalnih organizacij ter predstavniki Združenja industrijcev. Namen tega sestanka je bil rešitev spornega vprašanja, ki je nastalo zaradi ukrepa delodajalcev, katerih namen je uveljaviti tudi na našem ozemlju sporazum o poviških pač vsem industrijskim delavcem. Na omenjenem sestanku ni prišlo kljub dolgotrajnim pogajanjem do zaželenega sporazuma. Videč, da ne bo prišlo do rešitve vprašanja, je odv. Levitus v imenu Urada za delo predlagal, da se sestanek odgodj na danes ob 10. Celoten potek sestanka je dal vtis, da sporno vprašanje ne bo mogoče v kratkem rešiti; o-be zainteresirani stranki vztrajata namreč pri svojem stališču ter nočeta na noben način popustiti. Urad za delo je zato sklenil, da bi poiskal takšno kompromisno rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe stranki. Sindikalni predstavniki so vztrajali pri svojih zahtevah, da se sporazum, podpisan pred dnevi v Italiji, ne uveljavi tudj na našem ozemlju, ker bi bilo to proti določbam sporazuma, sklenjenega ob priliki februarske splošne stavke. Takrat so namreč predstavniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice pristali na to, da se avtomatično uveljavijo določbe sporazuma, ki bo rešil vsa vprašanja mezdnega značaja. Ker pa omenjeni sporazum, na katerega se sedaj sklicujejo delodajalci, ne rešuje vseh teh vprašanj, so predstavniki obeh sindikalnih organizacij proti temu, da bi se določbe tega uveljavile tudi na našem ozemlju, posebno pa še zato ne, ker bi bile te določbe na škodo največjega števila prizadetih industrijskih delavcev ter bi pomenile le neznatno izboljšanje za specializirane in kategorizirane delavce.
Delodajalci, ki hočejo na vsak način rešiti to vprašanje v svojo korist, so se na omenjenim sestanku izogibali vsakršnega daljšega razpravljanja, ki bi ''Svetli) položai v korist interesov prizadetega delavskega razreda. Njih namen je doseči na vsak način, da bi sindikalni predstavniki brezpogojno sprejeli njihovo stališče. Toda kot vse kaže, bo borb-i l.uda, ker bodo zadnjo besedo v tem delavci
nila, mala Pinkova nečakinja, 12 letna Majda Colja, z recitacijo «2alost»; a prav tako V. Silova, ki je recitirala «Grob na Krasu« jn «Mladi Primorec«; S. Pavlica s «Pismom materi«; Pavlovič z recitacijo «V ječi« in Batič z «Junaki».
Nekaj prisrčnega so osebni spomini, prijatelja in sotrpina v fašističnih ječah Danila Benčine, ki jih bomo objavili prihodnjič.
2 en e članice PD Pinko Tomažič so presunile gledalce z globoko doživetim dramatičnim prizorom «2ene ob grobu«, ko padli partizan Iztok bodri obupano mater in zaročenko.
Komemoracijo je zaključil pevski zbor z dvema udarnima ;esmima: «Mi mornarji, mi par. tizani«« in «Bazoviška». Udarnimi prav tako, kot je pogumno pel Tomažič takrat, ko so ga eljali na bazoviško strelišče.
Uspela sestanka OF
II. SEKTOR IN VOM
Včeraj zvečer je bil v Ulici R. Manna sestanek članov OF rI. » -torin VOM. G-lavri ro-litični pregled je podala tov. Nada Mrakovčič, ki je orisala pomen borbe, ki jo vodi Osvobodilna fronta za uveljavljenje narodnostnih pravic tukaj živečih Slovencev, za utrditev bratstva med italijanskim in slovenskim prebivalstvom, za okrepitev množične organizacije SIAU,
Diskusija, ki je sledila temu pregledu, je bila zelo živahna ter je pokazala veliko zanimanje našega ljudstva za vse probleme, ki jih bo moralo v sklopu Osvobodine fronte čim prej rešiti. Ker je bil omenjeni sestanek nekaka priprava za bodočo konferenco, ki bo v kratkem, so na tem sestanku izvolili tudi svoje delegate, ki bodo konferenci prisostvovali. Prav tako so sklenili, da bodo do te konference sestavili tekmovalni načrt v počastitev 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte.
SV. IVAN, SV. ALOJZ IN SKOLJET
Včeraj so imeli množični sestanek tudi sektorji Sv. Ivan, Sv. Alojz in Skoljet. Sestanek je bil dobro obiskan in bi se navzoči gotovo še o marsičem pomenili, toda želeli so se ude-
ležiti tudi komemoracije Pinka Tomažiča in zato se je sestanek prej zaključil. Po zgoščenem poročilu tov. Boleta so se člani zlasti- zanimali za način izvedbe razstav ob proslavi desetletnice OF. Tov. Bole je dobro poudaril, kaj bodo pomenile te razstave; da gre končno zato, da se zbere ves tisti dragocen material, ki bo služil za pisanje zgodovine najslavnejšega obdobja tržaških Slovencev.
Ko je eden izmed tovarišev tudi omenil zidanje nove šole pri Sv. Ivanu in pa zahtevo, da bi bil v tej novi šoli tudi slovenski otroški vrtec, se je poudarilo, da je letošnji vpis otrok v slovenske šole, ki je dal presenetljivo zadovoljive rezultate, pokazal, kakšna je pot, za dosego naših pravic. Ponekod je bilo treba mnogo naporov in prepričevanja — toda uspeh ni izostal. V zadnjem času pa je odločen nastop vseh Križanov priboril Sv. Križu strokovno nadaljevalno solo. S tem je torej nakazana pot tudi Svetoivar.čanom, ki jim bodo pa v borbi pomagaii vsi ostali tržaški Slovenci.
DANES OB 20 V LJUDSKEM DOMU
KOLEDAR
Qhdaltiee - 'dčina-ljladib
Petek 15. decembra
Kristina, Cvetana
Sonce vzide ob 7.39, zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.44. Luna vzide ob 12.03, zatone ob 23.33.
Jutri sobota 16. decembra
Adela, Zaronega
Glasbene Matice v Trstu
Sodelujejo.- Komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca, Slavica Batistula, Rožica Kozem, Vilma Bukovec, Janez Lipušček, Uroš Prevoršek in Marijan Lipovšek
SPORED Komorni zbor
1. R. Maiz: PESMI IZ TURO-FOLJA
2. M. Kogoj: TRENUTEK
3. A. Foerster: NASE GORE
4. Narodna (Vrabec):	BARČICA
5. Narodna (Dev); POJDEM V RUTE
6. Narodna (Adamič):	KAJ PA DELAJO PTIČKI Sopran Slavica Batistuta
7. J. Pavčič: USPAVANKA
8. A Lajovic: BUJNI VETRI V' POLJU
Sopran Rožica Kozem
9. S. Malič: KUKAVICA NA-GAJIVKA
10. R. Savin: ZIMSKA IDILA
Pianist M, Lipovšek
11. F. Chopin: NOKTURNO (v cis molu)
Pianist Marijan Lipovšek
12. F. Chopin: ETUDA (c mol)
13. A. Foerster: PO JEZERU (koncertna fantazija) Violinist Uroš Prevoršek
14. A. Dvorak: SLOVANSKI PLES (v e molu)
15. M. Musorgski; GOPAK
16. U Prevoršek: DOMOTOŽJE
17. U. Prevoršek: SPANSKI PLES
Sopran Vilma Bukovec
18. A. Dvorak: Arija iz opere «RUSALKA»
19. J. Gotovac: Arija iz opere ERO Z ONEGA SVETA Tenorist Janez Lipušček
20. S. Moniuszko:: Arija iz opere «HALKA»
21. A. Foerster: Arija iz opere «GORENJSKI SLAVČEK«
Bukovec in Lipušček
22. B. Smetana; Duet iz opere ((PRODANA NEVESTA«
VABILA DOBITE NA SEDE2U SHPZ, CORSO GARIBALDI 4; V UREDNIŠTVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA, UL. MONTECCHI 6 IN PRI ADRIA-EXPRESS, UL. F. SEVERO 5 b
Velik uspeh dela za novoletno jelko v nabrežinskem in III. okraju
Kljub vsej propagandi, ki jo izvajajo kominformisti v naših krajih, je pokazala akcija za letošnjo novoletno jelko že do danes najlepše uspehe. Naše žene so potrkale na vrata vseh poštenih demokratov in moramo reči, nikdar zaman, kajti vsi pošteno in napredno misleči ljudje pravilno pojmujejo socialni pomen tega otroškega praznika ter prav radi po svojih močeh prispevajo z denarnimi prispevki in drugim, Splošno je znano, da šo naši ljudje revni, da je med njimi mnogo brezposelnih ter da je letošnja suša povzročila pri mnogih ogromno škodo; toda kljub vsemu temu je vsota, ki smo jo z nabiranjem prostovoljnih prispevkov dosegli v našem kraju precej visoka, saj smo nabrali 107.138, od .tega samo v Nabrežini 31.170 lir. Tudi Sv. Križ, kjer so kominformisti na množičnem sestanku prepovedali dajati prispevke, je nabral zavidljivo visoko vsoto 26.995 lir, kar jasno dokazuje, kako brezuspešna je vsa propaganda kominformi-stov proti tej človekoljubni akcij; v korist naših otrok. Tudi Sempolaj, Praprost in Salež so se dobro izkazali; v Sempolaju in Praprotu so žene nabrale 13.700, v Saležu samem pa preko 9.000 lir, da ne omenjamo drugih manjših vasi, kjer je bil prispevek glede na majhno število prebivalstva prav tako zelo visok. Izkazali so se tudi naši trgovci, ki so z denarnimi prispevki podprli našo akcijo. Upamo, da se bodo našemu pozivu odzvali še vsi ostali, ki do sedaj še niso dali svojega prispevka.
Uspeh letošnje nabiralne akcije, je najlepši )n najbolj konkreten odgovor tistim ljudem, ki jim je novoletna jelka trn v peti. 2ene in vsi tisti, ki so se kljub sovražni propagandi in raznim zaprekam potrudili, da bo letošnja novoletna jelka tako lepo uspela, naj bodo ponosni na svoje delo, ki so ga tako častno izvedli. Delo se seveda še nadaljuje in vsakdo se mora v teh zadnjih dnevih še bolj potruditi, da bo izvršil vse naloge, ki si jih je zadal.
Marica Sonce
Trst m posebno založen z flromi
V zadnjem času je kupčija z drvmi \j Trstu precej popustila, pač zaradi milega vremena. V oktobru je mraz sicer precej pritisnil, toda november je bil mil prav tako, kakor vlada južno vreme prve dni decembra. Tržačani nimajo navade, da bi se založili z drvmi pred zimo, pač pa kupujejo drva sproti po potrebi, kj jo ustvarja vreme.
Trst nabavlja drva predvsem v Jugoslaviji, samo 2/10 drv približno prihaja iz Kar-nije in nekaj žaganja iz Avstrije. V zgodnji jeseni si lahko nabavil drva (žagana, postavljena na dom) po približno 1080-1100 lir. Danes so nekoliko dražja. To se pravi, da so cene približno iste, kakor so bile lansko leto.
Kako pridemo do te cene? Na mestu proizvodnje v Jugoslaviji stanejo drva približno 520 lir stot. Temu je treba prišteti okoli 100 lir za prevoz, dalje 150 lir za carino in 10 lir za ocarinjenje. Tako stanejo drva fco skladišče v Trstu na kamionu 780 lir. Ce temu dodaš še okoli 10 lir stroškov pri stotu za razkladanje, dobiš ceno na debelo v skladišču, ki znaša torej 790 lir.
Grosisti (trgovci na debelo) dobavljajo drvarjem manjše količine (okoli 10 stotov) po 980 stot, žagana drva po 1060 lir, žagana in cepljena 1120 lir. Ce drvar prevzame prevozne stroške dobi žagana drva po 940 lir.
Te cene veljajo za bukova drva. Hrastova so nekoliko cenejša.
Niti na mestu proizvodnje
ni lahko nabaviti drv. Po jugoslovanskih gozdovih sicer leži dovolj posekanih hlodov, toda drva niso povsod pripravljena na primernih mestih za izvoz.
Kupčija z ogljem
Trst troši vedno manj oglja. Moderni štedilniki so izpodrinili uporabo oglja. Oglju seveda konkurira predvsem plin. Na tržaški trg prihaja oglje predvsem iz Jugoslavije, toda jugoslovanskemu oglju, ki mora plačati carino, konkurira oglje iz Kalabrije in Abrucov, ki se uvaža brez carine. Oglje stane fco skladišče v Trstu na debelo 2650 lir stot.
To je navadno oglje, medtem ko je tako imenovano re-tortno oglje, ki ga uporabljajo zlasti jeklarne, nekoliko dražje. Za oglarje in same trgovce predstavlja precejšen rizik kalo, ki nastajo zaradi prahu. Vsaka pošiljka vsebuje navadno okoli 7 odst. prahu, ki ga trgovec lahko proda kvečjemu Po 800 lir stot. *
Premoga bo dovolj ?
Pri drvarjih in oglarjih ni opaziti nikakšne zaskrbljenosti glede preskrbe s premogom med letošnjo zimo. Vse kaže, da je trenutno dovolj premoga na razpolago za potrošnjo na drobno. Nemški premog (iz Porurja), kakor tudi poljski (iz Slezije) prihajata v Trst po morju. Nemški premog stane fco Trst 1450 iir stot, medtem ko je poljski za 50 lir dražji. — Koks za potrošnjo ni drobno prihaja v Trst iz Firenc in stane okoli 2100 lir stot. Koks iz škedenjske koksarne ni v razprodaji.	Z.
(Po «Gospodarstvu»)
III. okraj
Tudi ta teden se je sestal odbor za novoletno jelko za tretji okraj; iz poročil, ki so jih posamezni tovariši in tovarišice imeli na omenjenem sestanku, je razvidno, kako dobro napreduje delo za letošnjo novoletno jelko. Vsi brez izjeme hočejo pokazati vse svoje zmožnosti in sposobnosti ter tako pripraviti tržaškim otrokom tak praznik, (Ja ga z lepa ne bodo pozabili.
Ker smo že v raznih člankih v zvezi s pripravami za letošnjo novoletno jelko omenjali in pohvalili žene raznih okrajev, ki so izdelale že vrsto lepih igrač, ne smemo takrat pozabiti pohvaliti pionirje HI. okraja, ki sse s tako marljivostjo priprav-
Nepoštena prijateljica
Lastnica trgovine v Ul. Pa-scoli 38, Irena Boilotti iz Ul. Sterpeto 4, je včeraj na glavni policijski postaji prijavila neko Nerino Morosotti iz Ul. Ros-setti 57,katero je iz prijateljstva vzela za računovodkinjo svoje trgovine. Morosotti pa tako velikega zaupanja ni bila vredna, ker jo je po oškodovankini prijavi osleparila za lepo vsoto 910.000 lir. Denar, ki je bil namreč namenjen za poravnavo raznih menic, plačevanje socialnega skrbstva in tako dalje, je raje, spravljala v svoj žep in to toliko časa, dokler je ni delodajalka končno izsledila in prijavila oblastem. Policija je seveda takoj uvedla preiskavo, nepoštena prijateljica pa Se bo najbrže morala zaradi prevare zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem.
Dveletni otrok umrl zaradi opeklin
V .tržaški bolnišnici je predvčerajšnjim umrla 2-letna Zdenka Cok iz Trebč št. 16, katero so v bolnišnico sprejeli 10. t. m. ob 10 dopoldne. Zaradi hudih opeklin po obrazu so bili zdravnik; že takoj po otrokovem prevozu v bolnišnico mnenja, ki se je žal uresničilo, da so njene opekline smrtno nevarne.
Od doma je izginil
Včeraj se je na glavni policijski postaji oglasil 32-letni Felice Balbi iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 658 in policijskemu osebju povedal, da od 12. t. m. naprej pogreša svojega 29-letnega brata Karla ;z Sv. Marije Magdalene Spodnje 523. Pogrešanec je visok 170 cm, močne postave, okroglega obraza, kostanjevih las, na levem licu pa ima brazgotino. Oblečen je v sivo obleko, obut pa v rumene čevlje. Vsakdo, ki bi o njegovi usodi kaj vedel, je naprošen, da to sporoči na najbližji policijski postaji, posebno še, ker je pogrešanec predno je odšel od doma izjavil. da misli naDraviti samomor.
ljajo na nastop, ki ga organizira III. okraj v prid novoletne jelke. Spor«!, ki ga pionirji pripravljajo, bo zelo pester in zanimiv; zato smo prepričani, da se nanj veselijo že vsi otroci, ki se bodo prireditve s svojimi starši polnoštevilno udeležili.
Tudj danes bi se morala vršit; seja odbora za novoletno jelko III. oferaja, ki Pa je zaradi tehničnih vzrokov odgodena na ponedeljek 18. t. m. ob 20 v običajnih prostorih. Pozivamo vise odbornike, da se te seje prav gotovo in polnoštevilno udeleže.
OF
Seja izvršilnega odbora OF
bo v petek 15. decembra 1950 ob 15. uri na sedežu Ulica R. Manna 29, s sledečim dnevnim redom;
1. poročilo tajništva;
2. priprave za 10. obletnico OF;
3. razprava o sklepu sodišča o uporabi slovenščine;
4. razno.
Okrajni konferenci OF
za nabrežinski in openski okraj
Konferenca OF za nabrežin-ski okraj bo v nedeljo 17. decembra ob 8.30 v kinodvorani.
Konferenca OF za openski okraj bo v nedeljo 17. decembra ob 8.30 na sedežu.
Okrajnim konferencam bodo prisostvovali člani glavnega odbora OF.
SINDIKALNE VESTI
j SHPZ
II Osrednje predavanje SHPZ
V četrtek 21. t. m. bo na stadionu »Prvi maj» drugo osrednje predavanje SHPZ, ki ga bo imel tov. Srečko Vilhar. ^
Predavanje v Dolini
SHPZ vabi vse na predavanje, ki bo v soboto 16. t. m. ob 20 v Jercogovi dvorani. Vabljeni vsi!
PROSVETNA DRUŠTVA
Šempolaiski pevci v Devinu
Res prijetne so nam bil^ nedeljske popoldanske urice v «osmici» tov. Legiše, prijetne in redke obenem, ker se vsako nedeljo ne pripeti, da bi v naši yasi lahko poslušali jn uživali ob prelepem slovenskem petju. Ko.t angelsko petje so se po gostilniški sobi razlegali ubrani glasovi šempolajskih pevcev, ki so z lepim izvajanjem navduševali številno in hvaležno poslušalstvo. Onim ki jih je kominformizem zapeljal in katerih je bilo v nedeljo pri «osmici» tudi nekaj navzočih, pa bi svetovali, da bi si ogledali tudi naše kulturne prireditve, pripeljali s seboj tudi druge po kominformistih zapeljane znance in se vrnili tja. od koder so jih s prevaro odtrgali.
Sempolajskim pevcem se za njihovo ubrano in lepo petje zahvaljujemo z željo, da bi nas; še večkrat obiskali.
I. T.
Seja glavnega odbora ERS
mešane stroke bo v petek 15. decembra ob 20 na začasnem sedežu v Ul. Machiavelli 13.
Vabimo vse člane organizacijskega odbora ustanovnega kongresa Zveze razrednih sindikatov STO 18. t. m. ob 19. uri na sedež odbora, kjer se bo diskutiralo o sindikalnem kongresu in o načrtu statuta Zveze razrednih sindikatov.
Zimovanie Planinskega društva Vpisovanje samo še danes
Tudi letos bo Planinsko društvo priredilo svoj« že tradicionalno zimovanje, ki bo v Kranjski gori v »Domu pod Prisojnikom*. Udeleženci bodo lahko izbirali med tremi skupinami, in sicer: od 26. decembra do 4. januarja; od 26. decembra do 1. januarja ali od 30. decembra do 4. januarja. Vsi udeleženci bodo imeli na razpolago smučarskega vaditelja.
Ker je še nekaj mest na razpolago, se izjemoma podaljša rok za vpisovanje do danes zvečer.
Udeleženci, ki niso do sedaj poravnali deležev, naj to storijo najkasneje do ponedeljka II. t. m., ker drugače ne bodo mogli potovati.
Vpisi in vplačila se sprejemajo na ZDTV (UCEF) UL Machiavelli 13-11 od 17. do 19. ure.
Snežne razmere: v »Domu pod Prisojnikom« v Kranjski gori 60 cm snega; v Krnici 10 cm; na Vršiču 1 m. Od srede ponoči neprestano sneži.
NOČNA SLU2BA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan 2; Al Galeno, Ul. Giulia 114; Pic-ciola. Ul. Oriani 2; Pizzul - Ci-gnola, Corso 14; Seravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. decembra 1950 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo jie 10 oseb, poroki pa sta bili 2.
Cerkvene poroke: pomorščak Antonio Bugi in gospodinja Ni-colina Chiappetta. uradnik Lu-ciano Gappj jn gospodinja Bruna Vatta.
Umrli so: 2-letna Zdenka Cok; 75-Ietna Ersilia Možetič, vd. Iskra; 53-letna Antonija Kidrič por. Fisco; 72-letna Arstea Odo-rico, vd. Mlekus; /J -letna Ana Matejčič. vd. Joccon; 72-ietn: Domenico Tassan; 56-letna Em-ma Babuder, por. Scarpa; 79-let-ni Antonio Codella: 77-letni C a rjo Poli; 80-letna Franeesca Stegu, vd’. Raseni.
Pionirska družina iz Padrič in Gropade vabi vse prijatelje, male in velike, na prireditev, kr bo v r.edeljo 17. t. m. ob 16 v dvorani Prosvetnega društva. Sodelovali bodo tudi pionirji iz Lonjerja.
Prosvetno društvo »Slovenec« - Boršt vabi vse člane na zanimivo predavanje, ki bo v soboto 16. t. m. ob 20 v dvorani.
PROSVETNI KROŽEK OPČINE vabi članstvo in prijatelje na komemoracijo Pinka Tomažiča in tovarišev, ki bo v soboto 16. t. m. ob 20 na sedežu. Govoru sledi kulturni program.
Zveza prosvetnih delavcev
Enotnih razrednih sindikatov priredi v soboto 16. t. m. ob 18. uri v Ul. R. Manna 29 širši sindikalni sestanek s pedagoškim predavanjem.	Vabimo
člane in prijatelje našega sindikata, da se sestanka udeleže.
SLOVENSKA NIŽJA GIMNAZIJA V TRSTU VABI
na božično prireditev, ki bo V nedeljo 17. t. m. v dvorani Ljudskega doma v Trstu (Ul. Teatro Romano, vhod B).
Začetek točno ob 3 popoldne.
Vstop dovoljen samo z vabilom, ki se dobi na šoli ter v trgovini Fortunat in Stoka.
DAROVI IN PRISPEVKI
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V nedeljo 17. t. m. ob 16. uri gostovanje v Nabrežini
z Gorinškovo igro
Rdeča kapica
Vlogo Rdeče kapice igr* Tea Starčeva, vlogo lovca pa Rudi Košuta.
Gledališče Verdi
Jutri ob 20.30 bo posle*«* predstava Mozartove opere «Figarova svatba« za ab°ne“
C (parter in lože) in za a nente B (balkon in galerij*'
KANTE IVANA daruje za Dijaško Matico 1000 lir.
URADNE OBJAVE
Seznam najemnikov. Občina poziva lastnike hiš, da predložijo do 31. januarja seznam stanovalcev.
Seznam mora osebovati podatke, ki so v formularju, ki ga lahko dvignejo pri davčnem uradu (Ul. Dei Rettori št. 2 soba št. 272).
Ce ne bodo predložili tega seznama, oziroma bodo predložili nepopolnega bodo kaznovani po zakonu.
Ceste zaprte za promet. Občina obvešča, da je zaprta za vozila cesta od trga v Kolon-kovcu do Ul. Flavia.
Prav tako sta zaprti za promet Ul. Fonderia in Vidali.
Streljanje
in bazoviškem strelišču
TRST, 14. (AIS) - Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami 18., 19., 20., 21., 22. decembra 1950 od 8 do 17. ure ,in 23. decembra 1950 od 8. do 12. ure.
PRESTAVITEV TROLEJBUS-NE POSTAJE LINIJE A
Direkcija ACEGAT obvešča, da je prestavljena trolejbusna postaja linije A jz tehničnih razlogov iz Ul. sv. Justa na Largo G. A. Canal.
Izpred sodišča
Ena žena mu je bila premalo
Giovanni Ricotta iz Palerma Se je leta 1939 v svojemi rojst-nem kraju poročil Z neko Lui-gio Romuli, njun, srečen zakon Pa je bil blagoslovljen z dvema ljubkima otrokoma. Bil je že poročen mož y zrelih letih, ho ga je vojna vihra kot toliko drugih odtrgala od) družine in zanesla v širni svet. Usojeno mu je bilo, da je služil vojsko v naših krajih, kjer je kmalu pozabil na svojo ženo, družino in domotožje in se y Vodnjanu V Istri seznanil z neko Marijo Simeoni. Njun obojestranski začetni flirt, pa se je is dopa-denja pretvoril v neutešljiv ljubezenski žar, katerega strast je odvzela vsakršno razsojanje, tako da je zatajil svojo preteklost in se v Vodnjanu leta 1944 vdrugig poročil. Sele dogodki ob koncu vojne, ko je Giovanni iz naših krajev neznano-kam izginil, so to njegovo nenaravno zakonsko stanje pretrgali in vse bi šlo najbrž v pozabo, če bi se Makija Simeoni po podpisu mirovne pogodbe ne preselila v Trst in tu Vložila prošnjo za italijansko državljanstvo.
Leta 1947 je namreč na tržaški občini vložila vse doku-
Delavci!
V sindikalnem pregledu B. Petronia bo oddajal danes zvečer ob 19.45 radio jugoslovanske cone Trsta na valovni dolžini 212,4 m «V luči kongresa: Kaj so razredni sindikati«.
mente, iz katerih je bilo razvidno, da je dobila italijansko državljanstvo po svojem možu Giovanniju Ricotti. Tukajšnja občina je nato ono iz Palerma zaprosila naj ji pošlje zakonski list Ricotte, iz katerega pa je bilo razvidno, da je že poročen, na kar je sledila prijava policiji, ki je po preiskavi zadevo predala sodišču.
Proti Giovanniju Ricotti je bila tako včeraj pred tukajšnjim okrožnim sodiščem v njegovi odsotnosti razprava, obtožen pa je bil bigamije. Po govorih zastopnika zasebne stranke Strudhoffa in branilca Mor-gere je sodišče obtoženca obsodilo na 1 leto in 3 mesece zapora, na plačilo sodnih stroškov, na plačilo 800.000 lir ne-premoženjskih stroškov in na plačilo 30.000 lir zastopniku zasebne stranke. Predsednik sodišča je bil dr. Picciola, javni tožilec dr. Burattini, zapisni-kah Pa Pivk.
Ukradeno športno opremo sta kupila
Pred istim sodiščem sta se nato zagovarjala Martino De-rossi in Alberto Starc, obtožena utaje ukradenega blaga. Dne 14. februarja letos je namreč oskrbnik športnega kluba «Ponziana» Giuseppe Voloico ugotovil, da so klubovo garderobo obiskali nepovabljeni nočni gostje in » svojega obiska odnesli 3 pare nogomet- j nih čevljev ter 18 nogometnih j hlačk v skupni vrednosti okoli 20.000 lir. Vlom je seveda ta- • koj prijavil na policiji, ki je ■ uvedla preiskavo in že Po ne-1
kaj dneh aretirala vlomilca v osebi 161etnega A. B. Na zaslišanju je mladi nepridiprav takoj priznal svoje dejanje in povedal, da je 3 pare čevljev za nekaj več kot 1000 lir prodal oskrbniku nogometnega društva «Romagna», Albertu Starcu, 18 nogometnih hlačk pa predsedniku in oskrbniku nogometnega društva «Ponzia-nini erranti« Martinu Derossi-ju. Oba neprevidna kupca je nato policija aretirala, ju nekaj časa pridržala v zaporu, nato pa ju prijavila na sodišče ter ju do razprave izpustila na začasno svobodo.
Tako Starc kot Derossi sta se včeraj zagovarjala, da sta omenjeno športno opremo kupila v dobri veri, posebno še, ker sta prodajalca poznala kol poštenjaka. Da pa je bila prema poštenega izvora, st" mislila tudi zaradi tega. ker L. bil A. B. član nogom««1** društva «Audax», ki Pa ._ radi finančnih težkoč lo, ze nakupljen«' " .*Der0ssi opremo pa P™d*£,bo navedel pa je v svojo obrf , ob poga. še dejstvo, daoJkeUD nogometnih
hlačk pri sebi premalo denarja, zaradi česar so nato s skupno nabiralno akcijo skoraj vseh članov kluba nabrali ne-kai več kot 1000 lir, katero so dali tatiču na račun, kar tudi kaže na njegov dobro vero.
Tudi njuna branilca odv. Ke-zich in Fast sta y glavnem v tem smislu zagovarjala svoja klienta in od sodišča zahtevala oprostilno razsodbo ali pa vsaj modificiranje obtožbe iz utaje v nepreviden nakup. Sodišče je njuno tezo deloma res sprejelo, spremenilo obtožbo iz u-taje v neprevidni nakup in Derosija obsodilo na 7000, Star. ca pa na 5000 lir globe.
Bill RADIO iil*
JU60SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valov® 212.4 m ali 1412 kc> PETEK, 15. XXI. 1931
6.30: Jutranja glasba; 6.45: ročila v ital. in objava spore0 • 7.00: Napoved časa, poročtla slov. in objava sporeda; 7.15: j tranja glasba.
12.00: Opoldanski koncert; 12«“; Nekaj veselih zvokov; 12.45: ročila v ital.; 13.00: Napoved & sa in poročila v slov.; 13.13: SP*1 ska folklorna glasba; 13.50: No Jugoslavija:	((Velikan petletk^
(slov.); 14.00: Igra Mali ansamoe Radia Ljubljana, p. v. Pina sarja; 14.30: Pregled tiska v n*" 14.45: Pregled tiska v slov.
17.30: Politične aktualnosti (it->; 17.40:	Lahka italijanska glas?,!
18.00. Športni pregled (it*-/' 18.15: Cesar Franck: Sonata ^ violino in klavir v A-duru; l»-»' Poročila v hrvaščini; 19.00: Glas bena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa in P~ ročila v slov.; 19.45: Sindikalni vprašanja (ital.); 20.00: Ugan1-® kaj igramo (ital.); 20.30: Slušna igra (ital.); 2T.30: Igrajo . znani orkestri; 22.00: Ljudska univerza-Tisoč lft slovenske zgodovine (slov.); 22.15: Iz baletov modern " oper; 22.45: Dueti iz Verdijevih oper; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23,05:	Zadnja	poročila	v
slov.; 23.10:	Objava	dnevnega
sporeda za naslednji dan; zs.,
15 minut tangov; 23.30: Žaklju ček.
KINO
Rossetti. 21.00: «Noetova barka«.
revija.	_
Excelsior. 16.00: «Ziegfeld Follie»».
Fred Astaire, Lucille SelL.Iin» Nazionale. 16.00: «Roman Tei™ Jordan«, B. Stanwyck.	,
Arcobaleno. 15.00: «A1 Jolson«.
Larry Parks. Ev. Heg«. ... Fenice. 15.30: «Pasje življenje«.
Aldo Fabrizi.	„	,	_
Filodrammatico. 16.00: «Dol z jim možem«, J. Garfield.
s
Alabarda. 16.00:	«Bikoborka».
Ester VVilliams.	.	,,
Armonia. 15.15:	«Moje telo
ogreje«, J. Russel.
Garibaldi. 15.30: ((Državna skn’ nost«, Douglas Fairbanks. , Ideale 15.30: «Dve siroti«, T0“ Impero. 15.15:	«Mornar	Haus*
Maria Montez.	Ei
Italia. 16.00: »Takšne so žene«, “
Kimf^b morju. 16.00: «Za ohe
na morju«, sovjetski fum. . Savona. 15.00:	«Smrtm dvobOP'
VValter Pidgeon.	_
Viale. 15.00: «Mavričnl otok«, v Lamour.
Vittorio Veneto, 15.30: »Dobrodošli prečastiti«, Aldo Fabrizi. a
Adua. 16.00: ((Prepovedane sani®*.‘ Azzurro. 16.00: ((Izdajalec«, Vietor Mac Laglen.	^r0.
Beivedere. 16.00: »V senci me11 pole«, Lloyd Gregor.
Marconi. 15.30: ((Tragičen Massimo. 16.00: «Izziv v B*1 mori«, VVallace Beery. -d Novo cine. 16.00:	«Ne|»
močvirjem«,	vran'
Odeon. 16.00: »Pavel In rT čiška«.	trop-
Vittoria. 16.00: »Tragedija irv skih krajev«.	rarrol1’1'
Venezia. «Druga gospa ^ htnU«! Sv. Vid. 16.00: «Zaseda na u T. Povver.	»oorh1'
Radio. 15.30: «Karavana kov«.
TRŽAŠKA BORZA ^
Zlati šterling 8350, šteriing 1730, dolar <^ rSici grafski dolar "05> s‘ 178, frank 163, francoski trarm avstrijski šiling 23 - 23.2 .
Vabila za koncert G}3^f' ne Matice lahko dvigne«
pri Adria-Express, Ul. Fabio
Severo 5 b, tel. 29-243.
nnRlA-EXPRESS
AD zrniovar.ua v Slove-prireja zrn
nijT na_____________
Bledu, Bohinju, Planici, Pokljuki, in Jezerskem
Zimovanje traja najmanj tri dni. Pojasnila in prijave pri Adria-Express, Ul. Fabio Severo 5 b, tel. 29243.
ADE X - iz teti
31. decembra in 1. januarja bodo izleti v
DimniRMiiii II.. HISiRICO R A 7. I m in 1MII.0
Prijav,, sprejema do 16. decembra t. 1. potovalni urad Adria-Express, Ul. F. Sevom 5 b. telefon 29-243.
I
15. decembra 1950
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico 1\1L nadsU - 2 elefon 11-32
Čudno postopanje policije v Prosnidu
Citatalji so verjetno že obveščeni o dogodkih v Prosnidu, kjer je prebivalstvo protestiralo zaradi nerazumevanja občinske uprave, ki noče ugoditi zahtevi, naj ne zgradijo vodovodnega odcepka toliko časa, dokler ne bodo celotnega vodovoda okrepili. Vmes je posegel tudi organ javne varnosti ter vaščana Černetiča aretiral. Prebivalstvo je odšlo h kvestorju in posredovalo, naj Černetiča izpustijo. Kvestor je priznal, da imajo prav jn Černetiča so izpustili.
Cez nekaj dni so prišli v vas orožniki in policija. Verjetno je njihov prihod izzvala intervencija DFS pri kvestorju. Prinesli so s seboj «Messa-g'gero Veneto« in «11 Gazzettino«, ki sta o dogodkih v Prosnidu popolnoma napačno poročala. Dejali so, zakaj so vest sporočili slovenskim listom, ko pa sta vendar kar dva lista, ki bi imela edina pravico zastopati njihove interese.	i
Namen prihoda v vas: je zelo prozoren. S tem °o hoteli v ljiidstvo vcepiti strah pred njihovim ravnanjem, kar bi povzročilo, da .bi odstopiti svojih zahtev. S takimi naOTfti oblasti ne 'bodo dosegle svojega
Izšlo je Izvestje državnih srednjih šol
s slovenskim učnim jezikom v Gorici
Izšlo je ((lzvesije državnih srednjih šol» s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Nanaša se na leta, pričenši s prvim šolskim letom, po osvoboditvi. V poročilu je na uvodnem mestu kratka zgodovina slovenskih srednjih šol v Gorici, sledi statistika slovenskih srednjih šol po osvoboditvi določila, ki urejajo šolsko življenje, izpiti, izpitne takse in oprostitve, knjižnica, šolsko življenje in literarni spis:	«GIosa	ob prvi
slov. maturi v Gorici leta 1946.»
Publikacija je na prodaj v tajništvu klasične gimnazije v Ul. Croce 3. — Stane 150 lir.
Samo še jutri
vpisovanje za smučarski tečaj
Slovensko planinsko društvo v Gorici opozarja vse one, ki se nameravajo udeležiti smučarskega tečaja, ki bo od 27. t. m. do 5. januarja 1951 na Ukvanski planini, da je jutri 16. t. m. zadnji dan vpisovanja.
Prijave sprejema urar Darko Šuligoj na Travniku. Ker bo SPD sprejelo le omejeno število tečajnikov, najbolj zainteresiranim priporočamo, da se še danes prijavijo. Prednost imajo člani SPD in njihovi sinovi ter mladina na splošno. Desetdnevna oskrba stane za člane 5000 in za nečlane 5500 lir. Vožnjo na planino irj nazaj pa bodo morali udeleženci še posebej poravnati.
namena Izhod iz položaja je samo eden: da priznajo Benečanom njihove pravice v vsakem pogledu.
0 slovenskih napisih
V Gorici in po okoliških. mseh so po osvoboditvi vsi lastniki gostiln, trgovin in drugih lokalov imeli slovenske napise. Kasneje so jih prepleskali in še danes niti v Gorici niti po vaseh Po večini ne srečamo slovenskih napisov. Zato se dogaja, da ljudje sploh ne vedo, da je v lokalu trgovina ali gostilna.
Mnenja smo, da trgovci vztrajajo pri takem stanju iz določenih — oportunističnih namenov, ki niso vredni pohvale. Nasprotno! Treba je pobiti predsodke in neutemeljene misli in pokazati, kaj smo. Z izstavitvijo slovenskih napisov ne moremo nič izgubiti — lahko samo pridobimo.
Z®kai.,ak0,izprasevani8? Načrt dela v delovnih centrih
S-dndrežu pr. ima vso družino, in sicer dve hčerki, sina in moža v Jugoslaviji. Pred dnevi jo je obiskal sin. Iz Jugoslavije je prišej z rednim potnim listom. Po si. novem odhodu so se pri njej zglasili orožniki in jo pričeli izpraševati, preko katerega bloka je sin prišel v Italijo, koliko dni se je doma mudil itd.
Ce so že bili toliko radovedni, zakaj se niso raje zglasili na bloku pri Gorici, saj jih ni toliko. da bj jih ne mogli v najkrajšem času obiti. Tam bi lahko vprašali po njenem sinu in bi lahko izvedeli tudi številko potnega lista ter za dan, kdaj je bij izdan.
Se celo pa so bile neumestne njihove besede, češ naj gre tudi sama v Jugoslavijo, ker ima itak vso družino tam. Organi javne varnosti nimajo prav nobene pravice, da podijo iz države ljudi, j;; so tuika.j pristojni in imajo poleg vsega italijansko državljanstvo. Fašizem je pošiljal ljudi, ki mu niso bili zaželeni. v izgnanstvo v druge države. Danes pa smo že precej daleč od tistih časov in zmaga zaveznikov nad njim bi morata končno pokopati staro prakso.
Osrednja komisija pr; Uradu za delo je sporočila vest, da bodo pričeli z deli v delovnih centrih in s pogozdovanjem. Kot je znano, je v naši pokrajini 15 takih cemtrcv:	12	je	delovnih
(kjer se bodo delavc; usposabljal; tudi za druge poklice), v treh pa bodo pogozdovali. Pri poslednjih treh bo zaposlenih 930 učencev.
Pogozdovanje bo v Gorici in ostalih krajih v pokrajini tako razdeljeno; pogozdili bodo bregove Soče pri Gorici in Turjaku, v Gradežu pa Rotl.o.
Delovni centri bodo sledeči:
V GORICI bodo očistili potok Koren, uredili ceste na Rojcah in v Standrežu ter one pri So-vodnjah. V Tržiču bodo uredili občinske ceste, pripravili prostor 2a zgraditev novega pokopališča in osnovne šole v Rimski ulici in zgradili nove ceste v zgornjem delu mesta.
V GRADE2U bodo popravili občinske ceste in prekrili z zemljo nerodovitni predel.
V KRMINU bodo prav tako popravili občinske ceste in ka-
nale v Krmioti in Moši; zadnje bodo tudi osnažili.
V GRADIŠKI bodo razširili in izročili prometu tri nove ceste. ki jih določa krajevni regu. lucijski načrt.-.
Ostala dela bodo tudi v Za-graju, Mariami in Doberdobu.
Pričetek del v delovnih centrih bo v dlrugi polovici decembra.
Nocoj seja
občinskega upravnega odbora
! Nocoj ob 18 se bo v beli dvorani goriškega županstva sestal občinski upravni odbor k svoji redni tedenski seji, kateri bo predsedoval župan dr. Berr.ardis.
Prva točka dnevnega reda te seje predvideva poročilo župana, nadalje bodo sejali « okrepitvi mestne razsvetljave, popravilu meteorološke postajice v Ljudskem vrtu, popravilu javnih tehtnic v Ločniku in Standrežu, poravnavi stroškov za vzdrževanje mladoletnikov v otroškem vrtcu Jožefa, o pogodbi z lekarnami in parfumerijami, za obročno plačevanje potrošniškega davka za leto 1950, poravnavi raznih stro-o naročnini za razne publikacije. Pri zadnji točki bodo odborniki razpravljali še o slučajnostih.
brivnic
za božične praznike
Zveza brivcev je za prihodnje božične praznike ir.' novo leto določila, da bodo dne 24. ! škov ter t. m. vsi moški in ženski lokali poslovali 0d 8 do 13, v ponedeljek 25. t. m. bodo ves dan zaprti, v torek 26. pa bode odprti od' 8 do 13. V nedeljo za sv. Silvester bodo poslovali od 8 do 13, kor tudi naslednji dan 1 r.uarja pa bodo zaprti.	|	proučili	številna	vprašanja	red-
| Pretekli torek se je zopet se-| stalo k svoji redni tedenski pokrajinsko odposlanstvo.
ne uprave, je predsedoval predsednik odv. Culot.
Med najvažnejša vprašanja, o katerih so na tej seji razpravljali, spada postopek, po katerem naj bi pokrajinska uprava za leto 1950 povišala državni prispevek, ker je dosedanji nezadosten. Nato so o-dobrili neko denarno vsoto za popravilo zavoda za gluhoneme in poslopja, ki sta last pokrajine v Ul. D. d’Aosta 55, dalje vsoto zo popravilo orožniške vojašnice v Gorici, Ul. Mazzini in glavne orožniške postaje v Tržiču. Pred zaključkom je odposlanstvo odobrilo še vsoto 1 milijona 826 tisoč lir za razne dobave zavodom, ki spadajo pod pokrajinsko upravo.
IZ SVOBODNE GORIŠKE
II januariu 1951 Ho začela u KoMu
obratovati tovarna igel   —
V emi izmed vojašnic, ki so i zneje Pa bodo tam lahko izde-jih italijanski imperialisti zgra- lovali tudi okovje za P«hutyo dili za koncentracijo vojaštva, in še vrsto arugih kovinskih
= BINO =
VITTORIA, 17: «Dvanajst je, ki ga kličejo očka«.
popoldne ka-
ja- , Seji, na kateri so odposlanci
Crain in K. Weeb.
VERDI, 17: «Beli tiger», C. Tapley.
CENTRALE, 17: «Branik na Severu«, A. Nazzari. MODERNO, 17: ((Ciganska ljubezen«, M. Dietrich.
EDEN, 17:	«Prikazen smrti«,
M. Berti.
da v ugodnem trenutku napadejo Jugoslavijo, kakor so to tudi storil; leta 1941, se danes razlega pesem kladiva, zidarske žlice in žage. Te prostore sedaj urejajo. Do 26. decembra bodo adaptacijska dela končana, potem bodo montirali stroje. Od potrebnih strojev jih je polovica že na mestu, ostale pa bodo dobavili še ta mesec iz Italije. Ze y začetku januarja bo na mestu nekdanje kasarne stala tovarna igel, ki bo že začela s proizvodnjo.
Tovarna igel v Kobaridu bo edina te vrste v Jugoslaviji. Proizvajala bo vse vrste igel za ročno šivanje im. za vse vrste raznih šivalnih krojaških in čevljarskih strojev. Njena proizvodnja bo 'tako velika, da bo popolnoma zadoščala za vse Potrebe po iglah. Ob dobro organiziran; proizvodnji in potnem izkoriščanju strojev bodo igle lahko celo izvažali. Zaradi mehaniziranega sistema proizvodnje bo potrebno zelo majhno število delavcev. Tovarna bo proizvajala tud; razne vrste bucik, zaponk itd. Prav tako bo dalo te stroje izkoristiti za izdelavo jedilnega pribora. Po-
izdelkov.
Pregled zaklanih prašičev
Goriško županstvo sporoča vsem kmetovalcem, ki nameravajo klati prašiče na domu, da bodo morali vsaj 24 ur pred klanjem zaprositi za dovoljenje občinskega živinozdravrdka Ul. D. d’Aosta 107. Zaklane prašiče bo živinozdravnik pregledal na domu posameznikov, ki pa bodo smeli klati samo v dneh, določenih za živino-zdravniški pregled in sicer:
V mestu bo živinozdravnik pregledoval zaklane prašiče vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto od 11 do 14; v Pev-mi — tudi za Oslavje in SL Maver vsak torek in petek od 10 do 12; v Standrežu vsak torek in petek od 12 do 14; v Ločniku in Podgori vsak ponedeljek in četrtek od 10 do 12.
Za domačije, ki so izven o-menjerih vasi in so težko dostopne, je živinozdravnik odredil, da bodo lahko prinesli k pregledu s.amo nekaj drobovja in to v kraj in ob času, ki ga bo določil živinozdravnik.
Poleg delovno-pravnih predpisov je potrebna tudi delovna disciplina
V torek dne 12. decembra tl. }» imela sindikalna podružnica mestnega gradbenega podjetja v Kopru množični sestanek, na katerega so povabili tudi zastopnike Zavoda za socialno zavarovanje, da delavstvu pojasnijo nekatera vprašanja iz socialnega zavarovanja. Tega sestanka sta se udeležila upravnik in načelnik bolniškega oddelka Zavoda za socialno zavarovanje.
Pred razgovorom o socialnem zavarovanju je bilo obravnavano vprašanje bližnjega kongresa Enotnih razrednih sindikatov v Trstu, kjer so bili zbrani tovariši, ki bodo zastopali delavce te podružnice na omenjenem kongresu.
Po diskusiji, ki se je glede gornjega vprašanja razvila, je podal upravnik Zavoda za socialno zavarovanje referat o razvoju socialnega zavarovanja pri nas in v državah tako vzhodnega kot zapadnega bloka. Iz tega referata’ posnemamo naslednje značilne misli:
Socialno zavarovanje v jugoslovanski coni STO je naprednejše od onega v coni A, a še ni doseglo tiste popolnosti, kakršna obstaja v FLRJ. Hra-narine znašajo na primer 2-3 zavarovančega zaslužka, medtem ko jehranarina v FLRJ ena-
ka plači. Enako je tudi z nekaterimi drugam; dajatvami izven socialnega zavarovanja. Ce hočemo posnemati FLRJ pri u-veljanju in izvajanju delovno pravnih predpisov, moramo vpeljati tudi tisto delovno disciplino, tisti delovni polet in osebno odgovornost, ki obstaja v tisti socialistični državi.
Socialno zavarovanje je v službi delavskega razreda. On si je s stoletnimi borbami priboril te pravice, ter ima zato vso pravico, da nadzira nad njegovim poslovanjem. Sindikati i-majo vso možnost, da v podjetjih sodelujejo pri obravnavanju vprašanj socialnega zavarovanja ter da v oblastvenih organih sprejemajo take predpise, ki najbolj odgovarjajo dejanskim interesom delavstva.
Po referatu je nastala živahna debata, kjer se je obravnavalo konkretne primere delovnega kolektiva. Od strani Članov sindikata so^rišli tudi nekateri koristni predlogi za izboljšanje poslovanja socialnega zavarovanja v splošnem.
Ta sestanek je pokazal potrebo, da se podobni sestanki skličejo tudi po ostalih delovnih kolektivih ter se tako na mestu rešijo vsi morebitni nejasni primeri.
B. B.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA OLO V KOPRV
v umili Im dimen oni vrtec
NoV način knjižnice V
podeljevanja štipendij » Zavarovanje Segetu = Imenovanje članov razsodišč
Izvršilni odbor Istrskega o-krožnega LO je imel dne 13. decembra sejo, na kateri je sprejel sklep, da bo otvor-jen otroški vrtec v Koštaboni, čimprej pa bo začel delovati tečaj, za otroške vrtnarice v Portorožu. Nadalje so sklenili, da se spremeni dosedanji način podeljevanja štipendij-ustanov za dijake srednjih in visokih šol v Jugoslaviji in dijake visokih šol v Italiji in v Trstu. Določili so tudi povišanje honorarjev nadurnega dela učiteljev in profesorjev in sicer na 80, 100 odnosno 120 din. Osnovani bodo tudi sveti za šolstvo v koprskem in bujskem okraju ter okrožni svet za šolstvo.
Važen sklep okrožnega izvršilnega odbora je tudi ta, da bo
ljudska oblast podvzela mere za zavarovanje knjižnice v Segetu, če ne drugače s prenosom v zbirni center v Portorožu. Nadzorovali in pregledal; bodo tudi knjižnico y Kopru in Piranu. V kratkem Pa bo izdana odločba s katero bodo spadale vse knjižnice pod upravo in nadzorstvo poverjeništva za prosveto pri Istrskem okrožnem LO.
Urejeno bo tudi vprašanje obstoja Dijaške' Matice v smislu predloga, ki ga bo sestavil poverjenik za Prosvete in sprejete bodo odločbe o delavskih knjižicah, ter odredba o ustanovitvi in prekinitv; delovnih pogodb.
V kratkem bo imenovanih 11
Kaj bomo še pripravili naimiafšim za novoletno ielko poleg darov
Izgnan vročekrven sejmar
Včeraj je policija izpustila iz zapora 26-letnega Antona Mas-sa iz Castelmara. Kakor smo že poročali, se je Massa 8. t. m. na Trgu Battisti, predno je s svojim vrtiljakom zapustil Gorico, sprl s sejmarjem Emilom Margonom in ga v pretepu ranil z nožem v desno lice. Masso je kvestura, potem ko ga je zaradi tega prijavila sodnim oblastem, odposlala z izgonskim listom v njegov rojstni kraj.
* * *
GORIŠKEMU ZUPANU so Včeraj destilerije Comar poslale z voščili za božične praznike vsoto pol milijona lir s Prošnjo, da jih občina za božič razdeli med najpotrebnejše. 2upan se je tvrdki zahvalil in ji želel najboljših uspe-
Kaj je otrokova duša vemo najbolj mi sami, ko nas je v mladosti čas, v katerem smo živeli, oropal vseh otroških doživljanj in lepot. Življenje se nam je pričelo odpirati prav takrat, ko se je plaz prve svetovne vojne valil čez našo zemljo. Namesto z lepotami narave, hišnega in gozdnega življenja, toplih zapečkov z, babico in njenimi pravljicami v zdiču, so se naše otroške duše polnile s trdimi in groznimi prizori vojne, razdejanja, požarov in smrti. Za nas ni bilo tiste preprosto lepe in sanjave otroške dobe in otroškega sveta, ki počasi prehaja v doraščajoči dobi v delovno življenje, ki skupnosti prinaša nove ljudi in novih sil za življenjsko borbo. Napačna vzgoja doma in še od strani cerkve je vplivala, da smo doraščali v nekakih motnih predstavah o življenju in ved-nem strahu pred nečem neznanim, ki nas bo zdaj, zdaj udarilo, zato ker smo hudobni.
Mislim, da ni potreba po-
udarjati, da smo prav mi, ki smq doživeli in preživeli tisto dobo, dolžni našim najmlajšim, da jim pripravimo nekaj tistega veselja ob novoletni jelki, ki ga sami nismo imeli in smo bili tako trdo oropani vseh doživljajev otroške dobe. Ce so nas pitali z razno tujo navlako — hudiči, «parkeljni», Miklavžem in podobno — da bi tudi s tem vplivali na našo miselnost in voljo, bomo mi nudili otrokom nekaj, kar bo v njihovih dušah zapustilo lepe in prijetne spomine.
Bodimo po naših izkušnjah otrokom tisti, ki bodo pripravili vsem radovednim in iskrečim otroškim očem polno tistega, kar težko pričakujejo.
Prav je, da pripravljamo razne darove, ki bodo zadovoljili vse maKSke. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da si mlade otroške duše želijo tudi notranjega razvedrila in veselja, T<> pa je morda še bolj važno kot tisti zavoj s slaščicami in igračami. Sami smo lahko opazovali otroke ob lanski novo-
letni jelki, kako so vsi začudeni strmeli v tisto okrašeno jelko sredi trga in v hišico izza katere je prišel medved m škrati. Stiskali so v rokah zavoje z darili, toda njihove mlade duše so morda še bolj uživale prizor Dedka Mraza, medveda in škrateljčkov. To je bilo nekaj kar je lahko res, in so o tem tudi že videli podobe v raznih slikanicah.
To pa še ni vse, kar lahko pripravimo za naše najmlajše. V njihovih dušah je polno zahtev in prošenj. Al: jim bomo tudj na te ugodili? Prav gotovo, saj bom0 tako skupno z njimi uživali veselje novoletne jelke.
Ni je vasi, ki ne bi nfbgla za to priložnost pripraviti tudi krajše otroške prireditve. Mladinska knjiga, Ciciban in Pionir nudijo dovolj primernega gradiva za to. Vaška prosvetna društva naj bi skupno z učiteljstvom in mladinsko organizacijo takoj sestavila primeren spored in ga do dneva otroškega praznika dobro na-
študirala. Ne bomo tu govorili o naših mestih, kjer je delo za predstave zelo olajšano.. Ce vzamemo samo
Imamo lutkovni oder, ki bi prav tako prišel v poštev. Ne smemo pozabiti na naše akrobate, ki bi lahko izpopolnili pestrost sporedov. prav tako bi bilo izvedljivo pripovedovanje pravljic z nastopanjem ko-stumiranih cweb. Tem bi se lahko pridružili še razni humoristi, ki bi stresali šale in uganjali burke. Vse to naj bi dopolnjevale godbe, ki bi poživljale vse take prizore. Se polno je možnosti, k; jih l_hko izkoristijo tisti, ki jim je poverjena naloga organiziranja novoletne jelke. Tako bi lahko napravili ugankarski kotiček, ki naj bi nikjer ne izostal? Organizatorjem je na razpolago polno tekstov ugank kot Zupančiča, Albrehtove, Stritarja in še druge zbirke ugank.
Organizatorski čut in razumevanje otroških duš, bo vsem tistim, ki pripravljajo novoletno jelko olajšal njihove naloge. Prav gotovo bodo storili vse, da bodo vsi otroci vseh treh narodnosti v našem okrožju na dan njihovega praznika vriskalj od veselja, ko bodo ugotavljali kak0 se danes skrbi zanje.
članov Okrožne arbitraže iz o-kraja Koper in 5 članov iz o-kraja Buje. Na predlog javnega tožilca za Istrsko okrožje je bila razveljavljena odločba okrajnega ljudskega odbora BUJE, s katero je razveljavil zakupno pogodbo za zemljišče BILO-SLAVA Antona iz Poropatov in izročil ±o zemljišče v upravo in obdelavo kmečki delovni zadrugi v Poropatih. Predlog krajevnega ljudskega odbora v Portorožu, da se preimenuje v mestni ljudski odbor je bil na seji zavrnjen.
Končno je okrožni izvršilni odbor sprejel še sklep, da bodo proučili vprašanje ustanovitve sklada za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva po zadružnem svetu in sklep o organizacij in nalogah sklada.
Razpis enoletne šole
za bolničarke v Izoli
Poverjeništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega LO razpisuje 20 mest za gojenke, ki se žele usposobit; za poklic bolniške sestre v Enoletni šoli za bolniške sestre v Izoli. Pogoji za sprejem so:
1. Lastnoročno pisana prošnja za sprejem v šolo z osebnimi podatki.
2. Rojstni list.
3. Spričevalo o uspešno dovršeni osnovni šoli.
4. Spričevalo o dobrem vedenju izdano po organu ljudske oblasti ali kake množične organizacije.
5. Zdravniško spričevalo.
Pouk v Enoletnj šoli za bolniške sestre traja eno leto v internatu šole v Izoli. Moški gojenci obiskujejo lahko pouk kot zunanji poslušalci. Za gojenke v internatu sta pouk in oskrba brezplačna.
Prošnje je nasloviti na upravo Enoletne šole za bolniške sestre v Izoli.
IOLO, poverjeništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo.
Manšan
Večerni lečai za nepismene
4 tovariši, ki so začutili, da jim je znanje danes nič manj potrebno kot kruh, se zelo redno udeležujejo dvakrat tedensko tečaja za nepismene. Od teh 4 tovarišev je posebno priden RUDOLF BONIN, ki pride vedno prvi. Ne zaostajajo niti ostali trije, IVAN FURLANIC, BONI EMIL in RUDOLF. Ker je učiteljica zelo obložena z drugim delom, ji pri tem učenju pomaga tovariš ROMAN GONJAČ.
Dobro napredujg tudi drugi tečaj za splošno, izobrazbo, katerega obiskuje 15 .mladincev. Prav tako je mladma ZeI0 delovna tudi na kulturnem področju. Sedaj se uči igre: «Janez, kam odhajaš«. Ko se bodo igre naučili, bodo najprej nastopili doma, nato pa šli tudi na gostovanje v Šmarje, Korte in druge vasi.
Radovedn; smo, kako dela mladina po drugih vaseh?
Čigava je bolnica v Valdoltri
Bilo je lepega dne, ko se po dolgem deževju iznenada napravi lep sončni dan in ko vidiš le v daljavi kako skupino oblakov. Julijske Alpe Pa se blestijo v sončnem svitu, ki mu manjka običajni sijaj in toplota.
Ladja, ki vozi iz Kopra v Trst je mirno rezala kot zrcalo čisto in mirno morsko gladino. Od miljskih hribov je vel lahen, hladen vetrič m skupina nas, stoječa na palubi, je opazovala naravo ter se raz-govarjala o tem in onem.
Nenadoma vpade neka žena v razgovor in omeni bolnišnico za kostno jetiko v Valdoltri in kako' jo zahtevajo Italijani nazaj, Češ da je njihova in da se naša dosedanja uprava zanjo ne zanima. Padle so razne o-pazke na ta račun ali nobeden ni vedel nič točnega o tej zadevi kot samo to, da so se reakcionarni listi o tem predmetu razpisali na dolgo in široko.
Zdravniške ordinacije v otroških posvetovalnicah in krajevnih ambulantah
Poverjeništvo za socialno skrbstvo opozarja starše v koprskem okraju, naj se posluž ujejo spodaj imenovanib otroških posvetovalnic, kjer so vsi otroci do 12. leta lahko deležni brezplačnega zdravniškega pregleda. Ljudska oblast želi, naj bi ne bilo otroka pri nas, ki ga ne bi zdravnik točno preiskal, ugotovil morebitno kal bolezni, ga imel v evidenci in tudi zdravil.
Prav tako opozarjamo na spodaj navedene krajevne ambulante, ki se jih lahko poslužujejo vsi zavarovanci, njihovi svojci in ubogi.
Otroške posvetovalnice poslujejo: KOPER: Vsak četrtek od 15 do 17 v ambulanti bolnišnice. PIRAN; Vsak torek in vsak petek od 10 do 11 v bivši ambulanti dr. Cuzme.
IZOLA : Vsak četrtek od 11 do 12 v domu za onemogle. SECJOLE: Vsak ponedeljek od 11 do 12 v bivši gostilni Bartole. MAREZIGE ; Vsako prvo in tr etjo sredo v mesecu od 14 do
15 v osnovni šoli.*
DEKANI: Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15 do IS na sedežu KLO.
SV. PETER: Vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 14 do 15 v osnovni šoli.
ŠMARJE: Vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 15 do
16 v zadružnem domu.
Ordinacije v krajevnih ambulantah: DEKANI; Vsak torek od 15. do 16. ure.
OSP: Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15. do 16. ure. MAREZIGE : Vsak četrtek od 15. do 16. ure.
ŠMARJE: Vsak petek od 15. do 16. ure.
Le nekdo iz družbe se je vsemu temu pomembno smehljal, kar je postalo sumljivo, da ta mož ve nekaj več kot vsi ostali. Silili smo vanj in povedal nam je sledeče:
Res je, da je bila ta bolnišnica last italijanskega Rdečega križa, ki jo je kupil od neke dobrodelne ustanove v Trstu že nekaj let pred vojno in to pod pogojem, da bo moral vedno sprejemati y bolnišnico določeno število bolnikov iz Trsta. Po mirovni pogodbi pa postane ta bolnišnica last Rdečega križs STO. Zanjo se naenkrat poteguje Delegacija italijanskega Rdečega križa, kar ni nič drugega kot italijanski Rdeči križ, ki pa j{ po mirovni pogodbi izgubil vse pravice do bolnišnice.
Edini pravni naslednik je po mirovni pogodbi z Italijo Rdeč; križ STO. ki bo bolnišnico pre. vzel in se bo tudi držal pogodbe o prejemanju tržaških bolnikov na zdravljenje. Sedaj se bolnišnica popravlja in preureja in ko bo urejena, bo za- ■ čela vršiti svojo funkcijo.
Cisto umljivo je, da reakcionarji v svojem besu proti ljudr ski oblasti zahtevajo bolnišnico zase. Čudilo bi nas, ko bj oni drugače postopali. Toda v mirovni pogodbi je jasno razvidno komu bolnišnica pripada, kajti vse italijanske državne in javne ustanove odnosno njih premoženje na ozemlju STO postane državna last STO in od 15. sept. 1947, ko je stopila mirovna pogodba v veljavo, je tuda bolnišnica last Rdečega križa STO.
Vsi smo bili s tem zadovoljni, le ona žena, ki je začela pogovor o tem, je namrdnila nos in se oddaljila od naše skupine. Bilo je jasno, da je bila ona od tolikih provokatorjev, ki širijo med nevedno ljudstvo parole CLN, toda to pot ji je spodletelo.
Ker me je zadeva zanimala sem se ob povratku v Koper pozanimal o tej zadevi in sein na pristojnem mestu zvedel, da odgovarja resnici.
Toliko na znanje bralcem, da ne bodo nasedali lažnim agitatorjem.
IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA
Tov. Annamarija Babič iz 2 uš terne št. 59 je pred dnevi Izgubila osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno.
lov pri nadaljnjem delu.
  ......,.......................................................................................................................         min...m......................................................................................................
«Ali hodiš še kvartat?« je vprašal vojni kurat-«S kartami sem vse zapravil; zadnjič sva igrala s tistim plešastim polkovnikom makao, pa sem vse izgubil. Toda vem
BBADAČ
PMEVKDKI, pkO*1. »B. F ** A, * v * X -V ILII8TBIBAL »k. bobbbt HLAVATV
dfiUe&i 4v-eiM
29.
«V1 mi začenjate ugajati«, je dejal kurat to z°Pet sedel na mizo. «H kateremu regimentu spadate?« Začel je kolcati.
«Pokorno javljam, gospod feldkurat, da spadam to ne spadam k 91 regimentu, da sploh ne vem, kako je pravzaprav z
menoj!«	..	.	,
«Pa zakaj sedite?« Je vprašal kurat, ne da bi prenehal
kolcati.	.	.
Iz kapele so doneli zvoki harmonija, ki je zastopal orgle Organist neki učitelj, ki je bil zaprt zaradi dezertacije, je Javkal v’ najbolj žalostnih cerkvenih melodijah. S kolcanjem Vojnega kurata so se ti zvoki zlivali v novo dursko skalo.
«Pokorno javljam, gospod feldkurat, da res ne vem, zakaj sedim in da se ne pritožujem, ker sedim. Jaz imam samo smolo. Zmerom mislim vse dobro, na konec pa se mi to vselej prevrže v najslabše kakor temule mučeniku na sliki.«
Vojni kurat se je ozrl na sliko, se nasmehnil in rekel:
«Vl ste mi zares všeč. vprašati moram glede vas gospoda »Vditorja in dalje se z vami ne bom zabaval. Da bi že imel
tole mašo z glave! Kehrt euch! Abtreten!«
Ko se je Svejk vrnil v skupino spodnjih hlač pod prižnico, je odgovoril na vprašanja, kaj mii je hotel v zakristiji kurat, zelo suho in jedrnato:
«Pijan je «
To, kar je pri maši napolnjevalo duše vseh, ki so opazovali obrede vojnega kurata, ni bila pobožnost pravih katoličanov. Bilo je takšno občutje kakor v gledališču, ko ne poznamo vsebine igre, dejanje se zapleta, mi pa željno čakamo, kako se bo vse razvilo.
Rdečelasi ministrant, dezerter iz cerkovniških krogov, spe cialist v drobnih tatvinah pri 28. polku, je bil hkrati ministrant in sufler vojnega kurata, ki je lahkomiselno premetaval cele stavke.
«Ta se ga je pa danes pošteno nalezel«, so zadovoljno to veselo govorili pred oltarjem- «Gotovo se je napil kje pri deklinah.«
In že je menda tretjič pel vojni kurat pri oltarju: «Ite. missa est!«
Potem je kurat Se enkrat pogledal v kelih, ali ni morda
v njem ostala še kapljica vina, ter se obrnil k poslušalcem:
«Tako, lumpje, zdaj greste že lahko domov, je že konec Opazil sem, da ne kažete prave pobožnosti, kakršno bi morali, če ste v cerkvi. Vpričo najvišjega boga se ne sramujete na glas smejati se. kašljati, se hihitati, drsati z nogami in celo pred menoj, ki tu zastopam Devico Marijo, Kristusa in Boga očeta
vi budala. Ce se bo to prihodnjič ponavljalo, bom z vami obračunal, kakor zaslužite, in da boste vedeli: ni samo en pekel o katerem sem vam predzadnjič pridigal, ampak je tudi pekel
na zemlji, in če bi se vi mogli rešiti pred prvim, pred temle se ne boste. Abtreten!«
Kurat je odšel v zakristijo, se preoblekel, si dal naliti v kanglico močnega vina, ga izpil ter s pomočjo rdečelasega mi-nistranta sedel na svojega konja, ki je bil privezan na dvorišču; potem pa se je spomnil na Svejka, zlezel zopet s konja to šel v pisarno k avditorju Bernisu.
Preiskovalni avditor Bernis je bil družaben mož, prijeten plesalec in razuzdanec, ki se je tukaj strašno dolgočasil in pisal nemške pesmi v spominske knjige. Bil je najvažnejši sestavni del celega aparata vojaškega sodišča, ker je imel tako velikanske kupe zaostankov in zmešanih aktov, da je zbujal rešpekt vsega vojaškega sodišča na Hradčanih. Izgubljal je obto-žilni material in si je moral izmišljati novega. Zamenjaval Je imena, zgubljal niti k obtožbi in sukal nove, kakor mu je prišlo na misel. Sodil je dezerterje zaradi tatvine to tatove zaradi dezertacije. Izmišljal si je žalitve Veličanstva to prisodil izmišljene inkriminirane izjave vselej nekomu, čigar obtožba ali ovadba se je zgubila v zmedi uradnih spisov.
«Servus». je rekel vojni kurat in mu podajal roko, «kako se ti godi?«
«Nič kaj dobro«, je odgovoril preiskovalni avditor Bernis. oremetali so mi material In napravili tako zmedo, da se Se ludič ne more v tem spoznati. Včeraj sem poslal navzgor že obdelan material o nekem lopovu zaradi upora, pa so mi to vrnili, češ da v tem primeru ne gre za upor, temveč za tatvino konserve- Pa Se drugo številko sem dal na spis, toda kako so »a to prišli, bog ve.»
Avditor je pljunil
za neko žabo. Kaj pa ti počneš, sveti oče?«
«Potrebujem burša«, je odgovoril vojni kurat cnazadnje sem imel nekega starega knjigovodjo brez akademske izobrazbe, ampak osla prve vrste. Kar naprej je javkal in molil da bi gabog varoval, zato sem ga poslal z marsbataljonom na ironto. Pravijo, da so ta bataljon docela razsekali. Potem so mi poslali nekoga, ki ni nič drugega delal, kakor sedel v go-stilni ter pil na moj račun. Drugače je bil se znosen človek, toda potile so se mu noge- Pa sem ga tudi poslal z maršbata-ljonom. Danes sem pri pridigi našel nekega navihanca, ki se mi je za špas razjokal. Takšnega človeka bi potreboval. Piše se Svejk ta sedi na «šestnajstici». Rad bi vedel, zakaj so ga zaprli to ali bi se dal dobiti od tod »
Avditor je iskal po predalih spise, tičoče se Svejka, pa kakor vedno ni mogel nič najti.
«To bo imel stotnik Linhart«, je dejal po dolgem iskanju. «vrag vedi, kam se pri meni vsi spisi zgubljajo. Bržkone sem jih poslal Linhartu. Takoj bom telefoniral — — — Halo, tu nadporočnik avditor Bernis, gospod stotnik. Prosim, ali' nimate tam spisov, ki se tičejo nekega Svejka... Da mora biti Svejk pri meni? To se čudim... Da sem to od vas prevzemal? Res se čudim... Sedi na Sestnajstici... Vem, gospod stotnik, da imam šestnajstico jaz, Ampak mislil sem, da se spisi o Svejku nekje pri vas valjajo... Da si prepovedujete, da bi tako z vami govoril? Da se pri vas nič ne valja?,.. Halo, halo...«
(Nadaljevanje sledit,
-
Hit*,
	
$TOt
VftATA
KRIŽEVA POT KOREJSKE ZEMLJE
UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CH1. St. 6. III. nad. — Telelon štev. 13-808 Id 94-638. — PoStnl predal 502. — UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vISIne v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak min širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Poaruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstt 301a-I, Tel. 7U.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, Četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, meseCno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din PoStnl tekoCI raCun za STO-ZVU: Zalo2nlSt-o tržaškega tiska,' Trst 11.9374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska ■ Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoCI račun pri Komunalni'banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST
BORBA TUJIH VPLIVOV
Lesno pristanišče pod Skednjem, kakršno je danes.
GOSI	O E	D AI	K § 9	r ¥ 0
l TRGOVINA•	INDUSTRIJA • PROM			
MEDNA	RODN	I LJ	^SNI	TRGr
Zaradi zanimive vsebine in posebno glede na pomembno vlogo, ki jo ima Trst kot vodilno lesno tržišče Sredozemlja, objavljamo naslednji člal nek, ki je izšel v zadnji številki strokovne revije «LES», ki izhaja v Ljubljani.
V zadnjih mesecih je bila središče pozornosti evropskega in tudi svetovnega lesnega trga pogodba, ki jo je sklenila britanska delegacija v Moskvi sovjetskim Eksportlesom za dobavo 153.000 standardov v letošnjem letu. Največjo pozornost posvečajo temu dogodku seveda skandinavski — švedski in finski — izvozniki.
Ne more biti dvoma o tem, da je do tega zaključka prišlo v znatni meri zaradi brezuspešnih pogajanj Velike Britanije s skandinavskimi, prvenstveno švedskimi izvozniki. Niso se mogli sporazumeti glede vprašanja cen. Tako je prišlo do tega, da je Švedska razprodala do konca maja pretežni del svojega letošnjega izvoznega presežka, z Veliko Britanijo pa je zaključila le približno 30.000 standardov
V naslednjih vrsticah objavljamo nadrobnosti o tej britan-sko-sovjetski pogodbi.
Od celotne zaključene količine bo vkrcano približno 25.000 standardov v Karskem morju, kakih 105.000 standardov v pristaniščih Pečova, Mešane, Arhangelsk, Onega, Sovoka, Kem, Kovda in Keret na Severnem Ledenem morju, okoli 5000 standardov v Leningradu in končno 18.000 standardov v pristaniščih v Vzhodni Nemčiji.
Po informacijah je prodano prvih 25.000 standardov po cif pogojih, in sicer 7” normalne plohe smrekove po 66 šterl., za 7" normalne smrekove deske 75 šterl, in 54 šterl. za ruski IV. razred, ki ustreza švedskemu V., vse britansko pristanišče. Za nadaljnjih 110.000 standardov, ki bodo vkrcani v Severnem Lede-em morju in Be *em. .morju ter v Leningradu veljajo fob cene: 47.10 šterl. za normalne 7” plohe in 56 šterl. za 7” deske, 43 šterl. za 7” IV. razred, vse smreka; dalje 45.10 šterl. za 7” plohe in 47.10 šterl. za 7” deske, oboje jelka. Ostalih 18.000 standardov za vkrcanje v vzhodnonemških pristaniščih je prodano po povprečni ceni za vse dimenzije 44 šterl. za normalni smrekov les in 40.5 šterl. za borov les IV. razreda, 42 šterl. za normalni jelov les m 38.15 šterl. za jelov les IV. razreda. Vse cene so neto brez skonta.
Ako hočemo primerjati te fob cene s tržnimi cenami švedskega in finskega lesa, jih moramo preračunati v cif cene britansko pristanišče.
Na podlagi veljavnih in verjetnih postavk za prevoz lesa iz pristanišč Arktičnega in Belega morja, kjer bo naloženo kakih 105.000 standardov od celotne zaključene količine, prihajamo do zaključka, da bo stal prevoz po standardu povprečno 9 šterl. Ker pa znaša prevoz Lower Gulf, Švedska, do Londona sedaj približno 5.10 šterl. do 6 šterl., tedaj ustrezajo te ruske cer.e najmanj naslednjim cenam švedskega lesa fob Lo-tver Gulf: 50.10 šterl. za 7” plohe in 46 šterl. za 7” peti razred smrekovega lesa in 48.10 šterl. za 7” normalne plohe jelovega lesa. Za 25.000 standardov iz Karskega morja bodo morali plačati Britanci znatno več kot za švedski les. Imajo Pa ta ruski les zaradi njegove kakovosti za posebne vrste.
Povprečne cene, ki jih bo Plačala Anglija za les iz Vzhodne Nemčije, so v glavnem iste kot za finski les IV. kakovosti, dasi je vzhodnonemški les v vsakem pogledu slabši od juž-nofinskega.
Pravijo, da je s sovjetskim zaključkom dosegla količina žaganega lesa, ki ga je Anglija letos kupila, 675.000 standardov, in sicer: 155.000 standardov iz Kanade in ZDA, 30.000 standardov iz Švedske, 110.000 standardov iz Finske, 130.000 standardov iz Jugoslavije, 60.000 standardov iz Francije, 40.000 standardov iz Brazilije in> ostan-nek iz SZ. Glede nadaljnjih dobaviteljev je važna Poljska, ki bo dobavila po trgovinskem sporazumu letos 75.000 standardov, dalje še Češkoslovaška, Avstrija in Romunija, od katerih pa lahko pričakuje Anglija le majhne količine. Kanada je menda že prodala ves svoj izvozni višek v ZDA, kjer se raz-
vija gradbena dejavnost v o-gromnem obsegu.
Priobčujemo po «The Timber Trades Joumala iz govora direktorja »Timber Development Association« nekaj zanimivih podatkov v zvezi s problemom preskrbe Anglije z lesom.
Velika Britanija je pred vojno krila 80% svoje potrebe po | mehkem lesu iz Kanade, SZ, Švedske in Finske. V 1. 1949 je prejela od Švedske in Finske isto toliko lesa kot pred vojno, iz SZ dve tretjini od količine kot. 1. 1939 in iz Kanade komaj polovico. Dasi je znašala proizvodnja teh štirih držav v. 1. 1949 isto toliko, kot pred vojno, vendar Britanija ni prišla do svojega predvojnega deleža. Razlogi pomanjkanja so v valutnih težavah in slabi razdelitvi.
Po vojni so splošno mislili, da so gozdovi silno opustošeni, v resnici pa je bila škoda mno. go manjša seveda z nekaterimi izjemami. Na primer v Grčiji je bila uničena ena četrtina gozdov. Nemci so izvozili iz o-kupiranih dežel med vojno kakih 25 milijonov standardov lesa Med vojno sta bili posekani v Veliki Britaniji dve tretjini gozdov, ker je tedaj krila domača proizvodnja polovico njenih potreb, medtem ko je krila pred vojno le 3% sivoje potrošnje. Od celokupne zemeljske površine Anglije je pogozdena ena četrtina, od tega odpadeta na produktivne gozdove dve tretjini, in od te količine je primerna za industrijo samo ena tretjina lesa. Ogromna nedotaknjena gozdna področja so še v SZ in v Latinski Ameriki, kjer je 40% površine pokrite z gozdovi Sovjetski gozdovi predstavljajo največje rezerve v mehkem lesu. Za izkoriščanje je potrebna delovna sila strokovno osebje in oprema.
Gozdne rezerve v Latinski Ameriki obstoje večinoma iz trdih listavcev najrazličnejših vrst. Povečanje proizvodnje ovirajo v glavnem pomanjkanje kapitala in delovne sile, nezadostna prevozna sredstva, stroji in podobno.
Med vojno je izvažala Kanada v Egipt znatne količine tega lesa, po vojni so jo pa na tem trgu spodrinili stari dobavitelji Švedska, Finska in države jugovzhodne Evrope (Jugoslavija, Romunija in Avstrija). Prevoz iz Kanade znaša 40%, iz Skandinavije 25%, iz jugovzhodne Evrope pa 11% od cif cene. Razen tega dobavljajo navedeni izvoz, niki les po egiptovskih specifikacijah, medtem ko Kanada tega ne dela.
Izvoz žaganega lesa iz Avstrije se od začetka leta 1950 povečuje; 50% lesa gre v Italijo, in sicer so znašale dobave v to državo v maju 112 tisoč kubičnih metrov, v juniju 165.000 m.3 in v juliju okoli 200.000 m.3. Kljub temu vlada v av-strijskVl izvozniških krogih zaskrbljenost glede nadaljnjih
dobav Italiji. Razen« teh dobav hitrostjo 8-10 milj na uro, ki jih je Avstrija izvozila v III. tro- zasebniki niso radi odkupo-mesečju še približno 35% do vali. Trenutno jih je v razpre-40% lesa preko Trsta .Druge ( mj ge okrog 1500 «Viktory»-la-evropske države dobe iz av-
strijskega izvoza prav malo.
ZDA bodo gradile
nove hitre ladje namesto «Liberty»
Kakor znanq, je ostalo ZDA po koncu vojne lepo število ladij, ki so bile grajene za vojne prevoze. Med njimi največ «Li-berty» ladij po okrog 7000 ton s
dij, z večjo hitrostjo 14-16 milj jih je, nasprotno, ostalo komaj 45 v razpremi. Državna pomorska komisija, ki vodi plovbo ZDA, je sedaj razpisala natečaj za načrt nove tovorne ladje, s tonažo 12.500 ton. ki naj bi dosegla hitrost 20 milj na uro, tako da bi lahko vozila hitreje kot podmornice. Takšen tip ladje naj bi nato služil za serij, sko gradnjo ladjevja, ki bi pričela v najkrajšem času.
Vel. Britanija, ki pripoznava pekinško vlado kot de facto vlado Kitajske, je skušala posredovati pri Američanih, da bi omejili svojo intervencijo samo na Korejo. Ob odobravanju stališča angleške vlade je pisal tednik laburistov «Tri-bunes 21. avgusta 1950: 11Enako očitno je. da je stališče vlade glede Formoze pravilno. Formoza je cd Koreje, kjer je prišlo do nedvomne napadalnosti, povsem ločen predmet. Po našem mnenju — prepričani po smo, da tudi po mnenju vlade — so ravnali Američani zelo nespaihetno, da so v svoji prvotni deklaraciji združili ti dve vprašanji. Dvomimo. da hi lahko kdaj to popravili. Dobro je, da so Američani vsaj ugotovili, da je status Formoze stvar poznejše ureditve s pogajanji, ne pa s silo. Angleški vpliv bo nedvomno uporabljen d- bo vo možnosti zagotovljeno, da prvotna nilpaka Američanov glede Formoze ne bi oslabila stališča vseh tistih, ki so Pripravi jeni upreti sg napadalnosti rrroti Južni Koreji«.
Ni dvoma, da uradna politika ZDA zelo pazi na to, da ne bi prišlo do spopada s Kitajsko. To željo lahko razberemo iz ameriškega tiska, Zlasti pa se je pokazala v odločnem stališču predsednika Trumana. proti Mac Arthurjevemu predlogu, naj bi ameriške čete zasedle Formozo. Nedavno je bil ameriški minister za obrambo Johnson odstranjen in na njegovo mesto je prišel general Marshall, o katerem pravijo, da je njegovo stališče do Kitajske državniško odmerjeno. Da je prišel na ta
najvišji vojaški položaj v ZDA general Marshall, tolmačijo v mnogih krogih na Zahodu kot trdno odločitev predsednika Trumana, da ne bo dovolil pahniti Amerike v nobeno pustolovščino, ki bi koristila Cangkajšku na For-mozi.
Kljub temu. da niti Združenim državam Amerike, niti Sovjetski zvezi ne kaže začeti tretje svetovne vojne in čeprav to nasprotuje željam svetovnega demokratičnega mnenja, ne kažeta glavni in neposredno zainteresirani državi ZDA in ZSSR prav nobene dobre volje, da bi vojne operacije prenehale. Skozi ves avgust so bile v Varnostnem svetu srdite in brezplodne diskusije, v glavnem o vprašanj ih procedure v zvezi s spopadom na Koreji. Ko je skušala indijska delegacija obrniti to brezplodno razpravo v drugo smer, to se pravi v smer poravnave korejskega spopada, se je še enkrat pokazalo-, da hočeta ZDA in Sovjetska zveza izkoristiti ta spopad, da bi dosegli hegemonijo v boju med tema dvema konkurenčnima blokoma, kar je pravzaprav osnova vsega korejskega spopada.
Zaradi takšnega stališča ZDA in Sovjetske zveze je bil indijski predlog, naj bi Varnostni svet ustanovil komisijo 6 nestalnih članov, ki bi proučila vse predloge za poravnavo korejskega konflikta in sestavila osnutek statuta o bodočnosti Koreje, obsojen na neuspeh, ker ga nista podprli dve glavni zainteresirani državi.
S posebnim zanimanjem so
čakali na nastop sovjetskega delegata, ki se je v začetku avgusta naposled vrnil v Varnostni svet. Sovjetski delegat Malik sploh ni omenil indijskega predloga in svojo dejavnost je omejil na obstrukcijo Varnostnega sveta. Takšno stališče sovjetske delegacije je še enkrat pokazalo, da sovjetske politike kljub vsej hrupni kamjpanji za mir ne navdihuje želja po miru. Na drugi strani se je pokazalo, da je politiki sovjetskih voditeljev še manj do korejskega naroda, katerega upravičene težnje Za svobodo, neodvisnost in priboritev demokratičnih pravic je skušala izkoristiti, da bi dosegla svoje hegemonistične cilje.
Indijske pobude tudi ameriška delegacija ni sprejela. Ameriški delegat Austin je izjavil, da se indijska pobuda za zdaj ne da uresničiti, dokler se položaj ne spremeni v prid Južne Koreje. Takšna izjava in takšno stališče ameriškega delegata očitno kažeta, da je ameriška vlada pripravljena pogajati se šele potem, ko bo zagotovljena takšna poravnava spopada, ki bi ustrezala njenim koristim, ne glede na to, da bi utegnila sprožiti mednarodni spopad večjega obsega.
Jugoslovanska delegacija v Varnostnem svetu, ki dosledno zagovarja svoje načelno stališče, naj bi sovražnosti na Koreji prenehale, naj bi zaslišali obe stranki in našli obliko posredovanja, ki bi preprečilo nadaljevanje vojne in odstranilo nevarnost, da bi se vojna razširila, je podprla pobudo indijskega delegata.
S0BH0 TREHHZHO LETHL0
strokovno vzgojno sredstvo bodočih pilotov
Položaj linktrenerja v sobi. Miza mora biti postavljena natanko na južno stran letala. Soba mora biti najmanj 3 m visoka, širina vrat pa 93 cm. Mere so izražene v stopalih in palcih (foot =	=	0.305	m; inch — " = 2.54 cm).
Jugoslovansko civilno letalstvo je pričelo če pred dvema letoma uporabljati moderno strokovno vzgojno sredstvo, tako imenovani linktrener ali sobno trenažno latalo, brez katerega si danes ne moremo zamišljati dobrega pilotskega šolanja.
Linktrener je naprava na elek tropnevmatski pogon, za kar se uporablja majhen 3/4 HP elek-
Instruktorska miza. V sredi je tako imenovani polž, ki riše pot letata.
tromotor, ki daje potreben vakuum za letenje letala in za instrumente. Ako vzporedimo troske letenja z letalom in pogon linktrenerja, vidimo, da je med njima velikanska razlika. Ker je glavna naloga naprave, da čim natančneje posnema letenje, je linktrener tudi po zunanjosti izdelan v obliki majhnega enosedežnega dvomotornega letala, ki je znotraj opremljeno s pilotskim sedežem. instrumenti za letenje, mo-tonskimi intrumenti, ročkami za plin, vije'-rm itd., vse kakor v pravem l-etalu. Modeli modernejšega tipa nimajo kril, da zavzemajo čim manj protora. Pilotska kabina se lahko popolnoma zapre, tako da more pilot leteti kakor v oblakih, a za zvezo ima radijske slušalke in mikrofon, da lahko sporoča svoje pripombe ali zahteva potrebne podatke pri kontroli letenja. Vaje na linktrenerju bi ne bile uspešne, če se ne bi vsak premik letala natanko registriral na posebni instruktorski mizi.
Trenažno letalo ima obliko majhnega sobnega modela, velikega 3 m čez krila in malo manj po dolžini. Postavljeno je na 1 m visokem podnožju, kjer se lahko vrti in nagiba na vse strani. Model — kakor letalo v zraku — ne stoji sam od sebe v ravnotežju, temveč se mora voditi s krmilom — »plinom.«. Vsak gib krmila in ročice za «plin» prenese mehanizem na zračne motorčke, ki drže potem letalo v postavljenem položaju, a prav tako je v zvezi s hitrostjo letala in njegovo spremembo višine. Hitrost letala je seveda samo navidezna. Pokazana je na instrumentih. Za smer se uporablja navaden magnetski kompas, ki je občutljiv za vsak nagib letala, tako da mora pilot pazljivo držati letalo v vodoravnem položa-
ju, če želi s kompasa razbrali pravo smer. Model je postavljen na sklep v zelo labilnem položaju — kakor na noževi konici —, tako da mora biti ((pilot iranjen zelo nežno, kar je prav tako namen naprave. Začetniku je težko pravilno razdeliti pozornost na več instrumentov hkrati. Zato ima mladi pilot tu varno priliko, da z majhnimi stroški dela dolgotrajne vaje. ki v zraku ne bi bile mogoče.
Posnemanje letenja je doseženo v precejšnji meri. Občutek na krmilu seveda ni enak letalu, niti niso lastnosti letenja modela enake letaku v zraku. Linktrener je bolj občutljiv in bolj nemiren od pravega letala, kar dobro služi Za vajo v natančnosti, stalnosti in sistemu vsakega manevra.
Naprava ima tudi poseben sistem za težje pogoje letenja. S tem se model avtomatsko in venomer postavlja pod vpliv sunkov, ki ga mečejo sem in tja, gor in dol, kakor da je letalo v viharju. Letenje v takih pogojih je seveda težavnejše, zato je ta vaja tembolj koristna. Druga posebnost naprave je letenje z enim motorjem. C e se en motor ustavi, začne model takoj bežati vstran in manjšati višino, dokler nismo dodali plina drugemu motorju, zmanjšali hitrost, postavili vijak pokvarje-
ni vpliv takoj deluje na polža in ga zanaša iz smeri za toliko, kolikor bi veter zanašal letalo v zraku. Ce hoče tedaj pilot ostati na isti črti, mora za nekaj stopinj popraviti smer letenja.
Ob robu mize so instrumenti za nadzorovanje pravilnega letenja. Vaje na linktrenerju stalno nadzoruje inštruktor. Po mikrofonu opozarja pilota na napake ali na spremembe. Glede na veličino mize in dolžino kabla more Polž potovati od središča mize v premi črti 5 minut. C e pa postavijo koleščke polža na manjši odnos, potuje 20 minut. Ker pa se vaje ne izvajajo samo v ravni črti, lahko trajajo tudi več ko celo uro. Pri navadnih vajah lahko tak instrument tudi izključijo. Pilot se mora za vsako vajo natanko pripraviti, tako da jo ima jasno pred očmi, ko stopi v linktrener. Na linktrenerju lahko opravljajo piloti; 1. vaje v tehniki pilotiranja, 2. vaje v instrumentalnem letenju, 3. vaje v predpisanih postopkih za razne letališčne cone in 4. kontrolne izpite. S to napravo ni mogoče izvajati pristajanja, zato se Piloti lahko nauče samo sistema in metodike letenja, pozornosti na instrumente in izvrže prve vaje za posebne manevre lietenja, kakor obrate, vrtinčenje, enomotomo letenje itd.
V večjih pilotskih šolah, ki uporabljajo več linktrenerjev, imajo poleg inštruktorja še ((nadzornika letenja«, ki vodi vaje v različnih conah čakanja in pristajanja.
nega motorja v položaj na nož (najmanjši zračni up or) in s trimom uničili bezanje modela iz smeri. Tudi ta vaja je zelo koristna, in bi jo bilo s pravim letalom nerodno izvajati.
Instruktorska miza je drugi del naprave, brez katere ne bi mogli zasledovati poleta. Miza img, zbrane radijske postaje, ki jih vključuje instruktor, a najvažnejši del je tako imenovani «poiž», ki na majhnih koleščkih teče počasi po mizi in riše pot, po kateri se model navidezno pomika. Poli je v električni zvezi z modelom, tako da sprem Ija vsak njegov gib.
Instruktoi-ska miza ima razen tega še važno napravo — veter. Inštruktor lahko postavlja vpliv vetra na model z raznih smeri in različne jakosti. Postavlje-
Zelo koristen je linktrener za vaje letenja po instrumentih, (kadar leti letalo v oblakih brez zunanje vidljivosti). Te vaje, ki so jih poprej izvajali samo z letalom, zdaj v celoti lahko izvajajo na linktrenerju, nakar je na letalu potrebno le majhno število vaj.
Najvažnejši del vaj na linktrenerju pa so razni predpisani postopki letal v letališčnih conah, ki so hkrati tudi najtežji del nalog pilotaže. Te vaje z drugimi sredstvi sploh ne bi mogli opravljati, ker bi letalo samd zaradi takih ne moglo obiskovati posameznih letališčnih con ter se muditi v njih. Inštruktor postavi na mizo načrt P°stopka določene letališčne cone, kjer so zarisane smeri in mesta, s katerih radijski svetil-
niki pošiljajo svoje signale. Letališče je navadno v središču. Pilot se je povzpel na višino, ki je predpisana za prihod v to cono, nakar inštruktor postavlja polža približno v smer, po kateri vozi letalo proti središču, Iz radijskih signalov določa Pilot svojo smer in se postavlja natanko na predpisano linijo prihoda. Ko je pilot iz signalov zaznal, da je natanko nad radijsko postajo, prihaja v manever spuščanja na letališče, ali pa v manever čakanju nad posebno radijsko postajo, kakor mu pač določa kontrola letenja.
A. G.
(Iz ((Tovariša«)
Jugoslovanska delegacija nam-reč meni, da nudi ta pobuda priložnost, da bi prišli jz zagate, v katero je zašel Varnostni svet, in da bi začeli reševati korejsko • .rajanje ne v prid katerega koli bloka, marveč v prid svetovnega miru in korejskega naroda, Samo tako bi se lahko izognili novi svetovni katastrofi, ki bi se utegnila razviti iz vojne na Koreji, in sa.mo tako bi lahko pomagali korejskemu narodu, da bi uresničil svoje upravičene težnje ter dosegel
resnično osvoboditev in neodvisnost. Napadalnost, pa naj prihaja od katere koli strani, lahko samo pomaga imperialističnim krogom, ki so žal v ZDA in v Sovjetski zvezi na odločujočih položajih. Napadalnost jim nudi tisto možnost, ki jo iščejo, vojna, histerija in pospešene priprave na vojno na obeh straneh, zlasti po izbruhu spopada na Koreji, pa to najbolje potrjujejo.
KONEC I	VLADIMIR TESLIC
Sestradani korejski otroci sledijo ameriškim vojakom, ker ve-, do, da jim bo upadel« kos kruha ali morda čokolade.
V SOBOTO V KOPRSKIM GLEDALIŠČU VELIKA TELOVADNA AKADEMIJA
Nastopajo mariborski, koprski in tržaški telovadci. V nedeljo zjutraj pa bo dvoboj v orodni telovadbi Maribor - Trst
Kakor smo že javili, bo v nedeljo mednarodno srečanje v orodni telovadbi med Trstom in Mariborom. Za to tekmo vlada v Kopru kakor tudi v Trstu veliko zaoimanje in prireditelji pričakujejo, da bo tekmi prisostvovalo ogromno gledalcev.
Na večer pred tekmo pa bo v koprskem gledališču velika telovadna akademija, pri kateri bodo nastopiti mariborski, koprski in tržaški telovadci.
Akademija bo potekala po sledečem sporedu:
1. Otvoritev.
2. Vaja na drogu (člani).
3. Ritmični plesi (mladinke Maribor).
4. Prosta vaja nNaprej« (mladinci iz slov. gimnazije).
5. Latvenik (pionirji Maribor).
6. Vaje na bradlji (člani).
7. Vaja na dvovišinski bradlji (članice).
8. Prvomajske proste vaje (izvajajo mladinci slov. gimnazije).
9. KOsmorica« (mladinke Maribor).
19. Gimnastični sestav (mladinci Maribor).
11. Gred (članice).
12. Vaje s kiji (članice Maribor).
13. Parterna telovadba (člani ln članice).
14. Proste vaje za I. maj 1951 (mladinci slov. gimnazije).
15. Ritmični ples (dijaki Portorož).
16. Vaje z žogami (članice Maribor).
17. Zaključek.
DANSKI TELOVADCI
PREMAGALI
^nnska moška V Kodanju je <J rca prc.
telovadna rep>ez
- , _,.,e	268.30:254.48
magala Svlcarj Madž-nsT-točke, v Sofiji P* .je
Švicarje
fiji i*
1 Bolgari)0 349.0:346.5
I posameznika Madžara Toth in Baranyai. __________
JUGOSLOVANSKO MLADINSKO MOŠTVO V ITALIJI Od 30. januarja do 15. februarja 1951 bo v Italiji medna-
rodini nogometni turnir mladic skih moštev, na katerem bod' sodelovali 4 inozemski in 1 italijanskih klubov. Italijansk1 nogometna zveza je povabil1 tudi Nogometno zvezo Ju-° slavije naj po<šlje na tam1 eno moštvo.
oštva
ovt°
TUDI AVSTRIJCI V JUŽNI AMERIKI
Dunajska nogometna ni' bodo sredi decembra P0)11 odpotovala na gostovanje inozemstvo. Na najdaljšo ‘IU,U. jo v Južno Ameriko odP° ^ je pojutrišnjem Ra/pid, ' odigral 17 tekem v Cilejd> . ^ ragvaju, Ekvadorju in s. Sredi meseca bo Avstrija 0 potovala v Turčijo, kjer bo igr la štiri tekme, nato Pa Jj ^ v Egiptu in tri v Grči. A(j.. Turčiji bo gostovala lUdi mira, Waclser, FAC in Vie® odpotujejo v Zahodno I^emf.ier’ Sportklub pa na Mal o, bo igral 6 tekem.
ARGENTINSKI^ NOGOMETAŠI
brazilskega no
Po gostoma AUetico Mi-
gometnega	ng gost0vanje
neiro odp°0.\. m. tudi argen-V. * w! °nogometno moštvo Pla-tir's ijj bo odigralo v Portu-
tense,
jjidfki,	b K.‘J J11 /
hodni Nemčiji, predviden pa je njihov nastop tudi na Dunaju.
BRAZILEC DA SILVA IZENAČIL SVETOVNI REKORD V TROSKOKU
Na atlantskem t: kmovnnju v Sao Paolu je brazilski atlet Ao.hemar Ferreira Da Silva izenačil svetovni rekord 16.00 m v troskoku, katerega je po javil japonski atlet Naoto Ta. jima 1936 na olimpiadi v Berlinu, Odiličen mladi brazilski atlet ima pri stalnem napredovanju, katero dokazuje njegovo izvrstno formo, mnogo izgledov, da bo na enem naslednjih tekmovanj izboljšal rekord Taijime.