P«MaIaa pMaaa r ftfevM
i9ruzmski feflllili
ILUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 2 Din
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, ■■••.a*	v a -	-	_______
Tyrscva (Dunajska) cesta 29/1. PoStnl predal Atov. 345. I LSIIQ||3H3. 5. O rtlOD 1*3 1933 Račun poStne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393	•
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 Ur, v Franclji 50 frankov, ▼ Ameriki In povsod drugod 2 dolarja
Štev. 40. Lato V
V? oblasti cvfcmia
Strahote ameriških tornadov
»Naš parnik je plul proti pristanišču San Domingu, ker je eden izmed mornarjev obolel za mrzlico in smo ga morali spraviti v bolnico. Ko smo pluli v luko, je bilo vreme jasno in morje mirno. V pristanišču je bilo vsidranih kakih dvajset obrežnih parnikov in štiri velike tovorne ladje. Pred karantensko postajo, tik pred vhodom v luko, smo se ustavili. Bolnika smo spravili na palubo; v strašni vročini in soparici je vidno trpel.
Venomer je govoril, da je nebo rumeno ko žveplo, kakor na sodni dan — in vendar je bilo jasno kakor le kdaj. Mislim, da je bolnik že videl katastrofo v duhu pred seboj.
Ko je čoln z bolnikom odrinil, je uzrl krmar Barkeley, črnec iz Kansasa, majhen oblak rjavkaste barve, ki je stal skoraj nepremično nad severnimi griči. Ladijski pilot je bil ravno zapovedal obrniti ladjo na desni bok proti svetilniku, tedaj mu je pa kriknil Barkeley: »Na drugo stran! Tamle prihaja tornado, in prav nič ne bi maral, da bi me vrglo v svetilnik!«
Pilot se je zasmejal:
»Gotovo si se ga spet nalezel!«
Barkeley se je zadrl:
»Jezik za zobe, zelenec!
Pri nas v Kansasu že vemo, kako se javlja tornado -------!«
Dalje mu ni bilo treba razlagati. Zakaj zdaj so že vsi lahko videli, kako se je iz rjavega oblaka iztegnila na zemljo velikanska troba, podobna slonovemu rilcu. Hkratu je oblak kar vidno zrasel: vsi smo videli, da se nam bliža s silno naglico.
Vsak otrok ve, kaj to pomeni. Barkeley je še enkrat zarjul: »Vsi na krov!« Potem je pa planil na mostič, obrnil krmilo in velel pognati s polno paro, hoteč se rešiti v pristan.
Tedaj se je pa nenadoma stemnilo nebo, vode so vstale in nastal je trušč in hrušč, da je ušesa bolelo, zraven je pa
Pred kakimi štirinajstimi dnevi je dirjal na vzhodnih obalah Severne Amerike ciklon, ki je opustošil cele pokrajine ob morju in v notranjosti države. Komaj so časopisi malo pozabili te grozote, žo so prišle nove, še hujše vesti iz Mehike: tam je strahovit orkan razdejal cvetoče mesto Tainpico in zahteval vež tisočev človeških žrtev. Skoraj še hujši od ciklona in orkana je tornado (vrtinčasti vihar), ki ga na obalah Atlantika'le predobro poznajo. 0 takem tornadu pripoveduje ameriški kapitan J. T. Madsen, čigar parnik je bil edini, ki se je pred kratkim rešil iz katastrofe.
iZišd
*'}V<:	v	M
vse letelo na kosce. V notranjosti ladje je počilo, kakor bi razneslo dinamit. Prednji del ladje je šinil skoraj navpično kvišku, iz velikanske luknje na palubi, kjer je bil poprej dimnik, je udaril dušeč dim in z vseh strani je vdrla voda v ladjo. Ko smo se zavedli, smo se zagledali med samimi vrvmi in deskami in drugimi podrtinami palubja, parnik je metalo na razjarjenih valovih, Barkeley je ležal z vso pobito glavo, a živ in pri polni zavesti vklenjen med razbitki ventilatorja: ravno to mu je rešilo življenje, zakaj drugače bi ga bilo vrglo v vodo.
Bili smo kake pol milje onstran vhoda v luko na odprtem morju. Stroj je delal kakor ura; sam čudež je bil, da ga ni vihar razdejal, še večji čudež je pa bil, da ni ladje raztreščilo. Ne morem si tega drugače razlagati, kakor da jo j« ogromen val dvignil kvišku in zagnal čez molo na odprto morje.
Tako smo srečno prispeli do pristanišča El Can, kjer smo ladjo zašilo zakrpali in ji dali napraviti nov dimnik.«
Madsenov parnik je bil edini, ki se je rešil iz tornada. Vsi drugi, kar, jih je bilo v območju viharja, so se potopili.
Ciklon in tornado (vrtinčasti vihar) nastane zaradi različnosti zračnega pri-« tiska v raznih plasteh. Hitrost vetra je različna; časih doseže tudi 150 metrov v sekundi. Centrum ciklona se pa pomika s hitrostjo 50 do 100 km na uro; kar mu pride na pot, neusmiljeno podre in uniči.
Premer ciklona utegne biti zelo velik (celo več tisoč km), ali pa tudi prav majhen (par metrov). V centrumu nizkega pritiska je zračna praznina, okoli katere nastane vrtinec, v zračni praznini (trobi) pa delujejo sesalne sile, ki potegnejo vse s seboj, kar jim pride na pot.
N
Iz dežele dgar...
... in revolucij
16	p(M/cafan na Hubi
Kratka zgodovina otoka
Najprej se je otok imenoval »Juana«; tako ga je krstil Krištof Kolumb 28. oktobra 1492. Nato so ga preimenovali v »Ferdinand««, ko ga je leta 1511 zavzel Velasquez. Danes pravimo otoku »Kuba«, v spomin na njegovo nekdanje zlato bogastvo, ki ga pa danes že zdavnaj več ni. Zakaj »cubagua« pomeni v indija nščini »najdišče zlata«.
Pod Velasquezoin je dežela vzcvetela, kraljev namestnik Hernando Solto je pa skušal iztisniti iz ljudi in zemlje vse, kar je le šlo. Pod njegovo vlado so v 16. stoletju »nemirne« Indijance kratkomalo iztrebili. Danes žive na Kubi le še priseljeni Indijanci; Kubanci sami so pa večji del mešanci.
Tobak, dotlej glavni vir kubanskih dohodkov, je vlada v 18. stoletju proglasila za državni monopol. Razne upore, ki so takrat vstali na vseh koncih in krajih, je vojaštvo brezobzirno zadušilo. V kratki dobi angleške zasedbe — leta 1762 so Angleži za dve leti vkorakali v Havano, a so jo pozneje zamenjali za Florido
— so spet ukinili trgovinske omejitve. Ker so se pa pozneje vstaje neprestano nadaljevale, so leta 1818 proglasili na otoku splošno trgovinsko svobodo.
Tako je jela dežela spet cveteti in prebivalstvo se je lahko posvetilo obdelovanju plodovite zemlje. Razvile so se plantaže sladkornega trsa in pozneje še tobaka. S Haitija so pripeljali kavo, iz Afrike pa črnce. Leta 1817 je sicer Španija pod pritiskom Anglije prepovedala trgovino s sužnji — toda kdo naj bi dobavljal tako neznansko poceni delovno moč za plantažarje? Zato so na Kubi ostali pri črncih in skušali z njihovo pomočjo povečati svoje bogastvo. Desetletja in desetletja je nato vladal mir
— če izvzamemo neštete vstaje črncev, ki so jih kar mimogrede in brez usmiljenja zatrli; saj črnca takrat sploh še niso bili ljudje...
Po proglasitvi neodvisnosti južnoameriških držav je Kuba ostala Špancem kot njihova najvažnejša kolonija. Toda Kubanci s svojimi gospodarji niso bili zadovoljni. Od leta 1840 je zavzemala čedalje več tal misel za priključitev k Ameriki.Toda Španija je zahteve Kubancev odbila in tako izzvala leta 1868 veliko revolucijo. iVstaši so oktobra proglasili neodvisnost Kube, postavili republikansko vlado in se vzdržali več let v krvavih bojih in spopadih proti španski voj-etoi. šele deset let nato je general Campos vstajo zatrl in izposloval Kubancema nekaj pravic. Takrat go tudi sužnjem vrnili svobodo.
Toda Kuba je še zmerom ostala v španski neodvisnosti. Slaba uprava španskega uredništva je pa izzvala novo vstajo, ki so jo podpirale ti;di severnoameriške države. Španski namestnik Canovas del Častili o je po grozotah in krvoločnosti še prekosil svoje prednike in postrelil na tisoče upornikov. A vse zaman: tudi on ni ušel usodi. Ubili so ga in tedaj je vstala nesrečnemu otoku zarja svobode. Kuba je dobila lasten parlament pod nadzorstvom španskega civilnega guvernerja, ko je pa Španija leta 1898 izgubila vojno z Ameriko, se je morala tudi Kubi za zmerom odreči.
Pod ameriškim proiekloralom
se je dežela po dolgem času nekoliko pomirila in na otok so se vrnile urejene razmere. Leta 1902 je nastopil svoje mesto prvi predsednik mlade republike. A glej: tudi zdaj Kuba ni zadovoljna. Jame se cepiti na politične stranke, ki nastopajo z orožjem druga proti drugi. Revolucija leta 1906, vstaja črncev leta 1912, nemiri leta 1917...
Leta 1925 izvoljeni predsednik general Machado je malo preveč nategnil vajeti in se je ljudstvu posebno zameril, ko se je dal neustavno v drugič izvoliti za predsednika. Organiziral je ovaduštvo in tajno policijo ter se opiral na vojaštvo, ki se ni strašilo niti pokolja lastnih rojakov. To je prignalo ogorčenje prebivalstva do vrhunca, tem bolj, ker je bilo blagostanje dežele, ki se je nanj Machado tako rad skliceval, le navidezno. In spet je Kuba vstala za svobodo in pravico...
Takšno je krvavo ozadje dežele, o kateri vsak tujec pravi, da je po svojih lepotah in bogastvu pravi raj na zemlji. Dežela koralnih kleči, razdanih romantičnih obal in idiličnih palmovih gajev, dežela najrodovitnejših planjav, najprijetnejšega solnca — povprečna letna toplota na Kubi je 26° C — in najboljših smotk. Zato tudi ni čudo, da toliko kakor na Kubi nikjer na svetu ne pokade: 2000 smotk na leto pride tam povprečno na prebivalca!
Toda kjer je luč, je tudi dosti sence: zameljski raj, Kuba imenovan, to dokazuje!
V	Berlinu, oktobra.
V	neki berlinski pralnici je bil gospod Pavel Schroth nameščen s prav dobro plačo, vendar je imel zmerom še vse polno neskromnih želja. Mladega lahkoživca so zabave velikega mesta čedalje bolj zanimale. Njegov mošnjiček je pa pri tem zlezel od skrbi v gube, zategadelj si je moral Pavel Schroth omisliti še nekaj, karkoli že, samo da se mu mošnjiček spet zredi. Brihtna glavca je kmalu našla izhod iz tega žalostnega siromaštva.
Nekega dne se je sprehajal mladi gospod, kavalir od pet — recimo od lakastih čevljev — do prijetno na-vonjanih kodrov, s svojo prijateljico Ellen po prometnih ulicah. Mlada, elegantna dama se je ustavljala pred sleherno izložbo in zmerom nekaj ngšla, kar ]i je posebno ugajalo. »Poglej, Pavle, tisto torbico. Menda bi se nobena bolj ne podala k mojemu novemu kostumu...« No, in Pavel Schrott je seveda stopil k trgovcu in zamenjal za svoj ne prav lahkč zasluženi denar usnjato torbico. Kaj čemo, tako se vendar spodobi...
Na Wittemberškem trgu je pa mladenič nenadoma prijel svojo spremljevalko za roko in jo brez besed potegnil s seboj v celico uličnega telefonskega avtomata. Malo čudno ji je bilo pri duši, skoraj sapo je lovila in majaje z glavo zrla v oči svojemu spremljevalcu čisto od blizu, kajti v celici je tesno, saj je prav za prav prostora samo za eno osebo. Pavle se je osmelil in svoji izvoljenki v kratkih potezah razložil svojo novo idejo, kako priti do denarja. Potlej bo denarja zmerom na prebitek, ona se bo oblačila zme-
rom v najnovejša oblačila, najmodernejše plašče bo nosila, dragocene čevlje ji bo kupil, potovala bosta in zlat grad bo dobila, — če mu bo pri »služenju denarja« pomagala.
Ženska je ženska — in ko je to mlado dekletce slišalo, da bo denarja ko toče, je bila vsa iz sebe in je prevpilo poželjenje po razkošju njeno vest. Rekla je da in amen!
Takrat je mladi junak potegnil iz žepa klešče, izvijač in še nekoliko drugih priprav, ki jih bo rabil za svoj »tehniški čudež«, kakor je imenoval svoj novi način pridobivanja denarja.
Ellen je previdno smuknila iz telefonske celice in pričela nervozno drobnih korakov hoditi pred avtomatom gor in dol, kakor bi nestrpno čakala, da bo gospod v celici vendar že končal pogovor. Pavel je pa med tem vrtal in vrtal, dokler se mu ni posrečil njegov »tehniški čudež«. Premnogi svetli novci, ki so jih tuj-
Banka Baruch
15, Rue Lafayette, PARIŠ
Odpremi ja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji In Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Diensrt; Francija: št. 1117-94, Parts; Luksemburg: št. 5967, Luxemburg.
—	Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
CIKORIJA
Naš pravi domači izdelek!
ci nametali v aparat, da so dobili telefonsko zvezo, so pričeli padati v vrečico, ki jo je Pavel trdo tiščal na odprtino. Z žvenčečim plenom je smuknil Pavle na ulico in se izgubil v množici, ne da bi se bil zmenil za mlado, lepo, nervozno stopicajoča damo. Na dogovorjenem cestnem vogalu sta se nekaj minut na to sešla. Po okusni večerji sta se odpočila od naporov novega »poklica«. Nekaj ur kesneje, ko sta v »Uhlandecku« ah-kotno plesala po zvokih šumnega jazza, že niti več mislila nista, da denarčki, ki jih zapravljata, niso baš na najbolj pošten način zasluženi.
Precej časa sta »zapravljal.'.« večere na ta dobičkanosni način. Posel je šel zmerom gladkeje, zato sta postala kmalu nekam preveč objestna in razsipna. Ellen je svojo »služ-bico« grdo zanemarjala, Paviova eleganca, ki ni bila prav nič v skladu z njegovimi dohodki, je na zbudila upravičen sum.
Pričeli so ga opazovati in ga lepega večera z dično pomagalko vred zasačili pri »poslu«.
Zdaj sedita oba grešnika v zaporu
—	vsaksebi — vendar v takih prostorih, ki imajo isti naziv, kakor kjer sta »služila« denar, namreč v »celicah«. Morda ju to nekoliko tolaži...	*
D&iehček - tiUotapec
Vsi tihotapski triki so že zastareli. Toda ta primer, ki se je zgodil na • italijansko-švicarski meji, je menda povsem nov izum. Neki Italijan je potoval s svojo ženo in z dojenčkom v vozičku v Švico. Na meji so zasegli švicarski cariniki velike množine čokolade, ki je bila skrita v otroškem vozičku. Ta stvar ni tako nenavadna. Otroški voziček in čokolado so cariniki pridržali, moža pa poslali v zapor. Ženo z dojenčkom vred so pa pustili čez mejo. Toda pri točnem pregledovanju so dognali, da čokolada ni čokolada, temveč zgolj reklamni zavitki iz lepenke; zato so ubogega možakarja le skromno oglobili, ker je imel oblasti za norca. Kesneje se je pa prav slučajno razvedelo, da se je pravi tihotapski zaklad nahajal v dojenčku, ali bolje, dojenček sam z vsebino je bil tisti zaklad, kajti ni bil pristen, temveč eijajno ponarejen iz gumija. *
BedakhU&
potegnil za mačk©: kajti on sam, Peter Humpen, je spal ko top, pa ni sam nikoli slišal obupno žalostnega mijavkanja.
Toda nocoj bo doživel čudež!
Znano je, da so mačke močno udarjene na vonj motovilčevega soka (bal-driana). Že kapljica zadostuje, da privabi mačke, kii stikajo in vohajo okoli dišečega mesta. Gospod Schmidt je že nekaj ur prej opazoval pri »Labodu« razigrano moško družbo in se je v tišini in tena že »pripravljal« na tenorski koncert svojega najemnika.
V	hišni lekarni je poiskal stekleni-čioo baldriana in jo zlil na okensko polico Humpnove sobe v visokem pritličju. Kmalu nato je prišel Peter veselo prepevajo domov in legel spat Takoj ga je »zmanjkalo«. Toda nenadoma ga je prebudilo neusmiljeni jokanje iz sladkega sna. Zdelo se mu je, da nekje joka neka obupana ženska. Zaklel je glasno, se obrnil in spet zaspal. Toda nocoj mu ni bilo usojeno mirno spanje. Pričel se Je večglasni koncert, sopran, bariton, tenor in globoki bas. Prava »mačja muzika«! Ves razjarjen je Peter vstal zalučal čevelj in razgnal mačjo ia-lego. Toda zaman! Baldrian je zmerom znova privabljal nočne pevce. Peter Humpen je to noč preklinjal, kar sicer ni njegova navada.
Na vse zgodaj je ves ogorčen pripovedoval svojemu gospodarju, ki je imel spalnico na vrtni strani, kako »prijetno« so ga ponoči zabavali solo-spevi in zbori »muzikaličnih« mačk.
V	Prizu, septembra.
Kakor se to zgodi v vseh večjiii mestih, tako tudi v Parizu zmerom vlamljajo in kradejo, a dobra polovica teh zločincev uide roki pravice.
V	Rivolijski ulici stanuje že dolga leta, skoraj bi lahko rekli, že več rodov, gospa Lermoisova s svojim zvestim kužkom »Tutu«. — Tutu je kuštrav p inč, ki mora stopati z vso opreznostjo, da se ne zaplete v svojo dolgo grivo. Gospa Lermoisova in
Nalašč za brinetke.. ?
Kako dolgo ie čakajo brinetke no svoj Special-Shampool Zdaj imajo Brunetaflor, ki povzdigne lepoto kostanjevih las. Učinkuje naravno fn edinstveno zaradi hequi1a, k! go ima v sebi. Kostanjasta barva, temni ton sta s tem neverjetno poudarjena.lasje dobe krasen blesk in {udovit lesk. Nenavadno lepo se kodrajo.
Tataro^®00	\	/
barv«*
S H A M P O O
BRUNETAFLOR
Ko ga je gospodar, pretkano se smehljaje, obžaloval, se je Petru posvetilo, kdo mu je pripravil tako nočno »razvedrilo«. Dobrodušni Peter ni nič zameril, temveč se je smejal z gospodarjem vred. Čez dva dni je že spet božal malo belko, toda ko se je vračal pozno domov, je bil odsihdob vselej manj glasen kakor nekoč. *
Tutu sta si postala v teku dolgih let nekam zabavno podobna, kakor je to drugače v navadi med zakoncema, ki dolgo in v soglasju živita drug z drugim. V sosednem stanovanju — gospa Lermoisova stanuje na levi v drugem nadstropju — so nedavno prav izdatno izropali stanovanje. Tatovi so pobrali poleg denarja še vso zlatnino in srebrnino, našli jih pa živ dan ne bodo. Gospo Lermoisovo je ta dogodek pri sose-
V	Berlinu, septembra.
Peter Humpen je potnik. Stanuje v lepem vzhodnem predmestju Berlina. Zaradi njegovega poklica, še bolj pa zaradi njegovega veselega in vedrega značaja je vsepovsod znan in priljubljen. Samoe je in sleherni večer zmerno popiva v majhni gostilni blizu svojega stanovanja. Tamkaj kvar-ta, šali se v moški družbi, pripoveduje dovtipe in se drugim tako prisrčno smeje, kakor se nihče na svetu ne zna prisrčneje smejati. Zlasti dame ga imajo rade, kajti gospod Humpen izborno pleše, zna imenitno dvoriti in tudi duhovit je. Marsikatera mamica si na tihem želi, da bi ga njena hčerka ujela ua trnek. Nihče pa mi brez napake dn greha. Tudi Peter Humpen ne. Njegova nesreča je, da nikoli ne najde domov. Zmerom mora biti poslednji, mora, kakor pravijo, pomagati pometati gostilno. Sicer pa je treba tudi to razumeti. Samska soba je zvečine neprijazno bivališče, — da, če bii imel Humpen prijazno mlado ženičico doma, bi bilo pač vse drugače.
Nekega večera je bil Peter Humpen po svoji stari navadi spet v razigrani družbi pri »Labodu«. Prepevali so, pili, igrali, pripovedovali dovtipe in zanimive doživljaje. Krčmarica si je morala nadeti strog obraz, sioer bi 'ji bili razposajeni mladi ljudje vse obrnili na glavo.
Končno so pa le pričeli nekateri kimati, in ker se je bMžala že policijska ura, so se prtičeli odpravljati veseljaki domov. Prepevaje in smeje, bolj ali manj »v rožicah« se je pomikala vesela družba po ulicah.
Gospodar Petra Humpna, gospod Schmidt, je bil sicer prav prijazen in dobrodušen gospod, toda zaobljubil se je bil, da se bo Petru Humpnu maščeval, kajti že mnogokrat ga je njegov krepki tenor zbudil dz najslaj-šega spanja.
Imel je gospod Schmidt dve srčkani mucki, soseda pa, neka postarna dama, jih je imela celo krdelo. Peter Humpen je bil velik ljubitelj živa'i, zmerom je božal in pestoval mucke, vsakokrat pa, če se je kdorkoli pritoževal za radii nočnih mačjih koncertov na vrtu, je bil on prvi, ki se je
J H	I	■	Bi
— Blizu Anagnija v Italiji je med nevihto udarila strela v dežnik, pod katerim so šle tri osebe. Eno izmed njih, neko žensko je na mestu ubilo, mož. ki je bil z njo, jo nevarno opečen, tretja oseba, neki deček, je pa odnesel le nedolžne opekline. Dežnik je strela raztrgala v cunje.
— Pariz ima razen afere očetomorilke Violete Noziere novo senzacijo: te dni so našli mrtvega v njegovi sobi ravnatelja več pariških zabavišč in kinov, Oskarja Dufrenna, eno izmed najznanejših osebnosti pariške družbe. Umora je osumljen neki v mornarja preoblečeni neznanec iz boljših krogov, ki so ga nazadnje videli, da je šel k Dufrennu. Umorjenec je bil homoseksualec, in ni izključeno, da je bil skrivnostni mornar in morilec njegov ljubimec.
— Francozi so prejšnji teden proslavili 20 letnico, kar jo letalec Roland (iar-ros prvič preletel Sredozemsko morje iz južne Francije v severno Afriko. Za 800 kilometrov dolgo progo je potreboval sedem ur. Garros je pozneje padel v boju 7. nemškimi letalci, tik pred koncem vojne, 5. oktobra 1918. Francozi so njemu
na čast imenovali veliki teniški stadion, ki so ga pred šestimi leti zgradili v Parizu, na kraju, kjer je odletel čez Sredozemsko morje, so mu pa zdaj postavili spomenik.
— Ameriški admiral Richard E. Byrd, ki je preletel že Atlantik in oba tečaja, severnega in južnega, se odpravlja na nov polet na južni tečaj. Ekspedicija bo trajala dve leti. Byrd namerava v tem času raziskati ozemlje, ki je tolikšno kakor Združene države in Mehika skupaj.
— V soboto zjutraj so se dvignili trije ruski letalci v zrak s stratosferskim balonom. V dobrih štirih urah je balon dosegel višino 19.000 metrov nad morjem. S tem so Rusi za 3000 metrov prekosili lanski Piccardov rekord. V tej višini so zabeležili 67° pod ničlo, v gondoli sami je bilo pa 22° toploto. Barometer je kazal tlak 51 mm.
— Struge, kjer je ob strašni povodnji prejšnjega tedna voda dosegla višino 30 metrov, so še zmerom pod vodo. Poplavljene kraje sta si ogledala gradbeni minister dr. Srkulj in minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. Pucelj in obljubila pomoč vlade. Ustanovil so jo tudi poseben odbor, ki je izdal poziv za zbiranje prispevkov po povodnji prizadetemu prebivalstvu.
— Carigrajski trgovci so iz hvaležnosti, da je vlada reorganizirala (olefon v Carigradu, zbrali deuar in dali napraviti te-
lefonski aparat iz suhega zlata, ki so ga podarili predsedniku Turčije Kcmalu-paši. Mustafa Kemal jo pa dal zlato preliti v športno trofejo, češ da je šport dosti pomembnejši kakor luksus.
— V Ljubljani je okoli 10.000 kolesarjev, to so pravi, da ima povprečno vsak šesti Ljubljančan kolo.
— Na šahovskem turnirju za prvenstvo Anglije je odigral najlepšo partijo slepi šahovski mojster Cross.
— Eno izmed angleških letal, ki se je v nedeljo udeležilo odkritja spomenika žrtvam katastrofe 'zrakoplova R 101, jc pri povratku v Anglijo zaradi goste megle treščilo ua tla in se razbilo. Vse tri osebe v njem so se ubile.
— Strašen ciklon jc uničil mesto Tam-pico v Mehiki. Več tisoč ljudi je ubitih in ranjenih, še dosti več jih je pa brez strehe.
— Bolgarski kralj Boris je praznoval 3. oktobra 15 letnico vladanja, Bolgarija pa proslavi 5. oktobra 25 letnico, odkar se je proglasila za neodvisno državo.
— V nedeljskem ligaškem tekmovanju za nogometno prvenstvo Jugoslavije jo Primorje zmagalo nad osiješko Slavijo 4:1, Hašk nad BSKom 4:3, BASK nad Hajdukom 2:1, Concordia:Vojvodina 2:2. Na prvem mestu je še zmerom BSK 7, 22 točkami, drugi je BASK (20). tretji Hajduk (19). Primorje ima 15 točk in jo na 0. mestu.
dih težko zadel. Zaradi neuspešnih poizvedovanj policije se je pričela stara dama čedalje bolj razburjati, dokler ji ni to škodilo na zdravju in dobri volji, kar se je hkratu poznalo tudi na Tutuju. Ta nemir je gospo domala strl; ničesar na svetu pa ni više cenila, kakor mir srca in lahko vest.
Sleherni popoldan je hodila gospa Lermoisova v boulonjski gozd za uro, dve na sprehod. V družbi nekaj starejših odličnih dam' in Tutuja je prekramljala vse najlepše ure svojega trudapolnega življenja. Odkar, so pa sosede izropali, ne najde gospa Lermoisova več toliko užitka na prelepih nasadih, nič več ni tako sveža v urah spokojnega sprehoda, nič več ni sama seboj zadovoljna. Nemifcna je in plaha, a tudi Tutu se ne veseli več in zanemarja celo svoje najljubše obcestne kamne in bohotna drevesa.
Toda nedavno je prikrevsala stara gospa s precejšnjim kovčegom v roki na običajni sprehod. Zdi se, da je težak. Gospa je vsa potna in vsakih dvajset korakov odloži svoj tovor, da si odpočije, toda nekaj je, kar je važno, gospa Lermoisova je spet vesela in živahna kakor nekoč, Tutu pa navdušeno zaliva rožicam. Šest celih dni — koliko samozatajevanjal
—	molčijo gospejine prijateljice, sedmi dan pa ne morejo več vzdržati in vprašajo gospo Lermoisovo, kaj zlomka nosi v tem kovčegu in čemu. Gospa sprva v zadregi molči, potlej pa kar smeje prizna, da nosi v kovčegu samo zlatnino in srebrnino. Kajti boji se, da bi je ne okradli kakor sosede. Sicer, pravi, je precej nerodno prenašati tako reč; toda' za srčni mir tudi to rada stori.
Sleherni dan popoldne laliko Parižani opazujejo staro damo v boulonj* skem gozdu, kako prenaša težalž kovčeg, kako ji tečejo potne kaplja po uvelem čelu, a se vseeno živahno zabava s svojimi prijateljicami. Pin5 Tutu pa kljub svojim letom podjet-* .no. skače okoli njih.	*
Poravnajte naročnino!
Kalvarija ljubezni
Roman las naSIh dni. — Napisal P. R.
36. nadaljevanje
Nesrečnica Je zaprla oči. Ko jih Je spet odprla, je Marko klečal pred ijo. Položil je bil svojo glavo na njene bele, skoraj prozorne roke. In fekesano je zašepetal:
»Oprosti, mamica, oprosti mi moje besede... Nisem vedel, da je neka ekrivnost v tvojem življenju.« »Skrivnost?«
»Da, mamica... Ne oporekaj!... .Vztrajnost,- s katero skušaš preprečiti to potovanje, je neizpodbiten dokaz... Preveč dobrega srca si, da nama ne bi dovolila tega romanja na grob najinega očeta, če ne bi imela za to tehtnih razlogov.«
»Kaj govoriš, otrok?!«
»O, nič mamica... Ničesar ne morem domnevati... Vem pa, da skrivnost, ki sem ti pravkar o njej govoril, obstoji: ta skrivnost ti zastruplja življenje.... Vidiš, sama priznavaš, da se nisem zmotil, da sem prav uganil... drugače ne bi zdajle jokala.«
Ljudmila je bila res na koncu svojih sil; ni mogla premagati debelih solz, ki so ji spolzele po licih. Boža in Marko sta jo nemo gledala, kako joka, in tudi njima so se orosile oči. »Oprosti, mamica,« sta zajecljala. Toda Ljudmila ni odgovorila. Mlada žena je premišljala.
Ali je mogla to skrivnost še dalje ohraniti zase? Skrivnost, ki jo je bila groza samo misliti nanjo? Ne...
Ne! Zakaj Marko in Boža si bosta Bog ve kaj mislila, zdaj ko vesta, da je v njenem življenju res neka skrivnost. Zato je boljše, da svojima otrokoma takoj, brez odloga razodene laž svojega življenja.
Vzdignila je glavo. V očeh ji je zasijal odločen sklep.
»Prav si uganil, dobri moj Marko, res je neka skrivnost v mojem življenju. Zelo resna skrivnost, drugače vama je ne bi odkrila šele danes, v teh nenavadnih okoliščinah. Zato se vama hočem izpovedati. Priznala vama bom svoj greh. In potem me sodila.«
Toda Boža in njen brat sta ogorčeno oporekla:
»Ne, mamica, midva te nisva upravičena soditi. Tudi ne zahtevava, da bi nama razkrila greh, ki praviš’ da si ga imaš očitati.«
»Sama sebi sem dolžna, da se vama še ta trenutek izpovem.«
Spričo bližajočega se usodnega trenutka se ji je jela vračati hladna kri.
»Najprej vama moram povedati, otroka moja, da sem vama že leta in leta lagala.«
»Mamica!«
»Da... Lagala! In ta moja laž je najbrže greh... velik greh... ker se nanaša na človeka, ki vama je bil.... zmerom neskončno drag.«
»Očka!« sta vzkliknila otroka.
Oba hkratu sta vstala, bleda ko zid, zakaj obema je prišla ista misel.
In Marko je komaj slišno zavzdihnil: »O, Bog!«
Ljudmila ju je pogledala. In na njunih razdejanih obrazih je brala
misel, ki ju je bila prešinila. Nenadna groza jo je obšla pred poslednjim odkritjem. Toda ukrotila je razburjenost, ki ji je grozila razgnati srce, in skoraj neslišno zajecljala:
»Ali mar že slutita?«
»O, saj ni mogoče!«
»Vajin očka ni mrtev!«
Brat in sestra sta planila drug drugemu v objem in kriknila:
»Očka še živi! Očka je živ!«
Otroka sta se smejala in jokala hkratu. Stopila sta k materi.
»Zakaj nama nisi tega nikoli povedala, mamica?«
»Ker je zame vajin oče mrtev. Ker je storil zločin, ki ga žena ne more odpustiti... Ker ga ne smemo... ne moremo nikoli več videti.«
»A midva?...«
»Prav imata... Vidva, otroka moja, vidva imata pravico srditi se name.
V	začetku nisem mislila na to, da greh... da zločin vajinega očeta vama
Ideal
«
kemično člSčenje, barvanje in svet-lolikanje
nasproti ni tolikšen kakor nasproti meni... Nisem mislila, da bi mi vidva nekega dne lahko očitala, da sem. vaju otrgala od njega. In ko mi je ta misel šinila v glavo, sem se ustrašila, da vaju ne bi izgubila, če bi se vama izpovedala, in zato sem molčala.«
Pokrila si je čelo z rokama. Marko se je sklonil k njej:
»S svojim trpljenjem, mamica, si si danes odkupila vse, kar sva morda midva trpela zaradi tebe. Kaj ne, sestrica?«
»Da, Marko!« je vzkliknila Boža. Ljudmili se je izvil vzdih olajšanja. »Tudi se ne moreva srditi nate zaradi tvoje odločitve, ki ti jo je v prvi v.rsti narekovala ljubezen do naju. Samo...«
Prestal je.
»Samo?...« je ponovila Ljudmila in dih ji je zastal.
»Samo da so naju zmerom učili, in tudi ti si nama dostikrat rekla, da mora za vsak greh priti nekega dne odpuščanje. Ali se ni tudi najin nesrečni očka že spokoril za zlo, ki ti ga Je storil? Ali ni zločin, ki praviš, da ga je očka storil pred davnimi leti nasproti tebi, vreden odpuščanja?«
»Saj ne veš, Marko, česa me vprašuješ!«
»Ničesar, mamica, kar bi bilo nemogoče za tvoje toli dobro in plemenito srce.«
Deček je prestal. Nato je pa s tresočim se glasom povzel:
»Kje je danes očka?«
»Ne vem.«
»Ne veš?«
>Prisežem, da ne vem!«
»Tudi tega ne veš, ali je že ozdravel?«
»Tudi tega ne.«
»Pa si vendar morala kaj slišati
o	njem, in ko si šla v Križe, so ti gotovo povedali...«
Spet je prestal.
»Ne zameri nama, mamica... rotiva te... povej nama, kaj si takrat izvedela... Saj ne dvomiva o tvoji iskrenosti, toda midva bi hotela... Boža in jaz bi rada popravila storjeno zlo.«
»To ni mogoče, otrok!«
»O, pač, mamica!... Zakaj če je očka ozdravel, o, potem sem prepričan, da bo obžaloval vse zlo, ki ti ga je prizadejal, in potem mu boš morala odpustiti; če pa ni ozdravel, če še zmerom živi v temi, brez misli in razuma... o, mamica, potem je njegova pokora že zadosti velika! Zato mu boš tudi tedaj morala odpreti svoje naročje.«
Ljudmili so solze zalile oči.
»Če vama povem, otroka,« je skoraj zaihtela, »ta sen se ne more uresničiti.«
»Zakaj ne, mamica? Zakaj ne?«
Mlada žena ni takoj odgovorila. V njenem srcu se je bil poslednji boj. Potem je pa nenadoma privila otroka k sebi:
»Hotela sem vama prizanesti to sramoto, otroka. Toda sama sta me prisilila, da vama jo razodenem... Čujta torej vso resnico: Ko se je zgodila katastrofa, pri kateri je vajin oče izgubil razum, sem dobila v roke neizpodbiten dokaz, da me je na sramoten način varal. Ljubil ni vajine matere, temveč drugo žensko — žensko, ki je ob našem odhodu iz Križ prišla ponj in ga vzela s seboj... kam, sama ne vem...«
Glas se ji je zlomil. In nenadoma jo je premogel krčevit jok. Marko in Boža sta se strta nad pravkaršnjim odkritjem nemo sklonila k njej in njune solze so se pomešale z materinimi. In ljubezni do nesrečne, toli preizkušene matere se je zdaj v njunih srcih pridružilo še neizmerno sočutje.
II
Druga mati
>Kako ti ugaja, Franček?«
»Čudovito, mama!«
»Res?«
»O, mama, še v Italiji, kjer smo bili lani, in na Škotskem, kamor smo šli predlanskim, nisem videl tako lepega prizora!«
»Torej boš zadovoljen?«
»Seveda, mama... Samo... ali bomo dolgo tu ostali?«
»Tega še ne vem, otrok moj. Odvisno bo od tebe... in od mene.«
»Pa od papana Cirila tudi?«
»Da... toda kar se njega tiče...«
»Kaj si hotela reči, mama?«
»Zakaj zmerom praviš papa Ciril... čeprav veš, da ni tvoj oče... da ti je samo...«
Mlada žena je prestala.
»Da mi je samo stric, vem... Toda ker je moj pravi papa odšel daleč, daleč in naju pustil sama... ko ga vendar ne bova nikoli več videla... zakaj ne bi potem dal njegovega imena stricu Cirilu? Saj se ne pritožuje nad tem! Vidiš, mamica, to ime mi je tako drago, čeprav vem, da ti je papa prizadel mnogo gorja...«
Dečku se je tresel glas, ko je izgovoril te poslednje besede. Bil je droban in zal plavolas deček kakih dvanajstih let, toda tako visokorasel, da bi mu jih človek prisodil petnajst. Dolgi kodrasti lasje so obkrožali njegov razumni, a nekam bledi in suhljati obraz, in pod njimi je gorelo dvoje velikih sivih oči v malone vročičnem lesku. Obrnil se je bil k svoji materi, mladi ženi čudovite lepote, zagorele polti in črnih oči in las, ki se je sklanjala čez balkon ih občudovala razgled na jezero Štirih kantonov.
Bilo je na eni izmed teras velikega lucernskega hotela, zvečer istega dne, ko sta imela tam gori v zdraviliškem domu na Sonnenbergu Marko in Boža s svojo materjo razgovor, ki se je naposled končal s solzami.
Križ v puščavi
Napisal H. Kemp
Kakšnih sto metrov južno od arabskega mesta Setifa stoji daleč vstran cd karavansko poti velik lesen križ sredi puščave. Na njem so v francoskih in arabskih črkah vrezljane besede: »Tu počiva oddelek španskih legijo-narjev. Osem mož in poročnika je arabsko dekle izvabilo v puščavo, kjer so vsi umrli od žeje.« Samum križ dostikrat zamede, pa pride vihar in pesek spet odnese.
Vsako leto mora v puščavo oddelek španskih legijonarjev, da očisti križ peska in da položi predenj lovorov venec. Te karavane vodi zmerom polkovnik Segantes; zakaj nesrečni poročnik je bil njegov najboljši prijatelj. In kadar se vojaki vša-tore kraj samotnega križa, jim Segantes jame pripovedovati zgodbo o poročniku Ricardu, njegovih osmih legijonarjih in arabski deklici Losi bi.
»... bilo je v dobi kabilske vstaje, ko so razbojniški Tuaregi izrabili sleherno priložnost, da so naskočili španske vojaške postaje, raztresene vzdolž puščave. Ricardo je dobil z osmimi možmi nalog, da odrine na
postajo Sienno, ki je bila daleč v puščavi. Neke noči so začeli njegovo četico obstreljevati, ko je ravno taborila v oazi. Ricardo je velel drugo jutro naskočiti malo naselbino " oazi, toda nikjer niso uzrli žive duše. šele po dolgem iskanju so zagledali komaj trinajstletno arabsko dekletce, ki so jo begunci ostavili, ker si je ranila nogo in ni mogla z njimi.
,Kazala nam boš pot do najbližnje oaze!‘ je zapovedal poročnik Ricardo. Ukazal je raztovoriti mulo za deklico in potem je mala karavana krenila na pot. Pred nekaj dnevi je divjal samum, ki je zainedel karavansko pot, tako da ni nihče vedel, kod se pride najhitreje do prihodnje oaze. Ricardo je bil vesel, da je našel vodnico, ki je morala poznati pot. Losiba se ni dolgo upirala, zakaj Ricardo ji je bil obljubil lepo pisano verižico in krasno zapestnico, ki ju je imel spravljeni v torbi na sedlu.
Minevali so dnevi, karavana je razsipno pila vodo, zakaj Losiba je venomer zatrjevala, da bodo v dveh dneh pri oazi, dotlej bo pa vode vsekako še dovolj. Toda drugi dan je
Grof
MONTE-CRISTO
‘Romun Napisal Aleksander Dumas
6. nadaljevanje.
»Ali ste zadovoljni s hrano?«
»Mislim, da; ne vem. A za to ne gre! Gre za to, in ne samo meni nesrečnemu jetniku, temveč vsem pravosodnim uradnikom in celo kralju, ki je naš vladar — vsem gre za to, da ne bo po nedolžnem zaprt človek, ki so ga strahopetno denuncirali in mu niso dali niti prilike, da bi se zagovarjal.«
»Danes ste zelo ponižni,« se oglasi guverner; »toda zmeraj niste bili taki. Takrat, ko ste hoteli ubiti svojega ječarja, ste govorili čisto drugače.«
»Res, zato ga zdajle ponižno prosim, naj mi odpusti. A kaj hočete! Pobesnel sem, bil sem iz uma.«
»In zdaj niste več?«
»Ne, gospod; ječa me je spokorila, zlomila me je in ubila... Tako dolgo sem že zaprt!«
»Tako dolgo? Kdaj so vas pa zaprli?« vpraša nadzornik.
»28. februarja leta 1815. ob dveh popoldne.«
Nadzornik prične računati.
»Danes smo 30. julija 1816. Kaj bi še radi? Saj ste zaprti komaj sedemnajst mesecev!«
»Komaj sedemnajst mesecev! O, gospod, saj ne veste, kaj se pravi biti sedemnajst mesecev zaprt! To je sedemnajst let, sedemnajst stoletij, posebno za človeka, ki je bil kakor jaz tako blizu sreči; za človeka, ki se je hotel poročiti z ljubljenim dekletom; za človeka, ki ga je čakala lepa bodočnost in ki so ga vrgli iz najlepših sanj v najtemnejšo noč; za človeka, ki vidi, da mu je strto
vse življenje; za človeka, ki ne ve, ali ga njegova nevesta še ljubi, ki ne ve, ali njegov stari oče še živi, ali je pa umrl od trpljenja in gorja! Sedemnajst mesecev ječe za človeka, ki je dihal morski zrak, ki ni bil nikoli od nikogar odvisen in je vse življenje prebil na neskončnih gladinah morja! Teh sedemnajst mesecev ječe je več, kakor je je vreden najhujši zločin! Bodite zato usmiljeni z menoj, gospod, in izprosite mi ne milosti, temveč pravične sodbe. Sodnika vas prosim, gospod, samo sodnika! Saj ne morete obtožencu odreči sodnika!«
»Prav,« prikima nadzornik. »Bomo videli.«
Potem se obrne h guvernerju:
»Ubogi vrag se mi smili. Ko se vrnemo gor, mi boste pokazali njegove akte.«
»Zakaj ne!« pritrdi guverner, »toda bojim se, da boste našli zelo obtežilne opombe.«
»Vem, gospod,« povzame Dantes, »da me ne morete sami re-ših; toda mojo prošnjo lahko sporočite oblasti, lahko rečete dobro besedo zame, in dosežete, da me postavijo pred sodišče. Samo sodišča si želim, da bom vsaj vedel, česa me dolže in na kakšno kazen sem obsojen. Zakaj negotovost je najstrašnejše, kar si morete misliti.«
»To je res,« zamrmra nadzornik.
»O, gospod,« vzklikne Dantes, »vaš glas mi izdaja, da vas je pretreslo. O, recite mi vsaj, da smem upati.«
prišel in minil, ne da bi bili zagledali oazo; še palme niso nikjer videli na obzorju. Pusto se je širilo neskončno peščeno morje, povsod samo pesek, pesek ...
Legijonarji so morali svoje konje in tovorne živali drugo za drugo pobili, in ko je napočil četrti dan, so se Ricardo in njegovi ljudje komaj še opotekali po pesku; le Arabka je lahkonogo hitela naprej, zakaj njena noga se je bila med tem zacelila. Zvečer so legijonarji izčrpani popadali na tla in stokajo polegli po pesku. Tedaj je Ricardo poklical k sebi Losibo in krenil z njo v puščavo. Ko sta bila že dovolj daleč od čete, je Ricardo obstal: ,Zdaj pa po pravici povej, Losiba, drugim ni treba vedeti: ali smo res izgubljeni?*
Deklica se je vzravnala pred njim: ,Da, Alah hoče tako.*
,Alah? Ne govori neumnosti, Losiba. Ali mar ne poznaš poti?1
,Ne,‘ je ponosno odgovorila deklica.
,Ne?‘ je osupnil Ricardo. ,Kaj naj to pomeni?*
,Nalašč sem vas speljala v puščavo. Vsi boste umrli; zakaj daleč na okoli ni ne oaze ne karavanske poti!* Ricardo je vztrepetal: .Vsi... umrli? In... ti?‘
,Jaz tudi,* je mirno odvrnila deklica.
,Ali si zblaznela?* je takrat za r jul Ricardo. ,Zakaj nas pelješ v smrt?'
,Ker ste sovražniki mojih bratov, sovražniki mojega naroda.*
Ricarda so dekličine besede spravile ob razum. Besno jo je zgrabil za roko:	,To mi boš poplačala, izda-
jalka!*
Losiba se mu je hotela iztrgati, nastal je kratek, obupen boj, potem je počil strel in Losiba so je z bolestnim krikom zgrudila na tla.
Dolgo je stal Ricardo zraven nje. Luna je vzhajala in z bledo mesečino oblila bronaste Losibine prsi, iz katerih je curljala kri v pesek puščave.
Dva tedna nato so našli v solncu posušene okostnjake, že skoraj za-medene od samuma. Dnevnik poročnika Ricarda je pojasnil tragedijo, ki se je odigrala v kraljestvu večnega peska...«
Polkovnik Segantes je počakal, da je vzšel mesec. Potem je velel četi, da se postavi pred križ. Tedaj je položil predenj. venec in nemo mignil z roko. Iz pušk legijonarjev se je zabliskalo. Trikrat je zagrmela salva v noč in sivi smodnikov dim je zagrnil križ v puščavi...
»Tega vam ne morem reči,« odvrne nadzornik, »obljubim vam pa, da bom pregledal vaše akte.«
»O potem sem rešen!«
»Kdo vas je dal zapreti?«
»Gospod de Villefort. Rotim vas, stopite k njemu in ga vprašajte, kako je z menoj!«
»Gospoda de Villeforta že leto dni ni več v Marseillu. V Toulousu je.«
»O, potem ni čudo,« zamrmra Dantes. »Moj edini zaščitnik je šel.«
»Ali vas je imel gospod de Villefort vzrok sovražiti? vpraša nadzornik.
»Ne, gospod, narobe; bil je zelo dober z menoj.«
»Torej se lahko zanesem na pojasnila, ki mi jih bo dal o vas?«
»Popolnoma, gospod!«
»Potem je prav.«
Dantes se je spustil na kolena, dvignil roke proti nebu in zmolil vročo molitev za moža, ki je prišel v njegovo ječo kakor Odrešenik pred pekel, da reši duše pogube.
Vrata so se za Dantesom zaprla. Toda žarek upanja, ki je prišel v temnico, je ostal v njej.
»Podvizajmo se, da čim prej opravimo,« meni nadzornik. »Kdo je zdaj na vrsti?«
»O, neki čudaški norec,« odvrne guverner. »Trdi namreč, da je lastnik neizmernega zaklada. Prvo leto svojega jetništva je ponujal vladi milijon, če ga izpusti, drugo leto že dva, tretje leto tri milijone in tako dalje. Zdaj je že peto leto zaprt; prosil vas bo, če bi smel na samem z vami govoriti, in vam bo ponudil pet milijonov.«
»Nenavaden jetnik, res,« pritrdi nadzornik. »In kako je temu milijonarju ime?«
»Abbe Faria.«
Ječar je odprl neka vrata in nadzornik je radovedno obletel temnico blaznega abbeja. Sredi ječe je ležal v krogu, zarisanem z ometom, ki ga je odkrušil od zidu, skoraj nag mož, zakaj obleka rnu je že razpadala v cape. V tem krogu je vneto risal geometrične like in se je zdel prav tako zatopljen v svoj problem kakor nekoč Arhimed, ko ga je ubil Marcelov vojak. Tudi tedaj se ni zgenil, ko so zahreščala železna vrata; zdramil se je šele, ko sta j amenici obsijali vlažna tla, kjer je sedel. Tedaj se je obrnil in začudeno uzrl veliko družbo, ki se je zbrala v njegovi ječi. Hitro je vstal in se ogrnil v odejo, ki jo je potegnil z bornega ležišča.
»Ali si česa želite?« ga vpraša nadzornik. »Prišel sem kot zastopnik vlade in imam nalog, da si zapišem pritožbe in prošnje jetnikov.«
»O, potem, gospod, upam, da se bova sporazumela.«
»Vidite,« šepne guverner. »Ali se ne začenja, kakor sem vam rekel?«
»Gospod,« povzame jetnik, »jaz sem abbe Faria iz Rima. Bil sem dvajset let tajnik kardinala Ros-pigliosija; v začetku leta 1811. so me pa zaprli, sam ne vem zakaj. Zelo srečen sem, da vas vidim, čeprav ste me zmotili v važnih računih — računih, ki utegnejo postaviti Nevvtonov zakon o tež-
nosti na laž. Ali bi lahko z vami na samem govoril?«
»Kaj sem rekel?« pomežikne guverner nadzorniku.
»Dobro poznate svoje ljudi,« se zasmeje le-ta. Nato se obme K abbeju.
»Ne, to ne gre.«
»Pa če bi šlo za to, da priskrbim vladi velikansko vsoto, denimo pet milijonov?«
»Bogme,« se obrne nadzornik K guvernerju, »še vsoto ste do pičice zadeli!«
»Dragi prijatelj,« se tedaj oglasi guverner, »na žalost že vse na pamet vemo, kaj nam hočete povedati. Za vaše zaklade gre, kaj ne?«
Faria pogleda zasmehljivca Z očmi, v katerih bi nepristranski opazovalec prestregel blisk razuma in iskrenosti.
»Seveda,* pritrdi, »o čem naj pa govorim, če ne o tem?«
»Gospod nadzornik,« reče guverner, »to istorijo vam jaz prav tako lahko povem kakor gospod abbe sam; zakaj že štiri ali pet let jo moram poslušati, da me že ušesa bole od nje«.
»To kaže, gospod guverner,« odvrne abbe, »da ste kakor ljudje, o katerih pravi sveto pismo; Oči imajo, pa ne vidijo, ušesa imajo, pa ne slišijo.«
»Dragi prijatelj, vlada je bogata in hvala Bogu ne potrebuje vaših zakladov. Ohranite si jih torej za tedaj, ko boste zapustili to ječo.«
Abbeju so se zmračile oči; zgrabil je nadzornika za roko in vzkliknil:
»A če nikoli več ne pridem iz nje, če me vkljub vsej pravici puste v ječi, če umrem v njej, ne da bi mogel komu zaupati svojo skrivnost — ali naj bo potem ta zaklad izgubljen? Ali ni boljše, da ima od tega vlada korist in jaz? Sest milijonov vam ponudim, gospod, šest milijonov sem pripravljen žrtvovati, jaz sam se pa zadovoljim z ostankom, samo prostost mi dajte!«
»Tako mi duše,« zamrmra nadzornik, »če ne bi vedel, da je ta mož blazen, bi mu moral verjeti, tako prepričevalno govori«.
»Nisem blazen, gospod, in moje besede so gola resnica,« odvrne Faria, čigar tenkemu sluhu nadzornikov vzklik ni ušel. »Zaklad, o katerem vam govorim, res obstoji, in pripravljen sem skleniti z vami dogovor: v vaši navzočnosti naj razkopljejo zemljo, in če sem se vam zlagal, če ne bodo ničesar odkrili, potem sem res blazen, kakor ste rekli, potem me boste pripeljali nazaj v to ječo, da umrem v njej, ne da bi zinil še katero prošnjo ali željo.«
»Ali je kraj, kjer je vaš zaklad zakopan, daleč od tod?«
»Kakih sto milj.«
Guverner se je spustil v smeh.
»Ta ni slaba! Vsak jetnik bi si1 dovolil šalo in bi peljal svoje ječarje sto milj daleč na izprehod; saj si ne bi mogel misliti lepše priložnosti za beg!«
»Staro sredstvo,« pritrdi nadzornik. »Gospod nima niti te zasluge, da bi ga bil sam odkril.«
»Gospod,« vzklikne Faria, »pri-sezite mi pri Kristusu, da mi boste izprosili prostost, če sem vam
Stran 8.
Eeto V./40.
resnico govoril, pa vam povem, kje je zakopan zaklad. S tem ničesar ne tvegate, saj ne bom mogel ubežati, ker bom zaprt, dokler se ne prepričate o resničnosti mojih besed.«
»Ali ste s hrano zadovoljni?« vpraša nadzornik, hoteč priti na konec.
»Proč z vami!« krikne abbč. »Bodite prekleti kakor drugi norci, ki mi niso hoteli verjeti! Mojega zlata ne marate; prav, obdržim ga sam. Nočete mi dati prostosti, pa mi jo bo Bog dal. Proč, vam nimam ničesar več povedati!«
Po teh besedah je abbe vrgel s sebe odejo, pobral kos ometa, sedel v svoj krog in začel spet risati črte in številke.
»Kaj naj bodo te čačke?« vpraša nadzornik, ko so se odpravljali iz celice.
»Svoje zaklade sešteva,« se zasmeje guverner.
Faria ga je namestu odgovora prezirljivo ošinil z očmi.
Nadzornik in guverner sta odšla. ječar je zaklenil vrata za jetnikom.
»Morda je nekoč res imel kakšen zaklad,« meni nadzornik, ko so se vračali po stopnicah.
»Ali se mu je pa sanjalo, da ga ima,« odvrne guverner, »ko se je drugo jutro zbudil, je bil pa blazen.«
»2e mogoče,« prikima nadzornik z značilno naivnostjo. »Če bi bil res bogat, ne bi bil prišel v ječo.«
Tako se je končala inšpekcija pri abbeju. Ostal je v ječi, in prepričanje, da je blazen, se je po tem obisku še utrdilo.
Kar se tiče Dantesa, je nadzornik svojo obljubo izpolnil. Ko je prišel v guvernerjevo sobo, si je dal pokazati seznam jetnikov. Pri Dantesovem imenu je bila pripisana tale opazka:
Strasten bonapartist; sodeloval je pri Napoleono-E d m o n d vem begu z Elbe. Dantes Zaprt mora biti v najbolj skriti ječi in pod najstrož-iim nadzorstvom.
Ta opazka je bila pisana z drugo roko in z drugim črnilom kakor druge pripombe; to je kazalo, da so jo pripisali, ko je bil Dantes že zaprt.
Obtožba je bila preveč določna, da bi jo bilo moči izpodbijati. Zato je nadzornik pripisal besedice:
»Ne da se nič napraviti.«
Ta obisk je Dantesa zbudil v novo življenje. Odkar je prišel v ječo, je pozabil šteti dneve; zdaj ko mu je nadzornik povedal datum, ga ne bo več pozabil. S koščkom apna, ki ga je odkrušil od stropa, je napisal na zid 30. julij 1816. Od tistega dne je vsak dan zarisal zraven novo črto, da ne bi več pozabil, kateri dan je.
Minevali so dnevi, potem tedni in meseci; Dantes je še zmeraj čakal. V začetku si je postavil rok štirinajstih dni: ko ta rok mi-ne, bo prost. Toda ko je minilo teh štirinajst dni, si je dejal, da je bilo nespametno misliti, da bi se nadzornik pred vrnitvijo v Pariz ukvarjal z njegovo zadevo; v Pariz se pa ni mogel prej vrniti, dokler ni končal svojega inšpekcijskega potovanja, in to je
utegnilo trajati mesec dni ali celo dva meseca. Zato si je prvotni štirinajstdnevni rok podaljšal na tri mesece; Ko so ti trije meseci pretekli, je sklenil čakati še šest mesecev. Ko je pa minilo tudi teh šest mesecev, je videl, da je čakal že deset mesecev in pol. V teh desetih mesecih se ni v njegovem jetništvu nič izpreme-nilo; dobi! ni niti enega tolažilnega sporočila; ječar je ostal na njegova vprašanja mutast kakor poprej. Dantes je pričel dvomiti o svojem razumu; postal je skoraj prepričan, da so dogodki, o katerih je prej mislil, da jih je res doživel, samo fantazija njegovih možganov.
Po preteku leta dni je prišel nov guverner. Prejšnji je vzel s seboj na svoje novo mesto tudi Dantesovega ječarja.
Novemu guvernerju se ni zdelo vredno bremeniti si spomina z imeni jetnikov. Zato jih je vele! imenovati s številkami. Strašni kastel lf je imel petdeset celic: njihovi prebivalci so se imenovali po številkah celic, v katerih so bili zaprti. Tako ni nesrečni mladi mož nič več slišal svojega imena Edmonda, ne priimka Dantesa; imenoval se je le še številka 34
XIV
Štev. 34 in štev. 27
Dantes je prestal vse stopnje kalvarije, ki jih trpe pozabljeni jetniki.
V začetku je kazal ponos, ki ga dajeta upanje in zavest nedolžnosti. Potem je začel dvomiti nad lastno nedolžnostjo; to je guvernerjevo misel, da z njegovim razumom ne bo vse v redu, še podkrepilo. Naposled je stopil z višave svojega ponosa dol in začel prositi usmiljenja ne še Boga, temveč ljudi. Bog je poslednje pribežališče grešniku, čeprav bi se moral najprej k njemu zateči.
Dantes je prosil, naj ga pre-meste v drugo celico, naj bo še mračnejša, naj bo še globlja. Izprememba, vseeno kakšna, je le izprememba, in bi ga vsaj za nekaj dni raztresla. Prosil je, da bi se smel iti sprehajat na sveži zrak, prosil je knjige. Toda nobene njegove prošnje mu niso uslišali. Vzlic temu se ni utrudil zmeraj iznova prositi. Čeprav je bil njegov novi ječar še redko-besednejši od prejšnjega, ga je vendar pri slednji priložnosti ogovarjal; že to, da je lahko govoril s katerim človekom, četudi z mutastim, je bilo siromaku v uteho; govoril je, da je slišal svoj lastni glas. Poskušal je tudi sam s se-
V 24 URAH
barva, p lisi ra la kemično čisti obleke, klobuke Itd. Skrobl in svetlollka srajce, ovratnike, zapestnice i.t. d. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
LJUBLJANA
boj govoriti, toda tedaj ga je bilo groza pred samim seboj.
Nekega dne je prosil ječarja, naj bi izposloval pri guvernerju, da bi mu dali kakšnega tovariša, če ne drugega vsaj blaznega ab-beja, ki je o njem slišal govoriti. Tudi to prošnjo so mu odbili.
Tako je Dantes poskusil pri ljudeh vse, kar je bilo mogoče; potem šele se je kakor je bilo pričakovati, spomnil poslednjega pribežališča — Boga. Spomnil se je molitev, katerih ga je učila njegova mati, in odkril v njih zmi-sel, ki ga ni prej nikoli poznal; toda molil ni s pobožnostjo, temveč s strastjo. Kadar je glasno molil, se tudi ni več ustrašil lastnega glasu; tako se je zave-roval v svoje molitve, da je videl Boga pri slednji besedi, ki jo je izrekel, živega pred seboj. Vsa dejanja in vse misli svojega ponižnega in izgubljenega življenja je spravljal v zvezo s tem mogočnim Bogom, zajemal iz molitev nauke in si zadajal naloge, ki jim mora izpolniti. In ob koncu sleherne molitve se mu je vtihotapljala sebična prošnja, ki se ljudje z njo pogosteje obračajo na svoje bližnje kakor pa na Boga: In odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom L.
Kljub svojim iskrenim molitvam je Dantes ostal jetnik.
Tedaj so se mu začele misli mračiti, in oblak pred njegovimi očmi je postajal vse gostejši. Dantes je bil preprost človek brez vzgoje in brez posebnega znanja, ki bi mu moglo bili uteha v njegovi samoti.
Tako se je njegova pobožnost umeknila besu in togoti. Začel je preklinjati in psovati Boga, da se je ječar zgražal, zaletaval se je v zidove svoje ječe ter besnel proti vsemu, kar ga je obdajalo; zrnce peska, slamica ali piš vetra, kadar so se odprla vrata njegove celice: vse ga je spravljalo v brezumno togoto. Potem se ie spomnil ovaditeljskega pisma, ki mu ga je pokazal Villefort, in sleherna črka tega pisma mu je zažarela na zidu kakor Mene-Te-kel-Phares pred Belzacarjem. Dejal si je, da ga je sovraštvo ljudi pehnilo v ta brezdanji prepad, in ne jeza Boga. Klical je na
ie neznane ljudi vse kazni, ki so prihajale njegovi razdraženi domišljiji na um, in si govoril, da so najstrašnejše med njimi še preblage in prekratke; zakaj za kaznijo pride smrt, in smrt pomeni če že ne počitka, pa vsaj neobčutljivost za bolečine.
Ko si je rekel, da je v smrti mir, mu je nenadoma vstala misel na samomor. Gorje mu, kdor v svoji nesreči ostane pri tej misli! Zgrabi ga kakor s kleščami in sleherni obupni poskus, da bi se rešil tega strašnega objema, ga še bolj potegne v naročje smrti.
Ko je vzklila ta misel v duši mladega moža, je na mah postal krotkejši in prijaznejši; trda postelja se mu je zazdela mehkejša, črni kruh mu je nenadoma bolje teknil, skoraj nič več ni spal m življenje se mu je zazdelo malone znosno, saj je vedel, da ga lahko vrže od sebe, kadar le hoče.
Na dva načina je mogel umreti. Prvi je bil preprost; privezal bi svoj robec na železno prečko v oknu in se obesil nanj. Drugi je bil pa v tem, da bi se samo delal, da je, pa bi od lakote umrl. Prvi način se mu je upiral. 2e od mladega je imel čuden z grozo pomešan strah pred morskimi roparji, ki so jih obešali na jambore; obešanje se mu je zdelo sramotna kazen, in zato ni hotel nanj niti misliti. Odločil se je torej za drugi način in ga začel še tisti dan izvajati.
Minila so bila že skoraj štiri leta. Konec drugega leta je Dantes prenehal šteti dneve in je tako spet izgubil zmisel za čas. Rekel si je, da hoče umreti; sam si je izbral način smrti, in iz strahu, da se ne bi skesal, si je sam sebi prisegel, da bo tako umrl. Kadar dobim kosilo in večerjo, si je dejal, bom vrgel oboje skozi okno, pa bodo mislili, da sem pojedel.
In tako je storil. Dvakrat na dan je vrgel jed skozi majhno zamreženo odprtino, skozi katero je videl samo kos neba in drugega nič. V začetku je to delal s premislekom, pozneje pa s čedalje večjim obžalovanjem. Hrano, ki se mu je nekoč gnusila, mu je zdaj glad delal zapeljivo. Časih je po celo uro držal krožnik v roki in srepo upiral oči v kos smrdljivega mesa in v plesnivi črni kruh. Poslednji instinkti življenja so se borili v njem in mu majali njegov sklep. In tedaj se mu njegova ječa mahoma ni zdela več tako mrka in njegova usoda manj obupna. Saj je bil še mlad, komaj pet in dvajset let mu je utegnilo biti: čakalo ga je še najmanj petdeset let življenja, to je dvakrat toliko, kolikor ga ie preživel. Kaj vse se utegne v tem času zgoditi! Bog ve, ali se ne bodo tudi njemu nekega dne odprla vrata in se mu zasmejalo solnce svoboue! V takih mislih je vselej nastavil jed na usta. Toda spomnil se je svoje prisege ;n plemenit in strog s sarnim seboj, kakor je bil, se je ustrašil misli, da bi moral samega sebe zaničevati, če bi prelomil prisego. Tako je neizprosno in brez usmiljenja ubijal še tisto trohico življenja, ki mu je ostalo. In prišel ie dan, ko ni imel več moči, da bi vstal in vrgel večerjo skozi okno.
DAMSKI
JESENSKI in ZIMSKI
ki Vam ga dobavi tvrdka DRAGO GORUP & Co., &JUBLJANA
Miklošičeva cesta 16/1
Je zadnje mode, najboljše kvalitete, prvorazredno delo
Nf^ican cena!
£tfynsUe jMH/orfi
Posnetki za veseloigro »Ukradena sreda«, v kateri sodelujejo SzčS-ke Szakall, slavna madžarska operetna pevka Eta von Haydn, Jo-hannes Riemann, Johanna Ewald in Walter Steinbeck, so v Budimpešti dovršeni. Dejanje filma je prav originalno. Szoke Szakall igra moža, ki zasleduje tatove, ki so mu ukradli en dan njegovega življenja.
Pod vodstvom Eberliarda Klagc-manna bodo te dni pričeli delati naravne posnetke za prvi nemški Foxov film »Ljubavna pustolovščina«. Pogodili so se z Jenny Jugo, slavnim tenoristom Louisom Graveurjem in Ileinzom Riihman-
Inom za zasedbo glavnih vlog. Režira Johannes Mayer, godbo je pa skomponiral R. Kiinecke.
Harry Liedtke je sprejel novo zanimivo vlogo. V zvočnem filmu »Ko odpada listje...« po romanu »Hčerka Ulla« od AVernerja Scheffa, bo igral vlogo očeta »v najlepših letih«, ki se zaljubi v hčerko svojega prijatelja.
Po romanu »Lcnoc plove po svetu« od Hansa Holma bo režiser Georg Jacoby napravil film z naslovom »Mlade Berlinčanke so izginile«. Magda Schneider bo igrala glavno vlogo.
Ramoii Novaro se je vrnil s potovanja po Evropi spet v Holly-wood in je že pričel z Jeanetto Macdonaldovo igrati za film »The Cat and the Fiddle«.
Fritz Holliinder sklada godbo za tretji film Harveyeve »Marionete« (Fox), ki so ga pred dobrim tednom pričeli delati. Harveyeva je pravkar dovršila svoj drugi film »My weakness« (Moja slaba stran).
Kozaški ognnjaci
Te »tričetrtinske ogrinjače« že poznamo. Letošnja jesenska moda jih je nekoliko izpremenila. Malo daljši so, ob bokih pa tesnejši. Zapeti so na več gumbov, po sredi ali ob strani, ali pa zvezani s pentljo. Pri vseh pa mora biti ob bokih pas, ki se tesno oprijema.
Na obeh slikah vidimo svetle kozaške ogrinjače, dočim sta krili temni. Svetlo bež se ujema s kostanjevo rjavo barvo, svetlo siv ogri-njač s temno sivim ali črnim krilom.
Levi lik je svojevrsten in eleganten, ker so rokavi in spodnji rob ogri,-njača iz dvojnega črtastega baršuna.
Okoli izreza pri vratu je našit gladek trak iz temnega baršuna, pa tudi krilo je baršunasto. Ogrinjač sam je iz težke motne svile ali iz marokena.
Prav tako je desni lik dvobarven.
Zgornji del ogrinjača je zaradi tesnega širokega pasu nekako napihnjen in je videti kakor bluza. Počez urezan sprednji del je zapet pod vratom in ob boku.
Pri levem ogrinjaču so rokavi obilno nabrani. Sprednji del je ozek, zapet je pa s svetlimi gumbi iste barve kakor okras okoli izreza.
Pas je vdelan. Krilo je položeno v globoke gube. Tudi pri desnem 'krilu vidimo ozke gube. Rokavi so všiti po vzorcu raglana, vendar so na ramah nekoliko nabrani, da dajo ramenskemu delu primerno širino.
Spočetka ko so ponujali Liliani Harvey angažman v Hollywoodu, je bila vsa obupana.
»Beži, beži,« jo je bodril Willy Forst, »čemu neki toliko premišljuješ? Saj znaš vendar odlično angleški!«
Lilian ga je začudeno pogledala:
»Da, dragi Willy, toda tako se mi zdi, da je v Ameriki še vse polno ljudi, ki znajo še bolje angleški.«
#
‘Dolgo v noč so kvartali. Zgodaj zjutraj pa pokliče Felix Bressart Ottona AValburga po telefonu:
»Kako je, prijatelj?«
»Slabo, slabo!«
»Kaj pa je, za božjo voljo?«
»Veš, dragi, srce, pa tudi v križu ni kakor treba...!«
»Beži, beži, da bi niti enega pika ali pa kara ne imel?«
*
Avtorji so šefu produkcije na vse načine dopovedovali, da je nova vloga kakor nalašč za Maksa Hansna, ki ga je treba angažirati.
»Niti malce erotično ne vpliva ta človek na gledalce!« se je zmerom in zmerom izvijal ravnatelj.
»Prazne marnje!« ga je zavrnil neki avtor. »Morda samo na vas ne učinkuje tako?«
Takrat je pa bilo ravnatelju dovolj. Sunkoma je odprl vrata v pred-sobje in zarjul: »Mar vzbuja Hansen v vas erotična čustva?«
»Ne!« je odvrnil globoki bas Adele Sandrockove, ki je slučajno sedela v čakalnici.
¥
AVilly Forst nam je povedal tole zgodbico, ki jo je slišal med snemanjem filma »Rop A#one Lise«:
Razpisali so nagrado za reklamni lepak. Vsak slikar je seveda skušal
kar najbolje pogoditi obraz Mone Lise na lepaku. Nekega dne, ko so umetniki spet kazali šefu reklame nove osnutke, jih je osorno nadrl:
Sylvia Sidney in Gary Grant
»Vraga! To me že dolgočasi! Zmerom ista slika te salamenske babnice! Mar še nobenemu ni prišlo na um, da bi jo narisal v profilu?«
¥
Fritza Griinbauma je ob devetih zjutraj zbudil telefon. Neki glas je dejal:
»Halo, tu vaš dober prijatelj!«
Grunbaum pa zazeha in odvrne: »Kdor mene ob devetih zjutraj budi, ne more biti moj prijatelj! Z Bogom.«
¥
Pri neki zabavi je sedel Emil Jan-nings med dvema damama. Nenado-
t filmu »Madame Buttcrfly«
ma ga je pa ogovorila lepša izmed njiju:
»Zamislite se v to, da vsi trije veslamo po jezeru — čoln se pa prevrne. Katero izmed naju bi skušali prvo rešiti?«
Jannings ni niti trenil.
»Prepričan sem, milostljiva,« je odvrnil na moč diplomatsko, »da izborno plavate!«
jElatc naše hrane
J ajnine
Tovarna 1*ekaleie
ftteščansk a kuhinja
Piic. kida
' Ker si sedaj lahiko priskrbimo jabolka in breskve, uporabimo jih za marmelado! Na trgu dobimo breskve po 8 Din kilo, jabolka so pa tudi že precej poceni: 1 kg 2 do 4 Din.
Jabolčna mezga
Lepa, zrela jabolka razpolovimo in kuhamo v vodi, dokler se ne omehčajo. Potem jih pretlačimo skozi žima-eto sito in jih kuhamo toliko časa, da »o popolnoma gosta. Vzamemo na jvsak kilogram čiste mezge 25 dkg sladkorja. Dobro premešamo dn pustimo 30 minut počasi vreti. Lahko dodamo tudi nekoliko cimeta. Ko je marmelada že precej trda (poznamo po tem, ker obvisi na žlici), jo denemo še gorko v kozarec in ko se ohladi, nalijemo nanjo za 1 cm olja ali masla. Kozarce zavežemo s per-gamenom in jih shranimo na suhem, zračnem prostoru. Z marmelado polnimo pozimi omlete, kolače, buhtlje in razno drugo pecivo.
Vložene breskve
Breskve lahko vložimo v Weoker-jeve kozaroe, uporabimo jih pozimi kot .prvovrsten kompot.
Zrele lepe breskve denemo v vrelo vodo, kjer jih pustimo pol minute, potem jih vzamemo ven in denemo za trenutek v mrzlo vodo. Nato jih' olupimo, razpolovimo, odstranimo pečke in breskve vložimo v kozarce tako, da bo vzbočena polovica obrnjena navzgor. Zdaj skuhamo sladkor. Na pol litra vode vzamemo 40 dkg sladkorja in kuhamo toliko časa, da se raztopina vleče. Ko se ohladi, zalijemo breskve, zapremo kozarce z gumijem, pokrijemo s steklenim po-
DNEVN O SVEŽE. PRAŽENA:  Ilri—
:~uava
fi&zoc ^M^odutfain!
Pni vaakii priliki, ob praznikih, obisku itd. je čiščenje stanovanj, oken, parketov in preprog nujno potrebno in služi to gospodinji v lepoto in zadovoljstvo. Ca« in delo si prihranite, ako od late čiščenje tvrdki
S. Grmovšek v Ljubljani
OalusoTo nabrežje 41. Telef. 26-30.
Čiščenje stanovanjskih oken od Din 4-— dalje, čiščenje parketov Din 4'— za m*.
krovčkom ter jih kuhamo 20 minut pri 90° C.
Mezga iz breskev
Lepe, zrele breskve očistimo, razpolovimo in vzamemo pečke iz njih. Nato jih oparimo in pretlačimo skozi žimasto sito. Kuhamo pri zelo mirnem ognju tako dolgo, da se zgoste. Na 1 kg čiste mezge denemo 20 dkg sladkorne pese. Vse dobro premešamo, dodamo nekoliko cimeta in pustimo pol ure počasi vreti. Z gorko marmelado napolnimo segrete kozarce in ko se ohladi, nalijemo nanjo za 1 cm masla. Kozaroe dobro zavežemo s pergamenom in shranimo na suhem, zračnem prostoru.
Testenine »Jajnine« z gobami
Skuhamo do mehkega 1 kg testenin »Jajnine« in jih oblijemo z gorko vodo ter odcedimo. Nato zrežemo
pol kilograma lepih zdravih jurčkov in jih operemo. Na kozico denemo žlico masti, preoej sesekljane čebule, žličko paradižnikove mezge, ščepec popra, nekoliko majarona, 2 stroka česna in ščepec soli. Gobe pustimo 15
minut na tem počasi dušiti. Potem naredimo prežganje iz žlice masti in moke, dodamo h gobam in zalijemo * dvoma zajemalkama julie ali vode. Vse dobro premešamo in pustimo še 15 do 20 minut počasi vreti.
Gobe serviramo gorke in garniramo z gorkimi jajninami, ki smo jih nekoliko polili z maslom.
HUMOR
Galantno vprašanje
»Koliko ste stari, gospodična?«
»Pet in dvajset let štejem.«
»In kdaj ste začeli šteti?«
Nepričakovan odgovor
Učitelj skuša malemu Moricu nazorno popisati pomen zrcala. Zato ga vpraša:
»Kadar se umi ješ, Moric, kam potem pogledaš, da vidiš, ali je tvoj obraz čist?«
Ppiha/amc
zcpef
je novostmi
zcr /cscn in zime
ter Vas prijazno vabimo, da si ogledate krasne modne vzorce in izberete po svojem okusu
A. & i. SUa&ecM
Ljubljana
Čevlji z usnjenimi podplati
Otroški.........Din	2S--
Damski	.	.	. . .	Din	78*-
Moški	s	.	Din	7S--
„Jadvcm“
DETELA BOGDAN, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 25	(Hotel	Tratnik)
Tovarniška zaloga, nizke cene, ogled zaVas brezobvezen,obiščite nas!
»V brisačo, gospod učitelj!« odgovori brez premišljanja Moric.
Teorija in praksa
»Ce posodim tvojemu stricu 109 dinarjev, da mi jih bo vračal po 20 Din na mesec — koliko mi bo po treh mesecih še dolžan?« vpraša učitelj pri računstvu.
»100 Din, gospod učitelj.«
»Kako pa računaš, Lipe?!«
»Saj ne poznate mojega strica!«
V gostilni
»Gospod natakar, kakšno kosilo naj pa to bo! Takšna nesramnost! Prosim, pokličite takoj gospodarja!«
»Ga ni, gospod!«
»Kje pa je?«
»Na kosilo je šel, v restavracijo nasproti.«
Nagradno vprašanje
»Če potrebuje ena sobarica za čiščenj« sobe eno uro, koliko potrebujeta za to dve sobarici?«
»Dve uri!«
Pisalni stroj
nai piše sam!
To je prav tako šefova želja kakor tudi strojepiščeva.
Toda stroja take popolnosti ne bo nikdar. Najbolj pa so tej dovršenosti približuje
WOODSTOCK,
ki je višek tehnike. Izumitelji — ameriški inženjerji — sinejo biti ponosni na svoj izdelek.
Woodstock ima poln in lahek udarec, pisava je čista in dovršena.
Kdor Woodstock vidi — mu je naklonjen, kdor Woodstock preizkusi, spozna, da je to najboljši stroj, a kdor le nekaj časa na njem dela — se ne more nikdar več ločiti od njega. Ta stroj je v Ameriki zaslovel radi svoje priročnosti in koristnih naprav in je zadnji dve leti najbolj zahtevana znamka.
Generalno zastopstvo za .Jugoslavijo :
TIPKA, družba z o. z.
trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami
Ljubljana
Miklošičeva cesta 13. — Tel. 29-70.
LEPE BELE ROKE
so zrcalo vsake ženske. — Roke ostanejo lepe in negovane, če se redno uporablja specialna krema za roke
JE F*AIS BLANC
Nedosegljivo sredstvo za uspešno nego rok. 1 tuba Din 10‘—.
Dekliške prsi - ponos vsake ženske
Z redno masažo z eliksirjem
EAU DE LAHORE
dobe prsi spet mladostne oblike in svežost. Učinek presenetljiv, uporaba zelo enostavna. 1 steklenica z navodilom Din 40'—.
Glavna zaloga: NOBILIOR Parfumerija, Zagreb, Iliča 34
NAMESTU MILA
rabijo dame, ki ne prenesejo nobenega mila,
PASTO MAJALIS
kor ta specialna krema hkratu umije in olepša obraz, vrat in roke.
1 steklena doza Din 15'-—,
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Marijan Beloševifi; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani’ .. "	za	tiskarno	odgovarja	Q.	MihAlek.	y&i	s	L*«t»liaai,