V' ** A4 —
St. 15. V'^t * ^
\
V Trstu, v sredo 13. aprila
Tečaj VI.
EDINOST
Cti&siiG il^ve^ffk^g^	društva m
, V edinosti jn mođ",
„EDINOST" izhaja v<wko sredo; cena za vse leto je 4 gld 40 kr., Ka poln leta 2 uriti 30 kr. tr	Vsi dopisi ne pošiljajo 1'rednlfttvn Bvl» deli« poile 10 I. p "; vnuk mora bili frnnkiran R»kopi*i lire/,
ćetrt leta I (ftd 20 kr. — Poftameine številke pri npravniAtvu in po IrnKkali v Tr*tu ne ilnhivnjo po s kr, — posebne vrednotiti se ne vračajo. - 1nstrati (razne mte naznanila in ponlanire) ho zaraninijo po pogodbi — Naročnine, reklamacije in inzerate prejema l'piavnlitvo ,via Zanta 5".	prav cenfi; pri kratkib o^lasib z drobnimi čerkauii ne plačuje za vsako besedo 2 kr
VABILO.
Politifino društvo „EDINOST* /a Primorsko bodo imelo na velikonočni ponedeljek 18. aprila ob 10. uri dopoludno v dvorani KoRsetii (Via Acquedotlo) XXIV, obrni zbor.
Dnevni red:
1. Nagovor predhodnika. — 2. Tajnikove poročilo. — 3. Poročilo blagajnikovo — 4, Poročilo državnega poslanca g. Nabergoja o zemljiškem davku in dolični sklopi — 5. Posvetovanje o kandidatu za V. okraj — 0. Volitev odbora.
Kor bode g. Nabergoj poročal o zemliškem davku, ter se pri tej priliki tudi razdeli spomenica na ministerstvo moj občinstvo, zato je želeti, da so zbora vdeleže'VBi udje in tudi neud-je, posebno pa volilci v obilnem številu.
V Trstu, dno 12. aprila 1881. ODBOR.
(Dalje)
Tako bi se, da ne bi vlada ali kdo drugi kaj slutil, zaslepilo nepričakovano s hinavsko blagodušnostjo glavo slovansko stranko i napravilo se slanje, da se Vitezicu zaduši znani njegov plamtoči žar, s tem pa bi so začela naglo i stalno pršiti i propadati slovanska stranka, in Kastav bi dobil to, česar je vreden.
H krati bi se pripravila tla, da Veprinac ne postane ognjišče agilaciji, česar se je bati, ker je novi župuik, rodom Kastavec, razvpiti Slovan, uajbolj lisičji, nnjizobraženejši i najpod-vzetniši za to sirauko. Zdaj se ne poznam natanko razmer te občine, zato si Želim prilike, da jih spoznam, in v ta namen bi mi zadostovalo, ako bi nekoliko časa uradoval v Lovranu. Mislim, da se vzrok lahko najde, da me pošlejo tja; uže to jo dovolj, da ta občina ni predložila računa po besedah okrožnice od 6. junija 1878 it. 3002; moja skrb pa bode, da mi bo v tem oziru okrajui glavar na roko hodil.
V Lovranu slovanska stranka ni Še dosti krepka, a utegue se okrepiti, ako ue bi se posreduje podpiral italijanski element, ki stanuje na obalih, čegar ljubezen si je treba pridobiti; tato sem napravil proračun za Lovran tako, da bodo brodovlastniki in trgovinski kapitani oproščeni od plačevauja občinskih doklad, a z drugo sirani pa sem obremenil kmete z davki, da s prekanjeno rabo ne more izpodleleti zaželeni uainen, namreč da bodo kmetje v gorah na milost i nemilost izročeni v roko stanovalcem na
obali i prisiljeni zatekati se k tem in posojila prositi, da bodo mogli davke plačevati.
Priporočam tedaj, naj se pošlje v to občino Marjanović, kakor deželnega odbora pomočnik, da se energično dovrši proračun in odstrani sedanji tajnik, iutrigant in prodana duša Sierku i njegovim pajdašom, Marjanović je sicer Slovan po rodu i mišljenju, če tudi nepomirljiv sovražnik agitatorne s'ranke, vendar ne probudi nezaupanja slovanske stranke; on je marljiv, izobražen in točno izvršuje svoje naloge, nema pa toliko razuma, da bi sam namislil kako izvirno idejo, on postane pod mojim napeljevanjem, da sam i drugi ne bodo slutili, pripravno in ugodno orodje; ker so nadejam, da bo prepuščen nepo-srednjeinu mojemu nadzorstvu, dobim tako priliko, da nobeden ne opazi, tudi v tej občini opazovati delovanje iu razvijanje slovansko siranke.
Ko dobim tako v Bvojo roko cilj v voloskem okraju in nadzorstvo v družili okrajih, bode mi lahko s pomočjo priporočenih poslancev računovodstva deželnega odbora, ako bi tudi druzega ne dosegel, zaprečiti Slovanom, da so občinski dohodki ne bodo rabili za namene njihove stranke, i s tem bi se uže mnogo doseglo.
Predobro je znan značaj Slovana, lakomen in pohlepen jo za nedopuščenim dobičkom, poleg tega pa tudi skop. Vzemimo jim sredstva, po katerih dobivajo občinske novce; tako bi bila slovanska stranka v Istri v kratkem času dezorganizirana, ker Slovani bodo zelo teško, i če tudi za nekoliko časa, za dolgo gotovo ne, do-našali iz lastnega žepa novčnih sredstev, ki so neobhodno potrebna, da se agitacija vzdržuje i napreduje.
In tako bodi!
Obžalujte me, ako sem dve leti zase živel, zdaj pa se začel čutiti človeka in rodoljuba, da ste žrtva mojega prebujenja, ker sem Vas prisilil k branju mojega pogrešnega pisanja i da Vas pred vsein prosim, seznanite s tem deželnega odbora gospode ter jih pozdravite v mojem imenu.
V znamenje spoštovanja pa blagovolite sprejeti Vi in Vaša obitelj najsrčnejši pozdrav moje in Tappierove obitelji kakor od Vašega
tiajpokornejšega Cudra.
V Kastvu, dne 22. februarja 1880,
Tako se glasi Cudrovo pismo, pisano vodji računskega oddelka istrskega deželnega odbora.
Ko je bilo dokazano, da to pismo ni kuka prevara ali maščevanje, ampak ozbiljna stvar, interpeliral je istrski državni poslanec dr. Vi-tozič i tovariši g ministra načelnika grofu Taaffeja tako le;
„Neko v Milanu pri Trevesu v italijanskem jeziku tiskano pismo je bilo nedavno i/. Prage, Inomosta i Trsta pod zavitkom poslano nekaterim gospodom zastopnikom v državnom zboru
na Dunaj i mnogim drugim osobam v Istri.
Mej tem je to pismo uže več časnikov svetu objavilo. Poleg tega tiskopisa je predložil tajili odbor v Poreču ua podlogi pravil načel ništva izvrševalnega odltorajuliških planin temu poročilo v Kustvi bivajočega uda Cudra na znanje in določbo, kakor je to v tiskopisu.
To poročilo je bilo, ako se njegova istinitost potrdi, sestavljeno takrat, ko je Ouder, kakor od deželnega odbora poslana osoba, bival v kastavskej občini, da opravi neka mu poverjena dela, i da je bilo to poročilo prvobitno odpravljeno računarskomu vodju deželnega odbora.
V tem poročilu se predlagajo vsa mogoča sredstva, da sc Slovanstvo v Istri izkorenini in italijanski živolj ojači in okrepi.
Zolo hudo s« obdolžujejo Hrvatje i na ves slovanski narod se vali najgrše psovanje in žalitve.
Sejanje nezlogo mej Slovane te dežele se navaja za najboljše sredstvo, da doseže italijanska stranka zaželeni cilj, to je: potlačenje Slo-vanstva v Istri ter se v ta namen priporočajo potrebni koraki pri občinah Kastav, Veprinac in Lovran.
Voloski okraj se tu popisuje kakor glavno ognjišče slovanskega življa v Istri; to ognjišče treba najprej uničiti, h krati pa na slovansko ljudstvo onstran Učke dobro paziti.
„Danes je odprta pot — tako stoji v pismu
—	v dosego prvega namena; treba jo poslužiti se sedanje slepote vlade, porabiti v korist vse okolinosti do skrajne meje."
Istrski deželni odbor zvedevši, kako pismo jo pisal Cudor vodju računarskoga oddelka, pozval je sicer Cudra iz Kastve, a h krati, ko ga je poklical iz službe, ni se sramoval priporočiti ga občini, naj ga pridrži v službi, ker so je — tako se bere v dopisu deželnega odbora
—	posebuo brigal za blagostanje (!!) te občino.
Iz zapisnika soje deželnega odbora od 2*. maja 1880 se vidi, da jo bila Cudru, potem ko jo bil iz Kastva pozvan, podeljena iz doželnega zaloga remuneracija 200 gld. za njegovo službovanje v KaBtvu. —
Z oziroin, da so se v tem tiskopisu za izvršitev omenjenega cilja navedeno namere pod zaštitom javnih gosposk ali izvršile ali imele izvršiti;
z ozirom, da rečene namero segajo v državljanska prava istrskih Slovanov, i da so uekatere huda žalitev prava, kakor n. pr. oproščenje bro-dovlastuikov i pomorskih kapitanov od občinskih doklad v Lovrani in preoblo/ouje kmetskoga ljudstva r. davki, iu druga tlačenja;
z ozirom slednjič, da jo omenjeno pismo zarad svojega pravo in čast žalečega zapopadka moralo provzročiti mej istrskimi Hrvati največji nemir iu razburjenost, ter je to tudi v resnici provzročilo:
z ozirom na vse to pra&ajo podpisani njeg. prevzvišenost, g. ministra prvomestnika:
•le li bil vladi zapopadek priloženega pisma uže znan, in ali jo ona v slanju, dati natančnišo vest, o omenjenem predmetu in o koracih, katere je ona uže storila ?
Na Dunaju, dne 14 marcija 1X81. „(To interpelacijo je podpisalo 32 poslancev).
_ (Jhiljc prh.)
kupčije In obrtnlje na deželi.
Kamor koli prideš, povsod slišiš le tožbe o slabem stanji, pomanjkanji denarja, o slaboj kupčiji i. t. d. Kakor je pri kmetovalcu opravičena tožba o slabom njegovem stanji in neznosnih bremenih, prav lako in v istej mori jo tudi pri malem kupcu ali obrtniku na deželi. To se ve da, dokler je kmetovalec dobro stal, bili so tudi kupci in obrtniki na boljem, ko jo pa kmetovalec propadel, propadla je tudi kupčija in obrtnija po deželi. Ubogi kmetovalec, po vednih zaporednih slabih letinah, zadolžil se je do grla, tako da dobro čjtrliuo kmetovalcev smemo prištevati mej tiste, kateri se nikdar več iz dolgov ne izkopljejo; teh čaka žalostna osoda — zapustiti jim bo milo domovje ter iti — kam V
Ko se je bil kmetovalec zadolžil, potem mu noče nihče več dati na upanje; denarja nema, ker prodati nema kaj, na posodo pa ne dobi, tedaj je prisiljen brez najpotrebnejših stvari so dalje nev spešno ukvarjati in trpeti. Poglejmo v prejšnja leta, ko kmetovalci še niso bili ali vsaj ue tako močno zadolženi kakor dandenašnji. — Takrat je kupoval kmetovalec, kar jo potreboval, obutev in druge postranske družinske potrebo, tacih reči, katerih doma ne pridela, in tako kupcu in obrtniku dajal obilo zaslužka. A sedaj pa temu ni več tako. Oospodar kmetovalec z družino vred trpi pomanjkanjo in on satu je skoraj le za silo obut, mej tem ko ostala družina mora bosa hodili. Torej ni čudo, ako so kupec ves dan po štacuni šota, a zvečer dnevni skupiček kaj lahko sešteje. Vzemimo v primer obrtnika kožuharja, kateri vse leto kože skupuje in pripravlja za kožuhe. Kožuhi so narejeni, nastopi mrzla zima, in človek bi mislil, da bodo ljudje kožuhe tako kupovali, da jih koiutaarju še zmanjka. A temu ni tako. — Zima res pride, marsikdo se milo ozira po kožuhih, ali zastonj — kajti njegov žep je prazen, iu rad nerad mora revež mraz trpeti, kožuhar pa tudi zraven njega, kajti ui morebiti niti toliko skupil, kolikor je bil za kože dal, in tako jo tedaj prisiljen z drugimi vred marsikaj potrpeti. Ni čudo tedaj, ako je potein tudi po mestih slaba kupčija, ker
Jugova pripovedovanja.
IV. popotovanje.
„Jug, dolgo si se potegoval drugod, kaj da?"
„Urez opravka in gotovega vzroka istinito ne! veruj mi! Ril sem po Bosni pometal in tu in tam tudi pod oknom poslušalu
„Jug, to pa ni lepo! Vsaj mej nami ljudmi poslušanje prid durih ali pod oknom nema večjo veljave, nogo piškuv leščnik.
Kaj to tebi mari? Kaj te briga? Vsak pred svojim pragom, pa bo mir, litanij pa ue potrebujem, posebno pa uže od tebe ne, ker sva prijatelja. Sinoči sem jih dosti slišal v Bosni od Burje, s kojo sva se tamkaj rovala, a kaj hočeš, baba jo baba, svojo naprej tišči in nehati moraš, ako ti je za mir. Tako tudi jaz; spomeni! sem se prislovice: pametni odneha, ko je sprevidel, da osel sam lahko nese. Burja je rujovela, vso noč; ker sem pa na popotovanji čez srednje morje in po južnoslovauskih pokrajinah vos sopar pobral in z njim meglice, ki so me spremljale, napajal, imel sem uže precejšno spremstvo za saboj, kajti veš, sopar jo mojim meglicam to, kar je kvas zamesenetnn kruhu, Burja pa surova, kakor je, ki no pozna nobene manore, posebno surova pa je kraška, ki celo po Trstu divjaško in barbarsko razsaja, če prav jo policaji uo
zapro, zažene so mej moje meglo in meglice, bliskoma jih prepiha in prehladi, da so se revice začele kar krčiti. Druga se je bolj krčila in potezala od druge, kakor tisti ogerski Janoš, ki se od ujega pripoveduje, da je začel roke in noge na vse kraje stezavati, kadar ga je krč prijel.
S tem pa ljubeznjiva tetka Burja ni bila še nikakor zadovoljim. Spomenila se je, da je videla u/e dostikrat paglavce spomladi iz šole hodeče, ki somočneji — slubeje puhali in ob tla metali. Kaj meniš, kaj klek vražji napravi ? Mej moje megle se zakadi, zapodi jih drugo v drugo, da so beli kosci na vse krajo od njih leteli. Smililo so se mi, na zemlji je pa sneg padel, in pa kakošen? Znaš, tako ti je še), kakor bi bil berače trgal in v par urah je bila zemlja bela, kakor pražujo platno in bilo ga je, da je zajce uže skrbeti začolo, kaj bo, ako sedaj tak obleži.
Burja so vrne domu. Jaz pa ostanem v Bosni in nad Sarajovem zračno gori iu doli pohajam. Tam gori nad kaštelom kopali so se otroci, prvi bolj živ nego drugi, sami majhni širokohlačniki. Mursikteri jo je dobil lija mej pleča, da se je takoj podrgljal za ranjeno mesto, v ročico poltuškal in z nova bombardovanjo pričel.
Ne daleč od tamkaj sem slišal zdahnoti zalo Srbkinjo: oj uboge cvetice, ki ste po bregu uže tako radostno glavice dvigale, kaj bo z vami? Delo, ruduče obsopeno kurjico, modro vijolice, o ve uboge hčerke zapeljauo spomladi, kaj
bo z vami? Poginilo pod mrzlim snegom, ne da bi bile dopolnile svojo nalogo. Pozni sneg bodo vam morilec in od vašega bitja ue bode ni duha ni sluha!
Vrgla je pred prag nekaj drobtiu, na katere so iz bližnjega čošpljevega vrha uže lačni tiči prežali. Bili so pravi pravca'i komunisti in socijalisti, tisti kril jati pevci bosanski. Čopasti 1 škrjauci, temnosivorudečkasti ščiukovci in rujavi tatinski vrabci.
Dolg čas mo je zvijat in nisem vedel, kaj , bi začel, tedaj ostauem pri ptičji drhali Kakor | sem sprevidel, prevladali so čopači, ki so se izvenredno dobro mej saboj razumeli. Šfiinkovca so uže bolj odganjali, kajti zavidali so mu lepo pisano njegovo suknjico. Najmanj po godi pa so jim bili lačni vrabji kljuni; tudi sčinkovci in vrabci niso si bili nič kaj prijatelji. Oo ga jo le mogol iu kdor ga je mogel, iilastnol je Sčin-kovec po njem, vrabec pa, vražja duša, kakor jo, hodil ga jo nalašč dražit. Čopasti Škrjanec nokaj časa mirno gleda iu le svarilno glavo p vzdigne : „vrabec, čuvaj se! ko pa le vidi, da no pomaga nič, pocedi sam za nagajilcoin. Kako dvakrat užo sta pricvrla po cesti gori in doli, vrabec prvi, škrjančok za njim, kar vraboc, vseh muh poln, v odprto vežo smukne, ali o joj, kako ga je fratalo! Pinč, ki si jo v veži zaležane ude poravnal, hlastne po njem, da je „mutevi" jedva zdravo perjo odnesel.
Ščinkovcu ni bilo po godu na costi iu kaj bi uo, vsakdo rad teško pridobljeni kruhek v
miru povžije in pravijo, da ima še pes rad pri jedi mir, kaj bi so ga tedaj ščinkovec no Želel ? Snj ni treba, da bi so moral z vrabcem za vsako zrnco in za vsako drobtinico skušati, posebno pri tolikej nesramnosti, kakor jo ima vrabec od rojstva za doto, pa uže colo no! Ščink, ščink poslovi se in odleti proti mlinu, ki stoji takoj za kastelskimi vrati ob costi, ki drži i z Sarajeva na Višegiad. Tamkaj so nadeja več hrane ; si pridobiti, če užo drugače no, pa kokošim kuj „pofuli", saj vrabec tudi, kder le more, in k;ij I je vrabec proti ščinkovcu? Nič! Kako priden je ščinkovec lotenski čas, ko so gosenice in druga mrčesovina izleže iu škodo dela. Kaj niti jo ta-krak za zrnje; no mara ga, pada bi mu ga na perišča ponujal. lina sama mastna gosenica ima v njegovih očoli več veljave, nego poln mernik zlato pšonice ali rumenega prosa. Da, da, po letu, to jo živenje za dčinkovca. Kar na vrb sede, v čegar rogovili je njegovo gnjezdo, iu poje, zraven pa s bistrim očesom vos teren na gori iu v dolu opazuje in gorje gosenici, ki samo-pašna tija zaide. Zgubljena jo!
Slaro hruško si jo za to svojo imenitno opravilo tudi u/e izvolil. Prav tista je, ki je lansko leto o njej valil z izvoljeno svojo družico, ktora pa sod a j le na zimskih počitnicah pri svojoj teti kožušok za novo spomlad pripravlja in obira. O da bi se le skoraj vrnola! Užo jo ni od novega lota. Takrat je prav hudo za živež postalo in ubogi ščinkovček jo jedva za lastni lačni želodček dobil, kar jo bilo treba.
E D T N O S T
trgovci 7. (Melo, zato ker le malo prodajo, lio-it i jo vedno redkeje v mesto za svoje šUcutie kupovat. Tali o trpi vsa trgovina, večja in manjši, in % gotovostjo sinemo trditi žalostno resnico, tla nastane občni knpčijski in obrtnijski proletarijat, ako se k tnalu na bolje ne obrne. Vlada, žalihog, o tem da sedaj še ni<5 storila ni, niti toliko ne, da t»i v slabih letih, ko vsled splošnega obnbožanja ljudstva tudi kupec in obrtnik pomanjkanje trpita, saj nekoliko pridohuinskega in dohodninskega davka odpustila.
Godi se temu prav nasprotno, Znan mi je slučaj, ko je kupec, posten avstrijski državljan, po resnici na napovedno polo popisal slabo sta-nje njegove kupčije — ali kaj je bila posledica temu ? — plačal je istinito večji dohodninski in pridobninski davek, nego poprrd. In takih slučajev bi se dalo dokazno navesti sto in sto, na takovi način pa mora kupčija in obilnija iti pod zlo. Nekoliko so temu krivi tudi oni gospodje, kateri so postavljeni v pregledovanje došlih napovedi, ker oni na taistu le malo ali celo nič obzira ne jemljo, ampak predlagajo obdačenje dohodkov prav tako, ko takrat, ko je kupčija in obrtnija v najlepšem cvetu bila. Ker je pa nže skrajni čas, da se v/lasti malim kupcem in obrtnikom na noge pomaga, da popolnem ne propadefa, torej našim gg. državnim poslancem, ki imajo srce in voljo za blago hvo-jili volilcev, živo priporočamo, naj v povzdigo in otetho naše domačo kupčijo in obrtnije svoj glas povzdignejo, in po vseh postavnih pripomočkih na to delajo, da se sedanjo žalostno kupčijsko in obrtnijsko stanje zboljša tur na višjo stopinjo povzdigne.	X.
V&liodnje pra&iuije.
Na vshodu se vedno bolj zbirnjo Črni oblaki, ki pretč Turčiji pogubo. Užo smo omenili, kako strahovito proganjajo Turki macedonske Bolgare i kako mej teini raste srd do krutih starih zatiralcev. Prašanje tedaj ni teško, kako se bodo vedli Holgari na Macedonskom, v Kumeliji i na Bolgarskem, ko se prične mej Grki in Turki vojna, katere se skoraj ni mogočo več izoguiti. Ni dvombe, da macedonski Bolgari to priliko porabijo, da otreso jarem azijatskega barbarstva. Tudi se no moro dvomiti, da jih bodo sorodniki iz Humelije in kneževine najkrepkejšo podpirali, i da dotični vladi le podpore no bosti mogli ubraniti, pa da jim bi tudi volja bila. Bolgarski časniki pripovedujejo, kako mislijo tamošnji prebivalci; celo .Marica*, ki je vladni časnik na vshodnjem Buinelskem, i se tedaj mora zatajevati, razodeva mej vrstami i ne moro zakrivati javnoga menjenja. Toliko odkritosrčnih pa govore časniki iz kneževine, posebno „Bulgarski Glas", ki izhaja v Sofiji. V nekem daljšem dopisu iz Fili-poplja priporoča naravnost broz ovinkov vstanek vseh Bolgarov in zvezo z Grki, ako so uname turško-grška vojna. V tem dopisu se pripoveduje, da so Bolgari in Grki vshodnje Rumclije popolnoma zložni, da napravljajo skupne shode in veselice, da jo vshodnja Rumelija pripravljena, prihodnji boj skupaj z Grki bojevati, in da pričakuje le pomoči bolgarske kneževine. Vredni-štvo tega časnika pa graja neposlonost in vzdrževanje bolgarske vlado zelo ostro. Kes je, da „Bulgarski Glas" dela vladi opozicijo, ali tudi „Nozavisimost", ki jo večkrat vladi glasilo, trdi izrecno, če tudi ne govori o vojni, da bolgarska prizadevanja po svobodi i neodvisnosti stoprv takrat dosežejo svoj namen, ko bodo bolgarski narod znotraj in zunaj popolnoma zedinjen in neodvisen. Macedonija je na bolgarskem telesu odprta globoka rana, ki vse Bolgare pečo. Zunanji časniki govorč o hujskanji, ki so godi v bolgarskih deželah zoper Turčijo. Ali hujskanje jo čisto nepotrebno o tacej stvari, za katero jo ves bolgarski narod unel, o ka'erej jo tudi bol-
garski minister zunanjih zadev evropskim velesilam čisto resnico povedal. — T«> so gotovo velepomembnn /namenja, vsakemu jasna, kedor ima zdrave oči. Ljudski glas je: Turek mora iz Kvrope, prej ne more biti miru in blagostanja Vse to tudi Turki dobro čutijo, zato pa še bolj tarejo krisiiiane, saj so sami preverjeni, da je njihova ohlasl v Kvropi pri kraji, il i ni več daleč da , ko se bodo morali nmaknoti na one kraje Bospora, od kodar so prišli njihovi dedje.	_
Dopisi.
Iz Materije dne 3. aprila.
Ćitali smo v našem cenjenem listu „Edinost" št. H, dopis iz Materije od dne lo. t. m. v katerem se objavlja pohvala prejšnjemu tukajšuemu učitelju gospodu Mercinu in njegovoj soprogi za njn zaslugo na tiikajšnej šoli v času nju tukajšnje navzočnosti.
Mi nič ne oporekamo dobrega podiičevanja in prijaznosti do tukajšne šolske mladine toliko od stani gospoda Mercina, kolikor tudi od njega gospo soproge in v istini moramo reči, da nam je jako žal bilo, ko smo doizvedeli, da se tais'.a od nas odstranita, ker smo se bali, da ho teško dobiti euako dobra zanjimca, a hvala Bogu, naša žalost se je v veselje ohrnola, kajti po odhodu g. Mercine vdobili smo izvrstnega zda-njega vse pohvale vrednega, prijaznega in šolskej mladini jako priljubljenega učitelja, gospoda De-benjaka in izvrstno učiteljico, njega preblago soprogo; ker ona dva žrtvujeta se vedno za napredek tukajšnje mladino in nju skrb je te ta, da vedno in redno podučnjeta v šoli.
Podpisani roditelji šolo obiskavajočili otrok zaradi dražega miroljubja tukaj lo to javimo, da mi dajemo s prav mirno vestjo in iz prepričanja samo /.danjemu g. učitelju Debenjaku in njega soprogi g. učiteljici ženskih rokodel najboljšo spričalo v vsakem obziru.
Knoglasno od vsega srca kličemo: Bog poživi g. učitelja in odlično gospo učiteljico iu ju ohrani nam šo mnoga leta v našo in naših olrok blagost.
Koditolji Šolo obiskavajočili otrok in pra-vicoljubih (10 podpisov vsacerau odprtih. Urodu.)
8 Krasu, dne aprila.
Iz marsikatere vasi na Primorskem se sliši kodaj kak glas v kakom listu, le od zgornjih Krašovcev na kranjsko primorskoj meji jo vso tiho, le iz Divačo se kodaj kedo oglasi. Kaj pa Naklo, Lokva iu druge okoli stojoCe vasi tako molčite V
Morda bodo katerega zanimalo slišati kaj o našom golem Krasu, kateri je, kakor je skoro vsakemu znauo, ves votel iu kamenit. Ako greš po železnici od zgornjih Ležeč proti Trstu, ne vidiš druzega razen goličav, posebno je znameniti Gaberk zavoljo hude burje marsikateremu popotniku dobro v spominu; v/lasti moj predoroma Št. i iu 2, ki sta mej Ležečami in Divačo, tako je močna burja, da časi celo železnični vlak iz tira vrže, pozimi pa tak sneg pade, da vlaki po vos teden v snegu tiče; pri takih prilikah so mora pošta z Vrom skoz Lokvo in Bazovico v Trst prepoljati. Na kraujsko-primor-skoj meji pod Gabrkoin stoji stari grad .Na Skoli" sedaj lastnina g. J. Dokleve, katerega je rajnki iu prerano umrli rojak g. Josip Deklova lota lS7 i v Slovenskem Narodu popisal.
Pod tem gradom, ki stoji na strmem ska-lovji, tečo voda .Reka", ki pri Bistrici na Notranjskem izvira in so pod Skocjanom zopet pod zemljo zgubljava; pred to jamo, v katero reka točo, lupi so mlini in žaga nekdaj lastnina g. Mahorčiča, katoro je tržaško mesto kupilo koteč pod zemljo v Trst napeljati to vodo, ki pa še vedno po slarej a naravnoj poti teče, če tudi
se je nže mnogo tisoč gld, za komisije potrosilo. V Skocijanii j>* tudi podzemeljska jama, ki je posebno zarad vodopada imenitna in vredna ogleda. Skocijan je hii z.i turških časov obzidana trdnjava in od Turkov „tračje gnjezdo" imenovan; še zdaj so ostanki zidovja. I/. .Sko-cijana se pride v Lokvo, po nemški ali laški jo kličejo Corgnale. Tudi tu so starinostovska /.namenja, spomina vredno je okroglo stolpu podobno zidovjo, katero tamošni prebivalci „Ta-i»or" imenujejo. To ime ima najbrž« iz turških časov, ko ho se tam kristijanje taborili iu krvoločne Turke odbijali, kar kaže sedaj še obstoječe zidovje. Tabor je bil zidan leta IIKft in ima prav trdnjavski zid ; pri tleli je nad O čevljev debel, v prvem nodstropju nad O čevljev, v drugem :5, iu v tretjem I'/, Čevelj, visok pa je 48 čevljev. Ta Talnr je bil leta IN.13 v šolsko poslopje predelan in ima res lopo prostorno in svitlo šolsko sobo, a učiteljevo stanovanje jn jako skromno /.bog debelega zidovja. V sedanjem času se je morala soba za šolo drugoj v najem vzeti, kajti zanemarjena streha se jo skoraj popolnoma tulila in tako vse prostore pokvarila. Predno je hil ta Tabor v šolsko poslopje predelan, imel jo drugačno obliko; kdor se vidijo sedaj velika okna, bila so poprej po en čevelj visoke in polu čevlja široke luknje; stopnice, ki se sedaj ob zidu k višku v i jejo, bilo so ta čas z velike ceste proti zidovju speljane a od njega ločene kake ,'i sežiijo in se jo moglo le čez most v Tabor iti, ker ako se jo ta most ali brana vzdlgnoln, nihče ni mogel v Tabor; znamenja lega mosta se še sedaj vidijo. Pod Talirom je bila klet in i/, lo je držal prodor daleč iz vasi ven na prosto, a sedaj je popolnoma zasut. Blizu tega Talna stoji stara kapelica, posvečena M. II. vsa iz rezanega kamenja zidana, nad vrati je staro-grški teško razumljiv napis, o katerem strokovnjaki trdijo, da je še starejši od Tabra. Sicer v tej vasi ni posebnih znamenitosti, pač pa jo 14 uro od vasi lepa podzemeljska jama ali grota, katero tamošnji bivalci „Vilenico" imenujejo. Nemorem si kaj, da ne bi tudi o tem podmoli par besedic izpro-govoril. Ta Vilenica leži na južnoj strani, blizu ceste, ki drži iz Lokvo v Sežano, dobro četrt uro od Lokve, vanjo je narejenih več 100 stopnic in je nad 100 čevljev globoka. Narava jej jo dala mnogo čarobnih podzemeljskjh lo-potij: velikanski stebri ko junaki držo neznanske oboke, kamonati prapori in druge kamenate podobe, vse je ko bi bili diamanti, okrašeno, in daje pri luči čaroben pogled. Sredi jame je plešišče za veselice ; to so so pa sedaj popolnoma opustile in zadnji čas jamo le malo kedo več obišče.
lioči moram, daje ta jama vredna vsakako, da si jo vsak ogleda. Obiskalo jo jo nže mnogo imenitnih gospodov, n. p. višja vojvoda Ljudevit, cesarica Carlota in cesarske avstrijske rodbine mnogo udov ter drugih slavnih mož domačinov in tujcev. Bila je v njej tudi španska kraljica i mnogo drugih, kateri so se vsi čudili naravnoj lepoti a slabo stopnice in pota obžalovali. Omeniti moram, da je ta jama vla-stnina katastralne občine Lokva in se po več It?t v najem daje. Dokler jo je imel pokojni Gregor Lantir v najemu, ni bila še ta jama tolika, a on jo mnogo storil in mnogo novih vhodov odprl, vsako leto dne 20. junija jo je razsvetil i napravil v njej vesolico z godbo in plesom, kar je njomu iu mnogim drugim obči* narjom, posebno krčinarjom, mnogo dobička noslo. Njegov nastopnik, g. Anton Lantir, je tudi imel veselje do to jame. Ko jo g. Anton Muha vzel to jamo v najom, dal je stopnico popraviti in novo držaje napraviti ter jo sploh pot precej /.boljšal, v zadnjem lotu jo priredil tli veselice v jami s čarobno svečavo iu vsaki krat jo bilo na tisočo obiskovalcev. Kar so pa drugi manj umni in skrbni ljudje to jamo v najem vzeli,
Zono pa lačno tudi ni mogel glodati. Itekel jej je tedaj, naj obišro svojo teto, ki je tam nekdo blizu Mokrega, in šla je in od takrat ni šo besedico zvedel, kako in kaj. Pred tednom dni uže jo jo skoraj pričakoval in ob popoludnoh, ko jo solnco tako prijetno in gorko sijalo, da so uže lopi rumeni metulji letali, — na visokem vrhu staro hruško, kder bode prihodnje prebivališče spodoj v rogovili, svoj živodoneči ščink, ščink, griču, piču, poskušal, s kojim jo ob njenem prihodu meni pozdraviti. A sodaj — sneg — vse jo zmešal, Bog ve, kedaj pride. —
Oh, oh, vse bi bilo, da bi lo ta šmeutani želodec tako grozovito svojega no zahteval, in kako hudo jo lačen biti. Pogleda tedaj pri malimi, če li jo kaj kokošim ostalo, ali čo je morebiti kako zrnje tako tija kam na stran odskočilo! oh, kako ga vije! Siy je bilo vendar užo tako prijetno, dobila se je ob gorkom popoludnovu užo vendar inarsikaka mušica za prazna črovn, oh iu sedaj pa je vse fuč! Kakor da bi tiči snegom prazni želodec polnili!
Ščink, ščink, zruice je vendar le tukaj! Dobro bo! Eno, ščink, dva, tri, ščink, ščink, uže bo! uže bo! Moji fičiuklji so godi gotovo boljše, nogo meni! Ko bi mi užo vsaj enkrat pisala, da bi vedel, kedaj prido. Ščink, ščink, zopet jedno! No Bog ga bodi zahvaljen, za ju-žiuo sem veudar le dobil. Kosilo tudi ni bilo prav prida, nn ongavih svislih sem stikaval po otepih — a bogami, malo jo bilo !
„Ouj me Jug, kodo pa sedaj li pripoveduje,
ali (i ali tvoj ščinkovec, ki so mi zdi sestradan, da so mu po črovili bliska."
Vrag te jaši, ali si res tako zabit, da še no veš, da povedovalec, kadar hoče reč bolj na kratko, a tem bolj živo naslikati, pripoveduje, kakor bi so bilo njemu godilo. Aha!
»Kaj, aha, ako ti ni po volji, zdrav, saj prosil te ne bom! Će hočeš, piši, kakor ti pravim, ali pa pusti in z Bogom t"
Jugič, Jugiček, Jugovič, Jugoviček, ne bodi hud, saj iiio poznaš, da sem tu in tam siten in tečen, pravi dalje, no bom te motil.
Od malina tedaj, kder sem zapustil vtola-ženogn šeiukovca, pogledam po vrabcih. Saj jih poznaš, kaj ne?
Ali te ni sram, da me kaj tacega prašaš, mari li no veš, da so mi vrabci pri rojstvu prvo peso m peli ?
A tako! Pri vrabcih tedaj je bilo vse živo, kakor na živinskem semenju. „Živ, živ matevž, si šo živ, lic V praša črnikasto marogast rujav vrabec svojega pajdaša, bo pred hišo na cesti sodrgo iu odpadke konjskih repov razbrskujeta.
Živ, živ, komaj živ, ček! slabo je, mu odgovori drugi, sneg nam jo vso skazil. Mislil sem uže uokoliko na ženitev, a moja stara v svojem rujavem rašu ni bila nič kaj še zadovoljna. Jaz sem govoril, pregovarjal in prigovarjal, kar je bilo lo mogoče, ali vso jo bilo bob ob steno. Matovž, si mislim, no bodi nemaren, vrag babo! pokaži, da si možak in no mevža, kakor
ona misli. Iu kaj meniš, kaj sem iu muhast si, ko
si morebiti narod il?
„Bog ve kaj, prebrisan malokdo."
„I kaj lo, pustil si jo in ligo si ji pokazal.
.Oho, kaj še, kaj meniš, da bi jo bil s tem kaj kaznoval, ko bi jej bil pos podpisal ? Nič! Druzeinu b: se bila na kljun obesila iu smijala bi so mi bila. Spomenil sem so listih davnih časov, menim, da ho užo menda nekaj let, ko sva se staro šo doli blizu šolo stanovala iu sem jaz, kadar som iuiol čas, moj poluokua hodil tjokaj „ajmolnjns" poslušat. Tam sem videl, da jo stari učitelj za knštre pogladil tistega, ki ni slušal, da so mlademu paglavcu mnogokrat gorko solzice po obrazu lile; so bilo li žalosti ali jezo solze, ne vem, ker nisem nikoli šo na visoki šoli poslušal, a da so solzo bile, to vem! Glej tista ini šino v glavo. Da bi moja babnica ne bila tako dobra za lego, storil bi bil, kakor si mi svetoval; tako pasem si mislil, kaznuj jo po manori starega učitelja in morebiti vondar šo nekaj iz njo narediš, kajti veš, sila jo plodna. Nikoli mi no znese manj od 0 do H jajc in vse izvali. Zapustil je toraj nisem, ali v svojoj jezi, v katerej nobenega ne poznam, planem vralnilji na hrbtišče, zgrabim jo z jeznim kljunom tako po mršavej glavi, da jo klek babji s začetka čivkal, javkal iu kričal .živ, živ, živ, potom pa skoraj omedlel.
(Dtihc p rili.)
zaspale so vse te veselice in jama se je zelo zanemarila, največ pa se je z uko zvauinii amerikaiiskimi plamenicami spridilo, ker po dimu je vse kamenje nekako ofemuelo; uže mnogo let ui bilo nič popravljeno, iu če tako daljo pojde, k malu ne bo mogoče vanjo. Ali ni to škoda vsej soseski? K diko dobička prinašajo obiskovalci krčmarjem in drugim ohčinarjem ? Obžalovati moramo to nemarnost.
1'rašam Vas: Zakaj bi ne potrosili par sto goldinarjev in pot i stopnice v Vilenico popravili? Da bi ta znesek morala tudi občinska denarn i ca dati, saj bi v par letih imela kapital z obresti povrnen, kajti podvzetnik bi potem ne plačeval več po 30 gld. na leto, ko sedaj, temnč dajal bi lahko po 100 gld. in še več in lahko bi jih dajal, saj bi mu tudi neslo, ko bi vsako leto napravil saj eno ali dve veselici in bi se to po časnikih naznanilo, gotov sem, da bi prišlo mnogo obiskovalcev.
Iu pa, saj bi oni denar lahko skoro ves v občini ostal, kar bi za popravo potrosili, ker bi ga lahko domači rokodelci in delalci zaslužili. Ko bi katera druga skrbuejša občina imela tako priliko, gotovo bi se jo bolj obračala v svojo koris', vi pa zametnjete in zaničujete dar, ki vam ga narava ponuja, 1'ris'aviti moram, da je sredi to jame v novo Vilenico vhod, katerega jo še pokojui Gregor Lautir odprl, kamor se pa zbog pomanjkanja stopnic iu potrebne poti brez nevarnosti no more. Ko bi rajnki Lantir še živel, gotovo bi tudi ta jama bila uže odprla, ker jo mnogo lepšn od stare jame, kakor se je pisatelj teh vrst z lastnimi očmi prepričal Ta Vilenica bila bi pravi studenec dohodkov za občino, zdaj pa je tako zanemarjena, da jo le redko kedo še obišče. Trudil sem se v roke dobiti le jame krouiko, katera bi gotovo bila jako zanimiva, a brez vspeha, tudi U j« zginola v večnost, vendar je ne bodem šo nehal iskati, morda se mi posreči jo kdo vdobiti iu, ako jo vdobim, hočem Vam natančniše pisati o njo zgodovini.
Do tačaa pa priporočam vam: Lokavci! odprite soseski vir dohodkov in potrudite se nekoliko, da pokažete svetu, da ne držite rok križem, ko gre za korist občine in nje prebivalcev, iu da ne zakopavate zakladov, katere vam je narava podarila, ampak da ž njimi tako ravnate, da se množi njih veljava in število — kar upam da bodote. —
Nazdar! _ Mirko.
Politični pregled.
Državni naši poslanci so prišli na piruhe, ker imajo počitnice do 27. aprila; mi jim kličemo: dobro došli, in voščimo vesele praznike, ker so se marljivo in pošteno trudili za uaše pravice. Itueli so teško ualogo, zadovoljevati so se morali z malim, ker velicega ni bilo mogoče doseči. Mi pripoznavamo njihovo dobro voljo in požrtovalnost; če tudi niso vspehi veliki, led je vondar le probit, i če Bog da, boljše bo. Mi primorski Slovani res ne vidimo še nobenega sadu, tu je še toinuejše, nego je bilo poprej, a začelo se jo daniti na Kranjskem, i ko tam posije solnce, pride tudi k uain. Slovonskim poslancem imamo gotovo v prvej vrsti hvalo vedeti, da bo ua Kraujskem odstraujajo najhujši sovražniki slovenskega naroda i na njihova mesta posajajo narodnjaki, ali vsaj taki možje, ki so neutralni. To je res lo malo še, ali brez koristi ni, ker prav nasprotniki naših pravic v uradih i šolah so nam mnogo več škodovali, nego državni zakoni. Kedor no spoštuje naših pravic, on ni vreden našega kruha; prva skrb mora todaj biii, da so našim nasprotnikom naš kruh vzame in onim da, ki so prijatelji našemu narodu. Mi imamo živo vero v boljšo bodočnost iz več razlogov: prvič je naša reč pravičua i zato užo sama v sebi nosi živonje; drugič je naš narod zdrav i nepokvarjen, zato jo njegov razvitok gotov, tretjič pa imamo dobro državne poslance, ki z razumom striujajo tudi ljubezen do svojega naroda; četrtič imamo tudi doma mnogo zlate rude, katera se še lo tedaj prav lepo zalosketii, ko luč nanjo zašije.
Interpolacije slovenskih poslancev gotovo no ostanejo brezvspešuo. Iz odgovora pravoso-dujega ministra nam sije upanje in poroča so, da vlada izda gloda jezika v uradih za slovenske dežele poseben ukaz. V jozikovom odseku jo bila zadnji todon o tom zanimiva razprava. Grof Taatlo se ui neugodno izrekel; prav živo pa so so za slovensko pravico potezali dr. Ton-kli, Henrik grof Clam, Črkavskv, grof Hoheu-vart i drugi.
Levičarji državnega zbora bodo imeli slabo velikonočne praznike, vsi pobiti, potlačoni, razprti mej sabo iu so sabo so so vruoli na dom. Naprednjaška stranka so jo šo lo zadnje dni tako sprla i napravila tak škandal v svojem klubu, da so kaj tacega šo ni slišalo. Pitali so se iuej sabo z najlepšimi priimki, kričali, razgrajali tor drug druzega klicali ua dvoboj. I I i ljudje hočojo vladati državo! Pošteni njihovi volilci se jih morajo sramovati.
Gosposka zbornica jo S. t. m. zavrgla sklep poslanske zbornice zastran šolsko dolžnosti. Naučni minister baron Conrad se je pri tem jako mlačno vedel. Barou llelfert jo sklep poslanske zbornico krepko, a broz vspeha zagovarjal, ker so gospoda avtouomisti uže večidel Dunaj zapustili i šli na prazniko, centralisti, ki stanujejo do malega na Dunaji, pa so vsi v zbornico prišli,
EDINOST
■zato drugačnega sklepa ni liilo pričakovati. Iluger je deželnim zborom odivkaval izviševalno pravico n Šolskih zadevah, ter nekaj sanjaril o manjkanju naravne ljudske sloge. I>a je Pnger avstrijska ljudstva opazoval, ne Iti mogel liil kaj tacega' blet-ti, vedeti l»i moral, da Se ni dosti tednov, kar so centralistični poslanci, mej katerimi v resnici ni sloge, hoteli mej ljudstvo zasejati neslogo, pa nič niso opravili. Unger vidi reči, katerih ni, tistih pa ne, katere ga vsak dan v oči bodejo. — Poslanska zbornica omenjene predrugačbe gosposke zborniee gotovo ne potrdi.
Škof Strossmeyer je izdal pastirski list, iz katerega jemljemo te le pomenljive besede: „Orijentalsko prašanje jo še vedno dnevno pra-šanje, in danes lo sam llog še ve, kuj se zgodf se Solunom, Carigradom. Naj se to prašanje reši kakor koli, naj Solun iu Carigrad komer koli v roke prideta, vendar ni dvomili, da se stara podoba zahodnjega in vshodnjega sveta nikoli več ue vrne. Ta podoba leži uže davno v svojem grobu, in čas bi bil, da za večne čase konec vzame tudi cerkveni razkol, ki je bil le studenec iz one podobe.
Na Ogerskem se Bpridenost grozno širi, no le mej moškim, temuč tudi mej ženskim spolom i nič več nenavadnega ni, da ženske odpravljajo sad lastnega telesa. Kder se innože take vnobovpijoče hudobije, tam jo narodu podpisana smrtna sodba. Ako madjarska vlada i madjarski državni zbor ne popustita sedanje politično poti, nič ne pomore pomadjarovanje, ogmsko deželo neizogibno zadene tista osoda, katerej so pali v naročje Avari, prejšnji vla.s'niki sedanjo 0-gerske, — Poleg tega so se začeli Srbi iz Mačke, Banata i Srema, čo tudi je prebivalstvo v teh krajih jako redko i zemlja rodovitna, trumoma seliti v srbsko kneževino, kor jih ogerska vlada z davki tare i inadjari.
liosuiški izseljenci v Carigradu so turškemu sultanu predložili prošnjo, naj prisili Avstrijce, da Bosno zapuste, ali vsaj izroče teh dežel mo-šejsko premo/,enjo. Ti bodo čakali, da jim na Aji Zofiji polumesoc ocmiti.
V Peterburgu se je zadnji teden vršila pravda zoper carjevo morilce in vdeležence; 7,"» prič so je zaslišalo. Za toženec Zeljabov je rekel, da senatu ne pripoznava sodnjo pravice; ampak zahteva porotno sodbo, Prvosednik je ukazal, naj so prebere dotičui sklop sonata ter s tem zavrnol Željabovo trditev. Zatoženec se je daljo izjavil, da veruje na resnico in pravico krščanske vere, da pa pravi kristijuu mora za pravice slabotnih delati in trpeti; on dela užo mnogo let za osvoboditev. To pač kažo, kako je ta nesrečni človek zaslepol; ako res veruje na resnico in pravico krščanske vere, jo li mogoče, da no vč, kako hudo ta vera obsojuje moritev!
Vsi zatoženci so sami izrekli, da so hudodelstva krivi, zato se je pričevanje do malega opustilo i le nekatere točke s pričami tako dokazale, da so uobena beseda v zatožbi ni mogla oporoči. Zeljabov je obstal, da se je napada ua železnici pri Moskvi vdeležil, pri katerem je tudi Perovskaja pomagala. Vdoložil se je tudi pri umoru kneza Krapotkina. Od konca septembra lanskega lota je bil voditelj peterbur-škega izvrievaluega odbora.
Perovskaja je bila voditoljica carjevega umora. Ona je napravila uarise, kde i kdaj so car vozi; ona je dala Uisakovu in drugim na-pastnikom bombe ter določila mesta, kde jim je prežati ua carja; ona je napravljala mino; Željabov je bil njo tehniški svetovalec.
ltysakov jo bil stoprv 3 mesece mej zarotniki ter je zelo ponosen na to, da mu je zaupal Željabov. On je zolo prenapet iu zmeden, išče Herostratove slave ter o nihilizmu še pravega pojma nema.
Jeso Holfinann je bila voditeljica skrivno tiskarnice, razuašala je nihilističui časnik. Pri njej se jo sklepalo o nihilističui!) podjetjih
Kibalčič jo bil voditelj pri napravljanji podmolov na železnicah pri Moskvi in Odesi, tor so jo vdoležil pri umoru Mesenzova. On je napravil bombo in podučil tovariše, kako so imajo rabiti. Mihajlov jo bil ogleduh, ki je imel čuti nad druzimi zarotniki. Zatoženci so na prašanja prodrzno i nesramno odgovarjali.
O tej jako imonitnej in podučljivej sodbi bomo prihodnjič več govorili, danes poročamo le to, da »o bili vsi carjevi morilci in zarotniki k smrti na vešala obsojeui.
Mej Rusi in Poljaki spotazumljenjo lepo napreduje; to pa Nemcem delu velik strah iu zato nutolcujejo Poljake, da so oni krivi carjevega umora. Naj pogledajo Nemci v zgodovino, pa so prepričajo, da so jc kraljem orstvo izleglo iz nemškega gnjezda; Poljak jo \ mnogih bit vali in revolucijah hrabro svojo kri prolival za svojo domovino, a v ponosnem svojem mišljenji nikoli ni roko stegnol, da bi moril kraljo in cesarje. Nemška nesramnost opominja Poljaka in llusa, da si podasta roko v spravo i lepši časi zasijo njima in vsemu Slovanstvu
Turško-grško prašanje visi na zadnjoj zarezi, vlade so so zedinilo o tem, koliko sveta ima Turčija odstopiti Grškej, ali pa bodo Grki i Turci zadovoljni, to jo še pra-anje, i na vse zadnjo bo pač lo puška govorila i sodila.
Po včerajšnjem oficijelnom poiočilu je grška vlada na pritisk ruskega i nemškega cesarja na grškega kralja sprejela od velevlastij določeno uvele: vojne tedaj zdaj uo še bo. Arbanasi so se uprli, 15000 vstušev maršira proti turskoj vojski.
\ la Um parlamentu je iiiinistoislvo zahtevalo, naj se pretrgajo obravnave o zmiaujej politiki, dokler .se volilni red ne predrugači. Pri glasovanji p;i je dobilo ministerstvo nezaupnico, ker je n-tah za -21 glasov v manjšini. V'sled tega je m i ni Verstvo svoj odstop naznanilo kralju.
Francozi uže pošiljajo vojsko v Afriko na 1 iuneško m.ijo, da maščujejo napad na polkovnika Klaters; francoski državni zbor je vladi za to ekspedicijo dovMil O milijonov frankov. To je moralo vplivati na nezaupnico, ka'oro je dobilo laško niinisters vo v parlamontu. Dokazano je, da italijanski konsul v Tunisu ščujo ondotne rodove zoper Francoze, i da ni nedolžen pri roparskih napadih v Algerijo. Francoski ponos pa zavratnosti i hinavščino ne more trpeli, i za'o Francozje necega dne do naravno meje — male Sirte — stegno roke i Tuneško priklenejo Al-geriji. Italija pa bo iz bližnje Sicilije brez vspeha kamenje metala, kakor Polifein, katerega je Odisej oslepil.
Na Irskem razdraženost ter razburjenost vedno raste in boji mej ljudstvom in policijo so na dnevnem redu. Kolikor se ljudstvu pobira orožja, toliko več se ga na Irsko pošilja; stanje je tuko, da je podobno občnej revoluciji i dokler angleška vlada tega stanja no zboljša, dotlej ne bo miru.
DOMAČE STVARI.
>iišlm ir. g«, naročnikom! .Vm/m« prosimo rsn zunaj mcx{a bivajoče (jospodv, kterim I. marrija naročnina poleči', naj jo kmalu ponovi in druge, Uni so se luli pismeno za naš časnik oglasili, naj naročnino za prvo po-Inlrl/i' jiiišlrjn. I\li mnnimo velike Iruškc za čiisnik vstik mesec proli plučevali.
II krali uljudim poživljamo, naj se liani obilo norih naročnikov Oglasi!
Cena „Kdinosli1' je tiskana lislu na čelu.
Ui>rrrvMšTvo.
Zgodovina slovenskega slovstva, spisal in založil prof. Julij pl. Kloinmajr v Kopru, dotiskuje se ravnokar v tiskarni družbe sv. Mohorja. Nam Slovencem prepotrobna knjiga bode obsegala sledeče oddelke: 1. O jeziku iu delitvi po narečjih, II. Razdelitev slovstvene zgodovino, 111. Temelj slovanskej vedi, IV. O aibuki, V. staro-slovenščina, VI. Staroslovensko slovstvo, VII Novoslovensko slovstvo od leta 1550—1881. — Kakor nam je znano, nabiral je pisatelj gradivo v to poučno delo od leia 18G0. Letn 1877. jo prvo sestavo predložil odseku za izdavanje knjig „Slovenskoj matice" v pretres iu pregled. Nasvete, koje je v tej zadevi sprejol, porabljal je vestno in delo nekako preustroji! iu dopolnil. Vrh lega je leta 1871). v enako svrho priobčil »Pripomoček zgodovini slovenskega slovstva". Lota 1880. so so vršilo poslednje pripravo v natisk in sedaj so užo zadnje pole stavijo. Knjiga bodo blizu 14—15 pol obsegala in se v prvej polovici meseca aprila obelodani. Slovensko občinstvo o po/,oru jemo na to novo knjigo. — V prihodnjej Številki „Edinosti" hočemo natančneje sporočilo projaviti. Za denes le omenjamo, da se lehko v za naprej naroči pri g. spisovatelju Juliju plom. Kloinmiyr-u, c. k. prof. v Kopni.
Enakopravnost. Poštno vodstvo za Primorsko in Kranjsko jo zopet razpisalo službo enega asistenta ter v razpisu izrečno zahteva znanje italijanskoga jezika, slovenskega pa ni treba znati. Slovenski izobraženi mladenič, ki zna razen materinega jezika gotovo tudi nemški, morebiti tudi francoski i še več družili jezikov, ki je razumen, marljiv, zdrav ua duši i telesu, pa laškega jezika no zna, ne moro dobiti poštne službo v lastnej domovini, Lahu pa, ki morebiti razen svojega ne u mej o nobenega druzega jezika, odprta so vrata v to službo. Nadejamo se, da g. trgovinski minister tej krivici konec stori, toliko bolj, ker je sam dal lop izgled, da so je slovenskoga jezika takoj začel učiti, ko je prišel na Primorsko ter so ga tudi dobro naučil.
Ugovori /oper zemljiški davek. Tržaški magistrat opomiuja, da je ininol užo dober tlel dobe, ki jo določena za ugovore z .per zemljiško vccnitve. Vabijo so tedaj zemljiški posestniki, ki vcenitev šo niso pregledali, naj lo v lastni prid store iu ugovore vlože pri mestnih uradih, oziroma c. k. komisiji za vredbo zemljiškega davka Mestni uradi, pri katerih se ugovori lahko vlagajo, li le so: okrajni urad v Prošeku za posestva, ležeča v Koutovelji, Prosoku, Sv. Križu i na Opčiuab; okrajni urad v Bazovici za posestva, ležeča v Lonjorju, lianah. Bazovici, Gropadi, Trebčah in Padriču, in finančni oddelek mestnega magistrata za vsa v drugih krajih ležeča zemljišča. Ker jo finančno vodstvo razglasilo, da je mnogo zemljišč napčuo vpisanih tujim posestnikom, in da se taki pogreški lahko napovedo do lo. aprila pri c. k. komisiji za vredbo zemljiškega davka, za'o jo la stvar nuj na. Magistrat daljo opominja, naj so tudi zoper druge napako vlože ugovori, ako so se tako zapazile, ker s tem, da posestvo ni zapisano ua pravo ime i se zoper to vloži ugovor, niso šo odpravljene druge napake in v ta namen so
[MisvHtiiikotu po-. >1 ne pole vnovič povriio, da jih potem še enkrat pregledajo.
Vojaška taksa. Mestni magistrat poživlja vse tiste, ki so podvrženi vojaškej taksi i se nis" še oglasili, naj dokažejo z spričali svoje dohodke do konca tega meseca, sicer si bodo imeli nastopke sami pripisati.
Pomorska vlada v Trstu je objavila mornarjem, • I.t j.> luka v Voli na Urškem s torpedi nastavljena, in smejo vanjo ladij« le, ako jih spremlja za to odmenjeni voditelj.
Skeden jske krulmrlec. Ker je bilo v zad.iji Edinosti omenjeno, da jo skedenjski kruh od nekdaj lako imeniten, da so bile šked«njske kru-šarice poklicane celo ua Dnnaj, naj dostavim oni vesti, da so b-ta 1x40 oilšle na Dunaj iz Škoduje :j tako krtibarice, od katerih je ena umrla, dve pa ste še živi na Dumiji in se jima nokda tam prav dobro godi. —
Za ohranitev starin n» Primorskem je osrednja komisija za umetnostne iu zgodovinske spomenike dovolila pripomoč v novcih, ker se je v poslednjih časih mnogo zanimivih starin izkopalo.
Ljudski popis v Polji Mesto Pulj itna 25330 osob, 101103 moškega, 8750 ženskega spola; mej moškimi je 7095 vojakov, inosiran-cev jo 4471. lzmej 20,8NN Avstrijcev je I!ft04 vpisalo italijanski občevalni jezik, 3820 nemški, 1283 slovenski, 3974 srbsko-hrvaški, 271 češki, 25 poljski, 2 rumunski in \ madjarski. (Hog ve, s kom ta eden Madjar madjarski občuje!) Ves puljski okraj ima 208'.)!) stanovnikov; vpisalo je: italijanski občevalni jezik 14707 osob, slovanski 8431), nemški 3833; čudno je, da Poljaki in Kusini niso všteti mej Slovane.
Potres v PulJI so čutili včeraj proti <le-setej uri.
Ljudsko Stenje v Loki, Kranju in Tržiču. Loka ima 22',>3 duš, 20i>2 jo vpisalo slovenski, 140 prebivalcev pa nemški občevalni jezik. Kranj ima 2207 duš, 1002 Slovencev, P.J2 Nemcev in poturic, drugi so tujci. V Tržiču so našteli 1707 duš, 1081 slovenskih in 100 cimberskib.
Nil kranjskih učiteljiščih ima hiti po ministerskem ukazu slovenski jezik učili jezik za gotovo predmete.
Pozor a Jo treba I Neki Anion Kranjce, doma baje iz Kobarida, ki hodi okolu po vaseh ter se ponuja delati prižnlce, božjo grobo itd., bil je, kakor se nam piše, tudi v vasi L. na Krasu. A naredivši v tej vasi pri raznih osobab preko 00 for. dolga, pobrisal je — kam ? ne vo se. Ta pačuh je bil baje pred leti tudi prebivalce ua B. prav lopo opeharil. Mi svarimo naše ljudi pred tein človekom, ki so hinavski vede, ter glede ua njega iu vso po doželi klateče so „flvindlarju" kličemo našim ljudem: 1'ozora jc treba!
Slovenski odvetniki lil notarji na Kranjskem so poslali pravosodnjemu ministru pro-lest zoper določbo najvišjega sodišča, da ima biti na Kranjskem nemški jezik sodnijski jezik. Čestitamo.
G. Mih. Hermann, vrli slovenski poslanec za ptujski okraj, imenovan jo za svetovalca deželnega sodišča.
Koroški Slovenci so izvolili deputacijo, ki pojdo k cesarju, da mu potoži krivice, ki so godci Slovencem ua Koroškem. Vodil bo to deputacija slovenski rodoljub Kinspielor. Našim bratom na Koroškem se res zelo hudo godi, v narodnih zadevah šo hujše, uego nam na Primorskom. Da bi pač ti Žalostni časi k malti minoli!
Sildstelrlselie Post, nomšk časnik je začel v Mariboru dvakrat na teden izhajati v tiskar-uici g. Leona, Velja za mesec s poštnino vred 00 kr. za čotrt leta 1 gld, 70 kr. List je olepšan s podobami. Njegov namen jo, delati mir iu spravo mej ljudstvom i narodi ter zavračati natolcevanja i ščuvanja bodi si v verskih ali narodnih in političnih stvareh. Tacega časnika je na & ajerskem zelo treba, zato ga tudi priporočamo.
llstrednl Matice školska jo nabrala v prvih treh mesecih svojega obstanka 25.000 gld. To je lep začetek iu „Politik" so nadeja, da so v drugih treh mesecih nabere drugih 25.000 gld. Ta časnik pravi, da se mora brez ozira na letno doneske družabnikov nabrati polu milijona gold.
Češko vseučilišče v Pragi se odpre užo lo leto, in sicer juridifina iu filozofičua fakulteta, medicinska pa lota 1*82.
Go.sp. Vosteneck. ki je toliko hrupa delal po Kranjskem iu katerega jo neko oktiopobija-nje v Litiji posebno proslavilo, premeščen je v nemški Gradec. Srečno pot!
Popotovanje v Rim. Meseca julija pojde mnogo cerkvenih veljakov in družili imenitnih Slovanov vseh plemen v Kitu poklanjat se sv. Očetu in zali valjat za zadnjo oncikliko.
Srčna žena Neki gospej jo minoli leden 18. leten fautalin mošnjico z 101 gl. iz žepa po-tegnol, Gospa hipoma čuti, zgrabi tatu za vrat, ter ga straži v roko da.
Orožje za Grško se še vedno dovažova v Trst, kdor so hitro na grški paruik vkrcava. Parnik je odplul prenapolnen s živežem iu streljivom za armado. Tudi 1200 konj je vnovič kupila GrSka na Ogerskem. To niso znamenja — miru!
Beulsclier Sclllilverelu je za kranjsko določil lotos 300 gld. — tedaj dobi lOjudežev
vsak po .10 slehernikov; nit, slovenskega naroda to na ki i/ ne pribije.
Gospodarsko stvari.
Kmetje posor! Gosenice, ki so lansko leto toliko škodo naredile sadnim iu gozdnim drevesom, prete tudi letošnjo leto pokončati, kar j« lam otetega bilo, kajti zalega je tako bogata po sadnih drevesih, da ako se ne uničijo, vse drevje hitro pokončajo. Zdaj jo poslednji čas, kmetje pogtrizite in porežito vse mešičke z vej ter jih so/gito. - Pa ni zadosti, da kmet to sam opravi, vsak mora na svojega soseda vplivati, tla tudi on nemudomo enako stori. Kedor zdaj gosenice pokonča, pridela obilo sadja z malim trudom.
Zoper diftcrUiko rabijo baje v nekterih krajih meil aH strd, s ktoro so bolnikom vmenca vrat, potom pa so namaže na kos debelega papirja, in s tem so vrat dobro in toplo ovij«. —
M. Vrne šarano kromj>irja priredimo, ako vzamemo lese, kakoršno se rabijo, da se na njih jeseni sadje suši. Na take leso so nadovlj« semenskega krompirja in potem se lese v kravji hlev pod strop obesijo. Tu začne krompir ciino poganjati in ko so te užo dosti močne, posadi so krompir tako, da so ciino navzgor obrneno. To se vo da so cime ue sinejo poškodovati. Zemljišče, na ktero se krompir sadi, mora biti nekoliko visoko ležeče in pa suho. Ko so je krompir posadil, pokrije so vso zemljišče z slamnatim govejim gnojem. Ivo dež ta gnoj spere, vzrastel jo krompir užo toliko, da so moro okopati iu osipati. Slamnati gnoj, ki je dozdaj mladi krompir mraza in slane varoval, pograbi so pozneje s grabljami in /. zemljišča odpravi.
Državni zajem z loterijo od leta 1854. Dno 3. januarja 1881 izžrebano serije so bile priobčene v 2. št. Edinosti. — Dobilo so: serija 503 št. i i 100.000 gld. — serija 2545 it. 27. 20000 gld. — vso drugo številke izžrebanih serij pa po 300 gld. Dobitki so bodo plačevali od 30. junija 1H81 počenši. Prvo prihodnjo Žrebanje serij bo julija 1881.
Tržno poročilo.
Nepazljivost za sestavljonjo lista poklicanih je kriva, da so prišlo cene našega trga v zadnjem lislu dvakrat; poročevalca sicer to jezi, a pomagati ne moro. — Upajmo, da so v bodoče ue bodo godilo več take pomote. —
Kava. — Kor uvažovalci popuščajo nekoliko, zato je sopet kupčija nekoliko oživela. Ceno so še vedno prav nizke. — Kava Bio velja od f. 50 do f. 70.—, Cejlon plant od f. t>8 do f. 130. — .lava f. 80 do f. 88. —
Olje. — Tudi to blago se kupujo zdaj prav po ceni in so imetniki prav popustljivi. — lino namizno olje volja f. 52 do f. 05—, jedilno f. 39 do f. 4.'J—, bombažno f. 33 do f. 38.-
Sadje. — Sultanloa, opaša iu cvebo, vso to blago ju zdaj pred prazniki sopet zdatno poskočilo, pa utogno po praznikih sopet pasli, ker no bo več toliko naročeb. — Sultanina volja f 30. do f. 44.—, cvebo od f. 2i do f. 33.—, opaša f. 23 do f. 25, rožiči f. 7 do f. 10, fige v vencih, poinerauče f. 3 do f. 0. limoni f. 3 7, do f. O'/,, mandelji f. 80 do f. «3.
Mast in špeh — cene visoko k ljubu no-znanitni prodaji; to blago se letos še podraži. Spoli f. 54 do f. 02, mast f. 00 do f. 08.
Petroljc — Kor je malo blaga zdaj v luki zato so ceno sopet nekoliko višje; pa utegnejo sopet pasti. Petrolje volja denes f. 11 do f. 11"/4, Za kesnejo dobo so kupi pa po f. lO'/g do f. 10% iz prvih rok.
Domači pridelki — li/.ol kupi so lehko po jako nizkih cenah, a kupcev ni in jih no bode tako hitro. — Maslo prav cenjeno iu so prodaja po f. 00 do f. 107. — Slivo po trdnih a nespremenjenih conah. — Korun po f. 31/..
Les — Ker je došlo mnogo naročeb iz Lo-vante, jo mogoče da se cene sopot vzdigno za nekoliko. — Užo denes so lehko proda los za t°/0 do 2"/(, više, nego smo zadnjič poročali.
Žito — brez spremembe. Dobro so zdaj kupi za kesejo dobo, posebno pa koruza. Denes volja koruza f. 0s/4. Moka po nespromenjouih cenah.
Seno in slama — prodaja so šo vodno po dobrih cenah, katero se utegnejo še zboljšati. Kravje dobro seno gre po f. 2'/i stari cent, konjsko f. 1.00 do f. 1.00.
ID-unajslca Borsa
dne J2. aprila,
Knotni drž. dolg v bankovcih .	70	gld.	00 k.
Enotni državni dolg v srebru .	77	„	50
Zlata renta.......03	_
18(50, državni zajem ....	433	„	80 „
Delnico narodne banke ...	811	„	_ „
Kreditno delnice..........202	„	_
London 10 lir slerlin . . .	il8	— ,
Srebro..........m	_
Napoleoni..........o	;u
t/, kr. cekini ......5	„	54
lUO državnih mark ....	57	„	70 .
K IH NO ST
Slovenske šolMke knjige
I ki znižani ceni:
Da lii si tudi v mnrjiih krajih mogli gg. učitelji omisliti moje knjige, bodisi /a nčcurr bodisi za šularskr knjižnice, tniŽal sem jim, zlasti ako kdo več izlisov naroči, prav zdutno prejšnje cene (ki so itak že selo nizke bile), namreč:
pri zgodorini.....od 2."» kr. na tu kr.
„ gospodinu t tu...... 40 „ „ :I0 „
., zemljepisu (t. natis) , „ 1"» „ „ tO „ „ domovi noslorji . . , „ Id „ „ |() „ Tmli: fiziku, (25 ki. ', krmijo (70 kr.), geomt-tri'/o (24 kr.), prirodopis (('»o kr.) iu zemljepis s Mikomi (:m kr ) dajem pri večjih naročilih za 10", ceneje.
Priporočam oh enem svoje tlorcnskc, pi-sonke in risanke, ter vabim na naročito nove kn jige: „normi en podučcvanji prreneev" ('Ki kr.)
V Krškem I. aprila 1881.
J. LAPA.I NI,.
Na sto tisoč ljudi
ve hvalo za lepe, goste lase edino obstoječej c. kr. in kr. ogersko izključi ji vo privUigiranej
Esonci za lasnoiabradno ras
Ki tudi giinte Ine/, sledu prežene, kakor k njej spadajočej prislnej pomadi i/, štajerskih planinskih zcliSč, aH orehov iz c, k. in kr.
ogerski i/.ključi j ivo priviligirane labrike
I. A. Jlerrillekat
NA DUNAJ I.
MIKDKN, II UTTSTIUSSi: ŠT. M
To nepresegljivo sredstvo je moja mnogo imenovana rscnro zo Ionu o in brad no rast, ki pri prnvilnej rabi iu s prideto pomado iz štajer-skih planinskih ti lise ali orehovim izločkom nže v kratkem času celo na tuijl/olj golih krnjih noji, ari goste lasa prejšn je barve I Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe polne brade mojoj esenei za lasno in hritdno rast, t'e lasje le izpadejo, vpliva uže v osmih dneh. pri grintah uže po trikotnij rabi. Prar nič ško- /"llŽfi^v sv'^UlHiuvo
boljši harrilo jH^J \ podporoštvom] zo lase „Kop-,.	ij^jA sivim,celo sne-
pitzinal (hre/.|yj|W>feSHM žnobolin lasem primešaue^aBjj^V	daje popolnoma
svinca) ki bar- »H^	črno svitlobo.
vn v vseh bar- TMHBfc^^f Pri rabi lasnih ruh i morujaro	barvil priporo-
čam posebno svoj „Koppitzinal", pristno, dvojno močno poniado iz orehovega izločka, tudi (v kozmetiki) pomado v palčicah, kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega izlečka za bar-vanje in lasno rast.
MoJa cen kr in kralj, tigersku izključljivo prlv.
Esenca za lasno in bradno rast
ozdravlja v vseli primerljajih bolne lasne koreniko popolnoma in v najkrajšem času zagotavlja do niijposnejše starosti zelo goste lase, vpliva prav prijetno na glavno kolo, bruni od vsako gihtične in revmatične glavoboli in odpravlja vse kožne nesnage, ltesnica je, da je dobilo stotero osob, ki so bilo popolnoma brez brade ali plešaste, uže od enega do treh mesecev, v primeri tedaj v neverjetno kratki m rasti, hpo in gosto polno brado, ali gosti pilite lose. Zadevajoče mnoge za-healnirr s<> razstavljene:
Naročila naj se pošiljajo glav ne j zalogi ces. in kr. ogerski i/.klj. priv. esenco za lasno in bradno rast
Marijo Ano Hordi i (k a
c. k. in kr. ogersk. i/.klj. poscstnici privilegija "'^KT'ied.en., Hauptstiasse 3G
na punaji.
Cenik:
I velika alabastrova steklenica dvojno močne esence za lasno iu
bradno rast.......3 gl. RO kr.
I majhna.......2 . —
I Alabastrova steklenica pristne pomndo i/, štajerskih planinskih
zelišč.........in r»0 ,.
I Alabastrova steklenica pristne pomndo orehovega izločka za
obnovljenje las......2 „ —
Pristno lasno barvilo „Koppit-zinalu za rudečo, črne, ruja ve, ali svitlorujave št. I (plavo) št. •J (rumeno) oho steklenici s pladnjema in krtačama velja . 4 „ — 1 steklenica olja orehovega izlečka za ponovljenje las , . . 4 „ 1'omada orehovega izlečka ko-smetik v palčicah . . . . — » BO
Naročila iz iuoznnstva uli tlomaeih dežel se proti pošilja tvi ali porzetji ročno in naglo rrše.
Zavitek M) kr. več.
2 i—i
'it P
Najstarša avstrijska zavarovalnica
e. k. |iriv.
rr Trstu.
u»l.initvlji-iii» v letu s ju.roni veno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
iki so bili |io preti [»isu \ JI l trirovinUkeia zakonika i zadnjem glavnom zboru dokazani, priporoča se /a zavarovanja: I /■']>•■! -ik.ido po požarih m poslopjih, fabrikali pohištvih, /,'tlnifnli / bizoni. shrambah s poljskimi I" 'li'lki, k tUr tmli m» drugem premičnem blagu i, tflft i NMi mM |»i mokrem in suhem ■ l Zalarovanjo na (lovoško živenjo v vseli razmerah t. /.avaiovanje /.oper nesreče na životu iu živenju.
Azicnda Ass curatrice, ki si jo od svojeg ustanovijo, ja pridobita zasluženo dobro ime v »v-sirijskoj državi in zunaj njo, zavaruje po iiajcencjih * plačilih i iiajsVidKMlnišiti pobojih tii dajo Š« svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu jfotovo varnost.
Po/vedovan ja isake »rslo radovoljno dajo, preglede brez plačila doli in /.ivarovalne ponudbo sprejema
voihtvo v Trstu
via S. Nicolo št 4
Kakor tudi MiftlopniAlvn in Klavna diušiiona opravniHtva v vsoh vrčih krnjili avstrijsko oifornko državo in v Italiji.	I?—I
—i L"!

Glavna zaloga
izvrstne
PIVE iz pivovarne STEINFELD
(liratov RciiiiiiEshans v Gradom
™ ajd i. mm j™.
via degli Artisti v Trstu. Prodaja v sodcih in boteljah.
Na prodaj so tudi droije (feccia di bina).
\r
Doslej še nedoseženo zdravilo
zoper
TRGANJE PO UDIH
in revmatizem
pri rutniiiiih boleznih vsako vrsto, pri Iritnujl v obrazu, glavoboli, trganji v ledjih, ušesih, rcviu.i-tiinoj zo bo boli, trganji i križu in členili, pri kini, splošnoj slabosti miši«, pri tresenju, zamrlih udih zarad dolge liojo ali stnrosll, pri bolečinah v /aee-ljcnlh ranah, pri mrt t udu itd. — jo i/ zdravilnih zelišč od lekarničnrja JvlI. HorToalsn-sr na Iluiiajii impruvljeni
zelKenili zelUč
FTČHlJt^SrA-nKE 3»	se rabi za
j„ vrl banje in ozdravila zelo hliro in zanesljivo. Pri mnogih lota irnjujonh poskušnjuh v civilnih in vojaških bolnišni-culi sr je dokazalo, daje Ncurox}Un imj-boljše bolečine tolažeče sredstvo, ki v tolaži tudi liajhujše bolečine, ki se celo pri zelo zastara nih boleznih popolnoma preženejo. 1'godna pri ziiunjn slavnih zdravnikov in stotera zahvalna pisniii to potrjujejo.
ZDRAVNIŠKO PIUZNANJH.
Gospodu Jut. llei'biiliiiy lokaruičarju na Dunaju.
Ker jo porabljen Netirox)lin katerega ste Vi podarili garuizijski bolnišnici iu jo pri nervozne) glitvolioli na enej strani in pri mišičnem rev-inuli/.iuii z masiranjem vred zelo veliko koristil, zato prosim, pošljite bolnišnici šo I'J steklenic Netiro\)lina močnejšo vrsto. S posebnim spoštovanjem.
Josefov, dne ;!o decembra 1870.
l»r. Pri dr. DUckelmuiin
c. k. višji štabni zdravnik iu roditelj garnizijske bolnišnico št. 12.
(Vila 1 steklenica (v zelenem zavoju) 1 gld. I steklenica močnejše vrsto (v rudečem zavoju) za protin, revmatizem mrlvudeiije 1 gld. 20 kr. po pošli kr, za zavoj.
OC* Vsaka steklenica nosi kalior znamenje pristnosti zgoraj natisnono po gosposki potrjeno vnr-slveno marko.
Glavna posiljatrona zaloga /n dežele:
Na Dunaju, lokarniea „zur Harmhorzigkeit g. J. Horbabny, Neubim, Kaisorstrasso 00.
Zaloge: Carlo Zanotti, lektrniea via nuova 27. Na lieki: M. Soarpa lekamičar: v Gorici: G. Chri-stofoletti lekamičar; v Ljubljani: J, Svoboda Jul: Tnikotžv lekamičar: v Tulji: A Wassermami, lekar-ničar:	12—7
Zajem dunajskega mesta od leta 1874
Izžrebane bile I. marejja na Dunaji le le serije:
4«1 2r>:J IftOO Hi'.i.'t li'OO I4(H 1:V)1 ISfiO 2040 2i'T4 241H 21H'4 Dobile so: Serije Stev. gl. 48 .11 :!0o L1.").'I 78 300 1000 IB 1000 110 10ii(h> «11 800 1003 7 1000
;"»'» 300	Vse druge, v zgoraj
lili 3( H KM) navedenih serijah neoine-1209 21 300 njene številke so dobile 140,S 32 800 po 130 gld. 1501 — —	Dobitki se bodo izpla-
1800 5f> 300 Sevali od 1. julija IHH1 2(110 45 300 počenši, 2274 4 300 prvo prihodnje žre-22 1000 banje bo I. julija' I8H1. 07 300 2408 n :too
21 200.0O0
20C.4
4* 20
I (H>0 030 1000
n
I »Isiun IJrmi lili
"1
ALBERT SAMASSA
c. k. dvorni zvonar
strojev in gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z opravo.
Vsake sorto gasilnice izvrstne sestave za občine, za gasilna druStva v mestih iu nn kmetih. Hirirofori, vozovi za vodo, vrtne škropilnico kakor drugo orodje in
pripomočki zoper po/.are. Cerkveni svečniki in druge priprave z broa.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivue sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. —
po nnjutf.ih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	12—i
II IVftlllJ
Ravnanje z vim
se d jonsko uči v )ioro izdani knjigi z recepti, ktera obsega: navod k poSlahtenju kislega, pustega vatomega vina, 11 upi avl janje vina brez grozdja : vina i/, d rož i j (iz ion litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domačo pijačo, in fina vina v butelije; dalje naredbo umetne prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadnih izlečkov, drožij, dišav, zdravilnih Spiritoznih balzamov, mjila, iu nad /000 trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko 100 u/0 dobička. — Cena 3 11. — Naročuje se /, gotovim denarjem ali postnim povzetjem pri: Marija Jtrdlička, c. k. priv. lastnica, AVien, VVieden, Hauptstr. N. iio, I. Stoik 34. —	(24—5)
'Važno v*akemu! T'
P««*'-	praznike
K-r h- nakani prKla v.hka tovarna za brlta>nko srebro, I..> zavolj velikih 4 l*ov m j.plo;,„g» izpia'iie-»ja prostorov vrlikanska zabma razprodala
3C Kit 75 odstotkov pod ceno tedaj skoraj zastonj.
Cala niiziia oprava iz britanskega srebra, ki je prej ^tala iS nI » "iobi se z.laj za 8 gl. ter se RMrnnOra da lio b. la "Mala. (S temi M gl. je <,aaio delo k»ui«j nit pul plačano.) Iu sicer so dobi:
ti mirnih nožev iz. britanskega, srebra /ostrino i j^kU li vilir iz britanskoga sreliu, težko in lit no sorte, (1 težkih žličie iz b it;insko<» srebra. (I najličnnejih žličie za kavo, iz britaiiskeifa srebra. 1 mlečna zajeinalniea i/ brltanikega srebra,
1	zajeinalniea za juho iz britanskega >rebra, (i lin'h tac za desert.
2	lepa svečnika, •5 jar li i h kozar.-ev,
0	lepo izdelanih tac.
(i kristalnih puding /a nože.
1	posoda za sladkor,.
I	predalnik r.:\ čuj
II	line tacc za sladkor, Skup: M kosov
Vsi ti krasni izdelki 8e dobijo zti H n.
Naroči se »li s poštnim povzetjem, ali pa da se denar naprej pošlje, pri nas:
Britaniasilbor-Depot C. i-a^g-er
VVien
11. obere Ilonaustrasse 77. Ako bi blaira no ugajalo, so v H dnoh vzame naiaj, in plačana svota povrne.	ttt—l
Biraria Nazionale
Podpisani vljudno naznanja, da jo prevzel zgoraj imenovano pivarno, v katerej se dobiva dobro pivo, izvrstno istersko vino po ceni, dobra kuhinja in točna postrežba, ter so posebno narodnjakom priporoča.
AHTTOJV ftARF
gostilničar (0—5)
Zimsko sedravilo.
Wilk€l mm
hladilni, protirevmatićni
krlilotilnl čaj,
ki ga izdeluje
Franc Wilhelm,
lekar v Neunkirehen (Dol. Avstr.)
je dobro zdravilo zoper krč. trganje, otročje žile. zoper /.»starane trdovratno bolezni, /oper odprto rane, zoper hrasto in spolske liolez.ni, /oper mazuljo po životu in na lici, gobe, sifi-litične otekline, zoper prebasana jotra ln obistl, zo(.er zlato žilo, in zlatenico, zoper bolezni t živčlh, zoper bolečino v kitah in žilah, zoper tiščanje v z.olodeu, zoper zaprlja vetrov ln spodnjega telesa, tiščanje vodo, polucljo, molov no slabost in ženski tok, zoper škrofelino in bra-morko iu take bolezni.
Na tisočo pohvalnih pisem to potriuje. Spričevala pokažemo zastonj, če kdo zahteva.
Zaboji so razdeljeni ua osom kosov, vsak kos za t goldinar, kolek in zavitek slano 10 kr
Varovati se je ponarejenih izdelkov, zato r.nj sc gleda našu marke, ki so v mnogih državah postavno branjene.
Prodajo pa ta čaj: v Ljubljani: Prtrr IjHDMing V Trstu. .Ink Mi*rrnv»llo in Kd pl. lifiti-iilMir* lekarja 6—4
Mpoinlafluiittko sdravllo.
nih priprav.
V zvezi tovarnami,
Podpisana si jemlje v čast naznaniti, da ima uže 30 let v Trstu Via Nuova N. 735 zraven gerSke cerkve.
Zalogo masnih ohladil, vsake verste cerkve-
ženo se zlatom in slvene zastave, za
z domaČimi in ptujimi lahko vsako naročilo toi-no in hitro oskrbi.
V podpisane zalogi se nahaja vsake verste blago v svili prepre-srebrom finim, damasli za cerkvene in dru-mašna oblačila, preproge v svili, v zlatu in srebru in vsaki drugi kovini. V zalogi ima kelhe, svečnike, kriie, lampe, svetilne, monstrance, kadilnice i. i. d.
Vsa naročila izvrši natanč no, okusno in elegantno, bodi si i■/. šivanine (Slikanja) z zlatom ali z svilo. Prevzame tudi vsake verste dela iz lesa kakor: svečnike, križe, božje grobe, podobe, tabrnakelne, trone i. t. d. Ker podpisana u že čez 30 let v tej stroki dela, pridobila si je ime po raznih skolijali in fhrah, kar dokazujejo obilna pohvalna pisma in spričevala od onih, kale rc je poslužavala s svojimi izdelki.
Katarina Gamsa.
10-2
Lastnik, dručtvo „EDINOST", — I/.datelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANU'.
Tisk. Sinov K. A uiati v Trstu