j Leto XIV. | Štev. 32 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 postni Čekovni račun 11.400 Maribor, petek 9. februarja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena I din 1*— | Za skupno varnost vsega jugovzhoda Balkanske države so ena družina — Turčija bo branila svoje meje na mejah zaveznikov Pomembna izjava grškega ministrskega predsednika - Besarabija ni samo romunska zadeva CARIGRAD, 9. februarja. Exchange Telegraph. V razgovoru s časnikarji je izjavil zunanji minister Saradžogki pred svojim odhodom v Ankaro, da se bodo spori ned balkanskimi državami reševali odslej tako, kakor med člani iste družine. V tej zvezi je karakteristično tudi pisanje turških listov, ki zatrjujejo v svojih uvodnikih, da oo Turčija v primeru nevarnosti prožila vojaško pomoč vsaki svoji balkanski zaveznici. Poslanec Husein Kajd Jalcin piše v dnevniku »Jenni Sabah«, da bo Turčija takoj poslala svoje čete na pomoč Romuniji, aki bi bila napadena, a tudi ostalim balkanskim državam. Vsak napad na ta del bi pomenil tudi napad na Turčijo, ki zato ne bi mogla čakati, da prodre sovražnik na evropsko turško mejo pri Drinopolju. Turški listi napovedujejo dalje tudi verjetnost skorajšnjega obiska jugoslovanskega ministrskega predsednika Cvetkoviča v Ankari. Ta obisk bi v Turčiji iskreno pozdravili, zlasti, sedaj, ko prevzame z današnjim dnem Turčija vodstvo v Balkanski zvezi. IZJAVA METAXASA ATENE, 9. febr. AA. Grški ministrski Predsednik in zunanji minister Meiaxas je na potovanju iz Beograda v Atene go-v’oril na banketu mestne občine v Solunu in dejal med drugim: Preživljamo težke čase in bili so trenutki, ko nam je grozilo vmešanje v vojno. Toda rešil nas je sklep, da hočemo živeti v miru. Ne morem pa zagotoviti, da bomo lahko do konca izbegnili vojni, toda s svoje strani bom storil vse, da se nam to posreči. Pa tudi če se nam to ne posreči, bomo spoštovani od vseh, ker cenimo sami sebe, ker ako bi morali ostati izven vojne brez vsega, kar potrebujemo, potem je bolje, da ne ostanemo. Doslej nas je Bog čuval, ker smo se izkazali vredne njegove pomoči. Naše delo v Beogradu je bilo kronano z uspehom, ker predstavljajo vse naše po narodnosti različne države vendarle geografsko in gospodarsko celoto. Balkanske države imajo tudi skupno zgodovino in skupno civilizacijo. Naše vezi so postale v Beogradu še krepkejše. Mi s svoje strani nočemo nikomur zla in puščamo odprta vrata tudi za vse, ki tega še niso storili, da se nam pridružijo. Ka- kor smo odločeni braniti svoj mir, smo pa tudi vedno pripravljeni terjati spoštovanje našega obstoja in narodne neodvisnosti. L j , METAXAS ITALIJA ZA VARNOST ROMUNIJE RIM, 9. febr. Ass. Press. Italijanski listi se zavzemajo za zagotovitev stvarne pomoči Romuniji v primeru napada s strani Sovjetske zveze. Besarabija je strateško najvažnejša pokrajina Romunije in vsega evropskega jugovzhoda, zato besarabsko vprašanje ne zanima samo Romunijo, ampak vso Evropo. ODMEV V NEMČIJI BERLIN, 9. febr. Ass. Ugodno ozračje, ki je vladalo v odnošajih med Nemčijo in Bolgarijo, se zdi, polagoma izginja. Nemci zasledujejo z velikim nezaupanjem razvoj dogodkov v Sofiji po obisku turškega zunanjega ministra Saradžogla. V Berlinu menijo, da deluje Saradžoglu v interesu nasprotnikov Nemčije in Sovjetske zveze, t. j. v interesu obeh zahodnih velesil. Zanimivo je tudi, da se v Berlinu govori o ustvarjanju črnomorskega bloka, ki naj bi bil naperjen izrecno proti Nemčiji in Sovjetski zvezi. Zaradi tega vlada v Berlinu zaskrbljenost. O akciji francoskega generala Weyganda na Bližnjem vzhodu pa trdijo v Berlinu, da je v glavnem demonstrativnega značaja, in jo je treba pozorno zasledovati. Vdor v prvo linijo utrdbenega pasu je bil le trenuten — Priprave za nov, še srditejši sovjetski napad — Finci so pleme nadljudi LONDON, 9. februarja. Reuter. Po vesteh s finskega bojišča se Finci, ki so dobili znatna pojačanja, krepko upirajo napadom sovjetskih čet. Te skušajo z največjimi napori prebiti Mannerheimo-vo črto, ki pa se trdno drži, kljub kopičenju vedno novih sovjetskih čet in dovažanju vojnega materiala. Po vesteh, so Iz Helsinkov prišle v Stockholm, se je sovjetskim četam včeraj posrečilo *a trenutek prebiti se skozi prvo finsko °brambno črto, toda po nekaj minutah v boju prsa ob prsa, so jih Finci vrgli nazaj. Sovražnikove izgube v torek in sredo cenijo na 3 do 4 tisoč mož. Po neki Reuterjevi vesti iz Bruslja je belgijski general Badoux, ki je sodeloval pri graditvi Manerheimove črte, odstopil in je odpotoval na Finsko. ŠE VEDNO USPEŠEN ODPOR STOCKHOLM, 9. febr. Havas. V oblasti Summe so sovjetske čete brez uspeha napadle finske postojanke. Pritisk na Mannerheimovo črto je brez presledka še vedno močan. Sovjetske čete so dobile nova pojačanja in sodijo, da bodo v kratkem posegle štiri divizije v boje. Ofenziva, ki se je začela včeraj, ni bilo teko močna, kakor napadi prejšnjih dni. Sovjetske čete imele izdatno pomoč v artileriji, letalstvu in tankih. Treba je bilo dolgotrajnih naporov, da so Finci odbili napade. Sovfetske čete so udrle v Mannerh^imovo črto, toda ta je tako bovčzana med seboj, da se znajde sovražnik tudi potem, ko je že med njenimi utrdbami, v zelo težkem položaju. Zato so sovražne čete ostale na zavzetih 'Postojankah le malo časa. SOVJETSKO POROČILO MOSKVA, 9. febr. TASS. Včeraj je bilo na večih krajih fronte zelo živahno. Sovjetski pehotni napadalni oddelki so neprestano napadali utrjene finske pošto* sanke pri Hotinenu v sektorju Summe in zavzeli osem artilerijskih postojank. V de« fonte med Ladoškim jezerom in Su-™nto.rtervi 50 sovjetske čete osvoiile pet betoniranih finskih utrdb izgubil v obeh primerih mnogo vojakov. Sovjetska letala so ves dan bombardirala vojaške objekte. BEKERJEVA IZJAVA LONDON, 9. febr. Havas. Noel Beker, ki je z ostali člani angleške delavske stranke bival 10 dni na Finskem, je izjavil ob vrnitvi v London: »Finci so rasa nadljudi. Videl sem na fronti štiri njihove armade. Doslej nisem ničesar opazil, kar bi moglo premagati Fince, toda treba jim je pomagati. Izven finskih mej ne vodijo računa o tem, ali bodo mogli Finci dolgo zdržati proti strahovito nadmočne-rau nasprotniku. Kadar ste pa na Finskem, dobite vse drugačen vtis. Finci so sijajni ljudje, ki nudijo napadalcu edinstven in močan odpor. Samo po sebi je razumljivo, da jim je potrebno orožje za boj proti napadom iz zraka.« ANGLEŠKI PROSTOVOLJCI AMSTERDAM, 9. feb. DNB. »Daily He rald« izve, da se bodo v prihodnjih dneh vkrcali angleški prostovoljci za Finsko. Oni, ki pripadajo letnikom, katere bo Velika Britanija letos vpoklicala, ne bodo smeli med prostovoljce. Na stotine drugih se je pa javilo za obrambo finske. Prevoz bo organiziralo finsko poslaništvo. Angleška vlada nima pri organizaciji posla; prostovoljci bodo potovali na svoje stroške ali s podporo finske vlade. tajskem so kitajske čete udrle v mesto Samjusi, 40 km od Kantona. Kitajci se uspešno bore tudi na srednjem Kitajskem, v pokrajini Kvangsi. Zopet nova žrtev mine LONDON, 9. febr. Reuter. Francoski parnik »Marie Doun« z nosilnostjo 2956 ton, se je potopil v Severnem morju. Neka holandska ladja je rešila 29 senegalskih mornarjev in jih kasneje izročila angleškemu parniku. En član posadke je zaradi poškodb umrl. Posadko so izkrcali v neki luki na vzhodni obali Anglije, težko ranjenega Senegalca so prepeljali v bolnišnico. Preden so naleteli na mino, so opazili v zraku nemško letalo, ki jih pa ni napadlo. Italiji ie potrebno večje ozemlje RIM, 9. februarja. Ass. Press. Po uradnih podatkih ima Italija sedaj 44,530.000 prebivalcev (brez kolonij), dočim’ jih je imela ob prvem popisu leta 1871. samo 26,801.000. Tako je v teh 69 letih porastla za 18 milijonov duš. Italijanski listi razpravljajo obširno o tem porastu in pri tem naglašajo, da ni bilo večanje italijanskega ozemlja v zvezi s prirastkom prebivalstva. V vsem tem času je dobila Italija samo Primorsko in Južno Tirolsko s poldrugim milijonom prebivalcev. Tudi to dokazuje, da je prirastek naraven. Ako pa se bo prebivalstvo Italije dalje tako množilo, bo imela 1, 1980. že 66 milijonov prebivalcev. Italija zavzema že sedaj po številu prebi- valstva tretje mesto v Evropi, ako ne računamo Sovjetske zveze. S tem pa je ustvarjen tak položaj, da živi na kvadratnem kilometru že po 143 ljudi. Ako pa upoštevamo neplodnost mnogih pokrajin, sledi iz tega, da je Italija najbolj gosto naseljena država v Evropi. Fašistična Italija se je doslej trudila za ustva ritev ravnotežja, toda v bodoče bo to prizadevanje vedno težje. Zaradi tega pravi Gavda v »Giomale d’Italia«, ie potrebna Italiji ekspanzija. Italija ne sme zmanjšati števila porodov, ampak mora nasprotno povečati svoje ozemlje, na katerem bodo novi Italijani lahko našli svojo eksistenco. ŠVEDSKA OBRAMBA NEVTRALNOSTI STOCKHOLM, 9. febr. Reuter, švedski zunanji minister Gunther je o razmerjih med vojskujočimi se državami in nevtralnimi državami izjavil, da tolmačijo Velika Britanija, Francija in Nemčija nevtralnost na različne načine, švedska, je dejal, ne sme dopustiti, da bi jo kdo motil v njenem stremljenju, obvarovati nevtral-! nost, niti ne sme ona kreniti s te politične i črte, ki počiva na absolutni nevtralnosti, pa naj se proti njej pojavljajo bodisi grožnje, bodisi obljube. Minister je dodal: Mi moramo biti pripravljeni, da branimo svojo nevtralnost, čeprav tudi z vojnimi sredstvi. To pomeni za deželo, ki je v tako kočljivem položaju, kot je danes naša, braniti neprestano svojo nevtralnost v neprestanem stanju pripravljenosti. v Japonci za sporazum s Cangkaiskom SEJA ITALIJANSKEGA VRHOVNEGA OBRAMBNEGA SVETA RIM, 9. febr. Stefani. Italijanski vrhovni obrambni svet se je sešel včeraj pod Mussolinijevim predsedstvom k zasedanju, ki se bo danes popoldne ob 16. uri nadaljevalo. LONDON, 9. febr. Exchange Telegr. Japonski .ministrski predsednik Jonaj je izjavil, da je japonska vlada pripravljena sprejeti v novo osrednjo kitajsko vlado tudi člane sedanje narodne vlade v Cung kingu, da, celo tudi samega Čangkajška. Iz tega bi se dalo sklepati, da bi Japon-Sovražnik je 1 ska rada na kakršen koli način likvidirala svojo vojno proti Kitajcem, ki se vleče sedaj že v tretje leto, a še vedno ni nobenih izgledov, da bi se v doglednem času končala tako, kakor to žele Japonci. ČUNGKING, 9. febr. Havas. V severno-zahodnem delu Kitajske se kitajske čete krepko upirajo japonski ofenzivi v oblasti Suijana. V Kvantungu na južnem Kl- NAGGYAROVE KONFERENCE V CARIGRADU CARIGRAD, 9. febr. Stefani. Francoski moskovski veleposlanik Naggyar je pred svojim nadaljevanjem poti v Pariz kon-ferirai v Carigradu s francoskim poslanikom v Ankari in s turškim zunanjim ministrom Saradžoglom. Chamberlainov® tedensko poročilo Maribor, 9. februarja. V minulih dneh je prišla v svetovno časopisje znova vest, da se med indijskimi nacionalisti in predstavnikom Velike Britanije, podkraljem Indije, vodijo posvetovanja za končno zadovoljitev ljudskih teženj po avtonomiji obsežne kolonialne posesti. Nemiri' v Vaziristanu, pa ponovni zaključki, da se utegne evropski požar v primeru spopada med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo raztegniti ceio na meje Indije, so našli odmeva tudi v angleškem parlamentu. Oficielno je bila priznana nujnost, da se v teh resnih trenutkih obstoja svetovnega imperija zadovolji željam indijskega naroda. Anglija je leta 1858. razpustila društvo Kast India Company, ki je tedaj upravljalo nad Indijo ter prenesla oblast na krono, odnosno londonsko vlado. Od takrat obstaja v angleškem kabinetu ministrstvo za Indijo, deželo pa upravlja kraljev namestnik, podkralj, ki mu stoje ob strani angleške civilne in vojaške osebnosti. Leta 1877. se je proglasila kraljica Viktorija za cesarico Indije, indijski poglavarji so priznali britskega vladarja za svojega suverena. Indija je upravno razdeljena na 259 distriktov. Na čelu vsakega stoji collec-tor, ki nadzira pobiranje davkov, pazi da se spoštuje zakon in sodni sklepi. V pod-distriktih upravljajo navadno šolani do-.mačini. Več distriktov skupaj tvori provinco, ki ji načeluje komisar. Takšnih provinc ali divizij je 53. Večja mesta imajo samoupravne občinske svete, katerih člani so deloma imenovani od vlade, deloma pa voljeni. Mesti Madras-in Bom-bay imata svojega guvernerja, ostali del Indije, pa uživa široko samoupravo pod protektoratom Anglije. Poedine pokrajine in plemena se upravljajo povsem samostojno in imajo svojega narodnega vladarja, ki sicer nima pravice napovedati vojne, sklepati miru ali pa držati svojih reprezentantov pri drugih vladarjih. Tem knezom je dodeljen višji uradnik angleške vlade, ki nadzira predvsem trgovino in promet ter vzgojo mladine! Na čelu provincijskim in domačinskim vladam stoji podkralj kot reprezentant angleškega kralja, ki se imenuje vsakih pet let. To mesto je vezano z veliko odgovornostjo, kajti indijski podkralj odgovarja pred vso angleško javnostjo in vlado za upravo v koloniji. Biti mora dober poznavalec domačih prilik, plemenskih in verskih običajev ljudstva, predvsem pa vešč in taktično naobražen administrator. Njegov sedež je v Kalkuti, v upravi mu pomaga poseben svet. Izven konzultativ-nega sveta obstaja še neka vrsta parlamenta, tako zvani legislativni’ svet, ki šteje 60 članov in ima pravico sklepanja zakonov, proračunov in ostalih zadev, ti-čočih se interesov Indije. Od leta 1909., ko je bil 'Stvorjen Indian Council Act, voli člane tega sveta narod. Vrhovni nadzor nad podkraljem in vso upravo v Indiji vrši tako zvani Indian Office s svojim Indian Coumcilom in ministrom za Indijo. Ta svet se sestaja vsak teden, tvorijo ga po večini osebe z dolgoletno prakso v upravni službi Indije. Način, kako se upravlja Indija, je prehodno stanje med avtokratskim in demokratskim režimom. Angleška administracija, ki je v vsakem pogledu na višini in najboljša na svetu, se je izkazala, kljub velikim plemenskim in verskim težkočam, tudi v Indiji. Ne smemo pozabiti, kako težko je voditi ljudstva, ki so si med seboj tako nasprotna, kakor brahmani in musliman? v Indiji, čim bi se spretna angleška uprava umaknila, bi izbruhnili v Indiji nemiri s prelivanjem krvi. Bogata zemlja bi, brez ozira na grabežljive prste, M segajo po njej, postala žrtev usode, kakršno preživlja kitajski narod. Marsikaj se lahko očita Angliji in ni dvoma, da je indijski narod v prejšnjih desetletjih mnogo pretrpel zaradi nje, toda priznati moramo, česar ne prikrivajo niti indijski nacionalisti, da so Angleži dvignili bogato, pa zapuščeno in divjo deželo k civilizaciji in kulturi; gradeč ceste, železnice, šole, pospešujoč trgovino in industrijo. Prav tej civilizaciji in kui-(uri, ki so jo prinesli Angleži, se imajo in-dijsfki nacionalisti zahvaliti za svoje gibanje. Vodje narodnega preroda so se naučili modernega upravljanja racionalnega gospodarstva in eksoloatacije bogate z*rolje na angleških šolah. Brez njih bi bili LONDON, 9. februarja. Reuter. Včeraj je podal ministrski predsednik C h a m-b e r 1 a i n v spodnji zbornici poročilo o konferenci vrhovnega zavezniškega vojnega sveta v Parizu in dejal, da je postal nekakšen skupni ministrski svet Anglije in Francije. Obe državi veže več kakor samo sodelovanje zaradi skupnega cilja in nevarnosti. Dalje je govoril o herojskem odporu Fincev in izjavil, da je Anglija poslala Finski že izdatno pomoč, nova pa je prav sedaj na potu. Simpatično je pozdravil podaljšanje pakta Balkanske zveze za nadaljnjih 7 let. Dalje je pobijal nemške trditve o potopitvi cele vrste angleških ladij in končal govor z izjavo, da bosta Anglija in Francija nadaljevali vojno tako dolgo, dokler ne BUKAREŠTA, 9. febr. Reuter. List »Universul« piše, da bi biii v primem sovražnega napada na romunske kanale, ki predstavljajo del Karlove utrdbene črte, ti takoj izprememenjeni v ognjene pasove, ker bi se napolnili z vnetljivo tekočino. Sistem kanalov ima v romunski državni obrambi zelo važno nalogo. V pri- bo rešena civilizacija. Z dosedanjim potekom vojne je popolnoma zadovoljen. LONDON, 9. februarja. Reuter. V svojem komentarju včerajšnjega Chamber-lainovega govora piše list »Times«, da j; vsem jasno, da se zavezniki in F?;’Ska bojujejo za isto stvar. Zato je tudi našel odobravanje v parlamentu tisti del tega govora, v katerem je Chamberlain izjavil, da nudi Velika Britanija Finski polno pomoč. »Daily Telegraph« naglasa Cham berlainovo izjavo o angleško-francoskem sodelovanju in pravi, da to tesno sodelovanje med zavezniki na vseh področjih povzroča sovražniku skrbi, na drugi strani pa predstavlja znatno pomirjenje nevtralnih narodov. meni nenadnega napada bodo d omogočili neovirano premikanje čet v času, ko »e zbirajo mobiliziranci. Utrdbe imajo tudi velike pasti za tanke. Dvajset tisoč ljudi je bilo zaposlenih in jih je še vedno na delu pri utrjevanju, ki se je začelo v !938. Romunski tisk je prinesel zdaj prve javne vesti o utrdbah. s koncem lanskega ieta. Nemška trditev preseneča tembolj, ker ie tudi Nemčija v trgovinskem zastopstvu v Berlinu v prej šnjem času cesto izvršila hišno preiskavo. Francoska oblastva so bila prisiljena izvesti preiskavo, ker je bilo to zastopstvo središče propagande, ki je v nasprotju z interesi Francije. ŽIVAHNEJŠA DELAVNOST IZVIDNIC PARIZ, 9. febr. Stefani. Francosko vrhovno poveljstvo je izdalo sinoči uradno vojno poročilo, ki pravi, da se je razvila vzdolž vse fronte živahnejša delavnost izvidnic. VUKČEVIČ V ATENAH ATENE, 9. feb. Havas. Jugoslovanski poslanik Vukčevič je dospel z letalom iz Beograda in prevzel posle. MED SSSR IN USA SE TRGAJO VEZI MOSKVA, 9 .februarja. Havas. William Spencer, tajnik rusko-ameriške trgovinske zbornice, je preko Romunije odpoto-j val v USA. Rusko-ameriška trgovinska zbornica v Moskvi je zaprta . NESREČA ANGLEŠKEGA PARNIKA LONDON, 9. febr. Havas. Angleški 3847 tonski parnik »Higlief« je zadel na podvodne čeri. Posadka je f no ral a zapustiti ladjo. Vsi so bili rešeni. VLADNA KRIZA V ČILU SANTIAGO DE CHILE, 9. feb. Havas. šest ministrov, pristašev radikalne stranke, je odstopilo. Predsednik republike de-misije ni hotel sprejeti. Nadaljnji razvoj vladne krize še m' jasen. 14 LET JEČE ZA ROPARSKI UMOR Celje, 9. februarja. Danes ob pol 9. dop. je bila pred pet članskim senatom celjskega okrožnega sodišča razprava o roparskem umoru, ki ga je 31. dec. lani izvršil 201etni Anton P. iz Pevč pri Laškem nad svojim 17-letnini prijateljem tekstilnim delavcem Ivanom Senico s tem, da ga je ustrelil v hrbet ter mu nato še prerezal vrat. Žrtev je nato oropal za 200 din. Marilec je bil obsojen na 14 let težke ječe. Borza. Curili, Beograd 10, Pariz 10-05 M. London 17.75, Newyork 446, Berlin 178.75. Praga 5.50, Sofija 80, Bukarešta 3.35. Mariborska vremenska napoved: Pretežno oblačno in malo toplejše vreme. Obeta se izpreineba vremena. Včeraj je bila najvišja temperatura 2.0, danes najnižja —2.1, opoldne 2.1. B©maii zapiski Predstavnik? Matice Hlrvatske pri dr. SiudisavSjevicu Minister dr. Budisavljevič je sprejel predstavnike Matice Hrvatske ter razpravljal z njimi v zvezi s proslavo stoletnice obstoja društva. Senator V sider v ieogrsdu Prvak SDS, senator Vilder je prispel v Beograd, kjer bo ostal nekaj dni. Njegov prihod je v zvezi z razvojem političnih prilik. Or. Arcdres ofeišee Scfifo V drugi polovici februarja bo trgovinski minister dr. Andres odpotoval v Sofijo, kjer bo prisostvoval otvoritvi Jugo-slovansko-bolgarske trgovinske zbornice. Demanti o razkroju 3RZ Medtem ko se pogajanja med radikali nadaljujejo in vztraja Aca Stanojevič pri zahtevi pismenih predlogov Cvetkoviča, sta predsednik vlade in glavni odbor JRZ demantirala vesti, da bi bila JRZ v zvezi s snovanjem Radikalne stranke v krizi. Slovenski del 2RZ in zbiranje radikalov »Smatra se, da Radikalna stranka ne more biti brez Ace Stanojeviča in da se nobena strankarska formacija ne more imenovati radikalna, če je ne odobri Stanojevič. Zato politično javnost posebno zanima, kako se bodo držali muslimani in Slovenci v tej akciji. Dr. Kule-novic se ni strinjal z znano resolucijo ožjega odbora JRZ, pa tudi Slovenci ne kažejo razpoloženja, da se utope v Radikalni stranki. Dr. Korošec očitno občuti, da bi bili danes brez učinka razlogi, zaradi katerih je opravičeval svoj vstop v JRZ. Zdaj ne bo tudi formalnih ovir, da bi ne imeli Slovenci svoje posebne politične organizacije. Obstaja tehnična možnost, da gredo samostojno na volitve. Z osnovanjem banovine Slovenije, do katere bo kmalu prišlo, bo odpadel vsak razlog, da ostanejo Slovenci brez svoje samostojne politične organizacije. V skupščini in vladi se bo lahko vzpostavilo sodelovanje srbskih, hrvat-skih in slovenskih političnih strank na temelju konkretnega delovnega programa.« (»Hrvatski dnevnik«). v/ Čuvajmo se vojnih hujskačevi Samo vojni hujskači in izdaiice govore v teh dneh malemu narodu o razorožitvi, o slabosti in nemožnosti obrambe, o koristi in milosti od tujega zavojevalca. Mir, sigurnost malih narodov je le v edinstvu in moči narodne obrambe! (Dr. H. Križman v »Varaždinskih Novostih«). Polemika o dr. Šariču Sarajevski nadškof dr. Šarič je dal ob obisku Zagreba posebno izjavo o vlogi Hrvatov v Bosni. Zdaj se je med drugimi oglasil proti tej izjavi tudi episkop dr. Nektarije Kralj, ki je v »Srpskem borcu« med drugim napisal: »Naj vsak ve, da ne bo sreče, zadovoljstva v državi, dokler se bo merilo na dva načina. Med Srbi in Hrvati ne bo miru, dokler bo več Srbov v banovini Hrvatski kakor Hrvatov v banovini Srbiji. Kar zahteva nekdo zase, mora nuditi tudi drugemu. Vsak se vara če misli, da bodo Srbi zadovoljni, dokler ne bo izveden princip enakih pra-> vic in dolžnosti. Elementi, ki jih je im-* portirala črna Avstrija v Bosno in Hercegovino, ne prihajajo v poštev.« Nismo igrali vloge samostoj* nega naroda Ena sama stvar je bila in bo ostala največja usodnost za naše življenje; da se namreč nismo nikdar zavedali svoje vrednosti in svojega pomena, marveč da smo v vseh časih in v vseh prilikah, v ugodnih kakor neugodnih, igrali vlogo narodne manjšine,-ne pa vlogo saniostojj nega naroda. Res je, da bi bilo v teni primeru naše življenje v marsikaterem pogledu neprijetnejše, toda zlasti mali narodi so si ustvarili svojo usodo vedno v težkih okoliščinah. (Miško Kranjec-, »Sodobnost«) Oboroževanj® Avstralije v zraku CANBERRA, 9. februarja. Reuter. Ministrstvo za informacije javlja, da bo Av- i straliia v prihodnjih dve in pol letih porabila 25 milijonov funtov steriingov za gradnjo letal in njih oborožitev. Dominion ima že 300 letal v službi, od teh je 1000 bombnikov. Za letalsko s!u>«) bo dala Avtsralija na razpolago 26.800 mož, od teh 10.000 pilotov. Otvorjenih bo 24 letalskih šol. Omilitev skPe^ov paname-riškega odbora RIO DE JANE1RO, 9. februarja. Havas Panameriški odbor je glede vprašanja podmornic v ameriški nevtralni coni izdal I naslednje sklepe: Ameriške države so v sporazumu z občo deklaracijo o nevtralnosti, sprejeto v Panami, sklenile, da prepovedo podmornicam vojskujočih se držav, da plovejo v ameriške luke in teritorialne vode, razen kadar se morajo umakniti pred viharnim morjem ali v humanitarnih primerih. Pomirfenie v Palestini JERUZALEM, 9. februarja. Havas. V arabskih krogih je zbudila veliko zadovoljstvo vest, da je Alfredu Rohu in Fau-du Sabi, članoma vrhovnega arabskega sveta, dovoljena vrnitev v Palestino. Javnost ugotavlja, da je s tem s strani državne uprave pokazana volja, da nastopi de-ba sporazuma po načelih pravičnosti. IZGUBE ANGLEŠKE TRGOVINSKE MORNARICE LONDON, 9. feb. Havas. Od začetka vojne je padlo 431 mornarjev angleške trgovinske mornarice, 236 jih je bilo ranjenih. GROF ZALESKI V LONDONU LONDON, 9. feb. Reuter. Poljski zunanji minister grof Zaleski je prispel v Lon don, kjer bo imel informativne posvete s Chamerberlainom in zunanjim ministrom Halifaxom. še danes sužnji primitivnega življenja, bogastvo bi ostalo brez kakršne koli vrednosti za človeštvo. Angleški politični krogi se dobro zavedajo, kaj pomeni zanje in za ves imperij Indija, biser v angleški cesarski kroni. Prepričani so, da sc bo med Londonom in indijskim narodom prej ali sk;i našla osnova, na kateri si' bo lahko kolonialna zemlja zgradila avtonomnejšo upravo kot enakovreden dominion ostalih delov britskega imperija na vseh celinah sveta. Ali je pa sedanji trenutek za dokončno izpolnitev indijskih želja že primeren, bo pokazala najbližja bodočnost. —ine. Preiskava v pariškem sovjetskem uradu PARIZ, 9. februarja. Havas. DNB ie razširil iz Moskve vest o izvršeni preiskavi v sovjetskem trgovinskem zastopstvu v Parizu. Ta vest je v toliko točna, da je francosko redarstvo to preiskavo res izvršilo, toda to zastopstvo ni bilo nikoli deležno diplomatske eksteritorial-nosti. V kolikor so pa imeli posamezni funkcionarji tako pravico, je potekla že Podrobnost! o romunskih utrdbah Novice Ali bo dobila Sobota letos novo šolo? O potrebi novega in modernega poslopja za soboško osnovno šolo smo že tudi v »Veterniku« večkrat pisali. Na njo so opozarjali že večkrat učitelji in tudi — zdrvastvena statistika učencev. Zasilna lesena baraka ne vziirži pozimi dovolj gorkote, da bi se mogel vršiti v njej pouk. Starojposlopje pa je vlažno in stene polne gob. Tudi veliko pretesno je. Ta nedostatek je bil gotovo eden izmed najhujših, ki so kazili Soboto za časa »Prekmurskega tedna«, dasi tudi z bolnišnico in gimnazijo ni veliko boljše. Zato je bila v Soboti sprejeta vest o dodatnem kreditu za gradnjo nove šole s splošnim odobravanjem. Vendar pa se kljub temu vprašanje ni reševalo tako hitro, kot bi bilo to potrebno z ozirom na prilike in na želje občanov. Mnogo mnenj, ki so bila le preveč različna, je tla-stalo glede prostora, kje naj. poslopje stoji. Tudi komisija, ki si je ogledovala koncem lanskega leta vsa v poštev prihajajoča zemljišča, se ni mogla zediniti prav glede tega vprašanja. Prav do zadnjega so skušali nekateri doseči zazidavo praznega zemljišča na oglu šolske ulice in ulice proti Martinišču. Vendar Pa je sedaj definitivno zmagalo mnenje vodstva soboške občine, ki je predlagalo za zidavo zemljišče na severni strani Radgonske teste (sadovnjak). Za to zemljišče govorijo predvsem čisto urbanistični razlogi. Iz Šolske ulice bi se le s težavo napeljalo kanalizacijo, saj je nivo ceste nižji, kot je že_ sedaj izvedeno soboško kanalizacijsko omrežje. Ob Šolski ulici je tkzv. razpadajoče kmečko naselje, ob Radgonski cesti pa je deloma že zgrajena, deloma še v načrtu četrt javnih zgradb, novih stanovanjskih poslopij ter parkov. Cesta je višja kot leži sedanje kanalizacijsko omrežje ter se da nanj priključiti neposredno in "fez posebnih ovir. V bližini bodo po dosedanjih načrtih gradili tudi novo poslopje okrožnega sodišča, ob Glavnem trgu gimnazijo itd. Občina je za zemljišče tudi iz finančnih razlogov, saj bodo tako v bližini ležeča njena zemljišča pridobila na vrednosti ter tudi prej in ceneje regulirana njihova okolica. Načrte za novo šolsko poslopje izdeluje po banske uprave že odobrenih začetnih skicah arhitekt g. Franc Novak. Po njih bo soboška osnovna šola eno izmed najmodernejših šolskih poslopij v Sloveniji. Novo po- slopje bo imelo prostora za 12 razredov ter bo namenjeno le deški osnovni šoli. Dekliška šola bo v sedanjem gimnazijskem poslopju. Gimnazija, ki tudi nima primernih prostorov, mora dobiti tudi novo šolsko poslopje, ki bo stalo na vogalu Glavnega trga in promenadne ceste v park. Proračun za bodočo soboško moderno deško šolo znaša okrog 3 milijone din. Glavno poslopje bo oddaljeno od Radgonske ceste 50 m V parcelo. Pred njim bo okrog 20 m širok zelen park lepotičnega drevja, da bo varno pred cestnim prahom. V pritličju ne bo nobenih učnih prostorov razen razreda za rokotvomi pouk. Poleg tega bo tu še stanovanje hišnika, kuhinja za mleko, kjer bodo lahko delili siromašnim zajtrk, shramba, centralna kurjava, skladišča, vhodna veža, ki bo v zvezi s posebnim prostorom za klopi, ki bodo služile učencem pri zajtrku. Predvsem pa bo v pritličju odprta lopa, obsegajoča 200 do 220 kv. metrov, kjer se bodo mogli izprehajati otroci ob slabem vremenu. Pritličje je tako urejeno radi talne vlage. Na drugi strani vhoda bo zveza z garderobo, telovadnico, prho, stranišči, prostorom za učitelja telovadbe, shrambo za orodje In zraven bo tudi telovadišče na prostem in igrišče. V prvem in drugem nadstropju bo 12 učilnic, prostori za učila, konferenčna soba, upraviteljev kabinet, stranišča. Stanovanje šolskega upravitelja bo v posebni stanovanjski vili s 3 sobami in potrebnimi stranskimi prostori, ki bo stala ob notranjem robu zemljišča. Po načrtu bo dobila torej Sobota vendar moderno ter prostorno šol9ko poslopje za svojo šolsko deco ter bo tako odpravljen tudi eden najhujših nedostatkov, ki jo kazi še danes kijub precejšnjemu njenemu napredku. Upajmo, do bo kmalu postal dovršeno dejstvo ter da vfič ne bo nikakih novih ovir. Reorganizacija avtomobilskih klubov Po nedavni izredni skupščini dosedanje beograjske sekcije avtomobilskega kluba je razvidno, kako bo izvedena reorganizacija prejšnje enotne organizacije naših avtomobilistov. Dosedanja beograjska sekcija je sklicala izredno skupščino zaradi odkupa doma in premoženja centrale avtomobilskega kluba, kar je posledica ustanovitve treh samostojnih avtomobilskih klubov: srbskega, hrvatskega in slovenskega. Ustanovitev teh klubov je bila že sklenjena 18. januarja na zborovanju prejšnje skupne avtomobilske organizacije v Zagrebu. Zaradi preureditve države razpade enotna organizacija avtomobilistov na tri klube: hr-vatski za področje hrvatske banovine, slovenski za področje Slovenije, srbski s sedežem v Beogradu za vse ostalo področje vzhod no od hrvatske banovine. Hrvatski klub s sedežem v Zagrebu ima sekciji v Zagrebu in Splitu. Slovenski pa sekciji v Ljubljani in .Mariboru, dočim so se za srbski avtomobilski klub s sedežem v Beogradu izjavile sekcije Beograd, Novi Sad, Sombor, Subotica in Sarajevo, a tudi avtomobilisti s področja Južne Srbije in črne gore. Vsi trije klubi pa bodo, kakor je bilo sklenjeno že v Zagrebu, tvorili Zvezo avtomobilskih klubov Jugoslavije. Ta zveza je vrhovna in edina avtomobilska šport na ustanova Jugoslavije in kot taka včlanjena v mednarodni federaciji avtomobilskih klubov v Parizu, kjer lahko posamezne države zastopa samo po ena avtomobilska organizacija. Dosedanja beograjska sekcija kot matica srbskega avtomobilskega kluba prevzame vse premoženje dosedanje skupne organizacije. Ker je bila sekcija že prej lastnica ene polovice avtomobilskega doma v Beogradu, postane zdaj, ko prevzame od nekdanje centrale tudi drugo polovico, popolna lastnica doma ter prevzame obveznost vrnitve onih prispevkov, ki so jih plačali avtomobilisti iz Hrvatske in Slovenije centrali. Sekcijam se prispevki vrnejo' takole: Slovenski avtomobilisti dobijo gotovino, hrvatski pa bodo prenesli svoj dolg Državni hipotekarni banki za avtomobilski dom v Zagrebu na dosedanjo beograjsko sekcijo, oziroma na reorganizirani srbski avtomobilski klub. Ostale sekcije bodo vse te denarne zadeve uredile z bivšo beograjsko sekcijo pozneje, ko bo ona izplačala dolg za dom Hipotekarni banki. Ljubljana Socialne bolezni v Ljubljani Kot najnevarnejše' socialne bolezni v naših krajih so jetika, malarija, spolne bolezni, rak in trahom. Jetika je pač še vedno najnevarnejša socialna bolezen v naših mestih in velikih občinah. V Ljubljani se v povojnih letih stalno znižuje Število smrtnih žrtev jetike. Leta 1918 je bilo med ljubljanskimi domačini takih smrtnih žrtev še 29.1 ija 10.000 prebivalcev. To število se od leta do leta znižuje in se je leta 1931 ustalilo ua 11.2, lani pa celo na 8.75, kar je najnižja stopnja umrljivosti za jetiko v pogojni dobi. Za jetiko je umrlo lani 77 občanov in 50 pripadnikov drugih občin. Umrljivost je padla zaradi zdravstvenega dela in pouka med prebivalstvom ter zboljšanja splošnih soeialnth razmer. 2e devet let deluje v Ljubljani protitu-berkulozni dispanzer, za katerega prispeva mestna občina letno po 100.000 din, prispevata pa zanj tudi Protituber-kul&zna zveza in OUZD, ki daje na razpolago prostore in rentgenski aparat. — Lani je bila izvedena delitev dispanzer-levega delovanja za mesto in za okolico. V dispanzerju je bilo izvršenih lani 5.595 zdravniških preiskav in 5.756 rentgenologih pregledov ter so jetiko ugotovili v 456 primerih, med njimi je bilo 30 primerov odprte jetike. Dela je bilo obilo, stroškf za izvršeno socialno pomoč pa so zaradi pičlih sredstev znašali le okrog 2.000 din, čeprav je bilo intervencij za s»ciaIno pomoč 257. Zadnji čas je, da dobi moderno mesto, ^akor je Ljubljana, tudi primeren doni zdravja, ki bi združeval vse ustanove sacialno-zdravstvenega značaja. Najbolj lmtrebna pa je ustanovitev bolnišnice za zdravljenje jetičnih bolnikov z izolirnico za odprte, vsej okolici nevarne primere. Za prvo silo bi morali ustanoviti vsaj zavetišče za brezposelne, iz raznih krajev prihajajoče jetične bolnike. Naprav-iani so tudi načrti za gozdno šolo, v katero bi sprejemali jetične otroke. V {o svrho je pripravljen že sklad, ki ima na razpolago 150.000 din. Primeri malarije, starih poročil mestnega iizikata je raz vidno, da je bilo nekdaj, ko je bilo i?r,c '5'c ,no'čno zamočvirjeno, v nekaterih letih v Ljubljani veliko primerov vročinske bolezni, katere popis s-liči povsem popisu malarije. Lani sta bila v Zg. Šiški ugotovljena dva primera malarije, pri katerih je ugotovljena infekcija v bivališču, kajti oba bolnika svojega kraja že dolgo nista zapustila. Tudi leta 1928 so bili klinično dokazani primeri malarije v ljubljanskem področju. Verjetno so takrat in lani kli-matične prilike dopustile začasno naselitev komarja anofelesa v močvirnatih predelih mesta in okolice. Leta 1928 so nekaj takih komarjev tudi ujeli, ni pa sedaj možno dokazati, da ne gre pri obeh lanskih primerih malarije za okužbo po komarjih, ki so prišli k nam iz južnih krajev pri prevažanju kakega blaga. Na vsak način pa je treba asanacij zamočvir jenih delov mesta in okolice posvetiti vso pozornost. Število spolnih bolezni je po vojni leto za letom padajo, vendar je še tako visoko, da povzroča resne skrbi in imajo pri tem največ krivde še neurejene socialne razmere, alkohol ter nepoučenost mladih ljudi. Smrtnih žrtev raka in novotvorb je bilo lani v Ljubljani vsega skupaj 147 oseb, med njimi 109 domačinov. Število smrtnih žrtev zaradi raka je od prejšnjega leta naraslo za 13. Med smrtnimi žrtvami raka je več žensk kakor moških, v odstotkih znašajo ženske smrtne žrtve 55.05, a najčešči vzrok smrti je rak želodca. Institut za raziskavanje in zdravljenje raka, ki deluje v prostorih bivše šentpetrske vojašnice od leta 1938, že kaže svoje blagodejne vplive. Trahoma niso lani na ljubljanskem pod ročju ugotovili v nobenem primeru. NARODNO GLEDALIŠČE V* LJUBLJANI Drama: Začetek ob 20. uri. Sobota, 10. febr.: „Na prisojni stmri". Red A. Opera: Sobota, 10. febr.: .»Gorenjski slavček'1. Red B. Cmlim CELJSKA GIMNAZIJA V I. SEMESTRU V četrtek je končal prvi semester./Na zavodu je bilo ob %oncu prvega semestra 1306 učencev, med temi 428 učenk. Učni uspeh je biil sledeč: izdelalo je 863 učencev (med njimi 319 deklic) ali 66.08%, padlo jih je iz enega predmeta 225 (67) ali 17.24%, iz dveh predmetov 122 (30) ali 9.34%, iz treh ali več predmetov 92 (9) ali 7.04%, neocenjeni so ostali 4 učenci ali 0.3%. Zavod ima 31 oddelkov, od teli jih ima 14 popoldanski pouk. V prvem in drugem razredu je tudi po ena klasična vzporednica. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ob 20. bo predaval profesor Val tar Bohinec iz Ljubljano o svetih gorah in svetih jezerih". c Proračunska seja mestnega sVeta cel j-skega jo predvidena za 16. t. m. ob 18.30 v mastili poslovalnici. c Zborovanje sadjarjev. Z« .sadjarje in vrtnarje celjskega okraja priredi Sadjar* skoln vrtnarsko društvo v Ljubljani to ne* deljo ob pol 9. v telovadnici prejšnje okolifike deSke Sole V Celju zborovanje. c Mestna občina je izdala do 8. L mi 873 novih nnmeSčenskih in delavskih knjižic osebam, ki odslej delavskih knjižic sploh niso imele. Celjska policija pa je zamenjala 3200 novih knjižic za »stare. c Pomladansko gramozen}« cest. Mestna občina razpisuje za pomladansko gramozen je cest, uli^ in potov prevoz in delno dobavo gramoza. Za posipanje je določenih 1780 m3 gramoza. Ponudbe je vložiti do 15. februarja pri mestnem ' poglavarstvu soba št, 9. c Umrl Je na Cesti na grad 871etnii zasebnik Andrej Perc. c Nova godba v Celju. Zveza pekovskih pomočnikov v Celju je ustanovila novo godbo na pihala. c Poraba plina v Celju. V nožem mestu se porabi vsako leto več plina. Statistika mestne plinarne izkazuje, da so v preteklem letu naredili iz 708.4 ton plinskega premoga 233.837 kub. metrov plina, 39 odsf. več lwt I. 1938; porabili so 465.11 koksa, 42.6 odst .več kot predlani infl7.8 odst katrana, 82 odst. več kot predlani Število konsumentov se je zvilalo od 501 na 528. c Napad. 25 letni posestnikov siu Janez Grosek od Sv. Florijana pri Rogatcu se jo na pustni torek popoldne vračal proti domu. Na oesti sta ga napadla pos. sinova Poharc Ah ton iti Berafe Janez ter ga tako težko poškodovala pa vsem telesu, da so ga morali spraviti v bolnišnico. ptui p Prekinjano uglaratvo. Haloški oglarji so bili v letošnji zimi primorani opustili oglarstvo Zaradi visokega snega m zametov niso morali podirati bukev in gabrov za oglje. Zato so haloški oglarji zdaj navezani na prosjačenje. Novo delo dr. Sagadina Nedavno je stopil v pokoj eden najzaslužnejših slovenskih pravnikov dr. Stefan Sagadin. Odličen pravni pisec,ki je juridienini problemom posvetil največji del svojega življenja, se je rodil L 1878. v Spodnji Polskavi. Po dovršeni gimnaziji v Mariboru je poslušal pravo v Gradcu, kjer je tudi napravil doktorat. Izpopolnil je juridične študije v Heidelbergu, Lipskem in na Dunaju. Kot sodni pripravnik, sodnik in državni tožilec je dr. Sagadin .služboval v Ptuju in Celju, 1. 1919 je pa bil poklican za referenta v ministrstvo za ustavo-tvorno skupščino in izenačenje zakonov. Po reorganizaciji državnih zakonov je bil dr. Sagadin Izbran za člana Državnega sveta. Kot honorarni profesor beograjske univerze je seznanil vrsto slušateljev s problemi administrativnega pra-av. Odličen pravnik je bH v prestolnici uvaževana, povsod vidna osebnost, z marljivim sodelovanjem pri Slovenskem pravniku, Vedi, Mesečniku in Arhivu za pravne in društvene nauke si je postavil trajno vidno mesto v pravni literaturi. Dr. Štefan Sagadin je že s svojini delom »Naš sedanji ustavni položaj« m »Volivni red za ustavotvorno skupščino« ter vrsto drugih razprav stopil v ospredje naših pravnih piscev. Zadnje njegovo veliko dek) »Upravno sodstvo« je zdaj izšlo v zalogi Državne tiskarne v Beogradu. Obširno zajeta snov vsebuje razvoj stoletnega dela Državnega sveta od 1839 do 1939. Avtor se kot vsestranski teoretik in izkušen pravnik tri poglobil le v stvar ene najvažnejših srbskih ustanov, posegel je globoko v mednarodno zgodovino m prikazal osnovne Ideje, ki so poživile podobne institucije v Franciji, v drugih evropskih državah in v USA. Ustavno življenje Jugoslavije zaključuje pregleden oris uredbe o upravnem sodišču banovine Hrvatske. Delo, pisano v privlačnem stilu, je važen prispevek k pravno-z*odovinftkf literaturi in je zibudfk) velik interes med pravniki. Lepo opremljena knjiga se dobi za 30 din v vseh večjih knjigarnah. SNEG RUSI STREHE Ko Slov. goricah je napravila debela snežna plast precej škode gospodarskim poslopjem, ker je marsikje porušila streho in je pričelo tramovje popuščati. V Ihovi pri Sv. Benediktu je debela plast snega porušila streho na gospodarskem poslopju posestnici Heleni Markeževiter ji napravila 2000 dm škode. Dalje je sneg docela porušil gospodarsko poslopje kme tu Zigertu na Sp. Ščavnici pri Gor. Radgoni. Zigert je s težavo rešil živino. Sneg mu je napravil 10.000 din Škode. — Streha smrtno ponesrečenega posestnika Jožefa Senekoviča v Trsteniku pri Sv. Benediktu se je zrušila, ker je bila zelo trhla. Nesreča je zahtevala smrt in napravila 8000 din škode. KRATEK PUST — DOSTI NEVEST Toliko porok pred pustom že dolgo ni bilo v Slov. goricah kakor letos. Poroke ali gostiivanja so se vršila večinoma pod vtisom izrednih gospodarskih razmer, saj so trajala največ po dva dni, dočim so v preteklih letih trajala po 3 do 4 dni. p Trgovci, ki so večidel navezani na okoliške odjemalce, se pritožujejo, da so malodane brez posla, ker kmetje brez nujne sile ne prihajajo v mesto. p Pretep zaradi violine. V bolnišnico »o pripeljali Baranjo Stefana, cigana iz Cirkovc. Zaradi 6vojik gosli so je zaplete! v pretep in jo izkupil, o I« Mute je premeščen v Hoče orožnik Jurič Bolo. o Občni zbor obrtnega društva v Stovead-gradcu bo v nedeljo ob 13. uri pri Eichol-zerju. Udeležba za obrtnike obvezna. o Občni zbor Sokolskega društva Slovenj* gradeč bo v soboto ob 20. uri v Sokolskem domu. Udeležba strogo obvezna. • n. Vrhovni inšpektor vojne hIIb je postal knez namestnik Pavle. Za pomočnika vrhovnega inšpektorja vojne sile pa je bil imenovan armadni general Bogoljub Ilič, dosedanji poveljnik 2. armijske oblasti n Reke na Jugu države zadnje dni z veliko naglico narafičajo. Ljudje se boje poplavnih katastrof. n Nenavaden brivski rekord je dosegel na prvenstveni tekmi brivcev v Petrovgra-du mlad brivski pomočnik, ki je svojega gosta obril v 23 sekundah. n MM toib m ločitev zakona Je bilo jjretcklo leto v Beogradu, leta lwW. pa Martbdr rviiBfnsnaBi Zastoj domačega in tujega mototurizma Z občnega zbora mariborskega Turing kiuba Sinoči je bit pri »Orlu« občni zbor mariborske podružnice Jugoslovanskega tu-ring kluba, ki ga je vodil neumorni pred* sednik ravnatelj' »Putnika« g. Loos. Ta jc uvodoma pozdravil predsednika Tuj-skoprometne zveze g, inž. Šlajmerja, zastopnika centraje JTK ravnatelja dr. Tom.inška, predstavnika mestnega turističnega urada g. Zorzuta iu g. B e r g a n t a kot zastopnika Olimpijskega odbora v Mariboru. Nato je v izčrpnem, poročilu omenjal požrtvovalno delo tukajšnjega Turing kluba, ki je zlasti ob pjičetku turistične sezone bilo na višku. Ugledi za moto rižem so bili takrat najboljši. Z izbruhom evropske vojne je nastal zastoj v zunanjem in domačem turizmu. To. je. mariborska podružnica najbolj občutila pri izdajanju mednarodnih dokumentov. Nato je predsednik omenil važnejše prireditve v preteklem letu, med katerimi ie treba omeniti olimpijsko vožnjo v Mursko Soboto. Te propagandne vožnje se je udeležilo 56 motociklistov in 17 avtomobilistov. Hkrati je bila prirejena tudi kolesarska vožnja na Prek murski teden. Zelo koristno pa je bilo prizadevanje JTK za rešitev vprašanja naših čest, nadalje krajevnih oznak nu cestah in prometne discipline. Mariborska podružnica je protestirala proti omejitvi motornega prometa. Sledilo je obširno poročilo požrtvovalnega tajnika g. Weisa, ki je podrobneje opisa! delovanje JTK v Mariboru. Bila je potrebna popolna reorganizacija notranjega delovanja, kar so funkcionarji brezhibno rešili. Turing klub v Mariboru šteje 144 članov. Poleg tega je kluba aflliranih še 7 športnih klubov (3 motociklistični in 4 kolesarski klubi) s skupno 428 člani. JTK v Mariboru je lani izdal članstvu 108 mednarodnih dokumentov, in sicer 16 avtomobilskih triptikov za Nemčijo, 7 za Italijo ter enega za Madžarsko, nadalje 15 motociklističnih triptikov, od teh 12 za Nemčijo in 3 za Italijo od 13 kolesarskih triptikov je bilo 11 za'Italijo in 2 za Madžarsko. Izdanilrje bilo tudi 13 obmejnih carinskih legitimacij za kolesa. Klub je izda! tudi 16 mednarodnih legitimacij za avtomobiliste in 4 za motocikliste, nadalje 17 mednarodnih prometnih knjižic za avtomobile ter 6 za motocikliste. Nato je tajnik omenjal živahno sezono do sredine avgusta, ko je zaradi mednarodnih zapletljajev nastal popolen zastoj v turizmu. Mototuri-zem ovirajo poleg tega še slabe ceste, pomanjkljivosti oznak na cestah, najbolj pa pomanjkanje bencina. O blagajniškem stanju je poročal gosp. Kralj, nakar je predlagal predsednik nadzornega odbora inž. Šlajmer raz-rešnico s posebno zahvalo. Nato je bila potrjena znova celotna stara uprava s predsednikom ravnateljem Loosom na čelu. Ob zaključku uspelega zborovanja so govorili inž. Šlajmer za Tujsko-prometno zvezo, g. Z o r z u t za mesta turistični urad, dr. Tominšek v imenu centrale JTK in g. Bergant za Olimpijski odbor. Nato je predsednik ravnatelj Loos orisal delo v prihodnji sezon . JTK bo skušalo izposlovati razne ugodnosti za člarte pri garažah, v hotelih, mehaničnih delavnicah in bencinskih črpalkah. Uvedli bodo tudi nezgodno zavarovanje avtomobilistov, motociklistov in kolesarjev brez dajatev s strani članstva. Na podlagi mednarodnih predpisov ha bodo organizirali taborišče za avtomobiliste in motocikliste v območju Pohorja ali pa v Logarski dolini. Pomagajte progovnim delavcem! Te dni' se je v našem uredništvu zglasil delavski zaupnik železniških progovnih delavcev in podrobno orisal položaj svojih tovarišev. Železniški progovni delavci opravljajo najtežje delo. Poleti so izpostavljeni neznosni vročini, pozimi pa hudemu mrazu, Toda vse to voljno prenašajo. Zadovoljni so, da imajo delo in zaslužek, žalostno pa je dejstvo, da zla. sti pozimi, ko so potrebe največje, za progovne delavce zaradi pomanjkanja kredita ni dela. Včasih delajo na mesec samo 12 do 15 dni, namesto 25. Med progovnimi delavci je največ družinskih očetov s pet in še več otroki. Progovni delavec zasluži dnevno od 20 do 33 din. Pomislimo, kako mora gledati tak dela. yec na vsako paro, če pri 15 dnevnem delu na mesec zasluži samo 375 din, včasih nekaj več, pa tudi. manj. To so dejstva, ki zahtevajo nujno pomoč progovnim delavcem, če dobijo drugi državni uslužbenci draginjsko doklado, so je progovni delavci še toliko bolj potrebni. Odgovorni činitelji naj upoštevajo položaj progovnih delavcev, ki je res nevzdržen in prepričani 'smo, da bodo izboljšali njihov položaj, kar je res neobhodno potrebno. Progovne delavce naj izenačijo z.drugimi državnimi-uslužbenci, saj to po svojem odgovornem in napornem delu tudi zaslužijo. Dodeli naj se jim tudi doklada za otroke, kajti v nasprotnem pri. meru bodo morali delavci omejiti prirastke v družini, kar pa bo v škodo celemu narodu in državi. • m Otoucua ..u«a*a< u-a. .»lanji uaj&KOvi* natakarici pri Vlahoviču na Aleksandrovi cesti, ic nekdo iz predala v gostilniški, sobi ukradel denarnico z 800 din. m Polovnjak. vina jc padel na nogo Jfi ielneinu posestniku Karlu Kreutzerju iz Zg. Rogoze. m Zgorela je 200 tet stara Supa z vsem gospodarskim ' orodjem . vred pocestniku Rajmondu Ferlincu v Vukovskem vrhu pri Jarenini. Škode je 17.000 din. m Ponesrečil se je 30 letni tekstilni pod-mojsler Ivan Benedejčič z Radvanjske ceste. Doma je nadel ter si poškodoval hrbtenico in nogo* m Vlomilci so bili spet na delu. V enem dnevu je bilo vlomljeno v gostilno „Pri zelenem vencu“ v Dajnkovi ulici, pisarno odvetnika dr. Novaka v Vetrinjski ulici in v pisarno Obrtnopospeševalnega društva v .Vetrinjski ulici. Vlomilski plen k sreči ni bil velik. * Namesto venca na «rob glasbenega direktorja gosp. Josipa HI Udeka-Bohin j skc je ...------ ------ ; Ro ga je izročil kavarnar gosp. Josip Še- iooru Din 100.—•* rec Kdečemu križu v Mari. Hvala lepa! * V počastitev spomina pokojnega ravnatelja mariborske podružnice Č3ljske posojilnice gosp. Franja Pišeka je Jugoslovanska udružena banka, podružnica" v Mariboru, darovala din 230,— za „Zeleni križ“ pri Lovskem društvu v Mariboru. Iskrena hvala! * Občni zbor Pogrebnega društva Krčevina bo v nedeljo 11 .februarja, ob 9. v gostilni Kliček „Pri treh ribnikih". Za člane obvezno — prijatelji društva dobro došli. Načelstvo Danes petek popoldan specialni koncert v Veliki kavarni. * Krojaški pomočniki (-iee) in sorotl-ue stroke priredijo v soboto ob 20. uri v Gambrinovi dvorani veselico. Prijatelji zabave vljudno vabljeni. — Odbor.' Kino ~ ~ tsplanade-kino. čarobna romantična pripovedka »Veliki orel« m v tovarni usnja transmisija, ga zavrtela okoli kolesa, zlomila hrbtenico in ga poškodovala po obrazu. Delavec se nahaja v zelo kri-, ličnem stanju. m Pokojni ravnatelj Celjske posojilnic«, podružnice v Mariboru g. Franc Pišek j. določil naslednja volila: Družbi sv. Cirili, in Metoda v Ljubljani 5000 din, Sokolu-ma-lici v Mariboru 5000 din, Dijaški kuhinji v Mariboru 5000 din in Dijaški kuhinji v Celju j000 din, m Srebrno poroko praznujeta le dni sodnik g. dr. Vladimir Travner in njegova soproga. Ana, roj. Rath. m Za pomožnega carinika je bit postavljen v Mariboru uradniški pripravnik Sve-tomir Jovanovič. m Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja svojim članom, da sc v kratkem vršijo pomočniški izpiti in naj zaradi lega prijavijo vajence, ki so prestali učno dobo. m Ljudska univerza. O naših planinah, 'cvetočih poleti, belih pozimi, bo predaval drevi _ ob 20. g. prof. Petkovšek Viktor. V obliki poljudnega kramljanja bo prikazal ob veliki množici pokrajinskih diapozitivov cvetje s pčstrih planinskih trat. Nič manj lepe kakor poleti, sb planina pozimi, ko jih pokrije sneg in lako bomo lahko občudovali tudi krasne zimske pokrajinske slike, posnele na filmu v naravnih barvah. m Občni /bor Združenja elektrotehničnih obrti, v Ljubljani bo v nedeljo ob !). uri v Gambrinovi dvorani v Mariboru. m železničarji — delavci! Opozarjamo, da zapade 11. t. ni. termin za vlaganje prošenj za. odkup let članstva pri delavskem pokojninskem fondu. Zadevna uradna navodila so izšla v direkcijskem razpisu štev. 42/39 od 9, VIII. 19311 in v dveh dodatkih k temu razpisu z dne ‘2. X. 1939 in 15- L 1940, iu so jih prejele vse službene ediriiee. Opozarjamo, da mora imeti prošnje uprava delavskega pokojninskega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani že 11. t. m. v rokah ter jih prizadeti pošljejo lahko naravnost po pošti. Po 11. februarju dospele prošnje se ne bodo jemale v poštev in ugodnost,^, kijih nudi čl. 184 pozneje ne bo mogoče m Mizarski pomočniki v Mariboru sc imeli te dni dobro obiskano protidraginj sko zborovanje v dvorani delavske zbor nice. Zahtevali so draginjsko doklado. Nekateri mojstri so že ugodili in povišali urno mezdo za 50 par. Pomočniki pa pravijo, da s tem še niso zadovoljni. m Uspeli na tukajšnjih gimnazijah je bil ob zaključku prvega polletja srednji. Izdelalo je povprečno okoli 50 odst. vseh dijakov. 111 Minimalna odkupna cena za domači bombaž še je nedavno dvignila od 16 na 26 din pri kg, kar bo imelo gotovo neljube posledice. ra Zaradi pomanjkanja prostorov bo OUZD prevzel za svoje poslovanje tudi stanovanjske prostore in pisarniške lokale v Sodni ulici. m Današnji ribji trg je bil dobro založen. Ribe so prodajali po teh-le cenah: moli 20, girice 10, raki 34—36, kalamaj 24, bar-boni 38, listi. 36, brancini 36, karpi 12, ščuke 18 in belice S din kg. m Nevarna Sala. Nogo si je zlomil 16 letni sin krojaškega pomočnika Edvard Lesjak iz Aleksandrove ceste na Pobrežju. Lesjaku je neki fanl med obedom v šolski obednici izpodmaknil stol; da je padel na tla. Mariborsko gledališče Petek, 9. febr.: Zaprto. Sobota, 10. febr., ob 20.: ,.Cigan baron' . Red C. Premiera. Nedelja, 11. februarja, ob 15. uri: ..Neopravičena ura v Znižane cene; ob" 20. uri: „Cigan baron". Radio Sobota, 10. februarja Ljubljana: 7 Poročila in ves. zvoki, 12 Plošče, nato poročila in spet plošče, 17 Otroška ura, 18 Igra RO, 18.40 Pogovori s poslušalci, 20.30 Humor iz revirjev, 22.15 Za vesel konec tedna. — Beograd: 17.45 Harmonika, 20.40 Velik koncert RO, 22.50 Pl. gl. — Sofija: 18.20 Mandolinski kvartet, 20 Mali orkester, 20.45 Valčki in napolitanske pesmi. — Kalundborg: 21.30 Zabavni koncert, 22.20 Pl. glasba. — Praga: 20.15 Zellerjeva opereta »Ptičar«. — Oslo: 19.35 Rombergova opereta »Pesem pustinje«. — Radio-Paris: 19 Prenos iz Opera Comique. — Milano: 21 Puccinijeva. opera »Dekle z Zapada« — Toulouse: 19.30 Pl. gl., 20.50 Lahka gl. 21.20 Odlomki iz filmov, 22.20 Plošče, 23.15 Vojaške pesmi in odlomki iz operet Budimpešta: 19.55 Jazz in dva klavirja, 20.15 Lahka gl. — Dunaj: 20.15 Zabavni koncert, 22 15 Lahka gl. — Breslau; 20.30 Pl. gl. s plošč, 22.45 Mali orkester in tenor. — Bratislava: 19.30 Slovaška gl., 22.20 Popularni koncert. — Beromiinster: 18.20 Finska glasba, 19 45 Pester spored, 21.30 Plesna glasba. »Ljudska govorica ustvarila roparski umor1* PREDRZNE PUSTNE ŠALE, KI BI KMALU KONČALE Z UBOJEM 83-LETNE , STARKE Pod gorenjim naslovom je poročal »Slovenec« od 7. t. m. o pustnih dogodkih v Hotinji vasi. Ker zatrjujejo vaščani, da je poročilo »Slovenca« netočno in močno omiljeno, objavljamo dopis očividca dogodkov. Dopoldne 5. t. rn. se je vozilo na saneh več našemljenih moških, ki so bili oboroženi s cepini in podobnim. Med potjo so gnali tak vik in grožnje, da so se jim ljudje strahoma izogibali. Močno vinjeni so kar naprej še zajemali iz velike pletenke. Bili pa niso to mladi fantje, ampak tudi taki, ki bi morali biti že zaradi resnosti svoje službe vsaj toliko pametni, da bi se ne »igrali roparje«. Med vožnjo so se ustavili pred hišo posestnice Marije K ob a 11. Dva sta stopila proti hiši, v hišo pa le eden, in sicer s cepinom. V hiši sta bili sami 83 letna Kobanova, ki je bolna ležala v postelji, in 80 letna starka Terezija Brodnjakova, kije hotela zabraniti razgrajajočemu moške- mu vstop k bolnici. Ob grožnjah in ogab- ___ ........................... _ ............n(3m Preklinjanju je snrovo odrinil Brod- več doseči. Oblastni odbor IJJNžB Ljub-j njakovo ter s silo vdrl k bolnici, zahte-^8Da' • vajoč denar, S cepinom je zamahnil po Robanovi, ki pa je v strahu odmaknila glavo, tako da cepin ni zadel v polno in je poškodba na glavi lažjega značaja, lažjega značaja seveda za krepkega človeka, težka pa za starko, ki je bila bolna. Brodnjakova, videč, kaj se dogaja, je pričela prositi ter ponujala denar, su-rovež pa je zamahnil tudi proti njej s cepinom, ki pa je k sreči zadel v podboj. Zunaj čakajoči moški je pobesneleža odvlekel, cepin pa šta pustila na dvorišču. Poklicani zdravnik iz Frama dr. Kralj je nato močno krvavečo in nezavestno starko Kobanovo obvezal. Podivjanci so svojo pustno vožnjo nadaljevali proti Framu, kjer so jih orožniki polovili. Spotoma so se obnašali vse prej kot odraslega človeka dostojno. ■ Ljudstvo, ki je sicer vajeno vseh mogočih pustnih norčij, je samo ta dogodek ostro obsodilo. In le srečnemu naključju je pripisati, da ta brezobzirna pustna šala, ki zasluži eksemplarično kazen, ni končala z ubojem bolne starke. Pust je sicer res pust, toda tudi on ima svoje meje!! V Mariboru cine 9. II. 1940. Zanimivosti Preroški prividi Josipa Jurija Strossmayerja Potopis djakovskega vladike, ki ]e predvideval mnoge sedanje dogodke Veliki Jugoslovan, djakovski škof J. J. Strossmayer je potoval pred 65. leti v Prago. Popotne vtise je opisal v glasniku djakovsko-sremske škofije 1. 1875. Iz »Primorskih Novin« z dne 5. t. m. posnemamo o tem: »Po dvodnevnem bivanju na Dunaju smo odpotovali v zlato Prago, kamor smo dospeli okrog 9. ure zvečer. Zlata Praga spada med najznamenitejša mesta srednje Evrope. Tu je bilo ustanovljeno prvo vseučilišče, mnogo kasneje prvo nemško vseučilišče v Lipskem, ki ga je tudi ustanovil Slovan. Najnovejša struja evropskih dogodkov ie prisodila Pragi, po mojem mnenju vprav vsemirsko znamenitost. V srcu Evrope se je zedinil po izredni sreči in velikih zmagah nemški narod, ki je zmerom težil za tem, da razprostre svoje meje na vse strani in kateri težnji so v starih časih podlegla mnoga slovanska plemena. Od pradavnih dni pa do danes se oči-tuje v človeštvu instinktivna želja, iz ene točke vladati celini, pa celemu svetu. Takšna misel je prevzela Aleksandra Makedonca, dokler ni osvojevalec Azije Podlegel sam sebi, svoji razuzdanosti in razkošnosti. Vemo, da se je rimski narod, nedosegljiv v politiki in modrosti, približal tej zamisli; toda ladja se mu je zdrobila že blizu pristana. Država se je zaradi svoje ogromnosti razkosala. Cim bolj se je širilo cesarstvo, tem bolj je pešala sredina, čim več je bilo plena in bogastva, tem bolj je ginevala krepost in pravičnost, brez katerih ne more obstajati nič stalnega in vztrajnega na svetu. V naši dobi je to staro zamisel, nadvladati čim večjemu delu sveta, dvignil na genialni način največji general, ki ga je kdaj imel svet, Napoleon Bonaparte; toda, kakor strahopetna sirota je končal na otoku sv. Helene! Do zdaj je božja Previdnost zmlela vse takšne zamisli, kakor je strla graditelje babilonskega stolpa. V tej težnji in zamisli leži velika zmota, ki pa ima kakor vsaka zabloda nekaj v sebi. Naloga vsakega človeka, vsake države in vsega človeštva je: vršiti resnico in pravico na tem svetu. To je vsakdanji kruh, s katerim se mora hraniti vsako bitje in družba, če hoče obstajati, vztrajati in koristiti. Ker sta pa najvišji cilj in najplemenitejši plod resnice sloga in bubezen. zato mora vsaka družba in človeštvo, ki teži za resnico, postati složno in edino. Divji nagon pokvarjene ljudske nravi Pretvarja sveto in resnično čustvo v težnjo za tiranijo in gospostvom brez res- nice in pravice, brez medsebojnega spo- j štovanja in ljubezni, človek prenaša ta divji nagon v družino, v državo in dražbo, povzroča neizmerno zla v družini in v državi. Od tod ona spredaj označena težnja, ki se upira ljudski naravi in božji Previdnosti. Zato jo ta mora zmleti in osramotiti. Če me vse ne vara, bo nc...-ški narod stare poizkuse za gospodarstvom nad evropsko celino ponovil. Vse. kar bi se posrečilo, bo v Evropi zavilo resnico in pravico, prenehala bo svobo- da in neodvisnost in vsak napredek. — Nemški narod bo po priliki segel z eno roko ob Baltskem, z drugo po Jadranskem morju iii z vsem svojim licem v smeri Donave k Črnemu morju. Tej težnji bi se morala upreti vsa Evropa. Prva je na udarcu Praga in češki narod. Praga nosi z nekim načinom v samem svojem imenu izraženo provincialno opredelitev. Na nje.i naj bi se kakor na trdem kamnu razbili prvi sovražni navali. Od tod njen veliki pomen. »Dailv Express« piše, da bo Velika Britanija v kratkem mobilizirala še milijon žensk, ki bodo zamenjale moške na tramvajih, avtobusih, v pisarnah in trgovinah. Na ta način bo milijon moških prostih za obrambo domovine na fronti. Poseben odbor v Londonu proučava Anglija b° mobilizirala še milijon žensk načrt o mobilizaciji, ki naj bi bila splošna. Cilj je, da se pripravi vse na to, da bo vsak angleški državljan čimbolj koristno uporabljen. Pričakovati je, da bodo ženske pritegnjene tudi še kasneje po svojih sposobnostih za dela, ki naj osvobodi čimveč moških za frontno službo. MINISTER DR. FRANK Nemčija trebi kriminalne tipe V Nemčiji so začeli zadnje čase na zelo radikalen način trebiti kriminalne tipe. Tako so nedavno obsodili na smrt 241etnega Walterja v Kasselu, ker se je grdo pregrešil nad 11 letnim dečkom. V smrt je moral tudi 401etni Henrik Haber. k; ga je kaselsko sodišče obsodilo zaradi ponovnih tatvin in vlomov. Tretja smrtna Hitlerjevo osebno letalo je večmotorni avion, opremljen z vsem komfortoin. Kabina letala je obdana z oklepom. Spremlja ga vedno šest lovskih letal. Pilot Bauer je kapitan in je služil prej pri Lufthansi. V 29 urah preko južnega Atlantika je dospel italijanski zračni prekomornik družbe »Lati«. Seboj je imelo letalo šest kvintalov pošte. Povprečna hitrost je bila 335 kilometrov na uro. žrtev je bil 201etni Ernest Gonsior iz Breslave, ki je videl v gostilni nesoga plačevati iz nabasane listnice, a mu ]o je kasneje ukradel. Ne bilo bi napačno marsikje drugje, odstraniti na isti način nepoboljšljivce, ki so le v breme državi. ITALIJA IZKORIŠČA RUDNO BOGASTVO ALBANIJE Odkar so Italijani zasedli Albanijo, so pridno na delu, da iz dežele izvlečejo čim večje koristi za domačine in zase. Uvedli sd tri redne paroplovne zveze med Rimom in Tirano, po vsej Italiji pa prinašajo listi redno članke in slike o svojevrstnem življenju skipetarske dežele. Italijani so zadovoljni, ker so v Albaniji našli precej rad, tako železa, kroma, bakra, pa smole, petroleja, premoga in azbesta. V Albaniji je tudi precej vodnih sil, v Korči so začeli s plantažami sladkorne pese. generalni guverner nemške vlade v zasedeni foliski. Paberki »Bele bandite« in »kapitalistične sluge« imenuje sovjetski tisk Fince ter tolaži javnost, da ne prejemajo Finci nobeno pomoč zahodnih sil. Prinašajo citate drugih evropskih listov, ki naglašajo, da se Finska ne bo mogla več dolgo držati, če ji ne bo prišla izdatna pomoč. Italijanska letala za Finsko, zaplenjena v Nemčiji, so bila zdaj spet izročena lastnikom in bodo po drugi poti nadaljevala polet v Helsinke. Umetno pridelovanje sladkorja iz lesa, masla in petroleja, nogavic iz slame, obleke iz mleka, gumija iz premoga itd., kar se prakticira v Nemčiji, je nam Angležem nepotrebno, izjavlja »Evening Standard«. Poznamo te metode, ki so zelo dra ge, toda nam še ni treba seči po njih. Kolonizacijo ciganov pripravljajo na češkem. Večina teh se je preselila iz Protektorata na Slovaško in Poljsko, ostale bodo prisilili k obdelovanju zemlje. 130 vojnih ladij in 350 letal bo sodelovalo na velikih pomorskih manevrih USA aprila meseca v Tihem oceanu. »Težko je živeti z ljudmi, ker je težko molčati. Nietzsche. Zaklad, ki je že 253 let v morju — Hopsa, Linko, skoči hitro na desno zgoraj! Ravnotežja ni... Angleško brodarsko podjetje za dviganje potopljenih ladij je dobilo od španske vlade dovoljenje, da dvigne zaklad, ki leži že 233 let na dnu morja pred vhodom v pristanišče Vigo v severnozahod-ni Španiji. Potopljeno zlato je bilo 1. 1707. na krovu ladje špansko-francoskega brodov-ja, ki ga je blizu španske obale napadla združena angleško-holandska mornarica Ladja z zlatom se je potopila in poteg- nila na dno vrednost 6 milijard. Že večkrat so poizkusili dvigniti ta zaklad, tako 1732, 1875 in 1920, toda zaradi velike globine, v kateri leži potopljeni brod, so bili vsi dosedanji poizkusi zaman. Kasneje se je nekemu švedskemu potapljaškemu društvu posrečilo izvleči nekaj topov in zlata. Zdaj bo angleška družba z najmodernejšimi pripravami poizkusila srečo, spraviti na dan zlati zaklad. MARIJ SKALAN: RAM AS IN JORA ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI 79 »Kdo je potem?« »Tega mi ni hotela povedati.« »Kako čudovito!« je vzkliknil Ramas. »Tega sicer nisem vedel. Nihče mi ni ničesar povedal. Vendar sem že davno dvomil, da bi mogla biti v resnici Seoni-jeva hči. Tako vse drugačna si, kakor Je on.« »In vendar sem imela nekoč več zaupanja do njega, kakor do matere,« je dejala Jora. »Šele tedaj, ko sem se vate zaljubila, se z njim nisem več razumela « »Oče,« je vzkliknil Ramas, »sedaj je odpadla vsaka ovira, da bi še mogel kljubovati najini združitvi. Dovoli nama, da odideva skupaj v novo življenje!« »Saj moram itak dovoliti,« je odgovoril Takur. »Tej zgodbi sicer še he verujem, toda nič več ni časa za raziskovanje. Trenutki so šteti. Vsak hip bi utegnila vdreti pobesnela množica tudi sem. Poidimo!« Tla so se medtem že nižala in nekaj trenutkov nato so Takur. Ramas in Jora ze stali na hodniku, ki je vodil do vse-mirskega letali. Hitel' so po njem in dospeli v delavnico prav v tren,,Hra. ko se ie zunaj pričela razkrajati tudi že streha naselbine in je vanjo vdiral vse uničujoči mraz. »Kaj je to?« je vzkliknila Jora začudeno, ko je zagledala naenkrat pred seboj čudovito napravo, kakršne dotlej še nikoli ni videla. »Vsemirsko letalo,« je odvrnil Ramas. »Z njim se bomo dvignili v vsemirje in poleteli na Venero.« »Moj Bog!« je vzkliknila Jora. »To pomeni, da bomo zapustili za vedno našo zemljo. »In vse, kar je človeštvo v sto in sto tisoč letih na njej doživelo,« je dejal Ramas. Takur Rayani je medtem odprl letalo in stopil vanj. V notranjosti je bilo dovolj prostora za razne naprave, živila, oblačila, orožje, stroje in knjižnico. Ko je vstopila še Jora, se je močno začudila vsemu temu, najbolj pa knjižnici: »Vse to bomo vzeli s seboj?« »Samo najpotrebnejše,« je pojasnjeval Ramas. »Živila za potovanje in prve dne--/e, ki jih bomo preživeli na novem pla-'etu; priprave, ki nam bodo služile pri rradnji novega doma in 'ureditvi bivališča; orožje, s katerim se bomo lahko ubranili pred napadi divjih zveri, ki rh bomo po vsej priliki našli tam gori; instrumente, katerih sami v doglednem času še ne bi mogli sestaviti; in končno — knjige, v katerih je zbrano vse, kar ie človeštvo na zemlji počelo in doumelo. Te knjige so bile spisane nalašč v ta namen. V zgoščeni obliki vsebujejo vse znanje najvažnejših področij prirodo-slovja, fizike, matematike, kemije, tehnike, zdravstva, vzgojstva, umetnosti itd. Novo življenje na novem planetu se ne sme pričeti tako brez vsega, kakor se je pričelo v sivi davnini nekoč na tej zemlji, ki jo bomo v kratkem zapustili. Biti bo moralo nadaljevanje najvišjega vzpona, doseženega v svetu pred pogubo in v zadnjih tisoč letih v Rayanipuru Vse knjige so napravljene tudi iz tvarine, ki je niti tisočletja ne morejo uničiti. Mimo tega nosimo s seboj nekaj na poseben nač:n prirejenih fi’mov, katerh namen je prav tako znanstvenega značaja.« »Kdo je vse to pripravil?« ie vprašala Jora. »Moj oče, jaz, Mahabali in Hampur Kamthi. Večina materiala je bila že prej pripravljena. Sedaj smo ga le uredili in spravili v vsemirsko vozilo, da je bilo vsak trenutek pripravljeno za odlet.« »Kako pa bomo odleteli? Saj smo v podzemlju.« »Toda nad nami je le strop, ki se da samogibno odstraniti. Treba je le pntis- n.ti na gumb. Prostor, v katerem stoji vozilo, Jež. dve sto metrov izven ostaie naselbine, s katero ga veže hodnik, po katerem smo prišli. Delavnica je bila nalašč zgrajena tako, da bi bila varna pred nepoklican mi radovedneži. Zanjo in za letalo so vedeli samo izbranci. Zato je bil tudi dohod do hodnika tako skrbno zakrit in zavarovan.« »Ali se vozilo lahko takoj dvigne?« »Vsak trenutek. Ko smo v njeni in zapremo za seboj vrata, nam tudi dogodki tam zunaj ne morejo več škodovati.« »Dogodki tam zunaj!« je vzkliknila Jora in krčevito zaihtela. »Čemu se jočeš?« je vprašal Ramas in jo privil na prsa. »Ti še vprašuješ čemu? O, da, ti.lahko tako vprašuješ. Kaj je tebi slovo od Ra-yanipura: Kaj te briga, kaj se zgodi z njim in njegovimi prebivalci. Nikogar ne zapuščaš tu, ki bi bil nanj navezan. Toda jaz, jaz zapuščam mater in brata, zapuščam prijateljice in prijatelje. Tam zunaj leži Mana mrtva, leži Mahali in... moja mama...« Jora je še bolj krčevito zaihtela. »Kje jc tvoja mati?« je vprašal Ramas. »Zakaj je nisi vzela s seboj?« »Ne vem, kje je. Ko so se začele strahote, mi je izdala svojo skrivnost in izginila. Preiskala sem vse, a ni je bilo. Tudi brat je izginil.« (DaljeJ Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je po dolgi mučni bolezni naša mati, tašča in babica, gospa Terezija Draksler posestnica v 66. letu starosti preminula dne 8. februarja 1940. Pogreb bo v soboto, dne 10. februarja 1940, ob pol 16. uri izpred hiše žalosti v Studencih, Kralja Petra cesta 90. Studenci pri Mariboru dne 9. febr. 1940. žalujoči družini DRAKSLER—HOČEVAR Globoko užaloščeni naznanjamo tužno vest, da je po dolgi mučni bolezni preminul naš 'ljubljeni prijatelj, brat in stric, gospod Franio Pišek ravnatelj podružnice Celjske posojilnice v Mariboru Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri v petek ob pol 16. uri iz kapele na Pobrežju do avtofurgona, ki bo prepeljal truplo v Laško, kjer bo pogreb v soboto po prihodu popoldanskih vlakov. Maribor, 8. februarja 1940. FINI, BOGDAN KENDA, ANTON, brat, MARIJA, sestra, s. ENOELBERTA, sestra, FRANC in ANTON, nečaka, ter ostalo sorodstvo. KuMura Še o vrednosti kulture in umetnosti za narodno življenje Pod tem naslovom je kulturni urednik »Večernika« 1. II. na tem mestu objavil svoje kritične pripombe o odnosu kulture in umetnosti do naroda na Češkem in pri nas. Zaključki, ki jih je pri tem izrekel, so točni, vendar nekoliko pre-splošni. Stvari bi koristilo, če dodamo še nekaj misli. Dejstvo je, da povezanost ljudstva s kulturo in umetnostjo pri nas pada. Tudi pripomba o slabem obisku gledališč, koncertov in razstav likovnih umetnosti relativno ustreza resnici. Tu lahko dodamo, v sicer neupravičeno tolažbo, da ugotavlja pri Srbih prav isti pojav Ž. Vukadinovič v božični »Politiki«. Vendar z razveseljivo ugotovitvijo, da je naša prestolnica in tudi ostala Srbija to krizo prebolela. Leta navdušenja za šport in kino, ki so vedla do praznih gledaliških dvoran z obupanimi igralci na eni in do natlačenih stadionov in bioskopov z raznimi »zvezdami« na drugi strani, ta leta se, upajmo, končujejo. Kljub težki sedanjosti ali morda prav zaradi nje, se publika vrača h gledališču, k umetnosti. Prav isto, le še hitreje in v večjem obsegu, sc dogaja na zahodu, v vojskujočih se državah. Milijoni mož, pripravljeni za k°? ’n ^uničevanje, preživljajo prosti čas pri knjigah, v gledališčih in na koncertih. Tako pri Srbih in na zahodu. Za Hrvate je poskrbela »SeljaČka Sloga«. In pri nas? Z veseljem moremo podčrtati ugotovitev pisca, da »ako ne bi bilo dijaštva, se jih sploh ne bi splačalo več prirejati« (kulturno-umetnostnih prireditev seveda). Znamenje, da naša mlada generacija ni zamenjala dušo kulture s civilizacijo, da se torej zaveda svojih nalog in pravilno pripravlja nanje. Mladina ubira torej pravo pot in s tem odpade velika skrb. Kaj pa ostali? Ljubljana, upajmo, stori vendarle svoje. V kolikor pa je gledališče slabo zasedeno, koncerti in razstave prazne, vsa krivda menda ne bo na publiki. Vsaj do zadnjega časa ne, kajti usodni dogodki, ki se odigTavajo, nehote ustvarjajo razpoloženje za lahkotno, navidezni negotovosti primerno življenje, ki ga je v interesu naroda in njegovega značaja treba pobijati. Ljubljana, naše kulturno in umetnostno središče, je predvsem mesto uradnikov in upokojencev, pa drugih manj pridobitnih slojev, in denar je tu le prepogosto največji problem. Po drugi strani pa je često preobtežena tudi s prireditvami kultumo-umetnostnega značaja, alko ne upoštevamo poplave drugih, kar je tudi znamenje časa. Za imovitejše to seveda ne more biti opravičilo. Važnejše pa je vprašanje, ali Ljubljana kot umetnostno in kulturno središče svobodnega dela Slovenije izpolnjuje svoje dolžnosti do posameznih delov, do podeželja? Tu pa zadenemo na kočljivo točko, ki naj bi se je lotili poklicani. In to brez predsodkov! Podčrtali bi le oni del skrbi središča za zaledje, ki odpade na mladino. Prav tu pa moremo pokazati na sijajno tradicijo in priznano delo Akademskega pevskega zbora, ki je praktično pokazal pot zbližanja kulture in umetnosti z narodom, kot tudi sijajno umevanje narodove umetnosti. Ih če prireja APZ koncerte po deželi, zakaj bi jih ne mogli ostali? Bila bi to njih častna dolžnost! Gledališke skupine, pevci in glasbeniki, razstave likovnih umetnikov — s kakšnim veseljem bi bili vsi sprejeti po malih mestih, trgih in vaseh! In izkušnja kaže, da se dado vse zapreke premostiti, če je le dobra volja in nekoliko požrtvovalnosti. Seveda ti nastopi ne smejo biti predragi: manjše skupine bodo s kvalitetnimi programi in nizkimi cenami pritegnile množice, ki jim bodo hvaležne. Naj ne ostanejo osamljeni poizkusi akademikov CMD iz 1. 1933 in letošnje zimske dobe, ko so z malimi sredstvi in v tesnih razmerah dosegli zadovoljiv uspeh. Zakaj, kaj more biti lepšega, če se zahvaljuje miademiii izvajalcu stara mamica s solzami v očen ali če mu stisne roko kmetski očanec ali osamljeni inteligent! Želeti bi bilo le, da bi se APZ-ju priključilo tudi Univerzitetno amatersko gledališče, kot ga je imela pred leti beograjska univerza, dokler niso lepi uspehi in delo utonili v »športnih letih«. Ali napačno bi bilo zahtevati vse od mladine. Ona nima niti dovolj časa niti sredstev. Slovenci smo znani po raznih »najvišjrh« institucijah, glasbenih zavodih, kulturnih in prosvetnih zvezah in narodnovzgojnih organizacijah. Vsi ti či-nitelji naj store v polni meri svojo dolžnost in poskrbe, da se bo iz središča, iz Ljubljane širil kult povezanosti naroda s kulturo in umetnostjo, z našim duhovnim bogastvom. Inteligenca, ki živi med narodom, bo dobila s tem oporo, ljudstvo pa duševno hrano, ki naredi šele iz človeka res človeka in ne delavno živino. In če bodo predstave, koncerti, razstave in kulturno-umetnostni večeri na primerni višini, če bodo predvajanja res kvalitetna, bomo mogli nekoč zapisati, da se za sijajno fasado naše kulture in umetnosti ne skriva s slamo krita kočica, temveč solidno grajena stavba. Tedaj bo postalo geslo visokošolcev, ki so obiskali letos Prekmurje, da sta »kultura in umetnost last vsega naroda« in je potrebno, da se »razširita med najširše sloje in jih osvojita«, ne več geslo, temveč živa stvarnost! Zato naj Ljudske univerze, ki bi jih morali imeti v vsakem večjem kraju, pozive svoje delo, da ob 30 ali 40 letnici svobodne države ne bo več vasi, ki bi ne slišala koncerta ali videla predstave! Ob dvajsetletnici je bilo število vasi, ki ves ta čas niso videle zdravnika — preveliko. Časi so resni in nestalni, zato mora biti naše delo še bolj vztrajno in naša temelja: narodna kultura in umetnost še trdnejša. In razgibano življenje na teh temeljih ne bo več »jalovo, pusto in prazno«. B. Z. Soorf Naša hokejska reprezentanca na Dunaju so se, razen v prvi tretjini igre, ko so igrali popolnoma podrejeno vfogo, odrezali še dovolj častno, zlasti v drugem delu, ko jim je uspelo končati z neodločenim rezultatom. Končni rezultat je 6 : 0 (4 : 0, 0 : 0, 2 : 0) za Dunajčane. JUGOSLAVIJA—REPREZENTANCA DUNAJA 0 : 6 (0 : 4, 0 : 0, 0 : 2) Po končanem hokejskem turnirju v Ga-Pa je naša hokejska reprezentanca odpotovala na Dunaj, kjer je nastopila v Engelmannovi areni proti reprezentanci Dunaja. Naši hokejisti SE DVA HOKEJSKA REZULTATA * i-Pa Po turnirju v Ga-Pa sodelujoče reprezentance so odigrale še dve tekmi, od katerih je posebej treba omeniti remis Madžarov v Pragi. Tekma se je končala z 1 : 1. Na Dunaju so pa gostovali Slovaki, ki so proti kombiniranemu moštvu Ostmarke in WEV dosegli časten rezultat 0 : 2. MARIBOR—LJUBLJANA V BILJARDU V soboto in nedeljo bo v kavarni »Zvezdi« v Ljubljani revanžni biljardni dvoboj med reprezentancama Maribora in Ljubljane, ki ju bosta tvorila Mariborski odnosno Ljubljanski biljardni klub. Oba kluba sta doslej odigrala že dve tekmi. Prva v Ljubljani se je končala s sigurno zmago Ljubljančanov s 6 : 2, do-čim je drugo srečanje prineslo senzacijo v obliki zmage Mariborčanov s 5 : 3. Tokrat bosta nastopili obe garnituri brez svojih najboljših, Ljubljančani bodo brez1 Eisenbarta, Mariborčani pa brez Hobacherja, sicer pa bodo poslali v boj svoje najmočnejše zastopnike. Tur- nir se bo pričel v soboto ob 20., odigrale se bodo 3 partije, nadaljnji dve partiji bosta v nedeljo ob 9., zaključne tri pa v nedeljo popoldne ob 14. Za biljardni medmestni dvoboj vlada veliko zanimanje. PRED BALKANIADO ROKOBORCEV Po triletnem presledku bo letos zopet v Carigradu rokoborska balkaniada, na kateri bodo tekmovali tudi naši atleti. Največje izgledc na zmago imajo letos Turki, saj je pri njih ta šport izredno razširjen. Doslej je tudi vedno turška zveza finansirala ta tekmovanja. Na dosedanjih balkaniadah so sodelovale Bolgarija, Grčija, Jugoslavija, Romunija in Turčija. Prvenstvo moštev so doslej vedno osvojili Turki, Jugoslavija pa je bila v letih 1933, 1934 in 1937 na drugem mestu, 1932 tretja, leta 1935 pa četrta. Našim rokoborcem doslej tudi še ni uspelo, da bi si bili osvojili kako poedinsko balkansko prvenstvo. V naši rokoborski reprezentanci bo predvidoma tudi več Mariborčanov, vendar še dokončna postava ni določena. NOVA SREDNJEEVROPSKA PLAVALNA KONKURENCA Italijanska plavalna zveza si prizadeva ustanoviti vsakoletni plavalni turnir po olimpijskem sporedu, na katerem naj bi sodelovale plavalne reprezentance Italije, Nemčije, Madžarske in Jugoslavije. Ker bodo pri sedanjem svetovnem položaju športni dogodki menda bolj pičli, je treba prizadevanje Italije gotovo le pozdravilik zlasti ker imamo plavaee, ki nas bodo v tej konkurenci lahko nadvse častno zastopali. s V smuški leča j na Pokljuki od 11. ic-bruarja do 2. marca sta bili sprejeti na predlog JZSZ med devetimi smučarkami tudi Mariborčanki Bara Černičeva ter Vida Mohorkova. s. Na državnem prvenstvu v vztrajnostnem teku na 30 km v Mojstrani bo nastopil tudi izvrstni nemški smučar Demetz. Prvenstvo bo potekalo v znamenju dvoboja Demetz-Smolej. s Medmestna smuška tekma Dunaj— Budimpešta v okviru madžarskega smuškega prvenstva v Matrah se je končala z zmago Dunajčanov v razmerju 48:3(i točkam. s Za vstop v Donavski nogometni cup se poteguje tucli Bolgarija. Odločitev bo padla na konferenci v Tcinišvaru 13. in .16. februarja. ■ Razno ZA VAŠE ZDRAVJE! Sladek kmetski kruh v trajnosti. okusu in vitaminjih nedosegljiv. Pekarna Rakuša, Koroška c. 24. 13910-1 ŠE ENKRAT dajem na znanje: Kdor še ni nabavil domače slanine, naj se oglasi v mesariji Šerbec v Studencih. Ta ima veliko zalogo in tudi znižane cene. Govedina kg samo 6 din, teletina 6—8^din. Prepri čajte se osebno. Šerbec, mesarija v Studencih. telefon 29-39. 185-1 Posest mamaamamrif ' HIŠA dve sobi. kuhinja, električna luč. gospodarsko poslovie s pralnico, svinjaki, 2 kleti, velik vrt z vinskimi trtami naprodaj. Pet minut od avto-postaje. Cena 52.000 din. Po trebnega denarja 36.000 dir. Tezenska 15, Pobrežje _ur; Mariboru. 150-2 Prodam MED ajdov, cvetlični in medicinal-ni, priznane kakovosti od din 14.— naprei pri čebelarju O-Črepinko, Zrinjskega trg 6. Preprodajalci nopust. 13850-4 ŠIVALNI STROJ poceni naprodaj. Trubarjeva ul. 4-1, levo. 184-4 6 kg GOSJEGA PUHA ' KUHARICO belega, cena 80 din, naprodaj. Ogledati pri Krajncu, Celje, Cesta na grad 38. 188-4 Stamovanie zdravo, sposobno, tudi nemško govorečo, z letnimi spričevali, iščem za 1. marca na podeželsko posestvo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 180-9 MAJHNO PODSTREŠNO STANOVANJE oddani. Praprotnikova 29. 177-5 Stanovanie išie RAZNAŠALCA peciva samskega, vojaščine prostega (kolesarja) sprejme mo v stalno, dobro službo. Pekarna Rakuša. Maribor, Koroška c. 24. 183-9 Zgubli&no STANOVANJE (2 sobi. kabinet, kopalnica) iščem za 1. april ali 1. maj. Ponudbe pod »Dve osebi« na ogl. odd. »Večernika«. 169-6 SfUZDO oobt NA PLANINSKEM PLESU je bila izgubljena damska ci- FRIZERKO prvovrstno, sprejme takoj. — Salon »Pavla«. Koroška c. 9. 167-9 garetna doza. Najditelj je na-prošen, ker ie spominsko darilo, naj jo odda nroti nagradi pri ogl. odd. »Večernika«. 173-11 Na prodaš ga kompletna parna naprava obstoječa iz stabilnega parnega stroja 175 HP * kondenzacijo in pripadajočim Tischbein-