PeStn na olaSana » gotovini
Maribor, petek 31 mala 1935
Sfe 123	U'°	'*	(XVI'
MARIBORSKI
Cerna i Din
VECERNIK
Uredništvo In uprav«'. Maribor, (aosposka ul. 11 / Talelon uredništva 2440, uprava 24ft± lahaja razen nedelja In praznikov vaak dan «b 16. uri / Velja meie£no prejeman * upravi ali po poStl 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani , Poštni čekovni račun et. 11.40«
99
JUTRA
99
Za gospodarsko sodelovanje
Zagrebško glasilo gospodarskih krogov, »Jugoslovenski Lloyd«, ki stalno zelo stvarno piše o splošnih gospodarskih pričkali v državi, pa tudi o naših slovenskih m ki vneto zastopa misel sodelovanja vseh gospodarskih činiteljev v državi, Je zadnje čase posvetilo svoje prostore Zlasti vprašanju gosnodarskega sodelovanja med dravsko in savsko banovino. Takšno sodelovanje gospodarskih činite-ijev obeli banovin smatra list za potrebno v interesu gospodarske in splošne državne politike. Treba se je otresti raznih predsodkov in uplivov. Da si interesi en‘‘ in druge banovine od časa do časa Pridejo navzkriž, ni nič čudnega, saj se zgodi tudi to, da se v okviru ene banovine včasih križajo interesi posameznih gospodarskih skupin. To pa še ne sme 'kiti razlog, da se posamezne banovine obdajo s plotovi.
»Jugoslovenski Lloyd« pravilno po-ndarja, da je dravska banovina naravnost navezana na sodelovanje z drugimi in se ne sme odtujevati ostalemu svetu. Večina njenih proizvodov se troši izven njenih meja. Industrija dravske banovine ima svoie odjemalce v vsei državi, veliko zlasti tudi v savski banovini. Gospodarstveniki dravske banovine imajo enake težave in se morajo boriti proti enako nezdravim pojavom v našem gospodarstvu. kakor oni v savski banovini. 7-ato je njihovo sodelovanje ne samo v .njihovem, ampak tudi v splošnem držav-pem interesu. Da se je kriza našega kreditnega gospodarstva tako razmahnila, sta mnogo zakrivili pasivnost in nesloga Gospodarskih činiteljev v obeh banovinah.
»Jugoslovenski Lloyd« vodi sedaj anketo v Sloveniji o gospodarskih prilikah. zlasti v industriji, ter o razpoloženju za tesnejše sodelovanje gospodarstvenikov iz Slovenije z onntn iz savske banovine. Z anketo je začel pri dveh n&jrnerodajnejših osebah: pri vrhovnem šefu uprave v dravski banovini g. banu dr- Pucu in pri ministru n. r., narodnem poslancu in r^neralnem tajniku ^f)IZ v Ljubljani g. Mohorič u. Cuj-*no. kaj sta rekla:
G. ban dr. Puc je naglasil, da skupni Interesi obeh banovin naravnost diktiralo tesnejše sodelovanje gospodarskih krogov. To bi se moglo najpreje konkretno realizirati v sodelovanju Ijubljan-skega in zagrebškega velesejma. Sode-Wanje treba izgraditi predvsem na kultnem. na turističnem ter sploh na eko-n<>mskem področju. Naš skupni turistični hromet gravitira proti morju, zato je posebna avtomobilska cesta Ljubljana— Sušak v dolžini 114 kilometrov. Stala bi [40 do 150 mili ionov Din, obe bano vini bi dali vsaka eno petino, država pa tri letine. Naša lesna industrija trpi na tem. ^ ni sodelovanja med lesnimi organizacijami. Zato imamo cene izpod onih v njini. Merodajni čini tel ji obeh banovin N bi delali na tem, da se poveča izme-ll^va industrijskih in agrarnih produktov, rcba — je zaključil g. ban — izdelati '’a rt za sodelovanje in končno prekiniti ; dozdajno mentaliteto, ki vidi povsod ^mo tekmece in nasprotnike v gospo-. r$kem tekmovanju. Naš skupni interes le da dvigiieino ekonomsko sfanie v banovinah v teh časih depresije Dlvi pogoj za to pa je — sodelovanje • r' min. Mohorič je podčrtal, da mo-n ^'ciativa za sodelovanje gospodarskih
^niteliev obeh banovin priti iz Zagreb ’
ti ~	...	i	.i • .
Padec Fiandinove vlade
Na šegi francoskega parlamenta, ki le traiala ppzno v noč, Je bila z veliko večino izrečena Randinovi vladi nezaupnica
PARIZ, 31. maja. Včeraj ob 15. uri se je pričela usodna seja irancoske zbornice, ki naj odloči ali dobi Flandinova vlada zahtevana finančna in druga pooblastila, da reši francoski frank pred kampanjo, ki se vodi proti njemu v zadnjih dneh v Francffi in drugod, ali pa dobi nezaupnico in se mora umakniti. Po poročilu finančnega ministra Germain-Martina je spregovoril prvi poslanec Reynaut, ki je nastopil zelo ostro proti finačnemu ministru in izglasovanju od vlade zahtevanih pooblastil. V istem smislu je govoril tud? voditelj neosociali-stov Deadu, pa tudi poslanec Moch in drugi niso govorili umerjenejše. Posledica tega je bila, da se je ob prekinitvi debate, finančni minister Germain-Mar-tin odstranil iz parlamenta in odšel v predsedstvo vlade, kjer je sporočil ministrskemu predsedniku svoj odstop. Od- i
stop je motiviral z ostro kritiko in napadi, ki so bili proti njemu izrečeni v parlamentu.
Ko se je debata ob 19. uri nadaljevala, je prispel v parlament tudi Flandin, ki je sporočil odstop finančnega ministra ter nato v daljšem govoru apeliral na zbornico naj upošteva težak položaj francoskega gospodarstva, zlasti pa franka in omogoči vladi izvedbo njenih načrtov.
Flandinov govor Je sprejela večina zelo hladno in mirni so ostali tudi radikali, kar je dokazovalo, da vlada ne bo dobila zahtevanih pooblastil in bo morala odstopiti. Po svojem govoru je odšel Flandin k Herriotu in ga zaprosil, naj ga zastopa v parlamentu. Herriot, ki je zastopstvo prevzel, je nato sporočil parlamentu, da prosi Flandin za pooblastila
le do 31. oktobra letos, toda tudi ta izjava ni napravila nobenega utiša.
Po dokončani debati se je nato pričelo glasovanje o pooblastilih, s katerim je bilo združeno tudi vprašanje zaupnice. Za pooblastila in zauonico sta glasovala 202 poslanca, proti jih je pa glasovalo 365. Takoj po glasovanju je odšel Flandin k Lebrunu in mu sporočil odstop celokupne vlade, ki ga je predsednik republik« sprejel. Lebruit je nato poklical k seb predsednika parlamenta Bouissona, ki ss splošno omenja kot bodoči mož, ker uživa povsod velike simpatije. Bouisson jo tekom noči konferiral z mnogimi poslanci, ki bi prišli v poštev pri sestavi nov« vlade. Do 4. ure je konferiral z 10 politiki, med drugimi tudi z mornarišklnt ministrom Pietrijem, poštnim ministrom Mandelom in voditelji socialistov
Zelo oriiazna ooemška
ANGLEŠKI TISK OČITA ITALIJANOM SLABE VOJAŠKE SPOSOBNOSTI, ITALIJANSKI PA ANGLEŽEM DIVJAŠTVO.
RIM, 31. maja. Polemika, ki se je razvila med italijanskim in angleškim tiskom zaradi Abesinije, se še vedno nadaljuje in postaja vedno bolj ostra. Angleški tisk očita Italiji, da je bila v vseh bivših zavojevalnih akcijah v Afriki tepena, tako tudi v tripolitansk! vojni. Pa tudi v svetovni vojni Italijani niso pokazali vojaških odlik. Mussolini se zaradi tega moti, ako misli, da bo mogel spremeniti značaj italijanskega naroda in napraviti
iz Italijanov dobre vojake. Nasprotno pa pravi italijanski tisk. da se ie Anglija posluževala najbolj sirovih in podlih sredstev pri ustvarjanju svojega svetovnega imperija. Dovelj je poznati zgodovino, da se vidi s kakšnimi strahopetskimi in krvavimi sredstvi so postopali Angleži v Afriki, kjer so požigali vasi, uničevali žetev in odvajali otroke In žene, samo, da so dosegli svoje namene
Italija mobilizira dalie
NOVI VPOKLICI
SE IZVRŠE BAJE NA ŽELJO NEKIH VELESIL, KI SE BOJE OSLABITVE ITALIJE?
PARIZ, 31. maja. Po vesteh iz Italije je italijanska vlada sklenila izvesti še obsežnejšo mobilizacijo svoje vojske, kakor je bila izvedena doslej. Kakšen bo obseg te nove mobilizacije, se za enkrat še ne omenja. Kot vzrok novih vpoklicev se navaja. da hoče Italija s tem ustreči želji nekih velesil. Te velesile so prikazale italijanski vladi položaj v Evropi kot zelo kritičen, ako bi se Italija z večjimi silami angažirala v vzhodni Afriki.
Opororile so jo na potrebo, da ostane Italija v Evropi prav tako močna, kakor je bila pred pričetkom odpošiljanja čet v Afriko. Nova mobilizacija bo nadomestila vojaštvo onih divizij, ki je bilo odposlano v Afriko, Iz drugega vira se pa izve, da bo Italija imela že v najkrajšem času pod orožjem 900,000 mož. Odpošiljanje čet v Afriko se kljub vsemu še vedno nadaljuje.
Roosevelt se ne bo vdal
VVASHINGTON. 31. maja. Dasi je prvotno izgledalo, da se bo predsednik Roosevelt vdal v položaj, ki je nastal po razsodbi vrhovnega ustavnega sodišča z razveljavljenjem uredb NRA, se zdi sedaj, da je sklenil storiti vse, da se njegova gospodarska akcija omogoči tudi še
nadalje. Roosevelt sicer še ni izdal svojih načrtov, vendar pa se pričakuje, da se bo poslužil svoje trdne pozicije v vladi ter ogromne večine v parlamentu in senatu ter tako našel pota in sredstva, da bo mogel uveljaviti svojo voljo. Položaj .ie v Združenih državah še vedno zelo napet. Ako bodo industrijci pričeli
uveljavljati pravice, ki jim jih daje razsodba ustavnega sodišča, je skoraj go-tovo, da bo proglašena generalna stavka, katere posledice bi utegnile biti zelo da-lekosežne ne samo za ameriško gospodarstvo, ampak tudi za vso notranjo politiko.
SKLICANJE SENATA'.
BEOGRAD, 31. maja. Senat je sklical na izredno zasedanje v ponedeljek 3. junija. Seja se bo pričela ob 9. uri dopoldne.
REŠEVANJE KRIZE V ČSR.
PRAGA, 31. maja. Včeraj so se v La-1 neh ves dan vršile konsultacije pri pred-! sedniku Masaryku, pa tudi mandater j Ma!ypetr je konferiral z vsemi onimi, k' ibi prišli v poštev pri sestavi nove koalicijske vlade, ki bo sestavljena najbrže že danes. Malypetr je konferiral tudi z zastopniki Slovaške ljudske stranke, ki pa stavi kot pogoj decentralizacijo Češkoslovaške in večjo avtonomijo Slovaške.
OBOROŽEVANJE ABESINIJE.
SUŠAK, 31. maja. »Agenzia d’ Italia« poroča, da j bil te dni v Parizu glavni občni zbor delničarjev francoskega železniškega podjetja, ki eksploatira progo Džibuti—Adis Abeba. Predsednik upravnega odbora je na seji izjavil, da se je v prvih 4 mesecih letošnjega leta trgovski promet na tej progi početvoril. »Agenzia d’ Italia« vidi v tem dokaz, da se po tej i>rogi uvaža v Abesinijo oro?> in strelivo.
JOSIP SUK UMRL.
PRAGA, 31. maja. V Benešovu pit Pragi je umrl v 62. letu znani češki skla* datelj Josep Suk. Pokojnik je bil poro* čen s hčerko slavnega češkega sklada* tel ja Antona Dvoraka.
skrajni zapadtii periferiji in tako v mnogih pogledih vezano v svojem razvoju. Saj lahko celo druge države bodisi s pomorsko bodisi z rečno plovbo konkurirajo slovenskim proizvodom v naši lastni državi, to pa zaradi tega. ker smo zelo oddaljeni od naših tržišč in ker je železniški prevoz drag. Tudi je važno za naše posebne slovenske razmere, da je tendenca v naši splošni gospodarski politiki. vsa gospodarska vprašanja preso-! iati z agrarnega stališča. Slovenija ni . . ao-r-mtd nn b; «<* *»® smela za
sko ali vardarsko banovino. To velja zlasti tudi za kmetsko zaščito, tem bolj, ker je v zapadnih krajih naše države zadružništvo zelo dobro organizirano, v vzhodnih pa samo improvizirano. V dravski banovini ne moremo govoriti o prezadolženosti, saj pride na 64.000 kmetskih dolžnikov 132.000 kmetskih vlagateljev, ki so visoko aktivni.
Podani so, — je nadaljeval g. Mohorič
  vsi pogoji za skupno delovanje, in
želeti je le, da bi zavest skupnega nastopanja prešinila vse merodajne ’ kroge, o.'?,.	interesov ie res ■zelo
močna: denarništvo je razvilo svoje poslovanje v obeh banovinah, mnoga industrijska podjetja iz dravske banovine imajo sedeže v Zagrebu, ljubljanski velesejem privlači mnoge interesente in kupce iz savske banovine. Vidimo torej povezanost interesov, ki jih je treba samo še okrepiti iti izgraditi, da pridemo do pozitivne rezultante. Želimo samo, da bi sporazumevanje v tej smeri napredovalo in čim prej rodilo konkretne uspehe v interesu dravske in savske banovine.	V-- Sr—
Dnevne vesti
Slovesen pokop ostankov radgonskih žrtev
MOGOČNA NACIONALNA MANIFESTACIJA V OBMEJNI GORNJI RADGONI
Ves slovenski narod ;'e včeraj v duhu prisostvoval slovesnemu pokopu ostankov gomjeradgonskih žrtev, ki so dolgih 17 let počivale v nesvobodni zemlji. Obmejna Gornja Radgona se je dostojno pripravila na ta turoben dogodek in sprejela pod svoje okrilje množice, ki so prihitele k žalni manifestaciji iz raznih krajev Slovenije, pa tudi iz Hrvatske. Kost: radgonskih upornikov in za naše osvobojenje padlih Maistrovih borcev so preko noči položili v majhne črne krste v mrtvašnici. Včeraj ob pol 11. uri pa so jih prenesli ob častnem spremstvu Sol^p-lov in gasilcev ter ob številni udeležbi prebivalstva iz mrtvašnice pred farno cerkev.
fti
„V znamenju križa
Izpred farne cerkve se je nato razvil mogočen sprevod pogrebcev, kakršnega še Gornja Radgona ni videla. Zastopniki raznih korporacij in deputacij so tiesii ogromno število krasnih vencev. Med predstavniki, ki so bili v sprevodu, je bilo opaziti podbana g. dr. Pirkmajerja, mariborskega župana g. dr. Lipolda, okrajnega glavarja g. dr. Farčnika iz Ljutomera, narodnea poslanca g. Lukačiča, starosto mariborske sokolske župe g. Goriška, oba sina pokojnega generala Maistra, močno delegacijo Zveze Maistrovih borcev s predsednikom g. dr. Dolarjem na čelu, zastopnika mariborskega oblastnega odbora NO, zastopnika mariborskega »Nanosa« g. Kralja ter šte-
vilne druge zastopnike iz Ljubljane, Zagreba, Dolnje Lendave, Murske Sobote, Središča, Ormoža, Ptuja itd.
Drugo za drugo so položili v skupni grob na pokopališču šestero preprostih črnih krst, kjer so počivali ostanki radgonskih upornikov in nato večjo rakev, v kateri so bile kosti padlih Maistrovih borcev. Krste so bile okrašene s cvetjem in šopki, ob grobu pa so tvorili špalir Sokoli in gasilci. Častna četa vojakov je oddala salvo, vojaška godba iz Maribora pa je zaigrala turobno žalostinko. Po cerkvenih obredih je prvi spregovoril domači župnik g. Martin Gaberc, nakar je pevsko društvo »Jadran« iz Maribora zapelo ginljivo žalostinko. Nato je spregovoril radgonski župan g. dr. Lenard Boezio, njegovemu govoru je sledil ob
Matineje ZKD
največji pozornosti govor zastopnika bana g. dr. Pirkmajerja, ki je zapustil najmočnejši vtis. Ob odprtem grobu so govorili nato gg. dr. Čermelj, dr. lveša, dr. Dolar. dr. Lasič, dr. Gorišek, akademik Uršič iz Ljubljane iu drugi. Po končanih govorih se je ogromna množica pogrebcev razšla pod mogočnim vtisom žalne svečanosti.
Slovesen pokop je prenašala tudi ljubljanska radio-postaja. Tako počivajo sedaj v domači slovenski zemlji junaki, ki so se zanjo borili in zanjo padli. Podrobnejše poročilo pa bomo še priobčili.
Protestno zborovanje maribor* skih gostilničarjev
Na verandi restavracije »Union« je bilo preteklo sredo popoldne protestno zborovanje, ki ga je priredilo Združenje gostilniških podjetij v Mariboru. Protestnega zborovanja sc je udeležilo mnogo mariborskih gostilničarjev, navzoči pa so bili tudi: občinski obrtni referent dr. Senkovič, zadružni nadzornik g. Založnik, narodni poslanec dr. Jančič in drugi. Predsednik združenja g. Valjak je pojasnil. namen protestnega sestanka, obenem pa v stvarnih izvajanjih orisal težaven položaj naših gostilničarjev, zlasti glede ustanavljanja novih gostilniških obratov. Nato se je oglasil k besedi narodni poslanec g. dr. Jančič, ki je obljubil, da bo podpira! stremljenja gostilničarjev, kar so vsi navzoči z velikim odobravanjem sprejeli. V imenu okoliških gostilničarjev je izrazil - solidarnost predsednik okoliškega združenja g. Kostanjšek iz Sv. Martina pri Vurbergu, mariborski kavarnar g. Klešič pa je naglasil. da ima Maribor dovelj udobnih gostilniških in restavracijskih obratov. Sprejeta je bila nato soglasno obširna resolucija, ki jo bo združenje poslalo vsem merodajnim činiteljem.
Recipročno potovanje na Dunaj
V dueli od 15. do 19. junija priredi društvo »PUTNIK - s posebnim vlakom veliko potovanje na Dunaj. Odhod posebnega vlaka bo iz Maribora dne 15. junija ob 3.45 s prihodom na Dunaj isti dan ob 9.15. Odhod z Dunaja 18. junija ob 8.15. Priredile se bodo ekskurzije na Kobenzi z avtokarom za 40 Din, v \Viencr-Wald, Heiligenkreutz, Badcn za 95 Din in na planino Rax z avtokarom in žično železnico za 270 Din. Zaradi raznih izletov, ki jih bodo prirejali Avstrijci letos na naš Jadran in k nam, smo dolžni v svrho re-eiprocitetc napram Avstriji prirediti ta izlet in prosimo cenj. občinstvo, da se odzove v čim večjem številu. Izletniki bodo potovali z rednim ali kolektivnim potnim listom in ni potrebno potrdilo o plačanih davkih. Cene potovanja iz Maribora znašajo: brzovlak tour-retour II. razred 290 Din, UL razred 220 Din. Vse natančnejše informacije, prospekte, prijave najkasneje do 3. junija opoldne, preskrba viz, valut po najugodnejših dnevnih tečajih itd. pri »Rutalku«
V nedeljo 2. junija vsi na gasilsko veselico v Pesnico! Kdor si želi izborne kapljice in dobrega prigrizka, bo v nedeljo sigurno v Pesnici. Na svoj račun pa bo prišlo tudi staro in mlado, kar je plesa željno. Avtobusi vozijo z glavnega kolodvora od 15. ure dalje.
Za šahovsko prvenstvo mariborskih klubov. V sredo zvečer je bilo odigrano v kavarni »Jadran« prvo kolo tekmovanja za prvenstvo mariborskih šahovskih klubov. Na šahovskem polju so se srečali člani šahovskega kluba UJNŽB in SK Železničarja. Prihodnje kolo bo v sredo. Srečala se bosta Železničar iu Mariborski šahovski klub.
Glasbena šola Nar. železničarskega glasbenega društva »Drava« ima ob koncu šolskega leta dve javni produkciji. Prva bo danes, v petek, z začetkom ob pol 20. uri, druga jutri, v soboto, z začetkom ob 20. uri, vsakokrat v veliki dvorani Narodnega doma. Nabava sporeda velja obenem kot vstopnina.
Danes poslovilni večer kapele »Balalajka« v »Veliki kavarni«.
Opozorilo prijateljem nogometnega športa. SK Železničar ponovno opozarja mariborsko javnost, da je tekma Hajduk : Železničar, ki je bila najavljena za
v Grajskem kinu
1.	junija, preložena.
Delo dobe. Tukajšnja mariborska Borza dela išče več krojaških pomočnikov. Podrobnejše informacije pri Borzi v Gregorčičevi ulici.
Nočna lekarniška služba. Jutri v soboto bosta imeli nočno lekarniško službo Savostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu in Sirakova lekarna »Pri angelu varuhu« na Aleksandrovi cesti.
Aretirana vlomilca. Mariborska policija je zadnje čase polovila skoro vse vlomilce in tatove, ki so bili pridno na
tmmiiiiiiinmn
iniininniiiiiniiiiiiiiiniiii
m
OKROŽNI ZLET
NA PRAGERSKEM
v nedelfo, dne 2- junšia 1935
800 nastopajočih — Po nastopu veliko narodno slavje — Igrala bo sokolska godba iz Središča — Ugodne železniške zveze
Maribor, tel. 21-22 in »P u t n i k u« Ceiie, tel. 119.
Vsem, ki se interesirajo za recipročno potovanje na Dunaj, vljudno sporočamo, da so prispeli prospekti s točnim programom in navodili, katere lahko dobite pri »P u t n i k u« Maribor, Aleksandrova cesta 35.
Binkoštno potovanje na Oplenac in v Beograd. Društvo P u i n i k priredi za binkoštne praznike skupinsko potovanje na Oplenac. Odhod iz Maribora v soboto 8. junija ob 17.58 uri, prihod v Beograd v nedeljo ob 6.40 uri, odhod iz Beograda ob S.20 uri, prihod v Mladenovac ob 10. uri, odhod iz Mladenovca ob 18.30 uri, prihod v Beograd ob 20. uri. Prenočevanje v Beogradu. V ponedeljek ogled mesta. Povratek iz Beograda ob 23.10 uri, s prihodom v Maribor ob 11.14 uri. Vožnja Maribor—Mladenovac—Oplenac in nazaj brzovlak, stane II. razred 330 Din, ITI. razred 2.30 Din. Ker je število potnikov omejeno, prosimo vse interesente, da se čim prej prijavijo pri »Potniku« Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. »Putnik« Celje, Aleksandrov trg, telefon 119, »Putnik« Št. IIj m »Putnik« Gornja Radgona.
Kolesarsko društvo »Perun«, sekcija Tezno, vabi člane in prijatelje na izlet
2.	junija k Sv. Lenartu z matico. Odhod kolesarjev, motociklistov in z avtom točno ob 12.45 uri od gostilne Marin, Tezno. Vožnja -z avtom tja in nazaj za osebo 10 Din. Prijave sprejemata SS-Kumerc in Keberling.
V nedeljo 2. junija veselica »Pcruna« pri Sv. Leuartu. Iz Maribora bo vozil poseben avtobus po znižani ceni. Prijave sprejema do 31. maja g. Kvas na Aleksandrovi cesti. Vožnja tja in nazaj Te 14 Din.
delu in so strahovali Mariborčane iu okoličane. Čuš se je sam prijavil, njegovi komplici so izdani, včeraj pa je policija aretirala še vlomilca v garderobo na igrišču 1SSK Maribora in svedrovca, ki je navrtal blagajno v pisarni Rosenber-govih posestev na Tržaški cesti. Vlomilca v športno garderobo so v osebi 25-letnega brezposelnega. čevljarskega pomočnika. Ernesta Hojnika, po rodu iz Gorice, izsledili detektivi v Vetrinjski ulici. Hojnik je priznal, da je brez posla in da je prenočeval v garderobi ter ob tej priliki odnesel več športnih potrebščin v skupni vrednosti okrog 2000 Din. Ukradene predmete je shranil pri neki znani rodbini, kjer jih je nedotaknjene našla policija. Pravi, da je že delj časa brez posla in da je kradel v sili. Rosenbergo-vo blagajno pa je obiskal 29-letni brezposelni delavec Adolf Šajnovič. Šajno-viča je izdala avtovožnja v Radvanje, ko je včeraj popoldne menjaj tisočak. Dejanje je priznal. Hojnika in Šajnoviča je mariborska policija izročila sodišču.
Nepreviden kolesar. V Košakih je neki kolesar podrl na tla Franca Majerja. Pri padcu se je Majer tako hudo poškodoval. da so ga morali poklicani reševalci takoj prepeljati v bolnišnico. Močno je krvavel iz ust, hude bolečine pa je čutil tudi v trebuhu. Brezobzirnega kolesarja so poiskali orožniki in ga prijavili sodišču.
Vlomilci na Pohorju. Pojavili so se v hiši posestnice Vahove na Janževskem vrhu pri Ribnici na Pohorju ter odnesli razno zlatnino in obleke. Orožniki so vlomilcem na sledu.
Okoli 800 litrov vina so odpeljali neznani storilci iz kleti nekega posestnika v Hočah. Nekaj osumljencev je aretiranih ter izročenih sodišču«
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Petek, 31. maja ob 20. uri: »Hofimanno-ve pripovedke«. Red A. Gostuje primadona ljubljanske opere Zlate Gjun-gjenac-Gavelle. Zadnjič. Zadnja predstava za abonente in bloke.
Sobota 1. junija ob 20. uri: »Trafika«. V korist Združenja gledaliških igralcev. Bloki ne veljajo.
Nedelja, 2. junija: Zaprto.
Ponedeljek, ,3. junija: Zaprto.
Torek, 4. junija ob 20. uri: »Trafika«. 3 korist Združenja gledaliških igralčev. Bloki ne veljajo.
Obiščite predstavi v korist Združenja gledaliških igralcev, ki bosta v soboto 1. junija ter v torek 4. junija ob 20, -uri-Čisti dobiček teh dveh uprizoritev jc namenjen prepotrebni igralski stanovski organizaciji ter zato nekateri igralci razpečavajo vstopnice sami. Občinstvo se naproša, da gre pri tem težkem poslu igralcem na roko s tem, da poseže po vstopnicah v čim obilnejši meri. Upri-zore »Trafiko«, ki je izborna veseloigra ter na odru učinkuje še boli kot v zvočnem filmu.
Ljubljanska drama gostuje takoj v začetku junija dvakrat. Predlagana sta sreda 5. ter četrtek 6. junija. Uprizorila bo Linhartovo veseloigro »Matiček se ženi«
v t obete in nedeiio
v režiji dr. Gavelle ter tragikomedijo »Siromakovo jagnje« v režiji Br. Krefta.
Ponovno opozarjamo, da gostovanj ne bo, če ne bo zaključek prodaje vstopnic vnaprej ugoden. Zato rezervirajte vstopnice do ponedeljka 3. junija! Naj ne bosta ti prvi in kulturno važni gostovanji onemogočeni zaradi nezanimanja!
KINO
GRAJSKI KINO
Danes, petek zadnjikrat .Mala D or it’ Anny Ondrn.
Jutri, sobota
„VoIga v plamenu"
v nemškem jeziku. V glavni vlogi InkišinoV Pride »Kontrolor ?“
Kino Union. Danes zadnjič veseloigra »Pat & Patachon kot vojaka«. Sledi senzacija dneva, film:	»Iz	dnevnika
zdravnice«.
Najden tisočak. Vratar hotela »Orel« je našel včeraj na stopnicah I. nadstropja tisočak in prijavil najdbo mariborski policiji. Tisočak je najbrže izgubil kakšen gost, ki bo poštenega 'najditelja prav gotovo primerno nagradil za njegovo poštenost.
Domačija v plamenih. Zgorelo je do tal gospodarsko in stanovanjsko poslopje posestnika Frica Glaserja v Smolniku. V hiši je stanoval drvar Franc Seifricl s' svojo družino. Ogenj je uničil vse tesarsko orodje, obleko in nekaj pohištva-Škoda znaša 25.000 Din. Ruški gasile' so prišli takoj na mesto požara, niso Pa zaradi težav pri gašenju mogli preprečiti, da ne bi požar upepelil vseh objektov.
Radio Ljubljana. Spored za soboto v junija. Ob 10: reportaža z otvoritve ljubljanskega velesejma; 12: plošče; 12.45' poročila, vreme; 13: čas, obvestila. 13.15: plošče; 14: vreme, spored, borza. 18: prenos koncerta z velesejma: 18.40-čas, spored, poročila, obvestila; 19: zunanjepolitični pregled; 19.30: nacionaln ura; 20: prenos; 21.30: čas, poročita, vreme, spored;	22:	radio-orkester.
Trg za ribe.	Na	današnjem	trgu	^
bilo okrog 200 kg rib. Prodajali so sardele po 12 Din, liste po 26 Din, HfibU po 26 Din, skočce po 24 do 26 Din. sK"' še po 12 Din, belice po 8 do 10 Din. P strvi pa po 34 Din kilogram. Preče.' J bilo žabjih krakov, venec po 2 Din-
Vremensko poročilo mariborske m teorološke postaje. Davi ob 7. uri ie.„.‘ zal toplomer 16.8 stopinj C nad^ m ^ minimalna, temperatura je znašala stopinj C nad ničlo;	barometer	!C ku	‘
pri 18 stopinjah	731,	reduciran	na «
pa 729; relativna vlaga 81; vrC11 je oblačno in tiho; od včeraj na da' padlo 9 mm dežja.	----
»Čuvajte Jugoslavijo!
V M a r i h o r n, dne 31. V. 1935.
 ..................................     .m,,.....................
Mariborski »Večernilč« ‘Jutra.
Stran S.
Naša gradbena vprašanja
PROGRAM REGULACIJSKEGA NAČRTA ZA MESTO MARIBOR IN OKOLICO. POJASNILO MESTNEGA GRADB ENEGA URADA NA UGOVORE MEŠČANOV IN OKOLIČANOV.
O programu za regulacijo Maribora in okolice se čujejo in objavljajo različna mnenja in želje, ki niso utemeljene niti v gradbenem zakonu, niti v dejanskem stanju in niti v današnjem in bodočem gospodarskem položaju ter imajo svoj izvor v pogrešenib principielnih vidikih in neunievanju najvažnejših določb gradbenega zakona. Sledeče vrstice naj zato pojasnijo temelj, na katerem je bil zgrajen program za regulacijo Maribora in okolice.
V programu za regulacijo sta zapopa-deni po točnih in jasnih določilih gradbenega zakona rešitvi dveh temeljnih nalog, in sicer: 1. Način in obseg zazidave ozemlja mesta Maribora in okolice z o-zirom na pričakovani razvoj v bodočih '0. letih. 2. Časovni razvoj te zazidave. Določbe programa, obsežene v navedeni točki I določajo v splošnih obrisih, kako naj i zgleda zazidano ozemlje mesta in okolice in predstavljajo torej tehnični del programa, dočim določbe programa, zapopadene v točki 2., urejujejo postopno zazidavo posameznih delov zazidalnega ozemlja jn predstavljajo torej gospodarski del programa.
Program za regulacijo in kesnejši regulacijski načrt je treba torej strogo ločiti v navedena dva dela. Prvi del nam ie na splošno znan že iz prejšnjih časov, drugi del pa v prejšnjem starem gradbenem zakonu ni bil predviden in je torej za naše kraje čisto nov. Določbe, ki so v drugih državah povsem običajne in Poleg tega neprimerno ostrejše, povzročajo pri nas zaradi svojo novosti razburjenje. Gradbeni zakon, ki temelji glede regulacije mest na navedenih dveh točkah. predvideva regulacijski okoliš, ki obsega: a) ožji gradbeni okoliš, b) širši gradbeni okoliš, c) zaščitni pas.
Ožji gradbeni okoliš je ozemlje, ki je določeno za zazidavo. Širši gradbeni o-, kriliš je ozemlje, ki se postopoma in po potrebi priključuje ožjemu gradbenemu okolišu in tvori torej rezervo ' za ožji gradbeni okoliš. Zaščitni pas je ozemlje, ki je nezazidljivo z mestnimi naselji in služi v agrarne in gozdarske namene. S tem pa še ni rečeno, da se ne sme v tem Pasu nič graditi. Ker služi agrarnim namenom, mora bit: v pasu tudi potrebno število zgradb za one, ki se bodo v tem Pasu bavili z agrarno produkcijo. Ne morejo se pa v tem zaščitnem pasu graditi naselbine mestnega značaja, ker ne bo v tem pasu mestnih oziroma na mestni način izgrajenih cest, kanalov, vodovodov itd., ier bi take naselbine ne imele Pikoli mestnega obeležja in ugodnosti, četudi bi služile mestnemu prebivalstvu. Rod mestnim prebivalstvom se tu razu-
me tudi prebivalstvo okoliških občin, ki spada po svojem poklicu k mestu.
Z ozirom na predvideno bodoče število prebivalstva v Mariboru in okolici sta ožji in širši gradbeni okoliš dovoli velika in se do danes ni slišal nikak tak ugovor. Da sc kvečjemu ugovarjati, da je ta okoliš še prevelik. Zato je treba to dejstvo tembolj pribiti, ker je za velikost ožjega in širšega gradbenega okoliša merodajno lahko samo predvideno bodoče število prebivalstva in nič drugega. Tu ne smejo igrati vloge interesi posameznih posestnikov ali pa posameznih okrajev, ker bi bil sicer regulacijski načrt negospodarski in ne bi ustrezal zahtevam gradbenega zakona, niti potrebam prebivalstva kot celote.
■Mnenja glede programa, v kolikor tiče navedene točke 1. so lahko osebno precej različna. S te strani pa ni bilo dose-daj slišati ugovorov, izvzemši eventuel-nega pokopališča pod Pekrsko goro.' Ti ugovori pa temelje samo na začasnih o-koliščinah in pridejo v poštev le toliko časa, dokler te okoliščine trajajo. Iz tega torej sledi, da se bo pokopališče pod Pekrsko goro lahko zgradilo, ko bo dobila občina Studenci vodovod. Pri tem pa je poudariti dejstvo, da vsaka poniko-valnica v Studencih daleč bolj okuži pod talno vodo, kakor pa bi jo okužilo pokopališče pod oddaljeno Pekrsko goro.
Ostali izneseni ugovori, izvzemši nekaj upravičenih zaželjenih malih korektur posameznih okolišev, bazirajo na dozdevni socialni podlagi. (Zelje posameznikov, ki temelje na koristih posameznikov, niso tu mišljene niti vpošte-vane.) Ta dozdevna socialna podlaga temelji na dejstvu, da bodo cene zemljišč oziroma 'stavbišč nižje, če bosta ožji in sledstveno tudi širši- gradbeni okoliš večja. To je sicer resnično, ne bi bilo ' pa pravilno, če bi se regulacijski načrt izdelal na taki osnovi. Tu moramo razločevati med gospodarstvom posameznika in gospodarstvom celote in. tu začenja tudi najtežavnejši del programa regulacije in regulacijskega načrta.
Zadnja leta se je mnogo govorilo in pisalo o takozvanem načrtnem gospodarstvu. Načrtno gospodarstvo predpisuje zasebnemu gospodarstvu zasebnikov ali juridičnih oseb neke meje in žrtve, kakor jih zahteva korist celote in torej omejuje gospodarsko svobodo posameznikov ali juridičnih oseb (tudi občin). Vsaka panoga narodnega gospodarjenja potrebuje svojo ureditev po določenem načrtu, katerega končni efekt mora prijati gospodarski celoti in povzdigniti življenjski nivo posameznika kot člana te celote. Ena izmed najvažnejših panog
-narodnega gospodarstva pa je proizvodnja človeških bivališč in sledstveno zgradba mest. Tudi ta panoga rabi svoj gospodarski načrt. Del tega načrta so urbanistične določbe gradbenega zakona, majhen delec pa je regulacija Maribora in okolice.
Kaj zahtevamo od načrtnega gospodarstva v gradbenem in stanovanjskem oziru? Zahtevamo ekonomijo, t. j. najmanjše javne in zasebne dajatve za dobrine, ki jih dobivamo v zamenjavo. Vsak Mariborčan in okoličan bo zadovoljen, če bi pri njegovih sedanjih javnih dajatvah imel na razpolago urejene, tlakovane ceste, povsod napeljano vodo, elektriko in plin, vse kanalizirano, šolo za svoje otroke v bližini, središče mesta pri roki itd. To bi lahko dejansko tud: vsak celo pri nižjih dajatvah lahko imel, če bi bil obstojal in se izvršil v preteklosti regulacijski načrt, ki bi ustrezal zahte vam takozvanega načrtnega gospodarstva. To trditev bomo brez nadaljnjega razumeli, če upoštevamo, da bi za mesto Maribor in okolico dejansko zadostovala polovica današnjih cest, kanalov, vodovodov, električnih napeljav itd. Mesto Maribor in okolica sta namreč tako redko zazidane, da je ob že obstoječih cestah dovolj gradilišč za dolgo dobo let. V preteklosti se je v navedene naprave vložil ogromen kapital, ki je še da nes samo deloma izrabljen in čaka na uporabo.
Neobhodno potrebno je, da se zazidljivo ozemlje v Mariboru in okolici čim najbolj omeji in na ta način izrabi oni kapital, ki je bil že pred Rti investiran in je ostal neizrabljen. Temu namenu služi v prvi vrsti ožji gradbeni okoliš, ki dopušča nove zgradbe na omejenem teritoriju. Mesto Maribor in okolica lahko podvojita število svojega prebivalstva, ne da bi morala pri tem graditi samo en
meter nove ceste oziroma ostalih naprav. Končni efekt za vsakega posameznika bo samo pozitiven. Treba ie sanus regulirati ceno parcel v ožjem gradbenem okolišu, kar gotovo ni neizvedljivo.
Pri taki regulaciji se bo pokazalo, da je korist enega dela posameznikov paralelna s koristjo celote, korist drugega dela posameznikov pa da nasprotuje koristim celote. Korist celote in večine posameznikov so nizke cene stavbišč, korist lastnikov stavbišč pa so seveda visoke cene. Merodajno mora biti pri presoji upravičenosti zahtev enega in drugega dela dejstvo, da so cene zemljišč narasle zaradi gradbenega udejstvovanja celote in da je torej kapital nastal le po zaslugi celote in ne po zaslugi špekulacije. Upravičeno je torej, če celota regulira te cene navzdol in s tem koristi sebi, direktno s tem pa tudi veliki večini posameznikov in indirektno sploh vsem posameznikom.
Ali je možna taka regulacija cen navzdol? Da! Občinam je dano povsem na prosto, da same mesto zgradbe in vzdrževanja novih cest plačajo neki del kupnine direktno, ali pa zemljišča, sposobna za zazidavo, oproste sedanjih javnih dajatev, če so im) primerni ceni obvezno na prodaj ali pa na podlagi §§ 123, 123, 124 in 125 gradbenega zakona uvedejo nove dajatve in oproste od teh novih dajatev ona stavbišča, ki so po primerni ceni obvezno na prodaj. S tako rešitvijo bi se preprečila podražitev stavbišč, dosegla bi se lahko njihova pocenitev in odpadli bi ta^oj tudi ugovori, ki so socialno dozdevno utemeljeni. Razširitev ožjega in širšega okoliša pa bi bila tudi socialno napačna, ker bi sicer zmanjšala stroške za stavbišče, povečala pa bi neprimerno stalne javne dajatve zaradi potrebnih novih investicij in večjih vzdrževali^1 stroškov občin.
r\ v • tj •	•	•
Dozivlmii
na naš!
severa* meii
ZANIMIVO PREDAVANJE UČITELJA G. JAKOPCA.
Preteklo sredo je v društvu »Nanos« predaval učitelj g. Karel Jakopec o svojih doživljajih na severni meji. G. Jakopec je služboval mnogo let kot šolski upravitelj na Sladkem vrhu tik ob meji ter pozna prav dobro ražmere, ki vladajo v teni obmejnem kraju.
V enournem predavanju je predavatelj orisal težko delo, ki ga opravlja učitelj na meji, katera je v nacionalnem oziru še vedno ogrožena. Pritisk z one strani je velik in sistematično delovanje Nemcev v naših krajih zelo škoduje našim nacionalnim interesom. Razmere, ki vladajo danes na meji, so nevzdržne in z naše strani se posveča zelo malo pažnje obmejnim vprašanjem in tudi agilno delovanje raznih narodnoobrambnih društev ne, more izboljšati položaja, ker bi. morala zlasti tudi oblast v tem oziru reči svojo besedo.
Naše narodno gospodarstvo ob meh silno trpi, ker še vedno prehajajo naša velika posestva v nemško last. Tu bi se morala zato iskati v prvi vrsti možnost, kako doseči naselitev naših narodno zavednih ljudi v teh krajih. Prebivalstvo, ki je slovenske narodnosti, je zelo mlačno in uporabi vsako priliko, da prekorači mejo ter se med avstrijskimi državljani navdušuje za razne manifestacije, ki se prirejajo onstran meje. Ob vsaki slavnosti, če je še tako majhnega značaja, gre na stotine in stotine naših ljudi v sosedno državo, kjer jih znajo na vse načine navduševati za svoje ideje in aspiracije. Ni torej čudno, če naši državljani večkrat manifestirajo na oni strani proti nam in v tem pogledu ne vodimo mi nobenega računa.
Predavatelj j„ nadalje omenil še mnogo podrobnih primerov in doživljajev, ki
Dan primorske matere
Predavanje pri »Nanosu«.
KONEC.
Pozabi naj dete svojo prvo molitev, materino uspavanko in takorekoč ■naterin smehljaj. Koliko smeha nastane v otroški duši. Kdo govori prav mati ali učiteljica? In tako se vrača otrok dan na dan iz šole s kako tujo besedo, namesto, tla bi se njegov besedni zaklad razšinl v materinščini. Njemu in materi tuja ne-Dzumliiva pesem zadoni nekega dne iz njegovega grla. Tedaj zaječi srce p r imor-dce matere v spoznanju, kako daleč že s«gajo tujčevi okovi.
Mnoge bedne matere se v svoji nemoči vdajajo rekoč: »Otrok, ta jezik je tebi Potreben zaradi kruha, taka je pač nasa l,soda!« S tem večjo ljubeznijo pa sovo-re svoj jezik doma, tam, kjer se čutijo varne in neovirane. Ali duh svobode m konosa preveva še večino primorskih ma-Rr in te se upirajo pošiljati svoje otroke v Predšolski dobi v umetno potujčeval-hico, nego nudijo svojemu otroku vso de-*>nsko vzgojo doma. Uče ga spoznavati I11 ljubiti svoj jezik, slovensko molitvice T slovenske pesmice. Saj vedo, da bo !c Drekmalo odvzet njihovi duhovni oskrbi J11 da bo moral v italijansko osnovno šolo.
In s tem dnem, ko jo prestopi se začne za vsako primorsko mater dolga doba bolesti in ponižanja. Naenkrat je prekinjeno večletno blagodejno njeno delo, a ne z namenom, da se bo uspešno nadaljevalo, nego da sc bo polagoma razvrednotilo, rušilo in konečno uničilo. Njen otrok, njena kri, njen ljubljenec mora dan na dan poslušati kako se govorica njegove matere omalovažuje, zaničuje in v dosti slučajih sramoti. Sili se ga govoriti tuj jezik čeprav ga ne razume. Mlada duša preživlja tu težko borbo. Rodi se v njej ali odpor ali pa zapade malodušju. Od-pornežu gorje, izpostavljen jo šikanam in telesnim kaznim, malodušnežu pa je uk postranska ali prav nadležna zadeva. In tu deluje mati tiho, prav apostolsko. Kroti in miri odpomeža s trpkimi besedami o potrpljenju in uvidevnosti, dajajoč mu poguma v težkih dneh. Malodušneža pa dviguje, nudeč mu spoznanje, da je uk zanj potreben in naj se ga pač poprime po svojih močeh. Dom primorske matere je danes, za njenega otroka edino in naj-vzvišenejšo kulturno žarišče, kjer sprejema duševno hrano v materinščini. Nikjer drugod ni niti priznana, niti spoštovana. Usoda in obstoj slovenskega oziroma hrvatskega jezika v Primorju je izključno v rokah tamošnjih mater. Njihova ljubezen do njega, njihova samozavest, požrtvovalnost in vztrajnost ga no bo pu-
stila propasti. Skozi njihova usta bo donel naprej in ne bo ga zbrisala kraška burja, še manj pa tujčeva pohlepnost.
Tudi mi smo se zbrali kakor ves ostali kulturni svet, da praznujemo materin dan in da obrnemo svoj pogled predvsem na ono deželo, kjer smo se rodili in kjer večini izmed nas še danes živi mati. Kakšen je njen današnji dan? Prepričana sem, da mnogim izmed njih namesto veselega smeha teko solze po licih. Kako rade bi nas vsaj na današnji dan imele pri sebi, se z nami kaj pogovorile, nas po tolažile in poljubile. One pa kakor me dobro vedo, da to ni mogoče. Loči nas od njih močno zastražena meja, a v tem večji ljubezni nas spajajo ž njimi naša sr ca in naše misli. Me, ki smo tako srečne, da živimo v svobodni Jugoslaviji, kjer se lahko kulturno neovirano izživljamo, se danes prav posebno poklanjamo vsem primorskim materam. Sočnvstvujemo ž njimi, v trpljenju in bolesti do zadnjega vzdiha. Tolaži naj jih posebno danes zavest, da njihovi svobodni otroci neizmerno hrepene po njih.
Evropske matere, ve vse, ki danes praznujete svoj dan y veselju in vam vaši otroci izrekajo lepe pesmi naučene v šoli in v vašem rodnem jeziku, čujte tožbo naše primorske matere, ki je oropana tega veselja, posebno ve Italijanke, ki ste njene sodržavljanke in same doživljate
veselje tega dne, povzdignite tudi ve svoj materinski glas, da se bo slišal tam, kjer se deli pravica. To kar ima Vaša deca, naj uživa tudi deca primorske matere — šolski pouk v materinščini. Naj bodo vaši glasovi za to pravično stvar jaki. Kajti le pravičnost omogoča ljudem red in mirno sožitje. Povejte, kako naj stalno izkoriščan in ponižan človek ljubi ali vsaj spoštuje državo, v kateri živi. Če pa hočemo ohraniti v Evropi mir, smo baš me matere najbolj poklicane, da ga gradimo. Saj vsaka vojna zahteva baš od mater največjih žrtev, ker ji morajo izročati svoje može in sinove, ki so jih z mukami rodila in z neštetimi težnjami vzgojila.
Primorske matere, za vas povzdigamo svoj glas na vse matere kulturnega sveta. Naj se čimprej neha vaše ponižanje in zatiranje. Naj vam že skoraj zasije solnce svobode, ali naj vaši številčno večji sodržavljani ravnajo z vami kakor s sebi enakimi ter vam dado to, kar vam gre po vseh človeških in božjih pravicah. Obljubljamo vam, da ne bomo nikoli nehali misliti na Vas in da bomo zastavili vse svoje sile za vašo srečo. Potrpite in vztrajajte. Naša skrb pa je in bo, da bo tudi vaš materinski dan, ne dan solza in žalosti, kot današnji, nego dan spro-ščenja in družinske sreče.
nas morajo slednjič zbuditi iz spanja, da začnemo z delom za izboljšanje sedanjih razmer, v prvi vrsti pa bi morale oblasti in narodnoobrambne organizacije voditi
računa o stanju na meji. Za svoja izvajanja je bil predavatelj nagrajen s toplim in iskrenim odobravanjem.
Šport
Tekmovanje za prvenstvo LNP
ZA TOČKE STA SE VČERAJ BORILA SK ŽELEZNIČAR IN SK SVOBODA. Z ZMAGO NAD SVOBODO SI JE SK ŽELEZNIČAR UTRDIL SVOJO POZICIJO V PRVENSTVENI TABELI.
V tekmovanju za prvenstvo LNP se je včeraj odigrala le ena tekma, in sicer sta se na igrišču ob Tržaški cesti srečala SK Železničar in SK Svoboda. Za
to tekmo ni bilo posebnega zanimanja ':n tako se je zbralo le okrog 400 ljubiteljev nogometnega športa. SK Svoboda je s slabimi rezultati, ki jih je dosegla v zadnjem času, zapravljala vse zaupanje, in je bilo le malo gledalcev, ki so vendar — vsaj na tihem — upali na kak uspeh Svobodašev. Praksa je že neštetokrat dokazala, da papirnata forma moštev ni nikoli točna in tako bi se kmalu tudi včerajšnja tekma končala* z velikim presenečenjem. Razne peripetije pa so vendar doprinesle, da je izšel iz včerajšnje borbe SK Železničar kot zmagovalec. Bila pa je to zmaga, s katero ne morejo biti vzhičeni niti eni, niti drugi. SK Železničar si je jndar pridobil :opet dve dragoceni točki in je stanje podzvezine prvenstvene tabele do nedelje tako-le: SK	Železničar	13	9	2	2	36:24	20
SK	Ilirija	10	6	2	2	38:12	14
St	Rapid	11	7	0	4	35:ft	14
Čakovečki SK	11	5	4	2	27:19	14
SK Celje	11	3	3	5	17:20	9
ISSK Maribor	12	4	1	7	15:32	9
SK	Svoboda	12	2	3	7	13:58	7
SK	HERMES	12	2	1	9	23:34	5
SK Železničar : SK Svoboda 3 : 1 (1 : 1).
Proti vsemu pričakovanju je nudila enajstorica SK Svobode trd odpor ter predvajala igro, ki daje upanje, da bo moštvo vendar ostalo v prvem razredu, seveda pa le takrat, če bo znalo tudi proti drugim nasprotnikom tako zaigrati kot včeraj proti Železničarjem. Trdna volja in izreden elan sta prekrižala vse račune nasprotnika, ki je moral napeti vse svoje sile, da je spravil obe točki pod streho. Železničarji včeraj niso znali izrabiti premoči v polju. V kazenskem prostoru nasprotnika so se tako obnašali kot bi prvič igrali nogomet. Če ne bi bila obramba Železničarjev tako dobra, dvomimo, da bi enajstorica zapustila igrišče z dvema točkama.
Igra sama je bila napeta prav do konca. Bila pa je tudi ostra, vendar se je gibala v mejah fairnese. Poglavje zase pa je bil včeraj sodnik, ki je sodil v takem stilu, da je ubijal zlasti Svobodašem
vsako voljo do igre. Navesti hočemo nekaj drastičnih primerov v drugem polčasu: Železničarji prodirajo do kazenskega prostora Svobode; Novak ustavi Pavlina ter namerava žogo spraviti v sredino. Naenkrat žvižga sodnik — gledalci in igralci čakajo, kaj bo in na začudenje vseh je dal g. Nemec enajstmetrovko proti Svobodi, ki jo pretvori Pavlin v drugi gol za Železničarja. Del gledalcev glasno protestira proti takemu postopanju. Nekaj minut nato zopet sodnik prekine igro ter izključi najboljšega moža SK Železničarja, in sicer srednjega krilca Frangeša. Vsi so se vprašali — zakaj? Če ga je g. sodnik morda zaradi tega izključil, da je malce preostro startal, bi moral izključiti vseh 22 igralcev, ker so vsi igrali prav v istem stilu kot Fran-geš. V 38. minuti se je sodnik Svobodašem morda revanžiral s tem, da je proti Železničarjem povsem neupravičeno — vsaj po našem mnenju — diktiral enajstmetrovko, ki jo pa Tkalec zaradi razburjenosti zastreli. To je samo nekaj odločujočih primerov. Vmes pa je sodil tako kot morda doslej še noben sodnik. Zato bi g. Nemcu svetovali, naj odda svojo sodniško legitimacijo, ker je včeraj zapravil vse zaupanje kot objektiven in zmožen sodnik. Merodajne faktorje pa pozivamo, naj vendar enkrat uredijo sodniško vprašanje v našem niestu.
V predtekmi je ezerva SK Železničarja v prvenstveni tekmi premagala rezervo SK Svobode v razmerju 8 : 0 (4 : 0). Pri tej tekmi si je po nesrečnem naključju zlomil nogo igralec Svobode Vračko, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana; Hajduk : Primorje 2 : 2 (2 : 1).
Zagreb: Hašk : Concordia 1 : 1 (1
Celje: SK
(Trbovlje) 7 ;
Jugoslavija 0 (3 : 0).
1).
SK Amater
Lep uspeh mariborskih lahkoatletov v Varaždinu. Lahkoatletska ekipa SK Železničarja je bila včeraj na dvomatchu v Varaždinu, ker je zmagala nad lahko-atleti tamkajšnje Slavi je v razmerju 48 : 46 točkami. Podrobne rezultate bomo še objavili.
Ljutomer
VoIIlcem ljutomerskega sreza. Vsem
Vam, ki ste mi s svojimi glasovi in s svojim nad vse požrtvovalnim agitacijskim delom pripomogli, kljub vsem protiakci-iam, do nam nad vse pričakovanje uspele zmage, izrekam najiskrenejšo zahvalo z zagotovilom: zvestoba za zvestobo! Vsi oni, ki so se v tej borbi na kakršenkoli način postavili proti meni, naj vedo, da o kaki maščevalnosti ni govora. Spolnjujoč svojo obljubo, bom otvoril takoj po verifikaciji mojega mandata svojo sre-sko politično pisarno v Ljutomeru, katera bo vsakomur v slučaju potrebe na razpolago. Zdravo! Avgust Lukačič, narodni poslanec.
Ptuj
Požar. Pred dnevi je nenadoma ob 3. uri popoldne, ko so bili vsi domači zaposleni na polju, izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnice Roze Horvatove v Placerju pri Sv. Urbanu. Požar se je z veliko naglico razširil še na stanovanjsko poslopje, a tudi sosedna poslopja so bila v veliki nevarnosti. K sreči so še pravočasno prihitel; ptujski gasilci, ki so požar lokalizirali in ogenj pogasik. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje z orodjem in poljskimi pridelki ter znaša škoda okrog 60.000 Dht a je krita
le deloma z zavarovalnino. Na kak način je nastal požar še ni ugotovljeno.
Tatvina kolesa. Iz veže trgovine z vinom dr. Fiirsta je neznan zlikovec u-kradel dobro ohranjeno kolo vredno 800 Din. Kolo ima ev. štev. 60040/25.
Lokavec pri G. Cmureku
Tukajšnja delavna CM podružnica ie
vprizorila 19. t. m. veseloigro »Vozel«. Zbrane je z vzpodbudnim) besedami pozdravil zastopnik CMD v Ljubljani g. sreski šolski nadzornik 1. Tomažič.
Pragersko
Materinski dan. Pragerska osnovna šola je zelo slovesno proslavila letošnji materinski dan. V sokolski telovadnici je bila lepa slavnost in so vsi nastopajoči dobro rešili svoje naloge. Posebno pozornost pa je vzbudil mladinski pevski zbor iz Rač pod vodstvom učitelja gosp. Zorna. Zbor, ki ga nazivajo »škrjančkiz Dravskega polja«, šteje okrog 40 pevcev in pevk, je zapel več pesmi sigurno in ubrano. Vso pohvalo zasluži zborovodja učitelj Zorn, ker vsakdo lahko ve, kako težavno je prav podeželsko mladino pripraviti do zborovega petja. Zelo so ugajale tudi vse ostale točke sporeda in je naša pragerska šola s svojo prireditvijo lepo počastila ime naše matere.
V boju zoper jetiko. V okviru preteklega Protituberkuloznega tedna je predaval v sokolski dvorani okrožni zdravnik g. dr. Klasinc. V poljudnem predavanju je podal smernice, kako se naše podeželsko ljudstvo najlažje obvaruje pred jetiko, žal pa je bilo predavanje, ki je bilo namenjeno odraslim, zelo slabo obiskano. Ob tej priliki je predavatelj dr. Klasinc izrazil željo, naj bi se tudi na Pragerskem osnoval krajevni odbor Rdečega križa. Pričakovati je, da bo njegova želja v doglednem času realizirana.
Ogenj. V kratkem razdobju tedna dni sta izbruhnila na Spodnji Polskavi kar dva požara. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnice Martinškove in s slamo krita stanovanjska hiša njenega soseda Špragerja. Škoda, ki jo je ogenj povzročil, je precejšnja. Na pomoč prihiteli gasilci so obvarovali požarne katastrofe o-stale sosede. Nekaj dni nato pa se je oglasil plat zvona in naznanil ogenj pri posestniku Soršaku. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal, poškodovano od plamenov pa je tudi stanovanjsko po-
slopje. Sumijo, da je ogenj podtaknila zločinska roka požigalca.	_______
Sokolstvo
Vsi telovadci in telovadke Sokolskega društva Maribor I., ki nastopijo na okrožnem zletu na Pragerskem 2. junija, se morajo zbrati ob 4.15 uri zjutraj pred artilerijsko vojašnico v Stritarjevi ulici. Ostalo članstvo, ki se udeleži zleta, pa ima zbor ob 12.30 uri istotam, kjer »e naj javijo bratu tajniku. — Prijave za okrožni zlet sprejema še v soboto od 17. do 19. ure tajnik v društveni sobi ob glavnem vhodu v inž. podčastniško šolo.
Sokoli! V nedeljo 2. junija vsi na okrožni zlet na Pragersko! Pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance!
Sokolska četa v Apačah, ob skrajni severni meji, priredi v nedeljo 2. junija ob 15. uri svoj prvi javni nastop. Da bo sokolska in nacionalna manifestacija v tem ponemčenem kraju čim lepša, vabimo sestre in brate ter prijatelje Sokolstva, da se udeleže v velikem številu lp obmejne prireditve!
Liga kreposti v Ameriki
UČINKOVITA PRIVATNA
Gospodarska kriza je težko zadela tudi filmske igralce in filmsko industrijo. Končno pa niti občinstvu ni prizanesla, ker vidi vedno več slabih filmov, a industrija se izgovarja, da dobrih ne more izdelovati, ker je naklada vedno manjša.
Filmska industrija pa ima tudi druge težave, in sicer s cenzuro. Že uradna cenzura ji dela hude preglavice, še bolj pa cenzura »Lige kreposti«, ki so jo bili ustanovili katoliški duhovniki in so se ji pozneje priključili tudi evangelski in židovski duhovniki. To privatno društvo si je pridobilo na čisto demokratičen način velik ugled in vpliv. Med svojimi člani je zbiralo podpise, da ne pojdejo gledat filmov, na katerih so našli predstavniki lige kaj pohujšljivega. Ko ie bilo teh podpisov zbranih 400.000, se je morala filmska industrija hočeš nočeš ukloniti zahte vam Lige kreposti.
Gre za serijske filme, ki jih je ameriška filmska industrija pošiljala na trg. Liga kreposti je zlasti strogo nastopila proti vsem erotičnim tihnom, in tako je bila končno filmska industrija prisiljena izločiti erotične filme. Zato vidimo zdaj ameriške filme brez žensk in brez ljubezenskih tragedij. Izločeni so vsi prizori, prikazujoči pregrešno ljubezen. Ljubček ne sme oditi od svoje izvoljenke skozi okno, žena, ki ni zakonito poročena, ne sme biti fotografirana s poročnim prstanom. Kar tiče nagote, odločuje »Liga kre posti«. Črnci obeh spolov so lahko nagi
CENZURA FILMOV.
ali napol nagi, belokožci pa ne smejo biti nagi. Objemi zaljubljencev so prepovedani, a poljub ne sme biti daljši od poldrugega metra filma, pa še ta mora biti zelo »dostojen«.
Atlet v davčni službi.
Ni države na svetu, kjer bi se ljudi« j od veselja meli roke, kadar je treba pla- * čati davke. Nasprotno so celo pokrajine, kjer se ljudje davčnega eksekutorja boje kakor vrag križa, ali ga pa celo napadejo, če pride terjat davke. Ponekod hodijo davčni eksekutorji s stražniki in orožniki, drugod so pa navezani saitii nase. Težak, pa tudi nevaren je njihov poklic zlasti v malo obljudenih krajih daleč od mest. Lahko si mislimo, kako sprejemajo davčne eksekutorje vročekrvni prebivalci mehiških vasi. V Me hi k’ | so mnoge naselbine, kjer ljudje že ve« let niso plačali nobenih davkov. Davčnega eksekutorja odpravijo z izgovorom. : da bodo plačali davke, ko pridejo boljši S časi. Davčne oblasti so zato končno j sprejele v službo kot finančnega konii-J sarja mehiškega atleta, ki meri 2 m m| tehta 150 kg. Lani je dosegel ameriško prvenstvo v dviganju uteži. Športniki mu pravijo »Tarzan«. Davčne oblasti upajo, da bo imel kot davčni eksekutor več sreče, kakor so jo imeli drugi, ker se ga bodo ljudje bali. ___________
fnominialfe ?e
Sobo odda
SOBO S HRANO
oddani gospodu. Vrbanova ul- 28. pritličje, desno. 2401
OPREMLJENO SOBO
oddam v bližini parka boljšemu gospodu ali dvema. Trubarjeva ul. 11.	2388
Prodam
OTROŠKI VOZIČEK
poceni prodam. Taborska ul. 20.	 2390
DEKORACIJSKI DIVAN
poceni naprodaj. Gregorčičeva ul. 4, vrata 6.	2407
Stanovanje
GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano. Lešnik. Aleksandrova cesta 64.	2400
GOSPODA,
ki ima stalno služim, sprejmem na stanovanje. 1 ržaška cesta 3.	 2389
GOSPODA SPREJMEM na hrano. Najraje upokojenca. Tattenbachova ul. 18, pritličje, vrata 2.	2405
Sluibo dobi
PLAČILNO NATAKARICO
sprejmem takoj. Gostilna Vi-cel. Rotovški trg.	2406
Otvoritev vrta
s koncertom restavracije „Novi SVet“, Jurčičeva ulica 7 bo v soboto, dne 1. junija 1935-Pojedina ocvrtih pi&čancčv. Prvovrstna kuhinja; morske ribe, razne specijalitete, vedno svez1 čevabčiči in ražnjiči. Toči se prvovrstno piv° iz sodčka pivovarne „UNION“ kakor tudi dalmatinska in štajerska vina.
Za obilen obisk se priporočata
I. in B. Po vodnik, restavraterja*
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti je MVečernik“.
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v »Ve-černikovih" malih oglasih. „Večernik“ dela za Vas, delajte Vi zanj!
Izdaja konzorcij »Jutra« v'Ljubljani; predstavnik izdajatelja in 'rednik: RAD1VOJ REHAR v
STANKO DETELA v Mariboru.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik