.ist ljudstvu v pouk in zabavo. k četrtek in velja s poštnino vred in v Mat ¡bori. pošiljanjem - in /a celo leto l K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina ¿A Nemčije, 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. iČj akodi sam po nie^a, plača na leto samo 3 K. Naročnina se p<.»ilj<. na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja« v Mariboru. — Lisi se dopošiija do 'odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega Sušiva" dobivajo list brez posebne naročnine. Pc-sam^ni i -ti »snucjo 10 vin. Uredništvo: Koroška cesta Štev. 5. — Rokopisi se ne vračal«. Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema "* , naročnino, inseraie in reklamacije. Za iaserate se plačuje od enostopne petitvr*ti za euUr«; V- wt>. ii >.sr •• *ro, i kvadratni centimeter prostora "s i a ne 12 vin. Za večkr.tlne «glase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 vin. Parie in /¡..hvale vsaka (■«-"<"• -u v »v in Poslano 'A vin. hišehtti se sp ejemajo do torka opoldne. Nezaprte reklaiifacije so poštnine proste. H AM MARBURG 20. številka. am /^Beilagen / i UMr— dne 18. maja 1816. f Stolni prošt Karo! HribovSek. Pred sivo glavo vstanil (Levit. 19, 31.) Teh besed s.v. Pisma smo se pogosto spomnili, kadar smo stali pred sivolasim, častitljivim možem, stolnim prostora in prelaiom Karolom Hribovšek. Tega odličnega cerkvenega dostojanstvenika nam je iztrgala iz naše srede nemila smrt v pondeljek, dne 15. maja, ob %1. uri zjutraj- Sedemdesetletni mož, izgleden v svojem življenju, neutrudljlv v spolujevanju svojih dolžnosti, moder v govorjenju, plemenit v mišljenju, častitljiv v vsakem ozira, si je legel truden in izdelan k večnemu počitku. In vsa naša škofija se je razžalostila, ko je izvedela za njegovo smrt. Zajokali so škof, ki so izgubili ž njim modrega in vestnega sodelovalca v škofijski upravi, zaplakala. je duhovščina, ki ga je ljubila in častila kot nekdanjega svojega vzgojitelja in učitelja, razžalostilo se je verno ljudstvo, ker je smrt zopet z neusmiljeno roko posegla v vrsto njegovih dušnih voditeljev in tolažiteljev. Otrok in mladenič. Pokojni gospod je bil sin rajskolepe Savinjske doline. Pri Sv. Juriju ob Taboru, tam, kjer še ravnina da!« svojim prebivalcem stcterno svoje bogate sadove in kjer že zelene gore zaradi sosedstva zasa-jajo vitke jelke in smreke, je v pošteni kmečki hiši tekla njegova zibelka. Rodil se je dne 2. novembra leta 1846. Mlademu iafltku. so pri krstu dali ime sv. Karola Boromejskega, slovitega milanskega nadškofa in kardinala. Odgojevali so ga z navajanjem k delu in učenju ter v strahu božjem, za to pa je tudi postal iz njeg^ velekoristen član človeške družbe in posebej katoliške cerkve. Ah, kako slepa, je ljubezen o-nih starišev, ki pustijo svoje otroke rasti v brezdelju in brez vsakega strahu in reda. Taki otroci se izgubijo kakor rastline na vrtu, katere je vrtnar redoma zanemarjal. Ker je bil majhen Karol pobožen in zraven tudi bistre piave, so ga skrbni stariši odločili za žtudiranje in sicer, če ga Bog ne pokliče drugam, za duhovniški stan. Bog je uslišal želje in molitve modrega očeta in pobožne ma.tere. Sin Karol njim je po dovršenih srednješolskih študijah v Celju vstopil v mariborsko bogoslovje, kjer je bil že kot tretjeletnik dne 23. julija 1869 posvečen v mašnika. Prihodnje leto 1870 so ga rajni škof dr. Maksimilijan Stepišnek poslali v dušno pastirovanje ter mu določili za prvo postajo kaplanijo v Savinjski dolini in sicer v Gor-njemgradu. Duhovnik. Takrat so bili časi, ko se še liberalizem po naših trgih ni razpasel in ko so tudi tržani z zelo, zelo skromnimi izjemami hodili po nedeljah k sv. maši in ol> določenih časih sprejemali sv. izakramente. Za to jo bila tudi vez med ('nhovščina in tržkim prebivalstvom prijateljska, najsrčnejša. Mladi kaplan je bil v cerkvi goreč spoved; ik, v šoli ljubeznjiv kate-het, povsod vesten v izpolnjevanju stanovskih dolžnosti. Posebno pa je bil kot cerkveni govornik nenavadno spreten in izboren. , 'A tudi izven cerkve je bil pri svojih župljanih priljubljen in v pošteni družbi je bil s svojo nadarjenostjo, živahnostjo in ljubeznijo do petja povsod in vedno dobrodošel. V Gornjemgradu je služboval do leta 1873, nakar je bil prestavljen kot kaplan v Žalec. Nenavadna cerkvenogovorniška nadarjenost in neumorna delavnost v cerkvi in šoli je nagnila njegove predstojnike, da so ga leta 1877 poklicali kot nemškega pridgarja v Celje, kjer mu je obenem bilo izročeno tudi katehetsko mesto na meščanski in deški ljudski šoli. Šp¡ritual in ravnatelj. Toda v Celju je ostal le dobrih pet let. Na mariborski bogoslovnici je zmanjkalo špirituala, dušnega voditelja in vzgojitelja mladih bogoslovcev, Prejšnji g. špiritual Jakob Bohinc je odšel za dekana v prijazne Braslovče. Za to je trebalo poiskati za mlade bososlovce moža. ki je sam ;vzrr!;e'dno pobožen, v bogoslovnih znanostih temeljito podkovan, tudi splošno visoko izobražen, poln ljubezni do mladine« ter marljiv tudi v napornem duševnem delu. Izbran je bil celjski pridgar in katehet Karol Hribovšek, Kot špiritual je deloval od leta 1882 do leta 1890.. Duhovniki, ki so ga imeli za špirituala, se še vsi i veliko spoštljivostjo in hvaležnostjo spominjajo svojega vzornega špirituala Hribovšeka, ki jih je z nedoseženo mi-lobo in ljubeznjivostjo, z zares svetim ognjem ljubezni božje vzgojeval za učence Gospodove. Dne 1. maja 1890 je po odhodu mil. Ograd'-ja v Celje postal ravnatelj mariborskega bogoslovja, katero mesto je izpolnjeval do 31. avgusta 1902. Kanonik. Že leta 1890 je bil imenovan kanonikom lavani-skega stolnega kapitelja in je s tem prišel v krog o-nih mož, katerim je pod škofovim vodstvom poverjena notranja uprava naše škofije. Leta 1901 je bil imenovan za stolnega dekana, ieta 1907 za stolnega pro-šta4 Dalje časa je bil tudi član c. kr. štajerskega deželnega šolskega sveta in član mariborskega mestnega šolskega sveta. Od leta 1901 do 1909 je oprav- ljal tudi službo profesorja pastirne na knezoškolijskl bogoslovnici. V kapitelju je bil pokojni gospod vzor pridnega, zvestega in neutrudljivega delavca. Odkar je bil leta 1907 imenovan za ravnatelja knezoškofijske pisarne, se je popolnoma posvetil novi službi ter delal v pisarni marljivo kakor mravlja,, Velik del mnogoštevilnih pisarniških poslov je slonel na njegovih ramenih. Papež ga je imenoval že leta 1897 za svojega hišnega prelata, cesar pa mu je podelil leta 1908 kom« turni križ Franc Jožefovega reda. Cerkev in država je s tem priznala, da priznava in zna ceniti njegove vrline in zasluge. Življenje in smrt. Življenje pokojnikovo je bilo en velik dan dela in molitve. Kamorkoli ga je postavila Previdnost božja, tam je bil cel mož na svojem mestu. Edino razvedrilo mu je bilo v prejšnjih letih, kadar je našel priložnost, da je pohitel v Savinjsko dolino na svoj preljubi dom. Ljubezen do hiše, do kraja in cerkve, kjer je prebil svojo mladost, je ostala v njem do zadnjega vzdihljeja prisrčna in velika. -To kaže tudi" zadnja volja pokojnikova. Ker ni bil nikdar župnik in torej tudi ni imel lastne župnijske cerkve, za to je svojo ljubezen do hiše božje skazoval župnijski cerkvi svojega rojstnega kraja ter skrbel za njeno lepoto. Škofova volja ga je postavila za ravnatelja Splošnega društva krščanskih družin v čast sv. nar zarešld družini, ki se je v naši škofiji upeljala leta 1894. Pod njegovim ravnateljstvom se je društvo krasno razvilo, po zadnjem izkazu je v društvo vpisanih 31.102 krščanskih družin s 152.518 člani. S tem se je veliko božjega blagoslova priklicalo na družine našega Slovenskega Štajerja in naše dobre družine, ko bodo slišale o smrti njih društvenega ravnatelja, gotovo ne bodo zamudile vročih molitev, da ljubi Bog obilo plača pokojniku vso skrb in delo, ki jo je imel v tem oziru za češčenje svete nazareške družine v naši škofiji. Da tako nežnočuteče srce, kakor je bilo srce pokojnega prelala Hribovšeka, ni moglo drugače, nego da z otroško in sinovsko pobožnostjo časti mater ubogih, zapuščenih Evinih otrok, preblaženo Sdevico Marijo, kdo bi se temu čudil? „Sin, glej tvoja Mati!" Sore:el jo je za svojo mater, ostal je njen zvest sin. Nekdaj se je na večer iz naših slovenskih hiS razlegala glasna molitev sv. rožnega venca. In ljudje so bili dobri in blagoslov božji je rosil na hiše naših očetov. Kolika škoda, da se ta sveta navada med nami vedno bolj opušča! Namesto molitve pa se vedno j ogosteje razlega kreganje in preklinjanje, znamenje nezadovoljnosti in nesreče» V tihi sobici pokojnega prelata je lepa slovenska navada ostala v W |CT|?1? f Marija Irukacic* Bivši svoji učenk', umrli dne 4. maja 1916, v spomin napisal A. Kosi, šolski ravnatelj v Središču. Prostor, na knterem je sedela v šoli moja pridna učenka Mici' t Luiaßiö, je že teden dni prazen, tako prazen, ka! n- je prazno vse na domu Lukačiče-vem, odkar so o.Inesli njihovo Miciko v soboto, dne ß. mala, na središko pokopališče k večnemu počitku. Nimam je več pridne učenke Marije Lukačič, nimajo tovarišice več dobre, ponižne součenke, nimajo stariši več dobrega, ubogljivega otroka, zakaj Miciko je poklical Vsemogočni k sebi v kraj, kjer ni trpljenja, kjer ni žalostis ne bridkosti. Kako radi bi klicali Miciko nnzaj v življenje — toda ona spi tako trdno, da je noben človeški glas ne more zbuditi v življenje. T odi1: četudi nam je bilo slovo od dobre, deklice težko, četudi so nam grenke solze zalivale oči, ko smo stali ob grobu, ki se je prekmalu zaprl ter nam prekmalu zakril drago bitje — vendar nas tolaži zavest, da se je duša našega dobrega otroka dvignila čista in nedolžna kakor beli golobček v nebeške višine, kjer kraljuje božja Vsemogočnost in Modrost. . . Kdo ve, kaj vse bridkega bi imela pokojnica še prestati, ko bi živela; zdaj pa je kot v božji vrt presajena cvetka srečna in zadovoljna ter se milo smehlja doli na nas, ki po nji zdihujemo, ki po nji žalujemo. Med svetimi duhovi gori ti srečna veseliš se zdaj, ne zabi nas, Očeta prosi, da s tabo združi nas kedaj. Srečen je otrok, srečni so stariši in učitelji, ki imajo nadarjene, ukaželjne otroke! Tn tak otrok je bila Micika Lukačič. Kakor čebela na cvetu, je visela s svojimi očmi na ustih razlagajočega učitelja, nobena beseaa ji ni ušla. In knjige so bile njene najljubšo prijateljice, a pri tem ni zanemarjala domačih o-i-avil,kakoršnim je kos 121etna deklica. Zasledovala ■t naznim očesom tudi vse sedanje vojne dogodke, zanimala se za vse ter težko čakala vsakega pisma od očeta, ki je — sedaj v bojni črti — že od početka vojske mobiliziran, in mu ni bilo dano, da bi stal ob smrtni postelji svoje ljubljene hčerke Micike . . . Micika Lukačič ni bila deklica navadnih, marveč izrednih duševnih zmožnosti; *udi pesniška nadarjenost jo je dičila. Postavimo tu sem časuprimerno pesem, ki jo je draga pokojnica kot l^letni otrok zložila ter lani v „Angeljčku"* priobčila. Pesem slove: Bojni vihar. Cuj! Boben poje nam o polnoči in votlo grozno v noč buči . . . Približal se je bojni grom — gorje zdaj tebi, mili dom, O. Avstrija, na boj na boj! Sovrage imaš pred seboj. In ti, premili naš vladar, oj koliko užil si že prevar, in koliko izkusil že na svetu. Sovrag ti hoče nrestol zdaj podreti! Ne boš,, sovrag, ne boš nas ti premagal, Boa večni bode nam pomagal. Oj le na boj zoper sovrage — Naprej, naprej do slavne zmage! Micika L—6. * Mislil sem ti, Micika draga, govoriti v slovo oö odprti gomili, toda srčna bol je prevzela mojo dušo trenutku, ko so polagali v hladni grob zemeljske tvo< je ostanke. Naj ti bodo te moje vrstice v spomin. Počivaj v miru, uzorna učenka moja! * „Angeljček" 1915. str. 55. stari časti in navadi. Vsak dan je pokojni gospod s svetim rožnim vencem govoril slavo svoji Materi. Za to pa ga jo tudi Bog poklical v cvetočem Marijinem mescu, ko deli po njeni priprošnji posebno velike milosti njenim častilcem, k sebi na sodbo. Bodi mu, o Gospod, mil sodnik in sprejmi svojega zvestega služabnika v svoj sveti raj! Podpore za svojce vpoklicanih. Upravno sodišče je objavilo večje število važnih odločb o vzdrževalnem prispevku za družine vpoklicanih rezervistov in črnovojnikov, kot: 1. Svojci vojaških oseb, kisov-stopile kot prostovoljci pred mobilizacijo v vojaško službo, nimajo nobene pravice do v z d r ž e v a 1 n i n e. Na Mora-vskem je prosil nek mož za sebe in za svojo ženo za vzdrževalnino. Prošnjo je utemeljeval sledeče: Leta 1911 je moj sin vstopil kot prostovoljec v armado, v kateri' še tudi sedaj opravlja vojaško službo. Ako bi ne bila izbruhnila vojska, bi bil ostal moj sin samo tri leta pri vojakih in bi me sedaj podpiral s svojim zaslužkom. Vzdrževalna komisija je odklonila tozadevno prošnjo za vzdrževalnino z utemeljevanjem, ker ni dokazano, koliko bi zaslužil sedaj sin, ki je že leta 1911, torej pred mobilizacijo, vstopil kot prostovoljec v armado. Upravno sodišče je potrdilo razsodbo vzdrževalne komisije in se je izreklo, da nimajo svojci vojaških oseb, ki so kot prostovoljci vstopili v ai-mado še pred mobilizacijo, nobene pravice do vzdrževalnine, ker ni dokazan njihov zasebni zaslužek za časa mobilizacije, ker so pred mobilizacijo vstopili v armado kot prostovoljci. 2. Najvažnejša odločba je ta, ki pravi, da komisija nima presojati po prosti presoji, ali je preživljanje svojcev ogroženo. Zakon predpisuje, kako je to treba ugotoviti. Ker se gre za zakonito pravico in njene pred-preživljanje svojcev izključno ali pretežno bilo odvi-so zakoniti znaki dejanskega stanu izvedeni in pravno pravilno ocenjeni. .Upravno sodišče tedaj sklop komisije tahko zavrže, če je bilo postopanje pomanjkljivo. (Odločba od dne 20. marca 1916, št. 1853.) 3. Ista določba pravi: Tudi malenkosten s t a 1 e n prispevek, ki ga; je vpoklicani dajal, zadošča, da je preživljanje bistveno odvisno od tega prispevka; kajti zakon v§3ne zahteva, da bi preživljanje svojcev izključno ali preiežno bilo odvisno od delovnega zaslužka vpoklicanega. Ce naj bi se hotelo vsled trajnega malenkostnega prispevka odkloniti državno podporo, bi se moralo dokazati, da dosedanje preživljanje svojca ni bilo bistveno odvisno od prispevka vpoklicanega. 4. Prav ta določba pravi tudi: Ce ni kdo takoj pri vpoklicu priglasil svoje zahteve, se še ne more gotovo reči, da njegovo preživljanje prej ni bilo v nevarnosti, kajti vzrok za to zakasnitev tiči lahko v kaki drugi okolščini ali pa v ne-poznanju zakonitih predpisov. 5. Odločba z dne 6. marca 1916, št. 1137, pravi: Ce je bilo preživljanje upravičene osebe ob času vpoklica bistveno odvisno od delovnega zaslužka v-poklicanega, pa je nato opravičenec kasneje sam dobil kako delo, tedaj to dejstvo ne dopušča sklep alti, da preživljanje za časa tega zaslužka ni ogroženo. Zakon imenuje državno dajatev prispevek in tako upravičenec svoje pravice do tegs> prispevka ne izgubi že s tem, da stopi v kako službeno razmerje, da si na ta način dopolni prispevek z ozirom na stroške svojega življenjskega položaja. To pravno naziranje je podprto v § 5, ki pravi, da se sme državno podporo le tedaj in za toliKO skrčiti, če in za kolikor presega dajatve vpoklicanega za svojce. 6. Važna ie odločba z dne 28. marca 1916, ši. 7482 ei 1916: Ne more se reči, da je preživUjanje v nevarnosti, če oče, ki je bil dolžan plačati alimente, teh do svojega vpoklica ni dajal in je otroka dejansko vzdrževala mati iz svoje tedenske plače 7. Neki vpoklicanec je do svojega vpoklica imel veliko trgovino s 20.000 K obratnega kapitala in K 600.000 denarnega prometa. V svojih odločbah z dne 23. marca 1916, št. 2226 in št. 2251, pravi upravno sodišče, da zgolj to dejstvo, še ne opravičuje nazira-nja, da preživljanje družine ni v nevarnosti, zlasti, ker se je trgovino pri vpoklicu z a p r -1 o. Dokazati bi se moralo, da se je trgovina tudi po vpoklicu dalje vodila ali da obstoji toliko dobrih terjatev. da je preživljanje svojcev zagotovljeno. 8. Neka komisija je rekla: Tast ima večje premoženje in bi lahko podpiral svojce vpoklicanega zeta in zato njihovo preživljanje ni v nevarnosti. Upravno sodišče pa v svoji odločbi z dne 23 marca 1916, št. 2251, zavrača to naziranje. Bistveni predpogoj za državno podporo je nevarnost, ki jo nastala, ker je odpadel neutrpni delovni zaslužek . vpoklicanega. Ta nevarnost ni izključena, če bi kdo | •drugi kakor država mogoče lahko dal ali slučajno de- I jansko da kako podporo. I 9. Odločba z dne 26. marca 1916, št. 3788 ex 1915, pravi: V zakonu ni utemeljeno naziranje, da svojci nimajo pravic do državnega prispevka, če ž i-v i j o d r u g e o s e b e, ki bi morebiti po občnem državljanjskem zakoniku bile dolžne pri odhodu vpoklicanega skrbeti za njegove svojce § tf iv 1. odstavku vel ko bolj odkriva, da hoče zakon sam to izključiti, ko pravfi, da se od države dani življenjski prispevek vsled morebitnih podpor od strani dežele, občin, društev in zasebnikov ne sme skrčiti Zakon ne dela nobene razlike, ali se gre tu za čista darila ali za izpolnitev alimentaeijskih obveznosti. Neka komisija je dognala, da je soprog iz premožne hiše in da je tudi po poroki živel vedno v očetovi hiši in delal za-njo. Te ugotovitve niso zadostne, kajti ugotoviti bi bilo treba, ali je vpoklicanega in njegove družino preživljal samo oče sam. oziroma, ali ni bilo to preživljanje samo plačilo vpoklicanega, oziroma ali ni vpoklicanega smatrati za malega kmeta v smislu tega zakona. 10. Posebno važna pa je prav zadnja znana odločba upravnega sodišča. Nekdo je bil skladiščnik pri nekem konsumnem društvu in je dobival 40 K na teden. Po njegovem vpoklicu je družina še šesi tednov dobivala to plačo. Na to pa je s t o p i 1 a na njegovo mesto v skladišče žena proti tedenski plači 20 K, in tudi odrastla hči ima tedenske plače 20 K, tedaj obe skupaj ravno toliko kakor prej vpoklicani mož. Komisija je prošnjo odbila sklicevaje se samo na § 3, odstavek 3. češ, da preživljanje ni v nevarnosti. Komisija je rekla tudi: Žena in hči sta zavzeli moževo mesto in zaslužita ravno toliko. Upravno sodišče je sklep komisije zavrnilo in to tako: V tem slučaju se gre samo za to, ali je bila zavrnitev prošnje utemeljena v smislu § 3, odstavek 3, zakona z dne 26. decembra 1914. Tu pravi zakon, da se ima zahtevo zavrniti, če vpoklicani svojo plačo ali zaslužek še nadalje dobiva ali njegovi delovni dohodek iz kakega drugega razloga ne zmanjša. V tem slučaju pa plače ne dobiva vpoklicani naprej, ampak 2 njegova svojca (žena in hči) sta riašla zaslužek, ki skupno doseže višino plače vpoklicanega. Takih okoliščin pa zakon ne prizna za razlog odklonitve. Zadnji stavek § 3 tu ne pride v poštev, ker se gre samo za pridobitve, dohodne in življenjske razmere vpoklicanega in se more podpora le tedaj odreči, če se da iz teh razmer sklepati, da preživljanje ni v nevarnosti. Zakon se očividno ozira na službe, , !ki si jih svojci vpoklicanega poiščejo pod pritiskom razmer. 11. Več odločb najde nepravilno postopanje komisij v okoliščini, da je komisija odrekla podporo, ker se njene ugotovitve ne krijejo z n a p o v e d b o stran 'k, katerim se ni dalo prilike, da bi pred odločitvijo komisije izvedele za vsebino le-teh ugotovitev. Pomanjkljivo je postopanje, če so ¿9 opustile poizvedbe, ali je bilo zanikanje nevarnosti za preživljanje upravičeno. Pomanjkljivo je postopanje, če sklepu komisije manjka utemel-, jitve,ki bi stranki omogočala učinkovito pravnobram-bo potom upravnega sodišča. 12. Važna je tudi odločba o revizijskih sklepih komisij, pa naj nastanejo vsled obnovitve postopanja ali vsled med tem dejansko nastopivših sprememb. Pri teh revizijskih sklepih ni nikakor opravičeno, če se državni prispevek prizna šele od dneva prošnje, ampak ga je treba priznati od tistega časa, ko so nastopili zakoniti predpogoji. Dajte nam naše može na dopust. Žene iz rajhenburške župnije nam pišejo: Prosimo vojaške in politične oblasti, naj vendar ugodijo našim prošnjam in naj dovolijo možem delovne dopuste. Svoj Čas smo vložile prošnje in so bile iste sicer uslišane. Reklo se je, da dobijo možje večkrat dopuste. A mnogi so dobili dopust samo mesca februarja in marca. Tedaj je bilo slabo vreme, tako da možje na dopustu niso mogli opraviti dela na polju in ne v vinoeradu, Mnoge smo na to prosile dopuste za može, da bi orali in koruzo sejali. Možje pa niso dobili nič dopusta, Sedaj prosimo žene; da se da možem za mesec junij večtedenski dopust zaradi košnje in da nam pomaigajo spraviti seno, da bomo vsaj še živino mogle rediti. Ce se živina ne bo redila, se tudi mesa ne bo več dobilo in tudi ubogi vojaki ne bodo imeli dovolj krepke hrane. Ce pa možje dopusta ne dobijo, se lahko pripeti, da bo prišel hud udarec nad našo živino in nastalo bo pomanjkanje mesa. Zgodi se lako tako, kot onemu, ki je vprašal ženo, ki je majoran plela: „Žena, kaj delaš?" „Majoran plejem." „Boš mi ga dala malo poduhati?" „Ne! Sama plela, sama duhala." Ce me uboge žene ne bomo dobile pomoči pri košnji in drugem nujnem delu na polju, bomo težko pridelale le toliko, kar bomo same rabile za svoj in svoje družine živež. So ljudje, ki pravijo, da žene, ki so same doma., lahko gospodarijo. Človek, ki tako govori, ne ve, s kakimi težavami se imamo uboge Žene na kmetih boriti. Taki ljudje naj le za nekai čas» poskusijo sami ostati na kmetih in videli bodo, kak* težko je sedaj gospodariti brOz pridnega gospodari» in tudi brez podpore, ki je mnoge posestnioe »e dobimo Bog se nas naj usmili in Marija lurSfcfcl Tndi ne vsem, ampak nekaterim možem! (Beseda slovenske žene.) Cetovodja 10.-87. stotnije je v zadnjem „Slovenskem Gospodarju" z ostrim bičem udaril po napakah, ki so se ponekod vgnjezdile vsled vojskinih razmer v naše kraje. Ne oporekam mu; tudi ne maram zagovarjati onih nesrečnic, ki s svojim razuzdanim) in nečednim življenjem omadežujejo cel ženski spol. Vob-če je pač tako, katera ženska ali mladenka pred vojsko ni bila pridna, tudi sedaj ni; kar pa je bilo poprej dobro, je tudi sedaj. Piscu omenjenega članka bi sicer kaka spretnejša roka v mnogih ozirih lahko krepko odgovorila, a moje kmečko pero je preokorno, da bi zavrnilo mnoga kriva sumničenja. Povedati hočem svoje mnenje le bolj po domače. Ne maram torej zagovarjati onih nesrečnic, ki so v moževi odsotnosti pozabile na obljubo, ki so jo dale ženinu na dan poroke pred oltarjem, opozoriti hočem samo moške, da, ako hočejo okregati ženski spol, naj poprej prav skrbno pornetejo pred svojim lastnim pragom. Svetopisemski rek pravi: „Pezdir v očesu svojega bližnjega vidiš, bruna v lastnem očesu pa ne." Možje in fantje na fronti so, kakor se splošno sliši, vrli in pošteni. Vojaški dušni pastirji in drugi, ki pridejo ž njimi v dotiko, ne morejo prehvaliti, kako v dežju krogel in šrapnelov celo možje in fantje, ki doma poprej niso bili/ * na posebno dobrem glasu, vroče molijo in se vzgledno obnašajo. Drugače pa jo žal za fronto in v zaledju. Ker je bil čefovodja 10,-87. stotnije glede ženskih prestopkov odkrit, hočem še tudi jaz odkrito označiti nekatere zle posledice mo$-ke lahkomiselnosti v vojaških posadkah za fronto in v zaledju. 1. Marsikateri mož, ki ima doma pridno, pobožno in zvesto ženo, je obesil lastnost, ki se ji pravi zvestoba, na klin. Kdor ima le količkaj priliko opazovati življenje vojaštva v zaledju, y naših mestih in trgih, bi vedel povedati marsikatero. Vprašajmo samo zdravnike, Iz izjav in predavanj zdravnikov ie posneti, da je v zalediu ponekod celo do 80% vojaštva okuženega po grdih boleznih, kot nasledkih grehov, ki bi se med kristjani niti imenovati ne smelu Mnogi zdravniki in drugi pametni možje pravijo, da se silno bojijo, da se bodo te grde bolezni zanesle tudtt na deželo. Cele družine in občine bodo bolane, okužene, zapisane počasni, a strašni smrti. Možje, ako hočete nadalje nositi čednostno ime „mož", ostanite pošteni, zvesti sebi, Bogu in svoji ženi! 2. Star slovenski pregovor pravi, da eno gnile? jabelko pokvari več zdravih jabelk. Pred slabo družbo vas, dragi možje in mladeniči, ne svarijo sam» vaši dušni pastirji, ampak tudi vaše žene in vaši sta~ riši. In kaj vse slaba družba napravi! Iz treznega, bogaboječega moža in mladeniča napravi pijanca, ki se ne zmeni več mnogo za cerkev, ne za nauke duS-nih pastirjev, ne za nasvete, prošnje in svarila svoje zveste žene in dobrih starišev, ampak drvi v družttl slabih tovarišev tje v en dan za svojimi strastmi, ka» kor živina. Najljubše mu je klafarska družba v za-duhli gostilni ali kaki slaboglasni hiši, mesto rožnega venca časti igralne karte, molitveno knjigo pa zamenja za liter vina ali šnopsa. Ali bo srečna tvoja družina, dragi slovenski mož in mladenič, ako se bo& tak vrnil po sklenjenem miru na svoj dom? 3. Me ženske in sploh vsi doma ostali se trudimo s trdim delom noč in dan, da bi obdržali naše domove gospodarsko močne in da bi od časa do časa tudi vpoklicanim možem in sinom poslali pa bojišč» in v zaledje kake kronice za poboljšek. Znano nam je, da je vojak po dolgih marših in napornih vajah potreben okrepčila. Žal, pa da nekateri možje in mlar deniči z denarjem ravnajo tako potratno, da nastajajo opetovano sumnje, kam se spravlja denar. Dragi možje in mladeniči! Ravnajte z denarjem kolikor mogoče varčno, kajti prepričana sem, da bodo po vojski nastopili slabi časi, še slabši kot so sedaj. To bi bili moji trije opomini na može in mladeniče pri vojakih. Ohranite tudi vi zvestobo, varujte se slabe druščine in bodite varčni! Kakor je pisec zadnjega „Gospodarjevega" članka omenjal, da njegovi opomini niso namenjeni za vse ženske, tako tudi jaz prosim može ia mladeniče, ki so v vsakem oziru ostali tudi v vojaški suknji zvesti Bogu, narodu in svojim domačim, naj ne bodo u-žaljeni, teh vrstic ni narekovalo hudobno srce, am^ pak srce, ki želi, da bi bile naše slovenske družine tudi po vojski srečne in da bi se grde in slabe nla vade med slovenskim ljudstvom kolikor mogoče omejile. veliki boli na ¡taiüatiskem boiiscu že dne 14. maja su so razvili m» veti odsek.il. ladlce Iront« živahni f^na z vetiko srditostjo K" r " k o m u n a š e m u- nastopu so sledili fjd J znat n i n s p e h i k,r je razvidno že z nenavadno velikega plena. "Ujeli smo dne 15. maja na "pi; frorti okoli 3000 mož, 1 topov, 13 strojnih pušk., ter' % etiko drugega vojnega gradiva. Posebno krepek ■e bil naš nastop na tirolski fronti izhodno od Rovc-reh oziroma jugoizhodno od' Tridenta. O velike rn pomenu teh (j o g o d k o \ Se -Vnes ne moremo razpravljati. Toda ii najnovejši dogodki gotovo ne bodo povzdignili raz; oloženja v 1 taiiii, ki le j ako slabo. Ljudje so potrti in brez upa na zmago. Pet ofenziv so začeli Italijani, vse so končale za nje klaverno, z velikimi iizgubami ljudi in tfrez ozemeljskih pridobitev. Njihovo brodovje, Čeprav močnejše, se ni upalo spustiti z našo majhno, a drz-nohrabro mornarico v boj. Crnogorsko-albanska ob I je v naši!? rokah ter za Italijane za vedno izgubljena- Vse sanje o „laški Adriji" so uničene. Italijanska jadranska obal je izpostavljena napadom naših letalcev in našega brodovia. In vendar bo prihodnji t o r e k, dne 2 3. m a j a, minilo že eno 1 e i o, o d k ^ r so nam p r e 1 o m i 1 i I t a 1 i j a-n i zvestobo ter nas zahrbtno napad-1 i. Ni čudo torej, da celo hujskaški laški listi že pišejo, kako nemodro je bilo, da niso sprejeli, kar jim je Avstrija ponujala. Na kakšno ofenzivo od italijanske strani nihče več ne m'sli, ampak laška javnost stavi samo še upanje na uspešno obrambo. Iz političnih krogov pa prihaja vest, da se misli zopet vrniti v javno življenje nasprotnik sedanje zahrbtne vojne Lahov 7 Avstrijo, »rejšnli ministrski predsednik Gio-litti Našim hrabrim bojevnikom pa želimo srečo in najlepše uspehe v sedanjih bojih! NVa ofVnz va v ju?nolkovni zastavi čast po svojih močeh. Na dan, katerega imam v mislih, smo med sv. opravilom sprejeli sv obhajilo, po sv. maši pa smo se vrnili v svoje brloge, kjer so nas čakala raznovrstna darila. Dobri ljudje so nam poslali smodk, cigaret in peciva, za kar se prav prisrčno zahvaljujemo. Torej manjkalo nam ni ničesar. Pa bo kdo rekel: „Godbe in plesa pa le niste imeli." Pohujšljivega, kakor ga imate doma, ne maramo. Godbo nam je nadomestila harmonika in krepka slovenska grla so zapela lepe narodne pesmi S. Gregorčiča in druge. Tudi vina smo dobili. Dragi čitatelji! Tako nam druga ni manjkalo, kakor naših dragih domačih. Ti so pa bili v naših mislih. Pozdravljamo vas kakor vse čitatelje in čitatel-jice „Slovenskega Gospodarja" vaši: Josip Lati, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji; Jakob Kajnih, Sv, Anton v Slov. gor.; Franc Jurjovič, Kapela, pri Radencih; Martin Greindl, Sv. Anton v Slov. gor.; Matija Vo-riria in Janez Felicijan, olja iz Hrastnika; Fr. Ste-bih, Franca Hojnik, Lovro Zelenko, Anton Rajb, Al. Oajnko, Franc Zavratnik, vsi od Sv. Tomaža pri Ormožu: Anton Ferenc, Anton Holc, Franc Lipša, doma od Sv. Jurija na Ščavnici; Anton Kolarič, Ptuj. Rusko boBče. Na naši ruski fronti skoro nobenih bojev. Na severu so zavezniške čete južno od Dvinska dne 10, maja zavzele 500 m dolgo sovražno postojanko. Car se je pripeljal na besarabsko fronto, kjer se posvetu-jo s svojimi generali glede bodočega bojevanja, V Petrogradu so ba.je velike ljudske množice rine 12. t. m. hodile po ulicah z belimi zastavami, na katerih so bilo rudeče tiskane besede: „Mir! Mir!" Na bojišču pred Verdunom od zadnjega našega I oročila ni bilo kakih posebnih dogodkov. Boj se vrši skoro edino za postojanke, ki so jih Nemci pri „Mrtvem možu", na višini 304 in pri Caillette-gozdu odvzeli Francozom. Na fronti, ki jo imajo zasedeno Angleži, so imeli Nemci nekaj malih uspehov. Listi pišejo, da se na obeh straneh zopet pripravljajo na ofenzivo. Turška hoiišca Razun s kavkaške bojne črte, kjer so Turki u-stavili rusko prodiranje na celi fronti, ni s turških bojišč nobenih posebnih novic. Papeževa skrb za mir. Nizozemski list „Vaaderland" javlja iz Rima: Papež je sprejel diplomatskega zastopnika četvero-sporazuma ter ga med pogovorom vprašal, ali bi ne bila sedaj najlepša priložnost, da tudi četverosporaz-um naznani svoje mirovne pogoje. Zastopnik je na to kratko odgovoril: Ne! — Cetverosporazum še torej ni dovolj mehak. Zopet se nanovo zatrjuje, da, je papež vendarle s posebnim pismom na severnoameriškega predsednika Wilsona uplival, naj se vendar ne zamota \ vojsko z Nemčijo, ker bi s tem strašno svetovno vojsko le podaljšal, Opozoril je tudi Wilsona na to, da je Nemčija res voljna skleniti mir, a da naj Wilson upliva na Četverosporazum, da se bo tudi ta odločil za mir, in stavil sprejemljive pogoje. Baje .ie s tem ugodil tajni želii Francije, ki s strahom gleda, kako ji umirajo ljudje in gineva narodno bogastvo. Angleški zunanji minister o m;rn. Da na Angleškem vendar niso več tako navdušeni za nadaljevanje vojske, se razvidi tudi i/, tega. da vodilni angleški možje vedno pogosteje govorijo o miru. Dne 10. maja je izpregovoril tudi angleški zunanji minister Grey. Mož je začetkom vojske in pozneje govoril zelo naduto, sedaj je postal že ponižnej-ši. Zatrjeval je, da Anglija nima namena razbit' svobodne in združene Nemčije. Razbiti se mora le prusko tiranstvo ter obnoviti Belgija in Srbija. Da je Grey sedaj govoril tudi o Srbiji, je samoumevno. Izpred Soluna odhajajo angleške čete v Egipt, na njih mesto pa se postavljajo ostanki srbske armade. Da bodo Srbi rajši krvaveli namesto Angležev, jim je pa (!re,v obljubil obnovitev Srbije. Grey je tudi izjavil: Nihče ne želi miru bolj, kakor mi, toda mi želimo mir. ki ustanovi pravičnost in obnovi spoštovanje do mednarodnega prava. - Grey je tako miroljubno govoril. da pomiri angleško javnost in nepristranske države. sicer pa je angleška vlada še viedno najbolj trdovratna. Na ponovljeno nemško izjavo, tla je Nemci a za mir pod določno izraženimi pogoji, še do danes ni hotela odgovoriti s svojimi pogoji. Toda želja po miru si dela tudi na Angleškem s tiho, a veliko silo svojo pot. Francoski predsednik o miru. Predsednik francoske ljudovlade Poincare je nagovoril lotrinske begunce ter se je kazal v izrazih zelo strupenega za vojsko, a vsebina govora je bila pa vendar drugačna, kakor se je nekdaj oznanjevala i o vsem Francoskem, Rekel je: „Hočemo mir, ki obnovljenim velesilam resno jamči ravnotežje in trajnost. Dokler se ne ugotovi tak mir, dokler ne izjavijo sovražniki, da so premagani, se ne prenehamo vojskovati." O tem govoru se pač lahko pove, da o vojski govori, a misli na mir. Tako nespameten Poincarc ni. da bi resno mislil, mi, Bolgarija in Nemčija, ki smo zavzeli Srbijo, Crnogoro, Albanijo, Rusko-Poljs-ko. Belgijo in znaten del Francoske, bomo šli pred Francoze ter njih zaveznike in jim povedali, da smo premajgani. Na mir mislijo naši sovražniki, miru si želijo, toda še so' preošaibni, da bi to priznali. A njihovi govori se ne glasijo več na ono struno, da nas ie treba uničiti. In nam se zdi, da je to že velik korak nasproti miru. Nizozemci upajo, da se sklene mir. Nizozemski listi se pečajo z vprašanjem, če ni zdaj napočil pravi trenotek za mir. kiakoršnega je o-značil angleški ministrski predsednik Asqiuith kot smoter vojske, namreč za mir. ki bi jamčil vsem državam enake pravice. Nemčija je v vojaškem oziru zmagala. Izgubila je pač naselbine, ai zato ima dragocena jamstva v rokah, Nemčija je pripravljena, da se pogaja za mir. ki jamči njene življenjske koristi. Kako si jih predstavlja Nemčija, je razvidno iz njene j;oslanice Wilsonu. Drugačno je stališče zaveznikov, katerih jamstva tvorijo nemške naselbine in deli Turčije, ki se ne morejo primerjati /. jamstvi Nemčije. Besede mir se zato še boje. Nizozemski list „HandelsbTad" objavlja članek, ki izvaja, da Nizozemska celo upa, da se sklene mir, kar dokazuje tudi, ker se močno dviga vrednost denarja. Amerika in Mehika. List poročajo, da utegne l^riti v kratkem do izbruha vojske med Združenimi državami Severne A-merike in Mehiko, Dne 11, maja je udrla ameriška brigada v mehikansko mesto Chihuahua, kjer ima meliikanski general Karanca zbranih 25.000 mož. Vesti iz Vašingtona zatrjujejo, da bo vlada Združenih držav Mehiki te dni izročila ultimat ali zadnjo besedo. Amerika zahteva, da naj Mehika dovoli, da ameriške čete napravijo v Mehiki red. Mehikanska vlada pa noče ugoditi tej zahtevi in pravi, da se bo borila do skrajnosti za neodvisnost domovine. Nekatere vesti pravijo, da je vojska neizogibna. Francija je že naročila svojim konzulatom v Mehiki, naj prevzamejo varstvo Amerikancev v Mehiki. Na Irskem Ustaja na Irskem še vedno ni popolnoma udu-šena. Tuintam se še postavijo kake manjše irske skupine angleški sili po robu. Angleška poročila pravijo, da je bilo vsled ustaje ranjenih 1315, umrlo pa 304 «oseb. Irski poslanci so v angleški zbornici j ozvali vlado, naj vendar ustavi usmrtitve na Irskem, kier si s tem nakopljejo Angleži še več sovražnikov. Vodja ustaških Ircev, lord Casement, stoji Je dni pred vojaškim sodiščem v Londonu. Obtožen je veleizdaje. Obsojen Ifo skoro gotovo na smrt. Švicarski listi pišejo, da je sam sv. Oče pri angleški vladi prosil za Case-menta, naj ga ne usmrtijo, ker bi to bil povod za nove nemire. Stran 4. _ Nameravan napad «a švedskega g i m K» kralja. .¿¿M Baje so prišli na sled zaroti od Angležev in Rusov najetih ljudi, ki so mislili ob priliki krajljeve u-deležbe pri neki konjski razstavi umoriti švedskega kralja. Za zaroto se je pravočasno zvedelo in kralj ni šel na razstavo. ilomig žriBE m domovino. — Karol Kunstek. Kot junak za domovino je padel in bil pokopan pri Gorjanskem na Goriškem dne 14. novembra 1915 nadebudni 201etni Karol Kunstek (Pomladinov) iz Stermeca pri Rogatcu. Dobil je strel v trebuh. Počivaj sladko, mlad junak,. v goriški zemlji! — Janez Tumpej. Dne 15. aprila t. 1. je padel na Doberdobski sorski planoti Janez Tumpej, doma od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Bil je vrl in priden fant. Svetila mu večna luč! — Ivan Žlebnik. Rečica ob Savinji: Med mnoge žrtve, ki jih je zahtevala domovina iz naše župnije, prištevamo tudi blagega mladeniča Ivana Žle-bnik, p. d. Martinov. Paidel je na severnem bojišču •že mesca decembra 1914. Poročilo o njegovi smrti je prišlo šele mesca marca t. 1., zato so njegovi stariši in znanci do istega časa domnevali, da se nahaja v vojnem ujetništvu. Rajni je služil pri domačem pešpolku štev. 87, ter za časa mobilizacije moral odriniti na srbsko bojišče, kjer je bil ranjen v nogo. Dragi Janko, počivaj v miru in na svidenje v boljši domovini 1 Razne novice. * Pogreb mil. g. stolnega prošta prelata Hri-bovšeka se je vršil včeraj v sredo ob 4. uri popoldne. Od kapiteljske hiše v stolnico Je vodil sprevod prevzv. knezoškof sam ter opravil v cerkvi z duhovščino zadušne obrede za rajnega. Udeležba pri pogrebu je bila velika. Udeležili so se ga opat celjski Ogradi, prošt ptujski Jurkovič, arhidijajkon konjiški Hrastelj ter 91 duhovnikov* Tudi graški stolni kapi-telj je poslal dva zastopnika. Nadalje so bili zastopani: mariborski mestni zastop, okrajno glavarstvo, nadsodišče, okrajno finančno ravnateljstvo, vse šole itd, Telesni ostanki rajnega so se pokopali na tezen-skem pokopališču. Naj v miru počiva! * Sv. birma v dekanatu Laško se bo vršila po naslednjem redu: Dne 21. maja 1916 pri Sv. Martinu na Laškem; dne 22. maja v isti nadžupnijski cerkvi v Laškem trgu za sosedne župnije Sv. Rupert, Jur-klošter, Razbor, Sv.. Jedert, Sv. Miklavž, Sv. Marjeta., Sirje, Sv. Lenart; dne 23. maja v Loki, dne 24. maja v Trbovljah in dne 25. maja v Dolu. * Duhovniška imenovanja. Mil. g. kanonik in bogoslovski ravnatelj Martin Matek je imenovan za ravnatelja knezoškofijskei pisarne. Mil. g. kanonik Rudolf Janežič je imenovan za ravnatelja mariborskega bogoslovja, 401etnica župnikovanja. Pretekle dni je dopolnil č. g. zlatomašnik Jurij Bezenšek 40 let, odkar je bil prišel za župnika v Cadram pri Konjicah. Tu si je sedaj 781etni ter še duševno in telesno krepki gospod med ostalim postavil krasen spomenik s m dolgo in 14 m široko novo cerkvijo, o kateri pravijo strokovnjaki, da bi čast delala vsaki katedralki. Duhovniška vest. C. g. Franc Planine, kaplan pri Sv. Jakoba v Slov. goricah, je prestavljen kot provizor k Sv. B. lfenku na Kogu. Zopet nov ogrsko-slovenski vojni kurat. Pole5 Č. g. Karola Ficko je imenovan za vojnega kurata č g. Jožef Ragašič, mestni kaplan markovski. f Vojni kurat č. g. Josip Pintar. Roka se nam trese od žalosti, ko pišemo danes posmrtnico svojemu ljubemu prijatelju in sodelovalcu. č. g. Josipu Pin-tarju. Koliko nad še je cerkev in domovina stavila nanj, sedaj pa nam je legel že v prezgodnji grob k večnemu počitku! Kamor je prišel, kjer je bil, povsod je hodilo ž njim veselje in radost. Bog mu je dal srečno nrav, s katero je povsod, kamor je stopil, vzbujal novo življenje, veselo delovanje, radostno razpoloženje. Se le sedaj, ko nam je izginil za vselej, nam tečejo ob spominu nanj prve solze za njim, nam je Dovzročil prvo globoko žalost. Toda tako je bila volja Gospodova in nj-ej se moramo pokorno ukloniti. Ko so sovražniki obstopili našo domovino in jo na--padli s krvavo vojsko, tedaj živahnega g. Josipa ni zdržalo več v tesni sobici celjske kaplanije, ampak gnalo ga je ven v vrste naših mladeničev in mož, ki so prijeli za orožje, da branijo ž njim svojega cesar» ja in Avstrijo. Prostovoljno se je oglasil za duhovniško službo na bojiščih. In ko je bil uslišan, je odšel 7 veseljem in navdušenjem med bojevnike, kjer je izpolnjeval zvesto in požrtvovalno podeljeno mu službo. Najboljši dokaz za njegovo vzorno službovanje je pač, da mu je cesar podelil duhovniški zaslužni križ z rudeče-belim trakom in za njegovo hrabrost pred sovražnikom na soški fronti viteški križ Franc Jože- _ „slovenski gospodam«*_ fovega reda. Z napornim in razburljivim delovanjem na fronti si je nakopal srčno bolezen in dne 11. maj-nika mu je srčna kap pretrgala nit njegovega mladega življenja. Pokojnik je bil priden, goreč duhovnik v cerkvi in šoli ter zelo marljiv delavec v naših katoliških organizacijah. Posebno je bilo blagoslovljeno n.egovo delovanje v orlovski organizaciji celjski in celo Savinjske doline. Sam še mladenič, jasnega, vedrega značaja, je skrbel za našo moško mladino, da je ostala tudi v najnevarnejših letih na pravih potih, zvesta preljubemu Bogu in mili slovenski domovini. Nebesa bodo vrlemu mlademu dušnemu pastirju poplačala njegovo delo, pravično in obilno! Mi pa mu ohranimo trajen in hvaležen spomin, — Rojen je bil dne 3. marca 1885 v Poličanah in' v mašnika posvečen dne 25. julija 1908. Služboval je kot kaplan v Makolah, na Muti in v Celju. Svetila mu večna luč! — O njegovi smrti in pogrebu nam poroča divizijski župnik č. g. Alojzij Cižek tako-le: Jožef Pint r, vojni kurat nekega domobranskega polka, je dne 11, t. m. zjutraj naglo umrl. Zadela ga je srčna kap. Dne 10. maja je tožil svojim prijateljem, da ga tišči čez prša., ob 3. uri zjutraj ga je še slišal stotnik, njegov sosed, in zjutraj ga je sluga dobil mrtvega. Kjakor so zdravniki izjavili, je bila nagla smrt posledica nad vso napornega delovanja, zlasti na Doberdobu, kjer je v najhujšem ognju opravljal z občudovlmja vredno vstrajnostjo in požrtvovalnostjo svoj vojno-duhov-niški poklic. Na sto in sto jih je sprevidel in tolažil v hudih bolečinah in smrtnem boju. Sedaj je pa. tudi njega pokosila bela žena, A ne le ranjenim je bil to-lažnik, tudi zdravim je pridno lomil kruh besede božje, jih tolažil, navduševal in vabil k sv. zakramentom, dobro vedoč, da mnogi le tam še najdejo utehe in tolažbo. Ko je nadvojvoda Evgen obiskal njegov polk, mu je sam priznal, da je gotovo njegovemu u-plivu na moštvo pripisati junaška dejanja tega že v tolikih bojih zmagovalnega polka. Od cesarja je dobil dvojno odlikovanje: duhovniški zaslužni križ in viteški križ Franc Jožefovega reda. Ravnokar so prihajale od ljubih prijateljev mnogobrojne častitke k zadnjemu odlikovanju, pa ga je poklical Bog k sebi, da mu podeli za njegovo požrtvovalno delovanje nebeško plačilo. Nam vsem njegovim prijateljem, ki je nas zadela prav hudo v srce vest, da ljubega Pintar Jožeka ni več med živimi, tolaži zavest, da, če je tudi naglo pokosila ga smrt, nepripravljen ni stoj il pred Sodnika, Opravljal je še mesca inajnika vsak večer šmarnice in zjutraj ob obilni udeležbi vojakov služil sveto daritev 10. majnika,, ko je sv. cerkev slavila god njegovega patrona sv. Jožefa, je opravil sv. mašo zadnjikrat. Pogreb se je vršil dne 12. maja. Vodil ga je č. g. divizijski župnik Alojzij Cižek ob asistenci dveh vojnih kuratov ter mu spregovoril za slovo ob odprtem grobu. Navzoč je bil ves polk z gg. oficirji vred. Predragi Jožef, počivaj mirno v tuji zemlji ! — Poveljnik c. kr, domobranskega pešpolka št. 26 je poslal očetu rajnega vojnega kurata Jož. Pintar sledeče pismo: „Na bojišču, dne 11. maja 1918. Naš nad vse visoko čislani prijatelj in duhovni svetovalec gospod vojni kurat Jožef Pintar, kateri je bil tako pri častniškem zboru kot tudi pri moštvu zaradi svoje dobrosrčnosti vsestransko priljhbiljen, zaradi svojega junaštva in neustrašenosti visokospoštovan in čaščen, je, žal, danes (dne 11. maja) ob 5. uri zjutraj vsled srčne kapi umrl. Vaš sin, g. vojni kurat" Jožef Pintar, se v zadnjih dneh ni čutil popolnoma dobrega in je večkrat tožil o prehlajenju in o srčnih bolestih. A dasiravno mu je zdravnik naročil, naj čuva postelj, je še vedno opravljal svoj duhovniški poklic in izvrševal svoje dolžnosti. Na večer pred smrtjo je še sedel s svojimi tovariši v častniški obednici in bil izborno razpoložen. Njegovi čini, njegovo obnašanje pred sovražnikom, posebej pa še njegovo neustrašeno zadržanje na Doberdobu,, vse to bo ostalo vpisano v zgodovini našega polka. Mi ne izgubimo v njem samo plemenitega duhovnika in človekoljuba, ampak tudi hrabrega vojaka. Naj mu bo zemlja lahka! Spomini na njegove čine bodo ostali vojakom-na-šega polka vedno nepozabni. Prosim Vas, da vzamete v mojem imenu, kakor tudi v imenu vseh častnikov in moštva našega polka na znanje najiskrenejše sožalje k tej pretežki izgubi. Rudolf Vahsy, podpolkovnik, polkovni poveljnik. — V torek, dne 16. maja, ob 8. liri zjutraj, se je po naročilu poveljstva 26. domobranskega pešpolka v Mariboru služila v baziliki Matere Milosti sv, maša-zadušnica za umrlim vojnim kuratom č. g. Pintarjiem, združena z mrtvaškimi molitvami. Navzoči so bili stariši in drugi sorodniki pokojnega, poveljnik domobranskega pešpolka s službe prostimi častniki in moštvom. * Rok za podpisovanje 4. vojnega posojila podaljšan. sFinančno ministrstvo je podaljšalo rok za podpisovanje 4. vojnega posojila do torka, dne 23. t. m. Torek, dne 23. maja, je torej zadnji dan za podpisovanje 4. vojnega posojila, Slovenci, storite svojo domoljubno dolžnost! r Družba vednega češčenja more še le sedaj razposlati posameznim župnijam izdelke paramentne-ga društva za leto 191 B. Cerkvena predstojništva, ki želijo v tekočem leiu podpore za svoje cerkve, naj blagovolijo to poročati kn. šk. stolnemu in mestnemu župnijskemu uradu v Mariboru vsaj do konca mesca julija. Zaboji in kartoni se naj na omenjeni naslov vrnejo. 18. maja 1916. j * Odlikovani štajerski slovenski učitelji. S ¡srebrno hrabrostno kolajno I. razreda so odlikovani: Franc Mejovšek, učitelj v Jarenini in poročnik 4. bo- sansko-lierc. pešpolka; Franc Cuček, učitelj pri Sv. Antonu v Slov. gor. in poročnik v 2(i. domobranskem , pešj.olku; Maksimilijan Smole, učitelj v Račju in pra-j porščak 26. domobranskega pešpolka ; s srebrno hra-s brostno kolajno II. razreda: Maksimilijan Viher, o-! krajni pomožni učitelj v Mariboru in j oročnik v 2. i polku deželnih strelcev; Anton Mohar, učitelj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju in praporščak v 26. domobranskem pešpolku je odlikovan z bronasto hrabrostno kolajno; Ljudovik Vari, učitelj v Poličanah in računski podčastnik v 47. pešpolku, je odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne: Friderik Pučelik, učitelj v Lajjteršpergu pri Mariboru, je prejel najvišjo pobvalo in priznanje. * Odlikovana sta bila na bojnem poliu za požrtvovalno in vzglejdno delovanje pred so>ažnikom s srebrnem križcem s krono na lirabrostnem traku Rudolf Cimperšek iz znane Cim; eršekove rodbine v Sev niči, ter Mihael Maček, oficiiant iz Rogatca, sin Franca 'Maček iz Prevorja pri Kozjem. Obadva siu-žita od začetka vojske neprenehoma na fronti v lovskem bataljonu in sicer prvi kot-štabni narednik in drugi kot računski podčastnik I. razreda. * Izvanredno odlikovanje slovenskega junaka. Za nadognjičarja je imenovan ognjičar Alojzij Zelen-ko, doma iz Veržeja pri Ljutomeru, ki služi pri poij-sko-havbičnem polku. Imenovani je že od začetka vojske na bojnem polil in se je udeležil prvih bojev v Srbiji, kjer je bil težko ranjen in odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. Od januarja 1915 se nahaja na severnem bojišču, kjer je bil tudi težko ranjen ia je izvršil mnogo junaških činov, za katere je" bil od-1 kovan z zlato in bronasto kolajno ter s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. * Brata sta se našla na bojišču. Janez Hribe r-šek nam piše z italijanskega bojišča: K Veliki noči smo bili izredno veseli, ko nam je g. podpolkovnik jdal prosto, da smo lahko šli v cerkev. Na Velikonočni pondeljek sem šel iskat brata. Vedel sem, da je tu nekje. Ko sva prišla skupaj, je zavladalo veliko veselje med nama. Govorila, sva si, kje je lani on obhajal Velikonoč, kje pa jaz. Letos sva praznike skupaj obhajala. Drevje je tu na bojišču v lepem cvetju, trta lepo zeleni. Ljudje prav pridoo delajo svoja dela, a mi pa svoja, Mi pa si zapojemo: „Za mejo tu italijansko, slovenski fantje smo, z orožjem hrabrim našim, domovje branimo. In dokler v prsih mladih, nam kri pretaka se, oj mnogokrat preklican Lah si brusil bo pete." Srčne pozdrave iz tujine pošiljamo med svoje domačine: Janez Hriberšek in Andr. God-ler iz Malega vrha pri BrežicaJi; Martin Jeršič iz Planine; Ivan Veble, Anton Drugovič in Andr. Spi-ler iz Dobove pri Brežicah, * Slovenci raje v strelskih jarkih kot v zaledju. S tirolskih gor se nam piše dne 3. maja 1.1.: Sprejmite najsrčnejšo zahvalo za pošiljanje Vašega lista ter iskrene pozdrave z italijanskega bojišča. Sedaj smo v rezervi. Vojna ne upliva slabo na naše razpoloženje, kar nas je Slovencev, smo vsi raje v strelskih jarkih, kot pa v zaledju, ker se igramo z I-talijani, kot mačka z mišjo. Sploh je to ljudstvo zelo razburjenih živcev in ne vzdrži dolgo; obrazi so lopi, brez odločnosti. In to ljudstvo naj bi zmagalo?!! Pozdrav vsem bralcem in bralkam „Slovenskega Gospodarja" od Jurija Plevnik. * Kdo kaj ve? Pogreša se Ivan Petek, doma iz Lembaha pri Mariboru. Služil je kot poddesetnik pri domobranskem pešpolku št. 26, 18. maršbataljon, 3. stotnija, vojna pošta št. 239. Prosi se, če kdo kaj ve o njem. naj naznani njegovemu bratu Pavlu Sker-bot, c. kr. domobranski pešnolk št. 4, 13. stotnija, vojna pošta št. 608. — Kdo ka.j ve o Štefanu V o i 1-m a i e r, ki je služil pri domobranskem pešpolku št. 26, 12. stotnija, vojna pošta št. 48. Na italijanskem bojišču je bil dne 31. oktobra. 1915 težno ranjen. Po-roč la njegovemu očetu Francu Vollmaier pri Sv, Ož-baltu, pošta Ribnica-Brezno. * Glas iz Rusije. Jakob Hirga, doma iz Moš-kanjc pri Sv. Marjeti, katerega smo imeli že za rajnega, 11 mescev ni nič pisal. Njegovi tovariši in prijatelji so pošiljali domačim žalostne glasove, da je storil smrt za domovino. Dne 30. aprila t. 1. pa je le še prišlo veselo pismo, katerega je pisal dne 26. 3. 1916. Pismo se glasi: „Preljubi stariši, sestrici in brateč! Prelepe in mile pozdrave Vam pošiljam iz daljne Rusije. Naznanim Vam, da sem še živ in dokaj zdrav, Samo velika žalost me obdaja, ker ne slišim nič od doma. Kako je kaj z Vami, ljubi mi domači? Ali še imate očeta doma? Ali so že tudi morali zapustiti rojstni kraj in iti za domovino v vojsko? Ce Vam je kaj mogoče, pišite mi, kako je z Vami. Prisrčno lepo Vas vse pozdravi, posebno pa Vas, ljubi stariši Vaš sin Jakob v daljni Rusiji. Okrajni pomožni odbori. Pri okrajnih sodnijah so ustanovljeni okrajni pomožni odbori, ki imajo nalogo, da pomagajo družinam vpoklicanih do podpor, ir.i jim splolr gredo v vseh kočljivih zadevah na roko. Ako torej kaka žena ali sorodnik vpoklioanca misli, da se mu glede podpore godi krivica, t. j. ali sploh ne dobi podpore ali pa premalo, naj se obrne na o-kra(jni pomožni odbor. Na ta odbor se naj obračajo tudi vdove padlih v zapuščinskih in drugih spornih, zadevah.. Odbor posluje brezplačno. V Mariboru je .predsednik tega odbora deželnosodni svetnik Stergar (okrajna sodnija, pritličje). Kako se dobi vojaške skupine za poljska dela? Kakor znano, je vojno ministrstvo po posredovanju poljedelske «a ministrstva odredilo da, se za o-pravljanje nujnega dela na kmetih pošljejo posestnikom voiaške delavske skupine na pomoč. Kjer torej primanjkuje delavcev za košnjo itd., naj prosijo posestniki po občini okrajno glavarstvo, da jim preskrbi voiaško delavsko skupino. Kjer pa občina tega ne stori naj se obrnejo kar posamezniki sami do okraj-ne ' glavarstva. Na posamezno občino se odda nai-manj 20 mož, kateri se potem po skupinah razdelijo med posamezne posestnike in sicer za dobo 6 tednov. Plačati ni treba voj-akom-delavcem nič, pač pa jim mora dajati posestnik hrano. Ker bo letos zelo* primanjkovalo koscev, priporočamo, da se vsaka občina in tudi posamezniki takoj pobrigajo za. to in vložijo prošnje na okrajno glavarstvo. * Dve prošnji ženam in dekletom! Zavedna mladenka iz Slovenskih goric nam piše: V zadnji številki „Slovenskega Gospodarja" nas prosi vojak, da naj obranimo zvestobo* Pač res. Dostikrat se pripeti, da dekle, ki gre kam služit, se tam nemški ali tudi kaj boljšega nauči, a potem, ko pride nazaj, ne ve, bi li še govorila s svojimi vrstnicami ali ne. Žalostno, a resnično! Prva prošnja do vas, dekleta, je, da ostanete zveste svojemu narodu, svojemu materinemu jeziku. Tudi slovenski vojaki so vsikdar zvesti svojemu cesarju, čeravno je vojna služba izredno težka, a vendar ne prelomijo zvestobe. Drugič se opaža, da v sedanjih časih, ko bi morali moliti za svojce, ki se nahajajo pri armadi, vidimo, kako se ne samo dekleta. ampak tudi žene po nepotrebnem lišpajo. Predrage! Imejte pamet! Pomislite, daje vojska. .Ko si hočete spet nabaviti kaj novega, spomnite se ubogih ir-pinov za domovino, ki so vsak čas izpostavljeni .smrti, Denar, ki bi ga porabile za nepotrebni lišp, obrnite v dar za reveže in ga hranite za po vojski podrte oerkve in hiše. Ce bi vsaka v ta namen pritrga-ni denar hranila, si bomo po končani vojski hitro o-pomogli. Ko pride ta dopis v svet, bomo že častili majniško Kraljico. To je moja druga prošnja: Spomnite se ubogih trpinov za domovino. Pojdimo k sveti maši, jdarujmo za nje sv. mašo in sv. zakramente. Priporoču"mo jih presveti Devici. Molimo za tiste, ki se tačas borijn za nas, za ranjene in trpeče vojake, za one, ki so ravno takrat, ko molimo, v nevarnosti, da se pogubijo. V vsaki molitvi naj bo en del molitve posvečen za boritelje domovine in toliko zaželjeni mir. Prepričani smo, da nam v sedanjem žalostnem času ne preostajajo drugi pripomočki, kakor nebeški in med temi je mogočna priprošnja preblažene Device. ki je bila vsak čas pomočnica kristjanov. * Otroci dobe več vzdrževalnine. Izšla je nova cesarska naredba, ki določa, da bodo dobivali otroci v vojake poklicanih oseb, ki so stari manj kakor 8 let, odslej naprej podpore ali vzdrževalnine za 50% več, kakor so jo dobivali dosedaj. ' Kakor znajio, so dobivali tako otroci dosedaj samo 25% podpore, ki gre odrasl'm osebam, odslej naprej pa bodo dobivali 75% vzdrževalnine, ki gre Odraslim svojcem v vojake poklicanih oseb. To zvišanje vzdrževalnine je namenjeno zlasti za tiste osebe, ki morajo plačati stanarino in kojih življenjske potrebščine so višje, kakor n. pr. v mestih in krajih z industrijo. Ako pa Šteje kaka družina več kakor tri osebe, ki dobivajo polno vzdrževalnino, ne pride to zvišanje podpore v poštev za otroke ki so stari manj kakor 8 let. Nadalje določa nova cesarska naredba, da bodo dobivali tudi tisti otroci vzdrževalnino ali podporo, ki so bili rojeni po smrti v vojake poklicanega ali pogrešanega očeta. To zvišanje podpore bo stalo državo okrog 60 milijonov kron na leto., V lanskem letu je izdala naša država za podporo ali vzdrževalnino v vojake poklicanih svojcev ogromno svoto 1 milijardo kron. 9 Pameten nasvet. Izplačevanje podpor družinam vpoklicanih je združeno z velikimi težavami za tiste, ki dobijo podporo in za uradnike, ki izplačujejo. V Mariboru n. pr. pride nekatere dni nad 1000 žen po podporo, tako da je skoro nemogoče, da bi vse prišle na vrsto.. Dobro bi bilo, ako bi se te podpore izplačevale po pošti, kakor se izplačujejo razne plače. Mnogo časa in sitnosti bi se s tem, prihranilo. * Nova naknadna prebiranja na Spod. Štajerskem. Nova naknadna prebiranja letnikov 1897-1866 se bodo vršila: Celje mesto 22. maja; Celje okolica 23. maj-a do 10. junija; Trbovlje 13., 14., 15. junija; Mozirje 17., 18., 19. junija; Ljubno 21, in 23. .1 unija; Šmarje pri Jelšah 25. do 29. junija,; Brežice •1. do 3. julija; Kozje 5. in 6. julija; Sevnica 8. in 9. julija; Šoštanj 22, in 23. maja; Velenje (rudokop) 24. maja; Slovenjgrajdec 25, in 26. maja; Marenberg 28. do 30. maja; Ljutomer 1. do 4. junija: Ptuj mesto 6. junija; Ptuj okolica 7. do 10. junija, 13, do 17. jun,; Ormož 19. do 21. junija; Rogatec 23. in 24. junija; Konjice 26. do 30. junija; Lipnica 20., 21. in 23. junija, 2. julija; Radgona 3. do 9. julija; "Maribor okolica 10. do 17, julija; Sv. Lenart v Slov. gor. 18. do 20. julija: Slov. Bistrica 21. do 24. julija: Maribor mesto 25. do 27. julija. * Oddaja živine. Kakor se nam poroča, je nakupovanje klavne živine po zasebnih in vojaških na-kupovalcih v mariborskem, ptujskem, ljutomerskem in iipniškem okraju prenehalo dne 11. maja. v slovenj-graškiem in radgonskem okraju dne 18. maja, v konjiškem, r*eljskem. brežiškem in nemško-lonškem okra- ju pa se neha dne 25. maja. Nakupljeno živino so morali zasebni in vojaški nakupovaici v mariborskem, ptu.skem in ljutomerskem- okraju do dne 15. maja, v slovenjgraškem in radgonskem do dne 22. maja in v celjskem, konjiškem, brežiškem in nemško-lonškem o-kraju do dne 29. maja spraviti iz hleva, sicer se kupčija razveljavi. Od dne 29. maja naprej na celem Siovpnskem Sta.,erskem razun mesarjev, ki še smejo kupi«i živino za lastno potrebo, ne sme nihče drugi kot uradno potrjeni nakupovaici graškega živinopro-metnega zavoda nakupovati klavno živino. Nakupovaici imajo strogo naročilo, da se morajo ozirati na ' nujne gospodarske, potrebe posijmeznih živinorejcev, t. j., da se posestniku pustijo vsaj nujno potrebni v-prežni voli. Živine (1 komad), ki tehta manje kot 350 kg, se za sedaj ne sme nakupovati za klavne namene. Naikupljena živina se telita pri najbližji tehtnici. Ker se pri vsaki glavi živine odtegne 25 kg od žive teže, pa sme zato prodajalec prodano živinče pred tehtanjem pošteno nakrmiti in napojiti. Cene so sledeče: pitana (debela) živina: voli do 2 K 90 v, biki ! in telice do 2 K 70 v, krave 2 K 50 v; srodnjedebela j živina: voli do 2 K 60 v, biki in telice 2 K 30 vin., krave 2 K; bolj suha živina: voli 2 K 30 v, biki in I telice 1 K 90 vjn krave 1 K 50 v. Kar se tiče naku- J povalcev živino v mariborskem okrajnem glavarstvu, še ni gotovo, ali bo ostalo pri dosedapjih nakupeyal-cih. Kakor izvemo, se trudi okrajno glavarstvo, da bi nakupovanje živine za vojno-prometni zavod prevzelo pa način, kakor je prevzelo nakupovanje žita, itd. Sedaj se še vršijo pogajanja, ki pia še niso končana. Kaaco bo v drugih okrajnih glavarstvih, nam še sedaj, ko to pišemo, ni znano. * Nakup sena in slame. C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Mariboru (Magdalensko predmestje) kupi vsako poljubno množino sena- in slame in sicer po sledečih cenah: seno 13 K 1,00 kg, s cepci zmlačeno slamo 11 K, s strojem zmlačeno 10 K. Za prešanje se plača 1 K 50 v za 100 kg, za vožnjo pa 2 K, tako, da dobi n, pr. posestnik, ki pripelje spre-šano seno v skladišče ali do kake železniške postaje, za 1 meterski stot 16 K 50 v. Gornje cene veljajo samo za seno leta 1915. 21 Vojaški konji za poljska dela. Vojno ministrstvo je določilo, da smejo poljedelci vojaške konje, katere so dobili od vojaške uprave za dobo 8 tednov za pomladanska poljska dela, obdržati v slučaju potrebe še do 5. junija t. 1. * Proti svinjereji. V Nemčiji je izdalo večje število jirofesorjev knjižico, v kateri zavzemajo stališče, da se mora svinjerejo kolikor mogoče ustaviti, češ, da se s svinjerejo odvzame ljudstvu prevelike množine krompirja in drugih človeških živil. Ti profesorji zahtevajo, da bi naj vlada odredila, da bi se vse svinje, ki tehtajo več kot 35 kg, poklale,, V resnici se je v Nemčiji v posameznih deželah moralo vsega skupaj z ozirom na vladne odredbe od 1. okt. 1915 do 1, aprila 1916 zaklati nad 8 milijonov svinj. Nemčija je štela po zadnjem štetju najd 25 milijonov svinj. Omenjeni profesorji pravijo, da ako bi se rabil krompir izključno za preživljanje prebivalstva, bi se ne bilo bati tako občutnega pomanjkanja živil. — Tudi v Avstriji se najdejo ljudje, ki se bojujejo proti svinjereji. V listu „Oesterreichische Rundschau" piše nek dr, Ludovik Karel], da se mora. tudi v Avstriji svinjereja do skrajnosti omejiti, da se bode tako prihranilo čim več krompirja. Kakor so v Nemčiji pametni ljudje in posebno kmečki krogi nastopili proti novodobnim učenjakom in nasprotnikom svinjereje, tako moramo tudi mi odločno povdarjati, da bi se s tem, če bi se svinjereja omejila, ne zadal samo kmetijstvu hud udarec, ampak bi imelo to dalekosežne zle posledice tudi za vse prebivalstvo. Pomankatiije masti ali zabele je že sedaj tako veliko, da morajo mnogi zavživati nezaJbeljena jedila. In če se svinjereja omeji, kaj bo pa potem? Mislimo, d(a se naša vlada ne bo ozirala na nepremišljene zaliteve nemškega profesorja. * Par volov za 10.000 K. Plzenski mesar Bla-žek je kupil na živinskem trgu dne 1. maja t. 1. par volov za 10.000 K. Nezaslišano visoka cena je največja za govejo živino v sedanji vojni dobi. Skoda, da se ne poroča tudi, koliko sta vola tehtala. * Tele s tremi nogami. Od Male Nedelje, nam poročajo: Dne 7. maja t. 1. je krava pri posestniei Franci Zmazek v Precetincih skotila tele, ki ima samo tri noge. Manjka leva noga. Tele je čvrsto in stoji samo na treh nogah. * Licenciranja bikov v mariborskem okraju se bodo vršila: Dne 22. maja ob '/49. uri predpoldne v Jarenini za občine Jarenina, Sv. Jakob, Poličkavas, Ploderšnica in Vukovdol, ob 10. uri predpoldne pri Sv. Ilju v Slov. gor. pri Repniku za občine Sv. llj, Selnica ob Muri, Ceršak in Cirknica; ob 2. uri popoldne na Pesnici pri Hojniku za občine: Dobrenje, Gradiška, Grušova, Kaniža, Lajteršperg, Sv. Marjeta, Pesniški dvor, Ranče, Dragučeva, Vosek; ob 4. uri pojioldne pri Gornji Sv. Kungoti za občine: Sv. Jurij ob Pesnici, Gornja Sv. Kungota, Plač, Spičnik, Slatinski dol, Svečina in Vrtiče. Dne 23. maja ob 8. uri predpoldne pri Sv. Magdaleni v Mariboru pri gostilni Meierseidl za občine: Vrhov dol, Studenci, Bistrica pri Rušah, Bistrica pri Lembahu, "Kamnica, Jelovec, Janžev vrh, Krčevina, Sv. Križ, Lembah. Dogoše, Lobnica, Maribor, Ruše, Sv. 'Martin pri Vurbergu, Sv. Miklavž, Sv. Peter, Pekre,. Pobrežje, Rošpoh, Radvaoije, Razvina, Sleme. Gornji Duplek. Spodnji Duplek, Tezno, Brestrnica, Boč, Selnica, Ci-glenci, Smolnik, Zrkovci; ob 2. uri pojioldne v Slivnici za občine: Fram, Gorica, Ješenca, Gornje Hoče, Spodnje Hoče, Rače, Loka, Sv. Marjeta na Drav p., Morje, Oreliovavas, Pohorje, Pivola, Podova, Ranče, Rogoza, Slivnica, Skoke in Bohova. Dne 25„ maja ob 1. uri popoldne pri Sv. Lovrencu nad Mariborom za občine: Kumen, Lehen, Recenjak, Sv. Lovrenc, Ru-dečbreg in Cinžat, * Uporaba bakrene zmesi „Pasta-Bosna." Vinogradnik Ferdinand Paušner v Likanji pri Ormožu, ki je lansko leto z uspehom škropil trte s „Pasta-Bo-sno". nam pošilja sledeči članek: Kakor mi je znano, se bo tudi letos dobila bakrena snov „Pasta^Bosna" za škropljenje vinogradi proti peronospori. Tukaj navajam kratko navodilo, kako se uporablja in kako se to sredstvo obnese v bOjU proti peronospori. Bakrena pasta se natehta ali nameri z žlico, ki je že v posodi pripravljena. Žlica drži ravno 54 kg te zmesi. Snovi se dene 1 kg na 100 1 vode. Ko je snov v vodi. se z leseno grebl^ico močno zmeša, se popolnoma raztopi in jjostane mešanica jednakomerna, potem pa. je tekočina gotova za škropljenje. Kadar hočeš brizgalko napolniti, moraš vsikdar tekočino v posodi pomešati, ker ima „Pasta-Bosna" edino napako, da. se rada sesede. Brizgalko imej, kakor sploh pri vsakem škropljenju, opremljeno s finim razpršilnikom, da se tekočina razprši kolikor mogoče najbolj i':no po trsju in da pride te zmesi kolikor največ na spodnjo stran trtnega listja. Jaz sem uporabljal že skozi dve leti bakreno zmes „Pasto-Bosno" in sem imel lepe uspehe. Dobil sem tudi ugodna, poročila o bakreni pasti od, raznih strani Ljutomerskih in Ormožkih goric. Vinogradniki so izjavljali, da so zadovoljni ž njo. Nekateri so pridjali k „Pasta-Bosni" malo množino apna in sicer radi tega, Ida se bolj vidi na listju. U-činek je bil ravno tak, kakor v drugem delu^ vinograda, ki je bil škropljen z bakreno pasto brez apna. Po moji izkušnji k „Pasta-Bosni" sploh ni treba pridjati apna,. Opazilo se je tudi, da se v vinogradu odpravi z bakreno pasto bolezen „zlatenica", ki napada trsje v mokrotnih legah. Sam sem se tudi prepričal, da 14 dni pripravljena, z vodo pomešana bakrena pasta ravno tako učinkujem kakor sveže pripravljena. Zato se tudi z uporabo bakrene paste pridobi mno^o na času, blagu in denarju. Bakrena „Pa-sta-Bosna" se razpošilja v sodih po 25, 50 in 100 kg in se dobi sedaj tudi pri „Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem" v Eggenbergu št. 152/' pri Gradcu („Verband landwirtschafilicher Genossenschaften"). Kdor pa hoče imeti .še bolj natančna pojasnila, naj mi piše in naj priloži znamko za odgovor. Podpisani mu radevolje ustrežem s potrebnimi pojasnili : Ferd. Paušner, posestnik, Libanja, pošta Ormož, Slovensko Štajersko. * Stanje setev. Okrajna glavarstva zahtevajo od občin, naj jim poročajo, kako je stanje setev in koliko hektarjev njiv je posejanih s pšenico, ržjo, ječmenom, ovsom, koruzo, koliko je nasajenega krompirja itd. Stanje setev je večinoma srednje. Spomladi so ozimne setve skoro povsod izredno lepo kazale, a dolgotrajno deževje v aprilu je rast setev tako zadrževalo, da sta n. pr. pšenica in ječmen silno trpela in v rasti ter razgrnitvi zelo zaostala. Na zimskem ječmenu se opaža, da je po nekaterih njivah skoro polovico klasov — črnih. Velike težave bodo letos glede ojcapanja krompirja, koruze itd. Radi deževja so njive že sedaj tako zaraščene s travo in pirnico, ter drugim plevelom, da bo težko pravočasno zmagati delo, • posebno ker primanjkuje delavskih moči, * Hmelj. Tudi v pretepenem tednu je bilo na hmeljskem trgu v Žatcu popraševanje po tujem hmelju skrajno živahno in tudi cene so poskočile ter so se gibale med 35—45 K za 50 kg. Sklepati iz živahnega popraševanja po tujem hmelju so mnenja, da bodo cene za tuj hmelj v tekočem tednu poskočile za 10—15 K za 50 kc. Na Češkem so letos opustili 20% hmeljskih nasadov. Sadite dosti korenja! Na Nemškem, v Ameriki in na Angleškem je korenje jed, ki pride na najbolj gosposke mize; pri nas so ga začeli tudi bolj ceniti. Letos bo pa korenje posebno v časti, ker je tako malo sladkorja, korenje ima pa toliko sladkorja v sebi, da so sladili prejšnje čase zdravila in jedi s korenje-vim sokom. Za oslajevanje so izželi zriban koren in sladili s surovim sokom, ali so pa kuhali sok, dokler se ni zgostil. Včasih so pa deli kar kuhanega korenja v jed. Korenjeva jed da človeku moč, upliva dobro na jiljuča in na jetra, odganja gliste in krepi ledvice. Namesto krompirja bi morali uživati ljudje več korenja ali pa vsaj skupaj s krompirjem. Kar bo pa letos posebnega pomena: korenje nam nadomestuje tudi prekomorsko kavo! Korenjeva kava je dosti o-kusnejša od cikorijine in dosti bolj redilna in zdrava kakor cikorijina, , iTudi je kava po cikoriji grenka, korenje pa je sladko. Letos ko je malo žita za kavo, si bo opražila marsikatera gospodinja korenja in ko se bo navadila te kave, ne bo segla, več po drugi. Naredi se tako: Koren se ostrže do čistega, raz-reže po dolgem v tanke kose in suši na lesah v peči za kruhom ali v sušilnici, pečici. Dobro posušen koren se zlomi na majhne kose, praži in zmelje kakor prava kava. Žlico zmletega korenja je treba dobro prevreti na četrt litra vode. Kdor hoče, prida lahko žitne ali par zrn prave Kave. Izkušnja pouči gospodinjo, kako ji bo najttolj ugajalo. Bolj sladko ko je korenje, bolj sladka bo kava., Iz korenja se naredi tudi dobra pijača za zdrave in bolne: Razreži kore- < nja, deni vanj malo kvasu in zalij s kronom. Vse to j mora stati v topli kleti, da prekipi; odlij v stekleni- j ce. To je slajasto-kisla pijača, ki se deva poleti v vodo ali pije sama za-se. * Stari bankovci. Z datumom 2. januarja 1907 opremljeni bankovci po 20 K| se že sedaj pri državnih uradih ne sprejemajo v plačilo. Taikih bankovcev je razmeroma še dosti med ljudstvom. Zamenjati se pa morejo do 31. decembra 1921 pri Avstro-ogrski banki in njenih podružnicah. 20kronske bankovce z datumom 31. marca 1900 sprejema, oziroma zamenjuje Avstro-ogrska banka le še do 30. junija 1910. Bankovci po 1.00 K z datumom 2. januarja 1902 se sprejemajo pri Avstro-ogrski banki le še do 31. avgusta 1918, bankovci po 1000 K z dne 2. januarja 1910 pa do 31. maja 1921. * Nespametne govorice. Na deželi se širijo govorice, da bo papirnati denar prišel oh veljavo, da ga bodo „štemplali" itd. Vse te vesti so popolnoma iz trte izvite. Osebe, ki jih širijo, pa še lahko zadene občutna kazen. Naše stvari stojijo tako ugodno, da se ni treba bati, da bi denar zgubil svojo vrednost. * Morilec žensk. V Cinkoti pri Budimpešti so prišli ha sled velikemu hudodelstvu. Pri kleparskem mojstru Kisu je policija našla v kleti v pločevinastih sodih zalotana mrtva trupla 7 umorjenih žensk. Preiskava je dognala, da'je Kis zvabljal v svoje stanovanje raznovrstne ženske, jim obljubljal zakon, jih oropal in umoril: med umorjenimi je tudi njegova lastna žena. K njemu so zahajale tudi mnoge izpride-ne dekline. Kis, ki je ob mobilizaciji odšel k vojakom, je, kakor se glasi uradno) poročilo, umrl dne 15. februarju 1915 v Valjevu v Srbiji. Sumi se pa, da je mogoče Kis podtaknil kakemu drugemu mrtvemu vojaku svoje vojaško izkaznico, da bi zakrit vsako sled za seboj. * Boji ob tirolski fronti, ki se sedaj razvijajo, vzbujajo pozornost vseh čitateljev. V Freytagovi založbi, Dunaj VII., je izšel sedaj zemljevid Tirolske v meri 1:350.000 za ceno 1 K 30 vin. s poštnino vred^ Zemljevid je izdelan v sedmih barvah in zelo pregleden ter obsega poleg cele Tirolske tudi dele me-ječih držav. Zemljevid se ozira zlasti tudi na gorske skupine ter je vsled tega trajne vrednosti tudi za hri-bolazce. * S mar ilire. 10 Marijinih pesmi, za meš zbor, eloma z orglami. Stanko Premrl. Cena partituri 1 K 50 v. Glasovi po 30 v. Založila Katoliška bukvama, pri kateri se tudi naročajo pesmi. Ima skladateljevo dovolj močno priporoča zbirko Marijinih pesmi. * Priiiodnia petkova „Straža" prme&e ohširn seznam padlih, ranjeuiii in ujetih naših domači!. xsikov.. Dopisi. Maribor. Povodom odhoda g. profesorja viteza dr. Niezab.fovskega na zasluženi dopust se slovenski bolniki in ranjenci tretjega oddelka c, in kr. rezervne bolnice št. 2 prisrčno zahvaljujemo za njegovo požrtvovalno delovanje in očetovsko s.-rb za naš telesni blagor. Posebno nas je ganilo, ko je od vsakega posebej vzel slovo. Bog plati! * Ruše. Naznanja se nam, da je g. Josip Mu-Jej, mesar v Rušah, imenovan za nakupovalen klavno živine občin v sledečih župnijah: Ruše, Puščava, Selnica in Ribnica (mariborski del). * Sv. Križ nad Mariborom, Naš domačin Fran Zernko piše našemu č. g. župniku: Srčen pozdrav Vam in vsem Križančanom. Skoraj bo leto, kar se tu nahajam na polentarjevi fronti, a sem še hvala Bogu zmirom srečen. Gotovo ste tudi prepričani, da naša služba ni lahka,. Korajžni slovenski fantje in možje smo dali že marsikatero polentarju po buči. Ne pravi zaman naša pesmica, ki se glasi: „Korajžni ste vi, korajžni smo mi, pa premalo je vas, da bi zmagali nas." Upamo, da se vrnemo v svojo domovino in sicer kot hrabri zmagovalci. Srčne pozdrave iz tega skalnatega kraja. Vam in vsem domačim, vsem znancem in prijateljem. Obljubljamo, da ostanemo vedno zvesti Jezusu in Mariji, cesarju in domovini. Franc Zernko, Ferdinand Hauptman, Jožef Gartner, Franc Zunko, Mihael Berdovnik, Konrad Pajtler, Ferdinand Krajnc. Jožef Robič, Ludovik Pušnik, Ludovijc Nudi. Alojz Valdhuber. Mihael Cepe, Henrik Hiter in Ant Paulič. iz Brezna. * St. Ilj v Slov. gor. Naše obmejno slovensko ljudstvo je podpisalo nad 100.000 K, za 4. vojno posojilo.. Velik del te svote se je podpisal pri slovenski Posojilnici, katera je sama iz svojega podpisala 10 tisoč K. Vse to priča, da je naše ljudstvo z dušo in telom udano domovini in da so nas le hudobneži krivili drugega mišljenja. — Nedeljska prireditev Bralnega društva se je zopet lepo obnesla. Ubogi ranjeni vo aki dobijo od čistega dobička znatno svoto. Hvala vrlim igralkam, pevcem in gostom! Vršil se je tudi občni zbor Bralnega društva. Iz poročila smo posneli, Ha društvo, ki je najstarejše slovensko društvo v St. Ilju, vneto deluje za izobrazbo. — V Selnici je umrla žena vrlega narodnjaka Fr. Morth. M. Morth. Naj v miru počiva! * Sv. Jakob v Slov gor, Crnovojnik Jak. Pur-gaj ie bil radi zrednih hrabrih činov na italijanskem bojišču odlikovan s srebrnima hrabrostnima kolajnama L in II. vrste. Sv. Jakob v Slov. gor. Dne 9. maja je na Li~ laškem Vrlin umrla posestnica Barbara Bohi, Rajna je bila vrla krščanska mati in dobra gospodinja. Vsi njeni sinovi se nahajajo na bojišču. N. p. v m.! * Sv. Jurij ob Sčavnici. G. Jožef Ceh, veleposestnik v Studencih pri Mariboru, je povodom smrti svoje preblage gospe soproge poklonim revnim učencem tukajšnje šole znesek 10 K. V isti namen je darovala tukajšnja Hranilnica in posojilnica na svojem občnem zboru dne 7. maja 1916 znesek 30 K, za kar so jima podpisana v imenu krajnega šolsktega sveta in šolskega vodstva najtopljeje zahvaljujeta. — J. Breznik, načelnik krajnega šolskega sveta: K. Mav-rič, šo'3ki vodja. * Kapela pri Radgoni. Na gostiji želarja Alojzija in Frančiške Cernelj so se gostje spomnili tudi avstrijskega RudečCga kr.ža. Starešina g. J'. Brat-kovič iz Turjanec je nabral v ta namen 6 K 35 vin., katero darilo, je bilo odposlano na vodstvo avstrijskega Rudečega križa v Gradec. Bog vrni blagim daro-vateljem! * Ljutomer. Prevz\^šeni gospod knezoškof bodo delili pri nas zakrament sv. birme v nedeljo, dne 9. julija, Veržej. Praznik Marije Pomočnice kristjanov se pri saiezijancib letos othaja 21. maja Popoldne je shod salezijanskih sotrudnikov m pri lepem vremenu procesija. 4 Ormož. IV. vojno posojilo. Ormoška posojilnica je podpisala znesek 3000 K; nadale so pri tem zavodu in pri kmetijski podružnici podpisali posestniki: Horvat Neža, Cvetkovci, 10(70 K, "Korpar Andraž, Oslušovci, 1000K, Franc Sterman, župan na Hu-mu, 1000 K, Horvat Franc, Cvetkovci, 1000 K, Kova-čec Jožef, Oslušovci, 1000 K, Korpar Tomaž, Oslušovci, 200 K, Ivanuša Martin, Hum, 500 K, Hanželič Franc, župan, Hardek, 200 K, Rojs Ivan, Ormož, K 200; znesek po 100 K in 50 K so podpisali: Stanič Marija in Kocbek Vekoslava, Hardek, Kirič Ivan in Petek Liza na Hardeku, oziroma v Pavlovcih. * Sv. Lenart, pri Veliki Nedelji. Učiteljstvo tukajšnje šole je nabralo s pobiranjem od hiše do hiše za avstrijski Rudeči križ 214 K 40 vin. Hvala darovalcem.! * Slov. Bistrica. V sredo, dne 17, maja, je u-mrl Franc Zupančič, tukajšnji gostilničar in posestnik ter bivši orožniški stražmojster. N. v m. p.! * Videž pri Slov. Bistrici. Dne 28. aprila je u-mrla na Videžu posestnica uera Pliberšek. roj. Ro-bar, v 78. letu. Bila je dobra mati in skrbna »gospodinja. Ko je rajna na parah ležala, je bila njena sestra Mica stara 77 let, snrevidena s sv. zakramenti, m je po mučni bolezni dne 9. maja umrla. Dolgo vrsto let ste sestri skupaj živeli in sedaj ste si najbližje sosede na pokopališču. Naj v miru počivata! * Sv. Florija» ob Boču. V noči po Florija.no-vem so udrli tatovi k Tijekovim v G. Svinem in pokradli raznim udom družine okoli šest parov obleke in blaga. Istotako se je zgodilo v križevski župniji; pri nekem drugem posestniku so odnesli polovnjak vina. * Celje. Umrl je ravnatelj tukajšnje deželne meščanske šole Jožef Hoelzl. ?Pred dvema letoma je b:l imenovan ^a ravnatelja na tukajšnji deželni meščanski šoli. * Celje. Nenadna smri priljubljenega 111 povsod spoštovanega vojnega kurata, bivšega tukajšnjega kateheta in mestnega kaplana, d. g. Jožefa Pintar je nas vse prebridko'Zadela. Kako priljubljen je bil rajni, kaže splošna žalost, ki je nastala med vsemi, ki so ga poznali in ž njim občevali. Njegov prijatelj piše: ..Danes, dne 11. maja, je brzojav z bojišča prinesel pretresljivo, nrežalostno vest, da je vojni kurai Pintar nenadoma umrl. Revež, kako rad bi bil videi še svo:o domovino! Že pri odhodu mi je rekel v globoki žalosti: Čutim, da se ne vidimo več. Vikarju dr. Vraberju je pisaj šef pred par dnevi: „Začela se bo ofenziva in potem se*bo izpolnilo, kar slutim." Tukaj v Čel u smo vsi globoko žalostni nad izgubo tako vrlega duhovnika, zglednega Slovenca in zvestega prijatelja, ki so ga vsi ljubili in spoštovali, celo njegovi nasprotniki. Res je: Najboljših ne bo več nazaj!" * "Videm ob Savi. V Lokvah je pričelo dne 5, t. m." goreti gospodarsko poslopje Josipa Zupančič. Požar se je naglo širil ter je uničil sejdem hiš in gospodarskih poslopij in sicer kmetov Zupančiča, Planinca, J. Bogoviča in Blaža Habina. Zgorelo je tudi veliko poljskih pridelkov. Živino so rešili. Zažgali so najbrž otroci. * Bizeljsko. Naš rojak Franc Balon nam piše, da je bil dne 4. maja navzoč, ko je pri Gorici bil velik italijanski zrakoplov zadet od našega šrapnela. Prostor za bencin je začel goreti in zrakoplov je kot velika goreča plast z ogromno naglico padel na tla. Posajrlka je štela 6 možu Trije so z velike visočine po-skakali na tla. a so se ubili, drugi trije pa so zgoreli. — Vojaki-posestniki se strinjamo z besedami žene iz Loke pri St. Vidu, ki nam je v predzadnji številki opisala težave na kmetih.. Čudimo se, da se oblasti bolj ne ozirajo na želje kmečkega prebivalstva. Mnogo pozdravov pošiljata Franc Balon, krojač v Spodnji Sušiei, in Martin Tržan iz Sirja. Šoštanj. Tukajšnje Bndno društvo priredi v nedeljo, dne 21. maja (mesto 14. maja) v gledalskih prostorih hotela »Avstrija« igro: »Skrivnostna zaroka«. Polovica čist*ga dobička je namenjena za Rudeči križ. Z ozirom na blagi namen prireditve vabi k obiln- udeležbi Odbor. Gornjjigrad. Bralno društvo v Gornjemgradu namerava v nedeljo, dne 21. maja, popoldne j o ve-černicah, prirediti gledališki igri „Vestalka" in „Vse za dom, cesarja" s pozdravom in petjem. Vabi k obilni udeležbi načelstvo. * St. 11] pri Velenju. V nedel.o, dne 21. maja, ob 3. uri po- oldne, bo pri g. Ivanu Tajšek v gostil-riških prostorih gledališka predstava „Pot do srca." Ker je ves čisti dobiček namenjen za Mojne namene, se vsi uljudno vabite! Ako pa bo slabo vreme, se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo, dne 28- ma-ia . 1. Zadnja porodila, d osla v četrtek, 18. maja« Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj. 17. maja. Uradno sa razglaša: Italijansko bojišče. Artilerijski boji se na celi fronti nadaljujejo. Na D obe r d o I) s k i g o r s k i planoti se je naša postojanka zahodno od Sv. Martina z minskimi razstrelbami podaljšala. Nato je sledil od sovražne strani bobneči ognjeni napad, katerega pa je naš pešpolk šte* 43 v U>ju z ročnimi granatami odbil. Ob goriške 111 obmostju. v Krnskem o-zetnlju. pri B o v c u in večil? delih koroške fronto je bil topovski boj ojd časa do časa) zelo živahen. V DotomFtih so bili sovražni ponočni napadi proti višini He'x>enfeis (Sasso d i Striga). in na sedlo severno od gore Sief odbiti. V južnih 'Ij i r o 1 a h so se naše čete raztegnilo na greben A r m e 11 t e r r a, so zavzele na gorski planoti V i e l g e r e u t sovražne postojanke S o -g 1 i o, d'A s j) i o. C o s t o 11 in C o s t a, d'A g r a in M a r o n i a. so udrle v ozemlju T. e r r a g n o - I o v kraja P i a z z a in V a 1 d u g a. so prepodile Italijane iz kraja M o s c h e r i in so ponoči z na-s k o k o m z a vzel e kraj Z u g n a tort a (južno od Rovereta). V teh bojih se je š t e v i 1 o s o v r a ž- II i h u j e t 11 i !k o v p o m n ožil o na 141 častnike v, (»200 m-o ž j plen pa na 17 strojnih pušk in 13 topo v. V ozemlju jezera L o p p i o (jugozahodno od Rovereta) je sovražnik nocojšnjo noč srdito obstreljeval. svoje lastne črte. Močni oddelki naših pomorskih in drugih letal so predvčeraj po noči in včeraj (dne 15. maja) zjutraj izdatno metali bombe na kolodvore in druge naprave v B e n e t k a h, M e s t r i, K o r m i n u, C e-d a d u. V i d m u, P e r 1 a C a r m i a in T r e v i -z i. Povsod, zlasti v Vidmu, kjer je kakih 30 sovražnih obrambnih topov brezuspešno obstreljevalo naše zrakoplove, se je opazil velik učinek naših bomb. Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. Nobene spremembe. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL H5fer, podmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo, Francosko bojišče. Jiužnozahodno od L e n s a so se vršili po raz-strelbah z min /mi živahni boji z ročnimi granatami. Na obeh bregovih M o z e je bil obojestranski ogenj od časa do časa zelo hud. Francoski napad na južno pobočje višine 304 je bil v nemškem ognju o d b i t. Rusko bojišče. Nič novega. Balkansko bojišče. Na ozemlju reke V a r d a r prodirajoči maloštevilni sovražni oddelek proti naši postojanki je bil odbit. Loterijske Številke. e«dec, dne 10. maja 1916 : 83 2| 76,U 74 Lke, dne 13. maja 6: 49 43 12 , 54 19 Pridne»» ui"Ca, 14 let starega, sprejme trgovec Alojzij Vršič v Ljutomeru. Vstop takoj. Učna doba 3 leta. ___ Leseni zabojčki za vojno pošto se dobijo pri Ferd. Kaufmann, trgo-rec s špecerijo, Maribor, Glavni trg št. 2. 338 Sprejme se takoj pastir na ugodnem kraju blizu župne cerkve. Meseno plačilo 10 kron. Naslov pove uredništvo Slov. Gospodarja pod „Pastir 837". Sprejme se takoj priden in zmožen pomočnik manufakturne stroke kakor tudi vajenec iz dobre hiše v trgovino Jos. Druškovič, Slovenj Gradee. 336 Službo oskrbnika ali šaferja na Slov. Štajerju, Kranjskem ali Hrvaškem želi nastopiti superarbitriran 52 letni orožniški stražmojster. Izdelal je z uspehom vinarsko šolo in je tudi sam osebno izvežban v vseh gospodarkih rečeh. Večletna praksa. Zmožen za delo. Vprašanja na upravništvo pod „Oskrbnik" št. 335. Prodajalka, izurjena v mešani stroki, išče službe na deželi ali zunaj mesta. Naslov pove upravništvo tega lista pod „Prodajalka št. 343." Išče se viničar ali najemnik z 2-3 ♦sebami v Št. Peter pri Mariboru. Vpraša se: Maribor, Fabriksgasse žt. 14. 342 Sprejmem takoj poštena deiie v službo ¡;t 'ti dobri plači ia prijaznemu ravusnju trg (Te.; Josip Fsr k»š Sv. Jurij cb Sčjvnici. 327 Lep^ posestvo * ziuane hišo ob drža ni eost Št. Ilj—Spielfeld, z nekaterimi crali rodov tne njive ia tra nika se. proda. Cena 11.000 K. Nekaj do'ga lahko ostane na posestvu. Hiša je ssmo par miant od farna cerkve St. Ilj vSlev gor., 30 minut ed žet poet»j« ta brzovlake Spie'feld. Pos»stvo je kakor raiašš za ka-k;gapenzien'sta ali obrtnika Lastnik je Hranilnica in posojilnica Št. Ilj v Slov. gor. Vpraša se pri načelniku £ g župniku E»aldu Vrsčko-ta ali inpanu gospodu Thalerja. 3 7 Vinski kamen kupuje M. Budijs, Maribor 832 Kovozidana hiša, davka pr, sta, na Tezai, s 5 so bsmi 4 kuhinje, per.ina kuhinja, »tcdenee, lepa njiva. Cena 18 0 0 kron. — Hiša brez njive. velil wt, drugo vte, kakor pri prvi Cena 9090 K. Tezno 42 pri goar. Raunar. 178 Kozelee — 211/, m do'g, 6'/, m firok, S Stanov — 8e prodi po primerni ceni. Vpraša se naj pri Jul-Kovaiič, trgovcu v Vojnikn Kdor hode a» srcj vinograd lepo, mcčso. aobrovkoreaiujeno, ».dravo in sortirano eepljeuo trs je najboljših vrst, naj se ogiasi uatmeno ali pismeno pri trt ni čar jn Fr*ao« 51? ' Rotaa: 0 P Jorilnci pr^Ptojo. 170 Bvsnadstrrpns hiša z velikinu sta novuiji v »estn, eUvk* prosta ull na leto 38;e K, se prod» Lah* plačilni pogoji Ona 40.00" R Več pod „Hiia 192" Vojaške ure napestnice niklaste ali iz jekla K 10 —, 14-— in 18 K, z radium svit-lobno ploščo K 14-— 18 — 22., z Ia kolesjem K 24'— 30"—, z radium svitlobno ploščo K 28" 32-—, 36"—, z precizijskim kolesjem K 50'—, srebrna ura z uategljivo zapestnico K 26'—, 30'—, zlata ura z nategljivo zapestnico K 90"—, 100'--.3letno jamstvo. Zamenjava dovoljena, ali pa denar nazaj. Pošilja se proti povzetju; na bojišče proti prejšnjemu nakazilu denarja poleg 30 v za poštnino. Prva tovarna ur ivan Konrad, c. i. k. dvorni dobavitelj v 3riixu 800 na Češkem. 2 D Hiša voglu novozidans 2 nadstropna. i jstodaj&lnico, v la-žstu, Äs ds?ks prosta za r.snarino s» dooi ni '.sto <2i>0 K. Lahk: pogoji. Cena 52.000 K, Naslov v upravništva pod „Davka prosto že. 191. Mari- Tila «oTozidsna % 8 soba» i, 4 predsobe, 1 kuhinje s vodo. Veliki vrt i Maribora Labki pogoji Cena 28 ti-»oč krč«».. Več povs apravniitso pod „Vila 172." Pozer b gurci z juga 1 Imam 'epo stauovaoje s ve; i mi sobami in kuhinjo iv aad-¡tropin) po ceni sa oddati. Suho stanovanje, h Sa ob železnici ia drž. cesti, ne Galec od Maribora 2 uri) in cerkve (•/« tire). Oglasiti se je pri Martinu '»iuršec. gobtlničar, Stiihovcu p. Št, Hj v Slov. gor. 290 , Kupiti želim zidano hišo z majhnim posestvom od f da 8 oralov, aji»e, travnik, gozd, rri cerkvi. Cena od 1000 do 8000 K. Ponudbe pod naslovom: ; Baumsn Jane«, Laorrje pri Siov. -Bi«»rieJ. ' SU ' Iščem izurjenega pt močnika me- f šane stroke in enega učenca Spre- ' jem iasoj. Alojz Seišm trgovina ia gostilna, Veržej p. Križevci, f Štajenko 8C7 • Dobroidoča manjša špecerijska trgovina se po ceni odd* z blagom in «pravo vred. Vec ped „Trgovina ; v Mariboru št. 310" pri uprav- • ni&t-u .8 ov. Goe proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za S0.000 K. Več v uprav aištva pod „Hiša 30 000 Maribor". 190 i Izbora« m Je obneslo za vojaka t voIsm in .ni«h .. vsakega kot najboljšo " "Pl0,t " bol oblažujoče mazanje pri prehl^jenju, revmatizmu, protinu, prsni, vratni in bolesti v hrbtu Dr. Rihter-ja i Sidro - Lin ment. Nadomestilo za Sidro -Pačit' Steklenica kron. —'80, 140, 2-—. Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu", Praga, I., Elizabetna cesta 6. Dnevno razpošiljanja. capsici compos. Expeller. ft" * .Slovenski GosDodar' in .Straža' 3 k se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakamah: ¥ Mariboru s Prodajalna tiskarne sv. Cirila. Koroška ulica št. 5. Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-hoff-ova ulica. Trgovina g. Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. > g. Coretti, Grajski trg 7. » v Tegetthof!-ovi ulici (g. Žiiko, blizu glavnega kolodvora). Trafika a. Handl v Tegetthoff-ovi ulici, » Žiiko, Melje. Trgovina g Korenla, Klostergasse (baraka.) Trafika aa Tržaški cesti (nasproti rnag-dalen3ki cerkvi) Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31. Trgovina gospoda Druškoviča Sv. Lenart v Hov« Trgovina gosp. Antona Zemljič Uutomer: Trgovina g Alojzija Vršič. Luce ¥ lav, dol« Posestnik g. Franc Dežman. Trgovina gosp. Miloš Oset. Nmiagerke* pri tmlu - Trgovina Marije F. Okrožnik. (Hrvatsko). Gosp. Stepan Škrlec. Trgovioa g. Antona [Jmek Papirna trgovina GoriCar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu Knjigarna gosp. Adler. Celovec: • * Trgovina g. J.Vajacerl, Velikovška cest« 5. Iv. Dyh«Lo{e: Gosp. Josip Zalar (organist). Ooble pri PSanmf: Trgovina g. Amalije Tržan. Fram: Trgovina gosp. Janeza Kodrič. Fohnsdorf Trgovina gosp. Jurija Gajšek. Gornja Radgona: Trgovina gosp. Antona Korošec. „ ,, Franca Korošec. Gradec: ? Zeitungsstand A. Klockl, Jakominiplatz GuŠtani (Koroško): Trgovina g. Vinko Brundula t Sf. Ilj ¥ Slov. gor,: Organist g. Anton Rozman (stara šola). Sv. Jakob v Slov, gor.: Trgovina g. Frid. Zinauer. JurkloSter: Organist g M. Hvaleč. Sv. Jurij ob j tli. žel.: Trgovina g. Janko Artman». Papirna trgovina g. J. N. PeterSič. Podlehnik pri Ptuju • Trgovina gosp. Mateja Zorko RllŠe pri Mariboru: Organist g. Ivan Nep. Slaček V Slov. Bistrici: Prodajalna g. Roze Piči. SScHf« Gradec: Trgovina g. Bastjančič, Stari trg pri Slov. Gradcu: Gosp. Ignac Uršič. Stridova (Prekmursko): Gosp. Peter Kovačič. v imartln na Pohorju: Trgovina g. Janeza Kos. Sultani: Trgovina g. Ane Topolnik. Trojica v Siov. gor* Trgovina g. Terezije Cauš. , Tomaž pri Ormožu Trgovina g. J. Kegel. Sv. Vid pri Ptuju s Mostninar g. Anton Kmete« Trgovina gosp Marije Koroša. Voinik s Trgovina g. A. Brezovnik. Žetale: Trgovina gosp. Mat Berlisg. »Slovenski Gospodar" izhaja vsak četrtek in stane za celo vw MV0|#wu»i iet0 4 K za p0j ieta 2 k. za četrt leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav» ništ?o „Slov. Gospodarja", Maribor. izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2 b0. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža", Maribor. „Straža" Kdor še n naroden na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zinmive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču vsaj za četrt letal Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«. * Manufakturno trgovino J. FAÜLAÑD v Ftuju se najbolj priporoča. redni občni zbor slovenske Hranilnice in posojilnice y Svedim reg. zadruga s netoa. navesso. ki se bo vrSil dne ¡Ji. inajnika 1916 ob 4. uri popoldne v posojilničnem prostoru v hiši Jožefa Šer-binek-Kušter. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za L 1915. 4 Poročilo o izvrženi reviziji. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu m po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. 344 N a č e 1 s t v o. Pozor kmetovalci I Ne zamudite takojšnega nakupa zanesljivih ie k.ujiVih semen, na primer: domače detelje, nemške <šeieije (lucerae), pe.se rumene in rudtče, trave sploh vseh semen, kakor tudi vrtnih in cvetličnih od znane tvrdke Mautbner. ki se dobijo pri domači i"vrdfci 4< Iziava. «162 Midve podpisani Marija Bračko in Kristina Vailentan v Gornjem Šentjakobskem dolu sve obdolžili Apolonijo Kraner, posestnico ravno tam, pre-sestnega in prt gre nega občevanja z ruskimi ujetniki i> r da jo je ljudstvo r. di tega sramovalo in psovalo. Ker pa so bile naše tozadevne trditve neresnične in popolnoma neutemeljene, prekličeve svoja obrekovanja ter prosive gospo Kraner za odpuščanje. ¥ Gornjem Šentjakobskem dolu, dne 18. aprila IS i 6. 2h4 Marija Bračko 1. r, Kristina Vailentan L r. „AGOL* ~~ alpski zeliščni liniment. Najboljše, bolečino utehujoče sredstvo za vri-banje. Mestna lekarna »pri c. kr. orlu« FRIDERIK PRULL. lekarnar v Mariboru, Glavni trg, zraven rot ....... ...........m " ..... Povodom smrti našega ljubljenega, dobrega očeta Ja eb-a G ahernlk, veleposestnika In tržana se zahvaljajto.:o t m ot r?e®esih. Električna mas, gliiasfa, ^liiKo^a, kisla 11» soinč a k^pai šča. Celo leto odprto. Divna okolica. Moderna oprema. Vojaška godba. Zdraviliški zdravnik: dr. J. LecherL Pogoji brezplačno. M —B——J .'.' > Ml«»»»»!. I ■ 11—!»■'' —3—'!■■■■ I III H^M Izdajatelj tn zaloinlk: Katoliško tiskovno društvo. Odgovorni urednik: Vekoalav S tapan, Tisk tiskarne sv, Olrila v Maribor»«