rvSiVVrVlfl piVCoTO w gvIOTHH
Ste«. 24
V Ljubljani, torek 30. |a«iuar|a 1940
Leto V
—Milim ~
Vojskujoče se države in sestanek Balkanske zveze v Belgradu
Poluradno francosko poročilo o nalogah zavezniške vojske na bližnjem vzhodu - Posveti nemških poslanikov z Balkana pri Hitlerju
Carigrad, 30. jan. m. Turški zunanji minister Saradzoglu bo dan e s odpotoval iz Ankare v Carigrad, kjer bo ostal tudi Se jutri, nato bo pa nadaljeval svojo pot v Belgrad na zasedanje stalnega sveta Balkanske . zveze. Med potjo se bo ustavil v Sofiji, kjer bo imel razgovor z bolgarskim ministrskim predsednikom dr. Kjoseivanovim.
Atene, 30. jan. Havas. Grško odposlanstvo za konferenco Balkanskega sporazuma bo odpotovalo nocoj v Belgrad.
Belgrad, 30. jan. o. »Politikac prinaša daljši članek o pomenu bližnjega sestanka Balkanske zveze v Belgradu. Po njeni sodbi bo posvet veljal razpravam o položaju na Balkanu v celoti in poskusu, da bi se * mirnimi posredovanji uredila vsa sporna vprašanja med balkanskimi .državami in da bi Bolgarija ter Madžarska tako dosegli izpolnitev nekaterih svojih upravičenih zahtev.
Pariz, 30. januarja, o. Poluradno poročajo: Francoski politični krogi s posebno pozornostjo gledajo razvoj dogodkov na evropskem vzhodu in razmišljajo o možnostih, da bi se vojna razširila. Francija in Anglija sta na to možnost pripravljeni in sta organizirali močno armado v Siriji. Namen te armade in njena glavna naloga je izpolniti dolžnosti, ki jih Angliji in Franciji nalagajo poroštva, katera sta dali Turčiji, Grčiji in Romuniji, in dolžnosti, ki jih ima Francija po prijateljskih in drugih pogodbah glede Jugoslavije.
Vsak napad na države, ki imajo angleško rn francosko poroštvo, bi povzročil takojšnje oboroženo posredovanje Anglije in Francije. Vrhovni poveljnik zavezniške vojske na bližnjem vzhodu general Weygand, bivši načelnik francoskega generalnega štaba, ima nalog, da pripravi vse potrebno za morebitni poseg zavezniške vojske na tem delu Evrope in je zaradi tega dopotoval v Turčijo ter bo te dni obiskal turške posadke vzdolž sovjetske meje.
Carigrad, 30. jan. m. V Carigrad je dospel angleški general Šides na čelu angleškega odposlanstva za razdelitev podpore prebivalstvu, ki je bilo prizadeto z zadnjim potresom.
Pariz, 30. jan. o. Posebni dopisnik velikega pariškega dnevnika »Petit Parisien« prinaša o bližnjem sestanku Balkanske zveze obširen članek, t katerem pravi, da Nemčiji ni posebno po godu, da Je bil za sedež sestanka izbran Belgrad. To se Je zgodilo pa
Podpora Nf. Vel.kralfa zimski pomoči
Belgrad, 29. jan. AA. Nj. Vel. kralj Peter IT. je tudi letos, kakor prejšnja leta, podaril 100.000 dinarjev kot podporo siromakom preko akcijskega odbora za zimsko pomoč v Belgradu.
Delo za novi votivni zakon
Belgrad, 30. januarja, m. Včeraj je politični odbor ministrov imel spet 6ejo ter sprejel več važnih sprememb v načrtu za novi volilni zakon. Tako je sklenil med drugim, da bodo državno listo sestavljali poleg nosilca te liste tudi vsi nosilci okrožnih list. Za državno listo bo pa izvoljen 6amo nosilec liste in sicer, če bo dobil 100.000 ,glasov. Dalje je odbor sklenil, da bi prišel po en poslanec na 40.000 volil-cev, če bi pa presežek znašaj najmanj 25.000, bo volilno okrožje dobilo še enega poslanca. _
Po zatrjevanju obveščenih krogov bo imel politični odbor ministrov še več sej ter bo novi volilni zakon na prvi, ki bo verjetno v četrtek, sprejet.
Razen političnega odbora ministrov je imel 6no-či sejo tudi odbor ministrov za preučevanje gospodarskih in socialnih vprašanj. Na seji 6e je nadaljevala razprava o načrtu uredbe za nadzorstvo nad cenami.
V hotelu »Pariz« Je pa istočasno zboroval glavni odbor Narodne radikalne stranke. Na sestanku je podpredsednik te 6tranke Miša Trifunovič članom tega odbora poročal o svojih razgovorih z Acom Stanojevičem v Nišu.
zaradi tega, ker se vse balkanske države zavedajo pomena in možnosti, ki jih ima Jugoslavija kot posredovalka med balkanskimi in podonavskimi državami. Jugoslavija, odlična prijateljica Francije, je poklicana za veliko delo posredovanja med Romunijo in Madžarsko ter s tem tudi izvaja posledice madžar-sko-italijanskih sklepov na sestanku v Benetkah. Jugoslovanski voditelji imajo oči uprte v vse nevarnosti, naj groze s sovjetske ali s kake druge strani, zakaj te nevarnosti so take, da bi hkratu zadele vso Balkansko zvezo, pa naj pritisnejo na katerikoli ali čigarkoli meji.
Če že Nemčija izraža, nezadovoljstvo nad tem. da Je sedanji sestanek Balkanske zveze v Belgradu,
kaj bi bilo Sele, če bi bila za to izbrana Ankara, ki je bila na vrsti, saj vendar Nemčija Turčijo smatra kot neločljivo zaveznico Anglije in Francije.
V francoskih krogih pripisujejo precej pomena dejstvu, da so bili nemški poslaniki iz Belgrada, Sofije, Bukarešte, Budimpešte in Aten poklicani v Berlin pred sestankom Balkanske zveze. Francozi trdijo, da so poslaniki dobili od zunanjega ministra Ribbentropa podrobna navodila za svoje nadaljne delo na Balkanu. Njihova naloga naj bi bila preprečiti vsakršen poskus za ustanovitev splošne Balkanske zveze, pri kateri bi složno sodelovale vse balkanske države. Nemčija hoče sicer imeti na Balkanu mir, toda ne v kaki organizirani obliki.
Dva meseca nezlomljivega finskega odpora proti sovjetskemu roparskemu napadu
Sovjetska letala so včeraj silovito bombardirala nezavarovana finska mesta
Hilsinki, 30. Jan. o. Včerajšnji dan Je potekel ▼ znamenju silovitih sovjetskih letalskih napadov na finska nezavarovana mesta. Nad Hilsinki sovjetska letala sicer niso priletela, pač pa so silovito bombardirala druga finska mesta. Od začetke vojne je bil to največji letalski napad. Finski listi trdijo, da je treba te brezobzirne in srdite napade Sovjetov pripisovati dejstvu^ da je danes že dva meseca, kar so Sovjeti napadli Finsko s svojo premočjo, da pa niso razen škode, ki so povzročila njihova letala, dosegli na nobenem delu finskega bojišča niti delnega uspeha in da so njihove divizije po dveh mesecih povsod potisnjena daleč nazaj s postojank, katere so bile osvojile v prvih dneh napada. Dva meseca je tri milijonski finski narod s svojo hrabrostjo 180 milijon-| ski boljševiški državi ter nje.\i ničvredni in neorganizirani vojski. To dejstvo je bodrilno ne le za Finsko, marveč za vse male narode, ki jim napovedujejo pogin zaradi premoči.
Sovjetske bombe so popolnoma uničile bolnišnico v Viburgu. Ubitih je bilo 17 bolnikov ter štirje bolničarji in dve slugi. To je sedma bolnišnica, ki so jo bombardirali sovjetski letalci v teku zadnjih treh tednov. Bolnišnica v bližini cerkve je tudi zelo poškodovana. 50 m od te bolnišnice se nahaja druga manjša, ki pa ni bila poškodovana. Očividci opisujejo strahotno sliko tega bombardi-
ranja. Bolniki so se tresli v mrzlici ter ležali po tleh, ker niso mogli bežati v zavetišča.
Sovjetska letala so izvedla včeraj istočasno več napadov na mesta v južni Finski. Pri teh napadih je bilo zbitih 15 sovjetskih letal, eno v bližini Helsinkija, pet pri industrijskem kraju Tampere, 4 v bližini Haemenlina in 5 pri Aboju. Sovjetska bomba je padla na neko bolnišnico v vzhodni Finski ter je bilo ubitih sedem strežnic in sedem bolnikov.
Ob priliki včerajšnji letalskih napadih na Abo je bilo ubitih 20 oseb, 50 pa ranjenih. 12 hiš je bilo popolnoma podrtih, 20 pa deloma. Več hiš je začelo goreti.
Ob prilik včerajšnjega letalskega napad na Han-gii je bilo ubitih 50 ljudi, okoli 200 pa ranjenih. Več sovjetskih letal je bilo zbitih v raznih pokrajinah Finske.
Snočnje finsko uradno poročilo govori o hudih bojih severno od Ladoškega jezera, kjer so Finci vzeli Sovjetom več oporišč. Pri tem je bilo 800 Rusov ubitih, 160 ujetih. Finci so dobili v roke štiri tanke, štiri topove, 15 strojnic in veliko drugega orožja. Pri Aitoiokiju so Finci preprečili obkolitveni poskus Sovjetov in pri napadu pobili 450 Rusov.
Napori za prevlado nemškega gospodarskega vpliva v Romuniji
Bukarešta, 30. jan. m. Tu se mudi bivši dunajski župan Neubacher, ki ima nalogo, da v romunski prestolniei ustanovi poluradno nemško posredniško gospodarsko centralo, ki bi bila v stalnih stakih z romunskimi gospodarskimi krogi zaradi lažjega izvajanja določb nemško-romunske trgovinske pogodbe. Hkratu je v Romunijo prispelo tudi več nemških tehničnih strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri delu za povečanje proizvodnje v vseh panogah romunskega gospodarstva, za katere se zanima Nemčija.
Glede količine za izvoz petroleja v Nemčijo, ki so bile odobrene na podlagi sklenjene trgovinske pogodbe, poudarjajo, da te količine znašajo okoli milijona ton in da bo za njihov izvoz potrebnih najmanj po sedem vlakov s 2500 tonami na dan.
London, 29. jan. Angleško ministrstvo za informacije sporoča, da so nedavni dogodki v zvezi z romunskim petrolejskim vprašanjem bili netočno opisani glede razgovorov med zavezniki in Romunijo. Poročila so šla tako daleč, da so trdila, da Anglija in Francija pretita Romuniji, da bosta ustavili z njo diplomatične odnošaje. Včeraj so bila v Londonu ta poročila uradno zavrnjena. Nemška vlada na Romunijo stalno pritiska, da bi dobila od nje več petroleja. Romuniji je težko zadovoljiti nemške potrebe ter je zato ©poročila, da bo ustanovila osrednji odbor za nadzorstvo nad
pridobivanjem in razpodelitvijo petroleja. Številne petrolejske družbe v Romuniji so pod angleškim in francoskim nadzorstvom. Te družbe se morajo upreti vsakemu poskusu z nemške strani, da bi bile prisiljene dobavljati Nemčiji petrolej. Trgovina z Nemčijo pa je pomembna v gospodarskem življenju Romunije. Sedanja pogajanja med zavezniki in Romunijo imajo namen razčistiti položaj. Anglija in Francija na Romunijo nista izvajali nobenega pritiska.
Govor predsednika francoske vlade:
Francija mora Nemčijo zmagati moralno in vojaško
Pariz, 30. jan. o. Predsednik francoske vlade Daladier je snoči imel po radiu govor, v katerem je dejal med drugim:
Nemčija hoče vladati nad svetom v taki obliki, kakor tega do zdaj ne pomnim0, Nemci po načrtu in do zadnjega uničujejo premagance. Njihovo ozemlje smatrajo za prazno, nad katerim imajo oni vso pravico. Premaganci so za	čreda,	za
katero določa pobijanje in preseljevanje. Z znanstvenim orodjem uničujejo njihovo telesno m moralno moč. Njihova usoda je ta, da morajo biti sužnji nemškemu gospodarju, kakor sta nemški kmet in delavec sužnja narodnega socializma. Da prihranita tako usodo sebi in drugim narodom, se Francija in Anglija borita. Da ni Francije še zadela usoda Poljske, je to zaradi tega, ker so se Nemci znašli pred nepremagljivim obrambnim zidom in pred francosko vojsko. Požrtvovalnost te vojske zahteva, da mora biti danes vsak Francoz tudi v zaledju voiak in mora z žrtvami spremeniti
svoje življenje ter ga postaviti v službo francoske skupnosti. Ce hoče Francija zmagati, mora imeti ogromne zaloge. Njeni ljudje, zemlja in delo morajo pomagati k zmagi, tako da bodo vojaki na bojiščih lahko spoštovali tiste, ki so v zaledju, kot sebi enake. Sovražnik upa, da bo imel za seboj tiste, ki so prisegali na komunizem, toda narodni socializem in komunizem sta se ob napadu na Poljsko združila za iste nasilniške cilje. Francoska vlada bo nastopila proti sovjetskim in proti hitlerjevskim agentom, zakaj poslušati danes povelja iz Berlina ali iz Moskve, je zločin nad domovino. Z uničenjem tuje propagande mora Francija moralno premagati Nemčijo, potem pa jo streti še tvarno. Zato morajo biti vsi Francozi pripravljeni. To pot bo zmaga taka, da bo daleč presegala navadno vojaško zmago.
ki vladajo v Berlinu, mislijo ustvariti svet gospodarjev in sužnjev, naloga Francije pa ie rešiti svobodo in dostojanstvo človeških bitij.
Pred novimi gospodarskimi pogajanji med Jugoslavijo in Romunijo
Bukarešta, 30. jan. m. Sredi februarja se bodo med Romunijo in Jugoslavijo začela spet pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma in plačilnega dogovora. Veljavnost gospodarskega sporazuma, ki je bil sklenjen pred kratkim v Bukarešti, poteče konec februarja. Ta sporazum je imel namen, da pokaže možnost razvoja trgovinskega prometa med Jugoslavijo in Romunijo s svobodnim plačevanjem. Kakor vsa znamenja kažejo, romunski trgovinski krogi z dosedanjo pogodbo niso bili prav preveč zadovoljni ter se spet zavzemajo za uvedbo klirinškega sporazuma. Nova trgovinska pogodba naj bi določala živo toda enakomernejšo izmenjavo blaga med Romunijo in Jugoslavijo. Romunija bi za svoj petrolej in nafto dobila odgovarjajoče količine tanina, bakra in osta' lih izdelkov, za katere se zanima.
Vaine razprave v ameriškem senatu
Washinglon, 30. jan. o. Havas. Ameriški se natni odbor za zunanje zadeve se bo sešel jutri. Na dnevnem redu sta dve važni vprašanji: 1. Finančna pomoč Amerike Finski in 2. prepoved izvoza na Japonsko. Ne vedo, ali bo zunanji minister Hull poklican, da da izjavo na tajni seji odbora o odnošajih med Japonsko in Ameriko.
Za Svečnico Je obisk Gorenjske omogočen z izletniškimi vozovnicami ea naslednje vlake:
V četrtek popoldne ob 15.40 iz Ljubljane.
V petek, na praznik zjutraj ob 5.40.
Povratek v petek zvečer z vlakom, ki prihaja
v Ljubljano ob 20.33.
Vsi vlaki imajo priključek na. Rateče—Planico, Bohinj in Tržič.
Naročajte Slovenski dom!
Vesti 30. januarja
Predsednik francosek vlade Daladier je imel snoči sestanek z vrhovnim poveljnikom zavezniške vojske Gamelinom.
Danski list »Extrabladet« poroča, da je poljski učenjak prof. Sjedlecki, znan po svojih delili za izpopolnitev podmornic, umrl v koncentracijskem taborišču v Dachshausenu.
Od začetka vojne sta zahodni velesili izgubili po
nemških vesteh 23 petrolejskih ladij s skupno tonažo 171.207 ton. Od tega Anglija 22 ladij s skupno tonažo 157.092 ton, Francija pa samo eno ladjo.
Odzačetka sedanje vojne se je iz Evrope vrnilo v Ameriko okoli 90.000 ameriških državljanov. Pričakuje se, da se . jih bo vrnilo še okoli 10.000, po večini iz Poljske.
Včeraj je morje vrglo na angleško obalo 15 trupel posadke angleške torpedovke Exmoutli. Na obali so našli desko, na kateri se je dala prebrati beseda »Exmouth«. Mislijo, da je to deska rešilnega čolna omenjene torpedovke. Opazili so še več trupel, toda zaradi velikili valov jih ni bilo mogoče spraviti na suho.
Angleški listi trdijo, da misli Nemčija zahtevati od Danske in Holandije vse otoke pred njuno obalo, da bi tam uredila oporišča za napade proti Angliji.
Ujeti sovjetski vojaki na Finskem pripovedujejo o novih uporih v Leningradu in Moskvi, kjer je morala policija večkrat streljati na sestradane množice.
Nemška letala so včeraj večkrat napadla angleške trgovske ladje na Severnem morju. Po angleških poročilih je bilo 12 parnikov zadetih, a brez kake škode. Po nemških vesteh pa je bilo 12 angleških ladij potopljenih.
Nemške oblasti zanikujejo vsa poročila o nečloveškem postopanju v zasedeni Poljski. Zlasti poudarjajo, da nemške oblasti ne izvajajo nasilja nad katoliško Cerkvijo in nad duhovščino. Glede prisilnega preseljevanja Poljakov iz zahodne Poljske pa pravijo, da so poljske oblasti po končani vojni od Ham preselile en milijon Nemcev.
Od začetka sedanje vojne so mine in podmornice potopile vsega 14,1 nevtralnih trgovskih ladij.
Predsednik odbora za obnovitev samostojne Ukrajine, Sulgin, je stopil med finske prostovoljce ter poslal ukrajinskim vojakom v sovjetski vojski naročilo, naj se ne bojujejo proti Fincem
Pri bolgarskih volitvah v poslansko zbornico jo
vlada dr. Kjoseivanova dobila 140 poslancev od 160. S tem so se Bolgari po ogromni večini izrekli za sedanjo politiko miru in nevtralnosti.
Poljska vlada v Franciji je izdala >Belo knjigo« z natančnim prikazom vseh strahot, ki so jih Poljaki doživeli v vojni z Nemčijo in Sovjeti. Poljska vlada dokazuje, da hočejo Nemci po načrtu uničiti vse poljsko ljudstvo v zahodnih pokrajinah in na njegovo zemljo naseliti svoje ljudi. Po zanesljivih podatkih je nemška politična policija v zadnjih treh mesecih postrelila 18.000 poljskih razumnikov, kulturnih delavcev, pisateljev itd.
Japonski poslaniki iz Podonavja in balkanskih držav, ki so imeli te dni posvet v Budimpešti, so po nekaterih vesteh razpravljali o novi zvezi proti Kominterni, katero naj bi pripravljala Italija. Iz Budimpešte bodo poslaniki odpotovali vsi v Bukarešto, da ugotove, v koliko je Romunija ogrožena po Sovjetih in v koliko bi se mogla rdečemu napadu braniti.
Nov potres je včeraj divjal v Srednji Turčiji. Ni še poročil, koliko škode je potres povzročil.
Italijanski ministrski predsednik Mussolini je včeraj sprejel generala Monteja, poveljnika italijanskih obmejnih utrdb, ter generala Bergia, kateremu je dal navodila za izpopolnitev obrambe pred letalskimi napadi. Za to izpopolnitev bodo poklicali pod orožje nekaj rezervistov ustrezujočih edinie.
Nemški strokovnjaki za prehrano pravijo, da je preskrba države s krompirjem za letos zagotovljena, če bo letošnji pridelek za četrtino večji kakor lanski. Toliko več mislijo porabiti krompirja zaradi pomanjkanja drugih hranil.
Bolgarski kralj Boris III. praznuje danes 47. rojstni dan.
V Rimu je bila včeraj uradna manifestacija za
prijateljstvo med Italijo in Španijo. Slavnosti je predsedoval Mussolinijev osebni tajnik in so pri njej kazali tudi več protiboljševiškik filmov.
Angleški parnik »Myriam« sta včeraj zjutraj napadli dne nemški letali v Severnem morja, najprej z bombami, potem s strojnicami. Toda okretni pomorščaki so z ladijskimi topovi letali nagnali v beg.
V Rimu je včeraj izšla uredba o uvedbi pridob-
nine. Tega davka, ki bo znašal 2%, doslej v Italiji niso poznali.
Nemška vlada naj bi bila po nekaterih vesteh zahtevala od jugoslovanske vlade, naj se na sestanku v Belgradu upre vsakemu predlogu za ustanovitev širše Balkanske zveze, češ da bi taka zveza bila naperjena proti Nemčiji.
Paljski primas kardinal Hlond je končal za sv. Stolico obsežno poročilo o preganjanju vere in Cerkve na zasedenem Poljskem. Ce bo kdo še nadalje zanikoval resničnost poročil, ki jih o položaju katolištva v zasedenih pokrajinah daje vatikanski radio, bo sv. Stolica poročilo v celoti objavila — pravijo nekateri krogi.
Brzojavna zahvala vojnega ministra
Ob potopu »Ljubljane« je naš mestni župan dr. Adlcšič poslal ministru vojske in mornarice, anmij-skemu generalu Milanu Nediču sožalno brzojavko. Zdaj pa je iz Belgrada prispela v Ljubljano naslednja ministrova brzojavna zahvala:
»Zupanu mesta Ljubljane!
Zahvaljujem se gospodu županu in meščanstvu za sožalje ob izgubi »Ljubljane«.
Minister general Nedič.«
Ljubljana od včeraj do danes
Prav pomalem se poekuia jasniti. Žc se pokaže sivkasto {Javo nebo, pa ga spet pregrnejo veliki oblaki. Najbrž pa bo trajalo še precej časa, prede« bomo spet dobili vreme kakor smo ga imeli pretekli mesec in v začetku sedanjega. Ni dvakrat reči, da ne bi dobili prej Se en »porcijonček« snega. Temperatura je padla, davi smo imeli spet skoraj šest 6topinj pod ničlo, v Mariboru pa celo —9 0 C.
Sneg pridno pospravljajo z ljubljanskih ulic. Marsikje so ga že spravili v Ljubljanico. Vendar pa ga je še dosti in težko, da bi v6ega dali v kraj, preden bomo dobili novega. Po strehah se je začela snežna odeja trgati. Hišni posestniki so najeli pogumne ljudi, ki kidajo e streh in spuščajo na tlak. Najprej so dali dober vzgled poštarji, ki so neki ve- J Čer blokirali dobršen del Šelenburgove ulice.
Zdaj, ob koncu meseca, se že pozna, koliko daljši je dan. Prejšnji mesec je bilo približno tako 6vetlo kakor je zdaj ob sedmih, šele ob oemih, zdaj bomo pa že čez kratek čas lahko zjutraj vstajali in se napravljali brez luči. Človek zjutraj vstaja vse rajši, če j« zunaj že dan kakor pa, če je še tema.
Zadnfa pot dr. Pavla Groiija
Včeraj popoldne je bil pogreb slovenskega znanstvenika, prirodoslovca dr. Pavla Grošlja. Pogrebne obrede sta ob asistenci duhovščine opravila dr. Kotnik in dr. Dolinar. Prisotni pa so bili poleg izredno Številnega občinstva tudi v imenu univerze ter dekana medicinske fakultete, ki je bil zadržan, rektor dr. Matija Slavič, za Akademijo znanosti in umetnosti predsednik dr. Nahtigal ter generalni tajnik dr. Krek. Zagrebško univerzo je zastopal vseučiliški profesor dr. Zamik. V pogrebnem sprevodu so bili dalje vsi dekani slovenske univerze, zelo številno so bili zastopani profesorji ljubljanskega vseučilišča, dalje mnoga slovenska kulturna društva, dijakinje z liceja, kjer ja ranjki učil in drugi. Pred zavetiščem sv. Jožefa se je v imenu slovenske univerze z ganljivim nagovorom poslovil od rajnkega rektor dr. Ma-tiia Slavič. Za njim se je v imenu zagrebške medicinske fakultete poslovil od njega dr. Zamik, nato
£ a se je pogrebni sprevod začel pomikati proti po-opališču pri Sv. Križu. Pred grobom so se s krajšimi nagovori od ranjkega poslovili še dr. Kotnik v imenu licejskega profesorekega zbora, prof. Košir v imenu Prirodoslovnega društva ter zastopnica učenk.
Naj bo pokojnemu dr. Pavlu Grošlju zemlja lahka I
Pazite na obrambni fondi Jutri Je zadnji dani
Ker za vlagajnje prijav za odmero obrambnega fonda ni podaljšan rok, davčna uprava za mesto Ljubljana .ponovno razglaša: t. Zaradi pravilne odmere morajo vsi davčni zavezanci, ki imajo 5 ali več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti, vložiti v času od 1. jan. do 31. jan. 1940 prijavo, v kateri je navesti imena in rojstne podatke otrok. Prijave je treba kolkovati z din 10. Tiskovine za prijavo se dobe pri davčni upravi soba 5t. 3. Prijave, vložene po 31. januarja, se pri odmeri obrambnega fonda ne bodo upoštevale.
V istem roku morajo predložiti davčni upravi nekolkovane prijave tudi vsi preko 30 let stari moški davčni zavezanci, ki so samci, ali pa so oženjeni ali vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim So otroci pomrli in sedaj ni-, majo nobenga otroka, prijav ni treba vlagati.
Opozarjamo davčne zavezance, da morajo prijave vlagati vsako leto znova.
Danes so semestralne konference
Na srednješolskih jzavodih imajo danes važen dan, dan, ko se marsikakšnemu dijaku kroji usoda za vse življenje. Tisti fantje in dekleta namreč, ki bodo danes obdarjeni s prevelikim številom >cvekov«, se bodo morali posloviti od zavodov, na katerih so se doslej učili. Doma bodo potem sklepali o njihovi nadaljni usodi: ali jih bodo starši pustili počivati do prihodnje prilike, al pa jih bodo poslali služit, učit se te ali one obrti. Zato se zadnji teden, še prav posebno pa danes, marsikakšnemu dijaku in dijakinji prav pošteno tresejo hlače in jima tudi jed nič kaj ne diši. Danes se bo sklenilo in odločilo, kako n kaj, ko bo današnji dan v kraju, bo že vse jasno. Kakor hitro so knjižice napisane, se redi ne dajo več spreminjati.
Kakor vse kaže, bodo letošnji semestralni uspehi na naših gimnazijah razmeroma zelo šibki. Vzrokov za to reč je prav gotovo nekaj zelo tehtnih, in med njimi nista najmanj po: membna sedanja vojna psihoza v svetu in meni odsevi na države, ki še žive v miru, ter slabe gmotne razmere, v katere so dandanašnji ob tako naglo povečani draginji zašli starši marsikaterega dijaka in dijakinje. Menimo, da ne storimo n&pak, če na ti dve dejstvi nekoliko opozorimo vzgojitelje in učitelje našega srednješolskega di-jaštva. Pravično bi bilo, če bi ju pri presoji in pri ocenjevanju učnih uspehov vsaj nekoliko upoštevali 1	.	....
Pri tej priliki pa bi lahko opozorili se na neko dejstvo: naši dijaki imajo v nekem pogledu telje stališče pri študiju in težje zahteve kakor
dijaki drugod po državi. Recimo, da nekdo pade iz večih predmetov, zraven tudi iz srbohrvaščine, ki — vzemimo ta slučaj — ravno zadostuje, da mora dijak zapustiti zavodi Pri nas mora z zavoda,
drugod, na Hrvaškem in v Srbiji, pa bi še lahko ostal in nadaljeval študij, ker tam ne tretirajo slovenščine kot samostojnega predmeta. Zdi se nam prav, če take primere naši profesorji upoštevajo in v posameznih takih primerih ravnajo pravično.
Zdaj bodo nastopile semestralne počitnice, ki jih bo mladina po svoje izkoristila. Prav ie, da mladi rod, ki dan za dnem presedi v šolskih klopeh, pride nekoliko na sveži zrak ter preživi nekaj prijetnih uric v snežni zimski prirodi. Mladini je potrebno gibanje, sicer kaj lahko podleže raznim usodnim boleznim. Prav ie, da izkoristi svoj prosti čas pri smučanju, drsanju, sankanju in pri drugih zdravih športnih disciplinah!
Muzikanta |e povozil avto
Ze pred nekaj dnevi je taro v Lukovici podrl avto Janeza Orehka, ki nima stalnega bivališča, ampak hodi iz kraja v kraj ter krajša samemu sebi in svojim bližnjim življenje z veselim muziciranjem. Orehek je sprva mislil, da si bo od poškodb opomogel brez posebnega zdravniškega vmešavanja, pa se je le pokazalo, da ne bo šlo. Včeraj se je moral zateči v ljubljansko bolnišnico.
Dvanajstletni sin delavke iz Doba pri Domžalah, Ludvik Korbar, se je smučal, pa je odletel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo.
Tam v gozdu pri Zdenski vasi so podirali drevje ter ga po riži spuščali v globel. Pri tej priliki pa je nesreča, ki nikdar ne počiva, zadela štiriinštiridesetletnega posestnika iz Zdenske vasi, Adolfa Novaka. Deblo ga je pritisnilo ter mu zlomilo desno nogo.
Pri smučanju je padel ter si zlomil desno nogo trinajstletni Hutar Anton, sin delavca z Jesenic.
Na drsališču SK Ilirije tam pod Cekinovim gradom, kjer je vsak dan živo kakor v mravljišču in kjer drsa staro in mlado ter preživlja lepe urice, ko se ukvarja s tem lepim zimskim športom, se je drsala tudi osemnajstletna Leopol-dina Kalar, pletilja iz Ljubljane. Imela pa je smolo, padla je tako nerodno, da *i je zlomila levo roko.
Pogreb plemenite krščanske iene
Pogreb gospe Odarjeve, matere predsednika Katoliškega tiskovnega društva in vseučiliškega profesorja dr. Odarja, bo jutri ob pol štirih popoldne izpred zavetišča Sv. Jožefa na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnica je bila plemenita krščanska gospa, ki je svoje življenje posvetila skrbni vzgoji otrok, bližnjemu v blagor in Bogu v čast. Dočakala ie visoko starost.
O sporazumu med JRZ in radikali
Zanimiva informacija zagrebškega lista o osnovi za ta sporazum
Belgrad, 30. jan. Zbližanje med glavnim odborom radikalne stranke in med JRZ je sedaj predmet, za katerega se politična javnost najbolj zanima. Podpredsednik radikalnega glavnega odbora Miša Trifunovič jo dvakrat obiskal Aco Stanojeviča, nato pa dal izjavo časnikarjem, iz katere se da sklepati, da temelje posveti med radikali in JRZ na konkretnih predlogih. Nedavno je radikalni glavni odbor predložil notranjemu ministru v potrditev pravila za radikalno stranko, čeprav so ostale tako imenovane bivše stranke opustile podobno dejanje in delujejo, kakor da so bile zakonito že potrjene. V vladnih krogih prevladuje mnenje, da je lanski sporazum med Hrvati in Srbi del političnih zakonov, ostali pa bodo odpravljeni. Oblast se vede tako, da ne ovira dela nobene stranke, ki ne dela proti državnim koristim. — Za edinstvo radikalov se trudita
JRZ in radikalni glavni odbor. Poleg teh dveh skupin naj bi stopili v stranko tudi skupini ministrov dr. Markoviča in Maksimoviča. Nekateri, kakor pravi zagrebški >Jutarnji list«, so mnenja, da bo prišlo med JRZ in radikali do sporazuma na osnovi, kakršna je bila dogovorjena leta 1935, ko je narodna radikalna stranka predlagala najožjo sodelovanje ▼ strankama dr. Korošca in dr. Spaha. Po tem poročilu, naj bi ta osnova veljala tudi za nadaljnje sodelovanje potem, ko bi se vsi radikali združili. Vsi so prepričani, da bodo pogajanja prinesla uspeh in da bo dobila radikalna stranka tisti vpliv, kakršnega je imela svoje čase. Isti zagrebški list tudi pravi, da pričakujejo politični krogi za te dni sestanek med predstavnikom vlade Dragišo Cvetkovičem in med Mišo Trifunovičem. Slednji naj bi obvestil Cvetkoviča o stališču, katerega je zavzel Aca Stanojevič do predlogov Dragiše Cvetkoviča.
Mariborska mestna plinarna lani
Mestna plinarna je obratovala do 23. avgusta 1939 s starimi napravami: horirontalna peč s 6 retortami ter z dvoplin^kim generatorjem. Od 23. avgusta 1939 obratuje z novo komorno pečjo in moderno preurejenim obratom. Za proizvod plina se jo porabilo 1,871.000 kg črnega in rjavega premoga, iz katerega se ie med drugim proizvedlo 871.000 m’ plina. Oddaja plina za gospodinjstvo znaša 75%, industrija porabi 22%. Omrežje: ojačeni plinovodi v dolžini 955 m so se položili v Prešernovi. Maistrovi, Kopitarjevi Vrazovi in Aškerčevi ulici ter na Zrinjskem trgu. Plinovodi so se podaljšali v Kolodvorski, Erjavčevi, Einspielerjevi, Trdinovi, Gregorčičevi in Graiski ulici ter na Betnavski cesti, v skupni dolžini 94 m. Novih konsumentov je priključilo podjetje v pretečenem letu 113.
Filmi
»Bela smrt« (Kino Matica). Režiser Herbert Fredersdorf — prav gotovo malo znano ime — je po delu norveškega pisatelja Hansa Larsena sam napravil filmski scenarij, ki ga je znal tudi spretno upodobiti. Film o težkem življenju polarnih lovcev, ki med tisoč nevarnostmi zbirajo zaslužek, je poln neke svojske poetičnosti, ki jo ustvarjajo krasni prirodni posnetki z Gronlanda ter neprisiljeno robati značaji nastopajočih oseb. Na pripraven, rahlo nostalgičen način je Fredersdorf obravnal tudi lju-bavno zgodbo. »Bela smrt« sicer ni razodetje, prav gotovo pa spada v vrsto dobrih nemških filmov. Glavne vloge so izoblikovali s kvalitetnimi partijami Hilde Sessak, Marian, Delt-gen, Kampers in Wernicke.
Za poneverbo 702.000 din -12 let robije
Murska Sobota, 30. januarja.
Pred senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti se je včeraj zagovarjal sodni olicial pri tamkajšnjem sodišču Štefan Friderik. Leta 1918. je vstopil v državno službo. Od leta 1927. do 1939. je bil zaposlen kot sodni oficial, kjer so mu bili poverjeni blagajniški posli. Njegovi prejemki so bili prav dobri, da celo odlični. Kot tolmač madžarskega jezika je bil posebno dobro plačan. Poleg tega je imel tudi še druge, postranske zaslužke. Njegovi mesečni dohodki so znašali približno 4000 din. To je bilo do leta 1927. Po tem letu pa se je njegov gmotni položaj nekoliko poslabšal. 1932. se je oženil. Žena mu je prinesla kot doto 210.000 dinarjev gotovine, s katero sta sezidala hišo v Murski Soboti. Mož pa je lahkomiselno zapravljal denar s popivanjem, kartami in celo s tem, da si je večkrat privoščil kakšno avtomobilsko vožnjo v soboško okolico. Ker je denar hitro kopnel, si je na drug, nepošten način hotel zagotoviti denar. Dolgo časa je prikrival svoje poneverbe uradnega denarja, končno pa so mu le prišli na sled. Državni tožilec je dvignil proti njemu tožbo za nič manj kot 155 zločinov,
Prvi zločin je Štefan zagrešil leta 1927., ko je Rdeči križ poslal na sodišče 100 srečk, od katerih si jih je 70 pridržal sam in jih plačal z javnim denarjem. Nato so se njegove poneverbe vrstile iz dneva v dan, iz leta v leto in so bile vedno hujše in predrznejše. Stare utaje je Štefan kril z novimi. Njegova največja utaja je bila
142.000	din. Znal je lepo vse prikriti, da mu nihče ni moge lničesar dokazati. Ne samo to, celo vedel se je tako. da so mu vsi popolnoma zaupali. Obtoženec se ni bal poseči niti po denarju, ki je predstavljal zadnio plačo železničarskega kretničarja, zadnjo invalidnino umrlega invalida, življenjsko zavarovalnino upokojenca ali zapuščino težaka, ki je trdo delal v Ameriki. Lansko leto aprila meseca je Štefan moral v preiskovalni zapor in je v njem ostal do včeraj, ko je bila proti njemu razprava pred sodiščem v Murski Soboti. Razprava
se je začela ob 8. Sodni senat so sestavljali predsednik okrožnega sodišča g. Sernec kot predsednik, sodnika Prošihtna in Piškur, obtoženca pa je zastopal odvetnik Bajlec po službeni dolžnosti.
V spremstvu orožnikov so pripeljali obtoženca v dvorano. Zdelo se je, da Štefan ne nosi preveč težko bremena težkih tisočakov... Zagovarjal se je, da so doma živeli v težkih, naravnost siromašnih razmerah in da ga je to stanje zapeljalo, da je moral poneverjati. Svoje poneverbe tudi priznava. Seveda mu tak zagovor ni mogel pomagati.
Sodišče ga je obsodilo na 12 let ječe, na izgubo častnih pravic in na izgubo službe. Preiskovalni zapor se mu všteje v kazen.
Obsojenec je sodbo hladnokrvno poslušal^ vložil pa je priziv, prav tako pa tudi državni pravdnik.
Murska Sobota
Tudi Prekmurju ni prizanesel snežni metež. Zadnji teden je padlo v Prekmurju toliko snega, da je Prekmurce kar presenetilo. Saj je o Prekmurju znano, da tam zimski čas s snežno odejo ni preveč radodaren. Snega je_ navadno v Prekmurju malo in še ta ni trpežen. Letošnja /ima ie pa s snegom zelo bogata. Snega je pol metra, kar je za Prekmurje že izredno veliko. Zategadelj so prihajali vlaki v Mursko Soboto s precejšno zamudo. Tudi pošto in časopise že nekaj dni dobivamo popoldne namesto dopoldne. Avtobusni poštni promet je za nekaj dni čisto prenehal in so bili nekateri kraji popolnoma odrezani od prometnih sredstev. Počasi se promet zopet normalizira.
Letos so tudi redkoposejani prekmurski smučarji prišli na svoj račun. Sobočani se morajo potruditi na Goričko, kjer najdejo dovolj primernih terenov za smuk. Sneg ni idealen, ker je suh in nima nobene podlage, pa vendar vse eno gre. Zdi se nam, da ie smuški šport zadnii čas v Prekmurju oživel. Marsikdo je že navezal smučke
Napoved o povišanju uradniških plač
Belgrad, 30. januarja. Pravosodni minister dr. Lazar Markovič je govoril na svojem shodu v Kru-ševcu tudi o uradniških plačah in napovedal, da se pripravlja uredba, * katero bi se povišale plače vsemu uradništvu brez izjeme.
Železniška nesreča pri Rumi
Belgrad, 30. jan. Med postajama Kraljevci in Pu-tinci v bližini Rume se je včeraj dogodila železniška nesreča, ko se je vlak, 8 katerim »o se peljali predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in ministra dr. Kon-stantinovič in dr. Šutej z Belja v Belgrag, zaletel v nekaj vagonov na progi. Pred posebnim vlakom je vozil tovorni vlak, od katerega pa se je sredi proge odtrgalo 16 vagonov. Pri teh vagonih je ostal zavirač, ki je imel nalogo signalizirati naslednjim vlakom in jih tako opozoriti na nevarnost. Zavirač pa ni dal na zadnji vagon pred luč rdečega stekla in tudi ni signaliziral prihajajočemu vlaku, ker je mislil, da vozi vlak po drugem tiru, kajti megla mu je zastirala razgled. Ko pa je strojevodja posebnega vlaka opazil nevarnost, je bilo le še toliko časa, da je vlak zavrl in zmanjšal brzino, do trčanja pa je vseeno prišlo. Lokomotiva posebnega vlaka «• sicer ni poškodovala, pač pa se je prevrnilo nekaj vagonov-beguncev. Predsednik vlade 6e je v svojem vagonu ravno bril, ko je prišlo do trčenja. Tedaj se je razbilo steklo in košček je ranil Cvetkoviča tik nad očesom. Minister dr. Konstantinovič je pil kavo, minister dr. Sutej pa je bil ravno stopil iz svojega vagona v predsednikov. Dr. Šutej sc je tudi lahko poškodoval. Ce bi se trčenje dogodilo nekaj sekund preje, bi jo dr. Šutej naj-brže hujše Lzkupil, ker bi bil ravno na prehodu med obema vagonoma. Železniška uprava je takoj poslala komisijo, ki bo ugotovila, v koliko je bil zavirač kriv nesreče, morebiti zavoljo nevestnega opravljanja službe.
Lanskoletni obmefni promet na Jesenicah
O neurejenih socialnih razmerah na naScm podeželju, v prvi vrsti seveda po drugih banovinah, nam poroča izredno visoko število sezonskega delavstva, ki odhaja na delo v druge države. Največ jih odhaja v Francijo in v Nemčijo. Na vseh teh prehodih čez drž. mejo, ki spadajo pod jeseniški policijski komisariat — Korensko sedlo, Rateče in Boh. Bistrica — je odpotovalo s pravilnimi potnimi listi skupno 8462 vseh, in to v evropske države 6801, v prekomorske pa 1661. Vrnilo se jih jc skupaj 7521, in to iz evropskih držav 683\ i/, prekomorskih 688 oseb. Zanimiva je statistiku skupnega obmejnega prometa v lanskem letu. V našo državo je doj)otovalo 77.86t oseb, iz države odpotovalo 70.862 oseb, tranzitnega prometa pa izkazuje statistika 65.727 oseb. To daje prav visoko številko: 214.4-50 oseb. Broz dvoma bi bila ta številka mnogo večja, če* bi ne bila nenadno izbruhnila vojna, ki je še skoraj sredi letoviške sezone omejila obmejni promet.
Razstava alpinskih slik Eda Dcriaja bo odprta še samo nekaj dni, zato svetujemo kulturnemu občinstvu, da z obiskom ne odlaša. Pripomnimo, da so se dosedanji obiskovalci razstave prav pohvalno izrekli o Držajevih delih. Deržaj razstavlja olja, akvarele in grafike. Na razstavo posebno opozarjamo naše srednje in meščansko šolsko dijaštvo, kateremu je obisk, pod vodstvom gg. profesorjev omogočen proti znižani vstopnini. Za skupine je vodstvo po razstavi vedno na razpolago.
  ........................................
na noge in se poskusil približati zimskemu športu na dilcah. Ce bi bile vse zime tako dobate s snegom in bi bil Bog obdaroval Prekmurje še s kakšnimi hribi, pa bi se tudi ta panoga športa razvila.
ČETRTO POGLAVJE
Smrt vznemirja Craigley College
Samo Stirl osebe niso prišle: Gospa Ber-nard-Mosse, dvojčka in ravnatelj.
»Ali je morda očka Dodd veo to parado pripravil v čast Lucasovega očeta? Morda bojno res morali požirati kakšen dolg govor?« »o ae vpraševali presenečeni
^K^sreči s« je gospod Dodd tedaj pojavil Iz njegovega razburjenega, sicer tako dobrodušnega obraza, so mogli tudi naj-mlajši učenci sklepati, da se j« dogodilo nekaj ze\o resnega. Od onega dogodka, ko je bil Malcoln Mili izključen iz Sole pred koncem leta zaradi tatvine, ozračje še ni bilo nikoli tako svečano.	.
Ravnatelj je pristopil h katedru in dvi-£iil roko. Nekaj stolov je zaškripalo, nato pa i« zavladala popolna tišina.
* »Gospod, na žalost vam moram sporočiti, da se je danes ponoči pripetil neljub dogodek; eden izmed vaših tovarišev in sicer Erik Bemard-Mosse je težko ranjen. Morda je kdo od vas nehote vzrok tega: nedolžna šala ima lahko zelo reane posledice, na katere pa človek ne misli in jih tudi ne more predvideti. Ce kdo od vas lUj ve, naj govori. Obljubljam vam naj-toč j o uvidevnost od naš z strani in kazen bo samo tolikšna, kolikšna je zaslužena. Toda če izvem, da kdo od učencev nekaj ve, pa noče povedati, bo takoj izključen
1* J*#"
Učenci so obsedeli nepremično na svojih stolih in gledali v ravnatelja. Strežniško o6obje je začelo preplašeno gledati okrog sebe. Profesorji so gledali na konice svojih čevljev, odločeni, da podpro ravnatelja do konca.
»Rogere,« je nadaljeval ravnatelj, ko se je obrnil na kapitana moštva in reditelja spalnice,« vstani tel Vi ste reditelj spalnice B, kaj ne? Se je kdo morda zaletaval v Mosseja?«
»Nihče prav posebno, gospod, temveč smo si vsi skupaj to delali... zaradi izgubljene tekme .. .«
»Kaj bi radi s tem povedali?«
Kapitan moštva je sklonil glavo: »Gospod... Malo smo 6e stepli z bri sačami ... toda s tem mu nismo prizadeli nobene bolečine,«
»Je to vse, kar veste, Rogers?«
»Da gospod ... To je ... Mosse zjutraj ni bil na svoji postelji. Toda on pogostokrat zelo zgodaj vstane in stika za ptičjimi gnezdi ali pa za poljskim cvetjem za svoj herbarij ... Zato sem menil, da mi ga ni treba prijaviti kot odsotnega.«
»Vi veste, da šolska pravila prepovedujejo učencem, da bi vstajali prej, preden zvoni!«
»Vem, gospodi Oprostite mi, prosim!«
»Dobro, Rogers, sedite!«
Ravnatelj Dodd ja s pogledom preletel
vse zbrane učence.
»Se je kdo od vas ponoči dotaknil Mossega starejšega?«
Lucas je vstal popolnoma bled v obraz.	^
»Jaz, gospod! Tako strašno jc smrčal, ,.. potisnil sem mu v usta košček mila, da bi ga ukrotil, toda nič drugega mu ni6em storil!«
V dvorani se je zaslišal pritajen smeh, toda ravnatelj je ostal resen
»Koliko je bilo tedaj ura, Lucas?«
»Ne vem, gospod. Bilo je pozno. Luči so bile že vse ugasnjene.«
»O tem bomo govorili poaneje. Ali ve še kdo kaj?«
»Gospod Dodd *e je obrnil k služinčadi in ji postavil isto vprašanje ter dodal:
»Ali je morda kdo od vas videl Mossa starejšega v bližini omare za perilo na hodniku pri spalnici B?«
Služkinje so vse povrsti odkimale e glavo Toda MacPbey je imel nekaj povedati Vzravnal se je v vsej svoji višini enega metra in oseminosemdeset centimetrov ter • svojimi temnimi očmi odločno pogledal ravnatelja v oči,
»Mlademu gospodu Mosseju se ni nič do godilo, ko 6em prišel v spalnico po čev lje snoči okrog enajstih, gospod,« je dejal, »Zakasnil sem se zaradi gostov. Pogledal sem slučajno v njegovo posteljo, pa je trdno spal. Eden izmed učencev je bil ču-ječ in z njim sem se pogovarjal.«
»Kdo ie bil to?«
»Jaz, gospod.«
Lucas «c je drugič dvignil izmikajoč se pogledu, ki ga je vanj nameril škof, njegov oče.
Ravnatelj je zašepetal nekaj besed na uho siru Willfridu Pamberlcyu, nato pa se je spet obmil proti vsemu zboru-
»Se nekaj,« je rekel. »Ko je včeraj začelo deževati, smo šli proti domu gospa Bemard-Mose, Mosse mlaj*i in jaz. Iz gozdička je nekdo vrgel kamen, s katerim bi kmalu ranil našo gostjo. Ukazal sem, da se začne resna preiskava. Toda če je kdo od učencev nehote vrgel ta kamen, zahtevam, da to takoj prizna in obljubljam, da bo kazen zelo mila.«
Po teh besedah je nastala taka tišina, da je kot 6trel iz samokresa odjeknil padec svinčnika v tistem delu dvorane, kjer je sedel nespretni Derek Pamberley. Tako učitelji kakor učenci to ostali prevzeti od začudenja. .
»Torej nihče nima ničesar reči? V redu!«	...
Ravnatelj je »pet zašepetal nekaj besed na uho policijskemu šefu, nato pa se je obrnil k šaofu.
»Prosim Vas, če bi hoteli sedaj, mon-signor, začeti z molitvijo?«
Vsi so pobožno odmaknili stole in stali. Lepi, topli škofov glas je zbudil odmev pod svoai velike dvorane.
Učencem se je zdelo nerazumljivo, da si je 'škof izbral posmrtno molitev:
»Jaz sem življenje in vstaienie, ie re-«61 Gospod ...«
To j« delo sovražnik*
Ko je bila molitev končana, so učenci odšli k svojim uram, ravnatelj p* j« povabil v svojo pisarno sira willtriaa Pam-berleya in škofa Spotom* *e '*m pri'
družil tudi zdravnik Woodhouse.
Ravnateljeva pisarna kakor tudi v«i drugi šolski prostori so vplivati na človeka hladno in uradno, ker so dišali po kredi in starih knjigah. Tega strogega ozračja pa ni razvedrila prisotnost gospe Blouser, ki je sedela zleknjena na kožna-tem naslonjaču, Se zmerom 6tra5no razburjena je uboga nadzorni03 sedela bleda kakor njen zmečkan beli predpasnik. Takoj je vstala, ko je opazila, da prihajajo štirje gospodje.
»Torej, doktor, je res? O Bog, ali je mogoče? Da je... on..-«
»Žalibog je..,!« je rekel zdravnik.
»Mrtev!«
Beseda je obtičala brez odmeva v st. bi, ki je bila okrog ki okrog zadelana s knjigami.
»Preljubi Bogi In jaz sera 6a našla... tam znotraj... zleknjenega... Oh moj Bogi O Bogi«
»Bodite nekoliko pogumntejsi. gospa Blouser!« je rekel ravnatelj. »To je za vse nas stražen udarec. Toda morate se pomiriti in popolnoma točno do vseh podrobnosti povedati vse, kar veste, «**“ Willfridu, ker je on policije.«
Od tu in tam
V Belgradu je bilo v nedeljo zborovanje jugoslovanskega aerokluba »Naša krila«, katero je vodil podpredsednik Sondermajer. Predsednik Nj. kr. Vis. knez Pavle je poslal vsem delegatom svoje pozdrave in naglasil vodilno vlogo, ki jo ima v današnjem svetu letalstvo. Poudaril pa je tudi nalogo, ki jo aeroklub ima za vzgojo letalskega naraščaja in za popularizacijo letalstva med ljudstvom. Govoril je tudi, poveljnik jugoslovanskega letalstva general Milojko Jankovič, ki je rekel, da je bilo delo društva plodno, saj se je lani izvežbalo okrog 160 dobrih pilotov. Cilj dela v prihodnjem letu naj bi bil ta, da bi društvo navdušilo na tisoče mladeničev, da bi se prostovoljno odločili za letalski poklic. Končno eo bila izglasovana nova pravila, ki odrejajo, da se društvo razdeli na tri samostojne pododbore, ki bodo v svojem delu popolnoma avtonomni, da bo to v skladu z novo ureditvijo države.
Pogajanja za združitev vseh radikalov v Srbiji
so vzbudila med radikali veliko zadovoljstvo. Srbsko politično življenje je imelo zadnja leta prav lo veliko hibo, da ni nobena od nekdanjih strank mogla urediti svojih vrst, da bi mogla z večjo upravičenostjo zahtevali zase tudi del odgovornosti za vladne posle. Nikjer niso diktatorski časi tako razdvojili in razbili strank kakor v Srbiji. Čim pa je prišel sporazum, je poslalo nujno potrebno, da solidne politične stranke v Srbiji spet
trevzamejo svojo vlogo. Zdi se, da imajo radikali e vedno največ pristašev v Srbiji. Toda prav med radikalnimi prvaki je bilo najmanj sloge in sodelovanja. Kakor pa kažejo obiski Miše Trifunoviča v Nišu pri Aci Stanojeviču in posveti Trifunoviča s predsednikom vlade Cvetkovičem ter izjave, ki so bile pri tem dane, bo prišlo zelo kmalu do sporazuma in do formiranja močne stranke. Kakšna bo oblika, na podlagi katere sje bodo radikali vseh struj zdruzili, pa še ni nič gotovega. Predsednik vlade Cvetkovič je podal svoj predlog in tega sedaj v glavnem odboru radikalne stranke pretresajo.
Za pol milijona dinarjev je bila aktivna trgovinska bilanca uaše države v lanskem letu. Lani je bilo prodanih v tujino tri milijone ton raznega blaga v vrednosti 5.531,187.572 din. V primeri z letom poprej je bil izvoa količinsko manjši za
1,379.000	ton, po vrednosti pa za 474 milij. din. Lani je znašal uvoz blaga v našo državo po vrednosti 4.975,841.932 din in je bil za 217 milij. din manjši kakor lansko leto. Razlika med uvozom in izvozom znaša v našo korist lepo vsoto 545 railij-jonov din. Seveda je naš najboljši kupec in tudi prodajalec Nemčija. Sledijo Italija, Ceško-aioraveki protektorat, Anglija in nato še druge države.
Splitsko narodno gledališče se bo le oživelo
po dolgoletnih naporih tamkajšnjih kulturnih delavcev in oblasti, čim je bila ustanovljena banovina Hrvatska, je bil načrt tudi uresničen. Banska oblast je dala zagotovilo, da bo denarno podprla gledališče, da bo moglo najeti stalne igralce in pevce. Do sedaj so v Splitu od časa do časa gostovala jugoslovanska gledališča, med njimi tudi ljubljanska opera. Prihodnji mesec bodo že objavili natečaj za sprejem igralcev, oktobra pa bodo začeli z rednimi predstavami. Poprej pa bodo' še preuredili notranjščino starega gledališča z denarno podporo banske oblasti.
Prostovoljno je šel v smrt črnogorski senator
in bivši general Petar Martinovič. Mož je bil znana črnogorska osebnost, ker se je bil proslavil v vseh vojskah in bitkah v svetovni vojni. Bil je general črnogorske vojske, med svetovno vojno pa ie stopil v vrste srbske vojske in nato odšel v Dobrudžo, kjer je pomagal organizirati znano prostovoljsko legijo. Po vojni je stopil v pokoj. Političnega življenja se ni udeleževal, šele lani je bil imenovan za senatorja. Zadnje mesece ga je mučila huda bolezen. Šel se je v Belgrad zdravit, toda tam so mu rekli, da zanj zdravila ni. Imel je namreč raka. To je Martinoviča tako potrlo, da je segel po orožju in si vzel življenje.
Novo označbo bodo odslej Imeli tudi avtomobili, katerih lastniki bivajo na področju banovine Hrvatske. Poprej so imeli avtomobili iz savske banovine na evidenčni tablici st. 3, odslej pa bodo imeli veliko črko II. — Zagrebško dopisništvo Osrednjega tiskovnega urada je dobilo novega šefa v osebi Krešimira Devčiča, ki je bil doslej urednik uradnega glasila HSS »Seljački donu in uradnik v dr. Mačkovi politični pisarni.
Tudi zagrebška občina se je začela baviti z načrti, kako bi preuredila in zmodernizirala tramvajsko omrežje. Promet vedno narašča, ker se tudi mesto neprestano veča in razvija. Sklenili so, da bodo zgradili nove remize in vec poslopij za 10 milij. din. Uredili bodo tudi lastne tramvajske delavnice, v katerih bodo izdelovali tramvajske vozove. Računajo, da bodo mogli vsako leto izdelati sami po 15 velikih tramvajskih voz.
Poštni uslužbenci bodo po zagotovilu predsednika vlade v najkrajšem času dobili povišanje
svojih plač. Pretekli teden so imeli zagrebški poštni uradniki svoje zborovanje, s katerega »o poslali predsedniku vlado Cvetkoviču pozdravno brzojavko s prošnjo, naj bi vlada dala poStnemu uradništvu kak priboljšek zavoljo velike draginje. Njihovo druStvo pa je dobilo odgovor od predsednika vlade, da Jjo njihovim zahtevam v najkrajšem času ustreženo.
Zaradi hvalisajočih člankov sta se tožila pred sodiščem neki Ojura Dragovič in tajnik društva industrijcev dr. Ertl iz Novega Sada. Dogodek izvira že izza časov volilne borbe za decembrske volitve pred dobrini letom. Ertl je kandidiral in pregovoril Dragoviča, da mu bo napisal nekaj pohvalnih člankov v listu »Vojvodinski glasnik«, za kar mu bo Ertl plačal dobro nagrado. Dragovič je svojo obljubo izpolnil, dr. Ertl je bil izvoljen, le zavoljo nagrade sta se^ potem sprla. Nazadnje je prišla stvar pred sodišče. Ertl se je zagovarjal, da je izplačal Dragoviču manjšo nagrado zavoljo tega, ker ga je bil Dragovič v pismih opsoval čez mero in je že prej dobil precejšen honorar. Ker pa ie sklepal, da ga hoče Dragovič izsiljevati, je z njim prekinil vsako zvezo. Sodišče je nazadnje razglasilo sodbo, po kateri se dr. Ertl oprošča vsake krivde.
Roparsko tolpo, ki je vlamljala v Somborjir,
je organiziral tamkajšnji gostilničar Imre l apa. Njegov glavni pomagač je bil njegov zet, ki je potem nakradeno blago tudi razpečal po okolici. Vlomi so se vrstili drug za drugim, policija pa le ni mogla nikomur priti na sled. Nihče pač m mislil, da bi imel ugleden gostilničar vmes .svoie prste. Nazadnje pa so si ga organi policije le ogledali od bližje, posebej pa njegovo klet. Tam so odkrili pravcato zalogo blaga in drugih ukradenih predmetov, vse skupaj vredno okrog 50.000 dinarjev. To je bil pa samo del nakradenega blaga. Večinoma ga je zet Bakoš že prodaL
Razne zgodbe iz sodne dvorane
Dva škofjeloška policaja - Motocikllstova nesreča v Trbojah
Ljubljana, 30. febr.
Dvorana št. 79 je ob zimskem času prav čedno zavetišče raznim ljudem, ki nočejo zmrzovati in kidati snega po mestnih ulicah in cestah. Ti ljudje 6a vsak dan natepo v dvorano in se lepo grejejo ter po svoje zasledujejo razplet raznih kazenskih afer. Človek čuje tudi prav strokovne ocene o zagovoru posameznega obtoženca.
Kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču je lani vodil 417 kazenskih razprav, predlanskim pa 522. Mnoge avtomobiliste, motocikliste in kolesarje je sodil zaradi neprevidne, nepravilne, prenagle in malomarne vožnje, s katero so zakrivili hude poškodbe raznim pasantom.
Prva razprava pred kazenskim sodnikom-poedin-cem je bila včeraj prav značilna, kako 6e lahko uresniči stari pregovor: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!« Tam v starodavni Škofji Loki 6ta bila dva občinska policaja. Oba sta ee grdo gledala in sovražila. Albin, 33-letni mož je rad hazardiral, Vedno je čepel pri kvartaških družbah, tudi če je bil v služba. Od župana je bil večkrat posvarjen in je dobil tudi ukore zaradi hazardiranja in kvartanja. Nič ni pomagalo. Sel je iz službe. Albin se je raztogotil in zagrozil: »Bom pa toliko zloben, da bo tudi Tone šel!« Albin je nato naznanil svojega tovariša Toneta, da je neupravičeno po gostilnah od gostov pobiral nočne takse do višine kakih 70 din. Stvar se je tako zasukala, da sta oba prišla pred kazenskega sodnika. Tone in Albin 6ta bila obtožena, da sta zakrivila prestopek zlorabe službenega položaja in da 6ta 6i prilastila nočne takse od raznih gostilniških gostov. Tone se je zagovarjal, da je dal za te manipulacije pobudo Albjn, ta pa je krivdo vzračal na Toneta. Albin je bil še poleg tega obtožen prestopka zaradi hazardiranja. Že preiskava je pokazala, da je pri manipulaciji s taksami sodeloval tudi ovaditelj Albin, ki je hotel Toneta spraviti ob službo.
Rezultat včerajšnje razprave pred kazenskim sodnikom je bil ta-Ie:	Prvi, 3Uetni Tone je obsojen
zaradi prestopka zlorabe službe na 2 meseca zapora, nepogojno. Drugi Albin na 40 dni zapora earadi zlorabe službe in na 900 din denarne kazni ali nad&ljnih 15 dni zapora zaradi hazardiranja.
Pred kazenskega sodnika-poedinca dr. L. Pom-peja je prišel neki ljubljanski motociklist B., po poklicu elektromonter. Obtožen je bil po znamenitem avtomobilskem kazenskem paragrafu zaradi neprevidne in malomarne vožnje. Kakor navadno vselej napravijo vozači, je tudi on glavno in bistveno krivdo zavračal na poškodovanca. Vozači so vedno in hočejo biti vedno v pravici, češ moderni cestnoprometni red daje njim V6e pravice, ubogi civilist pa naj mimo molči.
Na praznik 15. avgusta lani je motociklist B. drvel po banovinski cesti 6kozi Trboje. Zadaj je seseda Anica Brzobahata. Kakor je pozneje orožniški poveljnik-narednik Zidar ugotovil, je B. vozil prenaglo in nepravilno po levi cestni strani in je< on zakrivil hudo nesrečo. Ko je pridrvel z Anico v vas, je skočil čez cesto 41etni fantek Jožek Dolinarjev. Motociklist ga je podrl na tla in vlekel par metrov naprej. Hudo mu je razbil lobanjo na levi strani. Odtrgal mu je tudi popolnoma kožo v obsegu 9 cm". Dva'zdravnika 6ta podala mnenje, da je fantek trajno skažen in da 6pada zločin drugače pod kazenski paragraf 178, huda telesna poškodba. Ker se je poškodba primerila motociklistu med vožnjo, je stvar prišla pod avtomobilski paragraf, ki vsebuje milejše kazni.
Obtoženi motociklist je zanikal krivdo, da ni vozil s preveliko brzino in trdil, da pravilno po desni strani. Dajal je predpisane znake. V trenutku, ko ja fantek pritekel iz hiše na cesto, ga je zagledal kake 3 m pred seboj in nikakor ni bil v položaju vozilo zavreti in kam drugam kreniti..
Državni tožilec g. Bogdan Lendovšek je izjavil, da je na mestu strožja kazen, ker 60 prometne nesreče vedno pogostejše. Branilec nasprotno je skušal dokazati obtoženčevo nekrivdo in da je fantek sam kriv nesreče.
Sodba je bila kratka: motociklist B. je kriv sam nesreče. Zato je obsojen na 2 meseca zapora, dalje na plačilo povprečnine 250 din in Ima plačati fantkovemu očetu 1000 din za bolečine ter 350 din za razne stroške. Bolnišnici pa 930 din. Kazen je bila izrečena pogojno za 2 leti. V 6 mesecih po pravo-močnosti sodbe ima motociklist plačati fantku omenjeno odškodnino. Motociklist je sodbo sprejel.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
♦»♦»♦»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦M
Nevarni ljudje pred sodniki
Maribor, 30. januarja.
Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta bili včeraj dve razpravi prav zanimive vsebine. Prva je bila preložena, druga pa se je končala z obsodbo. Pri prvi razpravi se je obravnaval znan krvav dogodek na Pobrežju, pri katerem sta dva nevarna lovska tatova streljala na ljudi kakor na zajce. Zaradi tega sta se zagovarjala 25 letni Josip Berglez in 29 letni Franc Lukič, oba doma iz znane >Abesinije« na Spod. Dobravi. Nahajala sta se v preiskovalnem zaporu, iz katerega sta bila privedena pred sodnike.
Dne 3. decembra lanskega leta je bilo v Severjevi gostilni v Sp. Dobravi več ljudi. Okrog 17. ure je prišel tja Josip Berglez, ki je invalid brez desne roke, pa kljub tej poškodbi znan kot hud lovski tat. Tudi se ga vse boji zaradi njegove nasilnosti, ki ga je spravila tudi ob službo. Berglez je prinesel s seboj v gostilno svojo lovsko dvocevno puško, ki jo je imel skrito pod plaščem. Prišedši v gostilniško sobo je začel goste izzivati, izvlekel je puško izpod plašča, vzel iz žepa naboje ter jih vrgel po mizi z besedami: »Danes bodo še fazani padali!« ter pri tem pokazal z roko na nekatere pivce, ki so sedeli za mizo. Zagrozil je še, da bo prvemu, ki pride iz gostilne na prosto, pognal strel v glavo. Tedaj je prišel v gostilno Berglezov prijatelj Franc Lukič, ki je tudi sumljiv, da se bavi z lovsko tatvino., Lukič se je takoj pridružil prijatelju in oba sta nadaljevala z izzivanjem. Berglez je celo svojo puško nabil, zaradi česar mu jo je gostilničar vzel in jo dal Lukiču, ki pa je orožje zanesel iz gostilne na prosto in ga tam skril. Ker sta nadaljevala z izzivanjem, ju je gostilničar pozval, naj zapustita lokal. Bilo je okrog 8 zvečer, ko sta odšla. Zunaj hiše je Berglez spet vzel puško ter nekajkrat ustrelil v zrak. Gostilničar je goste svaril, naj ne gredo iz hiše, ko pa je bil zunaj mir, so ljudje le začeli odhajati. Pny je odšel Anton Pak. Komaj je prestopil prag, se je začul zunaj Berglezov glas: »Sedaj pa se bo streljalo!« in že je padel strel, ki je zadel Paka v obe nogi in prsi. Nato sta prišla iz gostilne Maks Šprah in Ivan Pšeničnik. Spet je počilo, strel je zadel Pšeničnika v golen, Špraha pa v noge ter mu zlomil kost. Nato je v presledkih padlo še več strelov. Eden je zadel tudi Stefana Danka v čevelj ter mu ga raztrgal. Vsi .po-kodovanci «o zadobili hude poškodbe ter so se morali zateči v bolnišnico. Kakor le ugotovila preiskava, je vse strele oddal Berglez, streljal pa je tako naglo, da zaradi svoje invalidnosti — ker mu manjka desna roka, nikakor ne bi mogel sam puške tako hitro polniti. Očividno mu je polnil orožje Lukič. Oba sta izvršila ta divjaški napad brez vsakega vzroka.
Sedaj se zagovarjata oba samo z močno virje-no«tjo, kar pa ne bo držalo, ker pravijo priče, da sta prišla v gostilno čisto trezna, tam pa sta le malo pila. Obenem se je med razpravo pokazalo, da imata obadva prav hudo kosmato vest ter ju bo treba prijeti še zaradi drugih reči. Zaradi tega je sodišče razpravo preložilo.
Nato je prišel na vrsto 22 letni natakar Filip Horvat iz Ormoža. Moral Je dajati odgovor za 12.919 din, za katere mu očita obtožnica poneverbo- Obtoženec je bil leto dni plačilni natakar v kavarni in restavraciji Slavice Vrbnjak v Ormožu. Zaupan mu je bil v lokalu različen inventar ter razne pijače in jestvine, ki so se prodajale. Količina zaupanega blaga je bila sproti zabeležena pri blagajni, zvečer pa je plačilni oddal svoj dnevni izkupiček. Kake druge kontrole nlegovega poslovanja ni bilo, ker so mu popolnoma zaupali. Lansko leto Pa je bil Horvat poklican na orožno vajo. Ko je odhajal, so napravili končni obračun, pri čemer se je pokazal primanjkljaj v navedenem iznosu. Horvat vsako krivdo taji in pravi, da primanjkljaja ni, temveč da je žrtev pomote. Sodba se je glasila: 3 mesec zapora, 2 leti izgube častnih pravic, pogojno na 3 leta.
Pod Trstom nafta
Že pred dobrim mesecem smo v našem listu poročali, da je neki glasbenik po naključju odkril v Trstu v bližini svojega stanovanja sledove nafte. Svoje odkritje je seveda takoj prijavil veliki italijanski petrolejski družbi »Agip«, razen tega pa tudi sam odpotoval v Rim. Kakor se zdaj sliši, je ravnateljstvo »Agipa« poslalo v Trst posebnega strokovnjaka-geologa, da preišče, kaj je s to tržaško nafto. Čc je ta učenjak že kaj dognal, dozdaj še ni znano. Zelo malo pa je verjetno, da bi bil tržaški • izvir nafta močan, da bi da bilo vredno izkoriščati
Sneinf plazovi zajezili cesto in potok
Kamnik, 29. januarja.
Na banovinski cesti od Motnika, približno pol kilometra proti Ločici se je koncem prejšnjega tedna z desnega brega vsulo šest velikih snežnih plazov, ki so s seboj vzeli veliko množino kamenja, zemlje, drevja in grmičevja. Plazovi so poleg struge potoka Motnišnice zasuli tudi banovinsko cesto, radi česar bo ves promet za nekaj dni ustavljen. Potok je na nekaterih mestih popolnoma zajezilo, vsled česar jt voda preplavila cesto in vso okoliško polje.
Za čimprejšnjo vzpostavitev rednega prometa je ukrenjeno vse potrebno, preskrbljeno je zadostno število delavcev, da bo šlo delo tim hitrejše od rok. Stroški so predvideni približno na 8 do 10 tisoč din.
Tudi odsek banovinske ceste proti Gornjem gradu je tako močno zasut a snežnimi zameti na Črnivcu, da bo trajalo nekaj dni, preden bodo zameti odstranjeni.
Športne vesti
Hockeyska sekcija SK Ilirije je končno odpotovala včeraj dopoldne v Garmisch-Parten-kirchen. Državno hockeysko reprezentanco sestavlja 7 igralcev Ilirije in en zagrebški igralec. Z reprezentanco je odpotoval tudi tehnični referent SK Ilirije g. Vodišek. Na Jesenicah so se hockeyistom pridružili še ostali tekmovalci, ki bodo nastopili pri mednarodnih smučarskih tekmah v Ga-Pa. Z odhodom naše ho-ckeyske reprezentance še je končno rešilo eno izmed najneumnejših vprašanj in sporov, ki so imeli še prav poseben pomen v belgrajskih časopisih. Po vrnitvi naše hockeyske reprezentance bomo pa o teh stvareh opozorili še na neke podrobnosti...
Pri študentskih prvenstvenih tekmah za
prvenstvo belgrajskega vseučilišča je zmagal s sijajno prednostjo pred vsemi ostalimi tekmovalci Jeseničan Davorin Zvan, študent gumarske fakultete. Tekme so bile na Košutnja-ku v Belgradu. Zvan je bil prvi v smuku s časom 1:27.4 pred Milanom Kujundžičem, ki je imel čas 1:37.6. Zmagal je tudi v slalomu v času 22.4 sek. pred Dragutinom Glišičem, čigar čas je 10 sekund slabši kakor Zvanov.
Tečaj za smuške skoke v Ljubljani. Danes popoldne in do nadaljnjega bo vodil tečaj za
smuške skoke na skakulnici v Mostecu g. Bogo Šramel. Tečaj se začjie vsako popoldne ob 14.30. Tečaj je namenjen članom Sm. ki. Ljubljane; vabljeni pa so tudi vsi neorganizirani smučarji in predvsem mladina, ki ima veselje do te panoge zimskega športa.
Zaradi hude zime so začeli Švedi igrati nogomet na pokritih igriščih. Igrišča so sicer nekaj manjša kakor normalna, zato pa igra samo šest igralcev: ožja obramba in napad. — V Ameriki pa so začeli uvajati poleg hockeya na ledu ie rugby na ledu.
Bolgarski smučarji v Garmisrhu. Pod vodstvom predsednika bolgarske smučarske zveze Koluškija je odpotovala v Garmisch-Parten-kirchen na mednarodni smučarski teden osemčlanska reprezentanca bolgarskih smučarjev, ki bodo nastopili v smuku, slalomu in v štafeti 4X10 km. Po izjavi vodje reprezentance so se Bolgari za ta nastop dobro pripravili.
Madžarski nogometaši v Turčiji. Madžarski profesionalni nogometni klub Hungarija je gostoval prejšnji teden v Turčiji in je v soboto premagal carigrajski klub Bejoglu s 4:0, v nedeljo pa prvorazredni Šisli z 8:0.
Državno mladinsko prvenstvo v teku, skokih in slalomu.
Spored tridnevnih tekem za mladinsko drž. prvenstvo v Planici je naslednje:
V petek, 2. februarja: ob 10.30 tek na treh različnih progah za razne razrede s startom in ciljem pri rateški šoli;
v soboto, 3. februarja: ob 10.30 slalom za državno prvenstvo na slalomski progi pod Ci-pernikom in
v nedeljo, 4. februarja: ob 11 skoki_ solo in za kombinacijo za mladino in ob 13.30 za naraščaj na 40 m skaklnici.
Kandidati za mladinske prvenstvene naslove v smučanju so razdeljeni v štiri kategorije, in sicer: v juniorje (letnika 1921 in 1922), naraščaj (letnika 1923 in 1924) ter mladino A in B (letnik 1925 in mlajši).
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- ratura v C1		a > Is JZ K <3*	■o 0 * o a «c !j o	Veter (smer, i a kost!	Pada- vine	
		, a “ ►	.■s 3s				m/m	5 g
Ljubljana	766-2	-1-5	-5-6	83	10	NE*		_
Maribor	761-7	-4-0	-9-0	90	10	0		—
Zagreb	761-7	-2-0	-8-0	90	10	NE,	—	—
Belgrad	763-2	-3-0	-5*0	90	10	w,	0-3	sneg
Sarajevo	764-0	1-0	-6-t)	8..	10	0	1*0	sneg
Vis	757-t	2-0	-1-0	60	6	NE,	—	_
Split	758-7	6-0	o-o	40	5	NE,	—	_
Kumbor	7568	9-0	4-0	50	5	NE.	—	w_
Rab								
Dubrovnlli	756^	90	30	40	5	NE,	—	—
Vremenska napoved: Precej stanovitno m večinoma jasno vreme. Toplota zraka se bo znižala. — Najnižja toplota zraka na letališču —9 °C, snežna plast deDela 45 cm.
Koledar
Danes, torek, 30. januarja: Martina.
Sreda, 81. januarja: Peter N.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec, Rimska cesta 81.
Razpis Slomškove nagrade za leto 1940. Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje Slomškovo nagrado za leto 1940 v znesku din 5000. Pravico do tekmovanja imajo v mariborskem kulturnem področju delujoči pisatelji.
»Bohemski večer«, tradicionalna prireditev gledaliških igralcev bo 6. februarja, na pustni torek pri Mikliču. Izviren spored bodo izvajali operni, operetni in dramski člani, ki jih bo uvajal in predstavljal kot konferanceje g. Daneš. Sodeloval lx> Odeon jazz orkester pod vodstvom g. Švare.
Koncert violinistke Lilije D’ Albore bo v ponedeljek, 5. februarja t. 1. ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani.
J- Z- S. Z. — službeno. Obveščamo vse učitelje, i Su sprejeti v tečaj na Gorjuše, da je kraljevska banska uprava odobrila dopust za omenjeni čas, vendar mora vsak zase naknadno napraviti uradno prošnjo za dopust, kolkovano z 10 din.
Prosvetno društvo Trnovo. Na 9. prosvetnem večeru v 6redo, 31. decembra ob 20 bo v društvenem domu predaval prof. Janko Mlakar: »Iz mojega •lahrbtnika« Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike.
Prosvetno društvo Sv. Krištof priredi svoj zabaven predpustni večer v četrtek, 1. februarja 1940 ob 8 zvečer v dvorani hotela Miklič na 'Masarykovi cesti. Vljudno vabljeni!
V starosti nad 87 let je te dni umrl vzorni krščanski mož Alojzij Tittaro. Njegovo življenje je bilo en sam delavnik, tako da je tudi po svoji pridnosti lahko služil za zgled vsakomur. Bil je zaposlen pri raznih ljubljanskih tvrdkah, med drugim tudi pri stavbeniku g. Ogrinu kot skladiščnik. Bil je zelo pobožen mož. Posebno v dobrem spominu ga bodo ohranili Trnovčani, ki so ga vsj dobro poznali in zaradi njegove izredne poštenosti in pridnosti globoko spoštovali. Mož je zadnjih pet let prebil v ubožnici. Njegovi znanci in prijatelji so ga včeraj ob 4 popoldne v častnrm številu pospremili na zadnji poti. Naj mu da Boc obilno plačilol
Ljubljansko gledališče
Drama. Začetek ob 20.
Torek, 30	jan.:	zaprto.
Sreda, 31.	jan.s	»Kupčija s	mrtjo«.	Red Sreda.
Četrtek, 1 februarja: »Na prisojni strani«. Red četrtek.
Petek, 2. febr. ob 15: »Peterčkov« poslednje sanj?« Mladinska predstava. Znižane cene.
Ob 20: »Profesor Klepec«.
Opera. Začetek ob 20.
Torek, 30.	jan.:	»Rusalka«.	Red B.
Sreda, 31	jan.:	zaprto. (Gennalka).
Četrtek, l. februarja: »Lumpacij Vagabund«. Opereta Premierski abonma.
Petek, 2. februarja: ob pol 11: »Pri treh mladenkah«. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba Izven. Ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene.
Ob 20:	»Frasquita«.	Gostovanje	gospe Zlate
Gjungjenac. Izven.
Za red Sreda bodo igrali v sredo Averčenkovo tragikomično igro »Kupčija s smrtjo«. V njej je pokazal avtor obraz človeške lakomnosti in grabežljivosti, ki pa se tekom dejanja in v tem okviru sprevrže v komiko in pripelje do srečnega konca. Zasedba običajna
V Drami študirajo delo mam eni tega francoskega pisatelja, člana Akademije Francoisa Mauriace »Asmodej«, v režiji Milana Skrbinška. V glavnih vlogah bodo nastopiji: Saričeva, Simčičeva, Gabri-jelčičcva, Sever, Jan, Lipah, Presetnik in J. Boltar-jeva.
Drevi bo prva repriza prelepe Dvorakove opere »Rusalke«, ki je na sobotni premieri doživela na našem odru spontan uspeh. V Dvofakovi nesmrtni glasbi je obsežena vsa širina mehke slovanske duše, v njej se preliva en sam tok toplih občutij, melodije in pesniškega nastrojenja, iz nje diha vsa tajinstve-nost prirode in bogastvo slovanskega bajeslovnega 6veta. Naslovno partijo poje Heybalova, od ostalih pa naj omenimo predvsem Franci«, Lupšo, Kogejev o in Bašičevo Režiser je Ciril Debevec, dirigent Niko Štritof, inscenator: V Skruiny.
Sridi tedna se bo kot prihodnja operetna novost uprizorila vesela Nestroyeva burka »Lumpa-cius Vagabundu®«, ki jo |e na slovensko postavil in s ivojo in tujo glasbo opremil girigent Niko Štritof, dočim jo z režijske strani pripravlja Drago Zupan. Zabavna, znana zgodba o treh brezposelnih rokodcl, cih, ki jim je usoda naklonila milijonski dobitek v loteriji, bo dobila v treh naših najpopulamejlib igral-ch Zupanu. Modestu Sancinu in Janku tri prave, originalne in vseh muh polne »lumpaciuse«, ki M jim bo smejalo staro in mlado Pri tem ne smemo še pozabiti pravsga Lumpacija — B. Sancina, cesarja Janeza — Pečka, «Tninletra Guština — LupSo, mojstra Stružnika — Pianecki, teto Tombolo — Poli-čevo in številnih ostalih sodelujočih s Kogejevo Japljevo, Barbičevo in Anžlovarjem na čelu.
Mariborsko gledališče
Torek, 30. januarja, ob 20: »OthHlo«. Red B. Sreda. 31. januarja: Zaprto.
Četrtek, 1. febr., oh 20: »Neopravičena ara«. Znižane cene.
Sodna razprava, ki niti v Ameriki nima primere
Dajte nam Niagarske slapove nazaj!
... ker so električne turbine pregnale ribe in zajce
V kratkem bodo imeli pred ameriškim visokim državnim sodiščem eno najzanimivejših razprav, kar jih pozna iznajdljiva Amerika. Indijansko pleme Se-neca, ki mu je poglavar Richard Big Kettle (»Veliki kuhaki kotel«), pleme, ki prebiva na področju Al-leghanskih gora, toži družbo »Niagara Power Com-pany«, naj mu da nazaj spet niagarske slapove, do katerih daje temu plemenu pravico neka stara pogodba.
Ameriška revija »Newsweek* je prva objavila to zahtevo indijanskega plemena, ki šteje 3 000 ljudi, do niagarske električni družbe. Obenem prinaša tadi sliko plemenskega poglavarja v tradicionalni perjanici, kakršno nosijo rdečepolni poglavarji. Slika ga kaže oblečenega v tuniko, kožuhaste hlače in v mo-kazinah, čevljih, v kakršne so obuti Indijanci. Mogočni poglavar naslikan v omenjeni reviji, se je postavil v pozo Petra Velikega in kaže s pr6tom proti Vzhodu, proti slikovitim in slavnim niagarskim slapovom, kamor so tako radi nekoč zahajali mladoporočenci Novega sveta in kjer je zdaj vir električne energije za V6e tovame v Newyorku in v kanadskih krajih okoli jezera Ontario.
Indijancem so zdaj vse te velikanske električne naprave na poti in hočejo nazaj pravice, ki jih imajo do niagarskih slapov po omenjeni pogodbi. Njihov poglavar toži niagarsko električno podjetje Niagara Power Company in od njega zahteva, da mora takoj odstraniti vse jezove in nasipe, kar «o jih zgradili
na tem kraju Pravijo, da je z njimi preveč prizadet ribji zarod, predvsem lososi, poleg tega pa so električne turbine s svojim ropotom pregnale iz okoliških krajev v6e zajce, ki jih je bilo svojčas tod silno mnogo.
Pred visokim sodiščem bo zastopal pravice svojega plemena, torej pravice tožitelja indijanski odvetnik John Sayder. Družba »Niagara Power Com-pany« se baje namerava braniti na ta način, da bo poskušala izpodbiti veljavnost pogodbe, po kateri si rdeče pleme Ia6ti pravico do niagarskih slapov, torej tudi pravico, da sme zahtevati od električne družbe, naj odstrani vse svoje naprave ob teh slikovitih slapovih.
Težko je dvomiti o tem, kdo bo to, zares nadvse zanimivo pravdo dobil. Skoro bi rekli, da brez dvoma niagarska električna družba, če se Indijanci še tako sklicujejo na svoje stare pogodbe in na pravice, ki jih po njih imajo do teh slapov. Tudi če bi se izkazalo, da ima njihova omenjena pogodba tudi še danes polno veljavo, bo tožena stranka, ki ima prav gotovo svojo veliko zaslombo »od zgoraj«, že znala iztakniti kaj, na kar se bo lahko z uspehom oprla In Indijanci bodo zaman zahtevali: »Vrnite nam Niagaro« in tudi zastonj pričakovali, da bi lososi in zajci tod zaživeli spet mimo življenje ter se muzal novoporočencem kot nekoč, ko še niso ropotale električne turbine v mogočnih niagarskih sla-pravah in je še bilo vse bolj naravno in vabljivo.
Za 9000 Nemci stika Scotland Yard
Prišli so kot begunci v Anglijo« pa so zdaj nenadno izg;nili
Tajna policija Scotland Yarda se je nedavno tega odločila izvesti nenadno hišne preiskave v Gof-dens Green-u, v Hampsteadu in po nekaterih drugih londonskih okrajih, kjer so se bili nastanili svojčas begunci, ki so pribežali tja iz Srednje Evrope. Policija 6e zdaj prizadeva, kako bi odkrila sled za več kot 9000 Nemci, ki so, začuda, nenadno izginili, ko so začutili, da jim postajajo menda zaradi njihovega prepovedanega delovanja na Ang>eškem tla le nekoliko prevroča.
V Angliji imajo vpisanih 74.233 Nemcev in Avstrijcev. Toliko se jih je, bodisi prej, ali pa šele v zadnjem času preselilo iz Srednje Evrope in se nastanilo v Veliki Britaniji. Od teh pa se jih je priglasilo pri pristojnih poset-nih uradih le 65.000. Niti 500 od teh jih niso poslali v koncentracijska taborišča, pač pa so jih 6koro vse oprostili. Torej so se v Angliji hoteli o vsakem res prej natančno prepričati, ali je tuj državljan in ali je recimo kot begunec zagrešil kakšno kaznivo dejanje, zaradi katerega bi moral biti kaznovan Posebno so gledali pri vsakem na to, če morda ni delal v korist tuje države, to 6e pravi, če ni bil vohun.
Zanimivo je vedeti, kako je bilo s takšnimi vojnimi begunci v Angliji za časa svetovne vojne. Kakor povedo številke, se jim je tedaj slabše godilo kot danes. Nič manj kot 30.000 jih je bilo v prejšnji vojni samo v Angliji interniranih, zdaj pa so jih — kakor ono rekli — poslali v koncentracijska taborišča še manj kot 500.
Scotland Yard meni, da so vsi tisti, ki so zdaj nenadno izginili in se niso priglasili v posebnih ura-
dih, vohuni Pravijo tudi, da so se angleške oblasti tedaj, ko so ti tujci prišli v Anglijo, premalo pobrigale. da bi se točno prepričale, kaj je s temi novimi priseljenci in s kakšnim namenom 60 pribežali v Veliko Britanijo. Če bi za vse to poskrbeli že tedaj, bi si prihranili mnogo dela, obenem pa bi v kali zatrli vsako vohunstvo, kar za Anglijo vsekakor ne bi bilo brez koristi. Kaj vse 60 nemški begunci med tem časom, ko so se mudili na tujih, sovražnih tleh, lahko izvohali in s čem vsem so lahko postregli Nemčiji! In vsega tega je v veliki meri kriva Anglija sama, ker je preveč zaupala, da ima opravka res s samimi pravimi begunci.
Čikašik razbojniki so napadli znani filmski igralki Konstanco Bennett in Anito Louiso. V neki manjSi ulici v Čikagu je namreč neki avtomobil z zakrinkanimi razbojniki ustavil avtomobil omenjenih filmskih zvezd. Razbojniki so filmski igralki izropali. Nakit, ki so jima ga odnesli, je vreden 35. dolarjev.
Na podlagi uspelih poskusov s plinom lesnega premoga so italijanske železnice sklenile uporabiti to novo gorivo za redni promet motornih vlakov. Motorni vlaki, imenovani »littorine«, imajo aerodinamično obliko in je v njih prostora za 56 potnikov. Njihova povprečna hitrost znaša 105 km na uro. Za vsak kilometer vožnje Dorabijo Doldrugo kilo premoga.
Skupina Nemcev in Nemk is Volinje. Prispeli so t poljsko mesto Lodz.
Strahovita železniška nesreča na Japonskem
Včeraj zjutraj ob 7 se je pripetila huda železniška nesreča v bližini Asake na Japonskem. Po prvih poročilih je našlo smrt 200 ljudi. V6a trupla 60 zoglenela. Smatrajo, da je okoli 100 težje ranjenih. Japonsko prometno ministrstvo poroča, da so vse ranjence prepeljali v bolnišnico v Osako.
Večina ranjenih delavcev je zaposlena ▼ tovarni bakra v Sumitomi. Do nesreče je prišlo, kakor se zdi, zaradi tega, ker je medtem, ko je vlak drvel proti postaji Sakuraišima, zadnji vagon skočil s tira.
V tem trenutku je nastala eksplozija v bencinskem rezervoarju. Goreči bencin se je brž razlil po ostalih vagonih, ki so se prevrnili.
Lokalni vlak z motoriem na gazolin je zgorel in je pri tem izgubilo življenje več ko 200 potnikov.
V bližini železniške postaje so razpeli šotore in prenesli pod nje trupla ponesrečeneev. Od 79 nevamo ranjenih se mnogi zaradi hudih opeklin bore s smrtjo.
V 18 minutah In 5 sekundah ločena in nanovo poročena
Amerika spet, seveda I Zena Henryja Isaaca, ameriškega državljana sicer ni športnica, pa je vseeno postavila neke vrste nov, skoro bi rekli nepre-kosljiv rekord, rekord na tistem polju, oziroma v tisti panogi, kjer so ženske, oziroma žene iz Evrope še precej »zadaj«.
V Los Vega6 v Kaliforniji se je od svojega moža ločila Po tej ločitvi ni izgubljala niti malo časa, pač pa je takoj drvela naravnost ▼ tamkajšnji krajevni urad. kjer se sklepajo novi zakoni, seveda civilni. Tam je brž izposlovala vsa potrebna dovoljenja, da se sme takoj poročiti z drugim. To v Ameriki ni tako težko, ter ni treba takšnih »ceremonij«, kot drugod, kjer se zakoni sklepajo s premislekom in s pravim namenom. Ko si je tu preskrbela točne listine — z denarjem se da tudi v Ameriki vse doseči — se je. takoj poročila z Johnom Judge-jem, ki jo je takorekoč že kar čakal.
Vse to se je zgodilo v rekordnem času 12 minut in 5 sekund. V tej kratki dobi je bila torej go6pa kaacova dvakrat poročena. Če je tako hitela samo zaradi rekorda samega, ni znano, skoro gotovo pa je, da ji noben teh dveh zakonov nc bo prinesel preveč prave zakonske sreče. Prvi ji jo že najbrž ni, ker je tako hitro zbežala iz njega, za drugega bi bilo pa tudi čudno, saj je tako hitro pribežala vanj.
To pa ni edini primer v Ameriki, da si je žena tako brž poiskala drugega moža. Če bi bila Isaacova malo bolj počasi delala, pa ne bi prekosila prejšnjega rekorda. Ta rekord je postavila — ni še tako davno tega — neka druga Kaliforničanka in sicer v času 13 minut ki pol. Torej le 85 sekund razlike! Sicer pa je to kar lepa razlika, če gre samo za rekordi
Pisan drobiž
V gradiču kneza Esterhazyja je nastal velik ogenj in uničil zgomji del poslopja. Gasiti je pomagalo tudi vojaštvo. Umetnine so rešili.
V okolici Asmare so izvedli poskuse i modelom avtomobilskega motorja, ki ga ženejo plini lesnega oglja. Poskuse so delali na 180 km dolgi progi. Pokazalo se je, da se avtomobil z motorjem, ki uporablja izključno plin iz lesnega premoga, lahko uporabi na vseh cestah italijanskega cesarstva. Prav tako je e tem doseženo znatno varčevanje z gorivom, kar je velike važnosti že zato, ker bodo odslej lahko na ta način prihranili mnogo bencina.
Š' -,o porok v nemških velemestih od oktobra do dec. bra 1.1. je znatno poskočilo. V 56 nemških velemestih, ki imajo več kot po 100 000 ljudi, iz-vzemši Dunaj, Linz in Graz, je bilo od oktobra do konca decembra 10.181 porok. V istem razdobju predlanskega leta 6e je v navadenih mestih poročilo 6.237 parov.
Na razstavi v Neaplju bo zastopano tudi mesto Addis Abeba. V posebni dvorani bodo prikazovali razvoj abesinske prestolnice in razna javna dela v njej.
Naročajte in širite
Slovenski dom!
9)
Stalin: »Ja* se ne vojskujem * vami! Prinašam vam saino rdeči krst...<
Ml
Radio
Program radio Ljubljana
Torek. So. jan.: 1 Jutranji pozdrav - 7.05 Napo-vodi, poročila 7.15 Pisan veu6ek veaelih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Zimske igrre na prostem (V. Pirnat) — 12 Veselje na deželi (plošče) — 12.So Poročila, objave - U Napovedi _ 12.02 Opoldan, koncert ltadij. orkestra — 14 Poročila — ig Dvospevi in samospevi, Izvaja. oddelek deklišk. zbora »Vigred« — 18.40 Vzgojne Bile življenja (dr. St. Gogala) — 19 Napovedi, poročila — 19.au Nac. nra: Prehod lz naturalnega v denarno gospodarstvo v naših srednjeveških državah (dr. Ant Dobanovič, Zgb). — 19.4o Objave — 19 5o Gospodarsko trgovsk* pregled (Drago Potočnik) — 20 Solistični koncert: violoncello (prof. C. Šedlbauer pri klavirju prof. P. Sivic) — 20.45 Za kratek čas (plošče)
— 21.15 Citrafikit rio »Vesna« — ‘S Napovedi, poročila
— 2215 Naj pesem govori! Napevi severnih in južnih Slovanov (Radijski orkester).
Četrtek, 1. febr.r 7 Jutranji pozdriv — 7.06 Napovedi In poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (ploSče) — 12 Veseli godci (plošče) — 12.3o Poročila, objave — 13 Napovedi, objave — 13 Napovedi — 13.02 Mandoline in balalajke (plošče) — 14 Poročila — 18 Pester spored Radij, orkestra — 18.4o Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila —
19.20 Nac. ura — 19.4o Objave — 19.5o Deset minut zabave — 2o Za debele, za vesele. •. Pisan večer za debeli četrtek. Nekaj šal in nekaj godbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Plesna glasba (plošče).
Sreda. 91. jan.: 1 jutranji pozdrav — 7.05 Napo-vedi, poročila _ 7.15 Pisan venček veselih rvokov (plošče) — 12 Iz raznih operet plošče) — 12.3o Poročila, objave — 13 Napovedi - 18. uf’ Š-amel «Stiwe fantje« — 14 Poročila — M Mladin. ura: Reportažn iz ljublj. meetne plinarne — IB.to Smoter slov. narod, zavesti (prof. Ed. Kocbek) - 19 Napovedi, poročila
19.20 Nac. ura: Vzgojna prednost našib nesmi (Branko Mntavulj, Bgd) — 19.40 Objave — 19.5o Iz rastlin zdravje in moč (dr. Maks Vrebert — 20 Klavirski trio (prof. J. Ravnik, klavir; pr*f. J4| Slais, gosli; prof. C. Šedlbauer, cello) — 20.45 Cajkovskij: Ca*se nisette. suita (plošče) — 21.15 Slovenski vok. kvintet: Pesmi Rista Snvlna — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Valčki in polke (plošče).
Drugi programi
Torek. 30. januarja: Belgrad: 1940 Nar. pesmi, 21 Vok. konc. — Zagreb: 20 Kvartet, 21 Zab. kome. _ Bratislava: 20.15 Violina — Sofija: 20 Kvartet
— Angleške postaje: 19.45 BBC ork. _ Beromiin-ster: 20.45 Franc. gl. — Budimpešta; 19.50 Beethovnova sonata — Bukarešta: 20 Mozart-Beethoven — Trst-Milan: 17.15 Kom. gl., 21 Operi — Rim Bari: 22.30 Pianino — Florenca: 18 Operetna gl., 19 Filh. ork — Oslo: 19.30 Kom. konc. — Stockholm: 20.40 Ork koncert.
Sreda, St. jan.: Belgrad: 2o Opora — Zagreb: 2o Ljubljana — Bratislava: 2o.l6 Zab. koncert, 21.35 De-bussyjeve skladbe — Sofija: 19.5o Opera — Angleške postaje: 21 Simf. koncert — Beromiinster; 2o.lo Vok. in orekstr. koncert — Budimpešta: 2o.lo Filhar. koncert — Bukarešta: 19.15 Orkestr. ii solist koncert — Trst-Milan: 17.15 Vokal, koncert 31 Simf. koncert — Rim-Bari: 21 Wagnerjeva opera «Hohengrin« — Florenca: 21 Opereta — Oslo: 21.1o Orkestr. koncert -Sottens: 2o.3o Simf. koncert — Stockholm: 2o Bee thovnov koncert.
A. O. Barrilll
63
DVE BEATRSC!
»Ali greste v trdnjavo, gospod admiral?« ga je vprašal. /
»Da, prijatelj;« mu je prijazno odgovoril Kolumb. »Ali me hočete spremljati?«
»Prav rad, gospod.«
»Trdnjava je že dograjena in ne bo odveč, če se pomenimo o ureditvi.«
»Saj resi« je dejal Damjan nekoliko v zadregi. »Mogoče pa ne boste preveč hudi, gospod admiral, če sem spremenil svoje mnenje. .«
»Ne bojte se. Povejte mi odkrito. Ali nočete ostati tukaj?«
»Ne, nisem mislil tega. Zdi se mi le, da nisem sposoben za mesto, ld ate mi ga odločili.«
»Prevefc skromni ste.«
»Ne, ni to skromnost. Zavedam se, da sem premalo resen. Moj prijatelj Kozma je mnogo resnejši in bi bit mnogo bolj primeren za to mesto Prej sem mislil, da se hoče vmiti domov, sedaj pa vem gotovo, da želi tudi on ostati tukaj. 2e dva dni se pridno uči govorice domačinov.«
Medtem je dospel čoln do obrežja in oba sta skočila na suho.
»Torej res nočete mesta, katerega sera vam obljubil?« je vprašal admiral.
»Hvaležen vam bom, če ga poverite mojemu prijatelju, ki je za to nalogo mnogo bolj sposoben Prosim vas pa, da mu ne poveste, da sem jaz prosil zanj.«
»Kozma je lahko srečen, da ima takšnega prijatelja. Storil bom, kakor želite.«
»Hvala vam, gospod admiral. Ali naj grem sporočit prijatelju, da ga kličete? Saj ste malo prej rekli, da je že čas, da se pogovorite s častniki o razdelitvi dela.«
»Saj lahko pošljem koga drugega. Če pa hočete sami to storiti, vam nikakor ne branim.«
Damjan se je poklonil in vrnil na ladjo.
»Čakaj, prijateljček,« si je med potjo dejal Damjan. »Zagodel si jo ti meni, sedaj je prišla vrsta nate. Le naslajaj se ob lepoti male divjakinje. Gotovo se bo* zbudil iz sanj še prej kot jaz. Debelo boš
pogledal, ko me bo ,Nina‘ odpeljala proti domovini A saj je ljubezen slajša od prijateljstva. Obilo sreče vama želim.«
Kozma ni bil malo presenečen, ko je zagledal prijatelja, ki mu je smehljaje se'prihajal naproti.
»Videti je, da si zelo dobro razpoložen, prijatelj Damjan,« mu je rekel.
»Zakaj bi ne bil vesel, ko pa mi gre vse tako, kot želim.«
»Res? Častitam ti.«
»Hvala; a saj boš za to imel še dovolj časa. Saj ostanev» oba
tukaj.«
»Brez dvoma. Zakaj pa nisi v trdnjavi?«
»Admiral mi je dal neko naročilo. Ali veš, da jutri odpotuje?«
»Jutri?«
»Da; vse je že pripravljeno v trdnjavi; le poveljnike mora še ' imenovati. A da ne pozabim. Admiral želi, da greš takoj k njemu.«
»Jaz? Čemu neki?« je začudeno vprašal Kozma.
»Ne vem Ničesar mi ni povedal. Naročil mi je le, naj ti spo* ročim, da te pričakuje v trdnjavi.«
Kozma je nemudoma odšel; Damjan pa se je na tihem smejal in si zadovoljno mel roke.
XI. poglavje.
Drugo jutro je admiral odšel na kopno z vsem moštvom. Krenili so proti Guakanagarijevi naselbini in od tam proti trdnjav«, ki je že bila popolnoma dograjena.
Preden je Kolumb stopil v čoln, je imel še kratek pogovor z Damjanom.
»Ali ne greste z nami?« ga je vprašal.
»Saj mora kdo ostati na ladji. In potem, kar ste mi malo prej ugodili...«
»Že prav. Vendar pa ni treba, da bi se zaradi tega ločili od tovarišev brez slovesa. Ali se mogoče bojite, da vam v poslednjem trenutku upade pogum in se zopet premislite?«
»Nikakor ne. Moj sklep je neomajen. Ker torej tako želite, grem z vami.«
Nato je tudi on sledil admiralu Sicer pa je bila njegova skrb za ladjo nepotrebna, ker je admiral že prej velel nekaterim mornarjem, da morajo ostati na straži.
V vasi jih je pričakoval dobri Guakanagari; povabil je admirala in vse njegovo moštvo na pojedino. Kolumb se mu je prisrčno zahvalil in rekel, da njegovo povabilo prav rad sprejme, a prej mora slovesno otvoriti novo trdnjavo ter zapriseči častnike in vojake, ki bodo ostali
na otoku. Pozval je Guakanagarija, naj se tudi on udeleži s svojimi veljaki te slovesnosti.
Napotili so se proti trdnjavi; spredaj je korakal zastavonoša s kastiljsko zastavo. Ža njim je šel Kolumb z Guakanagarijem, njima pa so sledili častniki in moštvo obeh ladij.
Ko so dospeli v trdnjavo, so se mornarji vstopili v četverokot, sredi katerega je stal Kolumb t Guakanagarijem in častniki. Ko so se vsi razvrstili, je Kolumb vzel zastavonoši zastavo in nagovoril svoje moštvo:
»Tovariši, prijatelji,« jim je dejal, »devet in trideset vas ostane tukaj, kot prva kastiljska postojanka v novem svetu. Velika čast je to za vas, a obenem nosite veliko odgovornost; saj zastopate tu kralja Ferdinanda in kraljico Izabelo. Don Rodrigo, prečitajte imena tistih, ki bodo ostali na otoku; tisti, ki so klicani, naj stopijo iz vrste in naj se zberejo okrog Pedra Gutiereza.«
Don Rodrigo je takoj izpolnih admiralovo povelje in mornarji so se zvrstili poleg častnika, katerega je označil admiral. Kolumb pa je zopet povzel besedo:
»Tovariši in prijatelji, odločil sem, da ostanejo tukaj tisti, ki so sami tako želeli. Gutierez in don Rodrigo vam bosta poveljevala. Kot vrhovnega poveljnika pa imenujem v imenu kralja Ferdinanda in kraljice Izabele don Diega de Arana.«
Tedaj pa je Damjan dregnil prijatelja in mu tiho deiai
»Sedaj pride vrsta nate.«
»Tep ec!« mu je odvrnil Kozma.
»Zakaj?«
»Molči, tepecl Admiral naju gleda.«
Admiral je nadaljeval svoj govor:
»Vam, don Diego de Arana, izročam zastavo Naj vihra na vrhj trdnjave; čuvajte jo in skrbite, da jo bodo vsi spoštovali. Vi pa, ki ste odločeni, da branite trdnjavo, prisezite v imenu presvete Trojice v čast Ferdinandu in Izabeli v slavo Španiji, zvestobo in pokorščino vašemu poveljniku don Diegu de Arana.«
»Prisegamo!« so zaklicali vsi.
Don Diego je stopil k admiralu, vzel zastavo iz njegovih rok, izdrl meč in glasno dejal:
»Zahvaljujem se vam, gospod admiral, za zaupanje, ki mi ga izkazujete. Znal se bom izkazati vrednega tega zaupanja za čast naših vladarjev in za slavo domovine, ki mi bodo neprestano pred očmi.«
Z a Jugoslovansko tiskarno * L]nhl]ant: Joie RramarfČ. — Izdafntnlj: inl Jote Sodja. - Orednlb: Mirko Ja*ornfk. — Rokopisni ne vračamo.
»Slovenski dom« Uhaja rsak delavnik ob UL Mesečna naročnina 12 din, ta inoiemstte M din. Uredništvo; Kopitarjeva aiiea 8/IIL lelelon 4001 do MKJft. Uprava: Kopitarjeva olica 6L