GLAS LETO XIX. ŠT. 45 (912) / TRST, GORICA ČETRTEK, 11. DECEMBRA 2014 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Danijel Devetak Peter na Andrejevih tleh postola Peter in Andrej sta bila brata. Po izročilu je prvi ustanovil Cerkev v Rimu, drugi v Carigradu. Njuna naslednika sta se na god sv. Andreja srečala v Turčiji. Z zgovornimi gestami, pa tudi z jasnimi besedami je papež na svojem šestem mednarodnem apostolskem potovanju med 28. in 30. novembrom znova razkril svoj način hoje za Kristusom in vodenja rimske Cer- kve. V Turčijo je šel z jasnimi cilji: okrepiti bratske od- nose med kristjani, spodbuditi mir in dialog na Bližnjem vzhodu ter potrditi v veri pripadnike ka- toliške skupnosti. Turčija je posebno draga vsake- mu kristjanu, je dejal, saj se je v njej rodil sv. Pavel, prav tako je tam potekalo prvih sedem koncilov in blizu Efeza naj bi po Binkoštih živela Marija. Prvi dan potovanja je preživel v prestolnici Ankari. V duhu medverskega in medkulturnega dialoga ter skupnih prizadevanj proti vsem oblikam nasilja je predstavnikom turških oblasti med drugim de- jal: “Nasproti fanatizmu in fundamentalizmu, ira- cionalnim fobijam, ki spodbujajo nerazumevanja in diskriminacije, je treba postaviti solidarnost vseh verujočih”. Poudaril je tudi, da so vsi verski voditelji “dolžni obsoditi vsako nasilje nad dosto- janstvom in človekovimi pravicami”, saj človeško življenje ima značaj svetega. “Vsako nasilje, ki hoče biti versko upravičeno, zasluži najostrejšo obsod- bo, kajti Vsemogočni je Bog življenja in miru”. Od vseh, ki trdijo, da ga častijo, svet pričakuje, da so moški in ženske miru, zmožni živeti kot bratje in sestre, kljub etničnim, verskim, kulturnim in ideo- loškim razlikam. Do nasilja ne prihaja zaradi po- veličevanja Boga, je še dejal Frančišek, temveč zato, ker na Boga pozabljamo. Zato je pomembno, “da si kristjani in muslimani skupaj prizadevajo za so- lidarnost, mir in pravičnost”. Skupaj kristjani in muslimani, “nosilci neprecenljivega duhovnega bogastva”. Drugi dan obiska je potekal v Istanbulu, na krajih, ki so pomembni za različna verstva. Frančišek je obiskal Modro mošejo, kjer po navadi molijo Alaha. Tam si je sam sezul čevlje in se s sklenjenimi rokami zraven imama potopil v mo- litev. Pri popoldanski evharistični daritvi v kato- liški katedrali Sv. Duha so bili povezani pastirji in verniki različnih katoliških obredov, pa tudi pra- voslavni in protestantski predstavniki. Skupaj so molili za edinost v veri, ljubezni in notranji sklad- nosti. Bratskim odnosom med rimskim papežem in ca- rigrajskim ekumenskim patriarhom so bili po- svečeni posebno lepi trenutki 30. novembra, na praznik apostola Andreja. Frančišek in Bartolomej sta pri ekumenski molitvi v cerkvi sv. Jurija obno- vila skupno zavzetost za nadaljevanje poti proti vzpostavitvi občestva med katoličani in pravoslav- nimi. Podpisala sta skupno izjavo in skupaj pode- lila blagoslov. “Molitev je namreč osnova za vsak ploden ekumenski dialog pod vodstvom Svetega Duha, ki ustvarja edinost”, je dejal papež. Sveti Duh je duša Cerkve, daje življenje, spodbuja ra- zlične karizme, iz mnogih dela eno samo telo. Kot znano, je cilj ekumenskih prizadevanj prispevati s teološkimi študijami, molitvijo in bratskim dialo- gom, da bi pripadniki različnih krščanskih skup- nosti presegli zgodovinske ločitve, “da bi bili eno”. Patriarh Bartolomej ne predstavlja vsega pravoslav- nega sveta, vseeno je pomenilo srečanje med prva- koma dveh Cerkva lepo znamenje prijateljstva in spoštovanja, ki lahko pomeni, če že ne korak na- prej, vsaj spodbudo z veliko simbolno vrednostjo. Sicer pa, je dejal papež, “tisti, ki vse naredi, je Sveti Duh. Na nas je, da mu dovolimo delovati, da ga sprejmemo in sledimo njegovim navdihom”. A Visco Z zgodovinarjem Ferrucciom Tassinom smo se pogovorili o zdajšnjem stanju nekdanjega fašističnega taborišča v Viscu 14 Razstava v Gorici Do Svetih treh kraljev je v galeriji Ars na Travniku na ogled prodajna razstava Umetniki za karitas 16 Foto L. Quaia once je v ponedeljek, 8. decembra 2014, pokazalo svoj bledikasti obraz, a se je kma- lu spet sramežljivo skrilo za oblake. Nešte- to sončec pa se je iskrilo v očeh naših mladih pevcev, ki so na praznik Brezmadežne, kot ve- leva dolgoletna tradicija, nastopili na Cecilijan- ki, reviji otroških in mladinskih zborov iz Go- riške in Tržaške, ki jo prireja Združenje cerkve- nih pevskih zborov iz Gorice. Tej ustanovi, ki s to revijo spodbuja pevsko dejavnost med otro- ki, že nekaj let predseduje Dario Bertinazzi, sam vnet pevec in pevovodja. Letos se je priljubljene revije, ki vselej ustvarja lepo praznično ozračje v adventnem času, ko je občutiti drhteče pričakovanje Božiča, udeležilo petnajst zborov. V dveh popoldanskih delih se je na velikem odru Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici pred zelo dobro zasedeno dvorano zvrstilo ka- kih tristo malih in večjih pevcev, ki so jih, razen enega pevovodje, vodile mlade pevovodkinje, vse glasbeno izobražene – marsikatera je bila gojenka SCGV Emil Komel iz Gorice (prav s te- ga vidika je ta goriška glasbena šola zelo po- membna!). Da zadnje čase vedno več članov teh otroških in mladinskih zborov obiskuje gla- S različnih evropskih mestih”. Kljub temu rožnatemu podat- ku pa ostaja še zmeraj neka težava: “pomanjkanje moških glasov bodisi v moških bodisi v mešanih zasedbah. Rešitve teh težav ne gre iskati pri odraslih pevcih, saj boš dvajsetletnika, ki ni nikoli pel, težko navdušil za zborovstvo”, je mnenja Ferlan, ki je dejal, da je treba rešitev iskati že pri mlajših pevcih. Opaža namreč, da je v otroških zborih tudi nekaj dečkov, čeprav prevladujejo deklice, v mladinskih zborih pa je število fantov že drastično manjše. Zakaj je ta- ko, se sprašuje Ferlan in pravi: “Ali postaja petje ‘žensko opravilo’? Obstaja stereotip, da se fant mladostnik raje ukvarja s športom”. (…) Prav je, da se otrok ukvarja s športom, poleg zdrave- ga razvoja pa moramo skrbeti tudi za njegovo kulturno vzgojo in petje je ena najpopolnejših vzgojnih panog, ker poleg glasbenega razvija tudi čut za skupinsko poustvarjanje. Otroški zbor brez fantov lepo zveni, včasih je še manj disciplinsko problematičen, pa tudi težav z mu- tacijo ni … V mladinskih zasedbah pa v zvoku le zmanjka neka popolnost v široki paleti zvočnih barv. Sprenevedanje te problematike nas bo v prihodnje gotovo privedlo v to, da bo- mo imeli pri nas samo ženske odrasle zasedbe, ki bodo verjetno pele skrajno prefinjeno in umetniško. Bomo pa s tem osiromašeni pro- dornega zvoka kultiviranih moških glasov”! Naše fante je treba navdušiti nad petjem. Pri tem lahko pripomorejo starši in seveda zboro- vodje, “ki bodo pri tem potrebovali ogromno potrpljenja in iznajdljivosti”. Ob koncu se je spomnil svojega nekdanjega ravnatelja – v mi- slih je imel gotovo prerano umrlega prof. Sil- vana Kerševana – ki si je zmeraj želel, da bi de- loval v šoli tudi deški zbor, kot se to dogaja v drugih državah. Morda pa se bo to kdaj v pri- hodnje uresničilo prav na odru Male Cecilijan- ke”. / str. 15 Iva Koršič www.noviglas.eu Prihodnost Trsta je v povezavi s Slovenijo Neuraden obisk slovenskega premiera Mira Cerarja v Slovenskem stalnem gledališču v soboto, 6. decembra sbeno šolo in zna igrati kak instrument, je raz- vidno iz ubranega petja, jasnega fraziranja, do- bre intonacije in še marsičesa, kar je tudi letos odlikovalo marsikateri nastopajoči zbor. Da je glasbena izobrazba zelo pomembna za kakovo- stno rast naših otroških in mladinskih zborov, je v delno dvojezičnem nagovoru ob začetku prvega in drugega dela letošnje Male Cecilijan- ke poudaril Mirko Ferlan, diplomiran iz har- monike, prof. na SCGV E. Komel, pevec in pe- vovodja, ki ga je ZCPZ povabilo, da spregovori nekaj besed o zborovski dejavnosti. Sam je pre- pričan, da glede na stanje otroških in mladin- skih zborov se nam ni treba bati za prihodnost pevske kulture tu pri nas. V teh zborih se nam- reč zrcali tudi prihodnje pevsko dogajanje v odraslih sestavih. “Otroški in mladinski zbori pojejo iz leta v leto lepše, število pevcev je v zadnjih letih več ali manj konstantno in peda- goški kader je kvaliteten, v nekaterih primerih celo na zelo visokem umetniškem nivoju. Vi- den dokaz našega dobrega delovanja je tudi ta, da premoremo na Goriškem najboljši slovenski mladinski pevski zbor v letu 2014 in dekliško skupino, ki že nekaj let uspešno koncertira v Gorica / Mala Cecilijanka, revija otroških in mladinskih zborov Vedno višja kakovost pevskih nastopov Svet okrog nas 11. decembra 20142 Povejmo na glas Zelo počasni protipoplavni ukrepi Šepetanje - šepetanje - šepetanje - šepetanje - šepetanje Odločno proti nasilju nad moškimi! eta 1981 je OZN razglasila dan boja proti nasilju nad ženskami. Vendar se nasilje ne dogaja samo nad ženskami, ki naj bi ga zakrivili moški, ampak predobro (!) poznamo (!) tu- di nasilje (!) nad moškimi (!), ki ga zakrivi nežni spol! O tem se ne govo- ri, ker še vedno prevladuje mnenje, da smo moški, kot rečejo v naši slovenski Nici, “cavate”. Slovenska kari- tas je dobila prvi materinski dom na Škoflji- ci pri Ljubljani, ki ga vodi moja učenka. Ob blagoslovu sva z dr. Alojzijem Šuštarjem ob čaju malo pokomentirala, kako je z nasiljem. On je bil namreč profesor moral- ne teologije. Pa sem ga skušal malo uščipniti, zato rečem: “Veste, vse lepo in prav, ampak treba bi bilo misliti tudi na dom za moške, kajti tudi ti se znajdejo v nezavidljivem položaju, še zlasti če dobijo za ženo kakšno možačo, ki ima v hiši poleg hlač še 'gajžlo'”! Malo me je pogledal po strani in pripomnil: “Veste kaj, poročeni moški so in bodo cunje, kar se tega tiče, oni morajo vse potrpeti, ženskam pa ni treba, ker jih pretirano ščiti za- konodaja”... Na to sem se spomnil, ko me je moja zvesta bralka zamejskega časopisa obdelala, češ, ali ni čas, da se spregovori tudi o nasilju nad moškimi, ki ga počenjajo ženske, pa mi omenja primer iz Milana, kjer je žena zapodila moža iz sta- novanja. Ta se je utaboril pod stop- nicami v bloku. Tam ima svoje cunje in tam tudi prespi. Po pokli- cu je zdravnik. Znajdi se, kot veš L in znaš!Nagovorim našega Luko, ki se pri-bližuje trideseti pomladi, kaj čaka, ker človeku ni dobro samemu biti. Pogleda me in reče: “Greva na ko- fe”! Tam pa začne: “Saj raz- mišljam, veliko razmišljam, samo poglete tega in tega. Bila sta skupaj dve leti in potem je odšla, češ da nista za skupaj. Ob ločitvi ji pripa- da polovico imetja … On pa je ga- ral, da je naredil hišo... Tu vidimo, zakaj ni hotela otrok … Komu še lahko zaupate. Pa veste, tega ni malo”! - “Verjamem, to so poroke iz koristoljubja”! Poznam drugi primer, ko je mož moral zapustiti hišo, za katero še vedno plačuje posojilo, in se je preselil k mami. Enkrat na teden sme videti otroka, pa ga ne vidi, ampak se slišita samo po telefonu. Gospa po mili volji pripelje prija- telja domov in gotovo spi na moževi postelji … Ni to nasilje? - Je. To je komot! Če ženska nabunka moškega, se je ne sme dotakniti, ker ga bo prija- vila? - Ščiti jo zakonodaja. Kdo pa ščiti moža? Rekli boste: “To je za- konsko božanje”! Ali veste, da obstaja “Društvo za zaščito žensk pred duhovniškim nasiljem”! - Kaj lahko takšno društvo naredi? Veliko! V neko župnijo k staremu župniku so do- delili mladega kaplana. Po dveh mesecih so ga premestili, ker ga je neka zatožila, da jo zapeljuje, češ da jo med mašo stalno gleda in se- veda moti! Lepotica je, od kar hodi k maši, sede- la nekje pod korom in vse maše prekle- petala. - Ko pa se je poja- vil mladi ka- plan, se je ta- koj presedla v prvo klop. Ker pa je ta klop podob- na ostalim in nima spredaj za- prte stranice, je ta lepotica sedela tako, da je redno razkazovala “ro- se' spodnje hlačke”. Kaplan za to ni vedel nič. Vse to so pa videli mi- nistranti in raztrobili po vasi. Ka- plan je odšel, ostal pa je v spominu kot “naš bivši rose' kaplan”. Lepo- tica je takoj zamenjala sedež in se vrnila pod kor, kjer jo boste lahko srečali in se prepričali, da res kle- peče celo mašo. Obliko nasilja s tega področja poz- namo tudi ob smrti duhovnika tu v zamejstvu! Nasilje gor, nasilje dol! - V OZN-u žal niso pomislili, da obstaja tudi druga stran nasilja. Logično, ker poznamo feminizem, femini- stična gibanja, roza telefon, domo- ve za pretepene ženske, pomoč prepotrebnim, ker se našemu lju- bemu nežnemu spolu vedno de- lajo same krivice. O dedcih pa nič! Kot da ne bi obstajali tudi ti pro- blemi, ker jih spretno zna zrežirati nežni spol v svojo korist. Ob nasilju, kakršnem koli že, bo- dimo odkriti in pošteni, kdaj to je in kaj to je!!! Ambrož Kodelja Slovenska podjetja so se predstavila italijanskim zastopnikom Pogovori so bili uspešni redstavniki 15 slovenskih podjetij so se pred kratkim v Milanu udeležili medna- rodne borze agentov in zastop- nikov, ki je namenjena vzposta- vljanju stikov za vstop na itali- janski trg. Pogovori so bili uspešni, nekatera podjetja so že sklenila konkretne posle. Tako so namreč sporočili iz agencije Spi- rit. Slovenska podjetja so na dogod- ku Forum Agenti Milano, v ok- viru katerega so potekala dvo- stranska srečanja med 400 pod- jetji in več kot 7000 italijanskimi in tujimi agenti in zastopniki, opravila okoli 200 poslovnih po- govorov. P Od teh bi se lahko dve tretjiniodrazili v nadaljnjem poslov-nem sodelovanju, nekatera pod- jetja so sklenila tudi že konkret- ne posle. Ocenjujejo, da so to- vrstni dogodki odlična pri- ložnost za vstop na italijanski trg. “Mislim, da je vsak stik, dogodek ali priložnost, ki jo lahko izkori- stiš na trgih, ki te zanimajo, zelo dobrodošel za sestavljanje celot- ne slike pričakovanj in možno- sti”, je po navedbah Spirita oce- nil Danijel Petek iz družbe Bial. Zadovoljen je tudi z organizacijo, in sicer tako na italijanski strani kot na strani slovenskih institu- cij, ter s stroškovnim vodikom tovrstnih predstavitev. Podobno je z organizacijo zado- voljen Vasja Mihelj iz družbe Go- stol Gopan. “Podjetja imajo na tak način možnost, da poceni prodrejo na zanimivo in veliko tržišče Italije”, je dejal. Udeležbo slovenskih podjetij so skupaj or- ganizirali agencija Spirit, Gospo- darska zbornica Slovenije, mini- strstvo za zunanje zadeve in Go- spodarski urad RS v Milanu. Slovenska podjetja so se dogod- kov Forum Agenti na takšen način doslej udeležila štirikrat, in sicer lani v Rimu in Milanu, marca letos pa v Neaplju. Prihod- nje leto bodo dogodki marca in novembra v Neaplju ter maja v Veroni. Razmišljanje o deželni reformi krajevnih uprav Zarja zatona slovenske upravne avtonomije o bodo čez petdeset let zgodovinarji raziskovali življenje slovenske narod- ne skupnosti v Italiji, bodo name- nili veliko pozornosti sprejetju deželne reforme krajevnih uprav, ki je nedvomno mejnik v razvoju naše upravne avtonomije. Pravkar sprejeti zakon namreč močno zamaje enega od petih stebrov, na katerem sloni naš skupni manjšinski dom, in to do take mere, da je varnost celotne stavbe že vprašljiva. Skratka, po- sledice sprejetja zakona lahko mirno primerjamo posle- dicam ekonomskega zlo- ma TKB, ki je pred dvajse- timi zrušil ekonomski ste- ber slovenske narodne manjšine v Italiji in čez noč izničil sicer dokaj vprašljivo vlogo družbene- ga gospodarstva, kar pa je nedvomno obubožalo ce- lotno manjšino. Če pa bi hoteli sliko o stan- ju ostalih treh stebrov, to so društva, šola in mediji, izostriti, bi odkrili, da tudi tu stanje ni najboljše in še tako majhen premik, predvsem v šolstvu in me- dijih, bi lahko postal za ce- lotno manjšinsko zgradbo usoden. Ob takšnih dejstvih, ki naj bi bili, ne ozirajoč se na politično pripadnost vsa- kega zamejca, skrb vzbujajoči, pa smo bili prejšnji teden priča apo- logiji zakona, ki so jo utemeljevali predstavniki slovenske kompo- nente Demokratske stranke. To so počeli z zelo demagoškimi in in- telektualno nekorektnimi argu- menti, kot so npr. nujnost spre- jetja zakona zaradi splošne eko- nomske krize, potreba po refor- mah, za katere se moramo vsi enako žrtvovati itd., kot da bomo z ukinitvijo vlog malih sloven- skih občin lahko rešili problem italijanskega javnega dolga ipd. Zgodilo se je celo še več. Igorju Gabrovcu, predstavniku Sloven- ske skupnosti, so očitali, da je ne- ke vrste reakcionar, saj naj bi s svojimi popravki, ki so skušali ohraniti avtonomijo slovenskih občin, zaviral reforme. Višek v polemiki pa so dosegli, ko so mu očitali, da si je z neglasovanjem K zakona pilatovsko umil roke, kopa že bežen vpogled v potek raz-prave zakona kaže, da je bilo nje- govo obnašanje vse prej kot pila- tovsko. Komentiranje takih poceni sta- lišč, ki želijo prikazati neko deli- tev med dobrimi slovenskimi re- formisti in hudobnimi reakcio- narji, je verjetno le izguba časa. Povsem jasno je, da se dialektika teh mladih sofistov zgleduje po dobro poznanih klasičnih she- mah, v katerih dobri naprednjaki (beri slovenska komponenta De- mokratske stranke) se borijo proti hudobnim nazadnjakom, le da tokrat se v košu nazadnjakov znaj- de Slovenska skupnost in tudi Sto- jan Spetič, torej neki nov politični nasprotnik, ki bi ga v luči novih časov ti mladi sofisti lahko prei- menovali kar v klerokomunista. A mimo ironije, ki bolj kot tisoč besed lahko pokaže na bedo ar- gumentacij slovenske kompo- nente Demokratske stranke, to, kar preseneča, je površinski pri- stop celotne slovenske levice, predvsem SKGZ, ki se o zadevi uradno ni izrazila, kar je SSO na- redil, ko je celo vlado opozoril na spreminjanje ravni zaščite. Take pasivne drže bi si pred tride- setimi leti na slovenski levici nihče ne sanjal. To si upam trditi ne zaradi kake posebne nostalgije po tistih časih, (kjer je bil sicer nivo razprave nedvomno višji), ampak predvsem, ker so tedaj vsaj nekateri Slovenci na levici imeli jasnejšo sliko o stebrih, na katerih sloni manjšinska zgradba. Danes pa v vrstah levice vlada splošna zmeda. Po dvajsetih letih sistematičnega idejnega spodko- pavanja slovenske narodne iden- titete in izničevanja temeljev ti- stega minimalnega skupnega na- rodnostnega programa, ki je še do začetka devetdesetih let družil SSk in slovenske komponente le- vičarskih strank, smo prišli do te- ga, da slovenska komponenta De- mokratske stranke brani za- kon, ki ukinja del svoje la- stne in posledično tudi splošne slovenske politične vidljivosti. Skratka, če pred tridesetimi leti je bilo jasno, da smo vsi Slovenci, ne glede na pre- pričanja zahtevali specifično zaščito in priznanje kolektiv- nih pravic v Italiji, danes na levici marsikdo zagovarja te- zo, da sobivanje mora temel- jiti na ideji enakosti vseh in torej, da morajo veljati ista pravila za vse, ne glede na specifiko, ki jo vse evropske listine priznavajo jezikovnim manjšinam. Pri tem pa se enostavno ne sprašujejo več, koliko časa bo tistih pet stebrov naše manjšinske zgradbe lahko ostalo pokonci. Z glasovan- jem o reformi krajevnih uprav si je slovenska levica naredila med- vedjo uslugo, saj se bo njen vpliv na politiko v naslednjih letih močno zmanjšal. Naslednji pod udarom, kar bo vidno že v fi- nančnem zakonu, bo Primorski dnevnik, ki naj bi po isti logiki doživel iste reze kot vsi italijanski časopisi. Iskreno upam, da se bo vsaj za letos zadeva rešila, a jasno naj bo vsem, da se dnevniku ne piše rožnata prihodnost. Ob izgu- bi politične teže slovenske uprav- ne politike bo tudi vloga Primor- skega dnevnika in verjetno še marsikaterega tiskanega glasila, vse manj strateška. Če torej v manjšini ne bo zavel drugačen ve- ter, se bodo v kratkem zamajali te- melji tudi medijskega stebra, kar lahko postane problem tudi za nas. Peter Černic b vseh obilnih deževjih tega leta, ki se bodo morda nadaljevala tudi skozi bližnjo zimo in pomlad, smo očitno še vedno v stanju odrevenelosti. Bodisi kot ljudje bodisi kot vodilne institucije nemočno opazujemo oblačno in temno nebo ter dež, ki vedno globlje pronica v zemljo, jo dela vse bolj rahlo in polzečo, kar je že grožnja v dobe- sednem pomenu besede. Zemeljski usadi vseh vrst, trganje cest in celo spodmikanje želez- niških tirov, ogrožene hiše. V zadnjih treh me- secih je bilo v Italiji za skoraj milijardo evrov škode in sedem mrtvih, ki so jih utopile po- divjane vode ali jih je pod seboj pokopal po- rušeni bivalni prostor. Skratka, pravo izredno stanje, na katerega pa, in to je več kot osuplji- vo, še vedno ni pravega odgovora. Na tem me- stu smo že pisali o tem, kako so pred nekaj leti po poplavah v Ljubljani in Genovi odgovarja- joča ministrstva že pripravila protipoplavne ukrepe, ki pa so ostali mrtva črka na papirju, da bi se naravna ujma letos na omenjeni mesti znesla ponovno. In tako se upravičeno sprašujemo, do kdaj bomo še tako nerazum- ljivo in škodljivo paralizirani ob pretečih po- sledicah podnebnih sprememb in ne bomo reagirali, potem ko bi to morali storiti že zdav- naj. Renzijeva vlada je nedavno pripravila teh- ten zakonski odlok, ki namenja boju proti po- plavam pet milijard evrov v šestih letih. Prav pred nekaj dnevi se je končno premaknila tudi slovenska vlada in za naslednje leto odobrila 37 milijonov evrov. To pa so le t. i. dolgoročni projekti, ki bodo po mnenju izvedencev po- trebovali vsaj pol leta, da bodo prvi rezultati zares udejanjeni, se pravi zgrajeni nasipi in po- dobno. Treba je torej nekaj napraviti v krajšem času, kratkoročno in takoj, saj je nevarnost po- plav navzoča nepretrgoma. Lahko, da ni pre- tirano, če rečemo, da bi se bilo treba zavaro- vati nemudoma in vsaj z vrečami peska poseči na poplavna območja, kjer do razlitja vode pri- haja pogostoma. Izkoristiti bi morali vsak pre- dah lepših dni ter zagotoviti potrebna sredstva na račun prekomernega popravljanja cestišč po mestih. Nizozemska, Francija in Velika Bri- tanija so odločen protipoplavni program iz- vedle že pred leti. Kar pa se naših tukajšnjih razmer tiče, velja dodati še nekaj: zdi se, da je na prvem mestu zatajila politika, ki bi morala zagotoviti osnovno življenjsko in tudi mate- rialno varnost svojih ljudi. Politika je pač po- klicana, da predvsem največje probleme zaz- na, ugotovitve posreduje javnosti ter predlaga primerne ukrepe. Dejstvo pa je, da npr. o po- plavni nevarnosti sploh ne govori, kot da ne bi obstajala, prav tako ni nobena stranka po- stavila obrambo pred omenjeno nevarnostjo med svoje primarne naloge. Opaziti je tudi, da politiki na prizadeta območja razen redkih izjem sploh ne prihajajo, kot da jim je za stisko svojih ljudi kaj malo mar. Pač pa zgledno so- lidarnost izkazujejo prostovoljni gasilci in ci- vilna zaščita, ki si zaslužijo več kot najvišje državno priznanje. Janez Povše O Igor Gabrovec Svet in Slovenske Organizacije 11. decembra 2014 3 Prizadevanja EU na konferenci Združenih narodov COP20 Climate change v Limi Strokovna 12-članska delegacija Evropskega parlamenta v tem tednu sodeluje na konferenci Združenih narodov, namenjeni svetovni klimi, ki poteka v Limi, glavnem mestu Peruja. Cilj konference, ki je že dvajseta po vrsti, je ta, da pripravi dogovor o svetovni klimi, ki naj bi bil podpisan v letu 2015 v Parizu. Delegacija Evropskega parlamenta, ki ji predseduje italijanski poslanec Giovanni La Via (EPP), se zavzema za to, da vse strani prepriča o potrebi po skupnem dogovoru za ambiciozno klimatsko politiko za rešitev našega planeta. Podpredsednik delegacije Nemec Jo Leinen (S&D) je izrazil prepričanje, da bo vse zelo odvisno od stališča ZDA in Kitajske, ki so na prejšnjih konferencah zaustavljale sklenitev skupnega dogovora. V zadnjih časih pa je njihovo mnenje drugačno, saj klimatske spremembe resneje obravnavajo tako v Ameriki kot na Kitajskem. Italija je v velikih težavah zaradi rimskega škandala in negativnih ocen. Parlament odobril Jobs Act Prejšnji teden je bil za Italijo zelo težaven, saj je na dan izbruhnila še ena podkupninska afera. Po zadevi v zvezi z milanskim Expojem in beneškim Mosejem je sedaj počilo v Rimu. Rimsko tožilstvo je sprožilo preiskavo pod imenom “Mafia capitale”, kjer preiskuje domnevne mafijske vplive pri zakupu javnih del rimske občine. V preiskavo sta vpletena tako Gianni Alemanno kot Ignazio Marino, nekdanji in sedanji rimski župan. Tožilstvo preiskuje delovanje zadruge, ki si je na sporen način zagotavljala občinska javna dela. Zadrugo je vodil Massimo Carminati, ki je bil že obsojen in tudi vpleten v delovanje oboroženih skupin skrajne desnice. Ogorčenost je vzbudila novica, da je zadruga financirala volilne kampanje glavnih kandidatov. Za večjo zaskrbljenost pa so poskrbele negativne ocene o gospodarskem in splošnem družbenem stanju v državi. Evropska komisija je sicer odobrila italijanski zakon o stabilnosti, vendar je zelo strogo ocenila, da se bo morala rimska vlada do pičice držati tega, kar je zapisano. Državni statistični urad ISTAT je objavil podatek, da je dosegla brezposelnost v mesecu oktobru 13,2%, kar je najvišja vrednost od leta 1977. Mednarodna agencija Standard & Poor's pa je znižala rating Italije iz BBB na BBB-, zaradi slabega bruto domačega proizvoda, ki slabo vpliva na vzdržnost javnega dolga. Italija je tako na robu prepada kategorije “non investment grade”, ki odsvetuje naložbe v italijanske državne obveznice. Poslanska zbornica je izglasovala zaupnico, ki jo je italijanska vlada vezala na sprejetje t. i. Jobs act oziroma zakona o delu. Vlada tako lahko izvede reforme na področju dela, delavskih pogodb in socialnih blažilcev. Zakon uvaja pogodbe za nedoločen čas s postopnimi garancijami za prvo zaposlitev ter spreminja pravila pri odpuščanju. Zelo kritično so se odzvali sindikati in levi del Demokratske stranke, en njihov poslanec je volil proti, dva pa nista glasovala. Volitve za deželno šolsko komisijo FJK za slovenske šole V sklopu slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem ter dvojezične šole v Špetru poteka postopek za obnovitev deželne komisije za Slovenske šole, ki je bila ustanovljena na podlagi 13. člena zaščitnega zakona 38/01 (3. odstavek) z glavnim namenom, da zagotovi avtonomijo izobraževanja v slovenskem jeziku. V mesecu novembru so bili namreč obnovljeni zavodski sveti na Goriškem, Tržaškem in na dvojezični šoli v Špetru. V petek, 5. decembra, je zapadel rok za vložitev kandidatur za vodstveno, učno in neučno osebje, volitve pa bodo potekale 15. in 16. decembra na posameznih ravnateljstvih od 8. do 12. ure. Starši in dijaki bodo svoje predstavnike imenovali na zborovanjih, ki so bila sklicana za 15. december ob 18. uri na znanstvenem liceju France Prešeren v Trstu, na DIZ Trubar-Gregorčič v Gorici in na Večstopenjski dvojezični šoli v Špetru (samo starši). Pri tem imajo volilno pravico samo predstavniki staršev in dijakov, ki so izvoljeni v zavodske svete. Dežela FJK pripravlja finančni zakon za leto 2015 Prejšnji teden je 1. razširjena deželna komisija, ki je pristojna za deželni proračun, odobrila osnutek finančnega zakona za leto 2015, ki ga je deželni odbor predstavil 15. novembra. Finančni zakon bo vreden 6,7 milijarde evrov. Še pred tem se je o osnutku deželnega finančnega zakona izrekel Svet krajevnih avtonomij, ki je dal pozitivno mnenje s trinajstimi glasovi za in petimi proti. Obravnava v deželnem svetu se bo začela v ponedeljek, 15. decembra. KratkePogovor z županoma Franco Padovan in Markom Pisanijem Kako in kaj po sprejetju deželnega zakona za reformo krajevnih uprav otem ko je bil v deželnem svetu FJK sprejet zakon za reformo krajevnih uprav, je upra- vičeno, da se vprašamo kako naprej. To pa je dobro izhodišče za kratek pogovor z županjo občine Števerjan Franco Padovan in županom občine Repentabor Markom Pisanijem. Deželni zakon za reformo krajevnih uprav je bil sprejet. Kakor koli že, uresničil se je negativen scenarij, ki majhne občine, med katerimi so tu- di tiste, kjer večinsko živimo Slovenci, prisilno združuje v t. i. medobčinske teritorialne unije. Ali imate v mislih že morebitne predloge? Franca Padovan: Kljub pri- zadevanju našega deželne- ga svetnika Igorja Gabrov- ca se je uresničil najbolj negativen scenarij, po ka- terem bomo kot majhne občine prisilno vključeni v medobčinske teritorialne unije ali zveze. V goriški pokrajini se obetata dve ta- ki zvezi, ena za desni breg Soče z Gorico, druga za levi breg Soče s Tržičem. Marko Pisani: Sprejeti deželni zakon o medobčin- skih unijah predvideva za tržaške občine eno samo unijo, v katero so vključene občina Trst in vse okoliške občine. Unija se bo teritorialno istovetila z današnjo tržaško pokraji- no, s pomembno specifi- ko, da bo še posebno poudarjena neenakomer- nost, saj bo v zboru županov tržaška občina imela 15 glasov, vse ostale občine pa le 10. Po nekaterih razlagah naj bi se ta nesorazmernost lahko delno reševala s pravili, ki bodo zapisana v statutu unije, vendar ostajam dokaj skeptičen ob takih “padal- skih” rešitvah. V zakonskem osnutku, ki ga je deželni odbor vložil v deželni svet FJK, ni bilo nobene navedbe glede zaščite Slovencev v FJK. V pristojni komi- siji je deželni odbor predstavil amandma, ki je vnesel omembo zaščitnega zakona 38/01, dežel- ni svetnik SSk Igor Gabrovec pa je vnesel še do- polnilo, ki 32 občinam v območju izvajanja zaščitnega zakona 38/01 priznava določene olajšave pri vključevanju v unije. Kakšne so lah- ko konkretne posledice tega? Franca Padovan: Mislim, da se moramo trije slo- venski župani iz Doberdoba, Sovodenj ob Soči in Števerjana čim prej srečati in preveriti možnost, ki nam jo daje dopolnilo Igorja Gabrovca. Reforma nas je itak razdelila in povezala z večjimi občinami. Ne vem, kako bo, če bosta občini Sovodnje in Šte- verjan v eni uniji, Doberdob pa v drugi. Mogoče bi lahko pomislili na nekaj skupnega, kar nam za- kon omogoča. Marko Pisani: Že na prvih srečanjih z deželnim od- bornikom Panontinom, ki je pripravljal omenjeni deželni zakon, in ob branju prvih osnutkov smo ga opozorili, da tako v premisi samega zakonskega osnutka kot tudi v nadaljevanju ni bilo omembe o prisotnosti ter o zaščiti Slovencev v FJK in posle- dično nobenega sklicevanja na državni zakon 38/2001. S popravki, ki jih je vnesel Igor Gabrovec, ki je bil dobesedno sam proti vsem, smo dosegli vsaj nekatere olajšave. Kako pa bodo unije, v kate- rih bodo prisotne občine, kjer se izvaja zaščitni za- kon, delovale in zagotavljale zakonska določila, ostaja veliko vprašanje. Prepričan sem, da bo izva- janje tega zakona privedlo do znižanja ravni naše zaščite v sklopu unije. Deželni zakon za reformo krajevnih uprav bo na novo organiziral pristojnosti. V čem mislite, da je največja nevarnost, oziroma kakšne bodo najbolj negativne posledice? Ali vidite kakšen pozitiven učinek v korist občanom in območja? Franca Padovan: Največja nevarnost je v tem, da izgubimo vpliv pri odločanju. Unija mora napisati svoj statut in svoj pravilnik, pri tem moramo biti zelo pozorni. Zelo pa me tudi skrbi, kako bo s stroški. Vse do danes nimamo še nobenih številk. Velik problem bo tudi osebje. Že sedaj so naši uslužbenci zelo zaposleni zaradi novosti, kot so npr. tiste v knjigovodstvu. Kako bodo lahko pre- nesli vse to, res ne vem, tako da pozitivnih učinkov res ne vidim. Za izboljšanje storitev smo si itak že prizadevali z medobčinskim upravljanjem storitev in to je delovalo. Marko Pisani: Po sprejetju zakona bo sedaj potreb- no definirati funkcije, ki bodo v pristojnosti dežele, tiste, ki bodo s pokrajin prešle na unije. Po- leg tega pa bo potrebno v sklopu tržaške unije še ločiti med funkcijami, o katerih bodo odločale okoliške občine in občina Trst, ter tistimi, ki bodo v skupni domeni. Pri tem moramo upoštevati, da bomo imeli pokrajine do leta 2016. V bistvu bomo imeli sedaj štiri ustanove: deželo, pokrajine, unije in občine. Zato sem od vsega začetka zagovarjal drugačen pristop. Glede na da- nosti in potrebe naše dežele bi bilo idealno, da bi se ustanovili dve operativni in prestrukturi- rani pokrajini Trst/Gorica ter Videm/Pordenon, deželi bi pre- pustili zakonodajno oblast in koordinacijo, med občinami pa bi močneje spodbujali me- dobčinske konvencije. Ali pa bi bilo vsaj bolj smotrno udejanjiti smernice t. i. državnega zakona Delrio in priznati občinskim svetom avtonomijo, da sami odločijo med unijo in konven- cijami med občinami. Menim, da prinaša novi zakon samo do- datne obremenitve za občinske uprave, tako finančne kot tudi organizacijske. Predvsem pa mi- slim, da bodo imele posamezne občinske uprave mnogo manj možnosti odločanja glede upra- vljanja lastnega ozemlja in pri- stojnosti. Po vašem bodo mogle unije nadomestiti pokra- jine in gorske skupnosti? Franca Padovan: Bolj težko, saj je celotna reforma še v zametkih in ne vemo, kako bo potem. Pro- blem je, da se javna uprava oddaljuje od občana, ki ne bo imel več neposrednega vpliva. Marko Pisani: Mislim, da je največji nesmisel omenjenega zakona prav ta, da po eni strani ukinja pokrajine, po drugi pa ustanavlja unije, ki predv- sem v tržaškem primeru dobesedno preslikavajo pokrajinsko ureditev, s tem da je potrebno posta- viti na novo celotno organizacijsko strukturo. Po- leg tega ima sam zakon še kup nedorečenosti, ki jih bo potrebno v prihodnje reševati in osmisliti. To pa je posledica tega, da je bil zakon izoblikovan in sprejet brez poglobljenega premisleka in brez predhodnega preverjanja možnih “scenarijev”. Neizpodbitno pa je, da ta zakon še zdaleč ne zado- voljuje kriterijev, zaradi katerih je bil uveden: boljše upravljanje z manj birokracije in manjšimi stroški. Julijan Čavdek P rad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil 13. natečaj za spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podi- plomskih študentov na področju za- mejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagrad- nega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Re- publike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih na- tečajih. Upoštevana bodo dela, zago- varjana v obdobju od 1. 11. 2013 do 31. 10. 2014. Nagrajena bodo tri dela s področja za- mejstva in tri dela s področja izseljen- stva, in sicer prvi nagradi za vsako od področij v višini 800 evrov, drugi na- gradi v višini 600 evrov in tretji nagra- di v višini 400 evrov. Komisija lahko izjemoma podeli tudi posebno nagrado v višini 400 evrov za najboljšo diplomo v okviru nižje stopnje bolonjskega študijskega pro- grama. Najboljša dela bodo na željo nagrajen- cev prejela tudi priporočilo Urada za objavo. Strokovna komisija bo ocen- jevala diplomska, magistrska in dok- torska dela z različnih področij o temi slovenskega izseljenstva oziroma za- mejstva. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 12. 12. 2014, rezultati na- tečaja pa bodo znani predvidoma do konca aprila 2015. Dodatne informa- cije dobite na tel. št. (00386) (0)1 230 80 11 (dr. Zvone Žigon) ali po elek- tronski pošti: zvone. zigon@gov. si. U Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu 13. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela Evropske institucije Evropski parlament ponuja delovna mesta z urada Evropskega parlamenta v Ljubljani obveščajo, da so v Evropskem parlamentu razpisali natečaje za 30 delovnih mest. Glavna evropska institucija išče izkušene in visoko motivirane asistente za ključne organizacijske profile pri vsakodnevnem parla- mentarnem delu. Vsak asistent v Evropskem parlamentu sodeluje pri delu evropskih poslancev pri pripravi, dopolnilu in pregledu uradnih dokumentov kot tudi pri oblikovanju povzetkov, mnenj, popravkov ter prevodov. Asistent mora obvladovati načrtovanje, pri- pravo in izvedbo srečanj komitejev in delegacij ter javnih dogodkov. Med ostalimi zadolžitvami asistenta v Evropskem parlamentu so še stiki z javnostjo in urejanje navadne ter elektronske pošte in poso- dabljanje spletnih strani. Zelo pomembna zadolžitev je zagotavljan- je nemotenega vodenja odborov, delegacij in tajništev. Delo asistenta v Evropskem parlamentu poteka v Bruslju in občasno v Strasbourgu. Okvirna mesečna plača znaša okoli 3.424 evrov za 40 delovnih ur tedensko. Pri izbiri asistenta bodo zelo pomembne nabrane delovne izkušnje. Ob univerzitetni ali šesti stopnji izobrazbe je potrebno imeti še 3 leta delovne dobe, ob višješolski oziroma peti stopnji izobrazbe pa šest let delovne izkušnje. Na mesto asistenta v Evropskem parla- mentu se lahko prijavijo državljani EU, ki imajo omenjene strokov- nosti in odlično obvladajo vsaj dva uradna jezika EU (uradni jezik lastne države in angleščino, francoščino ali nemščino). Rok za pri- javo zapade 13. januarja ob 12. uri. Več informacij je na voljo na spletnem naslovu http: //j. mp/15XnvRH. I Kristjani in družba11. decembra 20144 O narobe afriškem svetu Namesto kruha puške rav je, da se vsaj od časa do časa kaj ozremo na afriški kontinent, kjer delujejo šte- vilni naši prijatelji misijonarji, zlasti g. Danilo Lisjak v Ugandi. Glede “Črne celine” je znano, da državne oblasti svoje državniške dolžnosti potiskajo v ozad- je, tako da škripajo šolstvo, zdravstvo, tudi v deželah, ki so bogate z naravnimi suro- vinami, kar deluje, pa je na- vadno prav v rokah misijo- narjev, torej Cerkve. Sicer je res, da “razvite” države po- nudijo svojo takšno in dru- gačno pomoč, vendar pa to delajo za zelo visoko ceno, saj izrabljajo naravno boga- stvo zase, afriškim deželam pa ostanejo drobtinice. Sredstva, ki pridejo v roke oblastem, tam tudi ostanejo, saj je stopnja korupcije ne- verjetno visoka. Kot vse kaže, pa je afriškim voditeljem zelo pri srcu obramba njihovega ozemlja, glede na to, koliko potrošijo za vojaške po- trebe. Mirovni raziskovalni inštitut iz Stockholma (Sipri) je ugotovil, da se je v letu 2008 trošenje sredstev za vojaške potrebe na celotnem afriškem kontinentu zvišalo za kar 8,3%, in sicer so skupaj afriški vodi- telji porabili za oborožitev kar 45 milijard dolarjev, po drugi strani pa je bila kontinentalna gospodarska rast 5,4%. Če pa te številke niso do- volj zgovorne, naj povemo, da se je skupna poraba sredstev v vojaške namene na Črni celini v zadnjih 10 P letih povečala za kar 65%, občutnopovečanje porabe se je primerilo vkar dveh tretjinah afriških držav. Ne bomo šli v podrobno analizo, čeprav razpolagamo s podatki, da ne bomo predolgi. Seveda je 45 mili- jard dolarjev mala malica proti tiste- mu, kar za vojsko potrošijo indu- strializirane države, saj to vsoto po- troši, denimo, Nemčija sama, za Afriko pa je to ogromna številka. Ka- ko lahko toliko potroši npr. Liberija, ki ima le 1,4 zdravnika in 80 bol- niških postelj na 100 tisoč prebival- cev, kjer umre 770 od 100 tisoč živo- rojenih otrok, kjer je nepismenih 40% prebivalstva? Tudi Gana ima le 9 zdravnikov in 90 bolniških postelj na 100 tisoč prebivalcev, pa toliko nameni nakupu orožja. Deloma se to lahko razloži z džihadistično grožnjo, s skupinami, ki si prizade- vajo za odcepitev ali delujejo proti posameznim vladam. V obalnih deželah se spopadajo s piraterijo … Toda, vsak dan prihajajo novice, ki jih navadno seveda zahodni mediji raje zamolčijo ali minimizirajo, kjer vlade pustijo cele vasi mesta in po- krajine na milost in nemilost obo- roženim skupinam. Toliko porablje- nega za orožje, pa nemoč nad par tisoč pripadniki paravojaških enot, kot velja, recimo, za Nigerijo, kjer ena največjih vojsk (130 tisoč voja- kov) ne more ukrotiti Boko Haram, kakor tudi ne morejo ukrotiti Lord Resistance Army, ki že desetletja širi teror po Kongu, Centralni Afriki, Južnem Sudanu in Ugandi, pa jih je le nekaj sto. Afriški klic na pomoč razvitim državam je tudi v tem, da bi se končno nehale brigati le same zase in kaj storile proti tako veliki korupciji in podobnim rečem, ki izčrpavajo Črno celino. Kot je dejal sveti oče, je tretja svetovna vojna v teku, glede na vsa vojna žarišča, a nas to pač ne zanima. Andrej Vončina V župnijski cerkvi sv. Andreja ap. v Štandrežu Praznična maša članov Unitalsi soboto, 29. novembra 2014, smo imeli v Štan- drežu slovesno predpraz- nično mašo ob prazniku sv. An- dreja apostola. Darovala sta jo dva upokojena nadškofa, msgr. Dino de Antoni in msgr. Alojz Uran. Prišla sta na povabilo or- ganizacije Unitalsi in župnije, ker smo imeli njeni čla- ni vsakoletne zao- bljube in podelitev priznanja našim du- hovnikom g. Miru in g. Karlu. Pri maši je somaševalo deset duhovnikov. Med te- mi je bil tudi duhov- ni asistent Unitalsi Triveneta msgr. Vale- rio Valentini. Obno- vili smo vsakoletne obljube z vzklikom “tukaj sem”, ko so nas poklicali po ime- nu in smo prižgano svečko nesli na Ma- rijin oltar. Tudi nadškof De Antoni Dino je član organi- zacije Unitalsi. Za to priložnost je prišel tudi sam predsednik Triveneta dr. Donel- lo. Najpomembnejši trenutek je bil, ko so podelili g. Miru Šlibarju in g. Karlu Bolčini “častni križ ka- plana lurške votline” (croce ono- raria del capellano della grotta). To častno priznanje prejme le ti- sti duhovnik, ki je Marijin časti- lec in leta in leta redno sodeluje V z Lurdom. Gospod Miro Šlibar jetudi član naše organizacije že de-vet let zaporedoma in organizira romanje za Slovence z vlakom Unitalsi v Lurd. Tudi on je prišel s svojimi zvestimi sodelavci, ki so ga ponosno spremljali. Ta častni križ, ki ga nosijo na prsih s po- sebnim ogrinjalom (mantelino) v Lurdu pri obredih ali ob kakšnen slovesnem Marijinem prazniku doma v domačem kra- ju, podeljuje lurški škof s privo- litvijo krajevnega škofa predv- sem na prošnjo organizacije. Pro- ces ni tako hiter, ima namreč daljši postopek. Ves obred je na koru v štandreški cerkvi spremljal zbor Unitalsi, ki so ga ustanovili v tej sezoni. Škof De Antoni je v svoji homiliji z očetovskim pristopom rekel, da se zdi, da je že Božič, ker je vse ta- ko slovesno. Vernike je opozoril, da smo začeli nov adventni čas, ki sovpada s praznikom sv. An- dreja. Advent je primerjal telesu matere, ki sprejme novo bitje. Vsa družina je v pričakovanju no- vega otroka. Tako tudi mi mora- mo vsako leto znova pričakovati rojstvo našega Gospoda. Doživljati to pričakovanje z mo- litvijo in dobrimi deli. Predsed- Izvirna skupnost Svetopisemska pripoved o prvem človeku vodi od izvirne samote k izvirni skupnosti. Za Ada- ma se ni našlo ustvarjeno bitje, ki bi moglo sto- piti z njim v osebni odnos. Zato mu je Bog po- slal spanje in iz njegovega rebra oblikoval Evo, ki je bila del njega in vendar drugi človek. Telo je postalo most, da je mogel stopiti v njen svet in videti stvarnost ter sebe z njenimi očmi. Ja- nez Pavel II. pravi, da je ljubezen način, s kate- rim se naselimo v notranji svet drugega. V bi- stvu se je zgodilo nekakšno drugo stvarjenje, s katerim je bil izpolnjen Božji načrt. Kdor najde ljubezen in ljubi, se ponovno rodi. Pripoved o stvarjenju človeka poudarja pomen enakega dostojanstva, Eva je ustvarjena od Boga podobno kot Adam, toda šele v srečanju z njo je polno zaživela Adamova oseba. Spoznal je, da je moški v odnosu do ženske. Če je prej sam iskal, ljubil, molil, sta se potem skupaj odpirala k Bo- gu. V ljubezni, ki povezuje, je pomembna tudi razli- ka. Razlika je Adama in Evo spominjala, da ni- mata v sebi tistega, kar jima služi, da sta srečna. Razlika ju je tudi vodila, da sta se odprla drug k drugemu, v svet in k Bogu. Pri tem jima je po- magalo telo, da sta tudi na način spolnosti gle- dala drug na drugega. Moški in ženski način življenja namreč zadeva vse, kar smo: čustva, dejanja, odnose, telo, zunanjo podobo. Moški se mora spomin- jati, da ga je Božja roka ustvarila iz zemlje, priz- navati svojega Stvarni- ka in ostati pod njego- vim varstvom. On je odgovoren za liturgijo, spolnjuje zapovedi in skrbi za stik s svetom. Ženska je duhovni vidik, da bolj globoko dojema življenje. Ona je no- tranji prostor, zavetje, tolažba. V odnosu do Bo- ga je posoda Božje ljubezni, ki tako kot Marija sprejema Božji dar in ga utelesi v srcu ter v tele- su. Med obema je skrivnostni ogenj navdušenja in veselja, lahko pa tudi požiga, če ni v službi ljubezni. Zato je vsaka izpolnjena zveza ne v dvoje, ampak v troje. Kjer ni temelja v Božji lju- bezni, ostaja le ogenj strasti in poželenja. Moški in ženska sta ustvarjena za odnos in skupnost življenja. Različnost med njima ustvarja tudi privlačnost, ki vodi v harmonijo in osebno rast. Ženska je vzeta iz moškega, ta pa se rodi iz ženske. Človeška ljubezen se povezuje z Božjo, tako sta se Adam in Eva v ljubezni odpi- rala v Očetov objem. Ljubezen, ki gre skozi čut- nost in čustva, dozori, da more potrditi re- sničnost drugega v tem, kar je, in dviga k Bogu, prvi in temeljni skupnosti. POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (6) Primož Krečič nik Triveneta Donello pa je do- dal, da si predstavlja organizacijo Unitalsi kot lepo urejena tla. Če manjka ena ploščica, se pozna luknja, če manjka en član, se poz- na praznina. Zato moramo sode- lovati vsi. Pohvalil je ves potek programa in se zahvalil vsem za opravljeno delo. Na koncu pa je naš predsednik Mon- tanar povabil spet g. Bolčino, da bi mu v imenu organizacije čestital ob 25-letnici mašništva in mu po- daril albo, ker smo v juniju romali v Lurd. Ko se je maša končala, sta na trgu zadoneli harmonika in kitara. Dva mlada Slovenca, ki sta prišla z g. Šlibar- jem, sta nam veselo igrala. Sledila je bogata zakuska v parku žup- nišča, ki so jo pripravi- li sodelavci Unitalsi s pomočjo naših kuhar- jev. Gospod Karel Bolčina in gospod Miro Šlibar sta v zahvalo organiza- ciji darovala denarni prispevek za mladega pomočnika, da bo lahko poro- mal v Lurd. Praznik se je nadal- jeval še pozno v noč v prijatel- jskem vzdušju. Joana Pri Založbi brat Frančišek je pred nekaj meseci izšel svetopisemski pripomoček za 1. razred verouka oz. “lectio divina za najmlajše” z naslovom: Besede življenja 1 – Prva spoznanja. P. Silvin Krajnc, Jelka in Živa Melik so pripravili 27 svetopisemskih zgodb in jih uredili tako, da lahko služijo za svetopisemsko katehezo otrok. Ob vsaki zgodbi so napotki za razmišljanje in rast v veri. S primernimi risbami jih je opremila izkušena goriška ilustratorka Paola Bertolini Grudina, vsaka zgodba pa ima dodano še upodobitev motiva iz svetovne slikarske zakladnice. To je prvi zvezek zbirke, ki osvetljuje in razlaga Sveto pismo, oživlja in dopolnjuje osnovnošolski verouk, približuje svet umetnosti in kulture, povezuje Božjo besedo z vsakdanjim življenjem. Tudi zaradi tega bi lahko bila knjiga, ki šteje 120 strani, uporabna tudi pri nauku v župnijah, sploh pa v rokah župnikov, katehetov, staršev in dedkov. Primerna je tudi za darilo. Več informacij na www. franciskani. si. Besede življenja 1 Goriška11. decembra 20146 DVS Bodeča Neža je bila v Gradcu DVS Bodeča Neža z Vrha Sv. Mihaela je bila v Gradcu, kjer je 6. in 7. decembra potekal zborovski festival Voices of Spirit. Gre za mednarodni festival, na katerem je letos poleg DVS Bodeča Neža sodelovalo še 14 zborov iz Evrope ter Južne Afrike, od koder je prišel znameniti zbor Soweto Gospel Choir. Bodeča Neža si je vabilo na festival prislužila z navdušujočim nastopom, ki ga je imela na tekmovanju Ave Verum v Badnu letos maja. Graški publiki je ponudila izbor skladb slovenskih in italijanskih sklada - te ljev, ki segajo od renesanse do sodobnosti. V sklopu festivala so zbori sodelovali tako na koncertih kot tudi na različnih delavnicah. Tako so člani zborov imeli možnost prisluhniti drugim pevcem, predvsem pa soočiti se z različnimi repertoarji. Poleg tega je bil festival Voices of Spirit odlična pri ložnost za druženje in navezovanje novih stikov. Ob 10-letnici delovanja je letos Bodeča Neža pripravila vrsto koncertov in prireditev na domačih tleh, vedno bolj pogosta pa so vabila na razne zborovske festivale in tekmo vanja. Poimenovanje in ponovno odprtje Kulturnega doma v Sovodnjah ob Soči Kulturno društvo Sovodnje prireja v nedeljo, 14. decembra 2014, ob 11. uri, poimenovanje in ponovno otvoritev Kulturnega doma. Program bosta uvedla otroška pevska zbora KD Sovodnje. Otroke iz vrteca bosta vodili Erika Tomsič in Valentina Nanut, osnovnošolci pa bodo nastopili pod taktirko Jane Drassich. Slavnostni govor bo imel predsednik domačega društva Erik Figelj, pozdrave bodo prinesli še županja občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin, pokrajinski pred - sed nik SKGZ Livio Semolič in Predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Dario Peric. Msgr. Renato Podberšič, duhovnik v So vod - njah, bo blagoslovil dom. Slavnostni del se bo zaključil s poime - novanjem doma. Za razkritje table bo deležna g. pa Marija, vdova bivšega župana Jožefa Češčuta, po komur se poimenuje Kulturni dom. Kratke Kulturni dom Gorica / Lizistrata v izvedbi višješolcev Ljubezen zmaga nad vsem a “Ta veseli dan slovenske kulture”, 3. decembra 2014, ko se spominjamo rojstva našega nadkriljivega Fran- ceta Prešerna, so goriški višješolci, dijaki, ki obiskujejo humanistični, znanstveni ali kla- sični licej Gregorčič – Trubar iz Gorice (ena dijakinja je bila tudi z goriškega DTTZ Ž. Zoisa), na premierni matineji in večerni ponovitvi uprizorili posodo- bljeno različico uje- dljive komedije Lizi- strata najpomem- bnejšega predstavni- ka stare komedije v zlati dobi starogrške literature, Ari- stofana, rojenega okrog 445 pr. Kr. v Atenah in umrlega prav tam okrog 386 pr. Kr. Mladi igralci je sicer niso odigrali v klasični grščini, ampak v angleščini, ki po- staja zmeraj bolj “svetovni” jezik. Zdi se, da ga naši dijaki kar dobro obvladajo. Aristofan je napisal okrog 44 komedij, a žal se jih je ohranilo le enajst. V njih z zelo kritičnim peresom udriha po te- danjih političnih voditeljih in ostro kritizira družbene in kultur- ne razmere, ki pa so bile dokaj po- dobne sedanjim. Njegovo kritično pero se je obregnilo tudi ob ne- skončno dolgo trajajoče pelopo- neške vojne, ki jim ni bilo videti konca. Prav ti krvavi vojaški spo- padi so vzvod nekaj njegovih del, med katerimi je tudi Lizistrata (412 pr. Kr.). V njej je protagoni- stka pogumna, odločna, neu- strašna Atenčanka, ki podžiga atenske in špartanske žene, naj odrečejo “spolne usluge” svojim možem kot protest, ker le-ti misli- jo samo na merjenje moči v vojni in zanemarjajo družino. Moški se hočeš nočeš uklonijo tem žen- skim zahtevam in so prisiljeni skleniti mir. Prvič je bila baje ko- medija uprizorjena l. 411 pr. Kr., dve leti po porazu Atencev na Si- ciliji v peloponeških vojnah, ko so se klali Atenci in Špartanci. Od ti- N stega davnega časa se ta Aristofa-nova umetnina vrsti na svetovnihodrih v raznih interpretacijah. Morda nobena ne ustreza Aristo- fanovi ideji, ki je pač imel svoje mnenje o ženskah. Spomniti mo- ramo, da ženske tu- di v naprednih Ate- nah niso imele volil- ne pravice, kaj šele, da bi lahko nastopi- le na političnem pri- zorišču, še v gleda- lišču so bili igralci le moški. Ženske so bi- le pač potrebne zaščite moških kot bitja, katerih dejanja ne vodi ra- zum, am- pak srce. Marsikdaj se v sodobnih priredbah vse- bina obravnava v pacifi- stičnem ali femini- stičnem ključu, Tjaša Ruzzier, profesorica an- gleškega jezika, ki jo do- bro poznajo tisti, ki se ra- di nasmejejo ob kabaret- nih strelicah Radio aktiv- nega vala – v letošnjem maju je nastopila na go- riškem Komigo na kabaretnem večeru Radio Aktivni live2! -, je branje osredotočila na ljubezen, predvsem materinsko ljubezen, ki zmore marsikaj (zelo zgovoren je sklepni prizor, ko se na nastopa- joče usuje na tisoče srčk različnih odtenkov rdeče barve). Kot je sa- ma zaupala, se je za uprizoritev zgledovala po neki priredbi, a jo je še dodatno priredila za naše di- jake. Ruzzierjeva, ki je na odrskih deskah zelo domača, je to svojo ljubezen do gledališkega ustvar- janja znala čudovito prenesti na dijake in v njih razbrati nagnje- nost h gledališkemu izražanju. Tu- di pri dodelitvi vlog je imela srečno roko. Pri ustvarjanju pred- stave je seveda želela v dijakih vzbuditi zanimanje za gledališče, pa tudi za angleški jezik. Zdi se, da sta ji obe nameri dobro uspeli. Mladi igralci, glede na to, da so imeli vaje dvakrat tedensko le v oktobru in da so jih v celoti našteli kakih šestnajst, so svoje sošolce in ostale gledalce res prijetno prese- netili. Več kot opazni so bili odrska sproščenost, obvladanje odrskega prostora, dobro naštudi- ran tekst, jasna, pravilna izgovar- java. Posebno nekateri so se po- srečeno vživeli v dodeljene vloge (nekateri izmed njih sodelujejo si- cer pri mladinski gledališki skupi- ni O’Klapa ali v Dramski družini SKPD F. B. Sedej). Med temi mo- ramo omeniti vsaj lik Lizistrate, ki ga je s suverenim odrskim nasto- pom kot bojevito, neomajno žen- sko, ki ve, kaj hoče doseči, izobli- kovala Sara Maniacco. Zraven nje sta izstopala še Sebastian Zamaro in Sofia Gergolet kot vodja aten- skega zbora 1 oz. 2. Režiserka Ruz- zierjeva je odlično priredila izbra- no priredbo Aristofanovega bese- dila in jo po svoje raztolmačila ter iz nje ustvarila dinamično, tekočo predstavo z duhovitim nadihom v Aristofanovem slogu, z živah- nim ritmom, ki privlači in s so- dobno govorico nagovarja mlade. V zamisel in uresničitev uprizorit- ve – sama je priznala, da je bila težja kot njen porod! - je vključila mnogo koreografskih elementov, za katere je sama poskrbela, na zimzelene melodije legendarnih Beatlesov. Na golem prizorišču je bilo v ozadju le belo platno, na ka- terem so se zvrstile misli o ljubez- ni, o otrocih, ki so naša prihod- nost (Mandela), projekcije templja in - med prizorom bitke - vode v pomenu ženskosti ter ognja v po- menu moške strasti, pa še izseka iz slavnega filma “Grk Zorba”, medtem ko so plesalci zaplesali sirtaki. Spektakularni so bili tre- nutki, ki so jih nudile gibčne Che- erleaders, ki so svojo “soplesalko” vrgle kar nekajkrat v “zrak”, in že omenjeni Sebastian Zamaro, ki je prikazal kar nekaj veščin break- dance. Skratka, zelo živa, premišljeno in domiselno posodobljena antična komedija, imenitno vpeta v naš čas in zelo blizu našim dijakom, ki so dokazali, da so marsičesa zmožni ob pomoči pravega, mo- tiviranega mentorja, ki zna razbra- ti njihove želje in pričakovanja. Naj poleg že omenjenih treh na- stopajočih navedemo še ostale, ki so se vsak po svoje izkazali: Maria Milanese (Kalonika), Sara Soban (Lampita), Iris Petruz (Dipsas), Giovanna Iacumin (Ismenija), Sa- ra Terpin (Belfragija), Tadej Pahor (komisar), Nikolaj Hlede (Kinezi- ja), Alexander Faganel (stari Atenčan 1), Patrik Cingerli (stari Atenčan 2), Luka Paljk (stari Atenčan 3), Sanja Vogrič (stara Atenčanka1), Sara Del Pino (stara Atenčanka 2), Erika Kosič (atenska pesnica), Nace Sorč (špartanski de- legat), Ruben Sclauzero (Zeus), Giuseppe Pflanz (Dioniz), Enrico Schincariol (Kronos). Poleg njih sta v vlogah Mirine in Dipsinega soproga nastopila Lidija Čutura in Faris Karić, ki sta tri mesece v okviru med- narodnih šolskih iz- menjav obiskovala četrti razred naše višje šole. Plesne intermez- ze so oblikovali Ja- smin Butkovič, Gaja Sardoč, Iris Petruz, Sa- ra Del Pino, Erika Ko- sič, Nika Tomsič, Ila- ria Bergnach, Alexan- der Faganel, Tadej Pa- hor, Luka Paljk, Nace Sorč in Patrik Cingerli. S svojima lepo oblikovanima glasovoma sta s pevskimi trenutki uprizoritev obogatili Ivana Nanut in Ilaria Bergnach. Kostume, ki so odslika- vali grško meščansko nošo in vo- jaško opravo ter našo vsakdanjost, ki se je harmonično prepletala z daljnimi dogodki, sta izdelali Car- lotta Nanut in njena nona Dani Arčon. Za rekvizite, izvirne karto- naste ščite, sulice in čelade, pre- vlečene z aluminijasto folijo, so poskrbeli Marta Lombardi in Tjaša Ruzzier ter dijaki. Za glasbeno opremo, videoprojekcijo in osve- tlitev odra so bili zadolženi mojstri Hijacint Iussa, Niko Klanjšček, Edi Lutman, Vanja Hoban in Andrej Pahor. Gledališki listič (v njem si- cer kot razglašena ostalina iz časov social-komunistične Slovenije bo- de v oči datiranje “pred našim štet- jem”!!) je računalniško izvirno izoblikovala Helena Volpi. Tjaša Ruzzier in Peter Černic sta pred predstavo nagovorila dijake in se zahvalila vsem (omenila sta tudi prisotno, nekdanjo ravnateljico Mihaelo Pirih), ki so pripomogli k uresničitvi tega ambicioznega odrskega podviga. V dvorani so na jutranji premieri bili navzoči tudi nižješolci iz doberdobske Večsto- penjske in Večstopenjske dvoje- zične šole iz Špetra z ravnateljico Sonjo Klanjšček. IK JAVNI RAZPIS PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR 1) Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bra - tuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemel- jitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje pode - lju jejo. 2) Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške pro- svete na podlagi javnega razpisa. 3) Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne do sežke, za po- memben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4) Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5) Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2014 na na slov: Zveza slovenske katoliške prosvete – 34170 Gorica- Gorizia, Dre vo red 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: “Predlog za prizna nje” KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Koncertna sezona 2014-2015 IN ZOPET PRIŠLA NOČ SI SVETA Slovenski komorni zbor iz Ljubljane Martina Batič, zborovodja Na sporedu pesmi iz svetovne božične zakladnice in božične skladbe slovenskih skladateljev Kulturni center Lojze Bratuž Ponedeljek, 22. decembra 2014, ob 20.30 Informacije na tel št. 0039 0481 531445 ali po e-mailu na info@centerbratuz.org ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA vabi na predstavitev zbirke ŠOPEK MLADIH NOT Posvetne in sakralne skladbe za otroške in mladinske zbore Nastopali bodo otroci OPZ Emil Komel - Gorica in OPZ Veseljaki iz Doberdoba petek, 12. decembra 2014 ob 18.uri komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž Projekt izpeljan s podporo Javnega sklada RS za kuturne dejavnosti. MEŠANI ZBOR RUPA-PEČ vabi na praznovanje ob 80-letnici delovanja VSO SREČO BI ŽELELI nedelja, 14. decembra 2014, ob 18. uri v društvenih prostorih v Rupi POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Tjaša Ruzzier Goriška 11. decembra 2014 7 Pod lipami / Ladinska skupnost v Bellunu Veneto za vprašanja gorskih skupnosti nima posluha od lipami je prejšnji teden bila ladinska skupnost iz pokrajine Belluno. Gre za manjšino, ki živi v severnem delu dežele Veneto in ki svojo identiteto ne izraža samo po ladinski narodnosti in jeziku, temveč tudi po pripadnosti hribovitemu področju, ki ga, po nji- hovih besedah, dežela Veneto močno zanemar- ja. Ladinsko skupnost so v Kulturnem centru Lojze Bratuž prejšnji teden predstavljali Danilo Marmolada, Francesca Larise Filon in Claudia Soppelsa, trije zastopniki avtonomističnega gi- banja BARD. Večer je vodil Julijan Čavdek. Gre za akronim, ki označuje gibanje za avto- nomno pokrajino Belluno – deželo Dolomitov (Belluno autonoma regione Dolomiti). Gibanje ima svoje korenine v ljudskem zbiranju podpi- sov, s katerim so pobudniki želeli doseči preme- stitev pokrajine Belluno v deželo Tridentinsko – Gornje poadižje. Za referendum se je soglasno izrekel pokrajinski svet Belluna, a kljub temu re- ferenduma niso uspeli izpeljati: Kasacijsko so- dišče ga je ocenilo kot nedopustnega. Zato so pobudniki po tem začeli ponovno zbirati pod- pise, a tokrat na občinski ravni. Vsaka občina je skratka zbirala podpise posbej. Zbranih je bilo 19 tisoč podpisov. “Cilj tega pa je bilo predvsem opozoriti Rim na voljo ljudi v pokrajini Belluno” je dejala Soppelsa ter ob tem pojasnila: “Mejimo z Avstrijo in z dvema deželama s posebnim sta- tutom. Pri nas se govori ladinščina, ki je popol- noma različna od vseh narečij v Venetu. Po- memben razlog za tako odločitev je nazadnje tudi dejstvo, da Veneto nima izdelane primerne politike za hribovita območja. Vse stavijo samo na nižino. Zavedati pa se moramo, da v hribo- vitih območjih živijo sicer res samo 4 odstotki deželnega prebivalstva, teritorij, ki ga te občine pokrivajo, pa znaša 20 od- stotkov deželnega”. Ladinščina je jezik latinske- ga izvora, ki ima precej izra- zite arhaizme, je izvor svoje govorice pojasnjeval Mar- molada. Žal nimamo nobe- ne posebne zaščite z izjemo zakona 482/99. To je real- nost Veneta, ki je povsem ra- zlična od pokrajin Trento in Bozen. Ladinske skupnosti imajo tam specifične predpise in visoko normo zaščite, mi pa nima- mo ničesar od tega. Tudi to nas je vodilo po poti razpisa referenduma. “Vzemimo primer šole”, je hitela pojasnjevati še tretja govornica, Fran- cesca Larise Filon, “v Trentu imajo dvojezične šole, pri nas tega ni. Ladinščino prostovoljno in neobvezno poučujejo nekatere učiteljice”. Na območju, ki so ga trije govorniki predstavljali, živi približno 50 tisoč ljudi. Od teh jih ladinsko govori 40 tisoč. Na prostovoljni ravni deluje pri- bližno 20 društev, ki so združena v kulturno zve- zo. Ta zveza živi od deželnih prispevkov iz Be- netk, ki pa znašajo približno samo 100 tisoč evrov letno. / str. 15 AČ P Obvestila Srečanje pod lipami, ki je bilo napovedano za četrtek, 11. t. m., in na katerem naj bi bila gostja prof. Lojzka Bratuž, odpade zaradi bolezni. AŠZ Olympia - Gorica vabi na Telovadno božičnico v četrtek, 18. decembra 2014, ob 17. uri v društveni telovadnici - drevored 20. septembra 85 - Gorica. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, ritmičarke, orodni telovadci in show dance skupina Olympia. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu. Prijave sprejemajo po tel.: 0481 882183 (Dragica V.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 78138 (Sonja S.). Obvezno na račun 20 evrov. V palači Locatelli v Krminu je do 18. januarja 2015 na ogled razstava Laure Grusovin “Alle fronde dei salici”. Urnik: od četrtka do sobote od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Diskretna in prijetna gospa nudi pomoč pri likanju in čiščenju v gospodinjstvu. Tel. št. 00386 40153213. 32-letna profesorica nudi inštrukcije slovenščine in varstvo. Tel. štev. 00386 41256240. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. Resna gospa nudi pomoč v gospodinjstvu in nego starejšim osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel. štev. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Dobrosrčna upokojenka iz Kozine z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam 24 ur dnevno. Tel. št. 00386 40 621 424 (iz Italije) ali 040 621 424 Slo (mobi). Darovi Za MoPZ Mirko Filej: v spomin na Poldija Maraža daruje Jožko Maraž 150 evrov; v spomin na Andreino Peric, daruje Giorgio Peteani 100 evrov. V spomin na našo ljubo mamo Jožico darujejo otroci: za Števerjanski vestnik 250,00 evrov in za Sedejev dom 200 evrov. Za Sedejev dom: v spomin na posebno izjemno gospo Jožico, darujejo družine Paludetto, Brandolin in Celoro 50 evrov. Čestitke Minilo je 80 let, odkar je naš neutrudljivi bas in dolgoletni predsednik Ivo Kovic pokukal na svet. Vse najboljše mu želimo pevci in člani Prosvetnega društva Rupa-Peč. V četrtek, 11. decembra, slavi Ivo Kovic iz Rupe 80. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Dragi Ivič! Iz šibkega fantiča si zrastel v krepkega možiča. Zdaj popolnih 80 let slaviš, še vedno nam ljubezen in zgled deliš. Želimo ti vse najboljše za rojstni dan. - Tvoja družina RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 12.12.2014 do 18.12.2014) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od 21.00 do 22.00. Spored: Petek, 12. decembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 13. decembra (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 14. decembra (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 15. decembra (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev - Obvestila. Torek, 16. decembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 17. decembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Fran Erjavec, narodnjak in naravoslovec II. del - Izbor melodij. Četrtek, 18. decembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti in obvestila. Od leve: Julijan Čavdek, Francesca Larise Filon, Danilo Marmolada in Claudia Soppelsa Kultura11. decembra 20148 Novoustanovljena Auerspergova nagrada Prvi dobitnik je zgodovinar Preinfalk soboto, 29. novembra, so v Lanthierijevi palači v Gorici podelili prvo zgo- dovinsko-literarno nagrado, ki so jo ustanovili v spomin na grofa Emila in Janje Auersperg. Dobitnik nagrade je zgodovinar mlajše generacije, docent in višji znanstveni sodelavec zgodovin- skega inštituta Milko Kos, dr. Mi- ha Preinfalk, ki se zadnjih 15 let ukvarja z zgodovino plemiških rodbin na Slovenskem in je to svoje področje začel obravnavati prav z analizo zgodovinskih vi- rov, ki zadevajo Auersperge. V le- tošnjem letu je izšel njegov prvi zvezek dela Plemiške rodbine na Slovenskem: 17. stoletje, Od Bil- lichgrätzov do Zanettijev, in sicer v zbirki Blagoslovljeni in prekleti založbe Viharnik. V svojem zahvalnem nagovoru je izrazil trojno veselje ob prejetju nagrade, prvič, ker je posvečena spominu Auerspergovih, rodbi- ni, ki mu je odprla možnost iz- virnega raziskovalnega področja, drugič, ker jo je ustanovila prof. Janja Novak Auersperg, s katero je gojil zelo dobre odnose in je redno in kritično in s pisnimi opombami in pripombami spremljala njegovo delo, ter tret- V jič, ker nagrada posredno govorio delu, ki je posvečeno temi slo-venskega plemstva, ki je bilo do- slej bela lisa slovenskega zgodo- vinopisja. O nagrajencu in njegovem razi- skovalnem delu je spregovorila predstojnica zgodovinskega inštituta Milko Kos, dr. Petra Svoljšak, ki je poudarila, da Preinfalk ne izrisuje le zgodovine turjaških gospodov in njihove skoraj tisočletne vloge v sloven- skem prostoru, ampak širi svoje raziskovalno delo tudi na druge plemiške rodbine in s tem podira stereotipe, ki jih je slovensko zgo- dovinopisje gojilo na račun plemstva, češ da je bilo tuje in v stalnem konfliktu s svojimi po- dložniki. Prisotnim, med katerimi so bili predsednik deželnega sveta Fur- lanije Julijske krajine Iacop, se- kretar na ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Gabršček, krminski župan Patat in drugi, med njimi številni nekdanji dija- ki, je o življenjski usodi Emila in Janje Auersperg spregovorila po- budnica večera in dedinja, gospa Patrizia Cutrupi, ki je izrisala oba lika, še posebej pa razčlenila nju- no usodo med vojno in v prvih povojnih letih, ko sta poleti leta 1946 iz Milana prišla v Krmin, kamor so se umaknili tudi Emi- lovi starši, ki so morali zapustiti Ljubljano in si rešiti le golo življenje. Poudarila je, da sta Emil Auersperg in Janja Novak ostala v naših krajih kot cenjena šolni- ka in tu poučevala vse do upoko- jitve. Obrazložila je tudi, da je nagrada za knjižno delo s po- dročja zgodovine ali literature oz. knjige, ki bi obravnavala področje Furlanije Julijske kra- jine, sad želje prof. Janje No- vak Auersperg, ki je umrla pred letom dni. O tem je Janja Novak Auersperg v svoji opo- roki napisala jasna navodila, je še poudarila Cutrupijeva. Večer so s krajšimi posegi skle- nili predsednik deželnega sve- ta Iacop, sekretar na sloven- skem ministrstvu za kulturo Gabršček, krminski župan Pa- tat in raziskovalec goriške pre- teklosti, duhovnik Stasi. Nekdan- ji dijak, violinist Črtomir Šiško- vič, in harfistka Simona Malloz- zi, pa sta glasbeno oplemenitila podelitev te prve nagrade, po- svečene spominu grofov Emila in Janje Auersperg s fantazijo iz Rossinijevega Seviljskega brivca. Miroslav Košuta: Zapisi na orošeno okno Knjiga Miroslava Košute Zapisi na orošeno okno zajema izbrane zapise, ki so bili doslej razpršeni po revijah, časopisju in knjigah ali prebrani na prireditvah in radiu, torej različni po vsebini in namenu, nastali pa so v časovnem razdobju od l. 1958 do l. 2014. Avtor jih je tematsko združil v štiri temeljna jedra: Profili in skice obrazov, Med knjigami in bralci, Odgovori na vprašanja, Odmevi in odsevi. V prvem poglavju, ki je najobsežnejše, se avtor s svežim in razkošnim peresom dotakne številnih osebnosti, prijateljev in tujcev, tako iz slovenskega kot iz svetovnega kulturnega obnebja. Miroslav Košuta tako piše o obisku Salvatoreja Quasimoda v Ljubljani, o srečanju s pesnikom Umbertom Sabo, o osemdesetlenici Franceta Bevka, o smrti Pabla Nerude, o 70. rojstnem dnevu prijatelja Nika Grafenauerja, o tridesetletnici poimenovanja kriške šole po Albertu Sirku, pa še o veliko drugem. V drugem sklopu zapisov beremo knjižne ocene, ki jih je Miroslav Košuta napisal za revije in časopise (veliko teh je bilo objavljenih v reviji Dan in v Primorsken dnevniku), ocene, ki jih je prebral ob predstavitvah knjižnih novosti, in spremne besede za nove knjižne izdaje. Poglavje Odgovori na vprašanja prinaša novejše intervjuje, na katere je avtor pisno odgovoril, objavljeni pa so bili v revijah ali po radiu. V zadnjem razdelku so zbrani spisi in govori brez skupnega imenovalca, nastali so kot interpretacije sprotnega ali reakcije na izzive in spodbude. Izbrano delo Zapisi na orošeno okno je zanimivo ne samo zaradi bogastva zapisov, informacij in podrobnosti, ki jih v njem dobimo, je tudi pričevanje neke dobe ter plodne avtorjeve umetniške in življenjske poti. Knjiga, ki si jo je grafično zamislil Marjan Kravos, je izšla pri založbi Mladika v Trstu. Prva predstavitev zapisov je bila na 30. knjižnem sejmu v Ljubljani novembra 2014. Miroslav Košuta (Trst, 1936) se je po maturi na tržaški realni gimnaziji sprva zaposlil na Radiu Ljubljana, nato je bil dramaturg v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, urednik pri Založništvu tržaškega tiska, od l. 1978 pa ravnatelj in umetniški vodja SSG. Opus Miroslava Košute obsega pesmi, pesmi za otroke, pripovedi, gledališke in radijske igre, pravljice, eseje, članke, songe, popevke, prevode, govore in še marsikaj. V svojem pesništvu je Košuta predstavnik slovenskega intimizma z osebno in pokrajinsko označenostjo. Leta 2011 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in pesniški ustvarjalni opus. Knjižnica O. Župančiča v Ljubljani: predstavitev knjige Andrologija V “beli” Ljubljani, ki se pod večer čarobno obarva ob siju tisočerih “romantičnih” svetilk na ulicah, trgih in gradu in se že odeva v praznični žar, je bila v torek, 25. novembra 2014, v samem mestnem središču, v knjižnici Otona Župančiča predstavitev knjige Andrologija. Monografijo o tej razmeroma mladi vedi je napisal doc. dr. Branko Zorn, dr. med. Z njim je sodelovalo še 37 sodelavcev različnih strok. V Sloveniji je ta zajetna publikacija, ki jo je izdala Medicinska fakulteta v Ljubljani, prva poglobljena znanstvena študija, ki podaja z interdisciplinarnimi pristopi celovito medicinsko in psihosocialno podobo moškega “reproduktivnega trakta v fizioloških in patoloških pogojih”. Zahtevna tematika je v študiji prikazana na 456 straneh, v besedi in sliki na dokaj razumljiv način tudi za “laičnega” bralca. V njej najdemo poglavja o razvoju moških spolovil, diferenciaciji spola, anatomskih posebnostih, fiziologiji in histološki zgradbi moških spolovil. Opisani so tudi patofiziološki vidiki, in sicer v poglavjih o spolnem razvoju, puberteti s prikazom najpomembnejših motenj in psihosocialnih opredelitev, vključno s prikazom vplivov okolja in endokrinih motilcev na reproduktivno funkcijo pri moškem. Genetski vidik moške neplodnosti v knjigi prinašajo poglavja o “numeričnih in strukturnih nepravilnostih kromosomov in mutacijah genov”. Dr. Branko Zorn, rojen v Prvačini, je vse študije medicine opravil v Franciji, v Parizu kot sin priseljencev. V Slovenijo se je z družino preselil po osamosvojitvi svoje domovine. Poleg tega, da je ginekolog in porodničar, se z andrologijo ukvarja že kakih petindvajset let in stalno izpopolnjuje svoje znanje na raznih mednarodnih kongresih v Evropi in drugod, na katerih ima vselej tudi sam znanstvene referate. Monografija Andrologija je nastajala kakih pet let, in kot je sam dr. Zorn dejal na ljubljanski predstavitvi, je doživela nešteto različic in popravkov, saj so se izsledki raziskovanj venomer dopolnjevali. Predstavitev je bila zelo zanimiva in razumljiva tudi za “nestrokovnjake” na tem področju, saj je bila opremljena z videoprojekcijami, pa tudi v pogovoru, ki se je razvil po njej, so poslušalci – žal jih ni bilo veliko, v oči je bodla odsotnost študentov! – izvedeli tudi kaj zelo praktičnega, kar bi morali vedeti vsi moški, še posebno, ko prekoračijo prag štiridesetih let. Tak večer bi bil gotovo dobrodošel tudi pri nas, saj vsi bolj malo vemo o andrologiji in o vsem tem, kar spada vanjo. / IK Kratki SNG Nova Gorica / Gostujoča predstava Mrtvec pride po ljubico Znan motiv iz ljudske literature v svojevrstnem tolmačenju abonmaju Mali oder Slo- venskega narodnega gle- dališča Nova Gorica, ki so ga vpisali tisti, ki radi doživljajo gledališko ustvarjanje v bolj in- timnem, zbranem okolju v te- snejšem stiku z izvajalci, je bila v začetku novembra na sporedu gostujoča predstava, ko- produkcija Prešernovega gledališča Kranj in Me- stnega gleda- lišča Ptuj, Mrtvec pride po ljubico iz- pod peresa Svetlane Ma- karovič (1939) in v zanimi- vem režijskem branju Jerneja Lorencija, enega izmed najbolj slo- govno razpoz- navnih in svojevrstnih sloven- skih režiserjev, ki je presenetil že z marsikatero režijo. Avtorico, pe- snico in pisateljico, ki je svojo pot po študiju začela kot igralka, do- bro poznamo vsi, še posebno ra- di jo imajo otroci, saj jo v pisanju pravljic, prepojenih z bujno do- mišljijo, pa tudi humornostjo, s katero v pravljičnih vsebinah vselej lahko ošvrkne človeške na- pake in slabosti, ostali pravljičarji težko prekašajo. Za svojo poe- tično dramo Mrtvec pride po lju- bico, kot že sam naslov zgovorno nakazuje, je črpala snov iz ljud- skega izročila, pa tudi iz Prešer- nove predelave znane Bürgerjeve balade Lenora. Motiv mrtvega fanta, ki se vrne po ljubljeno de- kle, je znan že iz antike, v dobi romantike pa so ga imeli še po- V sebno radi. Makarovičeva povze-ma to motiviko in jo razvija posvoje, tudi pretresljivo. Predvsem duševno razdvoji dekle, Miciko, v dve “figuri”, Prvo Miciko in Drugo Miciko, ki se bijeta med seboj. Ena je romantično, srčno navezana na ljubega Anzelna, ki je bil baje žrtev zahrbtnega umo- ra, ne more se ločiti od njega in gre z njim v grob in tako kot on še sama za zmeraj izgine. Drugi Micikin jaz pa je bolj bojevit in kljub temu da spočetka ne mara bogatega mlinarja, ki ji dvori, iz koristoljubja in ker to pričakujejo drugi, obstane trdno na tleh, in ga vzame za moža, vsaj navidez- no srečna. Pri razpredanju vsebi- ne, ki je na trenutke zaradi boja med dvema Micikama, pri kate- rem mora ena od dveh nujno propasti, saj v resnici obstaja le ena, res dramatičen, Makaro- vičeva “uporabi cel arzenal ljud- ske ljubavne pocukranosti, da bi se iz njega ponorčevala in ga s presvetljitvijo upepelila”, kot je napisal gledališki kritik Matej Bo- gataj v Gledališkem dnevniku. Pri tem ne pozabi niti na tradi- cionalno lectovo srce z ogledal- cem s farnih žegnanj. V zrcalcu se prva Micika ljubeče zrcali, ker jo pač spominja na dragega, dru- ga pa ga ob odločitvi, da privoli v poroko z mlinarjem, jezno raz- bije. Ta notranji boj med dvema Micikama sicer dobro zazna le po- tovec Tadej, drugi vaščani, tu- di sama nje- na mati in njena pri- hodnja tašča, vidijo le Drugo Miciko, ki jo tempera- mentno, včasih kar kot za- dirčno de- kle upoda- blja Vesna Pernarčič. Jernej Lorenci je ta njun boj zelo ostro poudaril. Mestoma je mor- da le malce preveč, skoraj mo- teče, groteskno obarval nekatere dramske like, ki jih je postavil v polkrog na stole (scena Branko Hojnik). Zdi se, kot da bi priso- stvovali nekdanjemu vaškemu prizoru npr. ob ličkanju koruze. Nastopajoči so tako sede ves čas prisotni na odru in so hkrati pro- tagonisti in opazovalci odrskega dogajanja. Le-temu daje zagon glasba, ki jo imenitno izvajajo sa- mi igralci na različne harmonike, ob čelu in kitari, na katera igrata glasbenika Judita Polak in Ciril Roblek. Predstava je tako prepričala žirijo letošnjega Borštnikovega srečan- ja, da ji je podelila kar dve nagra- di. Igralka Ana Urbanc, ki je s poetično-romantičnim nadihom odigrala vlogo Prve Micike je pre- jela nagrado za mlado igralko z utemeljitvijo: “Ana Urbanc nasel- juje svet poetične drame Svetlane Makarovič kot poosebljenje idea- la romantične ljubezni, ki ne pri- staja na kompromise in se lahko izpolni le v radikalni odločitvi za smrt s svojim ljubljenim. Ko iz- stopa iz prostora igre, z izbrano odmerjenimi gestami komentira lik, vendar to ni odmik od vloge, temveč pogled onkraj, ki odpira vrata v skrivnost, v vednost in magijo zunaj tuzemskega bivan- ja. Ana Urbanc vodi Prvo Miciko v svet onkraj iger moči, v kate- rem si hrepenenje in tesnoba po- dajata roke, izbiro za ljubezen pa igralka prežarja v fantastičnem dotiku s sublimnim in z lepoto grozljivega”. Uprizoritev Mrtvec pride po ljubico je prejela tudi Borštnikovo nagrado za glasbo, in sicer skladatelj Branko Rožman, ker njegova glasba: “ … zdaleč presega funkcijo spremlja- ve ali zgolj ustvarjanje atmosfere ali podčrtavanje razpoloženj, je eden najpomembnejših akterjev uprizoritve. Orkester, ki ga sesta- vljajo igralci in dva glasbenika, ustvarja nekakšen nov jezik, se- stavljen iz besed in iz glasbe. Gla- sba nas opozarja na arhetipsko, iz katerega črpa besedilo, sledi njegovi ritmičnosti, in jo hkrati ustvarja, igralci med seboj – pa tudi z glasbenikoma in občin- stvom – ne komunicirajo več le z besedami, ampak tudi z inštru- menti, harmonikami. In tudi gla- sba stopa v dialog z igralci, se z njimi spogleduje, jih tolaži, jim narekuje razpoloženja, ob tem pa komentira odrsko dogajanje in daje ritem uprizoritvi”. Ob že imenovanih igralkah so predsta- vo, ki se gledalcu globoko vtisne v zavest, z močno karakterizacijo soustvarili še Miha Rodman, Al- joša Ternovšek, Darja Reichman, Borut Veselko (zelo prodoren v vlogi skrivnostnega “vidca” Ta- deja) in Vesna Jevnikar. Iva Koršič Foto M.K. Kultura 11. decembra 2014 9 Gorica / Kulturni center Lojze Bratuž Razstava Prekomorci torek, 2. t. m., je bilo v Slovenskem kulturnem centru Lojze Bratuž zvečer slovesno, saj so odprli raz- stavo z naslovom Prekomorci. Razstava je sad dela mlajših razi- skovalcev Muzeja novejše zgodo- vine Slovenije, ki je odmevno razstavo že imel v svojih prosto- rih v Ljubljani, goriško gostovan- je razstave pa je sad sodelovanja s Centrom Bratuž, saj je bilo z Goriškega tudi veliko prekomor- cev. Tako so imenovali namreč ti- ste borce, ki so sredi vojne vihre prišli na pomoč na jugoslovan- ska tla preko morja, ime se jih je prijelo že na dalmatinskih otokih in tako je tudi ostalo. Zgodba slovenskih prekomorcev se je začela razvijati z raznarodo- valnim projektom fašistične Ita- V lije in nacistične Nemčije: podolžnosti so bili najprej italijan-ski vojaki, prisilno nemški vojaki, prisilno vključeni v italijanske posebne bataljone, internirani in konfinirani v italijanska tabo- rišča. Mnogi so med afriško puščavo in sibirskim mrazom so- delovali v najsrditejših spopadih druge svetovne vojne na strani Italije in Nemčije. Po zajetju od zaveznikov so nekateri postali pripadniki jugoslovanske kralje- ve vojske, britanskih obveščeval- nih služb, odporniških gibanj v tujini, veliko pa jih je ostajalo v taboriščih za vojne ujetnike po vsem svetu. Ko je bila po kapitu- laciji Italije septembra 1943 v mestu Bari ustanovljena parti- zanska baza, so začele nastajati vojaške enote Narodnoosvobo- dilne vojske Jugoslavije izven jugoslovanskega ozemlja, ki so jih večinoma Britanci izuri- li, opremili in oborožili ter “preko morja” pošil- jali na jugoslovansko bojišče. Po zadnjih razi- skavah je predvsem iz Italije, Afrike, Sovjetske zveze in Velike Britanije prišlo okoli 12.000 slo- venskih mož (in tudi žensk), ki so predstavlja- li večino in jedro preko- morskih enot. V zad- njem letu in pol vojne so močno okrepili parti- zansko gibanje v boju proti okupatorju in pro- tipartizanskim silam. Za povojno komunistično oblast v Sloveniji so bili neke vrste drugorazredni partizani, saj jim dolga leta niso priznali niti statusa borca, o čemer je na predstavitvi v Centru Bratuž po pozdravu ravnateljice Centra Bratuž Franke Žgavec tudi spregovorila avtorica razstave in tudi sama raziskovalka zgodovi- ne in življenjskih zgodb preko- morcev Irena Uršič. Pred odprtjem razstave so v veliki dvorani Centra Bratuž predvajale dva dokumentarna filma in sicer Življenje in delo Jugoslovanske vojske na Srednjem vzhodu, ki ga je leta 1942 režiral prof. Ivan Ru- dolf. Ta dragoceni film prikazuje Jugoslovanski kraljevi gardni ba- taljon. Prof. Ivan Rudolf je med 2. svetovno vojno v Afriki zbral okoli 4.500 Slovencev, zajetih ita- lijanskih vojakov, ki so najprej prestopili v kraljevo vojsko, nato pa večinoma postali prekomorci. Profesor Rudolf, ki se je v sloven- ski časnik Bazovica, ki ga je urejal in podpisoval kot Učenikov, je bil za prekomorce nekak duhovni vodja; ko so primorski fantje, ki so hoteli pomagati v vojni proti okupatorjem, prestopili v parti- zanske enote, jim je v Afriki v Egiptu pod piramidami obljubil, da se bodo svobodni videli do- ma, na Vipavskem, od koder je bil, a žal se to nikdar ni zgodilo, saj povojna jugoslovanska oblast prof. Rudolfu ni pustila vstopa v državo. Irena Uršič se je na raz- stavi zahvalila prisotnemu sinu retekli petek je v primorskem in širšem slovenskem prostoru od- jeknila vest, da je v Ljubljani po daljši bolezni umrl etnolog in folklorist Milko Matičetov. Septembra je prazno- val svoj 95. rojstni dan. Skupno s Pavle- tom Merkujem, ki se je od nas poslovil oktobra, je slovenska javnost v kratkem času izgubila dva pomembna razisko- valca svojih korenin in s tem pričevalca naše prisotnosti na zahodnem robu slo- venskega etničnega ozemlja. Matičetov se je rodil v Koprivi 10. sep- tembra 1919 kot nezakonski sin. Vas leži na Krasu ob glavni prometnici med Sežano in Novo Gorico, nekje na pol poti med Dutovljami in Štanjelom. Pre- ko nje vodi Bohinjska proga, ki je tod stekla v začetku dvajsetega stoletja. Kraj je slovenski kulturi dal veliko pomem- bnih mož in žena. Poleg Matičetovega namreč še mladinsko pisateljico Branko Jurca, ki se je rodila pred natanko sto le- ti, šest let za njo pa še gledališko igralko Berto Ukmar. V slovensko vojaško zgo- dovino se je zapisal Josip (Pepi) Križaj, veteran španske državljanske vojne in še bi lahko naštevali. Milko Matičetov pripada generaciji, ka- tere otroštvo in mladost so močno zaz- namovali italijanska zasedba Primorske, fašizem in druga svetovna vojna. Na njegovo kulturno formacijo sta zelo vplivala katoliška misleca in duhovnika Virgil Šček ter Ivo Juvančič. Podobno kot veliko drugih je tudi Matičetov so- deloval v tihem neoboroženem kultur- nem boju z raznarodovalno politiko fašizma, skupaj z Borisom Pahorjem in Stankom Vukom je namreč izdajal ile- galne časopise oziroma brošure. Po končani klasični gimnaziji v Gorici se je leta 1938 vpisal na univerzo v Pado- vo, kjer je iz klasične filologije diplomi- ral leta 1943. Po drugi svetovni vojni je svoj študij nadaljeval v Ljubljani in leta 1955 pod mentorstvom Ivana Grafena- uerja uspešno ubranil doktorsko diser- tacijo z naslovom Sežgani in prerojeni človek. Svoje poklicno življenje je posvetil Inšti- tutu za slovensko narodopisje, v okviru katerega je začel raziskovati slovensko ljudsko izročilo s posebnim poudarkom na obmejnih oziroma obrobnih ob- močjih slovenskega etničnega prostora. Z rezijanskim kulturnim bogastvom se je pričel ukvarjati v šestdesetih letih pre- teklega stoletja. Njegova biografija na spletni strani Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti prinaša podatek, da je v Reziji zbral več kot tri tisoč ljudskih pravljic. Udeležil se je velikega števila (tudi med- narodnih) simpozijev, med katerimi velja omeniti tistega, ki je leta 1940, to- rej v času fašizma, potekal v Benetkah. Tedaj je mladi Matičetov italijanski jav- nosti predaval o liku in pomenu Lepe Vide za slovensko ljudsko izročilo. Naj- več je seveda nastopal v času svojega de- javnega raziskovanja v šestdesetih in se- demdesetih letih, ne samo v tedanji Ju- goslaviji, ampak tudi v zahodni in vzhodni Evropi. Njegova kulturna de- javnost pa se ni omejevala le na sloven- ski prostor, saj je bil med drugim tudi član uredniškega odbora furlanske revi- je Ce fastu? in član Furlanskega filo- loškega društva (Societât Filologjiche Furlane) Graziadio Isaia Ascoli. V slovenskem kulturnem prostoru Mil- ko Matičetov izstopa z zbirko rezijan- skih pravljic Zverinice iz Rezije, ki jo je objavil leta 1973, ljudskemu izročilu s tega področja pa je posvetil še nekaj po- membnih zbirk, in sicer Ljudske pesmi- ce (1971), Jurček orje: slovenske ljudske pesmice (1972), Rožice iz Rezije: ljudske lirične pesmi (1972), Rožice iz Rezije: ljudske lirične pesmi (1972), Lisica in petelin: ljudske pravljice (1973) in Tri botre lisičice (1976). Zverinice iz Rezije so doživele tudi televizijsko uprizoritev, in sicer v obliki risank za otroke. Za svoje delo je Milko Matičetov prejel veliko število priznanj. Za zbirko Zveri- nice iz Rezije je leta 1975 v Ljubljani pre- jel Levstikovo nagrado, Laštro landarske banke mu je leta 1983 poklonil Študij- ski center Nediža iz Špetra, Murkovo priznanje za življenjsko delo je dočakal leta 1989 v Ljubljani. Poklonili so se mu tudi v Italiji (Sicilija, Tridentinsko), naj- pomembnejše pa ostaja priznanje, ki mu ga je podelila Občina Rezija leta 1994 ob njegovi 75-letnici, ko je bil so- glasno izvoljen za njenega častnega občana. Pred kratkim so se ga ob njego- vi 95-letnici spomnili tudi v njegovi Ko- privi ter mu za življenjsko delo podelili častno članstvo v domačem društvu ŠKUDT Kopriva. Prav delo, ki sta ga na območju Rezije in Benečije opravila Milko Matičetov in Pavle Merku', je nedvomno prispevalo k temu, da sta ti dve pokrajini našli svo- je mestu v splošni narodni zavesti ter sta zato še danes neločljiv del sloven- skega kulturnega prostora. Zakonska zaščita Slovencev v Italiji, ki je leta 2001 končno priznala obstoj Slovencev na Vi- demskem, ima svojo etnološko in kul- turno podlago tudi in predvsem v opu- su teh dveh slovenskih raziskovalcev. Njuno delo ostaja hkrati porok za na- daljnji obstoj in nacionalno legitimaci- jo predvsem tam (v dejanskem primeru prav v Reziji), kjer se še danes vztrajno pojavljajo sile, ki bi si želele izvzema te- ga koščka iz slovenskega etničnega in narodnostnega ozemlja. Primož Sturman P In memoriam Umrl je etnolog in folklorist Milko Matičetov prof. Ivana Rudolfa Saši, ker je očetov arhiv nedavno daroval Muzeju novejše zgodovine. Dru- gi film, ki je bil na ogled, je bil Prekomorci, ki ga je leta 1965 režiral Ernest Adamič. Film pri- kazuje vojaško pot prekomorcev na podlagi fotografij in video po- snetkov iz 2. svetovne vojne, za- nimiv je prav zaradi časovnega nastanka. Razstava Prekomorci temelji na fotografijah, video posnetkih pričevanj prekomorcev in na predmetih iz osebnih zapuščin, posebej Antona Severja iz Nove Gorice in Ivana Trošta iz Podrage v Vipavski dolini. Ob razstavi so prodajali tudi zbornik Prekomor- ci, ki sta ga izdala in založila Mu- zej novejše zgodovine Slovenije in Pokrajinski arhiv Koper. Zbornik, ki je že skoraj ves pošel, obsega 251 strani, 15 strokovnih prispev- kov, 22 pričevanj ter 258 fotografij, likov- nih del in drugega dokumentarnega gradiva. Direktorica Pokrajin- skega arhiva v Kopru Nada Čibej, ki je si- cer dala pobudo za razstavo, je bila tudi prisotna na odprtju v Gorici in je tudi sa- ma spregovorila, predvsem pa pove- dala, da v koprskem arhivu čutijo moral- no dolžnost, da ohranjajo spomin na prekomorce, o katerih je sicer naj- več pisal Albert Klun, kateremu gre zasluga, da se je zanje v povojnem času vsaj ve- delo. Moški pevski zbor Skala iz Gabrij je na svečanem odprtju razstave pod taktirko Zulejke Devetak za- pel domoljubno pesem Lipa, ob koncu pa Vstajenje Primorske, na harmoniko je pevce spremljal Štefan Nanut. Poseben ton odprtju razstave Pre- komorci so dali trije še živi borci za osvoboditev Bojan Bizjak, An- ton Sever in Dušan Kozem, vsi iz Goriške. Razstava Prekomorci bo v Centru Bratuž ogled pred prireditvami in po njih do 30. januarja 2015, možen pa je tudi ogled po pre- dhodni najavi. Jurij Paljk Z leve: Franka Žgavec, prekomorci Bojan Bizjak, Anton Sever ter Dušan Kozem in Irena Uršič (foto JMP) Knjižničar in kulturni delavec Odšel je Marjan Pertot apustil nas je tržaški knjižničar, prosvetni in kulturni delavec, publi- cist, duša Knjižnice Dušana Černeta v Trstu Marjan Pertot. Po krajši, hudi bolezni je izdih- nil 8. decembra v hospicu nek- danjega sanatorija v Nabrežini. Rajni Pertot se je rodil 15. av- gusta 1935 na Kontovelu. Ma- turiral je na učiteljišču v Trstu in se zaposlil v Ljudski knjižni- ci. Nato je 17 let delal v Narod- ni in študijski knjižnici v Trstu. Z Že takrat je skupno s TončkoKolerič v ciklostiliranih knji-gah objavil bibliografije slo- venskega tiska v Italiji med obema vojnama, dalje tega ti- ska v letih 1945-1954 in v letih 1955-1964 ter šolskih knjig v letih 1945-1966. Nato je bil do upokojitve urad- nik na deželi, najprej kot taj- nik svetovalske skupine Slo- venske skupnosti. Že prej je so- deloval z ustanovitelji Sloven- ske levice Borisom Pahorjem, Vekoslavom Španger- jem, Ubaldom Vrabcem idr. Ves prosti čas je zlasti po upokojitvi namenil Knjižnici Dušana Černe- ta, ki je nastala leta 1982 in je specializirana v zbi- ranju zamejskega in zdomskega tiska. Bil je njen upravnik in v nje- nem okviru je sestavljal publikacije na podlagi gradiva, ki ga je zbral v njej, in zelo številnih, plodnih stikov, ki jih je pri tem navezal z njego- vimi ustvarjalci v matici, zamejstvu in po svetu. V knjižni obliki je izdal biblio- grafije slovenskega periodične- ga tiska v Italiji 1945-1980, slo- venskega tiska v Argentini, Ve- liki Britaniji in Kanadi. V dveh debelih knjigah je predstavil gledališko delo Slovencev v Ar- gentini: povojne emigracije le- ta 2008 (Slovensko gledališče v Argentini 1948-2007) in predvojnih, primorskih be- guncev leta 2011 (Lepa Vida ob Srebrni reki). Ni pa dočakal izida že dokončane sorodne obsežne študije o gledališkem delu Slovencev v Kanadi. Pri- pravljal je tudi bibliografijo slovenskega izseljenskega cer- kvenega tiska v zahodni Evro- pi ter druga dela. Za svoje knjižničarsko delo je leta 1996 v Ljubljani prejel Trubarjevo plaketo, za knjigo Lepa Vida ob Srebrni reki pa leta 2012 nagrado Vstajenje v Trstu. V mlajših in srednjih letih je bil Marjan Pertot na Kontovelu med stebri Kulturnega društva Prosek-Kontovel, Amaterskega odra Jaka Štoka, Športnega društva Kontovel in zadruge Kulturni dom Prosek-Konto- vel. Domači vasi in prosvetne- mu, zlasti gledališkemu delu na Proseku in Kontovelu je leta 2004 posvetil knjigo V domo- vini Jake Štoke. Tržaška11. decembra 201410 V Štivanu nastopil ženski zbor Biser iz Grosuplja V akustični župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu je bil v nedeljo, 7. t. m., lep koncert Ženskega pevskega zbora Biser, ki je nastal leta 2002 in povezuje 16 pevk iz Grosuplja in okolice, tretje leto pa ga vodi Ana Erčulj. Bil je to večer doživete vokalne glasbe z najrazličnejših koncev slovenskega narodnega prostora, zlasti pa našega zamejskega prostora. Za nastop pa so izbrale kar štiri Merkujeve in tri Čopijeve pesmi, a tudi priredbe, ki so jih uglasbili letošnji jubilant Lojze Lebič, Danilo Bučar, Ciril Pregelj, Alojzij Srebotnjak ter drugi. V naše kraje je zbor iz Grosuplja prišel na povabilo moškega zbora Fantje izpod Grmade, ki je pod vodstvom Hermana Antoniča pevkam v poklon zapel dve pesmi. Med koncertom, ki ga je z izbrano besedo povezovala Barbara Rustja, so udeleženci lahko marsikaj izvedeli o kulturnih in naravnih znamenitostih Grosuplja in okolice. Lepo uglašeni glasovi Ženskega zbora Biser pa so tako poustvarili doživet zborovski preplet melodij in vsebin iz našega zamejskega prostora od Rezije do Doberdoba, a tudi Koroške deležele in Prekmurja. Kot veleva lepa navada, se je srečanje zborov in udeležencev koncerta nadaljevalo na sedežu devinskih zborov, kjer so si ob petju in klepetu izmenjali tudi informacije o delovanju in stanju naše narodne skupnosti v vaseh pod Grmado. V pričakovanju... Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prireja v nedeljo, 14. decembra, ob 16.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah dobrodelni adventni koncert "V pričakovanju... ". Glasbeni program bosta sooblikovala kantavtor Aleksander Novak in dekliška vokalna skupina Primorsko. Aleksander Novak živi in ustvarja v Kopru. Po prvencu z naslovom Želel želela, ki je izšel leta 2012, pripravlja svojo drugo ploščo. S producentom Gabrom Radojevičem in glasbeno ekipo iz oddaje Moja Slovenija sodeluje dobro leto dni. Kantavtor goji prepoznaven način pisanja besedil in skladb. Po aktualni skladbi Kako se počutiš, v teh dneh izide nova z naslovom Več kot tisoč besed. Morda ga je do danes še najbolj zaznamovala pesem Pentlja, ki sta jo zapela skupaj z Aniko Horvat. Dekliška vokalna skupina Primorsko iz Mačkolj je priložnostno nastala oktobra 2013 ob proslavitvi obletnice požiga vasi. Po obetavnem začetku so se dekleta odločile, da bodo svojo pevsko pot kar nadaljevale. Skupino vodi od ustanovitve zborovodja Aleksandra Pertot. Glasbenemu gostu in mladim pevkam v pozdrav bo zapel še društveni mešani pevski zbor pod vodstvom Mateja Lazarja. Letošnji koncert se vključuje v niz dogodkov pod skupnim naslovom "Božič v Bregu" v soorganizaciji občine Dolina. Z njim se obenem nadaljuje več kot dvajsetletna tradicija podobnih glasbeno- dobrodelnih pobud v priredbi mačkoljanskega prosvetnega društva. Naslov "V pričakovanju... " se navezuje na pravi smisel adventnega časa, ko naj bi ljudje v pričakovanju skrivnosti Rojstva odprli svoja srca za potrebe bližnjega. O družbeni stiski ter o pomenu vzajemnosti in medsebojne pomoči bo na nedeljski prireditvi spregovorila Milena Rustia, odbornica za socialo dolinske občine. Zbrane prispevke bo društvo namenilo delovanju Vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk, ki ga bo na koncertu zastopala predsednica Stanka Čuk. Prisrčno vabljeni v Mačkolje: prijetne melodije in mladi glasovi vam bodo polepšali decembrski popoldan, vaš prijazen dar pa bo oplemenitil božično pričakovanje. / (NT) Kratke d leta 2000 praznujemo 3. decembra “Ta veseli dan kulture” v spomin na rojstni dan največjega sloven- skega pesnika. Znanstveni licej France Prešeren iz Trsta se je mi- nuli teden v gledališču Basaglia v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu bogato posvetil okrogli obletnici poimenovanja šole – od 11. decembra 1969 je minilo okroglih 45 let, naslednje leto pa jih bo 8. oktobra minilo 70, odkar je zavezniška vojaška uprava usta- novila slovensko gimnazijo v me- stu ob zalivu. Polno dvorano dijakov in gostov, med katerimi so bili načelnik Ura- da za slovenske šole FJK Igor Gia- comini, nekdanji ravnatelj liceja in Giacominijev predhodnik To- O maž Simčič ter predsednik zavod-skega sveta Fabio Pahor, je najprejpozdravila ravnateljica Loredana Guštin, ki je že napovedala obilo načrtov za prireditve, dogodke in zbornik v oktobru naslednjega le- ta. Spomnila se je naporov in vi- zionarskega dela pobudnikov slo- venskega šolstva v Italiji v povoj- nem času ter poudarila spremem- be, ki današnje šolstvo določajo na račun hitrosti, ažurnosti in bi- rokracije. Kot piše v Malem prin- cu, je bistvo očem nevidno, Gušti- nova pa ga pri svojem delu umešča v vsakodnevne človeške odnose, zaupanje in predanost ter sodelovanje vseh, ki sestavljajo šolsko skupnost. Licej Prešeren predstavlja enega izmed stebrov kakovostnega dela, izobraževanja v slovenskem in evropskem duhu ter investicije v mlade za prihod- nost narodne skupnosti v Italiji. Sledil je poseg prof. Marte Ivašič, ki je za to priložnost brskala po zapisnikih in časopisnem gradivu. Pred- stavila je vnete priprave na novo, prvo slovensko šolsko leto v prvem poletju miru le- ta 1945 ter se nato posvetila proslavljanju 25. obletnice slo- venskih šol v Trstu, ko so upravi- V prostorih Narodne in študijske knjižnice Predstavili so Koledar in knjižno bero GMD njižno zbirko goriške Mo- horjeve družbe so po Go- rici predstavili tudi v Trstu. V čitalnici Narodne in štu- dijske knjižnice so namreč v sre- do, 3. decembra, predstavili le- tošnjo knjižno bero s Koledarjem na čelu. O tej tradicionalni pu- blikaciji, ki že 90 let utira pot zbirki, je po uvodnem pozdravu knjižničarke Ksenje Majovski spregovoril urednik Koledarja Marko Tavčar, ki je poudaril, da GMD v sozvočju z ostalimi se- strskimi založbami v Celju in Ce- lovcu zasleduje tradicionalno ‘mohorjansko poslanstvo’: to je izdajanje knjig, ki naj bodo za bralce čim bolj zanimive, aktual- ne in priročne. Letošnji Koledar je opremil tržaški umetnik Edi Žerjal, ki je likovno račlenil sporočilnost in lik sv. Frančiška. Koledar je tokrat oblikovalo 54 avtorjev. Njegova vsebina je razvrščena v 12 sklo- pov, ki obravnavajo življenje ve- soljne in krajevne Cerkve, nara- K vo in ekologijo, politična inupravna vprašanja, zgodovinsketeme in jezik. Koledar obeležuje hkrati razne jubileje in obletnice in ponuja vpo- gled v delovanje Mohorjevih družb in prika- zuje utrip našega zamejskega pro- svetnega in kul- turnega življen- ja. V publikaciji so hkrati obja- vljeni tudi lite- rarni utrinki Vla- dimira Kosa, Majde Artač Stur- man in Srečke Černe Artač. Majda Cibic pa je nato predsta- vila knjigo spominov Draga Što- ke (publikacijo je uredila Marija Češčut). Avtor sam pa je sprego- rovil o tem, zakaj se je lotil tega dela. Nekaj spisov je že objavil v revialnem tisku, nekaj besedil pa je novih. V njih analizira in opi- suje različne vidike tudi zamej- skih dinamik, ki jih kot dolgolet- ni politični in javni delavec poz- na do potankosti. Štoka je občin- stvu zaupal, da tudi danes čuti v našem slovenskem tkivu v Italiji veliko sovraštvo, katerega je bil sam pred časom deležen s pi- smom uredništvu na Primor- skem dnevniku, v katerem so ga zmerjali za šovinista: “Šovinist nisem nikoli bil, vedno sem spoštoval vse, predvsem pa sem ljubil svoj narod”, je dejal pred- sednik SSO. Renato Podberšič ml. in Drago Sedmak pa sta uredila knjigo Črniška kronika Alojzija Novaka, ki je kot 24. knjiga izšla v zbirki Naše korenine. Leta 1992 je izšel drugi del kronike, ki je govoril o obdobju 1940-1946; letos pa so zaradi obletnice prve svetovne vojne objavili prvi del kronike s podnaslovom Frontno zaledje v Vipavski dolini med prvo svetov- no vojno. Urednika sta spregovo- rila o vsebini knjige in o avtorju zapisov, g. Novaku, ki je bil več desetletij ključna osebnost go- riškega duhovništva. Bil je pravi intelektualec in premočrten v svojih stali - ščih. V Črni - čah je preživel 30 let. V svoji kroniki pripo- veduje o tem, kako so ljudje doživljali do- gajanje prve svetovne voj- ne v zaledju. Temeljito opi- suje letne čase, raznote- ra poman- jkanja, lakoto, bolezni, ki so prihajale z vojno, umiranje in soočanja ob prihodu vojakov različnih narodov. Pod- beršič je gladko izjavil, da je knji- ga “verjetno eden najboljših dnevnikov iz zaledja soške fron- te”. IG Finžgarjev dom na Opčinah / Gost dr. Bajzek Pomen Stare zaveze ktobra se je v Finžgarje- vem domu na Opčinah začel niz sedmih preda- vanj o Svetem pismu, ki jih vodi izkušeni predavatelj dr. Jože Baj- zek. Na prvem srečanju je tekla beseda o pomenu Svetega pisma v življenju kristjana, v novembru pa je dr. Bajzek na zelo dobro obiskanem predavanju sprego- voril o Stari zavezi, saj brez te ne moremo razumeti Nove zaveze. Po nagovoru župnika Franca Po- hajača, ki je v nekaj stavkih ob- novil temeljne misli prvega pre- davanja, se je dr. Bajzek osredo- točil na izhodišče in postavil pri- sotnim vprašanji: Ali je res vse Božja beseda, kar je napisano v Stari zavezi? Ali je v Stari in Novi zavezi različen Bog? Preden lah- ko odgovorimo, moramo razu- meti okoliščine, v katerih je bilo besedilo napisano, in se vprašati, kaj nam te besede danes pome- nijo. Tako je dr. Bajzek podal tri možne rešitve: sintezno, za- vračujočo in razlagalno. Med- O tem ko mora pri prvi rešitvi medpodobo Boga kot strogega očetav Stari in dobrega očeta v Novi zavezi priti do ravnovesja, se od- govor zavračujoče rešitve glasi, da je Jezus dokončno razodetje Boga in potemtakem moramo zavrniti druga razodetja v Stari zavezi. Ta možnost ni mo- goča, ker ne moremo zbri- sati Stare zaveze. Edina pra- va rešitev je torej razlagal- na, saj se moramo Svetemu pismu približati in razume- ti, kje in za koga je bilo na- pisano, ter to prenesti v da- našnje dni. Predavatelj je številno pu- bliko vprašal, ali ima človek smisel, okoli katerega se vrti, saj je v naravi in kjer- koli tako. V nasprotnem primeru lahko pride človek tako daleč, da ga narava izbruha. Naše težave pa so v tem, da “ne moremo razumeti Božje jeze in njegovega srda nad grehom in zlom, ker ne vemo, kaj sta zlo in greh. Zato tudi ne cenimo milo- sti, ki je zastonjska”. Izgubili smo globok pomen svetosti življenja. Če je torej Božja beseda, je pove- dana nam in nam mora nekaj povedati. Zato bi se morali vprašati, kam gre človek in kam narava, saj moramo imeti neko ravnotežje. Čim bolj človek ra- zume svetost življenja, tem bolj obzirno postopa s človekom kot osebo. Dr. Bajzek je s prisotnimi delil še svojo razlago Stare zave- ze, v kateri “se nam Bog v svoji ljubezni razodeva tako hudoben kot naše hudobno srce pričakuje od njega, in tako dober, kot nam naše odrešeno srce dovoljuje, da je. Mi se odločamo”. V drugem delu je dr. Bajzek ori- sal sestavo Stare zaveze, in sicer Postavo: prvo Mojzesovo knjigo ali Genezo, drugo Mojzesovo knjigo ali Eksodus, tretjo Mojze- sovo knjigo ali Levitik, četrto Mojzesovo knjigo ali Numeri in peto Mojzesovo knjigo ali Dev- teronomij. Za vsako je obra- zložil, kako je napisana, kateri čas obravnava in kje se dogaja. Človek je pred Bogom enak v do- stojanstvu, grehu in cilju ozi- roma usodi. Tudi funkcija člo- veka je različna. Predavatelj je še poudaril, da Sveto pismo ni odgovor na naše težave, temveč je odgo- vor na Božje težave, kako odrešiti človeka, ki odklanja Božji klic in Božjo ljubezen. Nato so se prisotni razporedili v manjše skupine z modera- torji in se na kratko pogovorili o predavanju ter oblikovali vprašanja, na katera je g. Baj- zek z veseljem odgovarjal. Na- slednje predavanje o knjigi življenja bo v petek, 12. decem- bra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Metka Šinigoj Foto IG telji poskrbeli za poimenovanje li- ceja. Takrat je spregovorila ravna- teljica prof. Laura Abrami, Jože Pe- terlin je poskrbel za uprizoritev Cankarjeve drame Kralj na Betaj- novi, govornike Borisa Pangerca in Alenko Rebulo je pospremil zbor pod vodstvom prof. Mamo- la. Velike globalne novosti okrog leta 1968 je slovenska šola doživljala s prvimi stavkami, za- sedbami in postavljanjem parti- zanskih spo- menikov, slo- venske šole pa so se poime- novale po znanih oseb- nostih, kar je končno po- menilo priz- nanje identi- tete. Slavnostni gost sredinega “prešernega” jutra je bil doktor umet- nostne zgodo- vine in zgodo- vine, muzej- ski svetnik in likovni kritik dr. Da- mir Globočnik, ki ga je predstavi- la prof. Jasna Merku'. Predstavil je kopico Prešernovih karikatur in upodobitev od 19. stoletja do so- dobnih dni. Likovna umetnost je vselej spremljala velike osebnosti in krepila njihovo razpoznavnost, v primeru literatov pa bralcem ponuja vizualno oporo za poisto- vetenje z njimi. Prešeren se je izo- gibal portretiranju v času svojega življenja, ob tem pa je problemov pri interpretaciji in verodostojno- sti njegovih podob še veliko. Naj omenimo le zgodbo prve upodo- bitve nemškega slikarja Franza Kurza zum Thurn und Golden- steina leto po Prešernovi smrti, ki je nato šla v varstvo Janeza Blei- weissa, s čimer so mladoslovenci, z urednikom Franom Levstikom na čelu leta 1866 v prvem po- smrtnem ponatisu prestavili t. i. Wagnerjevo litografijo. Veliko upodobitev je po Globočnikovih besedah nastajalo v čitalniškem Trstu, prav vsaka pa ima svojo, večkrat zapleteno in kontrover- zno zgodbo. Jernej Šček 45 let liceja Prešeren v Trstu Častni gost Damir Globočnik o pesnikovih upodobitvah Dr. Jože Bajzek Tržaška 11. decembra 2014 11 Obvestila Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič je v oktobru razpisal natečaj za štipendije in podpore za redne študente iz FJK, ki se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih, ki so pomembni za slovensko skupnost v Italiji. Štipendije in podpore skla - da Sergij Tončič bodo javno izro če - ne dobitnikom v petek, 12. decem - bra 2014 ob 17.30 v Slovenskem di jaškem domu Srečko Kosovel, ul. Ginnastica 72. Darovi Ob 25-letnici smrti E. Beltrami daruje družina 50 evrov za Društvo rojanski Marijin dom. V spomin na Julko Štrancar darujeta Mirjana in Nino Parovel 20 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco pri Sv. Ivanu. V spomin na drago članico Julko Štrancar, darujejo člani central - nega odbora Slovenske Vincen ci - jeve konference v Trstu 70 evrov za omenjeno organizacijo. Prodajni knjižni sejem na Donizettijevi Zanimiva knjižna bera za božični čas ZALOŽBA MLADIKA oteli smo, da bi se zanos knjižnega sejma v Ljubljani nadaljeval tudi pri nas v Trstu. To še zlasti letos, ko nimamo Tržaške knjigarne. Pomanjkanje knigar- niške izpostave pogrešamo predv- sem zato, ker nimamo primerne- ga prostora, ustrezne izložbe, kjer predstavljati naše knjige. Založni- ki smo zato s tega vidika nevidni. Ker se pomikamo v božični čas, sem nam je pri Mladiki zdelo za- nimivo ponuditi kupcem publi- kacije prav na našem sedežu v sre- dišču Trsta”, nam je povedala urednica pri založbi Mladika Na- dia Roncelli, ko smo jo prosili za krajši pogovor v zvezi s knjižnim sejmom v prostorih Slovenske prosvete na Donizettijevi, ki se je začel v ponedeljek, 1. decembra in se končal v petek, 5. decembra. Urnik je bil kot za nalašč izbran zato, da bi ugodil zahtevam bodisi starejših bodisi dijakov slovenskih šol. ‘Domači’ prodajni knjižni se- jem je namreč privabil kar nekaj mladih, ki so se v spremstvu šol- nikov udeležili tudi srečanj z av- torji. “Dejansko so bili ti poglo- bitveni trenutki prave učne ure. Še kako koristni so bili za matu- rante, saj so prišli v stik z živo be- sedo naših literarnih ustvarjalcev. Tak neposreden stik nedvomno nadgrajuje spoznavanje avtorja in njegovega opusa, ki ga je dijak de- ležen na šolskih klopeh”, je še do- dala Roncellijeva, ki je dogodek ocenila kot lepo priložnost za za- ložbo Mladika. Urednica je še de- jala, da je založniška hiša v sklopu podjetja TS 360 (nositelju projek- ta o novem Tržaškem knjižnem središču) prav v teh dneh tudi pri- sotna na Božičnem sejmu v Trstu, ki ga do 24. decembra prireja Trgovinska zbornica. “Naša stoj- nica na sejmu krije zlasti otroško literaturo in splošno božično- knjižno obdarovanje. ” Nadia Roncelli je nato podrobne- H“ je spregovorila o novostih tržaškezaložbe, ki so prišle med bralce vletošnjem jesenskem času. Mladi- ka je pravkar objavila knjigo Po- govori z Merkujem Bernarda Nežmaha. Nežmah je novinar in sociolog ter univerzitetni preda- vatelj, v preteklosti je pobližje sle- dil delu in raziskovalni dejavnosti Pavleta Merkuja. Po njegovi smrti je tržaški založbi ponudil knjižni načrt, ki so ga na Donizettijevi ra- de volje sprejeli. “V knjigi so nam- reč objavljene Nežmahove ocene Merkujevih študij, in intervjuji, ki jih je avtor imel z nedavno pre- minulim jezikoslovcem in sklada- teljem. Pred okrog petnajstimi leti sta se raziskovalca odpravila na popotovanje po Benečiji in po Re- ziji in sestavila neke vrste repor- tažo, v katero sta vnesla svoje je- zikovne in zgodovinske poglede glede obravnavanega okolja. Ti pogovori so vsekakor sproščeni, saj marsikatera anekdota razbre- menjuje zahtevno snov. Gre nam- reč za lep spomin na profesorja Merkuja in na njegovo intelek- tualno živahnost. ” Pred nedavnim je pri Mladiki izšla tudi knjiga Zapisi na orošeno ok- no Miroslava Košute, ki jo je gra- fično oblikoval Marijan Kravos – Panči. “Gre za izbor Košutovih za- pisov, ki zajemajo več kot polsto- letno avtorjevo kulturno udej- stvovanje. Prav zato so tudi dra- goceno pričevanje kulturnega življenja naše manjšinske skupno- sti. Knjiga vsebuje veliko kritiških vsebin, ocen razstav, literarnih srečanj, koncertov. Zelo lepo je Košuta opisal srečanje, ki ga je imel z znamenitimi kulturnimi osebnostmi, na primer z Ungaret- tijem, skorajda ganljiv je poklon, ki ga je Košuta storil Nerudi in ta- ko poeziji latinsko-ameriškega sveta. Knjiga skratka vsebuje do- mačo in svetovno razsežnost, kar zarisuje kulturni utrip neke dobe. ” Roman Sidrišče spomina Eveline Umek so pred nedavnim predsta- vili na večeru Društva slovenskih izobražencev. “Pisateljica se s svo- jim novim delom vrača k svoji razdvojenosti med Trstom in Lju- bljano. Junakinja se iz slovenske prestolnice vrača v zalivsko me- sto, da bi negovala bolno mamo: to je priložnost, da se sooči s svojo preteklostjo in da razčisti zapleten odnos z mamo in družino ter svo- jo identiteto. ” Vojni dnevnik Alojza Goriupa Od Galicije do Južne Tirolske – Vojni dnevnik 1914-1918 prinaša neke nove, zanimive prvine, saj je av- tor kot topniški časnikar služil v povsem neslo- venskih top- niških enotah in se z njimi gi- bal po manj znanih predelih vzhodne fronte, na katere je voj- na vihra sloven- ske vojake red- keje zanesla. Kot zaveden Slovenec, usod- no prikovan na rodno kraško zemljo, je na bojnih poljanah ne- nehno razpet med silnim domo- tožjem in vojaškimi dolžnostmi, ki jih sicer vestno in odgovorno izpolnjuje, a se pri tem ne more izogniti neljubim trenjem z nemškimi nadrejenimi častniki. Delo je uredil Vinko Avsenak. Poleg vsega tega je prek kratkim izšla tudi zadnja pesniška zbirka Marija Čuka Ko na jeziku kopni sneg. In ravno pesnik iz Doline je bil gost prvega, ponedeljkovega srečanja z maturanti liceja Prešeren, ki so Knjižni sejem Mla- dike obiskali v spremstvu prof. Neve Zaghet. Čuk je mladim ori- sal svoja življenjska in in- telektualna popotovan- ja, od sočnih, prijateljsko polnih ljubljanjskih štu- dijskih let, ko je sloviti pesnik Kajetan Kovič kot urednik pri DSZ ‘botro- val’ izidu njegovega pe- sniškega prvenca, do službenih obveznosti najprej na šoli (kjer se je z učenci in dijaki lepo ujemal), nato kot časni- kar na Primorskem dnevniku in deželnem sedežu RAI. Čuk je na koncu srečanja ob- daril dijake z majčko, na kateri je mogoče na natisnjeni kravati - njegovi ‘blagovni znamki’ – brati naslov njegove zadnje zbirke. Še prej pa je pesnik posvaril mlade pred nevarnostjo izgube sloven- skega jezika in asimilacije: trdno se moramo zato držati naše iden- titete! V sredo pa je bil gost Knjižnega sejma pesnik in Prešernov nagra- jenec Miroslav Košuta, ki je v po- govoru z Nadio Roncelli sprego- voril o svoji knjigi, zamisel katere se je pri založbi porodila po izidu knjige In mimo je šel spomin Bo- risa Pahorja. Miroslav Košuta je povedal, da je želel po zgledu te izluščiti drobne osebne človeške stvari, a tudi literarno pomembne tematike. Dodal je, da se sam čudi, koliko ljudi je v svojem življenju spoz- nal, koliko stra- ni je napisal, skratka, koliko je živel! Sklepno srečanje Mladi- kinega mi- klavževega sej- ma pa je bil z Vinkom Avsena- kom, uredniku dnevnika Alojza Goriupa: prof. Magda Jevnikar, prof. Ester Sfer- co in prof. Jana Ban so spremlja- le maturante trgovskega teh- ničnega zavoda Zois. Dijaki so na koncu srečanja prejeli v dar vsak po eno knjigo. IG Društvo slovenskih izobražencev O zločinih romunske diktature a tortura del silen- zio” ali Muka molka je naslov biografije Mariusa Opree, ki je izšla pri za- ložbi San Paolo in je koristna za razumevanje zločinov, do kate- rih je prišlo v obdobju romun- ske socialistične diktature. Na- pisal jo je Guido Barella, novi- nar tržaškega časopisa il Picco- lo, ki je več let delal v Gorici. Avtorja in njegovo knjigo je na rednem ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražen- cev predstavil Miro Oppelt. Romunija je zelo blizu Italije, saj je od Trsta do nje enaka raz- “L dalja kot do Rima. V Italiji živipribližno milijon Romunov, kerpa je spadala Transilvanija pod avstro-ogrsko cesarstvo, ima po- dobne značilnosti kot Trst. Tako je razlagal tržaški novinar, ki je Mariusa Opreo, znanega kot lovca na zločine v Romuniji, spoznal povsem naključno, na nekem kulturnem simpoziju v Grčiji in mu je razkril svojo zgodbo. Od takrat je bil Barella večkrat v Romuniji, spoznaval tamkajšnje posledice komuni- stičnega režima in se poglabljal v Opreovo delovanje, saj v Italiji o tem ne vemo ničesar. Ko je začel raziskovati v to smer, je našel knjigo v francoščini, medtem ko je bil v Italiji obja- vljen le članek. Tako se je lotil pisanja in sedaj lahko vzame- mo v roke sad njegovega truda. 25. decembra letos, prav za Božič, bo potekala petindvajse- ta obletnica padca komunizma v Romuniji. Gost v Peterlinovi dvorani je opisal burno revolu- cijo, ko sta se zakonca Ceause- scu vrnila v Bukarest in se je manifestacija spremenila v re- volucijo, med katero so tako Ni- colaeja kot Eleno ustavili med begom, ju obsodili na smrt in ju ubili. Časnikar Guido Barella je povzel besede Orwella: “Kdor nadzoruje preteklost, nadzoruje prihodnost: kdor nadzoruje se- danjost, nadzoruje preteklost”. Praktičen dokaz tega je še danes otipljiv. Kot je povedal Barella, so priredili tečaje za učitelje, da bi lahko na primeren način obrazložili takratna zgodovin- ska dejstva učencem, a je vlada določila, da bo zgodovina Ro- munije izbirni predmet name- sto verouka. Glede na to, da so Romunci zelo veren narod, si lahko predstavljamo, koliko učencev sledi temu predmetu. Marius Oprea je že leta 1992 kot 28-leten mladenič hotel poma- gati številnim družinam, ki so ga spraševale o izginulih sorod- nikih in so v rokah imele le po- narejeno in izmišljeno potrdilo o njihovi smrti med časom hu- dega režima. Do leta 2012 so odkrili 617.000 dokazanih žrtev in še nadaljujejo raziskovanja. Po izobrazbi je Oprea arheolog. Ustanovil je raziskovalno skupi- no, v kateri so tudi številni ugledni romunski posamezni- ki, intelektualci in iz grškokato- liških družin. Sedem od dvanaj- Vitu Tanzeju v spomin Nabrežina je bila v njegovem srcu žalostjo v srcu je spremljal propad tistega dela Na- brežine, kjer je živel, ki je še do konca petdesetih let bil obrtno- trgovski center vasi. Tam je odraščal v bližini kamnoseške in mehanične delavnice, dveh ko- vačij, mlina, trgo- vine, avtoprevoz- nikov, kolarja, da ne omenim števil- nih starejših prija- teljev, ki so se igrali z ostanki vojnega orožja. Danes je ostala še bencin- ska črpalka. Zad- njima dvema moj- stroma soseske je še sam napisal ne- krolog, kot da bi čutil, da se tudi sam bliža slovesu. Bolelo ga je obubožanje ljubljene, rojstne Nabrežine. Vse to je mimo! In poslovil se je tudi eden zadnjih ljubiteljev vasi in vsega, kar je kraškega. To je bil Viktor Tanze, ki je po diplomi knjigovodje končal vojaščino kot poročnik, se zaposlil pri Olivetti, kmalu bil poslan na Južno Tirol- sko, kjer je uvajal nove knjigovod- ske stroje v lokalne posojilnice, napredoval je kot zastopnik iste družbe za Jugoslavijo in Madžar- sko. Poročil se je v Piemont, a vez z domačijo ga ni zapustila, dokler Z ni s trudom zgradil nov dom inomogočil otrokoma, da sta seizšolala v kraškem okolju. Svojo delovno dobo je zaključil kot pod- jetnik v moderni tiskarni v bližini ronškega letališča. V domačem okolju je z vnemo skušal prepričati upravnike takrat- ne Kmečke posojil- nice, ki je poslova- la parkrat teden- sko, da se spreme- ni v pravo banko, kar se je tudi z nje- govo pomočjo kmalu zgodilo. Sam je bil za krajši čas član odbora banke, kateri je po odstopu sledil v dobrih in manj dobrih trenutkih, do končne združitve z opensko posojilnico, kar pa ga ni posebno navdušilo. Pokojnik je celih deset let posvetil javni upravi kot član devinsko-nabrežinskega občin- skega odbora in nato kot svetnik. Zaman se je trudil, da bi izboljšal stanje v Občini Devin-Nabrežina in preprečil nove gradnje, ki kva- rijo okolje, narodnostno ravno- težje in nalagajo upravi nove dolžnosti, ne da bi skupnost od tega kaj imela. Do konca je sode- loval s predlogi in nasveti v stran- ki SSk, kot tudi pri novi domači upravi, saj je bil velik poznavalec vaških problemov. To je bil prijatelj Vito, ki si je tudi prizadeval in mu je uspelo, da smo se rojeni leta 1939 polnošte- vilno (nad 100 udeležencev) ude- ležili izleta z najemom posebnega vlaka, ki nas je iz Nabrežine peljal po slikoviti Bohinjski železnici do Bleda in nazaj. Po petih letih nam je oskrbel ladjo, da smo obiskali Barbano in Marano Lagunare, ter pri sedemdesetih še avtobusni obisk Koroške. Letos se je tradicija prekinila, saj je organizator skrbel za svoje zdravje, ki se je iz dneva v dan slabšalo. S trdno voljo in vztrajnostjo se je upiral bolezni, a je ob svojih najdražjih zatisnil iz- mučene oči. Vito je pustil veliko vrzel v vasi in širši okolici. Nabrežina je zgubila prijatelja, družina skrbnega moža in očeta, štirje vnuki pa ljubljene- ga nonota. Naj počiva v miru. Antek Foto IG Foto IG Zapustil nas je neutrudni knjižničar in plodni kulturni delavec, utemeljitelj in duša Knjižnice Dušana Černeta MARJAN PERTOT Sinu Alekseju in svojcem izražata globoko sožalje KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA SLOVENSKA PROSVETA stih grškokatoliških duhovni- kov je umrlo v zaporu, kar 350 duhovnikov pa je bilo žrtev režima, ki so živeli v ilegali. Naslov Barellove knjige se na- naša na zapore, v katerih so za- pornike mučili z molkom, ki je nekoč ovijal, in še vedno ovija njihove zgodbe. Tamkajšnji prebivalci so mislili, da je to vo- jašnica, ne pa zapor. Romunska Nobelova nagrajenka Herta Müller je javno podprla Mariu- sa Opreo, da bi pripomogla k premoščanju dodatne režimske muke, muke pozabe in brisanja spomina. Oprea ne išče krivcev, temveč hoče žrtve režima počastiti tako, da jih z obredom pokopljejo in jih iztrgajo pozabi v skupnih grobiščih. To se je spremenilo v pravi ritual, ko jih duhovnik blagoslovi, otrok pa prižge svečko v spomin. Šin Aktualno11. decembra 201412 Kulturni dom / Niz prireditev ob 33-letnici ustanovitve Sproščujoč večer s popularnimi ustvarjalci o že ustaljeni tradiciji vod- stvo Kulturnega doma v Gorici ne obeležuje le okroglih obletnic ustanovitve te- ga slovenskega hrama v središču našega obsoškega mesta, ampak vsako leto v novembru z vsebin- sko raznolikimi prireditvami spominja obiskovalce na odprtje, ki je bilo pred 33 leti, 27. novem- bra l. 1981. Letos so ta mejnik pri- reditelji najprej zabeležili z raz- stavo goriškega likovnega umet- nika Vladimirja Klanjščka, roje- nega v Števerjanu l. 1944, člana Društva likovnih umetnikov Se- verne Primorske. Klanjšček praz- nuje letos okrogel življenjski ju- bilej in zato je ta razstava tudi po- klon njego- vi ustvar- jalni poti, katere prvi koraki se- gajo v leta, ko je obi- skoval učiteljišče in ga je za slikarstvo navdušila prof. Noe- mi Rener. Nato je štu- dij nadalje- val v Lju- bljani in Benetkah. Kar nekaj desetletij je poučeval na goriških slovenskih šolah, sočasno pa se- veda ustvarjal, saj je plodovit umetnik. Imel je kakih štirideset samostojnih razstav in se ude- ležil kakih 70 skupinskih. Med drugim namenja svojo slikarsko roko tudi ilustracijam in knjižne- mu oblikovanju. Vir navdiha nje- govih del so rodna Brda pa tudi slikoviti Kras. “Ta pokrajina, ki jo dobro pozna in je nanjo instin- ktivno in brezpogojno navezan, predstavlja pravo podlago njego- vega pogleda na svet, ki ga izraža v seriji del, kjer se avtobiografska komponenta pretaka v kromat- sko-kompozicijsko strukturo sli- ke”, je zapisal likovni kritik Joško Vetrih v drobni publikaciji ob razstavi Vtisi, ki je na ogled v ga- leriji goriškega Kulturnega doma do 10. decembra. Nadalje Vetrih o umetniku pravi: “Po obdobju, ko smo v njegovih delih še lahko zaznali pod prosojnimi barvnimi nanosi osnovno strukturo krajin- skih elementov, se je umetnik postopoma odpovedal slikarski potezi, na kateri so slonele ilu- zorne perspektive, značilne za fi- gurativno tradicijo. Ob prehodu iz preproste in občutene percep- cije realnosti v bolj kompleksno in poglobljeno vizijo je Klanjšček odločno prešel iz figurativnosti v abstrakcijo (…). V njegovih kra- jinskih vtisih se barve spajajo v neskončnem številu potez čopiča, ki se zgostijo in oblikuje- jo obrise gričev, vzpetin z vino- gradi, vrtinčaste jate ptičev, počasne premike globokih vo- da”. Ob 33. obletnici Kulturnega do- ma so tudi otroci imeli svoj ko- tiček. V nedeljo, 23. novembra 2014, popoldan se je namreč začel niz otroških predstav Komi- go Baby, ki je lansko leto v po- skusni sezoni naletel na odobra- vanje staršev in vzbudil radoved- nost malih obiskovalcev, tako da so prireditelji spet zvabili otroke v Kulturni dom, kjer sta jim klov- P nske vragolije in nerodnostispretno predstavila ruska mojstrav tej posebni cirkuški veščini, Na- taša in Ravil Sultanov. Najprej sta delovala v Rusiji, l. 1993 pa sta prišla v Slovenijo in naslednje le- to postala stalna sodelavca Slo- venskega mladinskega gledališča. Prav v produkciji te ljubljanske gledališke hiše sta nastopila pred goriškimi malčki v čarobni pred- stavi Luna na cesti. (Naslednja predstava Komigo Baby bo 26. decembra ob 16. uri, ko bo v go- ste prišel Andrej Rozman Roza z igro Balon velikan). Osrednji dogodek ob 33. letu od- prtja Kulturnega doma je bil v četrtek, 27. novembra 2014, zvečer, ko se je velika dvorana spremenila v varietejsko prizo- rišče, saj je v goste prišla potujoča glasbeno-razvedrilna prireditev Prizma optimizma, oddaja Radia Slovenije, ki je živa že od l. 1978 in nenehno potuje po slovenskih krajih. Izvrstni glasbeniki orke- stra Big Band RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla so spremljali znane pevce Darjo Švajger, pravo zvezdo večera, ki je s svojim izrazitim glasom prev- zela poslušalce, Rudija Bučarja, ki je ob spremljavi kitare ustvaril nekaj pristnega istrskega ozračja, in našo “zamejsko” pevko Marti- no Feri, ki vselej navdušuje s svo- jim toplim glasom in pristnim, iskrenim nastopom. Z izbranimi skladbami je občinstvo popeljala v zlate čase slovenske popevke, v tiste, ko sta za pesmi lahke glasbe besedila pisala Gregor Strniša, Miroslav Košuta … Orkestrski so- listi, pianist Blaž Jurjevčič, pozav- nist Emil Strok in kitarist Primož Drašič, so odlično odigrali sklad- bo Indiana. Ob koncu je orkester ponudil tudi venček zelo znanih Avsenikovih skladb v prijetnem aranžmaju. Intermezze med pe- smimi so zapolnili širši publiki znani gledališki in televizijski obrazi. Gledališka igralka Nataša Ralijan Tič je kot “gorka” Primor- ka Analiza povedala marsikatero na račun moških, pa o sebi in svojem ne ravno zelo visoko se- gajočem intelektualnem količni- ku. Spregovorila je o “duhovno- sti” in kako se moramo znati soočati s strahovi, realnostjo in se osredotočiti na zdajšnji trenu- tek. Zabavna in duhovita sta bila tudi Tilen Artač, ki se je najprej predstavil kot psihologinja Ifige- nija in v tej vlogi šel z odra med gledalce, da bi trem izbranim po- stavil nekaj vprašanj, za odgovor so seveda prejeli darilo. Artač je nastopil tudi v dvojici z zelo zna- nim Sašem Hribarjem, ki si brez dlake na jeziku večkrat z ironijo pikro privošči marskaj tudi na ro- vaš slovenskih politikov, kot si jih je z odra Kulturnega doma, da so se gledalci smejali žal kar reali- stičnim situacijam. Dokler bodo obstajali politiki, bodo komiki imeli vse polno dela! Vso to pe- stro odrsko druščino je znal do- bro voditi in povezovati Milan Krapež. Uvodne misli o kulturi, ki ji venomer odžirajo finančna sredstva, in o Kulturnem domu, ki se vsa ta leta trudi, da bi kljub krizi nadaljeval svoje delo in po- slanstvo ostati odprt za vse real- nosti našega mesta, je prebral po- vezovalec Robert Cotič, nekdanji član Odra’90, sedaj pa TikTak teatra. Na oder je Krapež povabil tudi Igorja Komela za bliskovit “inter- vju”, v ka- terem je Komel poudaril, naj bi spet spregovo- rili o enotnem kultur- nem pro- storu, ka- mor spa- dajo tudi Gorica in njene slo- venske ustanove. Slavno- stni govor je imela sovodenjska županja Alenka Florenin. V ne ravno pol- no zasedeni dvorani je bilo kar nekaj predstavnikov okoliških občinskih uprav, Fundacije Go- riške hranilnice, SKGZ, ZSKD, novogoriškega Kulturnega doma in drugih slovenskih ustanov. Floreninova je med drugim deja- la, da minevanje časa prinaša spremembe “ki nas utrjujejo, bo- gatijo in svarijo”. Opozorila je, da se je Kulturni dom “rodil kot iz- ključen izraz slovenskega dela ter širšega območja” in da je znal spreminjati svoje vsebine glede na spremenjene pogoje in potre- be. Nikomur ni odrekel gostol- jubja in tako pridobil ugled pri italijanskih in furlanskih so- meščanih. Ob goriškem gospo- darskem mrtvilu zadnjih let je poudarila kulturno živahnost, kljub zmanjševanju sredstev. S tem se sooča tudi Kulturni dom, a kljub temu želi še naprej opra- vljati svoje poslanstvo. Tudi sama je zaželela, da bi Kulturni dom še tako živahno deloval, in vsem, v slogu večera, voščila veliko opti- mizma. Ves večer, ki je spadal tudi v le- tošnjo sezono SSG kot glasbena ponudba goriškega Kulturnega doma (KC Lojze Bratuž bo v istem okviru 6. marca 2015 po- nudil pa koncert štirih pianistov za dva klavirja), je posnela ekipa Radia in TV Slovenija. Oddajo bodo predvajali 6. decembra ob 20. uri na programu Slovenija 1. Kot zanimivost naj povemo, da je v zakulisju nastopajoče maski- rala in jim pričeske uredila Snežica Černic, dobro poznana v ljubiteljskih gledaliških vrstah tudi kot kostumistka, ki je veliko let med drugim sodelovala z dramskim odsekom PD Štandrež in Dramsko družino SKPD F. B. Sedej iz Števerjana. Tudi tokrat je s profesionalnimi ustvarjalci odlično opravila zaupano ji na- logo. Iva Koršič MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (77) Mariza Perat Mirenski Grad pri Gorici Leta 1934 so na Grad prišli italijanski lazaristi. Za duhovno oskrbo romarjev so se nekateri za silo naučili slovensko. Itali- janski lazaristi so na Gradu ostali do pad- ca fašizma sep- tembra 1943. Tudi med dru- go svetovno vojno je bilo Marijino sve- tišče na Gra- du poškodovano, misijonska hiša pa je bila požgana. Treba se je bilo znova lotiti dela in ob- noviti poškodovane in uničene stavbe. Prava obnovitvena dela pa so pričeli leta 1955. Načrt za glavni oltar je že med drugo svetovno vojno izdelal arhitekt Ivan Vurnik, vendar tega načrta ni bilo mogoče v celoti izvesti. Novi načrt je napravil akademski slikar Tone Kralj, ki je oltar dokončal leta 1963. Pri tem je uporabil del Vur- nikovega načrta, da je tako na- stala ubrana celota. Kip Žalo- stne Matere Božje na glavnem oltarju je Kraljev, prav tako je njegov Križev pot, ki je eden najlepših na Slovenskem, in pa skrivnosti sv. rožnega venca. Na Gradu imajo svoj Dom tudi redovnice iz Družbe hčera krščanske ljubezni ali usmil- jenke. Tudi to Družbo je usta- novil sv. Vincencij Pavelski skupaj s sv. Ludoviko de Marillac. V Domu imajo svoj prostor onemo- gle in ostarele sestre, prvotno pa je zgradba služila za misijonsko hišo lazaristov. Med prvo svetovno vojno je ta bila porušena, po vojni pa so jo obnovili. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, leta 1960 pa so jo začeli ob- navljati za Dom se- ster usmiljenk. Hišo so sestre poi- menovale “Dom Marije Kraljice”. Na Mirenskem Gra- du je tudi Betanija, hiša, v kateri ima sedež skupnost “Be- tlehem”. V bližini sestrske hiše je park z lurško votlino. Naj tu omenim še pevsko-glasbeno dejavnost na Mirenskem Gradu. Že takoj po prihodu lazaristov na Grad se je tu začela bogata pevsko-glasbena dejavnost. Prvi cerkveni zbor je tu nastal že le- ta 1914, vo- dil ga je zborovodja misijonar Franc Pirc. Zbor je štel 20 članov. Prva svetovna vojna je de- lovanje zbora prekinila, po vojni pa je zbor, pod vodstvom g. Pirca, znova zaživel. Čeprav so bili hudi časi, saj so ljudje morali obnavljati po- rušene domove, so pevci redno in z veseljem pri- hajali k vajam. Bil je to mešani zbor, štel pa je 40 članov. Poleg tega zbora je g. Pirc vodil tudi zbor “Izo- braževalnega društva Miren”. Pevci so nastopali na ljudskih taborih in raznih priložnostnih prireditvah v go- riški okolici. Za g. Pircem je na Gradu zbor prev- zel lazarist Franc Skvarča, za njim pa njegov so- brat Alojz Mlakar. Zbor je vodil do leta 1934, ko so ga fašisti izgnali. Po letu 1945 se je g. Mlakar vrnil na Grad in tako spet prevzel vodstvo zbora. V njem so bili pevci iz Mirna, Rupe in Orehovelj. Več mladih je g. Mlakar poučeval tudi v harmoniju. Eden njegovih učencev, Ivo Marušič, je za njim prevzel ta zbor, pozneje pa misijonar Jože Gracar, ki je poskrbel tudi za orgle. Na Gradu je pomagal tudi organist in pevovodja iz Mirna g. Venček Budin, pozneje pa njegov sin Andrej. Zaradi novih pasto- ralnih potreb pojejo zdaj na Gradu se- stre usmiljenke, za praznike in ob po- sebnih priložnostih pa prihajajo sem pevci iz Mirna. / dalje Podvig skupine vipavskih pohodnikov Velike Žablje – Trst, Po poteh naših non prvi polovici prejšnjega stoletja so naše none ho- dile v Trst z jerbasi polni- mi jajc, zelenjave ter drugih kmečkih pridelkov … Vse to so prodajale mestni go- spodi in tako služile za preživetje svojih družin. Pot je bila dolga in naporna, še posebej z breme- nom, ki so ga nosile. Stric Rafel, ki gre že v 102. leto o teh časih pove: “Moja nona je hodi- la v Trst zelo pogo- sto, takoj ko se je na- bralo kaj 'robe', na glavo si je dala svi- tek, na njega 'jerba- s', v roke pa košare. S seboj je enkrat vze- la, bolj za družbo, svojo hčerko, ki pa je pot opravila bosa, saj je bilo obuvala za takšne poti ško- da. Kasneje, med obema vojna- ma, smo večkrat hodili le do Štanjela, nato pa na vlak za Trst. Spomnim se, kako sem očetu pomagal nositi dve košari polni hrušk. Do Vrtovč sem nosil sam, nato oče, v štanjelsko goro do železniške postaje pa ponovno jaz”. Malo v spomin, malo kot izziv in malo za šalo smo se skupina osmih navdušencev odločili, da V to pot ponovimo … Seveda, brez(večjih) bremen in le v eno smer.V nedeljo, 2. 11. 2014, na prečudovit sončen dan, smo se malo pred 7. uro odpravili izpred dvorane v Velikih Žabljah na pot proti Trstu. Dva izmed pohodnikov sta pot preizkusila že pred dvema leto- ma, ko sta 2. decembra odšla iz Velikih Žabelj v smeri Vrtovče- Šmarje-Štanjel-Dutovlje-Col do Opčin, kjer sta se zaradi neugod- nih vremenskih razmer (močne- ga deževanja in sneženja) usta- vila in končala pot. Letos te “sreče” nista imela, saj je bila prva novembrska nedelja nad- povprečno topla in sončna. Ver- jetno si za tak dogodek ideal- nejših vremenskih pogojev ne bi upali izbrati. Letošnjo pot smo rahlo spreme- nili v želji, da se, kar se da (čim bolj), izognemo asfaltnim ce- stam. Pot smo ubrali čez Zavino na Lukovec (kamor se hodi vsa- ko leto po 'jurjovke') in naprej do Kobjeglave. Tu je bil krajši po- stanek pri prijaznih domačinih, ki so nas pričakali z dobro obloženo mizo peciva, kavice ter odličnih domačih likerjev. Naj- bolj nas je navdušil in dodobra se- grel sivkin, tako da smo vsi okrepčani lahko pot na- daljevali v smeri Skope- ga in Duto- velj, a vse po stranskih, ko- lovoznih po- teh. Nato pa, zaradi naj- krajše možne poti, stopili na železniško progo. Res je bila najkrajša, a ho- ja po tirih in kamenju ni bila rav- no prijetna. Malo po 11. uri smo se ustavili na železniški postaji Kreplje, kjer se odcepi opuščena stara proga proti Italiji. Vzeli smo si čas za hitro malico ter nato nadaljevali pot po zapuščenih tirih skozi dva predora (zadnji pod Repenta- brom) v italijansko vasico Col. Od tu dalje smo pešačili po asfal- tni cesti do Opčin. / str. 13 Špela Cigoj Četrta postaja: med podivjano množico se srečata Mati in Sin. Sočutna pogleda, toda ohrabrujoča za oba. Ob Mariji sta Janez, Marija Magdalena. Pevski zbor na Gradu pred 2. svetovno vojno Dom sester usmiljenk Votlina lurške Matere Božje Pevec Rudi Bučar z orkestrom Big Band RTV Slovenije Slovenija 11. decembra 2014 13 V Sloveniji povsod praznično in prisrčno ob adventu in pričakovanju Božiča Predsednik države Borut Pahor ponovno napoveduje izhod iz krize Sloveniji v zadnjem me- secu tega leta poteka pravi mozaik najrazličnejših prireditev, slovesnosti, nastopov in drugačnih dogodkov, ki naj prepričajo ali kako drugače vzbu- rijo čim večjo množico ljudi. Kljub mnogim nasprotovanjem ter vzponu potrošništva in zaba- ve, poimenovanima s krilatico “veseli december”, je jedro doga- janja v tem mesecu še vedno po- vezano z adventom. V štirih ad- ventnih nedeljah je čas za zunan- jo, predvsem pa za notranjo pri- pravo slehernega med nami na praznovanje Božiča in na Jezuso- vo rojstvo. Tudi v politiki t. i. navadne ljudi pozivajo k miru, strpnosti in do- brim delom v pričakovanju boljših časov, a gre pretežno za ut- vare in skoraj neuresničljive obljube. Državni poglavar Borut Pahor je v TV oddaji nacionalne RTV Slovenija z naslovom Tarča, v četrtek, 4. decembra, ponovno blestel s svojo že kar prislovično govorniško spretnostjo ter z njo prepričeval gledalce. Vendar s te- mami, ki jih je obravnaval, ni bil prepričljiv. Po njegovem sedanja vlada Mira Cerarja nima alterna- tive, zato naj jo podpre vsa preo- stala politika, torej tudi opozicija. To pa bi bilo v sedanjih razmerah V težko, najbrž neizvedljivo, saj otrenjih v vladi in o možnem raz-padu koalicije občasno govorita celo predstavnika preostalih dveh koalicijskih strank, to je Socialnih demokratov in Desusa. V SDS pa zatrjujejo, da bo vlada Mira Cerar- ja leta 2015 razpadla. Sicer pa naj- večja opozicijska stranka tudi pri- pravlja alternativni vladni pro- gram, s katerim bi prispevala k premostitvi še zmeraj zaznavne vsestranske krize v državi. Pred- sednik države je, naj ponovimo, vse politične stranke in civilno- družbena gibanja pozval, naj pod- prejo Mira Cerarja in njegovo vla- do, tega pa celo premier noče. Ne- davno ni pristal, da bi preostali koalicijski stranki sodelovali pri iskanju kandidata za novega go- spodarskega ministra, rekoč, da je to izključna pristojnost njegove politične stranke, torej stranke Mira Cerarja. S SDS Janeza Janše pa Miro Cerar sploh noče imeti stikov ter je celo podprl nezako- niti sklep o izgonu Janeza Janše iz državnega zbora. Borut Pahor očitno tudi ni mogel prepričati TV gledalcev, da je kriza v Sloveniji praktično končana oz. da je blizu rešitve. Ni namreč omenil, sicer ga voditelj oddaje o tem tudi ni nič vprašal, kako naj bo kriza rešena v državi, ki ima skoraj že 30 milijard evrov javne- ga dolga ter zmeraj znova obre- menjuje državljane in gospodar- stvo z novimi davki in drugimi dajatvami. Državni poglavar je bil v eno uro trajajoči TV oddaji z naslo- vom Tarča nemara najbolj prepričljiv, verodostojen in tudi pogumen, ko je odgo- varjal na vprašanja o zadevi Patria in o Janezu Janši. Prepričan je, da je bil Janez Janša izvoljen za poslanca skladno z ustavo in zako- nom ter so ga zato nezako- nito izgnali iz parlamenta. Svoje prepričanje je potrdil s tem, da se je z Janšo poz- neje v državnem zboru ro- koval. Napako oz. protiza- konitost je pozneje odpra- vilo Ustavno sodišče, ki je Janeza Janšo s svojim skle- pom vrnilo v poslansko klop. Glede zadeve Patria, o kateri sicer sedaj odloča Ustavno sodišče, pa je Borut Pa- hor povedal, da bo spoštoval odločitev tega sodišča, kakršna že bo, in ne glede na to, kaj si bo o njej mislil. V nekaterih okoljih že opozarjajo na 26. december. Tega dne bo državni praznik, Dan samostoj- nosti. Spominjali se bodo izidov plebiscita, ko se je večina Slovenk in Slovencev odločila za samo- stojnost. V Naši družini, mesečni prilogi tednika Družina, so zapi- sali, “da se ob Božiču in dnevu sa- mostojnosti spodobi, da izobesi- mo slovensko zastavo in s tem po- kažemo, da smo ponosni na la- stno državo, posebej v času, ko si mnogi prizadevajo ta ponos na različne načine izničiti”. Ob tej ugotovitvi naj opozorimo, da se- danja oblast v Sloveniji ni hotela pripraviti državne proslave ob 25- letnici ustanovitvi Demosa, to je Sindikati premočno premagali vlado Zgubljeno s prevodom oraz. Katastrofa. Vladna pogajalska nesposobnost na ento potenco. To je sa- mo nekaj od (morda) bolj prijaz- nih komentarjev, ki so po- spremili sklep pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja. Pravzaprav, to niso bila pogajanja, a posteriori lahko rečemo, da je bilo eno- stransko postavljanje pogo- jev, ki mu je tisti socialni par- tner, ki velja za močnejšega, povsem podlegel. Miro Cerar je po “spopadu” s sindikati izpadel tako kot bi Kung fu panda izzval Brucea Leeja na pretep. Kung fu panda vs Bruce Lee Branimir Štrukelj je prvi člo- vek Sindikata za vzgojo, izo- braževanje in znanost (SVIZ). Skupaj z Dušanom Semoličem (Zveza svobod- nih sindikatov Slovenije) je najbolj prepoznaven sindi- kalist v Sloveniji. Ko gre za pogajanja o javnem sektorju sindikate najpogosteje zasto- pa prav Štrukelj oziroma nje- gov SVIZ. In tako je bilo tudi nazadnje. Vlada je namreč v preračunavanju javnih fi- nanc prišla do zaključka, da računi “ne štimajo”. Izvirni greh Slovenije je že dalja časa ja- sen: v Ljubljani vlada že leta več trosi kot “zasluži”. Veliko več je odhodkov, kot prihodkov. Od le- ta 2009 je Slovenija pri Evropski komisiji v uradnem postopku za- radi prekoračitve dovoljene meje javnega primanjkljaja. Tega je Maastrichtski sporazum leta 1992 postavil na 3 odstotke BDP. V Evropi, ki je zadnjih nekaj let močno pod nemško taktirko, so institucije, posebej odkar je ek- splodirala kriza, močno pozorne na te postavke. Pa čeprav se veli- ke države (Francija in Italija) te- P mu upirajo. Slovenija je v igri jav-nih financ danes v šahu. Merklo-ve seveda ne more pogojevati, ta- ko kot to počenjata Hollande in (delno) tudi Renzi. Za stanje, v katerem se je znašla, pa je, da ne bo pomote, Slovenija sama kriva. Zato je že od leta 2009 pod po- večevalnim steklom evropskih institucij. Evropa od Slovenije zahteva uravnoteženje javnih odhodkov in prihodkov. Najprej je bil zadnji rok za znižanje jav- nega primanjkljaja pod 3 odstot- ki BDP leto 2013. Ko je postalo jasno, da to ne bo izvedljivo, je Komisija velikodušno pogledala skozi prste in Sloveniji podaljšala rok za novi dve leti. Nova zapa- dlost je torej postavljena v na- slednje leto. In kaj je bila Ljublja- na sposobna v vseh teh letih na- rediti na področju zmanjševanja odhodkov? Številke so zelo zgo- vorne: lani je bil jav- ni primanjkljaj celo 14,6 odstotkov (tu- kaj je sicer največjo vlogo igrala prisilna dokapitalizacija bančnega sektorja). V letošnjem letu bi moral biti priman- jkljaj težak milijardo evrov (nekaj manj kot 3 odstotke BDP), a so v preračuna- vanju v vladnih so- banah ugotovili, da je realna ocena višja in da bo priman- jkljaj znašal 1,2 mi- lijardi evrov (torej 3,4 odstotka BDP). Ker mora Slovenija rešitev najti najka- sneje v prihodnjem letu, je napoved pri- manjkljaja za 2015 seveda malenkost manjša od 3 odstot- kov BDP. Namesto da bi se to postopo- ma in strateško ure- jalo v zadnjih letih, Slovenija tik pred rokom oddaje še ni opravila domače naloge. Ni namreč jasno, kako realno je predvidevanje o tem, da bo javni primanjkljaj 2015 res manjši od 3 odstotkov. Zelo jasno pa je, da Ljubljana ni opravila tega, kar že štiri leta obljublja Bruslju. Govo- rimo o privatizaciji, ki le počasi napreduje. Govorimo o ustvar- janju debirokratiziranega in pod- jetjem prijazenega okolja, ki ga v Sloveniji ni. Nasprotno, podjetja vse bolj izgubljajo na konku- renčnosti tudi proti gospodar- stvom ostalih držav nekdanjega vzhodnega bloka. Med nalogami Ljubljane je bil nadalje tudi boj proti sistemski korupciji. In krčenje javnega sektorja, ki je v Sloveniji občutno preobsežen. KO v prvi rundi Ampak očitno je bilo na relaciji Bruselj – Ljubljana nekaj zgublje- no s prevodom. Morda so evrop- ski prevajalci slabši od slovesa, ki se jih drži. Morda se je nekdo rad poigral s Slovenijo. Ali pa... mor- da v Ljubljani ne razumejo pri- poročil v angleščini. Že res da glede na izkušnjo z Bratuškovo moramo vedno imeti v mislih geslo z drugih časov, »nič nas ne sme presenetiti«. Kakorkoli že, očitno je bilo, in s tem se vračamo na izhodišče, s prevo- dom nekaj preslišano, spregleda- no ali nezaznano. Miro Cerar je namreč v pogajanjih, na katerih je doživel KO v prvi rundi, pogo- rel na celi črti. V rebalansu za odločilni proračun 2015 je bil namreč predviden dodatni rez v javni sektor v višini 127 milijo- nov evrov v dogovoru s smerni- cami Evrope in zato da se skozi šivankino uho doseže maastri- chtske kriterije. Sindikati s Štru- kljem na čelu so seveda glasno protestirali in napovedali “re- volt”. Popularizirali so besedno zvezo brutalno varčevanje, ki da se izvaja na plečih javnih uslužbencev. In zagrozili so s stavko. In kaj je bila posledica vsega tega? Vlada je klonila in namesto predvienih 127 milijo- nov evrov pristala na zahteve sin- dikatov, ki so "dopustili" le 30 milijonov evrov rezov. Torej, iz- kupiček je bil štirikrat manjši od predvidenega. In to v času, ko Slovenija išče postavke za varčevanje do centa natančno, da bi ugodila evropskim zahte- vam. Naenkrat pa je zmanjkalo približno 95 milijonov evrov predvidenih prihodkov, kar sicer ni pregrešno visok znesek v kon- tekstu celotnega finančnega za- kona, a je še vedno pomenljiv, glede na to, kako natančno je bi- Z 12. strani Velike Žablje - Trst ... se presrečne, da smo končno zagledali Tržaški zaliv in naš veličastni cilj, pa je čakal še najhujši del poti, in sicer dober kilometer spusta po znameniti Scali Santi, ki nas ven- darle ni pustila ravnodušnih, saj nam je med (ne tako zelo prijet- no) hojo ponujala prečudovit po- gled na samo mesto. “Prou do murja mwrmo, k' če nje, n' vela pohod”. Ob 13.30 smo si na četrtem pomolu končno lahko namočili noge v morju, se oddahnili in tudi malo posončili. Časa nismo imeli veli- ko, saj se nam je mudilo domov (za razliko od naših non ne peš, ampak s kombijem), da bi lahko ujeli še nogometni derby med Aj- dovščino Škol in Biljami. To nam V je uspelo in tudi domača ekipa jezmagala ter tako dodala piko nai naši prečudoviti nedelji. Ker je bil pohod zanimiv in uspešen ter je požel kar pre- cejšnje zanimanje pri znancih in prijateljih, ga bomo naslednje le- to ponovili v večjem številu. In naslednje še v večjem. In tako bo morda postal pohod “Po poteh naših non” tradicionalen. Pohoda so se udeležili: Špela, Va- lentin, Darko, Marjan, Stojan, Nejc, Gregor in Vili. Pa še nekaj. Najmlajši udeleženec je nosil slovensko zastavo na dro- gu, zataknjenem v nahrbtniku, in ko mu je ta vihrala skozi Opčine in po ulicah Trsta, je bilo kar nekaj avtomobilskega tro- bljenja in vzklikov mimoidočih. Demokratične opozicije Sloveni- je, politične združbe, ki je dosegla osamosvojitev in demokratizacijo Slovenije. Nekaj podrobnosti in ozadij o omenjenem zgodovin- skem dogodku je v intervjuju, ob- javljenem v tedniku Demokracija, obravnavala dr. Andreja Valič- Zver, direktorica Študijskega cen- tra za narodno spravo. Ona je doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru s temo o vlogi Demosa v času demokrati- zacije in slovenske osamosvojitve. Zdaj razkriva, da ni mogla dokto- rirati na Fakulteti za družbene ve- de v Ljubljani, “ker je tam naletela na nepremostljive ovire. Nedoka- zane trditve predsednika komisi- je, da je že Edvard Kardelj na smrtni postelji želel samostojno Slovenijo in da se je partija že v začetku osemdesetih let prejšnje- ga stoletja demokratizirala in da je bil njen cilj slovenska samostoj- nost, so se mi zdele preveč nesmi- selne, da bi jih lahko vključila v svoje delo. Povrh tega so mi očita- li, da se nisem “spoprijateljila” z delom politične literature. Morda je v teh sporočilih o ideološki usmeritvi dela našega družbo- slovja, ki ji sledi sedanja oblast, vzrok, da nismo imeli uradne državne proslave ob 25-letnici ustanovitve Demosa. Še nekaj podrobnosti o dogodkih, značilnostih in ozračju v Sloveni- ji, ki jih povzemamo iz Praz- ničnih adventa in božiča. Tak je namreč naslov priloge, ki jo je iz- dala založba Družina. V njej je objavljena tudi pobuda Slovenske karitas z naslovom Bodi pozoren, Bodi previ- den. V njej analizirajo pojav prisilne prostitucije in trgo- vine z ljudmi v Sloveniji. Po- budo predstavlja generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic, podprli pa sta jo so- delavka te dobrodelne orga- nizacije Nina Stenko-Pri- možič in pevka Neisha. Na- vajamo, da je po ocenah sta- tističnega urada prihodek od prostitucije v Sloveniji samo leta 2013, torej lani, znašal okoli 200 milijonov evrov. Ob Božiču bodo v Sloveniji razdelili okoli 300 tisoč obro- kov hrane revnim ljudem. V Ljubljani pa je zavod Pod strehco z ljudsko kuhinjo razveselil števil- ne v slovenski prestolnici, ki si za- radi brezposelnosti, prenizkih plač ali pokojnin težko privoščijo topel obrok. Za tri evre lahko do- bijo kosilo vsak delovni dan od 11. do 15. ure. Marijan Drobež la preračunana življenjsko po- membna postavka javnega pri- manjkljaja. Kje bo Slovenija do- bila teh 95 milijonov evrov? Ka- ko bo to izpeljala? Finančni mi- nister Dušan Mramor je dejal, da okvirni načrt obstaja, a da ga bo razkril šele v naslednjih mesecih (z nekoliko hudobije bi lahko sklepali, da vlada še nima čisto jasnih pojmov... a to je hudobi- ja). Brutalno varčevanje, ki to ni Najbolj ironično pri vsem tem pa je, da je brutalno varčevanje za javni sektor, o katerem so govo- rili sindikati, zelo relativen po- jem, če že ne fiktiven. Poglejmo nekaj zgovornih podatkov, ki jih ponuja portal Ajpes. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je danes, ko že dalj časa razsaja fi- nančna kriza, višja kot v letu 2008, ko krize še nismo občutili. V začetku 2008 je povprečni me- sečni dohodek javnih uslužben- cev znašal slabih 1.600 evrov, vrednost je nato močno po- skočila že v istem letu (Virantova reforma) in dosegla višek sredi le- ta 2009 (približno povprečje 1850 evrov) ter se nato do konca prejšnjega leta pri povprečju ustalila v višini približno 1750 evrov. Glede na začetek leta 2008 je povišica vredna 150 evrov. Drug zgovoren podatek je skup- na masa izplačanih plač javnega sektorja: leta 2008 je masa bruto plač, izplačanih na mesečni rav- ni, znašala 262,82 milijona evrov. Konec lanskega leta je ta vrednost znašala 275,05 milijona evrov. Prirastek je torej 13 milijo- nov evrov. In še zadnji podatek o “brutalnem varčevanju”: leta 2008 je bilo v javnem sektorju za- poslenih 154.711 ljudi, konec lanskega leta pa 158.163 ljudi (višek leta 2012 je presegel 160 ti- soč zaposlenih). Kje je torej brutalno varčevanje v javnem sektorju? Najbrž je to še nekaj, kar se je zgubilo s prevo- dom v jezik sindikatov... Andrej Černic Predsednik države Borut Pahor Branimir Štrukelj Aktualno11. decembra 201414 Govorili ste, da se politika ne zanima za usodo taborišča v Vi- scu. Pa ne mislim tukaj samo na občinsko upravo, ki je že večkrat izrazila svoje negativno zadržanje do ohranjanja ob- močja, kot ga določa odlok Spomeniškega varstva. Pri- toževali ste se tudi nad zadržan- jem dežele FJK in Republike Slovenije. Sam sem izročil dosje o taborišču nekdanjemu ministru za stike s parlamentom Dariu Franceschini- ju. Prisoten je bil tudi nekdanji po- slanec Ivan Strizzolo, ki je v zvezi z Viscom na vlado naslovil osem poslanskih vprašanj, a nikoli ni dobil odgovora. Z zadevo je dobro seznanjena tudi deželna uprava in večina v deželnem svetu. Predsed- nica FJK Debora Serracchiani je bi- la tukaj in sama ostala pred za- prtim vhodom. Pred volitvami so bili v Viscu številni kandidati za stolček v deželnem svetu, tudi Slo- venci, veliko so o tem govorili, da- nes pa do Visca ponovno vlada apatija. Kako in kdaj ste se vi prvič srečali s taboriščem v vaši vasi? O strukturi v Viscu se zanimam res že veliko časa, od leta 1992. Leta 2000 pa sem spoznal tudi žalostno taboriščno preteklost tega ob- močja: takrat je Concordia et Pax organizirala spominsko svečanost s koprskim škofom Metodom Pi- rihom. Deset let je, odkar temo predstavljam širši javnosti s komu- nikeji, članki in predvsem živim pričevanjem. Če bi danes povlekel črto, moram povedati, da sem o Viscu skupno spregovoril pred več tisoč ljudmi. Kakšno je stanje z informirano- stjo o taborišču danes? Žal, se na račun taborišča vse bolj širi dezinformacija: nekateri trdijo, da taborišča tam sploh ni bilo. Drugi zagovarjajo tezo, da je ohranjanje nepotrebno, češ itak je prvotna struktura že v močno raz- padajočem stanju. To ni res. Šoto- rišče so sicer res odnesli. Osrednji zaščiteni del taborišča z dvajsetimi zidanimi zgradbami pa je tisto je- dro, okoli katerega so gradili tabo- rišče. Ta del taborišča je ostal ne- dotaknjen. Nadzorna postojanka je bila celo nalašč zgrajena za po- trebe taborišča. O tem obstajajo dokumenti. Občinska oblast pa na to uho ne sliši... Pomislite samo na dejstvo, da je županja Visca v pismu predsedni- ku Napolitanu poimenovala de- portirance z nazivom “pribežni- ki”. Ne vem, kako bi definiral to izjavo: umestiti bi jo morali na ob- močje med “vrhunsko” nevedno- stjo in “vrhunsko” sramoto. Ne vem, katera od definicij bi tukaj bolj ustrezala. Kaj pa Ljubljana? Boris Pahor se je javno zavzel, da bi slovenska vlada o tej temi spre- govorila z italijanskimi oblastmi. To je v javnosti večkrat poudarjal. Njegove besede so padle na plod- na tla. Vlada Alenke Bratušek je v dvostranskih odnosih z Italijo po- stavila na dnevni red tudi Visco: o tem se je pogovarjala s takratnim premierom Enricom Letto. No, danes imamo novo vlado v Lju- bljani in tudi v Rimu: prejšnja na- prezanja so tako padla v vodo. Po- trebno bi bilo začeti vse znova. Sam sem večkrat pisal nekdanje- mu predsedniku poslanske zbor- nice Lucianu Violanteju, ki je prišel v Visco, a nikoli nisem prejel odgovora. Kakšno je torej današnje stan- je? Naša občinska uprava si bolj ali manj odkrito prizadeva, da bi struktura propadla: ni res, da mora taborišče ostati zaprto za javnost. Ljudje bi ga lahko obiskali: upošte- vati je treba pravila previdnosti, a vsakdo bi lahko stopil na ob- močje. Upanje občinskih oblasti je najbrž tako, da bi struktura do- končno razpadla in da bi to omo- gočilo odobritev variante k regu- lacijskemu načrtu, ki bi predvide- vala novogradnje. S tem se izkazu- je pomanjkanje pietete: tam so namreč umirali ne samo tabo- riščniki in ne samo pripadniki slo- vanskih narodov. Tam so umrli tu- di Italijani in Avstrijci. Kljub temu da je območje taborišča zaprto, je pri nas na obisku vseskozi veliko ljudi. Stanje je skratka takšno: občina se doslej ni udeležila nobene seje gle- de možnosti prekvalifikacije ob- stoječih struktur. Uprava je doka- zala nepoznavanje zgodovinskih dejstev in svoje argumentacije ni- koli ne dokazuje z dokumenti. Kako ocenjujete delo komisije za taborišče v Viscu? Upam, da bo komisija, ki je bila ustanovljena za preučitev primera Visco, vsaj ohranila zdajšnje zaščiteno območje s strani Spome- niškega varstva. Nočem pa, da bi se sprejemali kompromisi po ita- lijansko, v smislu dogovora za ohranitev polovičnega ali še manjšega dela zaščitenega ob- močja. To, kar je zavarovano, je za- varovano. Pika. Kompromisi po italijansko bi bili v tem primeru skrajno nečastni in sramotni. Spo- meniško varstvo se je v tem pri- meru zelo izkazalo, ker je spozna- lo zgodovinsko pomembnost ob- močja. Tega ne sme noben kom- promis izbrisati. Dejali ste, da ste o taborišču v Viscu skupno govorili že več ti- soč ljudem. Koliko je bilo pri tem mladih? Teh je bilo res veliko. Vsi moji po- slušalci, mlajši in starejši, pa čutijo, da je zgodovina še kako pomem- bna, da je treba ohraniti zgodovin- ski spomin in da jim je pri srcu so- delovanje z drugimi narodi. Samo študentov, ki mi je prisluhnilo, je več tisoč. V našem okolišu sem obiskal že skoraj čisto vsako vas, bil pa sem celo v Venetu. Tudi v Sloveniji sem imel predavanje. In na medijih, vse do Sole 24 ore, Corriere della sera ter po številnih lokalnih medijih. Sodeloval sem z zgodovinarji, z Borisom Pahorjem – Bog mu pokloni še 100 let, ker ga potrebujemo. V stiku sem z Mo- nijem Ovadio. Za vse to sem zelo hvaležen, ampak vseeno se še ved- no počutim kot pes, ki tuli v luno. Zadevo bi morala v roke vzeti po- litika. Sredstva so na razpolago, potrebno je pokazati voljo. Tabo- rišče bi moralo biti v opomin, če tega opomina ni, se nam lahko zgodi Ukrajina ali nekdanja Jugo- slavija. Stran je pripravil Andrej Černic tagnacija je morda najslabša od vseh možnih različic raz- voja dogodkov okoli zdajšnjega stanja fašističnega ta- borišča v Viscu. A, žal, se danes dogaja prav to. Ne samo danes, to se dogaja že dalj časa. Neuradna rešitev, ki se predstavlja na obzor- ju, predvideva zmanjšanje ob- močja, ki ga je zaščitilo Spome- niško varstvo, čeprav naj bi se struktura taborišča (vključno z zgradbami v osrednjem delu) ohranila. Zgodovinar Ferruccio Tassin, ki zagovarja idejo, da je tre- ba ohraniti zasnovo taborišča vsaj v okviru jedrnega območja, kot ga je zavarovala državna uprava za spomeniško varstvo, je nad odno- som, ki ga kažejo oblasti do “pro- blematike Visco”, vse bolj ra- zočaran. Kot nam je sam povedal v intervjuju, ima vtis, da se oblasti za to vprašanje sploh ne zanimajo več. Zaustavljena pozidava Nekdanje taborišče je do nadal- jnjega namreč prepuščeno svoji usodi. Že dalj časa je zaprto, tako da ga obiskovalci ne morejo obi- skati. Območje že dalj časa ni vzdrževano. Občinska oblast bi območje taborišča rada namenila drugim, poslovnim dejavnostim. Ta namera je na dan prišla prvič leta 2007 s predlogom variante re- gulacijskega načrta, ki naj bi ce- lotno območje spremenil v po- slovno-obrtno cono. To namero je po posredovanju združenja Ter- re di confine in njenega predsed- nika, zgodovinarja in profesorja Ferruccia Tassina preprečila državna uprava spomeniškega varstva, ki je 29. januarja 2010 za- varovala približno polovico ob- močja (68 od 144 tisoč kvadratnih metrov) nekdanjega taborišča. Občinska uprava pa se ni vdala: oktobra 2011 je izdelala novo va- rianto regulacijskega načrta (tudi ta za zdaj še ni prodrla), po kateri bi za poslovne namene šlo še 60 odstotkov območja, ki ga je zaščitilo Spomeniško varstvo. To- liko o ozadju zgodbe, ki je že poz- nana. Visco – bilateralna tema na naj- višjih ravneh Sedaj pa k novejšemu razvoju do- godkov. Pomemben ambasador tez o ohranjanju taborišča v Viscu je vseskozi tudi prof. Boris Pahor. In prav on je v ospredje postavil to temo v trenutku največje vidlji- vosti, natančneje lani ob prazno- vanju 100. rojstnega dne. Takrat je ob vsakem javnem nastopu po- sebej poudaril željo, da se tabo- rišče ohrani. S posebno vnemo je nastopil na odru ljubljanske Ope- re ob osrednji slovesnosti svojega okroglega jubileja: o Viscu je spre- govoril v tistih znamenitih “dveh minutkah”, ki mu jih je mimo protokola, režije in prenosa v živo uspelo si priboriti. In temo Visco je prof. Pahor jasno izpostavil tudi le nekaj dni kasneje v Trstu, v SSG, ko je takratni premierki Alenki Bratušek “iztrgal” obljubo, da bo postavila na dnevni red bilateral- nih srečanj z Italijo tudi taborišče v Viscu. In to se je najprej zgodilo S 2. septembra lani (le nekaj dni poPahorjevi pobudi) ob obisku En-rica Lette, takratnega premiera, na Bledu. Vprašanje taborišča v Viscu je vseskozi spremljal tudi sloven- ski veleposlanik v Rimu Iztok Mi- rošič. Skratka, tema Visco je dose- gla najvišjo institucionalno raven in se ohranila tudi v vladnih so- banah. Nazadnje so se o Viscu po- govarjali pri vladnem omizju za slovensko manjšino v petek, 28. novembra. Vsebinskih napredkov sicer ni bilo, ker je vprašanje ta- borišča v tem trenutku pri itali- janskem ministrstvu za kulturo. S problematiko je bil osebno sez- nanjen tudi predsednik vladnega omizja Filippo Bubbico, predsta- vljena je bila tudi ministrstvu za obrambo in ministrstvu za kultu- ro. Skratka, neki prodor je uspel, a zadeva je še vedno birokratsko “zaustavljena” in dokaj nejasna. Manjše območje, struktura ohranjena Kje smo torej danes? O Viscu so že pred časom razpravljali na po- sebej za to ustanovljeni komisiji, katere člani so tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garufi, župan- ja iz Visca Elena Cecotti in pred- sednika krovnih organizacij Dra- go Štoka in Rudi Pavšič. “Točko dnevnega reda o Viscu smo v Ri- mu na vladnem omizju prenesli, ker nismo imeli še nobenih novih elementov. Predlog za rešitev je še na ministrstvu za kulturo”, nam je pojasnil predsednik SSO Drago Štoka ter nam ob tem orisal zdajšnje stanje. Predlog, ki ga je izdelala komisija in ki je trenutno na ministrstvu za kulturo, predvi- deva okrnitev območja, ki je zaščiteno z odločbo Spomeniške- ga varstva. Kljub temu pa naj bi struktura taborišča ostala. Skrat- ka, zavarovano naj ne bi bilo sa- mo ožje območje, kjer stoji spo- minska plošča v osrednjem delu, ampak tudi okoli stoječe zgradbe, ki dajejo podobo nekdanjega kra- ja trpljenja. “Naš cilj je ta, da se izoblikuje prostor, ki v spomin ta- koj prikliče izvirno taborišče. Zato je predvideno, da bodo ostale tudi barake, s katerimi želimo ohraniti vidno strukturo takratnega tabo- rišča”. Ohranitev območja – možne rešitve Ob tem pa velja podčrtati, da je problematika nekdanjega fašističnega taborišča v Viscu v zadnjih mesecih pristala na dnev- nem redu številnih občinskih sve- tov. Šlo je pravzaprav za razširitev pobude, ki se je rodila v Sovod- njah ob Soči. Na zadnji seji prejšnjega sklica aprila letos je so- vodenjski občinski svet na pre- dlog svetnikov Slovenske skupno- sti odobril dnevni red v podporo ohranitvi območja taborišča, kot ga določa Spomeniško varstvo. Omenjeni dnevni red je bil kasne- je poslan tudi okoliškim občinam. Odgovor je bil presene- tljivo dober: približno deset občinskih svetov je doslej osvojilo resolucijo, ki jo je predlagala so- vodenjska občina. To pa še ni do- končna številka, ker nekatere občine bodo resolucijo še obrav- navale. Nedavno pa je bil z ohran- janjem območja taborišča izne- sen še en predlog. 22. oktobra le- tos je županja Visca sklicala sesta- nek z okoliškimi občinami. Župan Palmanove Francesco Mar- tines je na sestanku predlagal, da bi občine s skupnimi močmi lah- ko očistile območje. Predlagana je bila podobna rešitev kot za čiščen- Dejstvo, da se že tri leta nič konkretnega ne dogaja, je slaba novica. Pravzaprav je tako, da je pred samo nekaj meseci županja Visca Elena Ceccotti pisala predsedniku republike Giorgiu Napolitanu. Dopis Ceccottijeve ima sicer predzgodbo. Pred več leti je prof. Tassin na italijanskega predsednika naslovil pismo. Julija 2010 (torej ravno v obdobju koncerta treh predsednikov v Trstu) se je predsedstvo italijanske republike odzvalo na Tassinovo pisanje in deželi FJK naročilo, naj preuči možnosti za ohranitev in obnovo zgodovinsko- kulturnega objekta. Županja Visca je svoje pismo Napolitanu poslala septembra lani. V njem pa lahko zasledimo kar nekaj nerodnosti. Prva nerodnost je vezana na zgodovinski kontekst dogajanja v taborišču. Županja Ceccottijeva namreč piše, da je bilo taborišče v Viscu namenjeno “jugoslovanskim pribežnikom” in ne internirancem ali deportirancem. Konotacija besede pribežnik je povsem drugačna od tiste, ki jo ima beseda deportiranec. Druga nerodnost (ali kar že namerno sprenevedanje) je del pisma, v katerem županja pojasnjuje, da je odlok državnega Spomeniškega varstva vezan samo na območje taborišča in ne na strukture, ki tam stojijo. Formulacija odločbe Spomeniškega varstva pa je le drugačna. Zapisano je sicer, da je tamkajšnja vojaška arhitektura brez omembe vrednih arhitektonskih elementov, a ob tem pojasnjuje še, da gre za označevalca tukajšnje tragične preteklosti, “ker priča o dogodkih, ki jih zgodovinski spomin mora ohraniti in s katerimi je treba seznaniti tudi prihodnje rodove... Zato so kompleks okoli vojašnice Luigi Sbaiz v svojem zgodovinskem jedru in posebej zgradbe na tem območju s kulturnega vidika posebej zanimive in jih je potrebno zaščititi... ” Dopisi predsedniku Napolitanu Območje nekdanjega fašističnega taborišča Operacija Visco je obzidja v Palmanovi, pri kate- rem so sodelovale območne eno- te Civilne zaščite iz bližnjih občin. Sestanka se je udeležila tudi sovo- denjska županja Alenka Florenin, ki je dejala, da se ji zdi taka rešitev primerna za ovrednotenje tega območja: “Zavedati pa se mora- mo, da bi bilo potrebno strniti moči tudi za nadaljnje upravljanje tega območja. Gre za veliko ob- močje in ena sama občina bi fi- nančno ne zmogla tega bremena. Tukaj bi se morale poenotiti oko- liške občine, Republika Slovenija in seveda tudi Republika Italija”. Zgodovinar Ferruccio Tassin je boj za ohranitev taborišča v Viscu izpeljal malodane sam. Drži pa, da mu je veliko uglednih kulturnikov izrazilo podporo in se v javnosti izpostavilo za taborišče v Viscu. O Borisu Pahorju, ki je težave z Viscom predložil neposredno italijanski in slovenski vladi, smo že večkrat poročali. Za Visco se je zavzel tudi Moni Ovadia, ki je podprl zaščito taborišča, kot ga je določilo Spomeniško varstvo. Ob tem je zapisal še kratko razmišljanje, ki ga delno objavljamo: “Italija se še vedno ponaša z lažnim mitom o 'Italijanih, dobrih ljudeh'. Italiji je dvajset let vladal fašistični režim, ki je bil tiranski, rasističen, kolonialističen, hujskaški in genociden. Genocidnost se ni pojavila samo v povezavi z nacizmom, ampak je bila fašizmu prirojena v Cirenajki in Etiopiji. Odgovoren je bil za nezaslišana nasilja na območju nekdanje Jugoslavije. Seveda, obstajali so dobri Italijani, pogumni možje in žene, ki so tvegali življenja, da bi rešili nedolžne, imeli smo junake v partizanskih vrstah in druge, junake človeške solidarnosti, katerim se moramo zahvaliti. Ta del narodovega telesa lahko poimenujemo 'Italijani, dobri ljudje'; ne pa naroda v celoti. Narod dobrih ljudi ne bi dopustil, da bi se iz šole izključili otroci, stari med šest in osem let, samo zaradi njihove identitete. Narod dobrih ljudi ne bi v sodelovanju s črnosrajčniki nekatere državljane spreminjal v človeška bitja nižje kategorije ter jih pošiljal v stroj uničenja. Ni dovolj, da se danes prirejajo formalne proslave ali da se razkazujejo judovske čepice na dan spomina. Nacionalna kultura bi morala opustiti retoriko lažne morale, ne samo zato, da se počastijo žrtve, ampak predvsem za dobrobit in dostojanstvo naše uboge države”. Moni Ovadia: “Dovolj je mitizacije reka 'Italijani, dobri ljudje'” Pogovor / Ferruccio Tassin Bojim se za usodo nekdanjega taborišča Fašistično taborišče v Viscu, 1943 Notranjost taborišča, 27. januar 2010 (foto DPD) Aktualno 11. decembra 2014 15 To so hudi časi ... Desetak judje smo pač taki, kot smo, to ni nič novega. V nas je tisti živalski nagon po samoohranitvi, po preživetju. In ravno to preživetje, ta nagon urejata naše vedenje in naš vsakdan in velikokrat prevlada- ta nad čustvi in ra- zumom. Sama sem človek, ki vsem pove v brk, kar mislim. Nikoli se ne delam lepše, kot sem. Nikoli ne lažem. Če imam na- pake, jih priznam. In ko pišem, na- pišem izključno to, kar mislim. In iz- ključno resnico, brez olepšav. Čeprav vem, da se veliko ljudi odloča dru- gače. In da večini to ni najbolj všeč. Ali sploh ni všeč. Minulo nedeljo ni bil ravno moj dan. Najbolj zaradi vremena. Ne- kako prenašam, da lije in grmi, čeprav tega nimam rada, pre- našam burjo, čeprav mi odleže, ko je ni več, prenašam celo sneg, čeprav je moj čas poletje. Samo megle in tistega počasnega ka- panja ne maram, tiste vlage, ki te napolni in ki izbriše svet okoli te- be. In splakne razpoloženje ter voljo do vsega. Poleg vsega sem prejšnji teden iz- taknila prehlad in v nedeljo se je začelo tisto ščemenje na desni strani grla. Tisto ščemenje, ki ga predobro poznam in pomeni, vi- L rus si iztaknila, sedaj te bo naj-prej bolelo grlo, potem pa bopoln nos, da ne boš mogla niti dihati niti spati, nazadnje pa tisti nadležni kašelj, ki lahko traja vse do odrešilne pomladi. Neposrečena nedelja torej, nič obetavnega, samo cedenje in me- gla. Z možem sva zato odločila, da se zgodaj popoldne odpeljeva do šest kilometrov oddaljenega Čedada in si privoščiva kavo in rogljiček. Tako da lahko hkrati prebereva tudi nekaj časopisov. Sicer se nimam kaj pritoževati, da nama gre z možem slabo: veliko je ljudi, ki sploh ne shajajo in težko preživijo do konca meseca. Nama ni tako grozno hudo, mo- rava pa varčevati in računati. In so dnevi, kar nekaj jih je, predv- sem med vikendom, ko si rečeva, največ deset evrov, več vsekakor ne smeva potrositi. Raje manj. Deset evrov je sicer veliko, če jih primerjamo s tistim evrom, s ka- terim mora živeti skoraj polovica človeštva, vendar, ko si bil še do nedavnega vajen, da si lahko pri- voščiš marsikaj ali celo vse, je de- set evrov premalo. Zelo malo pravzaprav. In tako sva z možem tiste dežev- ne, turobne nedelje parkirala, on je šel nekam pogledat urnik trgo- vine, jaz pa sem ga čakala v avtu. Utrujena zaradi tedna, ki je bil za menoj, in zaradi grla, ki je ščeme- lo. Listam po mesečniku, ki je v avtu ravno zato, da ga bereva, ko čakava drug na drugega, čez ne- kaj časa dvignem pogled in vi- dim moža, ki nekaj govori tem- nopoltemu fantu, ki mu ponuja neko brošuro ali knjigo. Mož mu maha in gre naprej, a fant za njim, prihajata k avtu. Ko sta že blizu, vidim moža, da vzame de- narnico, da fantu desetak, ta pa mu da knjižico. Mož molče vsto- pi v avto in na sedež vrže knjižico z recepti afriške kuhinje. Meni se zruši svet. Vem, da nama ni tako hudo, a vseeno, mama ima velike zdravstvene težave, zanjo plačujeva dom, še vedno imava stroške s selitvijo, naokrog hodiva oblečena kot berača, ker sem trdno odločila, da letos ne bova ničesar kupovala. Vem, da to še ni lakota in niti pomanjkan- je, a v tistem trenutku mi prekipi: zakaj si mu dal desetaka, sprašujem. Ker me ni pustil pri miru, mi odgovori mož. Tipična moška reakcija, ko se nečesa ali nekoga ne morejo znebiti. Solze mi silijo v oči, vem, da ne bo nič s kavo in rogljičkom, in ne mo- rem si kaj, da bi mi ne šlo na jok. Doma me sicer čaka obilna večer- ja, taka, kot bi je bili na drugi strani oble veseli, a vseeno. Ta deževni dan brez pravega cilja, stroški, ki me čakajo v decembru, vsota, ki jo bom morala plačati za mamo. In razočaranje ob mi- sli, da bo za darila in prijatelje ostalo zelo malo. Jezim se na moža, vračam mu knjigo, te knjige sploh nočem, načrtovala sem nakup dveh ali treh čisto drugih knjig v decem- bru... Zamislim se, odločim, od- prem vrata in jezno stopim do fanta. Vračam mu knjigo, zahte- vam svojih deset evrov, pravim, da ne morem, da je tudi nama težko, da mu lahko vrneva knjigo in dava en evro, več ne. Deset je odločno preveč za nekaj, česar ne potrebujeva in kar nama je vsilil. On se smeje, pravi, da je že izdal račun, ko mu dokazujem, da ni nikjer nobenega računa, se smeje še bolj na glas, zamahne z roko, kot bi odganjal mojo nadležnost, in odide. Nekdo na parkirišču mi pravi, naj pokličem policijo. Sprašujem se, kdo sploh tiska te knjige, jezi me, ker nikoli v življenju nisem nikomur ničesar vsiljevala. In nikoli prosijačila. Tega enostavno ne zmorem. Mož nemočno stoji in gleda vse sku- paj. Vem, da mu je žal, pravi mi, da ni mogel drugače... Skupaj greva po ulicah, dežuje, vlažno je in mene vse bolj boli grlo. Razmišljam o svoji jezi. Sprašujem se, ali postajam rasist kot toliko drugih. Ali sem eno- stavno utrujena zaradi te vsakod- nevne bitke za preživetje. Marsik- do je naveličan in marsikdo ne razume, zakaj ljudje, ki so vse življenje plačevali davke, delali, skrbel za svoje otroke in bili vse- skozi pošteni državjani, na sta- rost ne vedo, kako bi preživeli do konca meseca. In ti ljudje imajo vsekakor veliko več pravic, kot ti- sti, ki prihajajo k nam po morju. Pa čeprav trpijo, pa čeprav jim je težko. Nekateri težko razumemo, in čeprav smo na dnu srca dobri in vedno radi pomagamo, si ne moremo kaj, da ne bi občutili je- ze in užaljenosti. Nedelja je še grša, zaradi tistega desetaka in še bolj zaradi tega, ker čutim, da postajam to, kar nočem postati. Da postajam tudi jaz rasist. Da ne znam več preso- diti, kaj je prav in kaj ne. Zaradi preživetja. Zaradi te preklete bor- be za vsakdan. Dežuje. Taki časi so. Vse težji. Za vse, ne samo za te reveže, ki pri- hajajo k nam iskat srečo in na račun katerih, to so nam v teh dneh potrdili, služi celo mafija. Tudi za nas so hudi časi. In v ta- kih časih je človek človeku... volk. Suzi Pertot ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 9. decembra, ob 14. uri. S 1. strani Vedno višja kakovost a je dobra glasbena vzgoja zelo pomembna, kot je dejal Ferlan, je bi- lo zaznati predvsem v tistih na- stopajočih zborih, ki delujejo v sklopu SCGV Emil Komel. V prvi vrsti sta to OPZ Emil Komel Go- rica, ki ga že vrsto let vestno, pri- zadevno in uspešno vodi Dami- jana Čevdek Jug in je tudi letos ob njeni vsestranski skrbi izkazal pevsko kakovost in glasovno zli- tost, in Mladinski pevski zbor Emil Komel, v katerem pojejo najstniki, ki so svojo pevsko pot začeli v omenjenem otroškem sestavu. Ta nepretrgana, “kapi- larna” pevska vzgoja je še kako prepoznavna. Na zelo dobrih te- meljih sedaj nadaljuje kakovo- stno “nadgradnjo” pevovodja David Bandelj. Razveseljivo je to, da je v tem mladinskem zboru kar nekaj fantov, tako da so na Mali Cecilijanki tri zahtevne pe- smi, brez pomoči katerekoli in- strumentalne spremljave, izzve- nele polno, ulito, natančno in so seveda vsebovale mavrico gla- sov, ki nedvomno bogatijo pev- ski zvok in izraz sestava. Po- slušalce je še posebno navdušila rezijanska v priredbi Ambroža Čopija Da lipa ma ke bëj na jë. Z ubranim nastopom se je kot vse- lej predstavil tudi OPZ Veseljaki iz Doberdoba pod energičnim vodstvom Lucije Lavrenčič Ter- pin. Poleg klavirske spremljave Elisabette Cavaleri sta pesmico Bojana Glavine (Piroška Sič –Bir- sa) Stonogica ritmično poudar- jeno popestrila pridna mlada Ju- rij Lavrenčič na kitaro in Alek- sander Gergolet na tolkala. Pri vseh zborih je treba zabeležiti veliko zavzetost in požrtvoval- D nost zborovodij, ki se trudijo čimboljše pripraviti svoje mlade pev-ce, tudi če so ti še zelo majhni in sestavljajo maloštevilen zbor. Vsi otroci so z navdušenjem in za- nosom zapeli zanje primerno iz- brane pesmice - kar nekaj jih je bilo hudomušnih in šegavih vse- bin, ki nedvomno podžgejo vol- jo do izvajanja. Tudi Orff instru- menti so se oglasili in pri tem je bil zaznaven ritmičen smisel na- stopajočih. Nekateri zborčki so svoj nastop popestrili tudi z gi- bom. Pevovodkinjam in vsem, ki so z raznimi glasbili spremljali petje, gre velika pohvala za delo, ki ga opravljajo z vztrajnostjo in potrpežljivost ter seveda z veliko ljubeznijo do petja, ki ga posre- dujejo tudi svojim malim varo- vancem. Na letošnji Mali Cecilijanki - na njej so nekateri izmed zborov z nabožno pesmijo počastili Božjo Mater Marijo – so v prvem delu zapeli OPZ F. B. Sedej, Števerjan (zborovodja Martina Hlede, kla- virska spremljava Martina Valen- tinčič); OPZ OŠ J. Abram, Pevma (zborov. Marta Ferletič, sprem. Mateja Jarc); OPZ KD Sovodnje – mali (zborov. Valentina Nanut, sprem. Erika Tomsič); OPZ Ru- pa-Peč (zborov. Zulejka Devetak, sprem. Martina Valentinčič), OPZ Štmaver (zborov. Lara Feri, sprem. Martina Valentinčič, kla- vir, Petra Feri, kitara); OPZ Mali Veseljaki (zbor. Mateja Jarc, sprem. Maja Jarc); OPZ KD So- vodnje (zborov. Jana Drasič, sprem. Valentina Cibic). Drugi del so izoblikovali: OPZ OŠ Ljub- ka Šorli, Romjan (zborov. Lucija Lavrenčič Terpin, sprem. Elisa- betta Cavaleri); Cerkveni OPZ Štandrež (zborov. Lucrezia Boga- ro, sprem. Tiziana Zavadlav, kla- vir, Petra Feri, kitara); OPZ Vrh Sv. Mihaela (zborov. Karen Ulian, sprem. Tamara Pod- veršič), OPZ Ladjica, Devin (zbo- rov. Olga Tavčar, sprem. Barbara Corbatto, klavir, Blaž Terpin, violina, Petra Pahor, kitara) OPZ Plešivo (zborov. Alessandra Schettino, sprem. Fabrizia Perso- glia), in že omenjeni OPZ Vesel- jaki, Doberdob (zborov. Lucija Lavrenčič Terpin, sprem. Elisa- betta Cavaleri), OPZ Emil Ko- mel, Gorica (zborov. Damijana Čevdek Jug, sprem. Elisabetta Cavaleri) in MlPZ Emil Komel, Gorica (zborov. David Bandelj). Napovedovanje so organizatorji Male Cecilijanke zaupali višješolcema Karin Vižintin in Manuelu Quaggiatu, ki sta tudi izročala pevovodjem spominski in cvetlični dar. Med občinstvom so bili tudi predsednica Zveze slovenske ka- toliške prosvete in števerjanska županja Franka Padovan, pred- sednik SSO za Goriško Walter Bandelj, predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov Dario Bertinazzi in goriška občinska svetnica iz vrst SSk Marilka Koršič. Ves program je posnel Radio Trst A. S 7. strani Veneto za vprašanja gorskih skupnosti... ruga težava, ki je v Bellunu zelo pereča zadnjih dvajset let, je izseljevanje. »Tvegamo, da naše področje tako izumre. In mi z njim«, je dejal Mar- molada. Glavni razlog za to je nestrateška politika dežele Veneto, ki v gorska območja ne investira. »Strmeli smo in še vedno strmimo, ko gleda- mo, koliko in kako nalagata v promocijo in razvoj gor- skih območij pokrajini Tren- to in Bocen. Logično je, da se od tam ljudje ne selijo. In to je bil tudi pomemben razlog, da smo se mi želeli pridružiti njima in tako pridobiti status D avtonomne pokrajine«.Odločitev Kasacijskega so-dišča, da ne odobri referen- duma za priključitev Triden- tinskemu – Gornjemu poa- dižju je bila šele prva od šte- vilnih težav, s katerimi se je moralo soočiti gibanje Bard. Pokrajina je namreč kmalu potem prišla pod komisarsko upravo, reforma pokrajin pa je najbrž bil usodni udarec za vsako nadaljno željo po avtonomiji, so pojasnili trije govorci. Kljub temu pa v Bar- du ne obupajo. Še vedno so politično aktivni. Na nedav- nih evropskih volitvah so s svojim kandidatom nastopa- li v listi južnotirolske nemške manjšinske stranke SVP: v goratih območjih po- krajine Belluna je kandidat gibanja Bard prejel 6 tisoč preferenc, lista SVP, ki ji je načeloval Herbert Dor- fmann, pa 10 tisoč glasov. Z velikimi italijanskimi stran- kami se ne nameravajo pove- zovati, imajo pa v mislih svo- jevrstno alpsko makroregijo. Vanjo želijo povabiti vse gor- ske skupnosti v severni Itali- ji, ki jim ni skupno samo problematika razvijanja go- ratih območij, ampak tudi narodnostna komponenta. »Želimo ustvariti realnost, ki bi povezovala Francoze v Do- lini Aoste, Nemce v Bocnu, našo ladinska skupnost, kar- nijsko pogorje v FJK in vse do območij, ki jih tukaj pri vas naseljuje slovenska manjšina«, so dejali ladinski gosti ob sklepu večera. OPZ Veseljaki - Doberdob z zborovodkinjo Lucijo Lavrenčič (foto dpd) Mirko Ferlan (foto dpd) Aktualno11. decembra 201416 Razstava Umetniki za karitas v Gorici Umetniki so lepi ljudje! dprtje prodajne razstave likovnih del, ki so nasta- la na 20. mednarodni li- kovni koloniji Umetniki za kari- tas na Sinjem vrhu nad Aj- dovščino med 18. in 22. avgu- stom letos, je bilo tudi letos pravi praznik lepote in dobrote. Žal se je dogodka v sredo, 3. decembra, v Galeriji Ars na Travniku v Go- rici udeležilo malo ljudi; upamo pa, da si bo razstavo, ki bo odprta do Svetih treh kraljev, ogledalo čim več ljudi. Da je bil praznik še lepši, so ga tokrat v začetku in na koncu z le- po pesmijo poplemenitile Žene iz Dornberka. V imenu priredi- teljev je Jurij Paljk v pozdravu prisotnim poudaril, da je Karitas zanesljiva dobrodelna organiza- cija, ki resnično namenja vse, kar prejme, tistim, ki jim je pomoč namenjena. Zato se je zahvalil Škofijski karitas Koper, ki vsako leto prireja razstavo v Gorici, pa tudi umetnikom, ki darujejo svoj čas in svoje talente. “Umetniki so lepi ljudje”! Jožica Ličen, vodja, gonilna sila in duša projekta, je povedala, da O v svojih prizadevanjih že 20 letvztrajajo na tej poti organizator-ji, ustvarjalci in tisti, ki razstave omogočajo. “To je že velika družina”, to je že “gibanje tistih, ki želimo prek čopičev in barv vedeti za stiske ljudi, s katerimi se srečujemo. In gibanje umetni- kov, ki imajo tudi možnost se predstaviti”. Na stenah goriške galerije so dela z jubilejne kolo- nije: v 20 letih se je nabralo 1.300 imen različnih avtorjev, desetkrat več ljudi je bilo zraven, je pomagalo in slike tudi kupilo. Nastalo je 2.300 slik, od teh jih dve tretjini krasita poslovne ali domače prostore. Prostovoljcev je v Sloveniji deset tisoč: lani so registrirali petsto tisoč prostovol- jnih ur, “koliko pa jih je še bilo, ki jih nismo nikjer zapisali”! Za- to, kot so pravili mušketirji, “vsi za enega, eden za vse”! V koloniji so že bili umetniki z vseh celin, je še povedala Jožica Ličen. Letošnje umetnine so do- slej bile na ogled v Rimu, Novi Gorici, na Zemonu, zdaj v Gori- ci; v januarju so vabljeni v Gale- rijo Družina in v Državni zbor. “Stvar se dejansko širi”, za kar imajo gotovo zasluge tudi stro- kovni sodelavci. Na Sinjem vrhu se rojeva lepo in dobro: “Vsi po- trebujemo lepoto! Potrebujemo jo za naše duše. Človek ne živi samo od kruha; ko bi bilo tako, bi hodili po svetu sami želodci … Je tudi srce, je duša, je trenu- tek, ko se ustaviš, pozabiš na vse in se vprašaš, kaj je umetnik dal od sebe, ko je nekaj slikal”. Pri Karitas vsako leto opozarjajo na določene stiske: zadnja leta so pomagali družinam v stiski, letos so se odločili za tujce. Papež se v Lampedusi ni poklonil samo umrlim priseljencem v morju, ampak se je tudi zahvalil ljudem, ki tujce sprejemajo. “Tujec sem bil in ste me sprejeli”, piše v Sv. pismu, “a po dva tisoč letih smo to nekako pozabili”. Včasih se moramo spomniti, “da so bili tu- di naši predniki tujci, ko so šli po svetu delat, s trebuhom za kru- hom”. Likovna kritičarka Anamarija Sti- bilj Šajn je nato spregovorila o umetnikih in njihovem opusu. To je pravo gibanje, je potrdila: umetniki verjamejo v to pobu- do, vanjo vlagajo in jo dejavno spremljajo, tudi zaradi tega je po- sebno uspešna. Poleg udeležen- cev kolonije jo redno spremljajo tudi darovalci. V dveh desetletjih se je zvrstilo kar nekaj zakonskih parov. Ti so že sami po sebi vzor sodelovanja. Sodelovanje med umetniki, organizacijo Karitas, likovnimi deli, gledalci in kupci na neki način simbolizirajo - po- sredno - tudi zakonski pari. “Stara znanca” Nikolaj Mašukov in Maša Bersan Mašuk prihajata iz Rusije. Sta odlična slikarja tako po izboru motivike, s katero kažeta na izjemno širino in du- alčki, ki obiskujejo Pra- vljične urice v toplem objemu mladinske so- be v Feiglovi knjižnici na go- riškem Verdijevem korzu, so v novembru lahko prisluhnili dve- ma pravljičnima zgodbicama z vselej prisotnim poučnim drob- cem. V ponedeljek, 10. novem- bra 2014, je veliko število malih poslušalcev iz pripovedi študen- tke Tamare Peteani spoznalo pajkca Ogabka, ki je ždel v svoji mreži in razmišljal, zakaj se ga vsi bojijo. Po odgovor je šel k mami, stricu Nogatcu, Pajkiju, teti Gravžici, Mažiju Mišici, Smrku in ostalim sorodnikom, a nihče mu ni znal dati zadovoljivega odgovora. Le babica Erna mu je razložila, da se bojimo tega, česar ne poznamo. “Bati se nam res ni treba, le sprejmimo vse tako, kot pač je”, je bila modra Erna. Prisrčna pravljica je otrokom zaigrala na strune strpnosti in sprejemanja drugačnosti, kar je v današnjem času zelo aktualno. V ponedeljek, 24. novembra 2014, se je v mladinski sobi zbra- lo okoli šestnajst otrok, ki so doživeli droben, a ljubko pripra- vljen gledališki prizorček. Z njimi je bila, po kratkem uvodu knjižničarke Luise, Sanja Vogrič, M ki si je kar nekaj odrskih izkušenjnabrala kot članica mladinskegledališke skupine O’Klapa, ki deluje pod okriljem Skupnosti družin Sončnica s sedežem v Močnikovem domu v Gorici pod energičnim mentorstvom gleda- liške navdušenke, učiteljice Kate- rine Ferletič. Sanja se je s primer- nim kostumom in masko ljubko spremenila v nežno, zvedavo medvedko, ki ji je zelo všeč zele- na barva. Zelo rada ima svojo mehko zeleno jopico, ki ji jo je sešila babica. A ko si jo nekega dne želi obleči, presenečena opa- zi, da ji je postala premajhna. Ker je medvedka radodarna, bi jo ra- da komu podarila. Zato se odpra- vi v gozd, obarvan v jesensko pi- sanost, in si med potjo prepeva: “Zeleno jopico imam, lepo je, da jo komu dam”. V resnici jo po- nudi ježku, volku, veverički. A vsi so bolj neprijazni z njo, nihče noče njene jopice. Kar naekrat ji jo je iz rok iztrgal nagajivi veter in jo odnesel. Jopica se je na le- pem znašla pred mamo zajkljo, ki jo je presrečna vzela, da bi z njo pokrila svoje mladičke. Zajčki so tako bili na toplem in medvedka je bila seveda zelo vesela, da je njena jopica spet nekoga grela. V vlogo zajklje je v zadnjem tre- nutku vskočila Karin Vižintin, Sanjina sošolka – obe obiskujeta tretji razred znanstvenega liceja v Gorici –, ker je zbolela Katja Terčič, tudi sama članica O’Kla- pe. Otroci so prav lepo spremljali pravljično pripoved, prepleteno s petjem, in se ob njej naučili, da je treba biti radodarni in hvaležni za podarjeno. Pravljica Zelena jo- pica je izšla pri založbi Morfem izpod peresa Tatjane Kokalj s pri- vlačnimi ilustracijami Tine Bri- novar. Otroci, predvsem pa njihove ma- mice ali odrasle spremljevalke, so zaploskali pridnima igralkama z željo, da bi jim kdaj drugič še kaj lepega prikazali. Ta pravljični pri- zorček so si sicer že ogledali mali cicibani, ki obiskujejo vrtec Max Fabiani v Gorici. Jesenski sklop petih pravljičnih uric se je tako končal, zimsko- pomladni se bo začel v januarju 2015, in sicer 12., ko bodo že mi- mili vsi praznični dnevi, ki pri- našajo našim malčkom veliko ve- selja, še prej pa nestrpnega pričakovanja obiska sv. Miklavža, Božička … IK Četrta in peta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici Pajkec Ogabek in darežljiva medvedka GORICA NATUROPATSKI NASVETI (48)Erika Brajnik TOKSIČNA KOVINA – ARZEN Zakaj so toksične kovine v našem telesu ne- varne, čeprav jih najdemo samo v sledeh? Tudi če je v telesu toksične kovine malo, le-ta nadomešča koristen mineral; telo namreč pri vsrkavanju daje prednost toksični kovini in ne koristnemu mineralu. Enako velja za vse toksične kovine. Če ima te- lo na izbiro vsrkati toksično kovino ali kori- sten mineral, bo izbralo toksično kovino, saj je njena absorpcija veliko lažja in zanjo porabi manj energije. Iz tega razloga je treba okrepiti jetra, ki bodo toksično kovino izločila iz telesa takoj ob njeni absorpci- ji. Jetra namreč pretvori- jo toksično kovino v vo- dotopno in posledično je na ta način izločena skozi naše telesne produkte: slina, urin, znoj idr. Če so pa jetra šibka, bo toksična kovina topna v masteh in bo ostala v telesu več kot 48 ur, kar pomeni, da bo poškodovala do- ločen del našega telesa oziroma bo zavirala absorpcijo določenega nujno potrebnega mi- nerala. Največ arzena se zaradi industrializacije in onesnaženosti voda nahaja v ribah, pestici- dih, pivu, kozmetiki, barvilih, strupu za miši, konzervansih za les, odstranjevalcih plesni idr. Težave, ki jih arzen povzroča v našem telesu, so anoreksija, prekomerno izpadanje las, gla- vobol, deficit ledvic, šibkost, dermatitis, diare- ja, deficit jeter in želodca, vročina, edem, her- pes, bolečina v grlu, bledoličnost, vrtoglavice in ne nazadnje tudi rak (pod pogojem, da se arzen pojavlja v telesu v velikih količinah). Opravili so mineralogram na laseh Napoleo- na in rezultati so pokazali, da je imel v telesu osemkrat večjo dozo ar- zena od tiste najvišje, ki se za človeško telo šteje za toksično nevarno. Nekateri zgodovinarji zatrjujejo, da so Angleži po majhnih dozah za- strupljali Napoleona ves čas njegovega bi- vanja na otoku sv. Hele- na, in sicer so mu arzen v manjših količinah dnevno dodajali v kavo in v barvo, s katero so prebelili stene hiše, v kateri je Napoleon živel v izgnanstvu na oto- ku. Napoleon je umrl zaradi krvavitve na želodcu, vzrok katere naj bi bila po vsej verjet- nosti rakava rana s predhodnim kroničnim gastritisom. Če rezultati mineralograma (testa las) po- kažejo, da je v našem telesu povišana vrednost arzena, je smotrno s kelacijo ta mineral od- straniti iz telesa. Iščimo zdravje! www. saeka. si hovno pogloblje- nost. Nikolaj je v prvi vrsti izvrsten ri- sar: njegova poteza je tekoča in dina- mična, z njo ujame izraznost, slikovi- tost in sporočilo tre- nutka. Duhovno usmerjeno je tudi ustvarjanje Maše, ki v svojo intimno iko- nografijo najraje vključuje svetopi- semske zgodbe. Sta avtorja, ki prinašata drugačno študijsko orientacijo, izjem- no rusko dušo, ki diha iz njunih del, je dejala kritičarka. Silva Kobal Karim je slikarka, ilustratorka, kermičarka, deluje na širšem li- kovnem področju. Njena dela kažejo, da ima bogate izkušnje z grafiko in ilustracijo. Azad Karim je po rodu iz Kurdistana; spo- ročilo starih civilizacij prenaša tudi v sodobno, modernistično in postmodernistično zahod- noevropsko umetnost. Ne vzne- mirjajo ga le arhaični elementi, ampak kot angažiran ustvarjalec čuti problematiko svojega naro- da, tavanje izseljenih in za- ničevanih. Irena Jeras Dimovska je slikarka in restavratorka: od študijskih let se ukvarja s figura- liko in upodobitvami ženskih li- kov: gre za sublimirane upodo- bitve, v katerih se avtorica emo- cionalno sprašuje o ženskih čutenjih in doživljanjih. Njen so- prog Boge Dimovski, po rodu Makedonec, je avtor večplastnih likovnih organizmov, ki so pov- sem odmaknjeni od realnosti in zanj inspirativne krajinske stvar- nosti, vendar jih lahko občutljivi gledalec le odkriva, ko vstopa skozi zastore slikovnega organiz- ma. Marta Jakopič Kunaver nas vselej znova navdušuje s svojimi angeli, je dejala Anamarija Stibilj Šajn. Ti liki so polni domišljije, izraznosti in izpovednosti, predvsem pa predstavljajo iskri- ve oblike in čudovite barve, ki med seboj komunicirajo. Njen soprog Matej Kunaver, sicer pe- diater, se rad izraža na slikarski način kot dober diagnostik po- krajine: ob opazovanju zunanje- ga sveta razkriva tudi svoja občutja, zato je njegova likovna poetika ekspresivno naglašena. Njuna hčerka Polona Kunaver Ličen je slikarka, ilustratorka, magistra oblikovanja, ki piše zgodbe življenja na zelo ljubek, otroški način. Mediteransko na- ravo, igrivo razpoloženje, ki sega v nadrealistične sfere, pa v svoji ustvarjalnosti goji njen soprog David Ličen, ki na domiseln način snuje zanimive motivne inscenacije na slikovni površini, polne radoživega razpoloženja, ki izvira iz njegovega občutka za tople in živahne barve. Dolgolet- ni profesor na dunajski likovni akademiji Helmut Kortan je v zadnjem obdobju naredil pre- skok iz realizma v abstrakcijo, vendar tudi ta se navdihuje v na- ravi Sinjega vrha. Njegova sopro- ga Susanne Gimbel Kortan še vedno ostaja zvesta vezi z realno videnim, vendar osebno dožive- tim. Anamarija Botteri Peruzović predstavlja sredozemski milje, v katerem domuje tudi angelsko bitje: avtorica se izraža z zelo svojstveno barvno skalo, v nje- nih delih čutimo moč risbe, ki nastaja po vitražnem principu. Njen soprog Hrvoje Marko Peru- zović pa se najraje sooča s krščansko ikonografijo, z žen- skim aktom in mitološkimi vse- binami, v katere spada tudi no- sorog kot simbol moči. Njegova risba je “secesijsko navdihujoča”, njegova poetika pa se pne tudi v nadrealistične svetove; “vseskozi čutimo njegovo željo po globlji pomenskosti in simbolnosti”. Sumyko Kyohara je japonska sli- karka, soproga Jožeta Stražarja: oba živita v Štokholmu. Sumyko je izjemno subtilna ustvarjalka, ki se rada izraža v akvarelni teh- niki, v katero vključuje znanje ja- ponskega slikarstva. Jože Stražar je tokrat razkril svojo afiniteto do japonskih pismenk, svojo “jasno in tekočo kaligrafsko potezo, s katero ustvarja pismenke, v ka- terih pa čutimo neke asociacije na figuralne like”. Klementina Golija s svojim novim ciklom slik predstavlja organizacijo sli- kovnega polja v tri pasove: ze- meljski, vmesni in nebesni. Med temi skrajnostmi biva slikarkin uvid, bivajo njeni spomini, ki jih beleži z ekspresivno, na trenutke otroško učinkujočo in neposred- no izživeto risbo. Klavdij Tutta v svojem najnovejšem ciklu slik nadaljuje mediteransko obarva- no poetiko. V svoji ustvarjalnosti “se vse bolj fokusira na linijo, ploskev in barvo: skratka na izčiščevanje slikovne površine”. Tem osemnajstim ustvarjalcem so se pridružili strokovni sode- lavci, od Lucijana Bratuša, Tone- ta Seiferta, Bogdana Sobana, Mi- re Ličen Krmpotič do Jožeta Bar- tolja, zraven pa še nešteto daro- valcev. Skratka, je sklenila Ana- marija Stibilj Šanj: “Letošnja raz- stava je raznolika in bogata... Razpeta je od abstrakcije do rea- lizma in vseh vmesnih interpre- tativnih poti”. V vsaki zgodbi lahko čutimo, da veje duh posa- meznega likovnega ustvarjalca, zraven pa tudi duh dobrote, kajti tudi v tem duhu so dela nastala. DD Sanja Vogrič in Karin Vižintin z otroki Žene iz Dornberka A. Stibilj Šajn, J. Paljk in J. Ličen