Naročnina
Dnevna izdaja
M kraljevino Jugoslavijo mesečno <£5 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemsivo
mesečno 40 Din nedeMskaIzdala ceiole.no v Juge slavili 120 Din, za Inozemsivo 140 D
Cene oglasov
i slolp. pelli-vrsio mali oglasi po 1'3C fn£D,več|l oglasi nad 43 mm vi&ine po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredmSkem delt vršilca po iu Dir g Pr. veciem □ naročnu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeHKa In dneva po prazniku
S tedensko prilogo »Ilustriram! Slovenec«
Ureanl&ivo /e v Kopllarievl ulici &t. Oilll Rokopisi se ne vratalo, neiranltlrana pisma se ne sprejemalo v V rctinïiiia telefon S/. 2050. upravnIStva Ht. 2328
Uprava /c vKopilarievi ui.ii.o * cefeouai ruCun: Clubllana titev. lO.OSO In 10.34P sa Inseiale, Saralevo.il.75ti3, Zagreb «f. 39.011, Vrana In Runn/ 61. 24.797
Iniormaiivetn lisi za slovenski narod
Pottnina piatana v gotovini Leto LYIII. v Ljubljani, v nedeljo. dne 12. januarja 1930	St. 9	2. izdaja st 3 oir
Indsko vprašanje
Britanska državna skupnost (Impérial Com-monwealth) stoji vnovič pred indskim problemom, ki topot zahteva večalimanj definitivne rešitve. Takozvani vseindski kongres namreč, ki ga indski intelektualci že nekaj desetletij sem vsako leto sklicujejo, da usmerjajo narodno gibanje po samoupravi, je letos na precejšnje presenečenje Anglije in ostalega sveta s pretežno večino 2800 navzočih delegatov sklenil kot parolo bodočega dela popolno neodvisnost od Anglije. Gandhi je svaril pred borbo za neodvisnost z orožjem in priporočil odpoved pokorščine in plačevanja davkov kakor tudi bojkot angleškega blaga, ki pa naj sc začne šele ob terminu, katerega bo v to izvoljeni odbor določil. Ta predlog je komaj prodrl, ker so ra-dikalci bili za takojšnjo revolucijo. Čc je Ghandi mislil na ta način obdržati položaj v rokah, da ne bi pokret za neodvisnost prcščl v roke radikalne mladine, ki jo vodi predsednik indskih mladinskih zvez, Iavaral Nehru, potem se utegne zmotiti. Kajti radikalna nacionalistična mladina bo v zvezi s še bolj radikalnim socialistično-republikanskim udruženjem, katerega seveda podpihujejo odzadaj komunisti, čisto naravno izsilila čim prejšnjo izvršitev sklepa o nepokorščini in odpovedi davkov. Ker angleška oblast tega seveda ne bo mirno t; pela, bo do aktivnega upora en sam korak, kar bo izzvalo seveda krvavo borbo z ogromnimi sredstvi imperija. Takrat seveda ne Ghandi ne Motilal Nehru, predsednik vseindskega kongresa in oče mladega Iavarala, ne bosta pomenila ničesar. Tak je položaj.
Kako je do tega položaja prišlo, saj sta Ghandi in Nehru starejši kljub podobnim resolucijam tudi na prejšnjih kongresih vendarle v praksi zasledovala vedno več ali manj zmerno taktiko, da bi dosegla čim večjo avtonomijo Indije v mirnem sporazumu z Anglijo? Krivda za to je očividno na strani konservativnih lordov, ki dosledno preprečujejo udejstvitev resnične samouprave Indije. Če bi lordi imeli količkaj dobre volje, bi bil indski problem lahko danes rešen podobno kakor je kanadski, južnoafriški, avstralski in irski, bodisi v enaki ali pa v podobni obliki. Saj Ghandi, eden najprosvetlenej-ših in najčistejših mož našega stoletja, sam dobro ve, da je indsko vprašanje tako težko in zamotano, da se da pametno rešiti le v dogovoru z mogočnim imperijem. Indija je dežela, po površini pol tako velika ko Evropa, prebivalstva pa ima samo kakih 140 milijonov men j. Med tem prebivalstvom so tako ogromne socialne in kastovske razlike ko v nobeni drugi deželi na svetu; tudi versko nasprotstvo med Indi in Muslimani je še vedno veliko. Ogromna večina prebivalstva živi v najstrašnejši bedi in nevednosti; inteligenčna plast je zelo tenka; v 563 indskih državah vladajo pod angleškim pokroviteljstvom še domači maharadže; ponekod s popolno avtokratično oblastjo. Moralno življenje pod vplivom paganskih šeg jc na strašno nizki stopnji, strankarska nasprotstva so, kakor je pokazal januarski kongres sam, ostra. Imamo liberalno boljše situirano trgovsko meščanstvo, ki je odločno za skupnost v commonvvealthu. Na tem stališču stoje seveda tudi domači knezi. Bolj važno je, da so za ohranitev zveze z imperijem skoro vsi mohamedanci in pa socialno najnižja plast ljudstva, parijo, ki se boje vlade indskih višjih kast. Proti Angliji so pa oni prole-tarci, ki so pod vplivom moskovskega komunizma, obenem pa so tudi proti indski nacionalistični inteligenci, ki jim je reakcionarna. Prehodno vlogo igrajo socialistični republikanci, ki jih komunisti sovražijo, pač pa začasno izrabljajo, cla netijo revolucijsko misel v radikalnih mladinskih nacionalistih. Kar se tiče starih nacionalistov, je Ghandijeva skupina bolj zmerna, dočim takozvano Bosejevo krilo zahteva takojšnje imenovanje indske vlade po irskem vzorcu. Da vse ne utone v kaosu; državljanski vojski in anarhiji kakor na Kitajskem, so bili Ghan-dijevci dozdaj odločno na stališču, da se Indija čim bolj ko mogoče osamosvoji po sodelovanju z angleško oblastjo pa na vsak način po svobodni odločitvi ostane član britanskega com-monwealtha.
Da so se zmerni nacionalisti dali potisniti v radikalne vode, to so povzročili angleški konservativci. Angleška delavska vlada je bila trdno odločena dati Indiji dominijonski položaj — o tem ni prav nobenega dvoma. Sedanji indski podkralj lord Irvvin ga je jeseni 1929 ob svojem nastopu za gotovo obljubil in ga tudi resno misli. Res je le, da tudi MacDonald smatra za potrebno, cla se dominijonski položaj izvede postopoma, s čemer bi pa zmerni indski nacionalisti tudi bili zadovoljni, čeprav bi nazunaj protestirali, ' viti o dobri volji londonske delavske vlade "'i Gandhi niti najmenj ne dvomi.
Belgrad pozdravlja Savske
Belgrad, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Z velikim navdušenjem in sijajem, kakor znajo samo v Bel-gradu, so bili danes sprejeti zastopniki občin iz dravske, drinske in podonavske banovine. Njihov prihod je bil organiziran tako, da so vsi trije posebni brzovlaki prispeli istočasno, popoldne ob 4, na belgrajsko postajo.
Na kolodvoru jih je pričakovala velika množica belgrajskega prebivalstva na čelu z zastopniki belgrajske občine. Ob prihodu vlakov je zbrano občinstvo burno in živahno pozdravljalo delegate, posebno pa Slovence.
Pred postajo je podžupan belgrajski, ing. Začina imel daljši govor, v katerem je v imenu belgrajske občine pozdravil gosle ter .poveličeval zgodovinske dogodke 6. januarja in 3. oktobra 1929, ki so našli tako velik odziv širom vse države, kar najbolj dokazujejo številne de-putacije, ki prihajajo v Belgrad, da se poklonijo svojemu kralju. Z vzklikom na kralja, ki so se mu pridružili vsi navzoči, je belgrajski podžupan končal svoj govor. Na to so odgovorili v imenu Slovencev dr. Puc, v imenu podonavske banovine dr. Ostojič, župan subotiški in v imenu drinske banovine sarajevski župan.
Po teh govorih so se zastopniki občin razvrstili v dolg sprevod in med špalirjem občinstva odšli preko glavnih belgrajskih ulic do gledališča, kjer so se razšli na svoja stanovanja. Delegati so bili povsod živahno pozdravljeni.
Zvečer je bila v čast delegacijam prirejena v gledališču svečana predstava.
V Belgrad je prišlo nad COO delegatov, ki
bodo jutri popoldne ob 5 sprejeti od Njeg. Vel. kralja v avdijenci.
Belgrad, 11. jan .(Tel. Slov.«) Ljubljanski župan dr. Puc je dospel v Belgrad že danes zjutraj s prvim brzovlakom v družbi mestnih županov iz Maribora, Celja, Novega mesta, Kranja in Ptuja. Obiskali so tekom dopoldneva belgrajskega župana Savčiča. Dr. Puc ga je v kratkem nagovoru pozdravil ter mu izročil umetniško sliko Ljubljane v jeseni od Ivana Vavpotiča kot dar slovenskih občin v zahvalo za gostoljubni sprejem belgrajske občine. Poleg tega je dr. Puc izročil županu in podžupanu belgrajske občine album najlepših fotografij iz vseh krajev Slovenije.
S'iOv>ensS?ž župani pri predsedniku vfarile
Belgrad, 11. januarja. A A. Danes ob 11 dopoldne je predsedr.iik ministrskega sveta iu minister notranjih zadev general Peter Wivkovié sprejel predstavnike občin, župana dr. Dinka Ptica iz Ljubljane, dr. Al. Juvana iz Maruibcra. Mihajla Brnečiča iz Ptuja, dr. A. Goričana iz Celja, dr. Josipa Režeka iz Novega mesta, Cirila Pirca iz Kranja, ki so prišli pozdravit predsednika vlade v imenu j>re-bivalstva svojih mest. Dr. Puc je izjavil v imenu vseh, da je sedanje delo vlade našlo popolno razumevanje in odobravanje prebivalstva, 1er prosil g. predsednika vlade, naj v tem praven vztraja. Pri tej priliki je bila predsedniku vlade izrečena spomenica mesta Ljubljane.
Haaška pogajanja
pred ugodnim zaključkom
Nerešeno je oskio se vp?ašan:e moratorij, pmčilnega termina
in mobilizacije
Haag, 11. jan. (Tel. ;Slovx) Nemška delegacija je danes popoldne formulirala svoje točke razpravljanja in jih izročila upniškim državam. Vse še nerešene točke: obroki plača-ja, ureditev memoranda, zastavne pravice likvidacijskih pogodb, prilagoditve nemško-ameriške pogodbe, železiškega zakona in posebne zaloge nemške vlade pri mednarodni banki, se bodo zbrale v enoten kompleks. Nemčija je torej samo pripravljena, popustiti v eni posameznih točk, če se obenem s tem prizna stališče nemške dolegacije v vseh drugih vprašanjih. Mesečne obroke bo Nemčija plačevala deloma zadnii dan v mesecu, deloma pa sredi meseca. Ob 15 popoldne so zbrani zastopniki petih upniških držav, da se posvetujejo o nemški ponudbi. Od 17 popoldne so pri leni prisotni tudi nemški glavni delegati in od izida tega sestanka bo odvisna odločitev konference.
Haag, 11. jan. (Tel. Slov.«) Po nekaterih nekoliko razburljivih dogodkih na dopoldanski seji haaške konference se je že zgodaj popoldne pred začetkom prave seje videlo, da je pooslritev položaja, tako hitro, kakor je nastopila, tudi ponehala. Od osmih kritičnih točk so do popoldneva ugodno rešili pet točk, tako da ostanejo nerešene samo še tri točke. Te pa so seveda najvažnejše, o katerih se bo razprava nadaljevala v ponedeljek popoldne. Gre za moratorij, za plačilni iermin in za mobilizacijo. Vprašanje mobilizacije se je šele danes pojavilo kot razpravna točka, ko je francoska delegacija o tem izročila nemški delegaciji svoj pismeni načrt. Dasi o teh treh vprašanjih po-
Pač pa so MacDonaldov načrt zmotili konservativci, ki so ob koncu lanskega leta vlado zaradi lord Invinove obljube ostro interpelirali in našli žalibog podporo liberalcev, ki predstavljajo angleško veleindustrijo. Radi tega je morala delavska vlada retirirati v toliko, da je sklenila sklicati v Londonu konferenco (dali so ji ime Round-Table konference), na kateri naj bi zastopniki Anglije in Indccv na podlagi poročila takozvanc Simonove komisije razpravljali o indski ustavi in jo, če mogoče, tudi in con-creto sporazumno izdelali. V to jc bil MacDonald prisiljen zato, ker je bila Simonova komisija že 1. 1927. po parlamentu izvoljena v svrlio, da indsko vprašanje prouči in stavi tozadevne predloge. Prisiljen po konservativcih in liberalcih, je Mac Donald sedaj ne moro obiti. In ker se Indci boje, da bi radi elaborata Simonove komisije, ki, kakor sc izve, predlaga le avtono-
poldne ni moglo priti do sporazuma, je vendsr dana verjetnost, cla bo tudi glede teh vprašanj prišlo do zbližanja. V vprašanju moratorija se je izjavljalo z obeh strani, da danes za tak nepričakovani primer ni mogoče najti praktič-ne rešitve in cla ga je torej treba prepustiti bodočim mednarodnim razgovorom glede mednarodne banke. Kakor doznava Vaš dopisnik, ni naperjen predlog za olajšavo glede prve tranše nemškega reparaacijskega dolga proti temu, cla bi se aktivno pomagalo Nemčiji do tega, da zbere denar, temveč zahteva samo pasivno sodelovanje v tem oziru, da se Nemčija obveže v času, ko se l>o razpisalo tozadevno posojilo, svojega mednarodnega denarnega trga ne bo preobremenila z drugimi denarnimi zahtevami.
58c zasedam'e
Sveta Drtsštva narodov
Ženeva, 11. jan. (Tel. Slov.«) V ponedeljek se otvori 58. zasedanje Sveta Društva narodov pod predsedstvom poljskega zunanjega ministra Zaleskega. To zasedanje ne bo posebno važno, že zato ne, ker se vrši ravno v času med londonsko in haaško konferenco in na dnevnem redu niso posebno važni problemi.
Afîgîijîa proti pasivnemu odporu Indi (ce v
London, II. jan. (Tel. »Slov.«) Iz Indije se poroča, da so oblasti izvršile prve aretacije radi pasivnega odpora Indijcev. Kdor se brani plačati davke, mu zaplenijo vse imetje.
i mijo, parlamentarno vlado in Indca kot držav-j nega podtajnika za Indijo (od katerega je pod-; kralj odvisen), ne padel v vodo dominijon — i zato razburjenje in skrajno izradikaliziranje ! položaja v Indiji. Stvar je tedaj popolno-
I ma razumliva. Od Simonove komisije jc zdaj odvisno, ali je razumela položaj, cla bo podala poročilo, ki bo omogočilo čim prejšnjo ustvaritev indskega dominijona — kajli z inenj se Indci danes ne morejo več zadovoljiti.
Državniški modrosti Anglije, ki jc znala končno vedno zadeti pravo, kakor tudi treznosti pravih indskih rodoljubov, ki gotovo ne želijo svoje domovine pognati v kaos strašne borbe z nedoglednimi posledicami, jc zaupati, da se stvar izteče mirno v korist commonwealtha, Indije in pa —- svetovnega miru. Kajti tudi ta bi bil ogrožen, čc bi se ne našla mirna rešitev indskega problema
Zahvala kraljice
Belgrad, 11. januarja. AA. Nj. Veličanstvo kraljica je prejela o priliki svojega rojstnega dne !). t. m. številne čestitke iz notranjosti države in iz inozemstva s toplimi željami za srečo in dolgo življenje Nj. Veličanstva kraljice. Nj. Veličanstva kralja in vsega kraljevega dema. Po najvišjem nalogu se pisarna Nj. Vel. kralja zahvaluje vsem onim, ki s h pri tej priliki predložili svoje čestitke. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja.)
Se'a vltsde
Bclgrcd, 11. jan. AA. Danes od 11.30 dc 13.30 pa od 17 do 20 jc trajala seja ministrskega sveta pod predsedstvom generala Petra Živkovića, predsednika ministr. sveta ir ministra notranjih zadev Minister prosvete Boža Maksimovič je seznanil ministrski svel z osnutkom pravilnika zakona o osnovnih in srednjih šolah. Ministrski svet je predloge prosvetnega ministra . rejel. Razen tega je seja razpravljala tudi o drugih tekočih vprašanjih.
JPos©ftto reparacšj&ke banke
Pariz, II. jan. (Tel. Slov.-.) : Petit Parisien javlja, da je finančni minister Cheron v raznih razgovorih s Snowdenom iu z italijanskimi zastopniki začel pogajanja o najetju kompenzacijskega posojila mednarodne repa-racijske banke. O višini prvo1 Iranše še ni prišlo do sporazuma, pa tudi ne o leni, ali naj se posojilo razpiše samo v Združenih državah in v onih državah, ki so inteiesirane pri Yuon-goveni načrtu, ali pa naj se brez vsake omejitve razpiše na vseh tržiščih svela. Kol obrestna mera so predvideva 5 odstot. do 5 in pol odslot., kot emisijski kurz pa !)•"> odslot. do 06 odslot.
Zah«»& veleprortaje soli
Belgrad, 1 i. jan. (AA.) Samostalna uprava državnih monopolov jo objavila pogoje za oddajo v zakup uprav veleprodaje soli za vso kraljevino. Pravica lo veleprodaje traja pet let in sicer od 1. aprila 1030 do 1. aprila 1035. V smislu sklepa uprave monopolov, ki ga je potrdil minister financ, bo 10 prodajnih rajonov (področij) in sicer devot banovin ter Belgrad, Zemun in Pančevo.
Egipt nas nawec-'i odjemalec cementa
Split, 11 jan. (Tel. Slov.«) Trgovska in obrtna zbornica je vložila pri trgovinskem ministrstvu prošnjo za podaljšanje trgovske pogodbe z Egiptom, ki se je sklenila lansko leto. Naša trgovina z Egiptom v tem letu je bila zelo živahna. Ako bi se sedaj nehale zveze z Egiptom, bi to značilo veliko zgubo, posebno za našo cementno industrijo. I.. 1929 je bilo izvoženo iz naše države v Egipt preko 100.000 ton cementa, tako da je ta država najvažnejši kon-sument našega cementa.
Rupčič in Lantf — oproščena
Dunaj, 11. jan (Tel. >Slov.«) Obtoženca Peter Rupčič in Adolf Lang sla bila danes pri sodišču oproščena, ker se je njuno poslovanje smatralo samo za pripravo kaznivega dejanja z nezadostnimi sredstvi, ki niso dovedla niti do kaznivega poskusa. Državno pravdništvo se proti oprostilni razsodbi ni priložilo.
îmenovan;a
Belgrad, 11. jan. A A. Za zdravstvenega višjega svetnika pri srezkeiu načelstvu v Novem mestu je imenovan v 4/1 dr. Viktor Gre gorič, sreski sanitetni referent v Novem me-stru v 5/1; za zdravstvenega svetnika ptujskega sreza v 5/1 je postavljen dr. Vladimir Vrečak, sreski sanitetni referent v Ptuju v 6/1.
Danski parlameni proti smrtni kazni
Kodanj, 11. jan. (Tel. Slov,«) Danski >Volkeding, je na včerajšnji razpravi o noven kazenskem zakonu z dvotretjinsko večino od klonil smrtno kazen.
Zagreb, 11. jan. (Tel. Slov.«) Iz Tomisla-vovega grada se poroča, cla je izredna glavna skupščina Hrvatske čitalnice sklenila izročiti i takozvani Spomcn dom, ki je bil zgrajen ol priliki proslave 1000 letnice hrvatskega kraljestva, v last rimsko katoliški župniji v Tomisla-I vovem uradu.
Praktična navodila za šmen e dobrega tiska
Vsega upoštevanja vredna praktična navodila za razširjanje poštenega tiska, ki jili je te dni izdal škofijski odbor v Bresiiji, objavlja »Osservatore Romano«.
Treba je, tako pravijo navodila, razgibati problem katoliškega tiska, razjasniti njegovo nravno zanesljivost in vzgojno usmerjenost v smislu krščanske luči, s katero je treba razsvetljevati, soditi in reševati vse probleme in vsa dejstvu življenja. Govoriti je treba o škodi, ki jo povzroča nekatoliško časopisje in pohujšljiVo čtivo. Prositi je treba župnike in njihove pomočnike, da pogosto in javno govore o tem, da priporočajo in podrobno opišejo katoliške liste, da jih bo občinstvo poznalo iu vedelo, kam naj se obrne, da jih dobi.
Treba je delati za razširjenje katoliškega tiska v praktičnem smislu. V vsaki župniji naj se izbere laik. ki naj sc posveti poštenemu tisku; dobro je, ako si petem satu najde pomočnikov, posebno med mladino, ki naj jo vežba v tem apostolatu. Poverjenik ima nalogo, da seznanja župljane s katoliškimi listi, te liste razdeljuje iu prevzema naročanje. določa število izvodov za predajo, posebno ob nedeljah in praznikih, pri čemer se je ozirati zlasti tudi na liste za otrrke v deških in dekliških zavetiščih. Ukreniti je treba potrebno, da botlo dušni pastirji, ki vo lijo mladinske zavode, razširjali med mladino katoliški tisk z naročanjem in prodajanjem mladinskih listov.
Priporočati je, da se ustanove majhne blagajne za pošteni tisk :, iz katerih naj se krijejo stroški za pošlnino, morebiti potrebno pot v mesto iu za propagandni materija!.
Kjer poverjeniki ne morejo ali ne sinejo sami prodajati katoliških listov, se je treba pogoditi z lokalnimi prodajalci listov, da pre-vzemo v prodnjo proti običajni odškodnini ludi katoliške liste.
Kolportaža pa ne sme biti drugega nego le sredstvo za pridobivanje naročnikov, ker samo oblika neposrednih naročnikov je najbolj iskrena in na bol j koristna. Zato je treba nagibati vse tiste, ki običajno kupujejo list sproti, da si ga naroče. Osebam, o katerih je pričakovati, da se naroče, naj se list nekaj časa pošilja brez naročnine.
Potrebno je poudariti, da veljajo vsa ta navodila samo za najboljše in najpotrebnejše liste.
Propaganda za naš tisk ni lahko delo, marveč je zvezana z mnogimi težkočami; zato jo je treba vršiti modro in vztrajno in se ne dati omaledušiti po delnih neuspehih in razočaranjih. V la namen je treba vsak dan moliti za apostolstvo : Dobrega .tiska'.
Katoliška parlamentarna unila v Češkoslovaški
Na pobudo predsednika slovaške ljudske Stranke A. Hlinke so se pričela pogajanja s to svrho, da bi vse stranke s krščanskim programom (češka ljudska, slovašku ljudska, nemški krščan-ki socialci in madjarski krščanski socialci stvorile parlamentaren odbor, ki bi v versko - političnih vprašanjih vodil enotno taktiko. Stranke obdrže popolno avtonomijo. Obenem se zavežejo da se v časopisju ne bodo več medsebojno napadali. Ta stremljenja podpira in pospešuje zlasti duhovščina, ki najbolj čuti škodo, ki jo imajo katoliki radi razcepljenosti. Pogajanju potekajo zelo ugodno. Ako pride do sporazuma, bodo katoličani tvorili v parlamentu najmočnejšo zujednico. Za seboj imajo posamezne «trunke poslancev;
Češka ljudska stranka	25
Slovaška ljudska stranka	l()
Nemški krščanski socialci	14
Madjarski krščanski socialci	9
Skupno torej 07 poslancev.
Najmočnejši parlamentarni klub so sedaj agrarci s 46 poslanci. Celoten parlament pa šteje 500 poslancev.
Padec pezete
MadrH, 11. jan. (AA.) Nenadni padec pezete je zelo vznemiril vladne kroge. Španska vlada pripravlja veliko valutno reformo, da zaustavi nadaljno padanje španske valute.
Madrid, li. jan. (Tel. Slov.«) Padec valute bo imel najneugodnejše posledice za diktaturo Primo de Rivera, ki je dosedaj upraviče-val izjemen položaj, kakor ga je ustvarila diktatura v državi, največ s tem, da se je skliceval na gospodarsko zboljšanje, ki naj bi ga prinesel njegov režim. Vesti o odstopu Prima de Rivera imajo največ vzroka v poslabšanem gospodarskem položaju dežele.
Profesor Ude ne sme pr'd'govali
Znanemu graškemu profesorju dr. Ude-tu jo nadrejena cerkvena oblast prepovedala pridigati. Njegovi pismeni sestavki pu morajo preje iti skozi cerkveno ccnzuro predno jih sme objaviti.
Dr. Ude jc znan po svojih političnih posebnostih. Jc hud nasprotnik krščanskih so-ciulcev in je pred časom postavil tudi svojo kandiduino listo. Ordinati jat je triurni /e ponovno nastopiti proti njemu radi njegovih političnih avantur.
Nova okrožnica papeža
Vzgoa mladine se mora najprej prepustili Cerkvi
Rim, 11. jan. (Tel. Slov.«) Papež je Izdal novo okrožnico o krščanski vzgoji mladine, ki jo bila prvič v zgodovini sestavljena v italijanskem izvirnem besedilu iu šele potem pre-! stavljena v latinski jezik. S tem se je nettvoiu-! no poudaril naslov, na katerega jo bila okrožnica posebno namenjena. Okrožnica zahteva vot podlago vzgoje, da se mora vzgoja najprej
prepustiti Cerkvi, potoni družini In šole nazadnje držuvi, in se Izraža proti temu, da bi se dajala prednost fašistični vzgoji otrok, kar se sednj vrši tako pogosto, To je naperjeno jasno proti uvršča vanju doraščajoče mladine v fašistovske zveze, kjer se večinoma vzgaja mladina v vojaškem duhu.
• c
zniža število hrižark
Tudi giede padmomic se bo dosegel na londonski konferenci
sporazum
London, 11. jan. (Tel. Slov. ) Prvi voljeni lord Aleksander je v nekem govoru v She-fieldu potrdil pripravljenost angleške admira-litete, sprejeti za Anglijo za križarke najvišje število 50 ladij, dočim jih ima sedaj 70. To število pa je ludi najmanjše, da se more zadovoljiti tudi mirovnim zahtevam, ker so obveznosti lirilskega imperija, tako narodne kakor mednarodne, zelo velike in vedno zahtevajo nastop mornarice, da se ohrani mir na svetu, ('e bi so mednarodni odnošaji skalili, si pridržuje angleška admiralilet. pravico do revizije svoje politike. Obenem objavlja a., i-raliteta pregled o brodovjili velesil, po kute-reni ima Anglija 16 veli ih bojnih ladij, 50 križark, 134 rušilcev in 58 podmornic, Združene države 16 velikih bojnih ladij, 14 križark, 309 rušilcev n 122 podmornic, Japonska 6 velikih bojnih ladij, 41 križark, 106 rušilcev in 64 podmornic. Francija 0 velikih bojnih ladij, 17 križark, 58 rušilcev in 52 podmornic, Italija 4 velike bojne ladje, 13 križark, 63 rušil-
cev iu 13 podmornic. Razen tega navaja admi-raliteta še Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, ki pa za londonsko konferenco ne prihajata v po-štev.
Daily Telegraph« poroča, da upajo v ofi-cielnih krogih, da bo mogoče na konferenci združiti francosko in italijansko stališče s posebnim gentlemauskim dogovorom. Med Anglijo, Združenimi državami in Japonsko se pričakuje sklenitev dogovora treh držav o bodočnosti velikih bojnih ladij.
Tretja točka na lej konferenci pa je vprašanje podmornic, v katerem priporočata sicer Anglija iu Združene države popolno odpravo podmornic, vendar se pričakuje, da bosta kon'no predlagali kompromis glede znatne omejitve velikosti in števila podmornic in sicer po japonskem predlogu, ki zahteva za Ameriko razmerje 70 odslot. V angleških krogih se smatra, da bi bila ta rešitev med Japonsko in Ameriko mogoča.
Francijis odkfomia vse tiat'šanske predloge
Rim, It. jan. t IVI. »Slov «) V Rim je dospel francoski odgovor na italijanski jiredlog, da bi se sprejel predhodni sporazum ined Francijo in Itulijo glede pomorskega vprašanja. Francoski odgovor je negativen iu gladko odklanja italijanske predloge. Posel no pa ' odklanja Francija načelo jiomorske paritete med obema sredozemskima državama, katero i je zahtevala Italija bolj radi prestiža, kakor iz praktičnih razlogov. Tudi sicer je Iranco-skn nota v vseh točkah negativna. Nota po-j navija načela, ki jih je Franoijn razvila v ' okrožnici, poslani pomorskim državam, po katerih bi se morala tonuža računati v smislu jiotrebe |)osameznih držav, zagovarja torej, da se dfcloči prej maksimum, kakor minimum brodovja. Italijanska diplomacija priznava, du je njen poskus sporazuma s Francijo jiopol-nomn propadel. Listi nalagajo Franciji odgovornost za eventuelne posledice v Londonu ili sjiloh za nadaljnji razvoj te stvari, ter upajo,
du bodo med tem v Angliji in Ameriki priznali, da se je Italija v svoji pomorski politiki ravn ila po istih načelih, ki sta jih postavili obe imenovani državi. Po tem neuspehu motrijo v Italiji londonsko konferenco zelo skeptično. vendar pa še upajo, da bo Francija |>o-|)iistila, čc se bo v Londonu čutila izolirano. V resnici pa je izmenjava not med Francijo in Italijo o Sredozemskem molju zopet jioka-zala, da ta dva naroda še vedno nista našiti pota do sporazuma in tla ga bosta težko našla, ker mora enostranska politiku Italije v na-slcdstvenih državah stilno še bolj napeti stališče Francije. Če je Francija upala, da bo Italija še preti londonsko konferenco ponovno z.učcla razgovore s Francijo, jiruvi »Giornrtlc d'Itulin«, da je treba Franciji tako iluzijo vzeti. Italija bo šla sedaj v London brez poprejšnjega dogovora s Francijo in tam zahtevala efektivno jasno in nedvoumno redukcijo oboroževanja za vse, ki se mora takoj izvesti.
Zakon o podporah za asamiclfo vasi
Belgrad, 11. jan. (AA.) Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za socljalno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju predsednika min. sveta predpisal iti proglasil zakon o podporah za asanacijo vasi. Zakon se glasi:
§ 1. Pooblašča se minister za socijalno politiko in narodno zdravje, da sme iz kreditov, ki so vsako lelo določeni v proračunu ministrstva zu socijalno politiko iti narodno zdravje kot dotacija sanitetnemu fondu za asanacijo vasi, odobrili kot brezobrestna posojila.
§ 2. Posojila se lahko dovt lijo za gradnjo malih vaških vodovodov, cistern, vodnjakov, kanalizacije, ljudskih kopališč, vzornih kmečkih hiš in za izvajanje drugih del, ki pospešujejo higijeno na deželi.
§ 3. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje odmerja iz kreditov, določenih v § 1 tega zakona, po izkazani potrebi in v razmerju s številom prebivalstva kr. banskim upravam dotacije, iz katerih banske uprave podeljujejo brezobrestna posojila podeželskim
Dem'sim Portugal* v'a de
Lishona, 11. jan. (Tel. >Slov.<.) Radi političnih nesoglasij med finančnim in pravosodnim ministrom na eni in med ministrskim predsednikom na drugi strani je danes popoldne celotni portugalski kabinet podal ostavko, ki jo je državni predsednik sprejel. V državi vlada za sedaj mir.
Otvoritiev 'pfovskega parïam-erMt
Kairo, 11. jan. (AA.) Davi je otvoril kralj Fund v prisotnosti angleškega visokega komisarja za Egipt zasedanje novoizvoljenega egipt-skega parlamenta. Prestolni govor je prečita! Nahas paša, ki naglasa prisrčne angleško-eglplske odnošaje. Ta odstavek prestolnega govora je zbornica burno pozdravljala. Prestolni govor, ki je bil zelo dolg, izreka upanje, da se bodo angleŠko-egiptska pogajanja srečno končala, in zaključuje, da bo nngleško-eglptska pogodba predložena v ratifikacijo parlamentu in izvedena v prijateljskem duhu.
Dunajska vremenska napoved. Najprej se bo za kratek čas temperatura zvišala, potem pa je verjetno, dn Bo miglopilo zapadno vreme s padavinam!.
eg
občinskim upravam za asanacijo sela. Ta brezobrestna posojila lahko znašajo največ do 50 odstotkov proračunske vsote. Za izvedbo posameznih asanacijskih del so dolžne občine, ki so jim bila posojila odobrena, prispevati z delovno močjo ali pa v denarju, ako izdajo pristojni higijenski zavodi s higijenske-ga stališča ugodno izjavo o potrebi izvedbe teh del in odobre potrebne kredite za njih izvedbo.
§ 4. Dovoljena posojila se morajo vrniti v 10 letih. Odplačila se vlagajo v sanitetni fond pri državni hipotekami banki in se uporabijo za nadaljnja posojila v isto svrho.
S 5. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje bo predpisal v soglasju z ministrom javnih del pravilnik in vse potrebne določbe o izvajanju del za asanacijo sela.
§ 6. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, iti dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Premogovni dogovor med ÂngUjo in Polsko
London, 11. jan. (AA.) Te dni je bil sklenjen med Anglijo iti Poljsko prvi mednarodni dogovor v premogovni trgovini. Na temelju tega dogovora se Anglija in Poljska obvezujeta, da ne bosta prodajali premoga po neekonomičnih cenah.
Indus'ri'd proîî čsl. atfrarcem
Praga, 11. jan. (Tel. Slov.«) Češkoslovaška zveza industrijcev je za prihodnji leden sklicala sejo svojega trgovsko-političnega odbora, da zavzame stališče glede carinskih predlogov agranlh strank Industrija priznava potrebo pobijanja krize v poljedelslvu, vendar zavzema stališče proti visokosti agrarnih zahtev. Industrije! zahtevajo, da se smejo odrediti samo taki ukrepi, ki ne bodo na trgovsko-poliličnem polju povzročili novih razlogov za konflikte in ki ne bodo podražili življenjskih pogojev prebivalstva. Industrije! končno izjavljajo, da je zahtevana uvedba zvišane agrarne carine, kakor tudi zahtevani žitni monopol in-dlskutabel.
ČHaite „Slovenski Ust"!
Uprava Sokola kraljevine Jugoslavije imenovana
Belgrad, 11. jan. A A. Na podlagi §§ 6 ln 9 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sta minister prosvete Boža Maksimovlô in minister vojske in mornarice general Stevan Hadžič imenovala naslednjo upravo Sokola kraljevine Jugoslavije:
Za podstarešine: Gangla Engelberta, oblastnega šolskega nadzornika v pokoju v Ljubljani; Puuukoviča Gjuro, generalnega ravnatelja >Rossija Foncière« iz Belgrada; Križa Vlacka, upravlte'ja mestnih stanovanjskih hiš v Zagrebu; Margeutalerja Pavla, odvetnika iz Osijeka.
Za načelnika: dr. Murnika Viktorja, tajnika zbornice za TOI v Ljubljani v p.; za namestnike načelnika: Vojinoviča Miroslava, referenta min. prosvete v Belgradu; Mrzluka Dragana, zastopnika ravnatelja Prve brv. šte-dlonice v Subotlcl; za načelnico: go. Skalar-jevo Elzo, privatno uradnico v Ljubljani; za namestnice načel niče: go. Iličevo Dano, gimnazijsko nastavnlco v Belgradu; Šulcovo Iciko, učiteljico v Osijeku; za predsednika prosvetnega odbora: dr. Belajčiča Vladimirja, predsednika prvostopnega sodišča v Novem Sadu; za člane uprave: Benkoviča Viktorja, občinskega svetnika v Zagrebu; Brzakoviča Gjuro (za inšpekcijske posle), inšpektorja min. notr. zadev v Belgradu; Brozovlča Ante, tajnika min. notranjih zadev v Belgradu; dr. Buiča Mirka, tajnika trgovske in industrijske zbornice v Splitu; Vandekoviča Toma, predsednika občine v Kočanah; dr. Werlm Huga, odvetnika iz Zagreba; dr, Gradojeviča Mihajla, docenta vseučilišča v Zagrebu; dr. Dragica Milorada, zdravnika iz Belgrada; Kneževiča Stevana (za inšpekcijske posle), pešadijskega polkovnika iz Belgrada; Korunoviča Momira, arhitekta min. javnih del v Be^radu; Luldća Mihajla, prof. vojne akademije v Belgradu; dr. Matullča Silvija, odvetnika iz Splita; dr. Maztiro Lava, odvetnika iz Zagreba; Milica Cedo, trgovca iz Mostarja; Maglerja Hinka, nadšušmnrja v |>. i/. Zagreba; Nediča Stevana, državnega odvetnika iz Belgrada; dr. Pavlasa Ignata, odvetnika iz Novega Sada; Poliča Iva, ravnatelja Jadranske plovidbe na Susnku; Todoroviča Vojislava, brodolastnika v Belgradu; dr. Ftixa Rika, magistratnega svetnika v Ljubljani; dr. Hanzeka Lavoslava, odvetnika v Križevcih; dr. Hadži Omeroviča Ibrahinta, sodnika upravnega sodišča v Sarajevu; za namestnike članov uprave: dr. Be-saroviča Vojislava, tajnika trgovske in industrijske zbornice v Sarajevu; Franovačkega Momčila, višjega uradnika Hipotekarue banke v Belgradu; Zivanovića Dragotina, pešadijskega polkovnika v Belgradu; Zivkoviča Branka, gimnazijskega ravnatelja v Zernunu: Ј.-г.- о?-, tva. noročnika vojne ladje prvega razreda v Tivatu; dr. Ražma Iva, ta;nikn Ji.ujro-siovenske udružene banke v Zagrebu; Števa-novičn Milana, industrijca v Nišu; Olujeviča Franja, trgovca in predsednika hrvatskega Radiše v Zagrebu; za revizorje: Veselica Vlada, ravnatelja osrednjega urada Hrvatskih seljačkih zadrug v Zagrebu; Franiča Vlada, carinskega uradnika v Zagrebu; Niša-viča Radišo, šefa knjigovodstva Mednarrdtie letalske družbe v Belgradu; Radkoviča Pavla, ravnatelja ; Dunnva : v Zagrebu; Slerlekarja Milana, uradnika Mestne hranilnice v Ljubljani; za namestnike revizorjev: Jelačiča Mi-livoja, trgovca v Mostarju; Kantočija Dušana, mestnega uradnika v Za"rebu; Markoviča Lazarja, ing. v Prnjavorju v Bosni; dr. Ober-snela Maksa, industrijskega uradnika na Jesenicah: Pavlica Mata. uradnika osrednjega urada Hrvatskih seljačkih zadrug v Zagrebu
te.000 l udi zmrznilo
London, II jan. (Tel. sSlov.«) sDnily Ev« press« poroča iz Pekinga: Polovica Kitajske severno od reke Jungce ima sedaj skoro arktično zimo. Na pekinških ulicah je od I. januarju dalje zmrznilo 208 ljudi, dočim je severno od province Kansi umrlo 15.000 ljudi ratli mrazu. Na reki lian pri llankovu je led razbil najmanj 500 tlžungel, pri čemer jc večina lastnikov /. rodbinami vred našla smrt. V llankovu je prišlo do razburljivih prizorov, ko so pripeljali 700 mrtvih rlkšn-kulijev. ki so morali vršiti vojaško službo. Vsi so umrli v snežnem viharju.
Težka letalska nesreča
Pariz, 11. jan. (AA.) Pripetili sta se dve hudi letalski nesreči. Neki letalec je hotel pristati na letališču, kjer pa se mu je letalo prevrnilo. Drugi letalec je skušal takoj zatem pristati, da bi pomagal tovarišu. Zaradi prena-I glega manevriranja pa se je letalu odtrgalo krilo. Letalo je strmoglavilo na tla in se razbilo. Mehanik, ki je skočil iz letala pravočasno s padobranom, se je rešil. Ostali trije letalci so se ubili.
Tokio, 11. jan. (AA.) Japonska vlada Je ukinila prepoved na izvoz zlata, ki je veljalo od leta 1917.
London, 11. jan. (AA.) V bližini Marble-arjcha bodo zgradili največji hotel v Evropi, ki bo imel 2000 sob in kopalnic. V hotelskem poslopju bodo štiri restavracije, kino in veliko trgovina.