C/CÍ/6
mianovsko politiško glasilo J. V. C/, ii Mesečna priloga »Prosveía« i
— sekcije sta Dravsko banovino v Ljubljani
Uradni**—
M Din M
I Ljubljana, FrmnUUumuka mtUa éil. Makapiaav m vtmum». Nafranklranlh pUem ne Mprtiemamto. Uhaja vsak iatrtek. Nurainlna I 80 Din. Član» —krtja J. 17. U. plaiaf» tirni • lianarirm. Oglati pa canlka In dogovora, dmutk potaba. Po», lak. ral. 11.197. Talafon 3111
«mm
Ob otvoritvi učiteljske knjigarne v Mariboru.
Z letošnjim šolskim letom je otvorila knjigarna »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani svojo podružnico v Mariboru. To je tako važen dogodek iz stanovsko gospodarskega vidika učiteljstva, da ga ne moremo preiti molče, zlasti ne v stanovskem glasilu.
Na prvi pogled je videti paradoksno, da učiteljstvo ustanavlja, oziroma ustvarja nove gospodarske .postojanke ravno v tej gospodarski tako težki dobi. Saj usihajo stara močna gospodarska podjetja vsled svetovne krize drugo za drugim, ali pa se vsaj borijo z velikanskimi težkočami in omejujejo svoj obrat. Mi pa se hočemo ravno v tem času še razširiti in utrditi! Ali ni to čudno?
'In vendar je tudi med tem navideznim nasprotstvom logična zveza in pravilen zaključek.
Neizprosno kruta gospodarska kriza, ki drži gospodarstvo vsega sveta v svojih trdih kleščah, naravnost sili ne samo vsakega posameznika, ampak tudi cele stanove, da razmišljajo intenzivneje nego kdajkoli o svojem gospodarskem in socialnem položaju ter poizkušajo najti izhod iz tega mučnega labirinta. V tako kritičnih dobah, kakor je sedanja je posameznik slabič, ki se brez uspeha bori proti toku časa. Zato išče pomoči in rešitve v skupnosti. In kaj je naravnejše, kakor da se nasloni na svoje stanovske tovariše, ki imajo iste težnje 'in iste težkoče. Pri njih najde razumevanje in pomoč. Zakaj v skupnosti je neizmerna moč, ki zamore vsaj deloma kljubovati tudi taki gospodarski krizi, kakor je sedanja.
Naravni zakon stanovske samoobrambe in samoohranitve v teh težkih časih sili tudi učiteljstvo, da strne ne samo svoje moralne, ampak tudi vse svoje gospodarske sile za dobrobit stanu. Saj se je ravno učiteljstvo za-moglo že neštetokrat prepričati po lastnih^ izkušnjah, da vse idejno, kulturno in organizacijsko delo visi tako rekoč v zraku od danes do jutri, ako nima trdnega gospodarskega temelja. Ravno vsled tega je doživelo toliko
trpkih razočaranj; ravno radi pomanjkanja gospodarskega temelja je moralo propasti že toliko in toliko idejno idealno zasnovanih načrtov.
Trden gospodarski temelj vsemu idejnemu delu pa morajo dati le skupne gospodarske ustanove, če so prav upravljane in
vodene. Dokazov za to trditev vidimo vse polno dan na dan, žal, ne toliko pri sebi, kakor pri drugih. Gospodarsko smo krepili tuje posameznike ali pa skupine, naše pa pozabljali. In kadarkoli je bilo in je potrebno materialnih sredstev za naše idejno delo v korist splošnosti ali pa lastnega stanu, smo segali in segamo še danes v svoje že skoraj docela 'izčrpane žepe. Drugi pa najdejo take vire v svojih gospodarskih ustanovah in jim ni potreba apelirati na požrtvovalnost posameznikov.
Kolikim posameznikom in pa tudi skupinam je ravno učiteljstvo v prvi vrsti pripomoglo do trdnega gospodarskega položaja in ugleda! In zdaj pomislimo malo nazaj ter iščimo dotičnikc med dobrotniki za naše stanovske, kulturne in socialne potrebe. Kje najdete njihova imena in darove? — Cesto smo si sami spletali bič, s katerim so nas na ta ali oni način tepli drugi. Priti je morala šele današnja gospodarsko tako težka doba, da nam polagoma odpira oči ter se začnemo vsaj nekoliko zavedati svojega položaja.
In tako je prišlo do otvoritve podružnice Učiteljske knjigarne v Maribru šele sedaj po dvajset petih letih delovanja v Ljubljani Seveda ni šlo gladko ter je bilo potreba premagati različne ovire, kakršnim bi se bilo mogoče pred leti 'izogniti. So pač časi in razmere drugačne kakor nekdaj. Toda glavno je, da ima sedaj naše učiteljstvo tudi v drugem največjem gospodarskem in kulturnem središču Dravske banovine svojo postojanko. Njen napredek in procvit pa je prav toliko odvisen od stanovske zavednosti učitelj stva, kakor od knjigarne same glede točnosti, postrežbe in solidnih cen. Vsi pogoji za njen razmah so tu.	■	_lj_
Respekt pred človekom.
»Jutro« z dne 3. t. m. je objavilo ta članek, ki ga ponatiskujemo glede na njegovo aktualno vrednost tudi za naš stan.
Sentimentalna človekoljubnost in solzava usmiljenost ne moreta v političnih bojih prinesti uspeha. Navaditi se moramo, da se v bojih za ideje ali za interese ni moči toliko ozirati na posameznega človeka, kakor bi si to mehko srce želelo. Vsak boj zahteva žrtev in politični boj tudi. Danes se ta načela še nekoliko ostreje formulirajo in sicer iz dveh vzrokov. Človeška osebnost izgublja na važnosti. lndividuum, ki je bil še nedolgo centralna os, okoli katere se je vrtelo človeško socialno in družabno udejstvovanje, ni več tako pomemben, kakor je bil nekdaj. Na njegovo mesto stopajo širše družabne tvorbe, ki si po pravici ali po krivici lastijo atribute višje individualnosti, katerim se mora poedi-nec podrediti in v katerih mora z vsemi svojimi lastnostmi, stremljenji in hrepenenji sko-ro popolnoma izginiti. To pojmovanje o posamezniku je vzrastlo iz tehnično izpopolnjenega militarizma in se goji še nadalje na tleh današnje mehanično usmerjene industrijali-zacije. Celo pesništvo, ki je črpalo svojo vsebino iz utripov poedinega srca, ki je v usodi poedinca nahajalo predmet svojih umotvorov, se nagiblje vedno bolj in bolj k temu, da išče virov za svoje delo v širših socialnih edinicah ali pa v nadrejenih bioloških skupinah. Prav polagoma, a vendar dovolj jasno, se vidi, da se individualizem umika kolektivizmu. Umetnik, ki je nekdaj prisluškoval utripanju posameznega srca, prisluškuje danes vrvenju nekakega kolektivnega družabnega srca. Politik, ki je nekdaj računal z individualnimi zmožnostmi, računa danes s silami, ki izžarevajo z nekih socialnih skupin. V tem zapostavljanju posameznika pred celoto, v tem omalovaževanju poedinca, temelji dejstvo, da danes osebnost ni več tako respek-tirana, kakor je bila nekdaj. V političnih in socialnih bojih se osebne žrtve in osebam prizadejane krivice ne cenijo več visoko.
Poleg tega splošnega, v sodobnem gledanju za socialno življenje temelječega vzroka pa je v zadnjih letih tudi rastoča beda zmanjšala vrednost človeka poedinca. Ekonomska mizerija, ki zadeva ne samo takoimenovani srednji stan, ampak tudi delavca in kmeta, je razpalila nekatere človeške lastnosti, ki sicer v normalnih časih prosperitete ostajajo skrite in pogreznjene v globine človeškega bitja. Revščina in pomanjkanje vzbujata v človeku neke živalske instinkte, ki spreminjajo vrednotenje osebnosti. Cena posameznika pada.
Pod vplivom takih nazorov in pod težo takih razmer se je zlasti v političnem življe-
nju narodov zelo zmanjšala vrednost osebe. Politični boj je postal ostrejši in se vedno manj ozira na dostojanstvo človeka in na vrednost individua. Pregled sodobnega političnega življenja v Rusiji, v Nemčiji, v Avstriji in drugod kaže, da je posameznik postal taka malenkost, da se na njeno človeško vrednost ni treba ozirati. Slično omalovaževanje osebnosti se je kazalo v vseh onih historičnih dobah, ko so velike ideje z neizprosno silo zadevale druga ob drugo in se borile za premoč. V prejšnjih takih dobah je bila udarna sila privržencev te ali one ideje, tega ali onega interesa tehnično tako organizirana, kakor je bilo v tistih razmerah mogoče, v današnjih časih pa so si strankarske formacije izposodile tehniko (Italija, Nemčija, Avstrija) in tako smo prišli v nekaterih evropskih državah do militaristično organiziranih strank. V takih organizacijah se individualnost utaplja. Le v onih državah, kjer je državna militaristična organizacija še dovolj jaka, se stranke niso mogle v tem smislu razviti. Povsod pa je eno skupno: podcenjevanje individua.
Vprašanje, ali je tako stanje dobro ali slabo, je samo teoretično. Dozdeva se, da se individualizem pretaplja v kolektivizem; ko pa ta proces traja, nastajajo izrastki in iz-rodki in se pojavljajo disonance, ki še ne dovoljujejo jasnega vpogleda v novo stanje, ki se ustvarja. V tem kemičnem procesu se izdelujejo tudi produkti, ki gotovo niso dobri.
V vrvežu in metežu idej tudi pri nas ni ostal posameznik tako upoštevan, kakor je bil nekdaj. Tudi pri nas je cena osebnosti padla. V historičnem procesu notranjega pre-snavljanja državne in nacionalne 'ideje je moral vsak posameznik zavzeti pozicijo vojaka, pozicijo, ki ni sposobna, da bi favorizirala individualistično hotenje in izživljanje. Odtod izvirajo marsikatere neprijetnosti, odtod prihaja čut manjvrednosti, občutek zapostavljenosti. Naravno je, da je bila pri tem najbolj prizadeta takoimenovana inteligenca, ker je bila ravno ona najbolj individualistično orientirana in se je zaradi tega le težko postavila v bojni red, v katerem posameznik izgublja svoje ime. Gospodarska kriza, ki se je pridružila nacionalnemu in državnemu snovanju, je povzročila, da so se rodili pojavi, ki jih ni mogoče odobravati Na upravnem in političnem terenu se tupatam dvigajo na površje tendence in dejstva, ki ono, v duhu časa utemeljeno podrejenost individua pretiravajo in spreminjajo v nepravičnost. Tukaj je korektura mogoča in tukaj je korektura nujno pd-trebna. Politični boj za idejo moTa, četudi priznavamo upravičenost strogosti in konse-kventnosti, spoštovati osebnost in se izogniti
vsakemu dejanju, ki bi moglo individualnost pregloboko ponižati.
Naš uradniški stan in naš inteligenčni sloj se čutita ponižana in zapostavljena tako v ekonomskem kakor tudi v moralnem pogledu. Do neke gotove meje je nižja ocenitev uradništva in inteligence v smislu splošnih svetovnih tendenc razumljiva in morda celo opravičljiva, nikakor pa ne bi smeli dopustiti, da se ta dva sloja neutemeljeno in neupravičeno moralno in ekonomsko pavperizirata. Kjerkoli in kadarkoli se je inteligenčno delo preveč omalovaževalo, so se pokazale slabe posledice. Rusija je uničila svojo inteligenco. Maščevanje za to delo je na potu.
Četudi priznavamo, da se mora vsaka osebnost podrediti višjim skupinam in višjim ciljem, četudi vemo, da so časi oholega individualizma minuli, četudi smo prepričani, da morajo biti v boju za ideje žrtve, vendar
zahtevamo, da se vsaka politična akcija izogiba dejanj, ki ideji ne morejo koristiti, da upošteva do skrajne meje možnosti individualnosti in da skuša spraviti v harmoničen sklad individuum in družbo.
Konkretno naj bi se po teh smernicah postopalo pri uradništvu, pri redukcijah, pri premestitvah in v personalnih vprašanjih sploh. Politik dobro ve, da dobršen del njegovega uspeha sloni na osebnostih.
Te misli se danes same vsiljujejo vsakomur, ki goji tiho željo, da bi prebrodili težke čase brez nepotrebnih in celo škodljivih nasil-stev in da bi ohranili dostojanstvo človeka in spoštovanje do individualnih sposobnosti tudi v tej dobi, ko elementarne sile rušijo brez izjeme i dobro i slabo. Bolj kot kdaj prej je potrebna uvidevnost in pravičnost in je potreben respekt pred človekom.
Dr. Z.
V Šesto
Pet let ima Mladinska Matica za sabo, pet let krepkega življenja.
In ni čudo, da je tako bohotno pognala: rastla je iz potrebe. Razen nekaj res pravih biserov smo imeli v mladinski literaturi dokaj ničvredne plaže; malo zrnja, dokaj plevela in plev!
Ne samo kvalitativno, tudi kvantitativno je bila naša mladinska književnost skromna. Lepa knjiga pa je bila draga, — zgolj privilegij bogatih. In tako je vstala Mladinska Matica, da izboljša mladinsko književno produkcijo, da poceni slovensko mladinsko knjigo in da jo razširi do poslednje koče samotnega bajtarja. Vse to se je Mladinski Matici v veliki meri tudi posrečilo. Če se ozremo na njeno petletno delo, smo lahko prav zadovoljni. Poleg »Našega roda«, ki je izhajal v nakladi od 20 do 40.000, je izdala ta mladinska založba v tem času še 19 knjig v rednih publikacijah in 2 knjigi v izrednih publikacijah v skupni nakladi, ki prekaša pol milijona izvodov. To je na vsak način uspeh. Lepo kronan trud petletnega dela vsega našega uči-teljstva!
Zdaj stopa Mladinska Matica v šesto leto. Novi, lepši načrti so pred nami. Čez nekaj tednov že izide »Naš rod« v novi, okusni opremi in z bogato vsebino. Najboljši pesniki, pisatelji in ilustratorji so obljubili listu svoje sodelovanje. Kmalu izide v ponatisku Ribičičev »Mihec in Jakec«. Če bo dovolj pri-glašencev. proslavi Mladinska Matica Teslov jubilej s Čermeljevo temeljito knjigo »O Tesli in razvoju elektrotehnike«. Miklavž pa razveseli naše najmlajše s krasno knjigo, ki izide najbrž s štiribarvnimi ilustracijami.
Tudi redne publikacije bodo, kot vse kaže, zelo zanimive.
Tovariši! Tovarišice! Ne popustite!
Pet let ste se trudili. Mesec za mesecem, teden za tednom, dan za dnem ste imeli skrbi in sitnosti z nabiranjem naročnine. Zdaj je šesto leto. Težko leto. Težje za denar kot katero prejšnjih.
Ali česa ne napravi volja in navdušenje!
Podvojenega dela bo treba, podvojene agitacije.
Vsako sresko društvo naj izbere vsaj enega agilnega tovariša, ki naj bo propaga-tor za »Naš rod« in publikacije Mladinske Matice. Vsaka šola naj imenuje najpridnejše-ga člana učiteljskega ¿bora za poverjenika. Vsak razred naj ima v razredniku svojega agitatorja za naše publikacije.
Naročnina za publikacije M. M. je tako nizka in plačilni pogoji takšni, da tudi največja kriza ne more občutno vplivati na število naročnikov, kjer pa bi se to lahko zgodilo, tam si agilni učitelj tudi zna pomagati. V stiski postane človek iznajdljiv. Vire najde, ki jih drugače ne vidi. Vsaka šola lahko naroči vsaj po dva izvoda »Našega roda« in publikacij za šolsko knjižnico. Morda je kje tam v okolišu kakšno karitativno društvo, ki lahko votira malo vsoto, da lahko dobijo revni, pridni učenci matične publikacije. Morda ima krajevni šolski svet majhen fond, po katerem se da v ta namen seči. In če ga nima, ali ni mogoče z dobičkom ene same šolske predstave razveseliti lepe kopice branja željnih siromašnih otrok?! Sicer pa, kaj bi z nasveti, sami si boste znali pomagati.
Tovariši! Tovarišice!
Pet let že vrši Mladinska Matica svojo veliko kulturno misijo med slovensko mladino. V teh petih letih se je razrastla v mogočno mladinsko ustanovo, kot je Slovenci še nismo imeli.
Tovariši! Tovarišice!
Ponosni bodite nanjo, saj je produkt Vašega truda, sad Vašega dela. Začenja se šesto leto: leto novih težav, leto novih naporov. Vemo, da Vam ne omahne roka, vemo, da se ne pogreznete v malodušje.
Poznamo Vas. Z veseljem si privihate zopet rokave. S podvojenim navdušenjem se vržete na delo.
„Šola in dom."
Od tega društva, o katerem smo poročali v našem listu glede programatičnih smernic njegovega delovanja že ob njegovi ustanovitvi, smo prejeli in priobčujemo nastopni dopis:
Predvsem si štejemo v prijetno dolžnost, da se uredništvu vašega stanovskega glasila toplo zahvalimo za blagohotno informacijo cenjenemu učiteljstvu o ciljih našega društva ter za iskreno zanimanje, ki ga obljubljate poslej vsem našim ukrepom. Mislimo, da temu interesiranju pridemo najbolje naproti, če vam zlasti sedaj, ob začetku šolskega leta, ko se bo naše društveno delovanje poživilo, sporočimo nekaj svojih misli.
Že takoj ob ustanovitvi je bilo društvo »Šola in dom« postavljeno pred zelo važna vprašanja, ki zelo živo zadevajo nas starše in ki so tudi dala neposreden povod za ustanovitev našega društva.
Vprašanje deljenega ali nedeljenega pouka je še vedno aktualno. Ako bi bil vpeljan deljen pouk. bi onemogočal obisk srednjih šol vsem onim dijakom, ki prihajajo z vlaki iz okoliških krajev, ter iz te določbe logično izvirajoče odredbe, da morajo stanovati poslej vsi dijaki srednjih šol na sedežu svoje šole. Društvo je takoj ob ustanovitvi organiziralo glasovanje staršev. Rezultat tega glasovanja je bil v odločilni višini zato, da ostane na vseh naših šolah nedelj en dopoldanski pouk in da se učencem, ki stanujejo pri svojcih izven kraja, še dalje dovoli vožnja za obisk šole.
Ukinitev nekaterih srednjih šol je prav neljubo prizadela nekatere starše. »Šola in dom« je mnenja, da je kakršnakoli ukinitev škodljiva. Naše šolstvo je bilo zgrajeno v težkem boju z vladajočo tujo gosposko in je vsaka ukinitev šol v nacionalni državi ukinitev naših kulturnih potreb, posebno pri nas, ob križišču nemške in romanske kulture.
Nasprotno je naša želja, da se naše šolstvo kolikor mogoče izpopolni in dogradi po potrebah naroda in sedanje dobe.
V	teh težkih časih čutimo starši podvojeno potrebo, da damo svojim otrokom kolikor mogoče dobro in vsestransko izobrazbo, ki jim bo omogočila uspešen boj za eksistenco. Razlog, da bi šolstvo v dosedanjem obsegu le množilo brezposelnost učenega prole-tariata, ne more biti merodajen. Veljal bi le, če bi v ostalih panogah narodnega produkcijskega aparata ne vladala nikaka brezposelnost. Če pa se kaže brezposelnost tu in tam, imamo starši sveto dolžnost, preskrbeti svojim otrokom temeljito izobrazbo za uspešnejšo življenjsko borbo.
Uvedba šolnin v srednje in v zadnjem času tudi v meščanske šole je občutno povečala bremena, ki jih imamo starši pri šolanju svojih otrok. To breme pa je tem težje, ker je treba plačati šolnino že pri vpisu, toraj ob začetku šolskega leta, ko so že izdatki za učne knjige, šolske potrebščine, obleko in drugo, posebno za uradniške in manj premožne sloje prav občutni. Naloga društva bo. delati na to, da se šolnina po možnosti zniža ali pa vsaj plačevanje šolnine olajša z odplačevanjem v določenih rokih.
V	mesecu juliju je društvo sklenilo, da poživi svoje društveno delovanje v jeseni z novim šolskim letom. Njegova skrb bo, da se včlanijo v društvu vsi starši in skrbniki šolo obiskujočih otrok, pa tudi učitelji in prijatelji učeče se mladine, da s skupnim in složnim delom dosežemo svoje cilje. Vemo, da leži uspeh le v združenju staršev, vseh kulturnih delavcev in društev Dravske banovine.
Iz potrebe po poglobljeni izobrazbi sedanjega naraščaja si ho prizadevalo društvo »Šola in dom«, da doseže v bližnji bodočnosti posebno sledeče:
Da se čim prej vpeljejo v naše šole enotne učne knjige, ki naj bodo kolikor mogoče stalne, da ne bomo obremenjeni vedno z novimi izdatki celo med šolskim letom.
Pobiranje denarja med dijaki v kakršnekoli svrhe naj se v bodoče opusti, ker slabo vpliva na vzgojo mladine.
Učni načrti naj se ne izpreminjajo, ker to škoduje pouku in napredku učencev. V zakonu določene počitnice in odmori naj se ne
podaljšujejo, da imajo učenci in profesorji dovolj časa za pouk.
Učna snov na srednjih šolah naj se prilagodi praktičnim potrebam, ker čisto teoretične znanosti more in sme dajati le univerza. Gradivo naj bi se omejilo, a koncentriralo. Priporoča se kompleksni pouk.
Novi učni načrti za vse kategorije šol naj se sestavijo s sodelovanjem roditeljskih organizacij.
Poenostavljenje administracije.
Nedavno se je učiteljstvu nudila priložnost, da po svojih izkušnjah izreče sodbo o gorenji zadevi ter da predlaga, kako se naj poenostavi prosvetna administracija na način, ki ne bi škodoval rednemu poslovanju.
V uradih se vedno poudarja potrebo poenostavljenja administracije; bila so celo naročila višjih oblastev, da se mora vsako delo čimbolj poenostiviti, toda doslej je ostalo samo pri dobri volji. Mogoče se v tej zadevi javi še kdo s kakim dobrim nasvetom. V tem članku se omejim le na prosvetno administracijo, v kolikor pride ž njo v dotik uči-teljstvo.
Vprašanje se lahko tretira iz dveh vidikov: 1. Poenostavljenje administracije v okvirju zakonov, brez spremembe istih in 2. poenostavljenje administracije na podlagi sprememb zakonitih določb. Ker je predmetno vprašanje poteklo od IV. oddelka kralj, banske uprave, ki po svojem delokrogu ne more poenostavljati administracije v smislu toč. 2., je tretirati vprašanje le iz ožjega vidika — pod toč. 1.
Naša administracija boluje glede komplikacije že od samega začetka. Vzrokov bolezni je več; dva glavna pa sta: neznanje in nezaupanje. Ljudje, ki poznajo administracijo, trdijo, da se po uradih ustvarja veliko dela, ki je nepotrebno. (N. pr. pretiravanje v stat. poročilih, razna periodična poročila itd.)
Vsa administracija temelji na zakonih, ki se izpopolnjujejo s pravilniki, uredbami itd. Za izvršitev zakonov pa se postavljajo eksekutivni organi— uradništvo, od katerega je zelo odvisen način izvršitve. Za posamezne referate se postavljajo strokovni referenti. Ako strokovni referent ni »strokovnjak«, nastanejo pri referatu komplikacije, ki se čutijo navzgor in navzdol.
Prispodobimo z našim upravnim aparatom človeško telo, ki ima za izvrševanje funkcij: možgane, srce in ude. Pamet, ki je najvišje postavljena, ne sme slediti težnjam srca ali udov. Ker izvršna navodila vedno prihajajo od višjega oblastva, je potrebno, da se pri njem v naprej presoja izvedljivost in končni rezultat naročila. Če temu ni tako, se večkrat popravljajo, izpopolnjujejo in celo preklicujejo izdani razpisi in odločbe.
Šolska upraviteljstva in sreska načelstva so menda že izjavila svoje mnenje o poeno-
stavljenju administracije, ki pa kljub vsem prizadevanjem ne bo poenostavljena, ako ne bomo poskrbeli, da bo vse učiteljstvo dodobra poučeno o svojih dolžnostih in pravicah, šolski upravitelji pa povrh še o administraciji svojega delokroga. Upravni organi, ¡ki niso proučili zakona o narodnih šolah, zakona o drž. uradnikih, zakona o občem upravnem postopku, zakona o taksah in zakona o drž. računovodstvu v zvezi z nekaterimi uredbami in pravilniki, ki tvorijo podlago administrativni službi, ne morejo vršiti službe v smislu določb § 69. U. Z., ker si niso na jasnem, ali je njihov postopek pravilen. Ako nekateri šol. upravitelji prijavljajo n. pr. periodične poviške svojega učiteljstva 2 do 3 leta prezgodaj, ali pa nekaj let prepozno, tedaj ni mogoče misliti na poenostavljenje administracije. Sicer se ne more zahtevati od učiteljstva, da bo popoln vzgojitelj in administrativni uradnik, toda neobhodno potrebno je in v njegovem lastnem interesu, da zna vsaki svoji zadevi (vlogi) dati pravilno obliko in ji najti predpisano zakonito podlago. Zadostuje, da učitelj ali upravitelj ve, da so za postopek v neki zadevi izdana navodila in da jih po potrebi poišče. To pa ne bo težko, ako bo imela vsaka šola lepo urejeno zbirko normalij, ali pa vsaj indeks. To so normativni razpisi in važnejše odredbe, izdane od prosvetnih oblasti, posamezno ali. v »Prosvetnem glasniku«, ki predpisujejo postopek v posameznih zadevah.
Izobrazba učiteljstva v tej smeri bo velika pomoč k poenostavljenju administracije.
Brez pretiravanja lahko uvrstimo prosvetno administracijo med najbolj komplicirane. V prosvetnih pisarnah je pogostokrat delovalo začasno zaposleno bolno ali nadšte-vilno učiteljstvo, ki se ni> moglo zadosti poglobiti v delo. Naša administracija potrebuje kader dobro izobraženega, agilnega in iniciativnega uradništva, bodisi iz vrst učiteljstva, ali drugih za to stroko pripravljenih uradnikov.
Prednja izvajanja pojasnjujejo komplikacijo administracije radi neznanja, komplikacije naše administracije radi nezaupanja, ki se je po vojni zavleklo v urade, pa so večinoma utemeljena v zakonih in zakonitih predpisih.
Knjigarna
Učiteljske tiskarne v Ljubljani
POZOR!
Učiteljstvu
mariborskega okrožja!
je otvorila v začetku julija
v Mariboru
v Gornji Gosposki ulici št. 44
svojo podružnico
Pozivamo učiteljstvo, da prečita zadevno okrožnico, ki so jo te dni prejele vse šole mariborskega okrožja
SploSne vesti.
Vse nmzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
ODMEVI Z NAŠE DRŽAVNE SKUPŠČINE.
V nedeljskem »Jutru« se je dotaknil g. dr. J. L. onih točk naše resolucije iz državne skupščine, ki zadevajo predloge splošnega šolskega in prosvetnega značaja. Ponatisku-jemo nekatere njegove misli.
Šolske knjige: Resolucija med drugim upravičeno poudarja, da so zadnja leta postale naše šolske knjige predmet trgovske špekulacije. To se pravi, da so razna založništva bogatela na račun staršev. Zgodilo se je, da je pisatelj šolske knjige prvo izdajo svoje knjige malo popravil, prejel za novo izdajo nov honorar, otroci so morali kupiti »to drugo predelavo in izpopolnjeno izdajo«. Starši so morali s težkim srcem šteti denar, gg. pisatelj in založnik pa sta prišla na svoj račun. Na ta način smo dobili celo vrsto dragih in slabih šolskih knjig. Na žalost so se taki primeri dogajali tudi v naši ožji domovini in ravno slovenske šolske knjige so često med najdražjimi. Pri nas in drugod so pisatelji in založniki mnogokrat kar tekmovali med seboj, kdo bo napisal in izdal čim bolj obsežno in drago šolsko knjigo. Ubogi starši! Zgodilo se je večkrat, da se je morala celo boljša in cenejša učna knjiga umakniti slabši in dražji.
Na ta način je zavladala po šolah glede učnih knjig prava anarhija. Za vsak predmet je bila cela vrsta knjig, večinoma zelo dragih. Nikogar ni bilo, ki bi bil v tem pogledu napravil red. Naravno je, da bi bile skupne šolske knjige mnogo cenejše. Šolska oblast bi bila morala že davno napraviti konec temu nezdravemu pojavu in obvarovati starše pred nepotrebnimi stroški. Tudi gg. profesorji bi bili morali že davno protestirati, namesto tega pa je pri nas tako, da bi vsak profesor imel najrajši zase posebno in seveda zopet novo knjigo. Nihče se ni oziral na uboge starše, ki so morali ob začetku
šolskega leta šteti cele stotake za šolske knjige, katere drugo leto niso bile več v rabi.
Ne le s socialnega, tudi z državnega stališča je treba, da se tu uveljavi štednja. Zato bo gotovo vsa javnost odobravala zahtevo jugoslovenskega učiteljstva, naj se napravi konec trgovski špekulaciji s šolskimi knjigami in naj se uvedejo kolikor mogoče enotne, skupne, stalne in cenene šolske knjige.
Šolski zvezki: Tudi glede t. zv. državnih zvezkov je učiteljstvo povedalo svoje mnenje. O tej zadevi so se čule gorostasne stva ri. Res je, da so bili ti zvezki iz početka pod vsako kritiko, dočim smo imeli doma boljše blago domačih tvrdk. S stališča javnosti jc upravičena zahteva: zvezki naj bodo dobri in ceneni in seveda domač izdelek. Ker učitelji in profesorji niso trgovski uslužbenci, naj se zvezki prodajajo po trgovinah, da ne bo z njimi toliko sitnosti.
Internati za učiteljišča. Zanimiv je sklep učiteljskega kongresa glede internatov pri učiteljiščih. Pri nas internatov pri srednjih šolah nismo poznali, zato bi bila za naše kraje ta zahteva težko izvedljiva. Na drugi strani pa se ne da tajiti, da so internati pri učiteljiščih lahko zelo koristni in da v mnogem pogledu celo potrebni. Zato bo v bodočnosti vsekakor treba razmišljati tudi o tej stvari. Podobno je tudi z naslednjo točko učiteljske resolucije, ki zahteva, naj se na učiteljiščih vzgaja mladina tako, da ji bo omogočeno službovanje po vsej državi. Letos se je n. Dr. pri nas zgodilo, da za absolvente učiteljišč v Dravski banovini ni bilo služb, pač pa j'ih je bilo na razpolago v Dunavski banovini. Tudi to vprašanje bo treba temeljito in vsestransko pretehtati.
O resoluciji proti sprejemnemu izpitu za srednje šole. Učiteljska skupščina je sprejela tudi resolucijo proti sprejemnemu izpitu za srednje šole. Resolucija zahteva, naj se ta izpit odpravi, odnosno naj bodo vsaj učenci z odličnim in prav dobrim uspehom sprejefi




LISTEK
Počitniški telovadni tečaj za učitelje v Crikvenici.
V nedeljo 28. avgusta t. 1. se je zaključil I. ferijalni tečaj za telesno vzgojo po sokol-skem sistemu za jugoslovensko učiteljstvo, ki se je vršil od 1. avgusta t. 1. na meščanski šoli v Crikvenici po odobrenju odloka ministrstva prosvete v Beogradu O. n. br. 40.237 od 2. VI. 1932. Tečaj je priredilo Jugoslov. učiteljsko udruženje, sekcija Savske banovine, izključno za učitelje in učiteljice narodnih šol iz vseh krajev naše kraljevine.
> Tečaj je vodil znani pedagoški pisatelj šolski nadzornik g. Dušan M. Bogunovič, učitelj telovadbe na učiteljišču v Zagrebu, ki je predaval zgodovino telesne vzgoje od najstarejših časov do današnjih dni, praktično metodiko za poučevanje dece po sokolskem sistemu od 6. do 10. leta ter mladinske igre. G. abs. med. Branko Mudrinič, profesor telovadbe v Zagrebu, je predaval sledeče predmete: sokolski sistem, anatomijo, higieno, fiziologijo, prvo pomoč in masažo. G. Joso Skavič, prof. v Zagrebu, je obravnaval pedagogiko, g. Borivoj Vuksan, učitelj telovadbe v Zagrebu, je vodil praktični del (redovne in proste vaje, vaje na orodju, odbojko i. dr.). G. Jazbec Janko, načelnik sokolskega društva Crikvenica. je predaval o zgodovini So-kolstva, g. dr. Ante Kuntarič, narodni poslanec v Crikvenici, pa o sokolski ideologiji. Iz tega je razvidno, da so se obravnavale vse stroke telesne vzgoje, ki jih mora poznati vsak modem učitelj mladinske gimnastike, če hoče pravilno poučevati ta velevažni predmet.
Dnevni red na tem tečaju je bil sledeč: ob 6. uri zjutraj vstajanje, od 6Vt do lYi jutranja gimnastika (redovne, proste vaje, tek), od 7 H do 8 K zajtrk, odmor, od 8 H lo 12 % predavanja, teorija in praktična metodika. ob 13. kosilo v »Hrvaškem učiteljskem domu«. Popoldne kopanje in solnčenje v občinskem kopališču.
Tečajniki in tečajnice so priredili pod vodstvom g. Bogunoviča več lepo uspelih izletov in sicer: z ladjo v Kraljevico ob priliki
sokolskega okrožnega izleta; v Pag, Karlobag in Sen j; na Vrbnik, kjer so si tečajniki in tečajnice ogledali znamenito knjižnico ter poslušali narodno glasbo na »sopilah«. Z avtobusom so si ogledali naravne krasote Plitvič-kih jezer in raznih jam (n. pr. Golobnjača), končno Opatijo ter krajše izlete v bližnjo okolico (n. pr. Selce, kjer se je vršil tečaj za deška ročna dela). Obiskali so tudi vzorno češko kolonijo za deco v Crikvenici pod vodstvom agilne češke predsednice ge. Marije Steyskalove. Nadalje so se udeležili sestanka s sokolskim društvom Crikvenica ter akademije in banketa, ki ga je priredilo sokolsko društvo Crikvenica v čast tečajnikov in tečajnic.
Tečaj je posetilo mnogo odličnih osebnosti. Na prvem mestu naj omenimo g. dr. Mu-rata Kozma, šefa odseka ministrstva za fizično vzgojo v Beogradu, ki je izposloval vsem udeležnikom 75% popusta na železnicah ter dopust. O uspehu na tečaju se je izrazil zelo pohvalno. Po naročilu g. ministra za fizično vzgojo je obljubil, da bodo najboljiš tečajniki nagrajeni.
Tečaja so se udeležili sledeči tovariši in tovarišice: Bosanac Matija, učitelj v Deka-novcu, Car Danica, učiteljiščnica v Zagrebu, Chrobath Maksa, učiteljica v Mozelju, Civi-dini Gjurgjica, učiteljica v Križevcih. Dolinar Zdenko, učitelj v Veliki Dolini, Gjorgjevič Košara, roj. Gavrilovič. učiteljica v Lozovi-ku, Eržen Marica, učiteljica v Begunjah, Eržen France, šol. upravitelj v Banjaloki, Esa-povič P. Jelena, učiteljica v Stari Pazovi, Fun-duk Dj. Djuro, učitelj v Srpskem Selištu, Fundus Dj. Stana, učiteljica istotam, Glišovič Veselinka, učiteljica v Sjenici, Grošinič M. Marija, učiteljica v Hodošanu, Hinger A. Jelena, učiteljica v Veprovcu, Holterer F. Zora, učiteljica v Nikincih, IvanoVič V. Katarina, učiteljica v Marincih, Krejči A. Frančiška, učiteljica v Kopačem. Lisek Marija, učiteljica v Ilovi, Orač Olga, učiteljica v Fari-Vasi, Pi-zek J. Katarina učiteljica v Štrigovi, Plemič J. Anka. učiteljica v Goričanah, Ribič A. Marija, učiteljica v Štrigovi. Sahnenko J. Trofin, učitelj v Bački Topoli, Stankovič P. Radmila, učiteljica v Vratnici. Stavrič Nikola, učitelj v Ohridu, Utvič V. Ljubica, učiteljica v Klas-niču. Vcncl Napoleon Viktor, učitelj v Golu-bincih, Vernik Franjo, šol. upravitelj v Vr-bovcu, in Vicanovič D. Djordje, učitelj v Svilajncu.
Učiteljev je bilo torej 9, učiteljic pa 20 in sicer iz Dravske banovine 6, iz Savske 11, iz Dunavske 8, iz Zetske 1, iz Vardarske 2, iz Moravske 1.
Ob zaključku tečaja so dobili vsi tečajniki in tečajnice posebna spričevala, ki jim bodo mogla služiti za napredovanja v službi.
Na tečaju se je obravnavalo celotno gradivo telesne vzgoje za poučevanje šolske dece od 6. do 10. leta. Drugo leto (1. 1933.) se bo vršil istotam nadaljevalni tečaj z gradivom za višjo narodno, meščansko in nižjo srednjo šolo, t. j. za mladino od 10. do 14. leta; 1. 1934. pa bo zaključni tečaj za poučevanje na višjih srednjih in strokovnih šolah mladine od 14. do 18. leta. Želeti bi bilo, da se vrše drugo leto še specialni tečaji za: lahko atletiko, vodne športe, mladinske igre i. d. Na ta način bodo ti tečaji postali nekaka učiteljska visoka šola za telesno vzgojo, ki bo izobrazila naše jugosl. učiteljstvo in dala prave smernice v poučevanju moderne telesne vzgoje po sokolskem sistemu.
La fete de la Republique Française.
Kar je pri nas Vidov dan, to je pri Francozih 14. julij. Velike slovesnosti v vseh krajih nam pričajo, kako znajo Francozi ljubiti svojo domovino. Nič čudnega ni, da so premagali pri Verdunu dvakrat močnejšega sovražnika. »On ne passe pas« (Preko mene ne prideš). — Tega načela se je držal slednji vojak. Pa vrnimo se k 14. juliju.
Na predvečer so sprevodi (baklade). — Godbe na pihala, ki so skoro v vsaki občimi, igrajo razne domorodne pesmi. Najbolj priljubljen je Fochev marš. Naslednji dan, t. j. 14. julij — Praznik francoske republike — je resnično pravi dan prostosti. Orožnikov, strogih paznikov ta dan ne vidiš. Domačini tega ne izrabljajo, pač pa tujci. Ti nemoteno prirejajo svojevrstne »baklade« in njih hu-ronsko vpitje se razlega pozno v noč. Najbolj pa so zanimive zabavne prireditve otrok.
Vsaka občina žrtvuje nekaj stotakov za svojo mladino. To je mogoče seveda le v ta-
kih državah, kot je Francija. Oglejmo si te prireditve! Medtem, ko je šola storila svojo dolžnost, se zbere šolska mladina pred občinsko hišo. Tu slišiš vrišč in ploskanje deklic. Župan ali kak občinski odbornik jim zavezuje oči. Med drevesi je napeta vrv, na kateri vise na tanjši vrvici mali zavitki. Deklica z zavezanimi očmi dobi škarje in tava v smer proti zavitkom. Že dva metra pred zavitki prične striči v zrak. Končno pride do zavitkov. Dolgo revica lovi, slednjič se ji le posreči, da odreže vrvico, na kateri je bil obešen zavitek, v katerem najde žepno ruto, peresa, žogo, nogavice ali kaj podobnega. — Sto rok se dvigne: »Moi, moi, s' il vous plait« (jaz, jaz prosim). Ko se naveličaš čednih deklic, greš k umazanim dečkom. Zakaj pa umazanim? Ali so dečki v Franciji vedno umazani? O ne, ampak danes pa so. V treh skupinah jih najdeš. Prva skupina trga franke, ki so nalepljeni na sajastih piskrih. Ne bo vam težko si jih predstavljati. Še »lepši« so oni, ki jih namažejo po obrazu s klejem. Taki iščejo potem denar v kurjem perju. Seveda morajo prvi kakor drugi pobirati denar z usti. Kaj pa tretji? O ti so šele pravi pujski. Čez pol metra globoko in šest do sedem metrov široko vodo je postavljen lesen drog. Kdor pride po njem prvi čez vodo, dobi 30 frankov, vsak naslednji pa 10 frankov. Prva nagrada je že lep denar, zato se za njo trudijo tudi večji dečki, katerim v današnji dobi pravimo že »fantje«. Drog ni debel in namažejo ga še z milom, da je pot do nagrade težja. Menda mi ni treba opisovati nebroj nesrečnežev, iki štrbunknejo v blatno vodo. — Marsikdo, ki je vse leto treniral, je trdno uverjen, da bo srečno prišel na drugo stran. Ne da bi se preoblekel, jo junaško ureže po drogu čez vodo. Na svetu je pa že tako, da človeku najraje spodrsne takrat, ko se hoče postaviti. Kasneje moreš opazovati tekme v teku. katerih se udeležujejo dečki in deklice. Tam zopet vidiš skupine fantov, ki vlečejo debelo vrv vsak na enem koncu in poskušajo na njej svojo moč. Seveda so zmagovalci povsod dobro nagrajeni.
Kako bi bilo pri vsem tem mogoče, da si ne bi prav vsak otrok zapomnil 14. julija. Bo pač res, da kdor daje, tudi prejme.
Jankovič.
Fri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne I
Katere zvezke
bomo uvedli
v Šolskem letu 1932/33
v naše šole?
Za Šolske naloge
zvezke Državne tiskarne po predpisu ministrstva prosvete, ki jih lahko vsakdo naroči v Učiteljski knjigarni v Ljubljani in podružnici Učiteljske knjigarne v Mariboru.
•
Za domače naloge In vale
zvezke Učiteljske tiskarne, ki se prodajajo v korist naših Učiteljskih domov.
UČITELJSKA TISKARNA
reg. zadruga z omej. zavezo
v Ljubljani
na srednje šole brez izpita. Mislim, da šo pri tem sklepu odločali srbski tovariši. O tem se je že mnogo pisalo in debatiralo. Tudi na profesorskih skupščinah. Precej časa je prevladovalo mnenje, da je sprejemni izpit nepotreben; to so trdili posebno srbski profesorji, češ da se s tem onemogoči vstop v gimnazijo onim nadarjenim kmečkim dečkom, ki niso imeli prilike obiskovati štiri razrede osnovne šole. Navajali so dalje, da bi po istem načelu moral biti tudi sprejemni izpit za univerzo itd. Pri tem se je pozabljalo, da je gimnazija z maturo sama priprava za visokošolski študij, dočim ljudska šola ni priprava za gimnazijo. Naval na srednje šole je prisilil šolsko upravo, da je uvedla sprejemni izpit. Tudi če se .postavimo na stališče, da pri nas še n'i preveč inteligence, mislim, da je prav, da vrata srednje šole niso odprta na stežaj vsem, ki se jim zljubi vstopiti.
Z redukcijo srednjih šol je hotela vlada ne le štediti, ampak tudi omejiti število srednješolcev. Sicer se redukcija ni izvršila v vsem nameravanem obsegu, a gotovo je, da ne sme srednja šola pasti na nivo osnovne šole; srednja šola ne sme in ne more biti za vse; zato je potreben sprejemni izpit. Že sprejemni izpit sam, pa naj je še tako lahek, vzbuja respekt do šole. Zakaj ne bi prav dobri in odlični učenci pri izpitu pokazali, kaj znajo? Kako se pozna že sedaj v prvih razredih sprejemni izpit! Ves oni balast, ki je prej oviral posebno v nižjih razredih vsak pravi napredek, je izostal. Nekateri menijo, da sprejemni izpit ne pokaže pravih zmožnosti učenca, češ da je za to premalo časa itd. To ni res. Že priprava na ta izpit prisili učenca, da zbere svoje znanje in zmožnosti. Prav je,-da se učenec zaveda, da nastopa resno pot srednješolskega študija. Čas, ki ie določen za izpit, popolnoma zadostuje, da se presodijo učenčeve zmožnosti.
Če pomislimo na one čase, ko je moral slovenski učenček pisati slovenski in nemški diktat, znati slovensko in nemško analizo itd., če je hotel biti sprejet v gimnazijo, potem pač nihče ne more trditi, da bi bil sedanji sprejemni izpit pretežek. Ako delovna šola nima časa za take formalnosti, si mora učenec to znanje osvajati izven šole. Izkušnja je pokazala, da je vsak učenec, ki je res sposoben za srednjo šolo, opravil ta izpit brez vseh težav; mnogi so ga delali celo z nekakim ponosom: zakaj bi ga torej ne pustili kot slavnosten prehod na novo pot življenja?
—	Važna odredba ministrstva prosvete. Vsled potrebe in pomanjkanja učnih sob je odredilo ministrstvo prosvete, da se izselijo upravitelji meščanskih in narodnh šol iz onih šolskih prostorov, ki so določeni za učilnice. V posebnih zgradbah, določenih za stanovanja, morejo uporabljati upravitelji meščanskih in narodnih šol samo one prostore, ki so zgrajeni v stanovanjske namene.
—	Sklad za uradniška stanovanja. Na
predlog ministra za socialno politiko je ministrski svet odobril, da more navedeno ministrstvo spet svobodno razpolagati s skladom za podpiranje gradnje malih stanovanj državnih uslužbencev. Doslej je bilo dovoljevanje podpor iz tega sklada vezano na pristanek ministrskega predsedništva in finančnega ministrstva. Iz tega sklada se namreč dovoljujejo posojila držav, uslužbencem za gradnjo lastnih stanovanjskih hiš. Za naše kraje doslej ta sklad ni mnogo prišel v poštev.
—	Prepovedi na plače uradniških pripravnikov. Po 1. točki § 264. u. z. se more uradnikom staviti prepoved na tretjino njihovih prejemkov, izvzemši, osebno in rodbinsko draginjsko doklado, to pa po sodni odločbi ali z njihovim pristankom. Ker pa imajo uradniški, pripravniki samo mesečno plačo se jim more prepovedati tretjina skupnih njihovih prejemkov, vendar pa je treba po pojasnilu fin. ministrstva številka 72076/1. od 10. oktobra 1931. od te tretjine odbiti davek in vlogo za uradniški pokojninski sklad.
Zelo nerodno je, ako niste vedno lepo počesani, posebno pa, ako ni v bližini dam-skega frizerja! Da se rešite teh skrbi, posetite še pred odhodom na Vaše službeno mesto renomirani d a m s k i česalni salon G J UD ALEKSANDER, Ljubljana, Kongresni trg 6 (poleg kino Matice, kjer Vam narede za ceno Din 160 res trpežne trajne kodre, in imeli bodete lepo frizuro do Velike noči!
—	Na državnem učiteljišču v Ljubljani
so napravile pred izpraševalno komisijo, kateri je predsedoval direktor g. Nande Marolt, diplomski izpit nastopne kandidatinje: Marija Cedilnik, Stana Funtek, Ivana Gabrovšek, Ana Gregorač, Josipina Mohorič, Marija Pire, Bogdana Stritar, Bernardina Tomšič, Ana Verhnjak in Ljudmila Zaplatil. Dopolnilni diplomski izpit je napravil z dobrim uspehom kandidat Josip Babič, kontraktualni učitelj.
—	Poročila sta se tovariš Zorko Kotnik, , šolski upravitelj na Rečici ob Savinji, in to-
varišica Danica Pulkova, učiteljica na Gorici. Za priči sta bila ženinov brat g. dr. Franc Kotnik, prosvetni inšpektor v Ljubljani, in nevestin oče g. Valentin Pulko, šolski nadzornik v p. in posestnik na Kalobju. Poročil ju je pa ženinov brat g. Simon Kotnik, župnik v Podgorju pri Slovenjgradcu. Bilo srečno!
—	Tovariši - člani Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev, poslužite se načina odplačevanja v obrokih za knjige in šol. potrebščine! — Opozarjamo na oglas v današnji številki »Učiteljskega Tovariša«.
Na velesejem se vsak potrudi, da kupi tamkaj kako reč, poseta v »Daj-Dam« ne zamudi, i tukaj bo mu vrlo všeč!
—	Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« se vrši v Slovenski Bistrici dne 11. septembra (v nedeljo). Ob 10. uri bo zaupen shod, na katerega imajo dostop delegati, zaupniki, pokrovitelji in obr. kamnarji; ob
11. se pa vrši slavnostno zborovanje, na katerega imajo dostop vsi Cirilmetodarji. — Skupščinarjem je dovoljena polovična vožnja od 9. do 13. septembra. Vsak naj si oskrbi celo vozovnico na odhodni postaji, kjer naj zahteva mokri žig. Ta vozovnica velja za po-vratek, zato naj se v Slovenski Bistrici ne odda. Legitimacijo za polovično vožnjo dob; vsak udeleženec na veliki skupščini. Prvovrstno skupno kosilo bo stalo 15 Din, za katerega se pa mora vsak zglasiti pri C. M. podružnici v Slovenski Bistrici vsaj par dni preje. — Vodstvo vabi vse rodoljube na veliko skupščino, da se prepričajo o delu in nalogah Družbe sv. Cirila in-Metoda.
—	Esperanto je mednarodni jezik, ki je že splošno priznan. Je to jezik, ki je sestavljen iz besednega zaklada germanskih in romanskih jezikov. Ker je njegova slovnica izredno enostavna in lahka, je našel privržence v vseh delih sveta. Že nad sto časopisov izhaja danes v esperantskem jeziku, nešteto pa je časopisov, ki prinašajo članke o njem. Pri nas v Sloveniji so mu naklonjeni vsi dnevniki in revije. Danes se poslužujejo esperanta že vsi sloji, posebo pa delavci, filatelisti, profesorji, učitelji in drugi. Učitelji esperantisti imajo celo svoje pedagoško glasilo »Internada Pedagogía Revuo«, ki prinaša izvrstne članke o sodobni pedagogiki. Koliko let bi se mogel človek truditi, da bi razumel vsaj dé-loma časopise, revije, znanstvene knjige, pisane v nemščini, francoščini ali angleščini? Ako pa študirate samo pol leta pridno esperanto, boste znali več, kakor če bi se učiTi tri leta kak živ jezik, in odprta vam bo bogata esperantska literatura, bodisi v prevodih, bodisi v originalu. Naučite se esperanto na sledeči način: Prijavite se v tečaj, ki ga bodo imeli esperantski klubi jeseni. Ako pa nimate prilike obiskovati kak tečaj, tedaj se
prijavite k pismenemu tečaju, ki ga otv©rim s 1. oktobrom t. 1. Tečaj bo zanimiv in zabaven, igraje se boste navadili esperanto. — Prijave sprejemam vsak čas. Učnina za ves čas znaša 90 Din, plačljivo tudi v mesečnih obrokih. Tečaj bo trajal 6 mesecev. Redno vsakega 1. in 15. v mesecu bom pošiljal naloge. Ker bo vsaka naslednja naloga že vsebovala vzorno prestavo prejšnje, jih ne bo treba pošiljati v popravo. Pojasnila bom pa vsakemu rade volje dajal. Kdor plača ves znesek do 1. oktobr t. 1. dobi brezplačno 3 številke esperantskega glasila »La suda štelo« v vrednosti 12 Din. Povrhu pa dobi vsak tečajnik na koncu tečaja še esperantsko knjižico v vrednosti 5 Din. Za vsakega tečajnika, ki mi ga pridobite, Vam pošljem esperantsko knjigo v vrednosti 15 Din, na zahtevo plačam tudi v gotovini. Učne knjige dobite pri meni. Stanejo s poštnino vred 19 Din. Denar se pošlje naprej. — Golobic Peter, šolski upravitelj, Jesenice - Fužine, Gorenjsko. — Priložite znamko za odgovor!
Ufltellskl pravnik.
—§ Vprašanje: E. Š. v J. S 1. septejnbrom
1931	mi je bil priznan prvi periodični povi-šek VI. položajne skupine mesečnih 1250 Din. Zakaj se mi je letos za 1. september odtegnila od čistih prejemkov razen poviška 100 dinarjev tudi še diferenca 90 Din in sem tako prejel za ta mesec manjšo plačo kakor za avgust? Zakaj bodo moji dohodki zanaprej samo za 10 Din večji? — Odgovor: S 1. IX.
1932	so Vaši prejemki večji od prejšnjih samo za 10 Din zato, ker ste prejemali doslej razliko 90 Din (§ 259.). Odtegljaj 100 Din se je izvršil na osnovi določil § 134/2 urad. zakona za pokojninski sklad.
Slibar Olga, Ljubljana, Stari trg 21
■ Manufaktura vseh vrst po znižani ceni.
Izrabite priliko!
Naš« gnspndars-*
—g Učiteljski dom v Ljubljani je prejel od sreskega društva v Ljubljani znesek 1750 dinarjev kot mesečni dinarski prispevek svojega članstva za 1. 1931./32. Do sedaj so poslala ta prispevek poleg imenovanega društva le še sreska društva Kamnik, Laško, Litija in Logatec. — Ostala društva, kje ste? — Naš dom bi kaj kmalu stal, če bi prav vsa društva izvršila svojo dolžnost napram našemu domu.
—g Troje novih domačih stenskih učnih slik. V založbi Učitelj, doma v Mariboru sta ravnokar izšli dve novi stenski učni sliki in sicer »Svetovna žetev pšenice« in »Čas«. —
Tretja in sicer »Jesen« za nazorni in jezikovni pouk pa je v tisku ter izide še tekom tega meseca. Prvi dve sta izdelani v merilu 98 X66, druga pa 120X80. — »Svetovna žetev pšenice« nudi zelo mnogo gradiva za pouk. Iz nje so razvidne vse tri vrste pšenice, meseci, v katerih pšenica v posameznih svetovnih državah dozori, količina pridelka in potrošnja v posameznih državah, razvoj pluga od najprimi-tivnejšega do motornega, način sušenja snop-ja in mlačve. — Slika »Čas« ponazoruje, kakšen letni in dnevni čas je v drugih zemljinah, ko je pri nas poldne 21. decembra. To pojmovanje še za odraslega ni lahko, kaj šele za otroka. S pomočjo te slike pa bo tudi učencem povsem jasno in umljivo, ker pona-zorujejo letno 'in dnevno dobo v drugih zemljinah lične sličice. — Zlasti pa opozarjamo na sliko »Jesen«, ki jo je izdelal naš mojster M. Gaspari. Že njegovo ime jamči, da prikazuje slika našo jesen, življenje in delo našega domačega človeka v tem letnem času. Lahko in prijetno bo delo v šoli za učence in učitelja ob tej sliki, za katero so dali snov mojstru slikarju ugledni praktični šolniki. O tej sliki je nepotrebno govoriti. Govorila bo dovolj glasno in jasno sama. — Vse slike bodo primerno lično 'in trpežno opremljene, t. j. obrobljene s trakovi in pritrjene na palicah'. Po izdelavi ne bodo prav nič zaostajale za tujimi slikami, ampak jih še v marsikaterem oziru prekašale. Pač pa bodo zaostajale v ceni, ker bo dokaj nižja nego slikam tujega izvora.
—g Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru in Ljubljani, Frančiškanska ulica
št. 6/1 poziva vse krajevne šolske odbore, šolska upraviteljstva, tovariše in tovarišice, da naročajo vse šolske potrebščine potom U. G. P. in tako pomagajo graditi naš dom. Zrno do zrna... Prosimo pa nujno vse naročnike, da nam pošiljajo vsa naročila v dvojniku — saj je v vsakem naročilnem zvezku indigo papir — in nam tako prihranijo večkrat zelo zamudno prepisovanje. Kdor nima naročilnega zvezka, naj piše dopisnico, da mu ga pošljemo.
—g Za opremo Učitelj, doma v Mariboru so darovale ob slovesu udeleženke gospodinjskega tečaja v Mariboru znesek 200 Din mesto šopka svoji voditeljici tovarišici Anki Mešičkovi. Vrlim tovarišicam prav iskrena hvala!
is Mm' -
—mm Z druge seje dne 1. avgusta t. I.
1.	Ker ni bilo soglasnega predloga literarnega odseka za knjigo, ki naj se izda v izredni publikaciji za Miklavža, je sklenil odbor M. L., da prečitajo obe deli, ki bi prišli v poštev, še odborniki, ki niso v literarnem odseku. Odločitev pade še v tem tednu.
2.	Naj se izda okrožnica na sreska društva, kjer naj se javi sklep skupščine, da se posvetovalni odsek M. M. ukine. Namesto
Izšli so
v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani
PRAVILNIKI
o zdravstvenem pregledu dece za vpis v osnovno šolo
ter
o postopanju z defektno deco v osnovnih in specialnih šolah
Zbirka je nujno potrebna
vsem šolskim upraviteljstvom, šolskim in njih nado-mestujočim zdravnikom, krajevnim šolsk. odborom ter učiteljstvu osnovnih šol in šol za defektno deco CENA ZBIRKI: broširani 34 Din, v platno vezani 42 Din
Upraviteljstva prejmejo zbirko na ogled Naročila sprejema
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani
Frančiškanska ulica it. 6
tega izibere vsako sresko društvo, kjer je potreba po dva, drugače pa po enega agilnega tovariša (ico), ki naj bo propagator za list in publikacije M. M. Imena teh propagatorjev za publikacije M. M. naj bi sreska učiteljska društva čimprej javila odboru M. M.
3.	Izda naj se okrožnica na šolska upra-viteljstva s prošnjo, naj bi prišlo vprašanje agitacije za Mladinsko Matico na dnevni red že pri prvi šolski konferenci. V okrožnici naj se poudarja, kako bo treba v teh težkih časih s podvojeno silo na delo, če hočemo, da se Mladinska Matica vzdrži in napreduje.
4.	V »Učiteljskem Tovarišu« se bo objavljala v drobnem tisku tudi statistika na-oc.likov »Našega rodu« na posameznih šolah
5.	Natisniti se dajo posebna pisma, namenjena šolam, ki bodo brez naročnikov.
6.	Da bomo laže ••zmagovali stroške -bomo priobčevali na platnicah »Našega rodu« n knjig M. M. čim več reklam. Te previarr. upravnik tov. Hreščak.
7.	Seje bodo odslej redno vsako sred i rb 17. uri.
—mm Ribičičeva knjiga »Mihec 'n Ja-kec«, ki so jo sprejeli naši malčki s takim navdušenjem. je z odlokom št. 33.256 z dne 11. avgusta 1932. priporočena od ministrstva pri-svete. Tako bo lahko služila odslej doma in v šoli našim najmlajšim v pomoč pri čitanju.
prV>M !	Jlili
—pev. Pevski tečaj, ki se bo vršil 10. in
11. septembra, je posebno važen zaradi ok-toberskega koncerta v Mariboru in drugih
raznih nastopov. Pri tem tečaju se bodo sprejemale tudi nove pevke in novi pevci. Pri-četek v soboto 10. septembra ob 9. uri v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani.
—pev. 18 Adamičevih zborov. Kakor je bilo -že javljeno, je izšlo v založbi Učiteljske tiskarne 6 moških, 6 ženskih in 6 mešanih zborov, komponiranih na osnovi Kokošarje-vc zbirke po E. Adamiču. Tovariši, podpirajte pev. zbor in založnika ter segajte pridno po teh lepih kompozicijah. — Dobijo se po nizki ceni v knjigarni Učiteljske tiskarne.
m NI VITE SE UČITELJSKIH DOMu* V LJUBLJANI IN MARIBORU!
K <■} v "> ti si a krmžneni trgu.
Miroslav Zor: Week-end. Tehnika življenja v prirodi. Založila Kleinmayr in Bamberg, Ljubljana. — Knjižica je s svojimi 74 stranmi precej drobna, vendar pa neverjetno bogata na vsebini. Pisatelj je z njo izpopolnil vrzel, ki je že dolgo zevala v naši literaturi. »Week-end«, konec tedna pomenja v prene-šcnem smislu prosti čas, ki ga preživimo v naravi na izletih ali taborih.
Pisatelj temeljito obdela razne načine življenja v prirodi, najtemeljiteje pa opisuje taborenje, ki nikakor ni tako enostavno kakor bi človek mislil.
Najprvo primerja v navdušujočih besedah »izlete« v bližnjo gostilno in izlete v naravo, potem s tehnične strani podrobneje razpravlja o izletih, potovanjih in taborih. Temu sledi opis najpotrebnejše opreme, nato raz-
pravlja o šotorih in kolibah in o njihovi notranji opremi. Razume se, da kurjenja in kuhanja ni smel pozabiti, ravnotako ne tople in mrzle hrane.
Zelo zanimivo in posrečeno je poglavje o »pečatih ¡kulture«, ki v jedrnatih besedah žigosa snažnost nekaterih »turistov«.
Slede poglavja o zraku, solncu in vodi, o higieni, prvi pomoči in lekarni. Končno pa je nekaj novega, praktičnega, zelo zanimivega in vendar romantičnega o »gozdni modrosti«.
Vsa knjižica je prežeta z ostrim in zdravim vonjem po naravi, ki nehote vzpodbuja čitatelja, da bi pričel svobodno življenje, med vrsticami pa je vpletene toliko krasne romantike, da ti poleti pogled ven iz mračnih zidov na obrežje reke in morja, na zelene livade in v skrivnostne gozde in da vidiš pred seboj bele šotorske strehe, gola. zdrava, zagorela in krepka telesa in plapolajoč taborni ogenj ob tihih večerih.
Tovarišem, ki žele svoj prosti čas zdravo preživeti v naravi, bodisi sami, s svojimi družinami ali s svojimi učenci, priporočamo knjižico kar najtopleje. Dobi se jo tudi v Knjigarni Učiteljske tiskarne, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
—k Milo Urban: Živi bič. V založbi Jugoslovanske knjigarne je izšel roman slovaškega pisatelja Milo Urbana. — Delo je prevedel France Stelé.
—k Louis Adamič: Kriza v Ameriki, prevedel Anton Debeljak, Slovenske poti IV., Tiskovna zadruga 1932, strani 100, cena za kart. knjigo Din 32"—.
—k Martin Andersen Nexo »Proklet-stvo«, roman, prevedel Mirko Javornik; kot
drugo knjigo »Krekove knjižnice« za 1. 1932. izdala Delavska založba. Cena knjigi Din 40 vezani, oziroma Din 26 broširani, za člane Krekove knjižnice Din 26 oziroma Din 16.
—k Cankarjeva družba v Ljubljani je izdala Iv. Cankar: »Hlapec Jernej in njegova pravica« v Ferdo Delakovi predelavi kot kolektivno dramo. Dobiva se v knjigarnah in pri »Cankarjevi družbi«, Delavska zbornica, I. vhod I. nadstr. Cena knjigi je 12 Din.
Grobnica ljubavi, spisal Milivoj Vide-novič. Sarajevo 1932. Strani 62. Cena 10 Din. Naroča se pri biblioteki »Uzgajatelj«, Sara- 1 jevo, Kralja Aleksandra 53.
HALI OGIASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S' -
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, izpralan optik in urar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno.
Specialna delavnica
za popravila in uglaševanje	B H; J D E J0S8P
Bf IS&tf ifPii&tf	Ljubljana,
a\ ■ O V I V J W	Gosposvetska cesta 12
ELEKTROTVRDKA
A. VERBAJS
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 10
HRANILNICA
DRAVSKE BANOVINE
Ljubljana
Knafljeva ulica št. 9 — Tel. št. 24-83
Celje	Haribor
Telefon št. 93
Telefon št. 22-81
Hranilnice Dravske banovine so pupilarno varni denarni zavodi Dravske banovine, ki jamči za vse obveznosti hranilnice z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo
♦
Sprejemajo vloge na knjižice in na tekoči račun, vrše vse kontokorentno in žirovne posle ter posredujejo vse vrste denarnih transakcij
Najbolj varna in najugodnejša naložba prihrankov!
Producent naravnost konzumentu Industrija volnenih tkanin
Vlada Teokarevič & Komp., Paračin
otvarja svojo prodajalno v Gradišču 4, v Luckmanovi hiši v Ljubljani. Sukno za moške obleke, površnike in suknje, za vse vrste uniform. Volnene odeje, volneno predivo in pletivo v 96 barvah. Tovarniške stalne cene v 20 prodajalnah v državi povsod enake. Vabimo na ogled prodajalne.
Poslovodja: ANTON ŽIGON, krojaški mojster
BLAGO ZA OBLEKE BLAGO ZA PERILO TRENCH-COAT
Gg. učitelji 50/0 popusta Sklicujte se na ta oglas MAN UFAKTURA
RECORD
LJUBLJANA, Aleksandrova 8 MARIBOR, Gregorčičeva ul. 20
Naročajte	vsa tiskarska dela za dom, šolo, urad in društvo
	v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.