PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. costale I aruppe
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 190 (9'495)
TRST, sreda, 18. avgusta 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
GOVOR JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA V COLOMBU ZBUDIL VELIKO ZANIMANJE V SVETOVNI JAVNOSTI
Tito: Samo združeni predstavljajo neuvrščeni moč, s katero morajo vsi na svetu računati
Dvostranske probleme je treba reševati na drugem kraju, če hočejo neuvrščene države ohraniti enotnost in akcijsko sposobnost Neuvrščenost je postala svetovna politika, saj izvira iz celovitih interesov sveta in se zavzema za univerzalne rešitve
COLOMBO, 17. — Na peli vrhunski konferenci neuvrščenih se Ì® danes nadaljevala splošna razprava, v katero je prvi posegel vodja jugoslovanske delegacijo predsednik Tito. Njegov govor je vzbudil izredno zanimanje ne samo med udeleženci konference, pač pa tudi po vsem svetu. Sicer pa je danes peti summit neuvrščenih, še Pred začetkom današnje razprave, tudi formalno potrdil, da je neuvrščeno gibanje bogatejše še za štiri članice. To so Angola, Maldivi, Sejšelski otoki in Komorski otoki. Prav tako so formalno potrdili, da na konferenci lahko kot gostje sodelujejo predstavniki Romunije, Portugalske, Filipinov in Švice. Vse to je še en dokaz, da se gibanje neuvrščenosti nenehno širi in da neuvrščena politika postaja vse bolj zanimiva tudi za države, ki se zaradi svoje pripadnosti vojaško-poli-tičnih zvezam ali zaradi nevtralnosti ne morejo polnopravno pri-
ključiti gibanju neuvrščenih.
Osrednji govor je imel danes jugoslovanski predsednik Tito: «Minilo je petnajst let od prve konference šefov držav ali vlad neuvrščenih v Beogradu. Čeprav smo tedaj z zaupanjem gledali v prihodnost in v moč naših načel, vendarle nismo mogli predpostavljati, da se bo gibanje neuvrščenosti v samo poldrugem desetletju tako povečalo in spremenilo v tako velik dejavnik na mednarodnem prizorišču,» — je najprej poudaril vodja jugoslovanske delegacije Tito, ko je Posegel v splošno razpravo. «Velik Pomen pripisujemo tudi temu, da se prvič sestajamo na tleh Azije, in to v Sri Lanki, državi, ki sodi med ustanovitelje neuvrščenega gibanja.»
Tito je spregovoril o nastajanju neuvrščene politike in podčrtal, da je Jugoslavija, ki se je rodila v narodnoosvobodilnem boju, našla v neuvrščenih državah Azije in dru-Sod po svetu prijatelje s podobnimi hotenji in enako privrženostjo svobodi, neodvisnosti in napredku. «I-®ena Javaharlala Nehruja, Solomo-na Bandaranaikeja, Sukarna in drugih bodo trajni navdih v prizadevanjih za i.stvarjanje boljšega sveta.»
V razčlenitvi mednarodnih razmer Po beograjski konferenci neuvrščenih je Tito opozoril, da so bili po zaslugi prizadevanj neuvrščenih, socialističnih in drugih miroljubnih držav ter vseh naprednih in demokratičnih si. v svetu doseženi veliki uspehi v osvobajanju ljudstev in človeka. Razpadanje kolonialnega sistema se bliža koncu. Politika hladne vojne je doživela neuspeh. Kre-P'jo se odpori blokovskim razdeli-t'7am in tekmovanjem kot resnični nevarnosti za svetovni mir. Poteka hoj za nove pravične in enakopravne mednarodne gospodarske odnose. ■Narod; se odločno postavljajo po robu raznim doktrinam in poskusom izpostavljanja interesnih območij ter zavračajo vsiljevanje raznih tu-Ph modelov v svojem razvoju. V boj Proti imperializmu, kolonializmu, neokolomalizmu, hegemonizmu in isem drugim oblikam tuje nadvla-ue_se vključuje aktivno čedalje več uržav in političnih gibanj. Pri tem *e opirajo na Organizacijo združe-nih narodov, ki prerašča v univer-
|||"i"i,l,1lllllllllltt(lillllllllllllllllllllllllfllllllll,,„i '
ruseg jijgosj0vanskega pred-Jednika Tita na konferenci v Co-^°mbu je povzročil v vsej sve-0Vr>i javnosti veliko zanimanje. ! 0 ie v svojem govoru opozo-ri ' Qa so bili po zaslugi pri-2adevanj neuvrščenih in drugih 111 roljubnih držav, ter vseh naprednih in demokratičnih sil v svetu doseženi veliki uspehi v o-jurobajanju ljudstev in človeka.
euvrščene države, je dejal ju-SJosiovanski predsednik, izražajo naigioblja hotenja človeštva in nastopajo z novimi idejami in pačeli. Na podlagi spoznanja, da le Sve! usodno povezan, so se neuvrščeni postavili v bran miru, Zc*..f>rav,co ^ehernega naroda, da Cù °^a 0 svoji usodi in enakopravno z drugimi narodi sodelu-le v reševanju mednarodnih Problemov. «V Colombu moramo Pust.ti ob stran, kar nas lahko začasno razdvaja in se usmeriti / hsto, kar nam je skupno in Jfir nas združuje,» je opozoril Ti-Ce hočejo neuvrščene dr-Zeve ohraniti enotnost in akcijsko sposobnost v korist učinko-V|tejsega reševanja največjh mednarodnih problemov, morajo reševati svoje dvostranske pro-eme na drugem kraju in ob drugem čas«.
Kot so predvidevali znanstveniki, so novi potresi prizadeli nekatere pokrajine na Kitajskem, znenad.la pa je vest, da je hud Potres prizadel tudi Filipine, in S'cer zahodno obalo otoka Min-f.anao- kjer so našteli skoraj 2 tisoč človeških žrtev. Na filipinskem otočju se je potres porodil j globinah morja pred otočjem ^•Ulu, in sicer kakih 5000 m glo-°ko, kar je povzročilo silovito Valovanje, ki je zahtevalo največ ?r*ev,_hla Kitajskem baje ni bi-o občutnih človeških žrtev, ker so seizmologi napovedali že vna-Prej motnje v zemeljski skorji.
žalen in nenadomestljiv instrument mednarodnega enakopravnega sodelovanja.
«Neuvrščene države, ki izražajo najgloblja hotenja človeštva in nastopajo z novimi idejami in načeli
—	je nadaljeval Tito — so veliko prispevale k uresničitvi omenjenih ciljev. Na podlagi spoznanja, da je svet usodno povezan, smo se postavili v bran miru, za pravico slehernega naroda, da odloča o svoji usodi in enakopravno z drugimi narodi sodeluje v reševanju mednarodnih problemov.»
Tito je orisal vse večje zanimanje za neuvrščeno politiko in pripomnil, da se v zadnjem času tudi določene države iz vojaškopolitičnih zvez približujejo tej politiki, nato pa je poudaril: «Neuvrščenost je zares postala svetovna politika, saj izvira iz celovitih interesov sveta in se zavzema za univerzalne rešitve v razmerah, ko so ideološke in mnoge druge razdelitve še vedno realnost. Zaradi vsega tega neuvrščenosti ni mogoče omejiti na ožje okvire držav v razvoju ali tako imenovanega tretjega sveta, južne poloble in podobno. Kakor je današnji svet neodvisen, ima tudi politika neuvrščenosti globalni značaj. Sleherno zapiranje bi samo zmanjšalo njen pomen, vlogo in vpliv na mednarodnem področju. Nerealno je misliti, da bi takšno zapiranje lahko varovalo pred nadvlado velikih in tujimi, pritiski sploh. .To je mogoče doseči edinole z angažiranjem čim širših sil na izhodiščih politike neuvrščenosti.»
Tito je pri tem opozoril, da se nekatere sile — namesto da bi sprejele ponujeno roko sodelovanja — ne odrekajo poskusom, da bi s pritiski in vmešavanjem, pa tudi z intervencijo s silo razbile enotnost neuvrščenih ali pa katero od teh držav podredile svoji politiki. «To se je zlasti pokazalo med pripravami te naše konference. Čedalje pogostejši so poskusi spodkopavanja notranje trdnosti posameznih držav in njihovih vlad. Izkoriščajo določene razlike in spore med posameznimi neuvrščenimi državami. Še več, te sile jih skušajo razplamteti, da bi v tako pomembnem trenutku našega gibanja omrtvile akcijo neuvrščenih držav. V točnost vsega tega ni treba dvomiti, saj obstajajo grožnje in javne izjave nekaterih znanih političnih osebnosti, pa tudi konkretne akcije v nekaterih državah.»
Vodja jugoslovanske delegacije je spregovoril o nekaterih razlikah med i neuvrščenimi :n pri tem naglasil, da «neuvrščenosti ne istovetimo z ideo-
I loškimi opredelitvami» in da «ni tre-
' ba dovoliti, da bi neko državo označevali kot manj ali bolj neuvrščeno zaradi takšnega ali drugačnega političnega sistema v njej». «Važno je imeti pred očmi — je nadaljeval Tito — da so toleranca in medsebojno razumevanje nujna prav zaradi večjih možnosti boja za osnovne cilje in da moramo navzlic določenim razlikam ostati enotni pri tistem, kar je za vse najpomembnejše. Sicer pa je neuvrščenost vedno izražala enotnost interesov pri o-snovnih vprašanjih miru in varnosti, neodvisnosti, vsestranskega družbenega in ekonomskega razvoja. In nikoli se ni nagibala k nekakšni umetni ali vsiljeni monolitnosti, ki je v nasprotju z demokratično naravo našega gibanja. Zato sta tako zelo pomembna usklajevanje stališč in reševanje problemov s splošnim soglasjem in vzajemnim spoštovanjem stališč in interesov.»
«Zbrali smo se na tej konferenci
—	je izjavil Tito — da bi po možnosti našli odgovore na vse bolj zapletene zagate sodobnega sveta.» Jugoslovanski predsednik je nato razčlenil sedanje razmere v svetu,
V katerem «sovražniki miru in svobode ne mirujejo», in nato predlagal. da bi se konferenca v Colombu
oceni najbolj nevarna), v Libanonu, na Cipru, na jugu Afrike, v Indijskem oceanu in drugod.
Jugoslovanski predsednik je opozoril, da so neuvrščene države stalno pripisovale izreden pomen gospodarskim problemom, ki so se postavili v ospredje celotnih mednarodnih odnosov. Neuvrščene države so po Titovih bfesedah postavile politične temelje boja za reševanje mednarodnih gospodarskih problemov in razkrile globoko politično bistvo teh problemov in njihov odločilni pomen za neodvisnost in enakopravnost narodov in držav, za mednarodno sodelovanje, za mir in napredek. Edino neuvrščene države so izdelale celovito koncepcijo za vzpostavitev novih gospodarskih odnosov v svetu. Nato je Tito opozoril, da sta nenehno poglabljanje prepada v svetovnem gospodarskem razvoju in stalno slabšanje položaja držav v razvoju danes eno najbolj nevarnih žarišč zaostrovanja in spopadov v svetu. «Še vedno niso pod-vzeti ukrepi, ki bi vlivali zaupanje, da se bo to skrajno zaskrbljujoče stanje začelo spreminjati. Kar je še huje, posledice velike ekonomske krize, ki je zajela mnoga področja
(Nadaljevanje r.a zadnji strani)
POSLANKA ADELE FACCIO OBTOŽUJE
Čudno zavlačevanje s splavi v Sevesu
Deželni odbor Lombardije o bonifikaciji zastrupljenega področja
MILAN, 17. — Deželni odbor Lombardije je razpravljal o načrtu «bonifikacije» področij A in B Sevesa in Mede, ki ju je zastrupil oblak «dioksina» iz tovarne ICMESA. Kot je poročal predsednik deželne vlade Golfari in odbornik za zdravstvo Rivolta gre za dvojne ukrepe. Najprej bodo posegli na področju B, ki ga niso evakuirali in kjer je manjši vpliv strupa. Tu bodo v glavnem odnesli listje in drugo rastlinje in ga zažgali v posebnem upepeLeval-niku. Tega bodo nalašč zgradili na ozemlju A. kjer so ljudi evakuirali
lijanskim oblastem in ga sedaj preučujejo. Zaenkrat pa so se krajevne oblasti obrnile na neko britansko družbo.
Vsekakor je deželni odbor sklepal tudi o pomoči prizadetemu prebivalstvu. Obljubili so, da bodo že jeseni preselili izseljence v začasna stanovanja. Ta bo dežela najela in če ji to ne bo povsem mogoče tudi rekvirirala na silo. Vsekakor nameravajo sedanje izseljence naseliti v bližini Sevesa, tudi zaradi navad ljudi, ki so na tem področju služili svoj kruh.
Resnici na ljubo so sindikalisti o-
in kjer naj bi nastal pravi «laboratorij» za raziskave o efektih diok- m deistvo da i» «strupeni sina. Zaenkrat sploh ne obstajajo strokovnjaki za ta strup, so izjavili
predstavniki lombardijske deželne vlade, zato jih moramo ustvariti sami. Šele po «bonifikacji» cone B pride v poštev glavno področje. Tu bodo verjetno pobrali petnajst centimetrsko plast trave in zemlje, skratka «odrgnili» zemeljsko površino ter jo odnesli. Glede stanovanjskih hiš zaenkrat še ne vedo. vendar je Golfari zagotovil, da bo možno rušenje zadnji ukrep, o katerem bodo razmišljali. Na vprašanja časnikarjev je Golfari pojasnil tudi. da se mu ne zdi umesten načrt, ki ga
oblak» povzročil krajevnemu gospodarstvu znatno večjo škodo, saj ne gre samo za 170 uslužbencev tovarne ICMESA, ki se lahko znajdejo na cesti. Tem je ireba dodati še sto delavcev tovarne «Encol». ki se nahaja na prizadetem področju. Prav tako so v krizi podjetje «Cafra» (80 delavk), 10 trgovinskih podjetij, 17 lesnih obrtnikov, 9 gradbenih podjetij. šest prevoznikov, tri kovinarske delavnice in še štiri druge.
Medtem pa se je razvnela nova polemika v zvezi s pravico nosečnic iz Sevesa. da prekinejo nosečnost
je pripravila družba «Givaudan», ki j zaradi prevelikega tveganja, da bi je povezana z multinacionalno «Ro- se njihovi otroci rodili pohabljeni, che» lastnico tovarne ICMESA. Ta { v kliniko «Mangiagalli» je prišla ra-načrt je družba sicer sporočila ita- dikalna poslanka Adele Faccio, ki
grozi, da bo s skupino somišljenikov

ZEMELJSKA SKORJA SE JE TRESLA OD HIMALAJE DO TIHOMORSKIH GLOBIN
Skoraj istočasna potresa v vzhodni Aziji: na otoku Mindanao (Filipini) vsaj 1800mrtvih
Na področju otočja Sulu je morje preplavilo s šestmetrskimi valovi številne obale - V Sečuanu na Kitajskem manjša škoda, ker je bil potres predviden
MANILA; 17. - Vsaj 1800 človeških žrtev je zahteval potres na severozahodni strani otoka Mindanao na Filipinih. Do potresa je prišli nekaj čez polnoč po krajevnem času, oziroma nekaj po 16. uri po legalnem, času včerajšnjega dne. Potres je imel baje jakost 7,8 (morda tudi 8,2) po Richterjevi lestvici (potres pri Tangšanu na Kitajskem je zabeležil 8,3 stopnje po Richterjevi lestvici). Malo prej, in sicer ob 22.06 po krajevnem času je prišlo do hudega potresa tudi na Kitajskem in sicer v severnem delu pokrajine Sečuan, kakih 150 kilometrov severno od mesta čeng-tun. Epicenter potresa se nahaja kakih 1500 kilometrov jugovzhodno od Pekinga, blizu pobočij gorovja, ki se z nepretrgano verigo povezuje s Himalajskim gorovjem.
Po zadnjih vesteh potres na področju Sečuana ni povzročil hujše škode in niti človeških žrtev, ker so baje kitajski seizmologi že vnaprej napovedali hujši potres, do katerega bi utegnilo priti 15., 17. ali 18. avgusta.
Istočasnost dveh hudih potresov na področju vzhodne Azije ter zahodnega dela Tihega oceana je seveda navedla številne znanstvenike,
da se sprašujejo, zakaj je prišlo do teh dveh dogodkov in zakaj je zemeljska skorja zelo nemirna tudi še bolj na zahodu, se pravi v smeri Sredozemskega morja. Zato posebno francoski seizmologi menijo, da je v teku proces stabilizacije zemeljske skorje, ki gre, vsaj kar se tiče teh zadnjih dveh potresov na Kitajskem in na Filipinih, vsaj do vznožja Himalajskega pogorja, če ne sega celo do Sredo-
no od 5 do 6 metrov ter povzro- potres na Kitajskem ne gre prime-
čili strahovito razdejanje v mnogih krajih.
Po zadnjih vesteh je potres na Filipinih zahteval, kot smo dejali, vsaj 1800 mrtvih. Potresne sunke so občutili tudi v Manili, kjer pa ni bilo gmotne škode.
Kot smo dejali, so potres najbolj občutili na Mindanau ter na otokih Sulu. Z največjega otoka tega otočja še ni prišla nobena
zemskega morja, vključujoč, s tem j vest. Vesti so zbirali v glavnem
tudi vsa gorovja, ki gredo od Himalaje preko Pakistana, Afganistana, Turčije do Sredozemskega morja, se pravi do našega praga.
Ta dva potresa pa sta si v bistvu nekoliko različna. Potres na Kitajskem je zajel področje, ki leži tik pod Himalajskim pogorjem, medtem ko je imel potres pri Mindanau drugačen epicenter. V tem zadnjem primeru je bil epicenter potresa na morju in sicer v bližini otočja Sulu, ki povezuje Mindanao z otokom Borneo. Verjetno je bil v globini kakih 5.000 metrov pod morsko- gladino, kar je sprožilo silovito valovanje morja, ki je z visokimi valovi preplavilo zahodna obrežja otoka Mindanao. Po zadnjih vesteh so valovi dosegli viši-
JAPONSKA VALUTA KREPI SVOJ POLOŽAJ
Lira in frank šibka člena evropske finance
Zaskrbljenost zaradi možne krize Ure ob jesenski obnovi industrijske proizvodnje
TOKIO. 17. — Valutna kriza, ki je zajela francoski frank, vpliva tudi na liro, medtem ko je v igro vstopila tudi japonska valuta, ki podobno kot nemška marka beleži krepitev na mednarodnem , valutnem tržišču. Jen je namreč kotiral 287 jenov za en dolar, medtem ko je včeraj ameriški denar stal 290 jenov.
,	..__• . Še pred kratkim je japonski mi-
odločno zavzela, da bi popus j njs)-er za financ3 trdil, da je kota napetosti zajelo ves svet in vsa področja odnosov med državami, kajti «reševanje temeljnih mednarodnih problemov hi več mogoče brez udeležbe vseh držav na enakopravni podlagi in z vsesplošno uporabo načel aktivne in miroljubne koeksistence».
«Mislim, da je napočil čas, da se sproži pod okriljem Organizacije združenih narodov najširša mednarodna akcija za hitrejše reševanje kriz in žgočih problemov. Seveda bi' morale tudi velike sile sodelovati v tej dejavnosti, da bi končno le hitreje krenili naprej,» je izjavil Tito in nato opozoril na nevarnosti, , ki jih povzročajo krize na Bližnjem vzhodu (ta je po Titovi
300 pravična za odnose japonske valute (torej gospodarstva in izvoza) do dolarja. Zdi se, da so se japonski finančni krogi premislili in nameravajo slediti Zahodni Nemčiji, vsaj v pričakovanju korenite spremembe paritet med evropskimi valutami.
Glede drugih valut je bilo tržišče mestoma protislovno. Rahlo se je okrepila vrednost francoskega franka. ki je prejšnje dni bil izpostavljen izredno močnim špekulativnim pritiskom in begu aapitalov v tujino. Tokratna okrepitev gre predvsem na račun govoric v finančnih krogih, da namerava Giscard d'Estaing zaprositi evropske denarne oblasti za
pristanek, da uvede podobne ukrepe, kakršne je podvzela italijanska vlada pred nedavnim. V mislih ima predvsem polog 5U odstotkov vsote pri uvozih blaga iz tujine. Ko so se te govorice razširile se je pritisk na vrednost franka zmanjšal, vendar so mnogi mnenja, da gre le za «kratek premislek» in da se bo kriza nadaljevala. Kot je običajno sledi kritičnim premikom v vrednosti francoskega franka tudi lira, saj sta tidve šibki valuti močno povezani.
Mnogi si pričakujejo sploh, da se bo italijanska valuta po kratkem obdobju «omamljevanja» zaradi poletnih počitnic in velikega navala turizma, torej dragocenih valut v italijanske blagajne, jeseni kmalu znašla v grdih vodah. Jasno je namreč, da bo Italija morala jeseni kupiti večje količine surovin, ki jih potrebuje za obnovo proizvodnje. Tedaj pa je možen nov špekulativni pritisk na liro. Prvi znak, da je tako, prihaja iz vrst petrolejskih družb, ki so anticipirale svoja plačila, da so si tako zagotovile ugodne menjave pred novim viharjem.
mestu Zamboanga, ki je važno turistično središče in pristanišče na zahodnem delu Mindanaa. Prvi sunek je trajal kakih 20 sekund ter je dosegel že omenjeno stopnjo po Richterjevi lestvici. Sledilo je potem še vsaj drugih deset potresnih sunkov, ki so kazali na nadaljni proces umirjanja premikov v zemeljski skorji. Istočasno se je morje strahovito razburkalo ter udarilo s svojimi valovi ob Mindanao ter otočje Suli m druge otoke. Prav morski valovi so povzročili skoraj povsod največ človeških žrtev. Predsednik Marcos je proglasil izredno stanje na jugovzhodnih iFilipinih ter sprožil akcijo za pomoč, pri kateri sodelujejo civilne in vojaške oblasti.
Pred. časom in sicer leta ' 1948, so zabeležili na Filipinih potres, ki je zahteval 300 mrtvih. Zelo verjetno pa je zadnji, potres najhujša naravna katastrofa na Filipinih po zadnji vojni. Področje, kjer je prišlo do potresa je bilo po zadnji vojni središče silovitih bojev med vladnimi silami in muslimanskimi uporniki.
Doslej niso še prišle iz potresnega področja točnejše vesti. Gotovo je, da s° se zrušile številne zgradbe in tudi mostovi. Prebivalstvo je v strahu zapustilo svoje domove
Kar se tiče potresa na Kitajskem, se ve iz uradnih virov (po poročilih agencije «Nova Kitajska»), da ta ni povzročil večje škode, čeprav je imel jakost 7,2 po Richterjevi lestvici. Kitajska agencija pravi, da ni bilo večje škode, ker je bil potres že predviden.
Do potresa je prišlo ob 22.06 (po krajevnem času, to je nekaj čez 17. uro po legalnem času) v severni pokrajini Sečuan. Potresne sunke so občutili tudi v pokrajinskem glavnem mestu Čengtu ter v prefekturi Wudu, ki pripada pokrajini Kansu.
Vse kaže, da to pot Kitajski potres ni povzročil večje škode, ker osrednje oblasti niso sprejele nobenega posebnega ukrepa. Za vse, kar zadeva potres, se zanimajo samo pokrajinske oblasti. Zdi se, da bodo samo te oblasti poskrbele za ustrezne ukrepe pri reševanju človeških življenj in seveda tudi za vsem, kar zadeva gmotno škodo. Od osrednjih oblasti so prišle samo brzojavke krajevnemu prebivalstvu v katerih se izraža solidarnost predsednika Maocetunga, centralnega komiteja partije ter državnega sveta (vlade). Spričo tega se lahko zaključi, da včerajšnji
rjati s tistim, ki je zadel pokrajino Ilopej.
Južnoafriška policija aretirala črnskega predstavnika
JOHANNESBURG, 17. - Južnoafriška policija nadaljuje z aretacijami voditeljev temnopoltih organizacij, ki se borijo za priznanje državljanskih in človečanskih pravic črnskemu življu. Danes predpoldne je bil aretiran bivši predsednik združenja temnopoltih študentov (SASO) Steve Biko, poleg njega pa je morala za rešetke tudi novinarka «Daily Dispatch» Tenjive Ntintso. Z njima je število aretiranih narastlo približno na 60.
Medtem se tudi nadaljujejo študentske demonstracije. V Kwaza-kaleju blizu Port Elizabetha so a-genti s solzilnimi bombami razpršili 500 srednješolcev, nedaleč od tam pa večjo skupino mesticev, ki so demonstrirali v znak solidarnosti s svojci črnskih žrtev fašističnih svinčenk iz prejšnjih dni.
zasedla kliniko.
Faccio obtožuje odgovorne člane zdravstvene komisije, da zavlačujejo s pregledi in ustrahujejo nosečnice. Tako se je zaradi tega zavlačevanja lahko zgodilo, da je doslej splavilo komaj šest žensk. Pa še tem so o-pravili «boleč splav», medtem ko je na razpolago preprosti in povsem neboleči Karmanov sistem. Adele Faccio se še posebej razburja zaradi novice, ki ga .ie objavil neki rim-giptovska tiskovna agencija MEN, i ski. dnevnik, da je eden izmed psi-da so jih plačevali Libijci, ki so jih i hiatrov, članov komisije, član «ul-tudi izurili v Tobruku. 29. junija so ■ trakatoliške» skupine «Comunione e baje skrivaj prekoračili libijsko- e- j liberazione» in da komisija vsekakor giptovsko mejo In orgbriizirali dva j.ni -naklonjena prizadetim nosični-dinamitna atentala. Prvi je spodle-1 cam. tel, ker so egiptovski varnostni or-
V Egiptu aretirali tri libijske atentatorje
KAIRO, 17. — Egiptovska policija je aretirala tri moške, ki jih obtožujejo, da so kot libijski agenti izvedli nekaj dinamitnih 'atentatov v Egiptu. Trojica je priznala, trdi e-
gani pravočasno odkrili dve tempirani bombi na vlaku Aleksandriia-Kairo, drugi pa je povzročil dokajšnjo škodo na neki avtobusni postaji na območju Nilove delte.
Poleg trojice aretirancev je egiptovska varnostna služba odkrila še četrtega terorista, ki pa se je izmuznil iz policijske pasti.
Še vedno skušajo izslediti skupino, ki jo je baje prav tako plačevala Libija, ki je v soboto v Aleksandriji postavila na vlak- bombo, katere eksplozija je povzročila smrt osmih oseb, medtem ko je bilo 59 ranjencev. V okviru vrste libijskih atentatov naj omenimo še eksplozijo bombe v nekem državnem poslopju v Kairu, pri čemer je bilo 14 oseb ranjenih, med temi tudi atentator.
KAIRO, 17. — še pred zasedanjem ljudske skupščine, ki bo morala določiti kandidata za predsednika republike po zapadu Sadatovega mandata, kaže, da so že sklenili, da bo Sadat sam kandidiral za še eno predsedniško dobo. Organizem, ki mora sklicati ljudsko posvetovanje o njegovi kandidaturi je že dal natisniti glasovnice s Sadatovo sliko.
Glasilo KD «Il Popolo» o politiki dohodkov
RIM, 17. — Ker je ena izmed glavnih točk. oziroma obvez Andreottije-ve vlade pravična davčna politika ob pravični politiki osebnih dohodkov se dtmokrščansko glasilo «li Popolo» spušča v razglabljanje, kakšna naj bo ta politika. Glede na to. da bo o tem moral parlament še razpravljati, gotovo velja, da gre za uradno mnenje krščanske demokracije, s katerim se bodo morale [vomenti o-stale stranke in sindikati. Zelo preprosto povedano meni KD, da se bodo morali nižji osebni dohodki zvišati. medtem ko bi moral davčni pritisk in omejevanje mezdne dinamike zaustaviti višanje srednjevišjih in visokih dohodkov To spada v okvir politike socialne pravičnosti, opozarja glasilo KD, vendar gre tudi za o-zoravljanje italijanskih financ, kajti utvaro bi si delali, če bi mislili, da je mogoče dobiti ustrezna sredstva samo v višjih plasteh dohodka, če se pa nižji dohodki ustrezno zvišajo bo tudi iz te. najširše plasti, mogoče črpati zadostno mero davčnega pri-Iva.
iiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmtilsiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiuiiiii
Ušla iz pekla Tal Zaatara
Neznana palestinska deklica in njen bratec sta po golem naključju utegnila zbežati iz peklenskega divjanja v taborišču Tal El Zaatar. Fantek je verjetno še premajhen in grozote, do katerih je prišlo ob padcu tabo-
rišča, morda ne bodo imele posledic za njegovo duševnost. Njegova sestra pa je že starejša, meseci pod stalnim bombardiranjem kristjanskih topov so jo predčasno postarali, in kljub nasmešku, s katerim pozdrav-
lja fotoreporterja, ne bo mogla pozabiti, da je pod ruševinami pustila mater, medtem ko so ji očeta falangisti hladnokrvno ustrelili. Za sedaj se je rešila iz taborišča, kakšna usoda pa jo čaka?
DELAVCI ZE KOPLJEJO TEMELJE ZA NOVO CARINARNICO
Včeraj začetek druge faze del gradnje tovornega postajališča pri Fernetičih
Razširitev ploščadi in gradnja nadvoza Fernetiči■ Col
Na gradbišču pri Fernetičih so delavci včeraj začeli drugo fazo del za gradnjo tovornega postajališča. Okrog 35 delavcev je začelo kopati temelje za novo carinarnico in pripravljati tla za nadaljnjo razširitev asfaltirane ploščadi ob cesti Fernetiči - Col. Delavstvo pripada konzorciju CMS - Morteo - Farsura, kateremu je konzorcij za gradnjo in upravljanje postajališča, ki mu predseduje predsednik pokrajine dr. Zanetti, februarja letos zaupal uresničitev druge faze del.
Na gradbišču je bilo že dalj časa vse pripravljeno za začetek del. Postavili so nekaj barak, napeljali elektriko in telefon. Manjkali pa sta dovoljenje za miniranje in dovoljenje za prevoz eksploziva, šele v teh dneh je konzorcij zadostil ustreznim formalnostim ter se sedaj pripravlja na intenzivno delo. Do konca tedna se bo število delavcev na gradbišču povečalo na 50.
Asfaltirano ploščad za tovornjake bodo razširili na okrog 80 tisoč kv. m, ob njej pa bodo zgradili novo carinarnico, ki bo zavzela 150 kv. m površine.
V okvir druge faze del spada še «reditev nadvoza na cesti Fernetiči; Col, pod katerim bo speljan glavni vhod na tovorno postajališče in ureditev cestnih povezav med postajališčem in državno cesto štev. 58 (Opčine - Fernetiči - meja). Delo bo predvidoma trajalo leto dni, stroški za uresničitev druge faze del pa bodo po proračunih znašali 3 milijarde 100 milijonov lir. S tem bo tovorno postajališče lahko začelo redno delovati. Pozneje bodo prišla na vrsto še druga dela, ki jih bo prav tako o-pravil konzorcij CMF - Morteo - Farsura in ki predvidevajo gradnjo cestnih povezav med avtoportom in bodočo avtocesto na italijanski strani meje, ureditev mejnega prehoda in speljavo neposredne povezave med tovornim postajališčem in suhozem-nim terminalom na jugoslovanski strani. Končno je predvidena ureditev prometnih zvez med tovornim postajališčem in bodočo industrijsko prosto cono, ki jo predvideva osimski sporazum iz lanskega novembra.
V	štirih letih skoraj devet milijard lir
za stanovanjske gradnje
V	ponedeljek je stopil v veljavo deželni zakon za ponovno finansiranje stanovanjskih gradenj. Zakon, ki ga je 23. julija odobril deželni svet, spreminja na nekaterih mestih dosedanja deželna določila v zvezi s stanovanjsko problematiko.
Novi deželni zakon popravlja predvsem dva zakonska odloka iz prejšnjih let: tistega iz leta 1973, ki je določal norme za aplikacijo vsedržavnega zakona o stanovanjih in ki je predvideval prispevke na področju ljudskih gradenj in tistega iz leta 1974, ki je določal zadržanje dežele v okviru stanovanjskih gradenj. Po-
leg tega novi zakon zadeva še norme za dodeljevanje stanovanj ljudskih gradenj in zakon, s katerim so ustanovili deželni sklad za posege na področju rezidenčnih gradenj.
Z novim zakonom se bodo od 6 do 10 odstotkov povišali deželni prispevki zadrugam z nedeljivo lastnino. Zakon nadalje predvideva, da bodo deležni prispevkov za gradnje s prispevki iz javnih sredstev tisti, ki nimajo več kot 8 milijonov letnega dohodka (v primeru emigrantov 8 milijonov in pol). Prej so dobivali deželne prispevke le tisti, ki so imeli manj kot 5 milijonov dohodka. Poleg tega zakon tudi določa, da bodo lahko odslej dodelili stanovanja ljudskih gradenj tistim, ki nimajo več kot 6 milijonov dohodka (prej 5 milijonov).
S finančnega vidika predvideva zakon, da bodo v štirih letih, od 1976. do 1979. leta, porabili za stanovanjske gradnje 8 milijard in 820 milijonov lir.
Posl. Belci vložil osnutek zakona za ureditev statusa SSG
Tržaški krščanskodemokratski poslanec Corrado Belci je predložil v poslanski zbornici več zakonskih osnutkov, med katerimi nekateri zadevajo tudi našo dezelo. Iz tiskovnega poročila, ki smo ga prejeli včeraj, je razvidno, da je posl. Belci vložil tudi zakonski osnutek, ki predvideva stabilizacijo in ureditev statusa Stalnega slovenskega gledališča kot kulturne inštitucije narodnostne manjšine. Osnutek zakona predvideva redno finančno podporo za gledališče in tudi kritje dosedanjega deficita.
Posl. Belci je tudi vložil osnutek zakona, ki predvideva priznanje študijske diplome prevajalca in simultanega prevajalca, ki jo izdaja šola za modeme jezike pri tržaški univerzi.
Telefonski imenik podjetij EGS
Tržaška trgovinska zbornica obvešča, da je v tajništvu (Borzni trg 14, 1. nadstropje, soba št. 27) na razpolago za ogled najnovejša izdaja telefonskega imenika Evropske gospodarske skupnosti, ki je bolj
z uvozom in izvozom. Imenik posreduje vse možne informacije o teh podjetij, od naslova do telefonskih številk, telexa, proizvodov in drugih služb.
Možnosti zaposlitve v tržaški pokrajini
Deželni urad za delo išče za zaposlitev v tržaških podjetjih dva pleskaria, specializiranega delavca za barvne televizorje, dopisnika v arabščini in angleščini, prodajalko z znanjem angleščine in slovenščine, prodajalko z znanjem slovenščine in enega zidarja. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na pokrajinskem uradu za delo.
Zopet delavci na tovornem postajališču.
■iiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
NA POTRESNEM PODROČJU FURLANIJE ■ JULIJSKE KRAJINE
Po pozitivnih pobudah za obnovo si sledijo manj razveseljive vesti
Kritike deželni upravi za izbiro posrednika pri nakupu montažnih hiš v Sloveniji
Ocenjevalne skupine, ki pregledu- ! dan veča število gradbišč, kjer se ji karieri načelnik konzularnega od-
jejo škodo na hišah potresnega pod-1 izvajajo potrebna infrastrukturna
znan z imenom «playa knjiga».. Imenik je najbolj popolna zbirka trgo-, vinskih informacij iz devetih držav kon št. 33, ki je stopil v veljavo 21.
ročja, so do sedaj pregledale nad
41.000	poškodovanih hiš in ocenile stroške za obnovo. Tehniki so zaključili svoje ocenjevalno delo v občinah Colloredo di Montalbano, Mo-ruzzo, Treppo Grande, Bordano, Na Bili, Bardo, Ligosullo, Preone, Sut-trio, Moimacco, Mereto di Tomba, Monterale Valcellina, Vivano, O-soppo, Lauco, Socchieve, Basiliano, Pasian di Prato, Pozzuolo del Friuli in Pradamano.
Župani imajo skoro vse ocenjevalne listine, sedaj pa morajo izstaviti predujme v višini 50 odst. ugotovljene škode za popravila poškodovanih hiš. Deželni odbor je v ta namen nakazal občinam znesek 24 milijard in pol. Upravičenci, ki jim je bila škoda ocenjena in imajo ustrezne listine, lahko vprašajo pri občinskih upravah ustrezne predujme za polovičen znesek.
Na področju montažnih hiš pa prihaja po mnenju deželnega odbora do zapletljajev pri izbiri gradbenih zemljišč prav v trenutku, ko neugodne vremenske razmere zahtevajo takojšnje ukrepanje. Deželni odbor se ponovno sklicuje na deželni za-
evropske skupnosti. V njej je razvrščenih 95.000 izmed najbolj dinamičnih evropskih podjetij, ki se bavijo
TPPZ čestita svojemu odborniku Stojanu Spetiču in družici Bruni ob rojstvu sina
IZTOKA
julija, v katerem so norme za določitev gradbenih zemljišč za montažne hiše. Da se prične s potrebnimi deli za infrastrukture je potreben sklep občinskega sveta in ne samo sporočilo občinske uprave. Deželni odbor pa z zadovoljstvom poroča, da dobavna podjetja za montažne hiše izpolnjujejo svoje obveznosti v predvidenih rokih.
Kljub zapletljajem se iz dneva v
SONČNI VELIKI ŠMAREN JE BIL ZGOLJ UTVARA O LEPEM VREMENU
jopiči, dežniki in volnene majice aktualni v teh dneh vetra in dežja
Na mejnih prehodih občuten promet, toda brez zastojev Delavci v industrijski coni se že vračajo na delo
Kaže, da bo ostal letošnji avgust, vsaj za naše kraje, nekaj izjemnega, nekaj, kar prekinja večletno tradicijo. Tistemu, ki si je v avgustu pričakoval za ta mesec značilno lepo sončno vreme, je postalo že v prvih tednih jasno, da se mu ne bodo pričakovanja uresničila. Mogoče edina svetla točka v tem pogleou je bil prav veliki šmaren, ki je z lepim soncem vsaj nekoliko prizanesel Tržačanom večja razočaranja.
Po sončni nedelji pa se je vreme pri nas spet poslabšalo. Nad mestom so se spet zgrnili sivi o-blaki, tako da je marsikdo, ko je šel z doma vzel s seboj dežnik, ki bi mu lahko služil ob primeru nepredvidljivega dežja. Včeraj je nad Trstom in okolico tudi zapihal res neprijeten veter, ki je prisilil meščane, da so se pošteno o-blekli. Po mestnih ulicah ni bilo opaziti ljudi v majcah s kratkimi rokavi, temveč v jopičih, volnenih majcah in tudi v dežnih plaščih. Kdo naj bi ob takem vremenu še sploh pomislil na barkovljan-sko ali sesljansko obalo, kjer so se v prejšnjih letih ob tem času kopali?
Vremenoslovci predvidevajo, da bo val nestanovitnega in muhastega vremena trajal vse do prihodnjega tedna, ko bo tudi lunina mena. Upamo, da bo mlaj tokrat končno privabil sonce izza oblakov.
V prejšnjih letih se je povezovalo veliki šmaren in avgust na sploh s pojavom izredno gostega prometa na vseh naših cestah, tako ob priložnosti množičnega odhoda na počitnice kot tudi ob povratku v mesto. Prejšnja leta je prišlo do prvega takega povratka, posledica katerega je bil seveda gost promet z velikimi zastoji, že na veliki šmaren. Tudi letos so organi, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad cestini, predvidevali
za nedeljo gost promet, vsa ta predvidevanja pa so se izjalovila. Na naših cestah je bilo sicer večje število avtomobilov kot običajno, do zastojev pa ni prišlo.
No, kaže, da tudi ob koncu tega tedna ne bo na naših cestah tako gostega prometa kot v preteklosti. Številni Italijani so se namreč že začeli vračati s počitnic, njim pa se pridružujejo tudi mnogi turisti iz tujine.
Tako se je že včeraj na mejnih prehodih naše pokrajine zvrstilo lepo število avtomobilov italijanske in tuje registracije. Na Fernetičih, Pesku in pri Škofijah je bil promet cel dan neprekinjen, kljub temu pa ni prišlo do zastojev in se niso ustvarile kolone avtomobilov. Izmed tujcev, ki so se očitno odločili, da se vrnejo v domovino preko Italije, so prednjačili Francozi, Avstrijci in predvsem Nemci. Za slednje je to tudi razumljivo, saj se pri njih začenja šolski pouk že s septembrom, zato se morajo že sedaj vrniti domov. Predčasni povratek Italijanov je tudi razumljiv, saj je vreme najbrž tudi njim pošteno zagodlo, zato pa so se odločili, da preživijo še zadnje dneve dopusta doma.
Gost promet na obmejnih prehodih v dneh sredi tedna bo seveda ugodno vplival na promet v nedeljo, saj ga bo gotovo nekoliko razbremenil, tako da tudi tokrat ne bi smelo biti večjih zastojev.
V	mestu je bil včeraj promet nekoliko bolj gost le na nabrežju zaradi prihoda v Trst številnih turistov iz Gradeža, Lignana in drugih krajev. Ti so verjetno izkoristili današnji oblačni dan, da so si ogledali zanimivosti mesta.
V	dneh pred velikim šmarnom smo poročali, da je v skoraj vseh obratih v industrijski coni v tem obdobju skoraj povsem zamrlo življenje zaradi letnih dopustov. V tem
tednu pa so se uslužbenci nekaterih večjih tovorn (CMI in Teletra) že vrnili na delo. Proizvodnja bo s polno paro stekla prihodnji teden, ko se bodo vrnili na delovna mesta delavci še iz drugih tovarn.
dela za postavitev montažnih hiš, prav tako se veča število gradbišč, kjer so infrastrukture dokončane in so prešli na dela za postavitev montažnih hiš. Do sedaj je vseh gradbišč 34 v 18 občinah, kjer se dela z vso vnemo, da se zagotovijo prizadetemu prebivalstvu vsaj zasilna bivališča pred nastopom zime.
Po teh pozitivnih vesteh s potresnega področja se vrstijo tudi bolj neljube vesti. O nakupu montažnih hiš pri škofjeloškem podjetju Jelovica smo že poročali. Pobuda bi bila lahko hvalevredna, če bi se pri nakupu pogajala naša dežela, a dejstvo, da je nakup izvedlo podjetje Tacchino iz Gorice, sproži celo vrsto neprijetnih vprašanj. Vsak posredniški posel si navadno podjetja dobro zaračunajo in v tem primeru je težko verjeti v izjemo. Dežela, ki je od goriškega podjetja kupila je-loviške montažne hiše za eno milijardo lir, bi lahko razčistila vse dvome z objavo nakupne pogodbe. Prav tako prihajajo kritike glede dveh podjetij iz pordenonske pokrajine, ki sta zmagali natečaj, pred drugimi petdesetimi podjetji, za dobavo in postavitev montažnih hiš v višini 16 milijard lir. Omenjeni podjetji naj ne bi mogli, po mnenju mnogih, zadostiti obveznostim, saj sta šele pred dnevi končali vzorčni primerek, tako da so kritike še kar osnovane. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da sta omenjeni podjetji obljubili svojim delavcem posebne nagrade v višini ..00.000 lir, če ostanejo na delovnem mestu v obdobju dopustov, kar v neki meri potrjuje zaskrbljenost glede dobavnih rokov.
• Ob 22. obletnici smrti Alcida De Ga speri ja je tržaško vodstvo KD s tiskovnim poročilom počastilo spomin velikega državnika in naglasilo pomen, ki ga je imel De Gasperi pri razvoju demokracije v Italiji.
Harlan G. Mo«n novi konzul ZDA v Trstu
Novi konzul ZDA v deželi Furlaniji - Julijski krajini Harlan G. Moen je v teh dneh prispel v Trst, da bi prevzel novo funkcijo. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo v Washing-tonu, ker je bil načelnik urada za italijanske zadeve na zunanjem ministrstvu.
Harlan Moen je star 46 let in se je rodil v Milwaukeeju. Diplomiral je v ekonomskih vedah na univerzi Wisconsin. Med drugim je bil v svo-
delka ameriške ambasade v Moskvi (1965 - 67).
Obvestilo SGZ obrtnikom
Kot smo obrtnike že obvestili, da zapade 13. avgusta rok za predložitev prošenj vseh tistih podjetij, ki imajo proizvajalno dejavnost v okviru katere se ustvarjajo odplake, ki se odtekajo v javne kanalizacije ali greznice katere koli vrste, za dosego dovoljenja do takih odtočnih cevi, obveščamo, da je vlada, zaradi očitnih težav krajevnih oblasti in odsotnosti večine podjetnikov zaradi poletnih dopustov preložila termin zapadlosti omenjene obveznosti na 11. december.
Zato še enkrat opozarjamo vse, ki niso še predložili ustreznih prošenj, da to store pred omenjenim rokom. Vsa potrebna pojasnila lahko dobijo v uradih SGZ.
PO ARETACIJI PRI ŠKOFIJAH
Voznik avta znan italijanski policiji
Tržaška kvestura je včeraj začela s preiskavo v zvezi z aretacijo, do katere je prišlo pred nekaj dnevi na mejnem prehodu pri Škofijah, kjer so jugoslovanski obmejni organi aretirali tri jugoslovanske državljane, ki so prešli mejo s ponarejenimi dokumenti in z ukradenim avtom, v katerega so skrili večjo vsoto tujih valut. Koprska ULV je zaprosila tržaško kvesturo za nekatere podatke o aretiranih, dveh moških in ženski. Doslej je italijanska policija preverila le dejavnost voznika, ki je jugoslovanskim oblastem izjavil, da se imenuje Ismet Bulič. Slednji je uobro znan italijanski policiji, saj je bil že večkrat aretiran. V Italiji so ga izsledili z raznimi priimki: Janjas, Djakič, Senic, Babič itd. Zadnjikrat so ga aretirali v Reggiu Emiliji ob koncu decembra in ga obsodili zaradi tatvine. Pred kratkim je odsedel kazen in očitno se je hotel vrniti v domovino.
Intenzivni tečaji angleškega jezika
6. septembra se bodo začeli v jezikovnem središču italijansko-ameri-škega združenja intenzivni tečaji angleščine. Tečaj bo obsegal skupno 20 ur. trajal pa bo 5 tednov. Predavanja bodo v popoldanskih in večernih urah ob ponedeljkih in četrtkih. Tečaji se delijo v več skupin: za začetnike, tiste, ki že nekoliko znajo angleško in za tiste, ki že skoraj obvladajo jezik.
Vpisovanja so možna do 5. septembra. Zainteresenti lahko dobijo podrobnejše informacije na tajništvu združenja v Ul. Roma od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ob delavnikih, razen ob sobotah.
Suknjiči, puloverji, dežni plašči...
Pobalini na delu
Običajni pobalini zopet rovarijo po našem mestu. Predsinočnjim okoli 20. ure je skupina mladeničev v Drevoredu 20. septembra v Trstu u-stavila avto, v katerem sta se peljala 34-letni Fulvio Bonfrante iz Ul. Gambini 26 in 34-letni Mauro Speranza iz Ul. Commerciale 156. Oba sta izstopila iz avtomobila, mladeniči pa so jima začeli groziti, ju psovati in eden ju je celo udaril, nato pa so jo ucvrli urnih nog. Bonfrante in Speranza sta poklicala policijo, vendar nista podrobno opisala napadalcev, ker jih v temi nista videla. Povedala pa sta, da je imel eden izmed njih pri sebi nož.
Včeraj zjutraj pa je poklical agente letečega oddelka tržaške kvesture 30-letni paznik v podjetju Fiat na Campo Marzio Giuseppe Cocco, ki je ob 6. uri, ko se je hotel z avtom fiat 132 odpeljati v službo, opazil, da so mu ponoči neznani pobalini povzročili precej škode na avtu: poškodovali so streho, vrata in pokrov motorja.
CIKLUS AMERIŠKEGA FILMA
Drevi «I compari> in «Paper Moon»1
Na Gradu sv. Justa bodo drevi — v okviru drugega dne zanimivega ciklusa ameriškega filma 70. let — vrteli filma «I compari» in «Paper Moon». Prvega je leta 1971 režiral Robert Altman, ki je letos dosegel izjemen uspeh z od vseh strani opevanim «Nashvillom». Film, v katerem igrata Warren Beatty in Julie Christie, lahko označimo kot proti-western, ker prikaže odstranitev mističnosti določenega obdobja in rojstvo kapitalizma. Drugi pa je briljantni skok v 30. leta. Režiser je Peter Bogdanovič, ki je film ustvaril leta 1974. V glavnih vlogah igrata Ryan O’Neal, ld je zaslovel s filmom «Love story» in njegova hčerka Tatum, ki je z veliko prisebnostjo in naravnostjo presenetila še najbolj zahtevne kritike. Predvajanje se bo pričelo ob 21. uri.
VČERAJ POPOLDNE
Zopet neslana šala o bombi v Upimu
Brezvesten ali morda neuravnovešen moški je včeraj povzročil pravi preplah v veleblagovnici Upim na Korzu Italia. V popoldanskih urah je telefoniral v urad veleblagovnice in dejal, da bo kmalu eksplodirala bomba. Uradnica je nemudoma obvestila policijo, ki je dala izprazniti veleblagovnico in natančno preiskala vse prostore, našla pa ni ničesar. Veleblagovnica je bila zaprta več kot eno uro.
V trenutku obupa je včeraj zjutraj malo pred 7. uro 75-letni upokojenec Bruno Cernigoi skočil skozi straniščno okno svojega stanovanja v Ul. Guardia 50. žena je nemudoma poklicala reševalce Rdečega križa, ki pa Cemigoiu niso več mogli pomagati: zaradi hudih telesnih poškodb je pri priči umrl.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 18. avgusta HELENA
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 20.08 — Dolžina dneva 13.59 — Luna vzide ob 0.13 in zatone ob 14.34.
Jutri, ČETRTEK, 19. avgusta LJUDEVIT
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,8 stopinje, najnižja 19, ob 19. uri 21,8 stopinje. Zračni pritisk 1014,1 mb rahlo narašča, veter 9 km na uro severni, nebo pooblačeno, vlaga 52odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,6 stopinje, padavine v zadnjih 24 urah: 0,2 mm dežja.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. avgusta so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 11 oseb.
Umrli so: 82-letna Eugenia Honig-mann por. Dadich, 56-letna Alma Vuga por. Guštini, 66-letni Umberto Forlivesi, 68-letni Vittorio Alfieri, 80-letni Umberto Rudes, 88-letna Stefania Bilucaglia roj. Cattunar, 67-letna Anna Suric por. Breccia, 82-letna Antonia Dambrosi vd. Miloš, 78-letna Elisabetta Svagel vd. Ierko, 85-letni Angelo Lolato, 68-letna Pierina Sedmak por. Zotti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina - Patuna. Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5: Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina AUTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari -Cretti, Ul. Tor S. Piero 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tel. št. 732-627.
pum	
Em	
	
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 17.8.1976
Ameriški dolar: debeli	835.—
drobni	820.—
Funt šterling	1489.—
Švicarski frank	336,50
Francoski frank	161.—
Belgijski frank	20,25
Nemška marka	328,50
Avstrijski šiling	46,-
Kanadski dolar	830.—
Holandski florint	310.—
Danska krona	133.—
švedska krona	184.-,
Norveška krona	145.—
Drahma: debeli	21.—
drobni	22.—
Dinar: debeli	40.-
drobni	40,-
MENJALNICA
...
vseh tujih valut
• Za polaganje diplomskih izpitov v jesenskem roku akademskega leta 1975-76 morajo zainteresirani študenti tržaške univerze vložiti prošnjo na tajništvo od 1. do 24. septembra.
.......................................um
V	NOČI OD NEDELJE NA PONEDELJEK
TRŽAČAN IZGUBIL ŽIVLJENJE
V	PROMETNI NESREČI V VIDMU
21-letni Flavio Biagi se je v bolnišnici ves dan boril s smrtjo, v ponedeljek zvečer pa je podlegel hudim poškodbam
deljek zvečer je Biagi podlegel poškodbam. Cuzzoni si je v nesreči zlomil desno stegnenico in desno nogo Krsto z Biagijevem truplom bodo prepeljali v Trst jutri dopoldne: žalni sprevod se bo razvil iz domače hiše na Katinari, kjer je živel z o-četom, ob 11.30.
Mlad Tržačan je izgubil življenje v prometni nesreči, ki se je pripetila v noči med nedeljo in ponedeljkom v Ul. Gemona v Vidmu. 21-letni Flavio Biagi iz Ul. Piccardi 60 in 20-let-ni Enrico Cuzzoni s Furlanske ceste 38 služita vojaški rok pri mornarici. Pred nekaj dnevi sta se vrnila domov na krajši dopust in na veliki šmaren sta se odpravila na daljši izlet v Furlanijo.
Domov sta se vračala pozno ponoči: malo po 3. uri sta z avtom, ki ga je upravljal Biagi, vozila skozi Videm. Baje sta vozila po Trgu Osoppo s precejšnjo hitrostjo, nato pa je Biagi zavil v Ul. Gemona, na križišču med Ul. Gemona in Ul. Giovanni da Udine pa je avto silovito trčil v zid.
Karabinjerji, ki so prišli nemudoma na kraj nesreče iz vojašnice, ki je oddaljena le nekaj metrov, domnevajo, da Biagi ni pravočasno o-pazil prometnega znaka za obvezni zavoj v levo in zaradi prevelike hi-tresti ni mogel izpeljati križišča in zaviti v Ul. Giovanni da Udine.
Oba mladeniča se nemudoma prepeljali v videmsko bolnišnico. Bia-gija so sprejeli s strogo pridržano prognozo zaradi močnega pretresa možganov, zloma desne stegnenice in drugih poškodb. Mladenič se je ves dan boril s smrtjo, a vse zdravniške nege so bile zaman: v pone-
Pet oseb lažje ranjenih
Malo po 17. uri je prišlo do trčenja na zloglasnem ovinku v bližini tovarne «Masè» v Ul. Fabio Severo. 24-letni Rečan Sinica Kovič je vozil avto simca 1000 z reško registracijo v smeri proti Opčinam; v avtu so bili še njegovi starši 46-letna Ivanka Stimak por. Kovič in 47-letni Zvonko Kovič ter 24-letni Josip Pahljin, prav tako z Reke. Na ovinku je voznik iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom; avto je zaneslo na levo stran cestišča, kjer je trčil v prikolico lancie fulvie z rimsko registracijo. Vse štiri potnike, ki so jih s težavo potegnili iz uničene simce, so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer pa so sprejeli le žensko, ki se bo morala zdraviti na nevrokirurškem oddelku 20 dni zaradi številnih udarcev v glavo, o-stalim trem pa so dali prvo pomoč in jih odslovili. Voznik lancie fulvie, 51-letni Ruggero Padoa, njegova žena in oba otroka, ki so bili z njim v avtu, niso utrpeli nobenih poškodb.
V večernih urah pa se je na o-balni cesti ponesrečila 21-letna Silvia Škerlj por. Tedeschi iz Scala Santa 162. V bližini hotela ENALC je avto, s katerim se je dekle vozilo proti Trstu, verjetno zaradi nenadne slabosti voznice, zaneslo najprej v obcestno ograjo, nato pa se je vozilo prevrnilo in obstalo na cestišču.
Tedeschijevo so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo morala zaradi udarcev po vsem telesu zdraviti teden dni na medicinskem oddelku.
Gledališča
Festival operete 1576 v gledališču Rossetti
Danes ob 21. uri četrta ponovitev Abrahamove operete «Ples v Savoyu».
Zaradi izrednega povpraševanja bo v petek ob 21. uri izredna ponovitev Abrahamove operete «Ples v Savoyu». Vstopnice za to predstavo so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, tel. 36-372.
Kino
M1RAMARSKI PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 21.00 «Maximi-lian of Mexico an emperor’s tra-gedy» (v angleščini); ob 22,15 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 «A trenta milioni di chilometri dalla Terra». Barvni film za vse.
Mignon Zaprto zaradi počitnic.
Nazionale 16.30 «Fràulein in uniforme». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Ricatto alla mala». Karl Malden, R. Mitchum, Claudine Aubert, Raf Vallone. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Penice 16.30 «Il gobbo di Londra». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Excelsior 16.30 «Come cani arrabbiati». Jean Pierre Sabagh, Anna Rita Grapputo in Paola Senatore. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.30 «L’educazione sessuale». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 16.00 «Un giorno ed una notte». Stefania Sandrelli, Jean Luis Trin-tignant. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «Cos'è successo tra tuo padre e mia madre?». Jack Lemmon. Barvni zabavni film.
Cristallo 16.30 «I cannoni di Navaro-ne». Gregory Pečk. Barvni film.
Capitol 16.30 « L'anonimo veneziano ». Toni Musante in Florinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Moderno Zaprto zaradi počitnic do 19. t.m.
Filodrammatico 16.30 «Sessualmente vostro». Y. Brian. V. Boisgel. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Incredibile viaggio verso l'ignoto». Barvni film. Siedi «Paperino e il leone».
Vittorio Veneto 17.00, 18.40, 20.20 in
22.00	«Fatevi vivi: la polizia non interverrà». Henry Silva, Rada Ras-sirrsov in Philippe Leroy. Barvni film.
Ideale 16.00 «Salvo d'Acquisto». Massimo Ranieri, Lina Polito in Enrico Maria Salerno.
Astra 16.30 «Il trionfo di King Kong». Barvni film.
Abbazia 16.30 «L’ultimo Decameron». Beba Lončar, Femy Benussi. Barvni film.
Radio Zaprto zaradi počitnic do 20. t.m.
Giardino Pubblico 21.00 «Esecutore oltre la legge». Alain Delon. Barvni film.
Izleti
Slovensko prosvetno društvo Tabor -Opčine priredi v nedeljo, 22. t.m., enodnevni izlet ra Vršič. Ob povratku ogled Mlinarice in Gregorčičevega groba na Vršnem. Vpisovanje vsak dan na sedežu športnega krožka Polet od 18. do 20. ure. Odhod izpred Prosvetnega doma točno ob 7. uri
SPDT priredi 5. septembra ob priliki dneva slovenskih tržaških planincev avtobusni izlet na Sviščake in Snežnik. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 31. avgusta.
Turistični, sekcija združenja U-
nion obvešča, da je še nekaj prostorov za nedeljski izlet 22. - 8. « Sacile (tradicionalna sagra, cena
7.000	lir, kosilo vključeno). Sprejemamo tudi vpisovanje za šestdnevni izlet v Španijo (z avtobusom in ladjo, od 25. do 30. septembra 1976, cena 145.000 lir) s postanki in obiski v mestih Barcellona, Montserrat, Lerida, Santa Creus, Tarragona in navzdolž Costa Brave, Pirenejev, Linguadoce, Provanze, Azzume o-bale in Obale cvetja. Informacije in vpisovanja sprejemamo na sedežu združenja Union v ■ Ul. Valdi-rivo 30, II. nadstropje (tel. 64459) vsak dan od 17.30 do 19.30, ob sobotah od 11.00 do 12.30. Vljudno vabljeni !
Obveščamo izletnike, ki so se udeležili nedeljskega potovanja, v Rovinj, da so slike že na razpolago. Naročijo jih lahko ra sedežu združenja.
SPDT priredi 21. in 22 t.m. izlet z osebnimi avtomobili na Mangart. Prenočevanje v koči pod Mangartom. Vpisovanje za morebitna prosta mesta v avtomobilih,- telefonirati na številko 31-119.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Pierine Sedmak daruje Gizela Sedmak, Križ 221, 2.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 9. obletnici smrti mame in v počastitev spomina očeta in sestre Anice darujeta Danica*' in Marija z družinama 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob 10. obletnici smrti nepozabnega očeta daruje hči Marija z družino
5.000	lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V počastitev spomina matere svojega člana Sergija Cotiča daruje ansambel Kras 10.000 lir za pevski zbor Vesna.
KULTURNI KROŽEK DEVIN - ŠTIVAN
izreka globoko sožalje Vilkotu Metli-kovcu in družini ob bridki izgubi očeta
FRANCA
GORIŠKI DNEVNIK
OBSEŽEN DOKUMENT KOMUNISTIČNEGA DEŽELNEGA KOMITEJA
Konkretni predlogi KPÌ za reševanje problemov dežele po majskem potresu
Rekonstrukcija ne sme pomeniti samo odprave posledic potresa - V prvi vrsti je potreben nov deželni odbor, ki naj uživa zaupanje najširšega dela prebivalstva
Deželni komite KPI — kot smo že poročali — je objavil obširen dokument, ki razčlenjeno obravnava vse probleme, ki jih je ustvaril potres 6. maja ter daje konkretne predloge glede oblike rekonstrukcije prizadetih področij, ki pa jih povezuje s političnim položajem v deželi in v državi. V tej zvezi pa KPI v prvi vrsti poudarja, da sedanji odbor, ki sloni na krhki večini v deželnem svetu, nikakor ne more biti kos velikim problemom sedanjega trenutka in da je zato treba sestaviti nov odbor in novo večino, v kateri bi bile zastopane tudi levičarske £ile in sama KPI.
Glede rekonstrukcije KPI meni, da ne sme pomeniti gole obnovitve stanja, kakršno je bilo pred potresom. Naravna, katastrofa, ki je prizadela Furlanijo, je namreč tragično postavila v ospredje starodavne Probleme dežele, gospodarske in družbene težave, števjlne ovire na Poti razvoja (kot na primer vojaške služnosti) ter dramatične pojave, kot so izseljevanje in beg predvsem iz hribov'tih področij dežele. Zato je treba skupaj z rekonstrukcijo reševati tudi te probleme, kajti sicer bo naša dežela še vedno zaostajala za drugimi italijanskimi deželami.
Ovir, ki jih bo treba odpraviti na tej poti, je veliko, toda po volitvah 20- junija obstajajo po mnenju komunistov vsi pogoji, da bi dosegli nitre in pozitivne rezultate. Te po-S°je je treba izkoristiti, da bi pre-P ečili ponovitev sramot iz Beliceja 10 Vajonta.
Dokument izredno polemično nabada deželni odbor zaradi dela, ki 8a je doslej opravil: tako na primer obsoja dejstvo, da še danes, tv: mesece po potresu, ni bil globalno ugotovljen obseg posledic potresa na gospodarstvo, na ozemeljski in družbeni ustroj dežele, saj hi deželna uprava znala niti koordinirati sektorskih raziskav, ki so j*h opravile krajevne avtonomije in sami deželni uradi.
Krivda za tako stanje pade prvenstveno na KD, ki ni hotela valorizirati funkcij deželne avtonomije, am-Pak je z namenom, da ohrani svojo oblast, usmerila delovanje dežele po zastareTh vzorcih birokratske in sklerotizirane države. KPI poudarja Politično naravo teh napak in pomanjkljivosti ter očita krščanski demokraciji, da se ni pobrigala, da bi vzpodbudila skupne napere vselj demokratičnih sil, ampak je vse pogojevala s problemi zavezništev in Političnih formpl.
Kot najnujnejši problem, ki ga je treba rešiti do septembra, dokument KPI navaja potrebo po zagotovitvi dostojnega bivališča vsem, ki sedaj ?rvij0 pod šotori, v tej zvezi pa da-tudi vrsto operativnih predlogov. Nato pa se KPÌ zavzema za sestavo organskega načrta, ki ga mora formulirati dežela in ki mora obsegati vso problematiko naše dežele. Taji0 na primer dokument poudarja, da bo moral plan upoštevati po-sebni zemljepisni položaj dežele in nedavne osimske sporazume, ki od-Plrajo pot afirmaciji njene vloge mori11 med raznimi evropskimi državami ter med Evropo in državami
v razvoju.
«V okviru pobude za hitro ratifi-acijo itaT.jansko - jugoslovanskih Porazumov s strani parlamenta,» je ,aPe rečeno v dokumentu, «se bo eba spet lotiti vprašanja zaščite Pravic slovenske narodnostne manj-n-ne, kar je treba imeti kot temeljil ue ement razvoja demokracije in t> .thrnega soočanja v vsej deželi, o r®bu° je, da zakonski osnutek hi0ra“tikaciji ne ignorira tega pro-obv S’ ampak da se vanj vključijo v... eze za popolno dosego enako-nosti slovenske etnične skupno-daiio Vse.državnim zakonom.» V na-BrnLVaniu dokument omenja tudi ni hi	Vencev v Beneški Slove-
rpi‘ „n, v Nadiških dolinah, katerih pravi s^rdkcija mo-a pomeniti — ske dokument — «poleg gospodaric • PreP°roda tudi ohranitev in Vene?"1 dthičnih značilnosti in slo-e kulturne tradicije».
čena*”0 sledijo še poglavja, posvetih vbrašanjem strukture dežel-rahv ??dbora, zakonodajnih in opeci,,.	mstrumentov ter gospodar-
V tej zvezi daje KPI stva ?'®dlogov na področju kmetij-den'’ jUstrije, stanovanjskih gra-krJiri-rciarnega sektorja, reforme hiranja. Poglavje zase je posve-
čeno šolskim problemom ter socialnemu skrbstvu, zadnji del dokumenta pa je politične narave.
Problemi, ki jih bo treba reševati, pravi KPI, so tako hudi, da je potrebno skupno in enotno angažiranje vse države, potrebna je politika prenovitve in nujnih ukrepov s strani vlade, predvsem pa je potreben globok preokret v usmeritvah, strukturah in samem načinu delovanja dežele, saj je to pogoj, da lahko prebivalstvo samo postane protagonist preporoda. «Potrebno je takoj odstraniti največjo oviro na tej poti» je nadalje rečeno v dokumentu. «Sedanji deželni odbor mora pustiti mesto novi formaciji, ki naj uživa zaupanje prizadetega prebivalstva in ki naj se lahko posluži prispevka najširšega loka demokratičnih in ljudskih sil, v povezavi z najbolj živimi potrebami delavskega razreda in s skupnimi napori sindikalnih organizacij.»
© Ministrstvo za zdravstvo opozarja, da morajo vsi tisti, katerim so dovoljenja za ravnanje s strupenimi
plini izdali pred januarjem 1974, svoja dovoljenja obnoviti. Zainteresirani iz naše dežele bodo morali v tem smislu predložiti uradu pokrajinskega zdravnika v Trstu (Ul. Zudecche 1) poleg starega dovoljenja, tudi številna potrdila, ki jih predvideva zakon. Poleg tega bo treba navedenim dokumentom dodati kolek za 500 lir.
VAŽNO OPOZORILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM
Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina ki jih imajo morebiti š v kleti (o-ziroma so jih imeli, čeprav že prodane) 31. avgusta, najkasneje do 6. septembra trošarinskemu uradu občine, v kateri prebivajo.
Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan z globo od 100.000 do 1.000.000 lir.
Tajništvo KZ bo članom izpolnjevalo prijave do 4. septembra in jih potem oddalo pristojnem uradom.
Tajništvo Kmečke zveze
NAPORNO RAZPLETANJE KRIZE NA POKRAJIN1
KAKŠEN ODNOS BO VEČINA ZAVZELA DO NAS IN OSIMSKEGA SPORAZUMA?
Doslej se govori le o političnem okviru ■ Možnost sestave sredinskega odbora ob vzdržanju KPI in PSI
PO 30 LETIH, PA ČEPRAV ZA KRATEK ČAS
Mario Košuta - Kedekov zopet med srnjimi v Križu
Iz «posebnih bataljonov» v Jugoslavijo in nato v Sovjetsko zvezo, kjer sedaj uživa zasluženi pokoj
Kriška sekcija Zveze borcev — ANPI je v soboto priredila v sodelovanju z drugimi vaškimi kulturnimi, političnimi in športnimi organizacijami, prijeten družabni večer, da bi počastila obisk v Križu domačina in nekdanjega antifašističnega aktivista Maria Košute, po domače Kedekovega, ki že trideset let živi v Sovjetski zvezi. Gosta, ki se je po vojni prvič vrnil v domačo vas, je v imenu vaških organizacij pozdravil predsednik Zveze borcev iz Križa Gigi Bogateč, ki je poudaril, kako se je Mario spomnil odkritja spomenika padlim v Križu s tem, da je poslal na dan odkritja venec naravnost iz Sovjetske zveze. V zahvalo mu je podaril spo-misskft Jwji». ,«Kr,:žani v bombi za svobodo», za katero je bil gost. posebno vesel. Nato sta se Košuta in njegova žena, ki je Rusinja, na kratko zahvalila za sprejem in se zadržala v veseli družbi, kjer ni manjkalo petja in obujanja spominov na partizanska in sploh vojna leta.
Kot smo že omenili živi Mario Kedekov že trideset let v Sovjetski zvezi, kamor ga je poslala leta 1946 jugoslovanska armada na vojaško akademijo. Po končanem izivrjenju pa se je Mario odločil, da ostane v SZ, kjer se je vpisal na univerzo in nato doktoriral kot železniški inženir. Bil je med prvimi Križani, ki so jih poslali v «battaglione spedale» v Aquilo, od koder se je po kapitulaciji Italije vključil v jugoslovanske prekomorske brigade v Fog-gii. Od tam so ga premestili v 4. jugoslovansko armado v katero je bil vključen vse do osvoboditve Trsta. Zanimivo je, da je zadnjikrat obiskal rojstno vas p~av leta 1945, a samo za nekaj minut, ko se je pripeljal mimo z vojaškim avtom. Mario, tudi v Sovjetski zvezi ni nikoli pozabil na Križ, vedno se je zanimal kako poteka tukaj življenje in zelo žal mu je bilo, da se ni mogel udeležiti slovesne proslave ob odkritju spomenika padlim, ki je bila lani v Križu. Zdaj prebiva kot upokojenec v Krasnogorsku, dolgo let pa je živel v Kijevu, kjer je opravljal svoj poklic. Na družabnem večeru, ki se ga je udeležilo nad sto Križanov, je posebno rad poslušal in tudi sam prepeval partizanske in narodne pesmi, ki so mu, kot p-avemu Križanu, ostale vedno v
«uporabo nog». Proga bo potekala od miljskega občinskega stadiona, po Ul. D’Annunzio, Ko’zu Puccini, Nabrežju de Amicis, Ul. Manzoni, Ul. BaUisti, Ul. Trieste, Farne-’, mimo Oreha in do Dolge krone. Pohod se bo pričel ob 18. uri in vse, ki bodo opravili določeno progo do 20., bodo nagradili z diplomo. Med udeležence bodo porazdelili tudi številne pokale, kolajne, plakete in drugo.
Prireditelji pohoda so prijatelji komunističnega dnevnika «L'Unità» iz Žavelj in Št”amarja, z njimi pa sodeluje Marathon. Club Alabarda iz Trsta. Udeležence vpisujejo v baru «Municipio» na Marconijevem trgu v Miljah in v baru «Belvedere» v Žavljah in sicer do petka do 12. ure. Vpisovali bodo. tudi uro pred pričetkom.
Revija ESA objavlja obnove v slovenščini
Deželna ustanova za razvoj obrtništva — ESA ima lastno zelo lepo, bogato ilustrirano in tehnično veljavno revijo, s katero seznanja širšo javnost s stanjem na obrtniškem področju, obrtnike same pa z zakonskim. in pravnimi novostmi na tem področju.
Revija ima običajno štiri ali pet osnovnih člankov ali študij, katerih obnove je objavljala redno v nemščini, angleščini in francoščini. Samo v slovenščini ne, kljub bližini naravnega zaledja dežele in potencialnega jugoslovanskega tržišča in močne prisotnosti slovenskih obrtnikov v deželi.
Po številnih zahtevah predstavnikov Slovenskega gospodarskega združenja v raznih odborih in na raznih srečanjih s predstavniki u-stanove, je končno slednja z letošnjim, devetim letom izdajanja pričela objavljati obnove člankov tudi v slovenščini. Čeprav z veseljem pozdravljamo ta korak, moramo na žalost ugotoviti, da je sedaj slovenščina enakovredna šele francoščini, angleščini in nemščini, do enakopravnosti z italijanščino pa jo loči še veliko. Toda z dobro voljo bi lahko prišlo tudi do izdaje dvojezične revije, ki bi bila resnično glasile vseh deželnih obrtnikov.
V soboto pohod od Milj do Žavelj
Od Milj do Žavelj (8 km) bodo v soboto priredili drugi pohod, ki je odprt vsem in katerega glavni namen je pomagati ponovno odkriti
Predsednik pokrajine Gennaro Compagnone, ki je pied . ob izvolitvi nalogo, da med Stankami u-stavnega loka preveri možnost širokega sodelovanja strank pri vodenju pokrajine, je imel doslej dva sestanka: prvega s predstavniki socialdemokratske stranke, kateri pripada, drugega pa sinoči s krščanskimi demokrati in republikanci.
čeprav se na teh. sestankih niti približno ni izoblikovala bodoča podoba novega pokrajinskega odbora, se mandatar nagiba k obnovitvi poprejšnje tristranske koalicije, ki je vodna odbor do ostanke predsednika Agatija, torej do trenutka, ko mu je zmanjkala večina zaradi «o-r.esna;enja» z glasom MSI Z obnovitvijo poprejšnje večine bi bila zagotovljena tista porazdelitev strank med večinske in opozicijske, ki jo vedno poudarja KD in je za KD tudi edino izhodišče. To pa pomeni, da bi morali tudi v Gorici poiskati rešitev, kot jo je poiskal Andreotti, ko je sestavljal vladno večino. V goriškem pokrajinskem svetu je torej večina PSDI-PRI-KD zagotovljena le, če se komunisti in socialisti vzdržijo.
Toda kaj zahtevata levičarski stranki za takšno svoje zadržanje, ce so domneve, ki jih navajamo po sredinskih virih, sprejemljive za leve sile. Ali se bosta zadovoljili s predsedstvi kakšnih komisij, ali bo potreben program, ki bo zadovoljeval njune zahteve, ali pa bo potrebno še kaj drugega. Vse doslej KPI in PSI k pogovorom še nista bili pritegnjeni, ker so voditelji teh dveh strank na dopustu in ker je razplet krize na pokrajini še vedno predmet razprave v sredinskih strankah. Razen zelo načelne izjave, ki je bila podana na sami seji pokrajinskega sveta takoj po izvolitvi ter ponovljena dan kasneje, KPI svojega stališča do najnovejšega možnega razpleta krize ni pojasnila in tudi PSI ni povedal drugega razen tistega, kar je povedal na seji pokrajinskega sveta.
Do sem informacije, ki govorijo
ske narodnostne skupnosti (v pokrajinskem svetu ima naša skupnost dva svetovalca izvoljena na listi PSI in KPI), do njenih neuresničenih zahtev in potreb, ki so bile o-predeljene v številnih zakonskih o-snutkih, pravic in zahtev, ki so pogostni predmet razprav na sejah pokrajinskega sveta in drugih krajevnih ustanov naše pokrajine.
Prav tako pa pokrajinski svet ne more mimo osimskega sporazuma, o katerem je govoril tudi predsednik italijanske vlade. Program nove pokrajinske uprave tega vpra-, sanja ne more zamolčati, ker je • gospodarsko, politično in vsako dru-' gačno življenje najtesneje povezano s priznanjem obstoječega stanja. Ker za našo narodnostno skupnost predstavlja podpis osimskega sporazuma jamstvo o največji možni zaščiti, tudi iz tega razloga pričakujemo, da sestavljanje večine v pokrajinski upravi ne more mimo navedenih vprašanj, češ, saj jih rešujejo na drugih ravneh. Po naši sodbi se nobena odprta pokrajinska uprava, še celo pa ne takšna, ki bi lahko uživala posredno podporo levice, v sedanjem italijanskem političnem vzdušju ne more predstaviti pokrajinskim svetovalcem in zahtevati zaupnico, ne da bi razčistila z osnovnimi izhodišči, s tistimi, ki opredeljujejo vlogo goriške stvarnosti ob odprti meji.
Tega pa nova uprava, ki se sedaj snuje, ne more storiti iz enostavnega razloga, ker bi storila korak nazaj v primerjavi s prejšnjo, ki glede narodnostnih pravic ni kazala posluha, pač pa je pozdravila ureditev italijansko-jugoslovam skih odnosov in je v tem okviru zagovarjala ureditev našega položaja.
Odkritje lobanje jamskega medveda v Benečiji
V Nadiških dolinah je v prazgodovini živel jamski medved. Do tega odkritja so se dokopali jamarji furlanskega jamarskega krožka (Circolo speleologico idrologico friulano). Jamarji so namreč med svojim raziskovanjem v krajih severovzhodno od Čedada našli drobce lobanje ter so jih v nekem laboratoriju v Vidmu z velikim potrpljenjem in strokovnostjo sestavili. Najdba lobanje jamskega medveda (ursus spelaeus) je edini primer v tem delu alpskega predgorja. Ko bo krožek dobil primerne prostore, bo izredno najdbo tudi razstavil.
Zaenkrat je njegova dejavnost u-smerjena v odkrivanje posledic potresa ter je sodeloval s speleološki-mi in znanstvenimi skupinami iz drugih krajev.
OD 16. DO 19. SEPTEMBRA
ZBORI IZ DEVETIH DRŽAV NA TEKMOVANJU SEEHIZZI
Nastopila bosta tudi zbora Valentin Vodnik in Mirko Filej
Pevski zbori iz devetih evropskih držav so prijavili svojo udeležbo na
15.	mednarodnem pevskem tekmovanju v polifoniji in folklorni glasbi, ki ga Seghizzi prireja v Unione Ginnastica Goriziana od 16. do 19. septembra. Izmed zamejskih slovenskih zborov bosta nastopila dva: Valentin Vodnik iz Trsta in Mirko Filej iz Gorice. Iz Jugoslavije napovedujejo zbor Branko Krsmanovič iz Beograda, Komorni zbor iz Nove Gorice in moški zbor Slava Klavora iz Maribora.
Največje pričakovanje vlada za nastop madžarskega zbora Bela Bartok, ki velja za enega najboljših, če ne celo za najboljšega na svetu. Svojo udeležbo so napovedati še zbori iz Francije, Italije, Poljske, Romunije, Bolgarije, Španije in Madžarske.
Med italijanskimi zbori bosta tudi dva iz Trenta in iz Cagliarija, o katerih se kritika zelo lepo izraža. Seveda pa se organizatorji, ki u-spešno premagujejo finančne težave, zavedajo predvsem tega, da bodo največ lovorik pobrali prav zbori iz socialističnih držav in da se bo ponovilo tisto, kar so atleti iz
socialističnih držav dosegli na olimpiadi.
Ugled bo vokalni prireditvi dala tudi sestava razsodišč, v katerih bodo znana imena iz glasbenega sveta. V prvem, ki mu bo predsedovala Cecilia Seghizzi, bodo Piero Pezze iz Vidma, Boris Cobasnian iz Romunije, Egon Kun^j iz Jugoslavije, in Tibor Szabo iz Madžarske, v drugem ki mu bo predsedoval Tržačan Vito Levi, pa bodo Roberto Goitre (Turin), Fosco Corti (A-rezzo). Jerzy Kolaczowsky (Poljska) in Friedrich Lessky (Avstrija). Prva komisija bo ocenjevala polifonsko, druga pa folklorno glasbo. Tekmovalni pravilnik je takšen kot je bil prejšnja leta in deli zbore v moške, ženske in mešane ter jim omogoča udeležbo v polifonski in v folklorni glasbi.
Tudi letos bo v sklepnem nastopu pel otroški pevski zbor. Letos bo ta čast pripadala nekemu otroškemu pevskemu zboru iz Ljubljane, ki je bil na turneji po vzhodnih državah.
Pred koncertom, od 14. do 16. septembra, bodo priredili shod strokovnjakov o temi «Zborovsko petje in njegova umetniška obdelava». Na njem bodo sodelovali udeleženci iz 12 držav.
26 mladih iz Celovca prispelo v Jošte
V ponedeljek je prispelo v naše mesto 26 mladih iz Celovca, ki bo-
POKOP MESTO GORICA?
Sedanji načrti dajejo prednost novim gradnjam v predmestju
Kdaj sanacija starega mestnega središča? - Nova stanovanja samo za določene plasti prebivalstva
Vsak dan govorimo o urbanizaciji, urbanističnih načrtih, spremembah istih itd. Zlasti pomembni so regulacijski načrti, kajti na njihovi osnovi se uravnava zazidalni načrt občin. Navadno pripravljajo take načrte več ali manj znani strokovnjaki in to kar pri risalni mizi, po navadi
o možni sestavi političnega clivi- do preživeli nekaj dni pri družinah [3rez predhodnega posvetovanja z ob-
ra. Kaj pa vsebina? S kakšnim programom se bo predstavil predsednik in kakšna večina se bo izoblikovala ob njem? V nekem listu smo brali novico, da je bilo eno prvih vprašanj, s katerimi se je soočil mandant, prav psihiatrična bolnišnica. Ta ustanova, okoli katere
so se
.konservativnih sil "(ne smemo pozabiti, da' ije iBasaglia začel svojo teorijo uresničevati prav v Gorici in da so konservativni krogi prav v goriški krščanski demokraciji po njegovem odhodu skušali vzpostaviti stari red) je sicer pomembna ustanova v sicer omejeni pristojnosti pokrajinske uprave, okoli katere je mogoče preizkušati politično voljo te ali one stranke, nikakor pa ne more biti — vsaj v tem trenutku ne — psihiatrija ne poglavitno in niti kvalificirajoče vprašanje.
Po naši sodbi mora pokrajinska uprava prvenstveno odgovoriti na dve vprašanji: kaj sodi o pravicah naše narodnostne skupnosti in kakšno je njeno stališče do ratifikacije italijansko-jugoslovanskega sporazuma v Osimu.
Pokrajinska uprava se v tako važni politični in družbeni prelomnici kot je sestava Andreottijeve vlade in vključevanje naprednih sil v območje odločanja, ne more izogniti odgovornosti, ki jo ima do sloven-
vrstnikov. Pobuda sodi v okvir kulturnih izmenjav s pobratenim mestom. 26. avgusta bo pa odpotovala v Avstrijo skupina Goričanov, ki bo tam uživala gostoljubje do 4. septembra.
Goste in njihove spremljevalce je na županstvu sprejel župan De Si-
lomila kopja naprednih in mone ter jim zaželel, prijetno biva-
nje. . Skupina je nato odpotovala tridnevni, izlet v Firence.
Goriški vinogradniki na ekskurziji
Goriški vinogradniki se odpravljajo na enotedenski izlet — od 28. avgusta do 8. septembra — v Puglio in Romagno, kjer si bodo ogledali turistične zanim vosti in obiskali nekaj specializiranih kmetij, ki se ba-vijo s pridelovanjem sortnih vin.
Izlet je pripravil konzorcij za zaščito briških in posoških vin v so delovanju s sorodno ustanovo v Ro-magni. Izlet je namenjen predvsem vinogradnikom, vendar pa se lahko prijavijo tudi njihovi družinski člani in ljubitelji dobre kapljice.
Pri delu v podjetju Eaton Est v Tržiču se je ponesrečil 27-letni Paolo Mian iz Ogleja, ki se bo moral zdraviti v bolnišnici 30 dni.
čani, ki so neposredno prizadeti. Že res, da tak predlog regulacijskega načrta potem razstavijo na vpogled občinstvu in tudi. določijo rok za predložitev ugovorov, sprememb, dopolnil. žal se te demokratične možnosti poslužujejo le redki. Navadni občani smo bolj leni po naravi in se v občinske próstore’ 'podanih' "sa> mo takrat, ko smo prisiljeni tja. Težave nastopijo potčfif,"ko" jériréguià-cijski načrt že stopil'v~ veljavo'. "Nekega jutra pozvonijo na vrata uslužbenci občinskega tehničnega urada ter te obvestijo, da bodo odrezali pol vrta. Če ne gre na lepem, pripeljejo s sabo še občinskega stražnika. In tako se tvoje gredice spremenijo v občinsko cesto. -
Pomembno je rudi načelo, kako je regulacijski načrt zasnovan. Navadno se upoštevajo (več ali manj) predlogi srednjeročnega razvoja občine. Upoštevati bi morali tudi dolgoročne načrte za razvoj gospodarstva, kakor tudi gibanja prebivalstva. Največkrat so regulacijski načrti precej «napihnjeni» in ne u-poštevajo ne enega ne drugega. Lep primer takega načrta so predstavili v Trstu. Avtorji so računali, da se bo število prebivalstva v nekaj desetletjih skoraj podvojilo. Niso pa upoštevali realnega stanja, da je število prebivalstva že nekaj let v stalnem nazadovanju, poprečna sta-
rost občanov pa se tudi povečuje (Po statistiki ima Trst največji odstotek upokojencev med italijanskimi mesti). Na oodlagi tako očitnih dejstev so bili prisiljeni potem zazidalni načrt nekoliko spremeniti in prilagoditi.
Zamisli o razvoju urbanih središč utegnejo biti včasih precej različne. Pri goriškem regulacijskem načrtu že na prvi pogled ugotovimo, da so avtorji v glavnem zanemarili staro mestno središče. Center mesta skušajo preseliti proti jugu, bliže novemu mejnemu postajališču za blagovni promet. Proti temu področju sega tudi zazidalni načrt predvsem z'a Ijhčiške h’iš%'’ (področje Ulice Terza Armata)., Ne bi tu razpravljali posebej o: umestnosti graditve tako velikega postajališča, ki bo verjetno, ob upoštevanju trenutnih gibanj v. maloobmejni in mednarodni trgovini, ostalo precej neizkoriščeno, zlasti še, ker bo velik del tovora prevzela železnica.
Kaže torej, da so avtorji, po nalogu občieske uprave, predvideli predvsem nove gradnje. Taka usmeritev ni niti posebnost Gorice, saj so tako stališče zavzemali tudi v drugih italijanskih mestih, kjer je prišlo do nekontroliranega razvoja v predmestju, seveda ob pomanjkanju najosnovnejših infrastruktur (vzgojno-varstvene ustanove, šole, ambulante itd.). Če po eni strani u-gotovimo, da se je stanovanjska raven goriških občanov v poprečju dvignila, zlasti na račun novih ljudskih hiš, kajti prebivalstvo narašča zelo umerjeno ali celo stagnira, ne moremo mimo ugotovitve, da se bili koristniki novih stanovanj predvsem
Mali oglasi
PRIZNANO podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob urniku odprtja trgovin.
........................................ iiuii i umilili milili hi i mimmi t um immimiiiiiiiiiiiiimuimimiimiiiiiiiiniii
NA SEDMEM ŠPORTNEM PRAZNIKU V DOBERDOBU
Odbojka, balinanje in druge igre privabile številne obiskovake
Letošnja novost: tekma v japonski mori - Prodoren uspeh ansambla Iga Radoviča iz Nabrežine
V nedeljo zvečer se je v Doberdobu zaključilo štiridnevno praznovanje, ki ga je priredilo domače športno društvo Mladost, šagra se je začela v četrtek popoldne z izločilnim delom odbojkarskega turnirja na katerem sta, poleg domačinov, nastopili tudi ekipi z Vrha in Vr-bovljana. Prvi dan so igrali Do-berdobci in Vrhovci. Ekipi sta si bili zelo enakovredni in po dveh urah trde borbe za vsako žogo, so prevladali gostje. Posebno sta se izkazala Lucijan Černič in mladi Mav-ricij Černič. Zvečer je bila tekma v briškoli, v kateri sta zasedla prvo mesto domačina Rajmund Ger-golet in Klavdij Lavrenčič in tako prejela vsak po en prenosni televizor, drugouvrščena Mario Ferletič in Berto Ferletič pa sta se odpeljala domov s kolesoma. V petek popoidne so bile na sporedu kvalifikacije v zbijanju balinčka. Finale v tej panogi je bil v nedeljo popoldne. Ob mraku pa se je odvijal zaključni del odbojkarskega turnirja. Vrbov-ljan je klonil najprej Doberdobcem, nato še Vrhovcem, ki so si tako zagotovili zmago na turnirju. Zvečer je bilo ponovno na sporedu tekmovanje v briškoli, tokrat pa za gastronomske nagrade.
Novost letošnje športne prireditve v Doberdobu je bilo tekmovanje v japonski mori. Uspeh je bil tolikšen, da so še isti večer izvedli dve tekmovanji, ker je bilo prijavljenih parov preveč za en sam krog. Praznovanje se. je končaio s finalom v
zbijanju balinčka, na katerem je zmagal domačin Franko Lavrenčič. Za številne ljubitelje narpdnozabav-ne viže je poskrbel v nedeljo zvečer ansambel Iga Radoviča iz Nabrežine. Še isti večer je bilo tekmovanje v valčku. Zmagala sta domačin:: A-
nita Marušič in Silvan Ferfolja pred parom Renate in Jožefa Devetaka z Vrha. Vse tri prejšnje večere pa je za ples igral novoustanovljeni ansambel The Waves sestavljen iz domačih in tržaških izvajalcev.
Fabio Gergoiet
Kako bodo izgledale čez kakšno desetletje bomo lahko še ugotovili. Nekatere stavbe pa predstavljajo celo nevarnost za mimoidoče, saj grozijo, da se bodo vsak trenutek sesule. O teh stvareh bi morali končno razmisliti tudi goriški politiki, kajti izkazalo se je, da je dosedanji način urejevanja mestnega razvoja neprimeren. Ponekod so že namenili večjo pozornost sanaciji starih predelov in omejujejo gradnje na primestnih področjih. Kdaj se bodo za take rešitve odločili v Gorici?
S Kmečko zvezo na vinski sejem
Pri Kmečki zvezi v Gorici pripravljajo za zadnjo nedeljo v avgustu enodnevni izlet po Sloveniji z obiskom ljubljanskega sejma vin in žganih pijač. Letos bodo obiskali nekatere kraje na Notranjskem in Dolenjskem - Cerkniško jezero, grad Snežnik, Ribnico na Dolenjskem. Kolikor bo čas dopuščal se bodo ustavili tudi v Kočevju. Na povratku bodo obiskali mednarodno razstavo vin na gospodarskem razstavišču, kjer bodo. Usti ki se za to navdušujejo, lahko ocenili najboljša lanska vina. Pri Kmečki zvezi v Gorici že vpisujejo!
Razstava slik iz 19. stoletja
Od jutri dalje bo v Dijaškem domu v Tržiču, Largo Isonzo, odprta razstava del domačih slikarjev iz 19. stoletja. Obiskovalci pa si bodo omejene plasti’ prebivalstva. Občin- j v istih prostorih lahko ^ogledali tu-ska uprava pa se ni potrudila, da
bi primerno poskrbela za sanacijo nekaterih starih mestnih predelov, kjer še danes prebivalci živijo v naravnost nemogočih higienskih razmerah, brez kopalnice, brez stranišča itd. Takih predelov v Gorici je kar precej, začenši od Ulice Rabat-ta, preko Raštela, Gosposke ulice, Ulice S. Giovanni itd.
Skratka, staro mestno središče, ki naj bi privabljalo tudi tuje goste. Verjetno pa jih s sedanjih videzom odklanja. Koliko stanovanjskih prostorov bi se dalo urediti s primerno adaptacijo v starinskih hišah! Je že res, da taka dela stanejo \«eč kakor novogradnje. Včasih pa je o-vira (morda pa ie ni) tudi zavod za spomeniško varstvo, ki s svojim posegom največkrat pomaga k hitrejšemu propadu kulturnih spomenikov, že zdaj so hiše v omenjenih ulicah in predelih v nezavidljivem položaju.
di nekatere uspele izdelke, ki so jih pripravili dijaki „ preteklem šolskem letu.
Razstava bo odprta do 28. avgusta.
'-K*
mmm
Zmagovalci U.A.UU.auju v zuijauja bairucka ?• športnem praznovanju v Doberdobu.
Promenadni koncerti v Tržita
V okviru poletnih prireditev, ki jih prireja tržiška občina, bodo v tem in prihodnjem tednu priredili tudi koncerte pihalnih godb. V petek 20. avgusta zvečer se bo na glavnem trgu predstavila tržiška godba San Michele, 23. avgusta godba iz Turjaka, 25. avgusta godba iz Ogleja ter 27. avgusta spet domača godba S. Michele.
Gorica
VERDI 17.30 -22.00 «Corruzione in u-na famiglia svedese». I. Thulin in A. Ehkstrom. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «Los Angeles, 5. distretto polizia». Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «li mostro che sfidò il mondo». T. Holt.
CENTRALE Zaprto.
VITTORIA 17.00—22.00 «Una viziosa con tanta voglia in corpo». A. Moretti in R. Talamonti. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 «L'anatra all'arancia». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Weekend a Zuy Dcoote». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Naslovna stran», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Sedmerica jezdi», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Sijaj in beda Hollywooda», ameriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29-72.
KAJ PRAVIŠ ?
DA NIMAŠ DENARJA, S KATERIM Sl MORAL PORA-/) VNATI IZGUBO'/
MESEČNO GOSPODARSKO PISMO IZ LJUBLJANE
Vidni kvalitetni premiki v slovenskem gospodarstvu
V preteklem mesecu ni bilo kakšnih posebnih prelomov v gospodarskih gibanjih, kar pa je običajno za ta letni mesec. Ekonomska aktivnost je v juliju v .znaku dopustov, čeprav letos opažamo, da so bili ti sezonski vplivi manj močni, kakor običajno. Na takšne spremembe je vplivalo slabo gospodarsko stanje v prvem polletju, zlasti v aprilu in isaju. Zaradi izredno zmanjšanega povpraševanja na domačem trgu so namreč zaloge industrijskih izdelkov mociio narastle, posledice tega so bila vezana obratna sredstva, tako da je vrsta delovnih organizacij že v teh dveh mesecih izkoristila kolektivne dopuste, oz. v nekaterih organizacijah celo neplačane dopuste. V juniju in juliju, ko se je položaj gospodarstva nekoliko izboljšal. pa so zaradi manjše delovne odsotnosti delavcev ustrezno več tudi proizvedli.
Industrijska proizvodnja, ki je imela v nekaj preteklih letih izredno visoko stopnjo rasti, se je že v lanskem letu nekoliko umirila, kar je bila delno posledica tudi gospodarske krize v zahodn; Evropi, ki pa se je v slovenskem oziroma jugoslovanskem gospodarstvu prene-, sla z nekajmesečno zamudo. Negativne stopnje rasti industrijske proizvodnje so se ponovile v letošnjem letu in sicer še z večjo močjo kakor v preteklem letu. Poleg tega, da se je: obseg industrijske proizvodnje količinsko zmanjšal, pa so povzročale dodatno skrb tudi stalno naraščajoče zaloge industrijskih izdelkov. Šele v juniju smo zaznali prve znake nekoliko oživljene dinamike gospodarske rasti, čeprav bi še težko z gotovostjo trdili, da se industrijska proizvodnja prebuja.
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta smo v primerjavi z enakim obdobjem lani v industriji proizvedli manj, zmanjšanje pa znaša 0,7 procenta. Čeprav je to na prvi pogled dokaj nizek padec slovenske industrijske proizvodnje, pa morarr o vedeti. da je industrijska proizvodnja izredno pomemben faktor pri ustvarjanju družbenega proizvoda in narodnega dohodka in ki zaposluje v Sloveniji 317 tisoč delavcev.
Kakor smo že omenili, je bilo v letošnjih mesecih povpraševanje domačih potrošnikov po blagu in storitvah dokaj slabo, čeprav so nominalni osebni dohodki rastli z nezmanjšano dinamiko, pri čemer pa so se seveda precej povečale hranilne vloge. Takšno obnašanje potrošnikov je odmevalo tudi v industrijski proizvodnji in sicer zlasti blaga za široko potrošnjo, ki smo ga v sedmih mesecih proizvedli za skoraj dva procenta manj kakor v enakem obdobju lani. Med industrijskimi panogami pa je tudi značilno, da so prav najbolj pomembne slovenske industrijske panoge, ki zaposlujejo največ delavcev in ki ustvarjajo največ v industrijski proizvodnji, v letošnjem letu dokaj skromen prispevek k oživitvi gospodarske rasti.
Primerjava prvih sedmih mesecev letos in lani nam pokaže, da so manj proizvedle: črna metalurgija, nekovinska industrija, kovinska industrija, elektroindustrija, lesna in tekstilna industrija. Posebno zanimiva in vnrašujoča pa je proizvodnja industrije , gradbenega materiala, ki se v letošnjem letu prvič po zelo dolgem razdobju bori s težavami v zvezi s prodajo gradbenega materiala. pri tem pa je proizvodnja zmanjšana za 7 odstotkov.
Razumljivo, je, da je tudi gradbeništvo v letošnjem letu, čeprav je gradbena sezona v polnem razmahu, tudi precej manj prodorno, kakor s cer v tem času. Vrednost opravljenih del se je v letošnjem letu povečala za 18 .odstotkov, na stanovanjskih zgradbah pa za 5 odstotkov, vendar je realno zvečanje gradbene aktivnosti nižje, saj tu ni-
so upoštevane spremembe v cenah, ki nam lahko dokaj zameglijo predstavo. Boljši pokazatelj dejavnosti gradbene operative so opravljene ure delavcev pri gradbenih delih, ki pa kažejo na 5-procentno zmanjšanje, v primerjavi z enakim odbob-jem leta poprej.
Vzporedno s takšno situacijo v gradbeništvu je bilo tudi manj izplačanih investicij v tej gospodarski panogi, saj so se posamezni o-brati, zlasti za proizvodnjo opeke, v letošnjem letu znašli v precej težkem položaju, tako da je prišlo ponekod celo do opuščanja proizvodnje.
Vendar pa je v letošnjem letu značilna predvsem skoraj popolno^ ma spremenjena slika v gospodarstvu, zlasti na področju likvidnosti, to je sposobnosti plačevanja in kroženja denarja med posameznimi ekonomskimi subjekti. K temu sta največ pripomogla zlasti dva administrativna ukrepa:	multilateralna
kompenzacija in v začetku aprila zakon o zagotovitvi plačil med uporabniki družbenih sredstev, po katerem je treba izvršiti plačilo v 15 dneh, oziroma plačilo zavarovati z ustreznimi instrumenti (ček, menica). Nelikvidnost se je tako, po zelo dolgem obdobju, skoraj povsem odpravila, kreditni potenciali bank pa so še premalo izkoriščeni.
Inflacija, sedmeroglavi zmaj, je v letošnjem letu precej bolj umirjena. Po ocenah Zveznega izvršnega sveta se giblje okoli 11 odstotkov, kar je v primerjavi s pred leti doseženo stopnjo (25 odst.), zares ugod-l no. Cene so bile v sedmih mesecih, tako v zveznem kot v slovenskem okviru, umirjene, saj so proizvajalčeve prodajne cene, ki sicer navadno prve označujejo splošen porast cen, porastle v primerjavi z decembrom lani le za 1,7 odstotka. Lansko leto je ustrezen porast znašal 11,2 odstotka. Cene na drobno, ki prizadenejo zlast: neposrednega potrošnika, pa so od decembra tudi izredno malo narastle — 3,9 odstotka.
Povsem neupravičen je porast ceh sezonskih vrtnin, saj so se v primerjavi z lanskim julijem podražile za 115 procentov, tako da zopet prihajamo skoraj v situacijo, ko bo meso cenejše od nekaterih vrtnin.
Življenjski stroški, k; zajemajo tipično potrošnjo štiričlanske delavske družine, so v juliju narastli. glede na december lani, za 5,2 procenta. Najbolj so se podražile na-I jemnine in komunalne storitve, če-I prav je jasno, da višina stanarin v j Slovenij; še vedno ni, po ekonomski upravičenosti, zadosti visoka, vendar je prehod na,ekonomsko stana.-, rino proces, ki traja nekaj let, saj pomeni povsem drug veter v stanovanjski politiki.
Zaposlovanje delavcev je v letošnjem letu. glede na zmanjšano dinamiko gospodarske aktivnosti, precej nad realnimi potrebami, vendar moramo pri tem upoštevati tudi socialni element, prav tako pa tudi postopno vračanje delavcev, ki so na začasnem delu v zahodni Evropi. V družbenem sektorju je bilo konec julija zaposlenih 682.939 delavcev, kar je za nekaj manj kot tri procente več kakor lani v juliju. V gospodarstvu ie bilo zaposlovanje dokaj nižje (junij 1976. v primerjavi z junijem lani, kaže na povečanje za 2,1 procenta).
Zelo naglo pa ie rasilo zaposlovanje v neproizvodnem sektorju, zlasti pa v družbenih in državnih organih, kjer je bilo v juniju v Sloveniji zaposlenih že več kakor 28 tisoč delavcev. V teh službah so bili tudi zaradi izredno visoke kvalifikacijske strukture izredno visoki osebni dohodki, saj so v juniju dosegli že skoraj 5.500 din. Poprečni mesečni osebni dohodek delavcev, zaposlenih v družbenem sektorju, je znašal 4.006 din. Kljub nominalnemu
dvigu in rasti osebnih dohodkov v letošnjem letu pa so realni osebni dohodki, torej v bistvu kupna moč, nižji kakor leta poprej, saj so v industriji na ravni izpred petih let.
Naš gospodarski pregled bi lahko zaključili z nekaterimi glavnimi u-gotovitvami: ob dokaj skromni gospodarski rasti in splošni gospodarski aktivnosti v slovenskem gospodarskem okviru, ugotavljamo nekatere nove, do sedaj skoraj neznane kvalitetne premike, zlasti zadržanost cen, likvidnost, ne nazadnje pa tudi izredno izboljšano zunanjetrgovinsko bilanco. Izvoz je v letošnjem letu, izredno porastel, medtem ko se je uvoz v skoraj enaki meri skrčil, čeprav istočasno ugotavljamo, da je bila deceleracija uvoza, zlasti re-promateriala, skoraj pretirana.
Sklepna ugotovitev je torej jasna : kvalitetni premiki slovenskega gospodarstva, v okviru manjše kvantitete.
K. B.
Dennigrafska eksplozija ni nekaj namišljenega, pač pa konkreten pojav, ki se v nekaterih malo razvitih deželah že krepko čuti. Zato ponekod skušajo vprašanje reševati s sterilizacijo. Gornja slika je iz Bangladeša: mlada mati z že dvema otročičkoma čaka na sterilizacijo. Ker je čakanje dolgo, je enostavno legla na tla .. .
■iriiiiiuniiiuiiiiiiiiHuiiiiiii[iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinniniiiiii,iiiiii„,Mi,|,,,„|,n,IMI1,(IM(1MnIMIIIII|1I11Mn,,Illl„IImlI(II11|I11I|||1([1M1|I|M1M(1||(|(|mi|1|iI|(|I1|IJMI||nI|J|I1IIMIIrI||||1|MM||1MM|1I|M||I|1MM|I1I1II|M111|il)1I
RAZGOVOR Z BODOČIM ZUNANJIM MINISTROM JUŽNE RODEZIJE
«Jeana- Smitha in njegove rasiste lahko ohrani le poseg tuje sile»
Beli teror je v tem delu Afrike čedalje bolj surov, vendar hkrati tudi nervozen Osvobodilno gibanje ima doma 6.000 borcev v sosednem Mozambiku pa še 22.660
V zadnjih oporiščih belega rasizma na jugu afriške celine je prišlo do zapletov. Uradna poročila iz Južnoafriške republike in iz Rodezije govore že več tednov o vedno novih in novih mrtvih, seveda predvsem o črncih, ki so izgubili ivljenje v spopadih z belopolto policijo. Gre za logične, rekli bi celo nujne spopade v družbi, ki je že zap sana smrti, za boj z oblastjo, ki je prav gotovo že začasna. Teror v Južnoafriški republiki in Rodeziji postaja čedalje bolj «nervozen». Toda panika ni zajela temnopoltega avtohtonega ljudstva, ki daje žrtve, pač pa vladajočo belo manjšino, ki se iz dneva v dan čuti bolj ogrožena. To še posebej v Južni Rodeziji, kjer se predsednik Smith čuti še najbolj ogroženega, ker se boji, da ga bo njegov «vrstnik» in isto-mišljenik iz Južnoafriške republi-jLe	gp^nil za seboj v
ples in ga žrtvoval, da bi se sam rešil.
Uradni podatki iz glavnega mesta podezije v zadnjih dneh opozarjajo. da je bilo v prvih šestih meserih letošnjega leta število belopoltih ljudi, ki so zapustili deželo in se izselili v «varnejši svet» že 2280, kar je za 700 več kot v istem razdobju lanskega leta. To z drugimi besedami pomeni, da je letos tu teren «še bolj vroč», kot je bil lani. Izgubljen v množici kakih šestih milijonov črnskega prebivalstva Zimbabve se Jean Smith čut: vedno manjšega, ker se pač manjša odstotek «bele» Rodezije, ki trenutno ne šteje več kot 720 tisoč ljudi. Letošnjega 1. avgusta se je Jean Smith obrnil na svoje somišljenike z govorom, v katerem je belopolte ljudi pozval, «naj še enkrat proučijo svoj sklep», preden se izselijo.
Policijsko poročilo iz Južne Rodezije je pred dnevi govorilo o tem, da so Smithove oborožene sile od konca decembra lani do 1. julija, torej v šestih mesecih, izgubile 129 svojih mož v sporadičnih spopadih z borci Zimbabve, ki so pred koncem lanskega leta začeli z oboroženimi akcijami.
■liiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiifitiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
AKTUALNO ZA LETOŠNJE NENAVADNO POLETJE
Tudi ob slabem vremenu se otrok sme in mora razigrati na prostem
Smo še sredi poletja, pa čeprav bi ne mogli reči, da imamo letos s poletjem kdove kakšno srečo. V konkretnem primeru sicer ne mislimo na želje in potrebe kmečkega človeka ali gostinca, za katera so merila drugačna, pač pa govorimo v smislu poprečnega človeka, ki vidi lepo poletje v žgočem soncu, v možnosti sončenja, kopanja itd.
Vendar ni naš namen, da bi se u-stavljali pri tem. ker nameravamo tokrat pisati o poletju kot tisti dobi, ki je šolarju še najbolj prijetna, ker je to doba brez obveznosti in i-ma zato otrok časa na pretek, da se prepusti igri.
Otrok, pa naj bo šolarček ali tudi že dijak nižje srednje šole, da ne govorimo o dijakih višjih srednjih šol, ima skozi vse šolsko leto veliko obveznosti in zato komaj dočaka poletne počitnice, da se osvobodi najrazličnejših «oklepov», seveda predvsem neposrednih šolskih obveznosti. Pa tudi tolikerih konvencionalnih obveznostih, kot je način oblačenja, način obutve, način obnašanja in vseh tistih «navad», ki so povezane s tako imenovanim omikanim načinom življenja.
Žal imamo še vedno veliko očkov in mamic, ki tudi v teh mesecih, v mesecih otrokove svobode, pazijo na to, da je njihov «miljenček» zares «kot iz škatlice», ves zlikan, in gorje mu, če se umaže, če raztrga obleko, če se opraska. S tem pa starši jemljejo otroku pravzaprav vso radost,
ki jo ima v svobodni igri na prostem.
Otrok se pri igri, pa naj bo doma ali na prostem, tudi umaže, raztrže obleko, razpraska ali odrgne, itd. V takšnih primerih ne smemo otroka surovo kaznovati, pač pa mu popolnoma prijateljsko svetovati, naj v bodoče bolj pazi na obleko in to ne le zato, ker jo umaže, pač pa zato. da mu obleka ostane dalj časa lepa. Sredstva, ki se porabijo za nakup vedno novih oblek, pa se lahko porabijo za kaj drugega, bolj potrebnega ali bolj pametnega.
Pa ne le glede obleke in obutve, tudi kadar otrok preveč na lahko ravna z igračkami,, ga poučimo, da se sredstva za naglo izrabljene i-gračke morejo porabiti tudi v bolj pametne namene.
Grešijo tisti starši, ki oblačijo o-troka v praznično obleko za vsako priložnost. samo da bi se z njim «izkazali». So starši, ki pošljejo otroka celo na igrišče v boljših oblekah. In kaj se bo s takim otrokom zgodilo? Ob robu bo deček gledal na vrstnike, kako se podijo po igrišču, a se ne bo upal med nje, da ne u-maže nove obleke, da je ne raztrže. In tudi če se opogumi in požene v igro, bo ves čas trepetal, da se mu kaj ne zgodi, ker so mu starši zabičali, «naj se ne vrne domov, če si obleko zamaže». «Domov se boš vrnil čist, kot si od doma odšel», mu zabičajo, ko gre od doma. In zato ni nič čudnega, če otrok nima od
prostega časa ničesar, saj ves čas misli le na grožnje staršev. Otroku pa je igra potrebna, potrebno mu je gibanje, potrebna mu je družba vrstnikov, ne pa to, da ves čas trepeče, ali mu bo uspelo priti domov s čisto obleko. .
Pa še nekaj. Kako naj se otrok na igrišču spoprime v igri z vrstnikom v kakršni koli tekmi, kako naj pokaže vrstniku, da je tudi on močan, da tudi on zna naglo teči, da tudi on zna kaj in kako se ravna z žogo. Otrok v takšnem položaju pokaže. da je šibkejši, da je manj spreten, skoro že manj vreden.
Kadar pa dežuje, čemur smo letos pogosto priča, in je teren na prostem blaten, pustimo otroka, da se igra tudi na takšnem terenu, da se razživi s svojimi vrstniki. Seveda mu bomo v takšnem primeru nadeli vremenu, času in terenu primerno obleko in obutev.
Z otroki je treba ravnati razumno in s prikladnim vzpodbujanjem je treba na otroka vplivati, da mu tudi ne preveč lepo vreme ni neprijetno. Tudi ob ne preveč lepem vremenu naj se razživi s svojimi tovariši v igri na prostem, pa naj gre za dvorišče, igrišče, za gmajno. Če ga bo to privlačilo, ga bo igra na prostem osvežila ter ga fizično ir duševno okrepila, hkrati mu bo pomagala, da se bo laže vživel za družbo. Človek je namreč družabno bitje.
Vladimir čolovič
V okviru osvobodilnega gibanja so v zadnjih mesecih bili opazni znaki krepke konsolidacije in premagovanja dosedanjih frankciona-škili političnih tendeng. Iz tega procesa je «visoko vojaški poveljstvo» osvobodilnega gibanja Zimbabve izšlo okrepljeno in postaja edino gibanje, ki lahko govori o svoji «vojaški formaciji borcev za svobodo».
Henry Maconi je kot predstavnik «visokega vojaškega poveljstva» zadolžen za stike z zunanjim svetom, to se pravi, za zunanje politične odnose. V čašu, ko smo se z njim srečali, se je pripravljal na potovanje v nekatere dežele Zahoda. Rekel nam je:
«Intervencija zahodnih dežel je tisto, v kar Smith danes upa. Smatramo za svojo dolžnost, da tem deželam pojasnimo svoja stališča, kajti nekatere stvari se ne bodo mogte. A-fiš,.preprečiti. iNa našem ozemlju bo nujno prišlo do velikih sprememb. V mislih.^imam končno osvoboditev Zimbabve, .če se ZDA in Velika Britanija ne vmešajo, bi Smithov padec ne mogel biti več vprašanje let, pač pa vprašanje mesecev . . .»
«Mimogrede bi vas hotel opozoriti, da je Jean Smith še letos spomladi izjavljal, da se prav nič ne čuti ogroženega, ker da ga podpira večina črnskega prebivalstva ... To pa ni prav nič res, kajti možnosti kakršnegakoli vpliva črnskega prebivalstva v Rodeziji ni. Res je, da je Jean Smith skušal ustvariti videz povoljnejših razmer v deželi in določil nekatere poglavarje plemen za načelnike «zaščitenih naselij», v katerih živi danes okoli 300 tisoč ljudi. To pa so v bistvu koncentracijska taborišča, ki so obdana z bodečo žico, policija pa je v njih pooblaščena streljati brez opomina. Ta videz Smithove «demokracije» mi je prav dobrno znan. V eni izmed teh «vasi» je tudi moja družina ... če se Smith v nekaj še zanaša, se zanaša na željo Zahoda. da se rodezijski problem reši na miren nač'n, s pogajanji, ki jih je začel Džošua Nkomo,»
Zakaj naj bi bila oziroma, zakaj so takšna pogajanja za vaše o-svobodilno gibanje nesprejemljiva?
«Več je razlogov za to. Eden pa je najbolj važen. Tisti, ki si želijo pogajati s Smithom, si v bistvu želijo, da bi se ohranila gospodarska in politična dominacija bele manjšine v deželi, pa čeprav v novi obliki. Za bodočo svobodno Zimbabvo pa je to nesprejemljivo in to iz dveh razlogov. Predvsem mora oblast preiti v roke večine prebivalstva sedanje Rodezije in, drugi, veliki kapital mora preiti v družbene roke, torej ne sme biti zasebna last...»
To se pravi, da bi morali belopolti ljudje zapustiti Zimbabvo?
«Ne. V naši deželi lahko ostanejo vsi, ki bi to želeli, če nekdo želi odpotovati, mi mu tega ne bomo preprečili. Sicer pa ni nikakršnega razloga, da bi ljudem jemali manjša posestva, ki služijo za vzdrževanje tistih, ki na njih živijo in jih obdelujejo. Toda to ne velja za velika posestva, ki morajo priti v roke družbe, kajti le družba mora razpolagati z velikim kapitalom, z velikimi posestvi, z vsemi velikimi podjetji.»
To pomeni, da ste si že ustvarili videz bodoče družbene ureditve vaše dežele?
«Bodoča družbena ureditev bo socialistična ureditev, v mednarodnih odnosih pa bomo šli po sledeh neuvrščenih dežel.»
Kaj razumete pod pojmom, pod definicijo neuvrščenosti?
«Pod tem pojmom razumemo sodelovanje z vsemi deželami, ki si želijo sodelovanja z nami na enakopravni osnovi, sodelovanja, ki bi ne bilo odvisno od velikih sil. Takšen razvoj nam obeta še najboljšo bodočnost. . .»
Ali bi takšni načrti mogli ovirati reševanje važnih vprašanj, ki so povezana z materialno podporo vašega gibanja v trenutnih razmerah?
«Napravili smo nekaj korakov,
da bi to preprečili. Naša oborožitev, na primer, je kitajskega in sovjetskega izvora. Toda mi ne dobivamo orožja niti od Kitajske, pa tudi ne od Sovjetske zveze, pač pa nam dobavlja orožje osvobodilni odbor organizacije afriškega juga. Če neka dežela žel: zares pomagati boju narodov Zimbabve za osvoboditev, naj svojo pomoč naslovi na že omenjeni osvobodilni odbor. To je edini način, da ohranimo neodvisnost svojega osvobodilnega gibanja.»
V okviru afriškega nacionalnega sveta obstaja več tokov, več struj.
«Ti tokovi, te struje so že brez vsakega pomena, ker sta Nkono in škof Muzoreva generala brez vojske. Celotna vojaška sestava, kar je je v Rodeziji, je za visoko vojaško poveljstvo, ki želi osvoboditi deželo ne pa se pogajati z nekom za delitev .oblasti. Omenil sem že, •kaj menim o pogajanjih za delitev oblasti ,.
Človek dobi vtis, da, se imena večine ljudi, ki sestavljajo, «visoko vojaško poveljstvo», drži v tajnosti.
«Lahko vam povem, da je poli-
tični vodja gibanja Robert Gabriel Mugabe in da je glavni poveljnik Solomon Mudusava. Oba pa sta med borci v Mozambiku».
Mi lahko poveste, koliko borcev šteje vojska pod «visokim vojaškim poveljstvom?»
«Odkar smo se opredelili za o-borožen boj konec lanskega leta, število borcev narašča iz dneva v dan. Trenutno imamo okoli šest tisoč borcev v Rodeziji in okoli 22 tisoč mož v Mozambiku.»
Kako predvidevate nadaljnji tok dogodkov v Južni Rodeziji?
«Naša akcija je, kot sem rekel, vprašanje mesecev. Ko se vrnemo v Zimbabve, bodo Jeana Smitha mogli oh-aniti na oblasti le tujci s svojo vojaško silo.»
Ali bi mogel neki časnikar priti v kako vaše taborišče, kjer so vaši borci?
«V tem trenutku v Zimbabvu nimamo trdno zagotovljenega osvobojenega ozemlja in vam zato ne moremo zagotovit;, varnosti. Kar pa zadeva Mozambij?, ..-to, žal, ni naša dežela. Počakajte, da se vrnemo na svoje ozemlje.»
P. P.
imi n ih mimi im m iimiiu n umu im n umi um milini iiiiiiiimiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii
Don Edmonds:
lisa
Širi se pojav filmskega izkori-. ščenja nacističnega sadizma. Po Frostovem delu «Camp I - lager femminile», ki se nam je zdel slabo narejen a še znosen, smo dobili film Dona Edmondsa «Usa, la belva delle SS» (1974), ki je čisto mesarski sadomazohistični prikaz. Seveda tak film onemogoča vsako fascinacijo, ako ni gledalec res nacist ali manijak.
Pravico pa imamo vprašati se, kakšen smisel ima povezava izrazito erotičnih prvin, kot je toliko lepih, golih, prsatih ženskih teles, z naturalistično rekonstruiranimi prizori nasilja. Protagonistka je Dyanne Thorne, v kratki
vlogi (tako kratki, da se vprašamo, ali ga je cenzura porezala oz. ali gre za cisto dodano sceno) pa nastopa tudi zvezda ameriške «soft-core» pornografije fischi Digard.
MALTA, 17. — V preteklih dneh je začela delovati nova postaja «Tivumalta». Gre za italijansko -malteško televizijsko družbo, ki je postavila na noge postajo in jo bo tudi vzdrževala: Italijanska druž ba, ki sodeluje z malteško, je dala na razpolago 2 milijardi lir. Prav toliko so dale na voljo malte ške oblasti. Omenjena postaja bo imela na dan po tri ure programa, ki mu bodo sledili lahko le na skrajnem južnem robu Italije. Pozneje bo njen «domet» tudi vse do severne Italije.
13.00
13.30
18.30
20.00
20.45
21.50
22.00
18.30
19.00
19.45
20.00
20.45
21.30
18.40
18.55
19.30
20.30
21.00
22.50
23.05
2 L15 21.35
22.30 22.55
21.00
21.50
22.15
SREDA, IS. AVGUSTA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: Komični film DNEVNIK
Program za mladino: Princ Bajaja DNEVNIK
O AMERIŠKEM OSVAJANJU MARSA
Oddaja bo govorila o «Vikingu 1», ki je po malo manj kot enem letu prispel na Luno, kjer čaka, da mu pride delat družbo sorodna ameriška vesoljska postaja «Viking 2». ki bo pristala na Luni po vsej verjetnosti 4. septembra. Pristanek dveh zelo popolnih ameriških vesoljskih ladij na Marsu je velik podvig. Sedanja ameriška «avantura» je pripeljala, vsaj posredno, človeka na Mars. V 15 letih, to se pravi od prvega poleta sovjetskega kozmonavta Gagarina, pa do danes je človek s svojimi tehničnimi sposobnostmi prišel že daleč, hkrati pa je še tako tesno vezan na svojo Zemljo, kajti velikanski uspeh je šele neznaten korak v osvajanju vesolja.
DNEVNIK
7000 IZGUBLJENIH OSEB
Danes bo na sporedu drugo, zaključno nadaljevanje ankete, ki jo je pripravil Stanis Nievo in ki govori o presajanju ledvic Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
Rubrike Dnevnika št. 2 — Ankete, Šport itd.
OCEAN KANADA
Zadnje nadaljevanje tega potovanja po Kanadi nas bo pripeljalo na področje velikih jezer in ogromnih gozdov, nato pa tudi v mesto, ki je pravzaprav rudnik in sicer v Norando, kjer ima sedež ena izmed 55 kanadskih zasebnih televizijskih družb. Lastnik družbe je neka družina, kjer je oče predsednik družbe, njegova žena je spikerica in hkrati pripravlja kulturni program, sin pa je odgovoren za politične in druge vesti, hkrati pa je tudi tehnični vodja.
Posebnost Kanade je tudi ta, da je to dežela številnih jezer. Toda Kanada je edina država na svetu, kjer je možno, da je zasebnik lastnik jezera. Pet lepih jezer je last nekdanjega delavca, ki pa je postal z izkoriščanjem lesnih bogastev velikanski bogataš Ali Babà — risani film DNEVNIK — ODPRTI STUDIO ČRNE BELEŽKE: KRALJ ZLOČINA AL CAPONE DESETICA V LJUBEZNI
Film z Doris Day, ki ga je režiral George Seaton.
.Ob koncu DNEVNIK — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
PILOT V PARIZU — zabavno - glasbena oddaja PODJUNSKI POGOVORI - reportaža
DNEVNIK in ODDAJA ,0 PETI KONFERENCI V COLOMBE Film tedna: MOLK SRCA
«Molk srca» je prvi film, ki prihaja iz Sri Lanke. Prikazuje zgodbo o prvi ljubezni med dverpa učencema in njune čustvene konflikte, kakršne zasledimo v' stotinah ljubezenskih zgodb. Miniature: Dela čeških mojstrov
V oddaji bosta nastopila pianist Aci Bertoncelj in čelist Heinrich Schriff DNEVNIK
Koper — barvna
DNEVNIK
OHRID — dokumentarna oddaja
Jazz festival Ljubljana 75 — Kvintet Sergia Fanny
Po poteh zahoda: Divji mož
Zagreb
«Na vrat, na nos» — nadaljevanka Romantična in klasična umetnost Portreti: MIHOVIL LOGAR
TRST A
; .Ččtfti.prpgram; 14.00 Drobec sati-
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert; 19.00 Filmska glasba: 19.10 Slovenska povojna lirika; 20.35 Simfonični koncert;
21.45	Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00, 18.30,
21.30 Poročila; 8.50 Poskočne; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Festivalbar; 11.15 Plošče za mladino; 11.45 Orkester Creary;
12.05 Glasba po željah; 14.00 O samoupravljanju; 14.40 Slovenski pevci; 15.00 Orkester Micheli; 16.00 Orkester Borghesi; 16.45 Zborovsko petje; 17.15 La Vera Romagna;
17.45	Med rojaki v zamejstvu; 18.00 vrtiljak»; 17.45 Sprehodi instrumen-
re; 15.00 Radijska nadaljevanka;
17.05	Komorna in operna glasba; 17.35 Sončnica,; 19.30 Solisti; 20.35 Radijska priredba; 22.20 Ponovno na sporedu.
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 11.00, 13.00. 16.00. 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja;
10.05	Nenavadni pogovori; 10.25 S
slovenskimi zabavnimi ansambli ; 10.40 Zapojmo pesem; 11.35 Turistični napotki; 12.03 Urednikov dnevnik; 13.10 Opoldanski koncert; 13.30 Kmetijski nasveti; 14.00 Danes do 14.;	14.30 Priporočajo
vam. . .; 15.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 16.45 «Loto
Po samoupravni poti; 18.15 Izložba hitov; 19.00 Progresivna glasba; 19.35 Iz priljubljenih oper; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Zborovsko petje; 22.00 Literarna oddaja; 22.35 Gost v sredo zvečer.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.30 Budilka; 9.00 Vi in jaz; 12.10
tov; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Iz repertoarja zborov jug. radijskih postaj; 19.25 Mezzosopranistka Ru-ža Pospiš; 20.40 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Koncert iz našega studia; 23.20 S festivalov jazza; 00.05 P. Neruda: Pesmi; 00.15 Revija jug. pevcev.
.i''(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||||||i,iilniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiimiiiu
Skrivnost izgubljenega škornja
3.
Piše in riše CIRIL GALE

PRIMORSKI DNEVNIK
ATLETIKA
SPORT SPORT SPORT 4
V NEDELJO V TRBIŽU
Zanimiv troboj moških reprezentant naše dežele, Slovenije in Koroške
Iz Vidma večina deželnih predstavnikov - Slovenska postava še neznana
V nedeljo popoldan bo v Trbižu zanimivo atletsko srečanje deželnih reprezentanc Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in avstrijske Koroške.
Troboj pomeni začetek sklepnega dela atletske sezone, ki pa nima v repertoarju posebno zanimivih dogodkov, če izvzamemo mladinska državna prvenstva. Troboj je poleg nekaterih mednarodnih mitingov na obeh straneh meje tudi vse kar spada v sodelovanje posebno med FJK in Slovenijo, ker je Koroška že bolj vezana na tekmovanja v Nemčiji. Pripomniti pa je treba, da ne gre tu za morebitno sabotažo dobrp znanih krogov. V zadnjih letih se je položaj tudi v atletiki močno spremenil, pogostejši stiki pa so zaradi preobremenjenosti deželnih in slovenskih klubov na raznih obveznih prireditvah skoraj nemogoči.
Postava slovenske reprezentance ni še bila najavljena, deželni odbor ital. atletske zveze pa je že sporočil imena atletov, ki bodo v Trbižu zastopali FJK. Postava bo naslednja:
200 m: Marion (CUS Trst) in Casagrande (Goriziana), 400 m: Viezzi (CSI Trst) in Calligaro (Trbiž), 800 m: Ceccotti (Udinese) in Costes-si (CSI Trst), 1500 m: Medeossi in Chionchio (oba Libertas Videm), 3000 m steepler Sacchi (Libertas Videm) in Redolfi (Sacile), 400 m ovire: Butazzoni in Frisano (oba Libertas Videm), disk: Mauro (Libertas Videm) in Baraldo (Trbiž), krogla: Zecchi (CUS Trst) in De Na-dai (Libertas Videm), kopje: Rigo (Sacile) in Casarsa (Libertas Videm), risina: Del Zotto (Trbiž) in Di Giorgio (Libertas Videm), troskok: Belladonna (CUS Trst) in Zonta (Libertas Videm), daljina: Belladonna (CUS Trst) in Belcari (Trbiž), Palica: Cargnelli in Pontonutti (oba Libertas Videm). Na sporedu bosta tudi štafeti 4x100 in 4x400 m.
V deželni reprezentanci bo torej odsoten Del Forno, ki letos verjetno ne bo več skakal v višino. Oslabljena pa bo vrsta tudi zaradi vojaških obveznosti lepega števila najboljših, če bo prišla slovenska reprezentanca na start z vsemi najboljšimi, bo skoraj gotovo osvojila mesto.
OI v Berlinu leta 1936 štiri zlate kolajne. Sedaj dela za razne poluradne športne ustanove. Ford je O-wensu zagotovil, da bo vlada v bližnji bodočnosti proučila možnosti večje podpore amaterskemu športu.
Srečen konec
CARACAS, 17. — Venezuelski boksar Estaba, katerega je policija i-skala zaradi ugrabitve 15-letnega dekleta, je matičnemu uradu predložil dokumente za poroko z istim dekletom.
Starši mladoletnice so pritožbo u-maknili in tudi boksarska organizacija WBC sedaj ne bo mogla od-
vzeti svetovnega naslova mini-muš-je kategorije vročekrvnemu boksarju. Estaba ima že 38 let.
* * »
PHILADELPHIA, 17. — Ameriški boksar srednje kategorije Briscoe je s tehničnim k.o. v petem krogu premagal Mehikanca Villanuevo.
OLIMPIJSKE IGRE
LOOSANNE. 17. — Zastopnik mednarodnega olimpijskega odbora je izjavil. da so v nevarnosti tri kolajne iz zadnjih OI v Montrealu. Zdravstvena služba ni namreč še rešila vprašanja dopinga glede tekmovalcev v dviganju uteži. Gre za Poljaka Kačmarka (zlato), za Bolgara Hristova (zlato) in še za Bolgara Blagojeva (srebro).
NOGOMET
PRED NOVO SEZONO
Gajevci že danes na prvem treningu
Trener Severino Kozina v glavnem razpolaga z enako enajsterico kot v minulem prvenstvu
Včeraj so imeli nogometaši ŠD Gaja prvi sestanek in s tem so ga-jevci ko ■ čali letošnji «dopust». Prvi trem. .g v novi sezoni pa bodo imeli že danes, in sicer ob 18. uri na Padričah.
Gajevci bodo letos igrali v glavnem z enako enajsterico kot lani v tretji nogometni amaterski ligi. Ker se je v minuli sezoni moštvo dokaj dobro izkazalo in ker je v le-tem več izkušenih igralcev, je vodstvo sklenilo, da ne bo uvedlo večjih sprememb.
Trener Severino Kozina, ki je že tretje leto zaporedoma v vrstah Gaje, bo torej lahko računal na izkušeno enajsterico, saj bo okostje ekipe ostalo nespremenjeno. Letos pa ne bo igral več za padriške barve
........................................................
MITING V NICI
TENIS
ZA DAVISOV POKAL
Sovjetska zveza-Čile na nevtralnem igrišču ?
LONDON, 17. — Sovjetska teniška zveza je po zmagi svoje reprezentance nad Madžarsko v finalu Davisovega pokala cone A, izrazila željo, da bi srečanje s Čilom odigrali na nevtralnem igrišču, ker Sovjetska zveza nima uradnih diplomatskih stikov s to državo.
Sklep sovjetske teniške zveze je povsem nepričakovan, ker je ta vedno trdila, da se s Čilom ne bo nikoli srečala.
ATLETIKA
Vreme in utrujenost preprečila rezultate
Samo Wilkins (70 m v disku) zadovoljil
«prosti branilec» Dobrila, ki je bil za leto dni na posodo od Aurisine. Njegovo mesto bi moral tako prevzeti član tržaške ekipe Portuale.
Napadalna vrsta pa bi se morala ojačiti z mladim Igorjem Križman-čičem, ki je prej igral v mladinski ekipi trebenskega Primorca.
V uvodnem delu priprav bo trener Kozina posvetil največ pažnje atletski pripravi, nakar bo pilil tehniko posameznikov.
Prvi uraden nastop pa bo Gaja verjetno opravila v prvi polovici septembra, ko bo na Proseku, v okviru turnirja za «Puntarjev memorial», igrala z ekipo Portuale.
D. G.
DANES V DOLINI OB 18. URI
Start tudi za Brežane
Danes se bo začela tudi letošnja nogometna sezona za Breg. Igralci in vodstvo se bodo namreč ob 18. uri sestali v dolinski telovadnici, nato pa bodo nogometaši opravili prvi trening pod vodstvom trenerja Stel-lia Monda.
Torino odpotoval na Irsko
prvo
Tekmovanje se bo pričelo na občinskem stadionu v Trbižu ob 15. uri.
KANSAS CITY, 17. - Ameriški predsednik Ford je izročil legendarnemu atletu Jesseju Owensu odlikovanje «Red svobode», ki, je najvišje v ZDA za civilne zasluge.
Owens, ki ima 63 let je osvojil na
INDIANAPOLIS, 17. — Jimmy Connors (ZDA) je zmagal na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA na zemljenih igriščih. V finalu je premagal Poljaka Fibaka z 2:0 (6:2, 6:4).
TORONTO, 17. — Italijanski teniški igralec Paolo Bertolucci je v prvem kolu mednarodnega teniškega prvenstva Kanade presenetljivo premagal Egipčana El Shafeja po treh setih igre.
Naslov Italiji
LA VALLETTA, 17. — Italija je zmagala na 5. mladinskem vaterpolskem turnirju, ki se je končal na Malti.
Izidi uadnjega kola: Italija - Španija 5:5, Madžarska - Jugoslavija 8:4.
Končna le&trica: 1. Italija 5 točk, 2. Madžarska 4, 3. Španija 3, 4. Jugoslavija 0.
NICA, 17. — Po-olimpijska atletika se ne more razživeti. Tudi na mitingu v Nici se prisotni olimpijski prvaki niso posebno potrudili, da bi zadostili pričakovanja organizatorjev in gledalcev, tisti atleti, ki pa naj bi iskali «maščevanja» za poraze na OI pa nimajo prave konkurence, ki bi jih gnala k boljšim dosežkom. Vsi skupaj so gotovo pošteno utrujeni in prenasičeni napori.
Na tekmovanju v Nici, ki je potekalo ob slabem vremenu je samo svetovni rekorder Mac Wilkins dosegel v metu diska rezultat svojega slovesa. Orodje je vrgel točno 70 m daleč in za skoraj 4 metre prehitel rojaka Powella, ki je bil v Montrealu tretji. Povsem je razočaral Italijan Simeon, ki ni presegel niti 58 metrov.
Dwight Stones, ena naj več jih žrtev
01,	je tudi v Nici poskrbel, da je izpadel kot nesimpatična osebnost. Potem ko je bil s skokom 219 cm gotov zmage, je nadaljnje poskuse opustil in krepko razočaral gledalce, ki so seveda računali na nadaljevanje njegovega skakanja. Odličen drugi z rezultatom 216 cm je bil Bruni iz Pordenona.
Tekmovalno je bil najzanimivejši tek na 110 m čez ovire, kjer se je v bistvu ponovil vrstni red z olimpijskih iger, če izvzamemo seveda Kubanca Casanasa. Domačin Drut je ponovno premagal oba Američana. Časi prvih treh so bili dobri.
Od afriških atletov je nastopil samo Kenijec Boit. V teku na 1000 m je dokazal, da trenutno verjetno ni v taki formi, da bi na 800 m lahko naskakoval svetovni rekord.
BOLJŠI REZULTATI:
1000 m: 1. Boit (Ken.) 2'18”98 Palica: 1. Buciarski (Polj.) 5,45 m 110 m ovire: 1. Drut (Fr.) 13”41,
2.	Davenport (ZDA) 13”42, 3. Foster (ZDA) 13”52
400 m ovire: 1. Bolding (ZDA) 49”34
100 m: 1 Riddick (ZDA) 10”23 disk 1. Wilkins (ZDA) 70 m, 2. Powell (ZDA) 66,34 m 3000 m:	1. Baumgartl (NDR)
7’52”48
400 m ženske: 1. Szewinska (Polj.) 51”54
Tehnično je rekord samo poprečen. Osebni rekordi štirih tekačic (najslabša je Providokina z 1’57”0) bi nanesli kar 7’45”. Nov rekord vseeno dokazuje srečen trenutek sovjetskega ženskega srednjeprogaštva.
Vsi najboljši danes v Ziirichu
TURIN, 17. - Italijanski državni nogometni prvak Torino je danes odpotoval na Irsko, kjer bo, v okviru priprav za bližnjo prvenstveno sezono, odigral dve prijateljski tekmi.
Torino bo prvo srečanje igral v četrtek v Dublinu, v nedeljo pa se bo spoprijel z ekipo iz Dundalka. Torino bo v obeh tekmah igral z najboljšo postavo. Odsoten bo le Zac-carelli, ki se ie med treningom poškodoval.
Tudi za trebenski Primorec se bliža nova nogometna sezona. Domači športni delavci so tako poskrbeli, da za svoje varovance pripravijo nogometno igrišče
............................................»•»».«»"■.....«»nn.nn.nmn..».».»»■■
VTISI Z AVTOMOBILSKE DIRKE ZA VN AVSTRIJE V ZELTWECU
Ogledovanje bolidov in iskanje pilotov največji privlačnosti za ljudi v boksih
Fittipaldi simpatičen, Depailler osoren, Reutemann z ženo vedno «pod nogami»
«OHRID 1976»
ZURICH, 17. — Jutri bo v tem mestu veliki atletski miting, ki se ga bodo udeležili številni zmagovalci :z Montreala, kot: Novozelandec Walker, Francoz Drut, Američana Wilkins in Robinson, Madžar Ne-meth, Jamajčan Quarrie in pa Poljakinja Szewinska.
Poleg tega bodo na mitingu nastopili še drugi slavni atleti kot A-meričan Davenport, Belgijec Van Damme in Italijan Mennea.
KOŠARKA
SZCZECIN, 17. — Na mladinskem ženskem košarkarskem prvenstvu Evrope je v drugi izločilni skupini Madžarska premagala Italijo s 56:51 (37:19).
Slavje Bosne
OHRID, 17. — Bosna iz Sarajeva je zanesljivo zmagala na košarkarskem turnirju za pokal «Ohrid 1976». Bosna je premagala vse svoje nasprotnike s stotico.
IZIDI
1.	KOLO: Bosna - Industromonta-ža 103:88; C. zvezda - Rabotnički 104:87.
2.	KOLO: Bosna - C. zvezda 102 proti 99; Rabotnički - Industromon taža 84:80.
8. KOLO: Bosna - Rabotnički 113 proti 79; C. zvezda - Industromon-taža 96:76.
KONČNI VRSTNI RED: L Bosna 6; 2. Crvena zvezda 4; 3. Rabotnički 2; 4. Industromontaža 0.
Glavna značilnost letošnje dirke avtomobilov formule 1 za VN Avstrije v Zeltwegu je bila, poleg poraza favorita Jamesa Hunta, izredno maloštevilen obisk gledalcev. V prejšnjih petih tovrstnih prireditvah je žela dirka na Òsterreichringu vsakokrat velik finančni uspeh, letos pa bodo imeli organizatorji, predvsem zaradi odsotnosti svetovnega prvaka Niki ja Laude in rdečih fer-rarijev, precej izgube.
Tak vtis o relativno majhnem številu obiskovalcev so gotovo imeli tudi tisti, ki so si že v prejšnjih letih ogledali avstrijsko dirko in so se odločili, da bodo ietos obnovili to doživetje. Še predno je kdo prišel do dirkališča, je lahko opazil, da je število avtomobilov parkiranih na obširnih zelenih travnikih pred njim občutno manjše, kot je bilo prejšnja leta in tudi šotorov, ki si jih je marsikdo postavil ob progi, je bilo znatno manj. Z ene strani je bilo to razočaranje, z druge strani pa tudi razveseljiva novica, saj je bilo tako manj vrveža in je bilo laž-je najti ob progi primemo mesto, s katerega se je lahko sledilo raznim dirkam.
Da, ob priložnostih Velikih nagrad ni program omejen le na dirko av-
..........n-................»
/. jugoslovanska košarkarska liga
Posnetek iz odbojkarskega turnirja na šagri Mladosti v Doberdobu. Na turnirju so sodelovale ekipe iz Doberdoba, Vrha in Vrbovljana. *®agali so Vrhovci. Na sliki: Doberdobec Gabrijel Ferfolja ob skoku
pri mreži
Rekord Sovjetinj
PODOLSK, 17. — Četverica sovjetskih atletinj sestavljena iz dvakratne olimpijske zmagovalke Tatjane Kazankine, Valentine Gerasimo-ve, Svetlane Stirkine in Tatjane Providokine je postavila nov svetovni rekord v štafeti 4x800 m. Razdaljo je pretekla v času 7'52” in stari rekord, ki je od 6. avgusta pripadal NDR, popravila za 1”9.
Jugoslovanski košarkarski prvoligaši so že začeli s pripravami. Tudi ljubljanska Olimpija se je pridno lotila dela pod vodstvom Krešimir-ja čosiča, ki bo letos velika novost za vse slovenske ljubitelje košarke.
Danes vam posredujemo spored prve jugoslovanske košarkarske lige.
1. kolo (9. 10.)
Bosna - Kvamer; Industromontaža - OLIMPIJA; Radnički - Rabotnički; Partizan - C. zvezda; Jugo-plastika - Beko; Zadar - Cibona; Metalac - Igman.
2.	kolo (16. 10.)
Kvarner -Igman; Cibona - Metalac; Beko - Zadar; C. zvezda - Ju-goplastika; Rabotnički - Partizan; OLIMPIJA - Radnički; Bosna - Industromontaža.
3.	kolo (23. 10.)
Industromontaža - Kvarner; Radnički - Bosna; Partizan - OLIMPIJA; Jugoplastika - Rabotnički; Zadar - C. zvezda; Metalac - Beko; Igman - Cibona.
4.	kolo (30. 10.)
Kvamer - Cibona; Beko - Igman; C. zvezda - Metalac; Rabotnički -Zadar; OLIMPIJA - Jugoplastika; Bosna - Partizan; Industromontaža - Radnički.
5.	kolo (6.11.7
Radnički - Kvarner; Partizan -Industromontaža; Jugoplastika Bosna; Zadar - OLIMPIJA; Metalac
-	Rabotnički; Igman - C. zvezda; Cibona - Beko.
6.	kolo (10.11.)
Kvarner - Beko; C. zvezda - Cibona; Rabotnički - Igman; OLIMPIJA - Metalac; Bosna - Zadar; Industromontaža - Jugoplastika; Radnički - Partizan.
7.	kolo (13. 11.)
Partizan - Kvarner; Jugoplastika
-	Radnički; Zadar - Industromontaža; Metalac - Bosna; Igman - O-LIMPIJA; Cibona - Rabotnički; Beko - C. zvezda.
8.	kolo (20.11.)
Kvarner - C. zvezda; Rabotnički
-	Beko; OLIMPIJA - Cibona; Bosna
-	Igman; Industromontaža - Metalac; Radnički - Zadar; Partizan -Jugoplastika.
9.	kolo (11.12.)
Jugoplastika - Kvarner; Zadar -Partizan; Metalac - Radnički; Igman - Industromontaža; Cibona -Bosna; Beko - OLIMPIJA; C. zvezda - Rabotnički.
10.	kolo (17.12.)
Kvarner - Rabotnički; OLIMPIJA
-	C. zvezda; Bosna - Beko; Industromontaža - Cibona; Radnički - Igman; Partizan - Metalac; Jugoplastika -Zadar.
11.	kolo (25.12.)
Zadar - Kvamer; Metalac - Jugoplastika; Igman - Partizan; Cibona
-	Radnički; Beko - Industromontaža; C. zvezda - Bosna; Rabotnički
OLIMPIJA.
12.	kolo (8. 1. 77.)
Kvamer - OLIMPIJA; Bosna -
Rabotnički; Industromontaža - C. zvezda; Radnički - Beko; Partizan
-	Cibona; Jugoplastika - Igman; Zadar - Metalac.
13.	kolo (15.1.)
Metalac - Kvamer; Igman - Zadar; Cibona - Jugoplastika; Beko -Partizan; C. zvezda - Radnički; Rabotnički - Industromontaža; O-LIMPIJA - Bosna.
NOGOMET
tomobilov formule 1. To bi bilo se-1 grafirati je bil najbolj simpatičen veda preskromno, kajti čakanje na | bivši svetovni prvak Emerson Fitti-preizkušnjo najhitrejših avtomobilov i paldi. Vedno se je smejal poleg tebi bilo za gledalce gotovo dolgočas-1 ga pa je tudi vabil ljudi, da posku-no. Zato organizatorji popestrijo ce-1 sijo njegov «Caffè do Brasil», ki ga lotno prireditev še z drugimi dir- je z ene rulotke brezplačno točila
VITALIJU NAJMANJŠA PLAČA
VICENZA, 17. — Ker se je srednji napadalec nogometnega kluba L.R. Vicenza sprl z vodstvom, je le-to sklenilo, da bo odslej Vitali imel najmanjšo možno plačo.
kami. Tako so bile letos pred in po dirki formule 1 še dirke avtomobilov formule 3, formule super fau, kjer sta brez večjega uspeha tekmovala tudi Jugoslovana Dani Šverko in Franci Jerančič, renault 5, alfasud in ford escori. Med eno in drugo dirko, ko razni komisarji pregledujejo progo, da bi ugotovili, ali je vse v redu za naslednjo dirko, pa razvedrijo gledalce razne glasbene in plesne skupine. Letos so poskrbeli prireditelji res za izjemno razvedrilo, saj se je pred najbolj pričakovano dirko predstavila publiki s svojim akrobatskim programom znana italijanska letalska skupina «Frecce tricolori».
Kdor si je prišel ogledat dirko formule 1, si seveda najbolj želi, da bi se seznanil s piloti in da bi si od blizu ogledal različne dirkalne stroje. Uresničiti te želje pa ni prav lahko. Vsi avtomobili so namreč nameščeni v ograjenem prostoru prav zaradi tega, da ne bi prišlo do velike zmede, ki bi nedvomno otežkočala delo mehanikom, ki pred dirko pripravljajo ali popravljajo avtomobile. V ta prostor se da priti na dva načina: z denarjem ali s kakega stranskega vhoda, ki je ostal za trenutek nezavarovan. S prijateljem Valterjem sva imela letos srečo, saj nama je uspelo priti v prostor za avtomobile, ki mu strokovnjaki pravijo boks.
Tu so avtomobili nameščeni tako, da ima vsaka avtomobilska hiša svoj prostor, ki si ga omeji s tovornjaki za prevoz avtomobilov. Tako ostane radovednežem, ki stikajo po boksu za piloti le ena stran prosta za ogled avtomobilov.
Največja privlačnost boksa so bili seveda šestkolesni tyrelli in tu se je tudi ustavilo največ gledalcev. Izmed ostalih avtomobilov pa so se radovedneži v veliki meri pomudili pri lotusih in mclamih.
Izredno «privlačno» je tudi iskanje pilotov formule L Ko se kdo izmed njih prikaže iz rulotk, v katerih praktično stanujejo, se okoli njega takoj zbere gruča ljudi. Nekateri zahtevajo od njih avtograme, drugi jih fotografirajo, tretji se zadovoljujejo že s tem, da se jih dotaknejo, tako da bi lahko pilote ob teh priložnostih primerjali z nekdanjimi hollywoodskimi zvezdami.
Z Valterjem sva tudi napravila nekaj filmskih posnetkov in dobila nekaj avtogramov. Izmed vseh pilotov, ki nama jih je uspelo foto-
zagorela črnolaska.
Italijan Merzario je bil stalno v družbi privlačnega dekleta, Brambilla pa je sam pregledoval popravljalna dela na svojem marchu. Ko ga je nekdo vprašal, kako bo v nedeljo, je odgovoril, da upa na dež, saj je na lanski dirki, ko je deževalo, tudi zmagal. Depailler je bil do publike najbolj osoren, saj je nerad dajal avtograme. Reutemanna smo imeli vedno «pod nogami», kajti srečavali smo ga za vsakim vogalom. Isto velja za njegovo ženo Mimicho. Edini, ki se ni takrat prikazal je bil James Hunt. Najbrž je v rulotki pripravljal načrte za dirko, ki pa so se, kot je znano, povsem izjalovili.
Marjan Kemperle
Francoz Depailler je bil najbolj o-soren s publiko.
PLAVANJE
Amater
brez problemov
PHILADELPHIA, 17. — Najboljši ameriški plavalec John Naber je izjavil, da je zavrnil vse ponudbe za trgovsko reklamo. Povedal je, da bi rad še plaval in tudi dokončal študij.
Svoje izjave je utemeljil z dejstvom, da ima bogate starše in da še nima finančnih problemov.
124.
ISTRSKI
ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
3
j
Ljudsko razpoloženje ob sprejemu osvoboditeljev 29. Aprila v Vremski dolini je Ana Prunk, preprosta delavska že-a iz Dolenjih Vrem, takole opisala:
«Ropot bližajočih se tankov naše osvobodilne armade Je zatakel v nedeljo (29. aprila — op. M. Z.) na pokopa-ls<ru> ko smo pokopali zadnjo vojno žrtev v Vremski dolini. Padlega partizana Stanka Klevo... Dekleta so stekla kar Cez polja k cesti, da bi čimprej pozdravile našo slavno ar-piado. Stare ženice so pozabile na svoja leta in veselo skak-jale proti cesti. Tudi sama sem stekla domov, kolikor hitro Se me le noge nosile, in poiskala skrito zastavo, mož Tone Pa je hitro pripravil drog. Medtem so dekleta že hitela s LV^en? *n zastavami v povorki k cesti, da pozdravijo osvo-oditelje. Takrat sem dvignila visoko v veter tisto zastavo, .1 sem jo ob večerih v strahu šivala za zaprtimi vrati in Pr®^ sovražniki skrivala, ker sem vedno verjela, da bo papočil dan, ko jo bom lahko ponosno vzdignila. In ta dan Je bil sedaj tu ! Komu se bi srce veselo vriskalo, ko je v etru plapolala naša zastava z rdečo zvezdo, partizani pa so s tanki, topovi, kamioni in peš kot neustavljiv val drveli tja dol proti Trstu...»
Tako kot v Vremski dolini ali še bolj svečano so slo-
venski, hrvaški in marsikje tudi Italijanski prebivalci pričakovali in sprejemali osvoboditelje tudi po Brkinih, v Istri, na Krasu in po vsej Primorski. Mladi, odrasli, otroci in starci so bili navdušeni in ganjeni, nepopisno srečni, da je konec 25-letne fašistične tiranije. Ljudi je obvladalo enkratno, zgodovinsko neponovljivo in nepopisno radostno razpoloženje. Tega si ne more predstavljati, kdor ni bil sam zraven, tega niti najbolj nadarjen pisatelj ne bi mogel opisati v vseh oblikah, odtenkih in razsežnostih.
še pomembnejša kot navdušeno sprejemanje osvoboditeljev je bila splošna nesebična podpora primorskih in istrskih ljudi osvobodilni armadi med njenim približevanjem Trstu. Vaške žene in mladinke so pomagale urejati kuhinje, nosile borcem na položaje hrano in sodelovale pri organizaciji sprejemališč za ranjence, otroci in odrasli so kot poznavalci krajev ponoči vodili enote mimo minskih polj in sovražnikovih zased, da so lahko presenečale sovražnike in obračunavale z njimi. Vedno in povsod so ljudje obveščali vojsko o sovražnikovih premikih ter drugih ukrepih, da se je laže izognila njegovim pastem in presenečenjem.
UKREPI NEMŠKEGA POVELJSTVA PO PREBOJU IV. ARMADE NA PIVKI
Ker ima vsaka vojaška operacija dva dejavnika, ki delujeta na istem območju za nasprotujoče si cilje, je treba za realno predstavitev tedanjih razmer opisati tudi, kako je ukrepalo poveljstvo nemškega 97. armadnega korpusa ter kako so reagirale njegove in satelitske vojaške enote po prodoru desnega in levega krila IV. armade na Gornjo Pivko in v Ilirsko Bistrico ter v Istro, od 26. do 30. aprila.
Pretežen del 97. nemškega armadnega korpusa, ki je bil 25. aprila podrejen armadni skupini E-Jugovzhod — s tem se je 29. aprila izognil kapitulaciji skupaj z armadno skupi-
no C v Italiji, ki ji je bil dotlej podrejen, kar je v končni posledici koristilo le Angloameričanom — je po nalogu skupine armad E še nadalje zagrizeno branil frontni odsek med Klano in Reko. Sovražnikovo zavarovanje komunikacij v zaledju med Št. Petrom, Ilirsko Bistrico in Trstom ter v severni Istri, zaupano predvsem italijanskim fašističnim in drugim kvislinškim enotam, pa je doživelo popoln zlom. Cetniške sile so se, kolikor niso bile razbite, umaknile iz gornjepivških postojank že 2o aprila proti št. Petru (sedaj Pivka) in Postojni. V naslednjih dveh dneh so jo ucvrli tudi pripadniki 1. srbskega prostovoljskega korpusa, kar jih je še ostalo. Italijanski financarji so 27. aprila izpraznili postojanke Obrov, Gradišče in Materijo ob cesti Reka - Trst ter se umaknili v Trst. Že tega dne so jih zaradi pomembnosti ceste nadomestili nemški esesovski policisti in italijanski republikanci, toda že naslednji dan so tudi ti Italijani skupaj s fašisti, ki so varovali železnici Divača - Pulj in Divača -Št. Peter, pobegnili proti Trstu.
Tudi z območja severnega dela Hrvaške in iz Slovenske Istre so se nemške in italijanske fašistične enote v dneh od 27. do 30. aprila umikale proti Trstu. Tako so Nemci 27. in 28. aprila izpraznili postojanke Trebeše ob cesti Grači-šče - Oprtalj in Sv. Peter (sedaj Raven) jugovzhodno od Pirana, občutno pa so zmanjšali število vojakov v Dekanih in na škofijah, od koder je odšel med 26. in 28. aprilom tudi štab njihovega 137. (po prevedbi sredi aprila 902.) polka proti Reki. Iz Hrvaške Istre pa so se čez Koper umikali proti Trstu z družinami italijanski fašisti. 29. aprila so se ves dan pomikale nemške enote od Buj proti Trstu.
Ti premiki pa so bolj spominjali na beg in polom kot na organizirano premeščanje enot. Nemški in satelitski vojaki ter pripadniki drugih oboroženih formacij so množično dezertirali, se preoblačili v civilne obleke in skrivali, ker so bili demoralizirani in naveličani vojne, lačni, umaza-
ni in strgani. O stanju v sovražnikovih vrstah so bili dobro seznanjeni tudi v štabu 4. bataljona. Vsi so tudi vedeli, da Hitlerjev tretji rajh preživlja pod udarci zavezniških armad zadnje ure; saj so tedaj sovjetske čete že zasedle Berlin, zahodne zavezniške armade pa so šle 29. aprila v severni Nemčiji čez Labo in 30. aprila zavzele Miinchen.
SLOVENSKA ISTRA TEŽIŠČE DEJAVNOSTI 4. BATALJONA
Štab 4. bataljona je že pred 10. aprilom sporazumno z okrožnim komitejem za južno Primorsko načrtno prenesel z brkinskega na istrsko območje težišče bataljonove dejavnosti, ker je bila Istra zaradi teženj italijanske vlade, da bi jo ponovno zasedla, politično čedalje bolj pomembna. Po odhodu 1. čete in oficirjev k IX. korpusu pa je prav pomanjkanje izkušenih kadrov in izurjene bojne enote najbolj zaviralo učinkovito ukrepanje bataljona med hitro se vrstečimi dogodki od 28. aprila do 2. maja. Težave so se še povečale, ker bataljonski štab ni utegnil pravočasno premestiti še ene čete iz Brkinov v Istro. Zato mu je primanjkovalo sposobnih oficirjev za organiziranje in vodenje več kot 600 novincev, ki so tedaj prišli v enote. Nevšečnosti sta povzročili tudi razdeljenost štaba in po 18. aprilu prekinjena radijska zveza zaradi pokvarjene bataljonske radijske postaje. To pa je hkrati onemogočalo hitre zveze okrožnega komiteja KPS za južno Primorsko s pokrajinskim in centralnim komitejem KPS. Toda, ne glede na vse druge nevšečnosti je bila največja ovira za učinkovitejše posege bataljona v vojaške operacije njegova maloštevilnost, saj je imel 25. aprila 1945 le 161 navzočnih mož, po odhodu 1. čete in oficirjev pa le kakšnih 140, in še od teh je bilo v Istri le kakšnih 45.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08
79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 —- Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
mmm h
Stran 6
18. avgusta 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS » 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri ogiasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
:H
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Neuvrščenost - pomemben dejavnik na mednarodnem prizorišču
Ponatis iz «Delam
PRED DANAŠNJIM GLASOVANJEM DELEGATOV V KANSAS CITYJU
FORD IN REAGAN : ŽOLČEN SPOPAD 0 SMERNICAH ZUNANJE POLITIKE
Po ocenah tiskovnih agencij naj bi zmagal sedanji predsednik ZDA - Izid novembrskih volitev velika skrivnost: ali je republikanska stranka v zatonu?
NEW YORK, 17. — Zdi se, da si nega programa glede zunanje poli-
je Gerald Ford praktično zagotovil kandidaturo republikanske stranke na prvih volitvah, ki bodo jutri zvečer v Kansas Cityju. Drevi sta pred nočnim zborovanjem konvencije dve ameriški časopisni agenciji «AP» in «UPI» poluradno pripisali ameriškemu predsedniku število delegatov, ki naj bi bilo višje od zahtevane večine, se pravi 1130 glasov. Agencija «AP» trdi, da jih bo Ford pridobil 1133, agencija «UPI» pa celo 1136. Volilni odbor Bele hiše pa je s svoje strani sporočil, da Ford razpolaga s 1140 glasovi.
Reaganova struja pa se še ni odpovedala zagrizenemu boju, da bi dosegla umik nekaterih delegatov iz Fordovih vrst. Po zadnjih poluradnih podatkih naj bi bivši kalifornijski guverner razpolagal samo s 1038 delegati, medtem ko je še vedno kakih 85 delegatov, ki se še niso obvezali za neko določeno glasovanje.
Vse to kaže, da bo Ford verjetno zmagal, toda obstaja še vedno veliko vprašanje, v kakšni meri bo lahko sedanji predsednik vplival na vse tiste delegate, ki še niso dokončno povedali svojega mnenja. Vse bo precej odvisno tudi od vprašanja imenovanja kandidata za podpredsedniško mesto ter od stranki-
(Nadaljevanje s 1. strani)
svetovnega gospodarstva, zvračajo na dežele v razvoju, kar še bolj slabša njihov položaj.»
«Naša konferenca poteka v prelomnem trenutku našega časa,» je v začetku zadnjega dela govora dejal predsednik Tito. «Svet mnogo pričakuje od tega doslej največjega zborovanja neuvrščenih držav. To je tudi razumljivo, saj neuvrščene države nikoli niso samo prepoznava-vale problemov, ampak so vedno nastopale tudi s konkretnimi programi za njihovo reševanje. Vsaka od naših dosedanjih konferenc — v Beogradu, Kairu, Lusaki in Alžiru — je dala svoj poseben prispevek krepitvi miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja in sploh pozitivnim spremembam v svetu.
Naši sklepi so naleteli na vse širši odmev pri vseh miroljubnih in demokratičnih silah. Ne dvomimo, da bo tako tudi tokrat. Zato je naša dolžnost, da tudi zdaj izoblikujemo in sprejmemo potrebne sklepe za še učinkovitejši prispevek k ustvarjanju novih mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov. Po mojem mnenju bi se morala naša akcija osredotočiti na tisto, kar je temeljno. Predvsem mislim na vsesplošno uporabo načel aktivne in miroljubne koeksistence, na nadaljnje širjenje idej in načel neuvrščenosti v vse dele sveta in na demokratizacijo mednarodnih odnosov.»
Jugoslovanski predsednik je navedel še druge naloge neuvrščenih za prihodnost, med drugim solidarnost z narodi, ki se bojujejo za neodvisnost, samoodločbo in svoboden narodni in družbeni razvoj; še bolj odločno nadaljevanje začetega boja za nove mednarodne gospodarske odnose; medsebojno dogovarjanje in usklajevanje dejavnosti.
«Neuvrščene države so prevzele svoj del odgovornosti za ustvarjanje pravičnejšega sveta. Tako kot doslej so pripravljene enakopravno j sodelovati z vsemi pri uresničitvi te revolucionarne naloge. To svoje zgo-1 dovinsko poslanstvo bodo opravljale j toliko bolj uspešno, kolikor bodo ne- j nehno krepile svojo enotnost in medsebojno solidarnost.»
«V Colombu moramo pustiti ob strani vse. kar nas lahko začasno razdvaja, in se usmeriti v tisto, kar nam je vsem skupno in kar nas združuje,» je opozoril Tito in nadaljeval:
«če želimo ohraniti enotnost in akcijsko sposobnost neuvrščenih v korist učinkovitejšega reševanja ndjveč-jih mednarodnih problemov, 'morajo neuvrščene države reševati svoje dvostranske probleme na drugem kraju in ob drugem času.» Tito je naglasil. da je krepitev neuvrščenega gibanja na podlagi enotnosti, solidarnosti in sodelovanja ena najvažnej-	Ob	življenje	je	bilo	pri	tem
ših nalog te konference, saj «samo, 64 oseb. lani pa 72, medtem ko je
jevati. Naj ta konferenca mine v, znamenju dogovorov za nas še bolj i uspešen boj in akcijo.»
Državniki neuvrščenega sveta so izredno zainteresirani, da bi na zborovanju v Colombu razložili svoje poglede na žgoča vprašanja, ki so na dnevnem redu konference. Za splošno razpravo se je prijavilo že približno 70 voditeljev delegacij neuvrščenih držav, tako da je bila predsednica konference Sirimavo Banda-ranaike prisiljena prositi, naj skušajo govoriti največ dvajset minut.
Na dopoldanski seji so za jugoslovanskim predsednikom Titom spregovorili še voditelji delegacij Severne Koreje, Gane, Sirije in Burme. Tudi popoldne se je za govornico petega summita neuvrščenih zvrstilo več uglednih drzavnikpy. Tg,. so,,bili voditelj panamske revolucije Torrijos, predsednica indijske vlade Indirà Gandhi. nepalski kralj Birendra, zunanja ministra Čada in Indonezije Abdel Kadar in Adam Malik, jemenski predsednik El Hamadi, ciprski voditelj Makarios in vietnamski premier Fam Van Dong. Zaradi obilice prijavljen-cev so se udeleženci pete konference neuvrščenih odločili tudi za nočno sejo, na kateri je v razpravo prvi posegel voditelj Sierre Leone Stevens.
Tudi danes so se vrstila številna dvostranska srečanja na najvišji ravni. Jugoslovanski predsednik Tito je najprej dopoldne sprejel generalnega tajnika Združenih narodov Kurta ttaldheima, popoldne se je srečal s panamskim premieram Torrijosom. zvečer pa je imel pogovore še z angolskim voditeljem Netom in predsednikom Afganistana Daudom.
IllllllllilllllllllllllllllltlllllllilIII lilillllllIIllllll lllllllinilllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||i|||||||i||||||||||||||tl|l|||||||||||i(ii||||||||||||||||||||||||Mi!li|||||||lllllllllllllllll1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||llll|||llIJIIIIIIII|
SIRCI IN KRISTJANSKI KONSERVATIVCI ŠE VEDNO V OFENZIVI
Borba Palestincev za obstoj se nadaljuje v spopadih za ohranitev položajev v hribih
Kuvajtska vlada predlagala arabsko konferenco na vrhu za rešitev libanonske krize
BEJRUT, 17. — Sirske čete, ki so pred dnevi začele z napredovanjem proti palestinskim postojankam, so prodrle do neposredne bližine šamduna,, turističnega središča, kakih 20 kilometrov vzhodno od Bejruta. Sirsko napredovanje se je začelo pri Solarju, skrajni točki, ki so jo sirske oklopne enote dosegle junija meseca. Druge sirske čete so včeraj zasedle vas Hamana, nekaj kilometrov severovzhodno od So-farja, ter tako presekale najpomembnejšo cesto, po kateri so o-skrbovali palestinske in druge napredne sile na fronti Aintura - Mtein - Sanin. Če so vesti o sirskem napredovanju točne, je vas Alej, kjer je vrhovno poveljstvo, palestinskih in levičarskih sil, ki delujejo v hribih, v nevarnosti. Faiangistični radio poroča, da so opazili premike sirskih čet na cestah, ki držijo ,v Alej. Šlo naj bi za tanke in' druge oklepne enote, ki so prejšnjo nedeljo prodrle na libanonsko ozemlje iz Sirije.
m n ia iiiiiiiiiiiiiiiniiiii im iiiiiuiniii mn Milima iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii inni n iiiiiuiiiHiiii 1111111111111111111111111111
ŠTEVILO PROMETNIH NESREČ KREPKO NARASTL0
Ob velikem šmarnu na cestah 84 mrtvih in 2155 ranjenih
V dneh od 14. do 16. avgusta našteli 67.554 prometnih prekrškov - Policija odvzela 23 vozniških dovoljenj
RIM, 17. — Obračun prometnih i Novare je 22-letni Maurizio Mosca nesreč, ki so se pripetile okrog veli- j izgubil oblast nad vozilom opel, pre-
kega šmarna, je težji, kot je bilo j bil ograjo in treščil v jezero, kar pričakovati. Podatki osrednjih poli- mu je bilo usodno. Nadaleč od Campobassa sta silovito trčila peugeot 504 in autobianchi A 112. pri čemer je bil voznik malega gvta na mestu ubit, drugi pa hudo ranjen. Gre za
30-	letnega Donata Lalla (žrtev) ter
31-	letnega Enrica Urciuolija. V bližini Grosseta je komaj 19-letni o-
cijskih in karabinjerskih poveljstev kažejo, da je bilo v dneh 14., 15. in
16.	avgusta naštetih na vsem državnem ozemlju 1.341 nesreč protj 1.279 v ustreznem obdobju lanskega
združeni predstavljamo moč. s katero morajo vsi v svetu računati».
Ob koncu svojega posega v splošno razpravo na vrhunski konferenci neuvrščenih v Colombu je jugoslovanski predsednik Tito dejal: «Pozivamo vse narode in vlade, naj sodelujejo v prizadevanjih za preobrazbo sveta, ker mislimo, da je tisto, kar zastopamo, v resničnem interesu vseh. Kar zadeva neuvrščene države, stin prepričan, da bodo vztrajno nadaljevale svoje poslanstvo v sodelovanju z vsakim, ki ga bo sprejel. S svoje strani bo Jugoslavija še naprej vlagala vse svoje moči in možnosti v ta naš zgodovinski podvig. Na poti neuvrščenosti, za katero smo se odločili. so bile in bodo težave. Premagovali smo jih z dogovarjanjem in akcijo ter kot celota vedno izšli o-krepljeni. če so danes poskusi spodkopavanja in onemogočanja našega gibanja bolj napadalni, je to zaradi tega. ker se krepimo in ker se spreminja razmerje sil na škodo tistih, katerih položaji in nepravični privilegiji so čedalje bolj ogroženi. V naših sklepih in programih je podana vizija jutrišnjega sveta. Uresničitve tega ni mogoče preprečiti. Vendar se ta vizija ne bo uresničevala sama po sebi — zanjo se je treba bo-
število ranjenih narastlo od 1.832 lani na 2.155. Najgostejši promet so zaznamovali v soboto, torej dan pred velikim šmarnom: okoli 5 milijonov vozil. Našteli so seveda tudi visoko število prometnih prekrškov, sicer 67.554 proti 68.469 lani ob enakem času. Čeprav je bilo prekrškov manj kot lansko leto, kaže, da so bili v poprečju resnejši, saj je policija po naglem postopku odvzela vozniško dovoljenje 23 avtomobilistom, medtem ko so lani ob velikošmarenskem prazniku našteli le 14 takšnih kršiteljev.
Težke prometne nesreče so bile tako rekoč v vseh deželah, a samo npr. v Venetu so jih zaznamovali v tednu med 8. in 15. t.m. deset s 15 mrtvimi (izvzeta je sicer pokrajina Belluno). Kljub iernu, da je veliki šmaren že za nami, pa še vedno teče kri po asfaltu, a več ljudi je. naši; smrt tudi drugače vsekakor pa v okoliščinah, ki so neppsredno povezane z zdajšnjim počitniškim obdobjem.
Danes smo našteli najmanj deset smrtnih žrtev, ki so jim botrovale neprevidnost pri vožnji, neopreznost pri kopanju in pretiran odnos domačnosti do gorskih očakov.
V kraju Ronco del Carname blizu
gnjegasec Lorenzo Bonelli postal žrtev neurja: ko je z avtomobilom zavozil na mostiček, se je ta zruši! v hudournik. Vozilo so potegnili iz vode, trupla nesrečnega mladinca pa niso še našli.
Na Tridentinskem je 22-letni Gian-lucio Zannucchi iz Vobarna 'Brescia) z neznansko silo trčil v obcestno skalo in bil na mestu mrtev. Nesreča, pri kateri je bil avto docela uničen, se ja pripetila med Tio-nejem in Archejem. Zaradi infarkta sta kar za volanom izdihnila 31 letni industrijec Giuseppe Mazzali iz Brescie in zdravnik Adamo Grazioli iz Agnosineja prav tako pri Bresei.
Vedno na Tridentinskem je našel smrt 16-letni hribolazec Thomas Hoenig iz Koelna; med povratkom z vrha Wilma je izgubil ravnotežje in strmoglavil 20 m niže na skale Koj po padcu je storil nekaj korakov. nato pa se zgrudil ter izdihnil; podlegel je notranji krvavitvi. Pri Cagliariju ter Agrigentu sta v morju utonila 10-letni Michele Pusceddu in 19-letni mehanik Calogero Valente, medtem ko je v neapeljski pokrajini furgon do smrti povozil 13-letnega Domenica Micalla.
Žal se bo seznam žrtev v prihodnjih urah gotovo še podaljšal.
S svoje strani poroča «Glas Palestine», da so v hribih na področju Aintura - Mtein v teku hudi spopadi in da sirsko topništvo obstreljuje , palestinske . položaje na področju Džezina.
Spopadi so se nadaljevali ves dan tudi na dragih območjih, vendar kaže, da se odločilni spopadi za nadzorstvo hribovitega območja še niso začeli. V Bejrutu so danes spet obstreljevali zahodne mestne četrti, ki so v rokah Palestincev, nadaljujejo pa se tudi borbe v drugih predmestjih. V zahodnem Bejrutu beležijo prihod oborožene skupine Palestincev, ki ji je uspelo izogniti se pokolom v palestinskem taborišču Tal Zaatar.
Levičarski radio je sporočil, da se je v Libanonu oblikovalo ljudsko odporniško gibanje, ki se bori proti prisotnosti " sirskih čet v Libanonu. Odporništvo naj bi že uresničilo vrsto drznih vojaških operacij za sirskimi linijami, še zlasti v vaseh Doline Beka.
Kuvajt je zahteval sklicanje izrednega zasedanja na vrhu Arabske zveze. da bi preprečili nadaljevanje libanonske vojne. Zahtevo je v obliki note kuvajtski veleposlanik v Kairu izročil namestniku generalnega tajnika Arabske zveze Asadu El Asadu. V noti je rečeno, da bi bilo treba , pripraviti konferenco na vrhu med i izrednim zasedanjem zunanjih ministrov. Medtem je kuvajtski zunanji minister Sabah El Ahmed, ki je trenutno v Colombu na konferenci neuvrščenih, baje začel posvetovanja s svojimi arabskimi kolegi, da bi ocenili umestnost te pobude, ki prihaja tri dni po ločenih sporočilih kuvajtske vlade in vlade Saudske Arabije, ki sta se izrekli za sklicanje arabskega vrha o Libanonu.
Sovjetska zveza je baje sporočila libanonskim levičarskim skupinam in Palestincem, da ne odobrava sirskega posega v libanonsko krizo in da trenutno pritiska na Damask, da bi umaknil svoje čete iz Libanona. To je baje izrazil sovjetski veleposlanik v Bejrutu Soldatov palestinskemu voditelju Arafatu in najvidnejšemu zastopniku libanonske levice Džumblatu.
Vodja kristjanskih konservativcev Šamun je danes zvečer spet postavil palestinskim silam ultimat, v katerem grozi, da bodo desničarji spodili Palestince s silo iz njihovih oporišč v hribih, če se ne bodo predali. šamun je v pogovoru s časnikarji izjavil, da je namen njegove stranke «osvoboditi ves Libanon izpod palestinske okupacije».
ki so predvidevali, da bo prišlo v kratkem do izbruha. Potres, ki je prizadel pokrajino, je bil med 6. in 7. stopnjo po Richterjevi lestvici.
Eksplozija v kraterju ognjenika La Souiriere
POINTE - A - PITRE. (Gvadalupa),
17.	— Kot so že predvidevali, je prišlo v kraterju ognjenika La Sou-friere do močne eksplozije, ki jo je spremljal precej močai. potres, ki so ga občutili do Pointe-a-Pitre, v razdalji kakih 23 kilometrov. Do eksplozije je prišlo ob 21.30 po krajevnem času (03,30 po legalnem času) zaradi teme in hude oblačnosti ni bilo mogoče ugotoviti, če je prišlo tudi do izbruha lave. Na vsak način so oblasti evakuirale prebivalstvo že v nedeljo.
Ognjenik La Soufriere ni deloval že 150 let, - pred dobrim mesecem pa - je nenadoma zaživel, Strokovnja-
Potrfs pri Neaplju
NEAPELJ, 17. — Danes so zabeležili na Vezuvskem potresnem opa-zovališču potresne sunke kakih 80 kilometrov severozahodno od Neaplja, in sicer na področju Irpinie. Potres je imel jakost okoli 3,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Potres je povzročil precej preplaha, toda škode ni bilo.
Profesor Romolo Romano od Mednarodnega inštituta za vulkanologi-jo v Catanii je v zvezi s potresi na Filipinih in na Kitajskem dejal, da so ti premiki zemeljske skorje prav gotovo povezani tudi ž izbruhom ognjenika na Guadalupi.
VERCELLI, 17. — Silovit požar je docela uničil tri skladišča lepenke
za izdelovanje škatel v tovarni Si-ver, ki je last bratov Ignazia in Riccarda Restana, škoda presega 2 milijardi lir. Tovarna zaposluje 200 uslužbencev. Vzroki požara niso znani.
MILAN, 17. — Zadruga zasebnih lastnikov čistilnic iz Sagrateja pri Milanu je pred časom odpustila vseh svojih 130 uslužbencev. 10. julija letos je zadruga zahtevala od sodne oblasti, da bi prišlo do preventivnega konkordata, češ, da se je znašla v hudih težavah, ker ni mogla računati na izplačilo okoli 500 milijard lir kreditov, ki jih ji dolgujejo posebno bolniške ustanove. Proti odpustitvi je vložilo priziv 19 uslužbencev. Sedaj je sodnik obsodil zadrugo ter ji ukazal, naj takoj sprejme to-žitelje v službo. Sodnik je menil namreč, da sedanje težave družbe niso tako hude, ker je ista zaključila svoje poslovanje na zadovoljivi ravni.
tike.
Prav glede zunanje politike Reagan namerava sprožiti hud napad na Forda, posebno v zvezi z ostrejšo politiko do Sovjetske zveze. Pri tem napadu Reagan hudo kritizira Forda in Kissingerja v zvezi s politiko popuščanja. Reagan zelo hvali tudi Solženicina, ki ga Ford ni hotel sprejeti svoj čas, ter poudarja, da sporazumi, kot je bil tisti v Helsinkih, «ne smejo odvzeti tistim, ki ne živijo v svobodi, da bi si jo rnova priborili».
Dovolj je teh par vrstic, da o-pravičijo pisanje sovjetske «Pravde» in drugih sovjetskih časopisov, da je Ford za Sovjetsko zvezo bolj sprejemljiv kot Reagan. Vendar, pa je treba pripomniti, da v Sovjetski zvezi obtožujejo tudi sedanjega predsednika ZDA, da je preveč popustljiv pred zahtevami konservativnih krogov.
Zelo verjetno bo Reagan sprožil svojo zadnjo bitko prav glede teh vprašanj. Skušal bo prisiliti Forda, da še pred prvimi volitvami pove, koga bo izbral za podpredsedniško mesto. Nepisana pravila prepuščajo predsedniškemu kandidatu, ki ga je imenovala konvencija, da izbere po svoji volji svojega namestnika. Sedaj pa so se zadeve tako zaostrile, da skoraj prevladuje mnenje, da bi moral predsednik - kandidat že vnaprej povedati, kdo naj bi bil morebiti bodoči podpredsednik ZDA. Reagan upa, da bi taka Fordova izjava pred «imenovanjem» utegnila prepričati nekatere izmed 80 delegatov, ki do sedaj niso še pojasnili svojega stališča, da bi glasovali zanj in ne za i.jegovega nasprotnika.
Vse to zgleda malo čudno, če u-poštevamo, da gre za stranko, ki je tako rekoč zgodovinska v dvestoletnem življenju ZDA. Resnica pa je nekoliko drugačna: republikanska stranka je skoraj v zatonu, saj nima več tistega vpliva na javno življenje v ZDA, kot ga je imela nekoč. Dovolj je nekaj podatkov. Republikanci so morali dopustiti v zadnjih 43 letih, da demokrati kontrolirajo kongres kar celih 39 let. Sedanja demokratska večina v kongresu in tudi v senatu znaša skoraj 2:1. Republikanci imajo samo 13 od 50 državnih guvernerjev, od katerih, sta samo dva v desetih največjih zveznih državah. V državah, kjer sta se obe stranki spoprijeli na primarnih volitvah, so demokratski kandidati prejeli 61,4 odst. glasov, republikanci pa samo 38,6 odst. Kar pa se tiče «gotovih» volivcev, republikanci danes lahko računajo na 20 odst., medtem ko jih je bilo leta 1920 kar 43 odst.
Danes se bo bila zadnja bitka med Fordom in Reaganom. Jutri zvečer bodo delegati glasovali ter dokončno določili svojega kandidata za predsedniške volitve, ki bodo v novembru letos.
SRCM, kakršne ima v dotaciji italijanska vojska, ubila 6-letnega Antonia Battila in hudo ranila 7-letne-ga Nicola Comita. Počila je, ko sta po njej med igro tolkla s kamnom. Uvedena je bila preiskava, od kod pravzaprav bomba, saj ne gre za ostanek iz vojne.
Zakonski osnutek za zaščito posinovljencev
RIM, 17. — Senatorica Tullia Romagnoli Carettoni je skupaj z nekaterimi drugimi senatorji neodvisne levice predložila zakonski osnutek, ki naj bi preprečil ogled izvirnega rojstnega lista v primeru posebnega posinovljenja ali pohčerjenja, razen v izjemnih primerih. Predloženi zakonski osnutek stremi za tem, da bi se prikrilo dejansko in pravno stanje posinovljenca pred samim zakonskim ukrepom posinovljenja.
Zakonski osnutek senatorice Ca-rettonijeve stremi za tem, da bi se zagotovilo mirno življenje otrokom, ki so bili posinovljeni, oziroma po-hčerjeni ter tudi njihovim novim družinam. S tem se skuša preprečiti, da bi rodni starši naknadno ustvarjali hude in težke razmere, kjer večkrat prihaja tudi do izsiljevanja.
Novi zakonski osnutek spreminja in dopolnjuje člen 314 civilnega zakonika, kakor tudi člen 450. Zakonski osnutek pravi med drugim, da bodo morali matičarji odbiti vsako zahtevo po obveščanju in uradnih listinah, iz katerih bi bil razviden odnos posebnega posinovljenja. Samo sodna oblast lahko drugače u-krepa. Zakonski osnutek predvideva v primeru prekrška kazni tudi do 6 mesecev zapora.
CROTONE, 17. — V mestecu Rocca di Neto je ročna bomba tipa
Zahteva po izdatnejši pomoči kmetovalcem
RIM, 17. — «Alleanza contadina» (Kmečka zveza) je objavila sporočilo v katerem pravi, da je toča v zadnjem času poškodovala številne tVàSSdfe. ■'Zveza meni zato, da bo letošnji pridelek prizadet predvsem zaradi suše v prejšnjih dneh in sedaj zaradi toče. V tem položaju, pravi zveza, bi morala vlada sprejeti posebne ukrepe,
Po mnenju zveze bi bilo treba predvsem korenito spremeniti zakon 364, ki zadeva vsedržavni sklad solidarnosti proti elementarnim nezgodam. Prav tako pa bi bilo potrebno tudi zvišati prispevke za sklad za najmanj 150 milijard lir. Nadalje bi bilo treba ustanoviti deželne sklade ter priskočiti na pomoč prizadetim kmetijam z določenim zneskom, ki naj bi jih vsaj delno odškodoval. Zveza zahteva še razne druge ukrepe, ki bi ustrezali v pravičnejši meri predvidenim odškodninam ter ugodnejšim pogojem kreditiranja kmetijske dejavnosti.
linilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIHlIlllMllllliniMIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIlIlllliiiiiiillIllllllltlllllllllllllltlllllllllllllllllHIIIHIIHI
Včeraj po vsej Italiji prava ofenziva zločinskih tolp na banke in zapuščene domove
Med novim valom roparskih napadov in tatvin ubit mlajši moški in teže ranjeni dve ženski
Ustreljen med zasledovanjem tatu - Pridržana prognoza za žensko, ki se je znašla med dvema ognjema po roparskem napadu na banko - Namesto z denarjem sta ameriška mornarja postregla palermskemu dekletu s pestmi
SAVONA, 17. — Roparske tolpe so se tudi danes znesle nad številnimi denarnimi zavodi in nagrabile najmanj za 400 milijonov lir v gotovini. Očitno torej ne drži več ugotovitev, da prihaja do roparskih napadov le ob koncu meseca, ko je v teku razdeljevanje plač, res pa je, da se tedaj takšna kriminalna dejanja še stopnjujejo. Danes pa ne bomo posvetih «častnega mesta» ropom, temveč nasilnim tatvinam, ki so žal zahtevale smrt mlajšega moža in spravile na bolniško posteljo dve ženski.
Tragični dogodek se je pripetil na letoviškem območju Piani di Invrea v pokrajini Savona na ligurski o-bali. Nasilne smrti je postal žrtev komaj 32-letni Genovežan Franco Saia, ki bi se imel v prvih dneh septembra oženiti ter po očetu Aldu prevzeti dobro vpeljano zavaroval-ninsko podjetje.
Franco in zaročenka sta prišla na nekajdnevno počitnikovanje v vilo družine Saia na gosto zaraščenem griču, kjer se druga za drugo vrstijo luksuzne stanovanjske zgradbe. Ko so bili pri večerji na lično urejenem vrtu, je Franco začutil sumljiv ropot iz notranjosti hiše. Stopil je vanjo in zalotil tatu, ki pa jo je urnih nog pobrisal. Franco je stekel za njim in ga po nekaj sto metrov dolgem zasledovanju dohitel. Nastal je pretep, nazadnje pa je bilo slišati strel in mladi mož je padel v mlaki krvi. Med prevozom v bolnišnico je izdihnil.
Policisti.in karabinjerji so teme-
ljito zastražili ves okoliš, čuvaj nekega stanovanjskega poslopja jim je namreč pojasnil, da je prisostvoval zločinu in jim posredoval značilnosti ubijalca: gre za mladega in suhega plavolasca srednje postave. Morilec je med pobegom izgubil naočnike za vid, pa tudi sveženj avtomobilskih ključev, ki utegneta biti v precejšnjo korist preiskovalcem. Pozneje so ti zajeli mlajšega moškega, vendar so ga morali po zasliševanju izpustiti, ker se je izkazalo, da nima ničesar opraviti z zločinom. Agenti menijo, da gre pri Francovem ubijalcu za tatu, ki se je specializiral v vlamljanju v počitniške hišice oziroma v stanovanja, ki jih lastniki zapustijo med počitnicami.
Med ponesrečenim poskusom ropa v poštnem uradu kraja Nova Milanese pa je bila precej hudo ranjena 39-letna Anna Berretta; po operaciji v bolnišnici v Desiu so si zdravniki pridržali prognozo. Skupina roparjev je vdrla v poštni u-rad in zbežala s plenom okrog 15 milijonov lir. Prestregli so jo a-genti, prišlo je do streljanja in ena od svinčenk je ranila žensko. Enega roparja so ujeli, z njim pa prišli tudi do nagrabljenega denarja, ki se je torej naglo vrnil v blagajno.
Dokaj zajeten plen, namreč nad 200 milijonov lir pa je peterici zakrinkanih in celo z brzostrelkami o-boroženih moških navrgel napad na agencijo denarnega zavoda Banco di Napoli v mestecu Praia a Mare v cosenški pokrajini. Očividci
trdijo, da je bil v tolpi tudi temnopolti možakar. Tolovaji so se pripeljali s fiatom 131 modre barve z začasno padovansko registracijo. Medtem ko je šofer ostal za volanom, sta dva bandita onesposobila zapriseženo stražo pred vhodom v banko, jo odpeljala v bližnji bar in zagrozila vsem prisotnim, naj se ne ganejo, sicer bo po njih. Istočasno sta njuna pajdaša vdrla v denarni zavod, izpraznila blagajno in predale ter skočila v avto, kamor sta jima sledila tudi prva dva.
Izropana je bila tudi podružnica zavoda Banca Popolare di Latisana v znanem letovišču Lignano Sabbiadoro v videmski pokrajini. Lopovi (trije) so sicer odnesli le 3 milijone lir v gotovini. Pobegnili so z ukradeno alfetto
Nenavaden dogodek v Turinu. Mlada plavolaska je ustavila mali avto A 112 pred izložbo draguljarne v predmestju, izstopila, odprla prtljažnik ter iz njega potegnila težak vitel, češ treba zamenjati avtomobilski plašč. V resnici je vitel zalučala v izložbo, razbila steklo in nagrabila za 5 milijonov lir dragocenosti, nato pa naglo odpeljala. Žrtev domiselnega napada je 63-letni draguljar Cosimo Donvito, ki menda premleva, da res nikomur več ne moreš zaupati, niti e-legantno oblečenemu in brhkemu dekletu.
V Caltanissetti so agenti stopili na prste okoli 14 let staremu tatiču, ki je hotel izropoti stanovanje 24-letne Silvane Federico. V žepih so mu našli za pol milijona lir zla-
tnine, ki pa jo je nagrabil drugje. «Minitatu» so odvedli k staršem v Niscemi, kjer mu je oče brez dvoma temeljito naravnal sedalo s šibo. Medtem ko je neznanec odnesel iz vile bogatašinje Emme Remond Sottanis v Sestri Le-vanteju dragoceno serijo slik iz 16. stoletja ter je drug «samotar» o-ropal raznih zlatih obeskov in dragocenih križev cerkvico v Neaplju, pa 26-letnemu Concettu di Ariju očitno še ni bilo dovolj zaporne kazni v jctnišnici v Casteifrancu Emilia pn Modeni: zaradi dobi ega vedenja je dobil nekajdnevno dovoljenje, da obišče svojce v Siracusi, svobodo pa je izkoristil za novo tatvino. Imel pa je smolo, saj so ga agenti zasačili ter po najkrajši poti odvedli nazaj v kaznilnico.
Drugačne narave je bil rop na škodo palermske prostitutke Provvidenze Lanzetta (21 let). Na lastnem stanovanju se je snidla s temnopoltima ameriškima mornarjema Williamom Gilmorejem (20 let) in Karlom More jem (18 let); ko .je bilo treba obračunati, sta jo pretepla ter ji odnesla 85.000 lir. Provvidenza leži hudo ranjena v bolnišnici, kjer je očitno prišla do zaključka, da bo morala v bodoče biti res previdnejša (providenzi pravimo po naše pač previdnost) z mornarji. Napadalca sta pretepla tudi Lanzettinega 65-letnega «strežnika» in pobegnila kar brez obutve in srajce na ladjo, kjer pa se admiral Doolittle ni strinjal z njunim početjem in ju predal palermski policiji.