LETO XXIII. — številka 95
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. - Izdaja časopisno podletje Gorenjski tisk Kranj. Odgovorni  urednik  Albin Učakar
GLASILO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA LJUDSTVA
KRANJ, sobota, 12. 12. 1970 Cena 50 par
List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik« Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, ln sicer ob sredab in sobotab
ZA GORENJSKO
Kaj je z mlekom
Delegacija zasebnih proizvajalcev mleka je pred kratkim obiskala predsednika kranjske občinske skupščine Slavka Zalokarja in ga obvestila o težavah glede proizvodnje oziroma pomanjkanja mleka. Znano je, da že nekaj časa predvsem v večjih jugoslovanskih mestih primanjkuje mleka. Zato bodo zvezni organi kot je pričakovati v kratkem sprejeli ustrezne ukrepe.
Vprašanje o preskrbovanju K mlekom pa je bilo v četrtek
6
n
STRAN
Socialne podpere višje za 20 odstotkov
9.
STRAN
Neodgovornost ali kaj?
popoldne postavljeno tudi na seji obeh zborov kranjske skupščine. Predsednik skupščine je pojasnil, da bi skupščina že na tej seji razpravljala o povečanju regresa za proizvodnjo mleka, če bi pravočasno dobila odgovor na predlog o delni deblokaciji proračunskih sredstev.
Zvezni zakon namreč določa, da republiški izvršni svet lahko dovoli do 20-cdstotno deblokad jo proračunskih sredstev. Na proračunu kranjske občinske skupščine se bo do konca leta nabralo kot kaže okrog 200 milijonov starih dinarjev sredstev, ki pa so že oziroma bodo tudi v prihodnjem letu blokirana. V podobnem položaju pa so tudi druge slovenske občine, ki so zaradi mlečne krize prav tako že predlagale republiškemu izvršnemu svetu delno deblokacijo.
Najnovejši predlog glede preskrbe oziroma proizvodnje mleka je, da bi se cene mleka lahko korigirale v tistih občinah, ki lani in letos niso zviševale cene mleka, za 30 par. Za tiste, ki so lani in letos le delno korigirale cene, pa bi bila ta korekcija nekaj nižja.
če bo torej republiški Izvršni svet sprejel predlog kranjske občine o delni deblokaciji proračunskih sredstev, bo občinska skupščina že na prihodnji seji, ki je predvidena 23. decembra, razpravljala o povišanju regresa za proizvodnjo mleka.
A. 2.
Predsednika centralnega komiteja ZK Slovenije so v četrtek dopoldne' predstavniki radovljiške občine in družbenopolitičnih organizacij najprej seznanili z gospodarskim in političnim položajem v občini. — Foto: F. Perdan
Franc Popit na obisku v radovljiški občini
V četrtek je bil na celodnevnem obisku v radovljiški občini predsednik CK ZKS Franc Popit. Dopoldne se je najprej na občinskem komiteju ZKS sestal s predstavniki občinske skupščine in političnih organizacij, nato pa si je ogledal tovarni Elan in Verigo.
zave v industriji
Kranjsko gospodarstvo je v letošnjih devctft mesecih v Primerjavi z lanskimi doseglo boljše rezultate. Izjema je le industrija, ki se nahaja v dokaj težkem položaju. Nakopičile so se zaloge končanih m nedokončanih izdelkov, Povečala so se obratna sredstva in krediti. Samo obresti ta kredite znašajo okrog mi-
lijardo starih dinarjev. Močno se je v Kranju povečala odvisnost gospodarstva od bank, nenehno pa se zmanjšuje kratkoročna likvidnost. To je sicer kratka in morda na prvi pogled groba ocena, ki pa upravičeno vznemirja.
Ko so o |;m razpravljali na četrtkovi seji kranjske občinske skupščine, je predsednik
Slavko Zalokar obširno pojasnil sedanje ukrepe na področju stabilizacije gospodarstva in nekatera stališča, ki jih je pred kratkim sprejela konferenca mest, glede sprejemanja nadaljnjih ukrepov v zveznem in republiškem merilu. Dejal je, da so se na
(nadalj. na 3. str.)
Na komiteju so gosta seznanili z gospodarskim in političnim položajem v občini in pri tem govorili tudi o dejavnosti komunistov. Med drugim so opozorili na prešibko udejstvovanje na terenu pri tistih komunistih, ki so organizirani po podjetjih. To je še zlasti opaziti na Bledu. Popit je v zvezi s tem priporočil, naj bi se izogibali togih organizacijskih oblik in organizacijo ZK bolj približali krajevnim skupnostim.
V tovarni športnega orodja Elan v Begunjah so predsedniku prikazali nekatere ugodne poslovne rezultate, ki jih podjetje dosega že vrsto let. Z obsežno razširitvijo proizvodnih zmogljivosti ob pomoči mednarodne banke bodo prihodnje leto povečali vrednost proizvodnje od 70 na 90 milijonov dinarjev. Prav te
dni je steklo delo v novem obratu za izdelovanje plastičnih čolnov.
Tudi v tovarni verig v Lescah v zadnjem času z novimi vlaganji naglo povečujejo obseg proizvodnje. Za prihodnje leto predvidevajo, da bo narastel od letošnjih 86 na 130 milijonov dinarjev. Pri tem predstavljajo skoraj tretjino sidrne verige in druga oprema za ladje, ki jo spričo dobre kvalitete lahko prodajo. Tudi pri snežnih verigah jim gre posel dobro tako na domačem kot tudi tujem tržišču.
Popoldne se je predsednik Popit vrnil v Verigo, kjer je na razširjenem sestanku organizacije ZK govoril o izvajanju stališč in sklepov I. republiške konference ZKS in I. Konference ZKJ.
si
XI. NOVOLETNI SEJEM
V KRANJU OD 16. DO 27.12. 1970
JESENICE
Na današnji mladinski radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino« v Ljubljani bosta sodelovali tudi dve jeseniški ekipi, in sicer ekipa Železarne in ekipa gimnazije. S tekmovalci bodo odpotovali tudi številni navijači, ki bodo skušali svojima ekipama pomagati v dvorani.
-Jk
Na Jesenicah se pripravljajo na sprejem mladih v zvezo komunistov. Aktivi ZMS bodo predlagali kandidate, za katere bodo potem organizirali politično šolo v malem, ki bo vsebovala 12 predavanj. Za sprejem bodo poskrbele osnovne organizacije ZKS.
Ob dnevu JLA se bo jeseniška mladina spet srečala s pripadniki JLA. Mladinci bodo obiskali karavle in skupaj z vojaki organizirali skupne proslave in srečanja, na katerih se bodo pomenkovali o svojem delu in nalogah. Nekateri mladinski aktivi bodo organizirali tudi športna srečanja z vojaki, in sicer v šahu, streljanju in namiznem tenisu. Vojaki pa bodo obiskali Železarno na Jesenicah.
-jk
KRANJ
Kranj, 11. decembra — Na redni seji sta se dopoldne sestala upravni in nadzorni odbor Gorenjske turistične zveze. Obravnavala sta kadrovsko problematiko v gostinstvu in turizmu na Gorenjskem. Hkrati sta razpravljala tudi o nekaterih uslugah, ki jih namerava /iorenjska turistična zveza ponuditi gorenjskim občinskim skupščinam. Predlagajo namreč, da bi na Gorenjskem združili splošno turistično propagando in v ta namen ustanovili poseben koordinacijski odbor. Nadalje namerava Gorenjska turistična zveza organizirati skupno propagandno akcijo v drugih jugoslovanskih republikah, kar bi lahko zelo olajšalo delo posameznim turističnim ustanovam in društvom na Gorenjskem. Pripravili bi tudi strokovna predavanja za občane, turistične delavce in družbene organizacije itd.
A. 2.
RADOVLJICA
Na sredini seji obeh zborov radovljiške občinske skupščine je bilo postavljenih več odborniških vprašanj. Tako je bilo postavljeno vprašanje o ureditvi priključka na cesti prvega reda za vas Ljubno. Pojasnjeno je bilo, da republiški cestni sklad meni, da bi bilo ta priključek treba urediti v obliki deteljice. To pa bi bila dokaj draga investicija, ki bi veljala okrog 60 do 80 milijonov starih dinarjev. Ker pa v projektu izgradnje nove avto ceste na tem delu ni predviden priključek, cestni sklad meni, da bi bila takšna investicija neupravičena. Vendar pa dokončna odločitev o tem še ni bila izrečena.
V nadaljevanju pa je odbornik dr. žilic opozoril, da bi bilo v občini (predvsem v mestu) treba urediti numeracijo stanovanjskih objektov, da bi bili napisi ob raznih turističnih objektih le v slovenščini in ne tudi v drugih jezikih in da v novih stanovanjskih naseljih v prihodnje ne bi smeli izdajati dovoljenja za opravljanje različnih obrtnih dejavnosti, ker nekatere v strnjenih naseljih povzročajo precejšen hrup. Po-lasnjeno je bilo, da bodo v prihodnje omenjene pripombe upoštevali in opozorjene nepravilnosti uredili. A. 2.
ŠKOFJA LOKA
Ta mesec so se v občini škof ja Loka začele letne krajevne konference SZDL. Prvi sta bili na vrsti vasi Lcskovca v Poljanski dolini in Davča, danes ter v prihodnjih nekaj dneh pa se bodo sestali člani krajevnih organizacij SZDL Javorje, Zaprevalj, Laj še. Dražgoše in Sorica. Konference obravnavajo konkretizacijo programa pomoči ostarelim ter razpravljajo o odnosih samoupravne družbe s cerkvijo, o zdravstvenem zavarovanju kmetov, o aktiviranju odborov za splošni ljudski odpor pri krajevnih skupnostih, o kmetijskem izobraževanju tn o spremembah v obstoječem političnem sistemu, (-ig)
V torek, 15. decembra, se bodo v škof ji Loki, na skupni seji, sestali člani občinske konference ZK in občinske konference SZDL. Dnevni red obsega tri točke: razpravo o spremembah v družbenopolitičnem sistemu, imenovanje sekcije ta pomoč ostarelim in razno. (-ig)
TRŽIČ
Pred nami je vrsta sprememb, ki bodo v nadaljnjem družbenopolitičnem in gospodarskem življenju bistveno vplivale na demokratični razvoj družbe. To je bil razlog, da je Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze Tržič sklical širok posvet predstavnikov vseh družbenih in gospodarskih dejavnikov v občini. Uvod v to širšo razpravo, od katere si obetajo ne zgolj informativne, ampak tudi konkretne rezultate, bo podal predstavnik republiškega vodstva SZDL. Glede na aktualnost sedanjega stanja pričakujejo, da bo v torek popoldne na tem sestanku družbenopolitičnih delavcev ne le številna udeležba, ampak tudi plodna razprava.
Volilne konference SZDL
Člani občinske konference socialistične zveze v Kranju so v torek popoldne na seji konference sprejeli sklep, da morajo biti volilne konference krajevnih organizacij socialistične zveze v občini končane najkasneje do 1. marca prihodnje leto. To pa zato, ker bo na osmi seji republiške konference socialistične zveze sprejet statutarni odlok po katerem naj bi 4-letna mandatna doba trajala vsem članom občinskih konferenc od omenjenega dne naprej.
Prav zato, so poudarili na seji konference, je treba v vseh krajevnih organizacijah socialistične zveze in v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih na terenu pohiteti s pripravami na volilne konference. Novost v letošnjih pripravah na volilne konference krajevnih organizacij SZDL je tako imenovani delegatski sistem, ki pomeni, da bodo pri izbiri vodstev krajevnih organizacij in izvolitvi članov občinske konference sodelovale oziroma predlagale kandidate tudi druge družbenopolitične organizacije in društva na terenu. To je kvaliteten korak v razvoju in delovanju socialistične zveze, ki pomeni tudi nadaljnji razvoj in okrepitev delegatskega sistema kot višje oblike odločanja v našem samoupravnem sistemu. Skratka socialistična zveza z uvajanjem delegatskega sistema pri izbiri vodstvenih kadrov v krajevnih organizacijah in v občinski organizaciji konkretno pristopa k uresničevanju dokumenta SZDL danes.
Na seji so sklenili, da bodo do 10. januarja prihodnje leto v občini končani sestanki vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev, na katerih se bodo dogovorili o pripravah in izvedbi vodilnih konferenc SZDL na terenu. Na desnem bregu Save pa bodo ti sestanki končani že do 20. decembra letos, ker bodo na njih hkrati razpravljali o nadomestnih volitvah poslanca republiške-ra zbora republiške skupščine. Dogovorili so se tudi, da bodo na konferencah ocenili dveletno delo organizacije, sprejeli delovni program za prihodnje in izvolili nova vodstva. A. 2.
Naselje Struževo pri Kranju je bilo 10. decembra letos celih 24 ur brez električne energije. Ne bi posebej poudarjal, kolikšna neprijetnost je to, tako za prebivalce kot za Elektro podjetje. Zadeva pa je še neprijet-nejša, ker je taka daljša prekinitev že tretja v zadnjih mesecih. Sprašujem, ali je Elektro Kranj že ukrenilo kaj al] namerava v kratkem storiti, da se v bodoče te daljše prekinitve toka ne bi več ponavljale?
Kdaj bo drugi del novega stanovanjskega naselja Vodovodni stolp II. v Kranju dobil telefone?
Svet gorenjskih občin o zdravstvu
Za torek, 15. decembra, popoldne je predsednik sveta gorenjskih občin Stane Kajdiž sklical v Kranju sedmo sejo sveta gorenjskih občin. Tokrat bo svet obravnaval zdravstvena vprašanja. Tako bo o uresničevanju družbenega dogovora
0 uresničevanju zdravstvenega zavarovanja v prihodnjem letu govoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner. Na seji pa bodo obravnavali tudi problematiko zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženih kmetov v prihodnje!11 letu in predlog o ustanovitvi regionalnega sveta za zdravstveno varstvo (gorenjskega zdravstvenega sveta). A. 2-
1 Spremembe
Iz govora sekretarja centralnega komiteja ZKS inž. Andreja Marinca na razširjenem sestanku komunistov v Savi, na katerem so sprejeli v ZK 38 delavcev
skov, na katere smo bili na" vajeni v preteklih letih.
Za občasne zaostritve
pri
nas pa niso krive samo hibe v ekonomskem sistemu, arn-pak tudi v političnem. Federacija zaostaja za samoupravnimi in demokratičnimi odnosi pri nas, razen tega pa večkrat tudi za razvojem mednacionalnih odnosov. Se *; srečujemo s pojmovanjem, o* federacija z »državno logiko* pobere od republik src^st^? in jih po isti »logiki« tudi raz; del j uje. Prav tako je v nas zakonodaji kljub velikim spremembam še veliko star -ga. In tretjič. V preteklosti je federacija večkrat dusda pobude, ki so se izraščale i posameznih republik. N° ideje, čeprav pobarvane s P°" sebnostmi posameznega nar_^J da, niso dobile prostora P0" soncem.
O odnosih med federacijo in ropublikami je najbolj jaj no spregovorila L konfere ca ZKJ. Menila je, da je naj; prej treba zagotoviti poP no nacionalno enakopravnost, ki se vsaj delno že uresničuj s tem, da se v zveznih org
Marine je na začetku dejal, da so vzroki za zaostritev gospodarskega položaja materialne in politične narave. Povedal je, da je uresničevanje reforme zašlo na stranpota. Vzrokov za to je več. Potrošnja je presegla možnosti proizvodnje, dodatna emisija denarja pa je povečala povpraševanje, kateri naši blagovni fondi niso bili kos. Res pa je, da smo šli 1965. leta v gospodarsko reformo s prevelikimi bremeni in obvezami. Predvsem bi morali menjati gospodarsko strukturo in jo prilagoditi novim tržnim razmeram. To pa ni enostavno. Ker tej nalogi nismo bili popolnoma kos, se je lotila našega gospodarstva nestabilnost. Kljub vsom težavam in pomanjkljivostim pa po Titovih besedah ne moremo trditi, da je naša reforma propadla. Podatki povedo, da več izvažamo kot leta 1965, in to v veliki meri na zahod, kjer je trg zahtevnejši in zahteva od naših proizvajalcev veliko večjo kvaliteto. Pozitivna posledica reforme so tudi integracijska gibanja, ki se ustvarjajo spontano, brez raznih političnih priti-
Porast tekstilne industrije
Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča so v sredo popoldne na seji radovljiške občinske skupščine razpravljali o položaju tekstilne industrije v radovljiški občini.
Tekstilno industrijo v radovljiški občini predstavljajo tri samostojna podjetja: Almira Radovljica, Sukno Zapuže in Vezenine Bled. Vsa tri podjetja so v zadnjem, reformnem obdobju dosegla lepe uspehe in nameravajo v prihodnje proizvodnjo še bolj povečati.
V tem delu je pravzaprav tekstilna proizvodnja tradicionalna. Obrtne predilne in tkalnice volne ob potoku Zgoša segajo nekaj stoletij nazaj, medtem ko so se mlade ple-tilnice razvile v Radovljici in v Lescah po prvi svetovni vojni, Po drugi vojni se je začela koncentracija malih tekstilnih obratov. Tako sta se obe predilnici In tkalnici v Zapu-žah združili v Sukno, mali pleteninskl obrati v Radovljici, Lescah in na Bledu v Almiro, švicarske vezenine in Jugo-Rhomberg na Bledu pa v tovarno čipk in vezenin.
Dolgo časa so lektivi srečevali
se ti ko-s precejš-
njimi težavami. Cilj panoge je bil, zaposliti žensko delovno silo na tem območju. Ravno težki pogoji pa so kolektive prisilili, da so ves čas povečevali In izboljševali proizvodnjo. Tako se je v Suknu začela zmanjševati stara proizvodnja lodna In mlkanlh volnenih tkanin. Prešli so na   proizvodnjo česanih volnenih tkanin, ki jo bodo kmalu dopolnili še z novo   predilnico česane preje. V Almiri se je pletenje mehaniziralo, stremijo pa k proizvodnji volnene trikotaže In drugim novostim,   ki   jih bodo uresničili po' izgradnji nove proizvodne hale. Vezenine so osvojile konfekcijo ženskih oblačil in kot edini tovrstni proizvajalec v držav zelo dobro poslujejo.
Na seji občinske skupščine so poudarili, da so omenjena tri podjetja v občini v zadnjih letih zelo dobro gospodarila. Menili so, da zato tudi ni bojazni, da ob napovedanih ukrepih njihova rast ne bi bila še večja. Razen tega pa so se strinjali s stališčem, da občinska skupščina večkrat razpravlja o položaju posameznih panog gospodarstva v občini.
A. 2.
Gozdno gospodarstvo Kranj ustanavlja hranilno-kreditno službo
Zakaj se je kranjsko Gozdno gospodarstvo odločilo ustanoviti lastno hranilno-kreditno službo?
V podjetju so ugotovili, da gre veliko denarja mimo podjetja In da ta denar nima pravega učinka. Zaradi tega je podjetje večkrat v težavah, ker nima vedno dovolj gotovine za izplačila kmetom. Dogaja se, da marsikateri gozdni posestnik po denar sploh ne pride, ampak pove le številko bančnega računa, na katero finančna služba podjetja nakaže denar.
Ko so pri Gozdnem gospodarstvu premlevali to problematiko, so ugotovili, da na leto izplačajo kmetom na roko približno poldrugo milijardo starih dinarjev in da vsaj 10 do 20 odstotkov tega denarja kmetje sami naložijo na banko ali denar hranijo dona. Če bi ta denar načrtno vlagali, bi zadostili vsaj dvema ciljema.
% Prvič. Če bi ta denar nalagali pri hranilno-kreditni službi, bi iz zbrane denarne množine kmetom lahko dajali kredite za rekonstrukcijo kmetij, za nakup živine in strojev, za popravilo poslopij itd. In to takrat, ko so omenjene in podobne investicije resnično potrebne. Kre-
gospodarstva niso enostavne
temeljito spremeniti, ker s posameznimi ukrepi ne moremo urediti -^-^mike. Morali bomo ojačati materialno osnovo samoupravljanja, kamor sodi ukinitev državnega kapitala in denarja izven proračuna. Potreben bo večji vpliv kolektivov na tista sredstva, ki so njim odtujena, recimo v bankah in podobnD. Prav tako pa bo potrebno omejiti zadolževanje v tuji-
ni. Znano je, da je " *l!:o teh dolgov morala kriti federacija. To tudi pomeni, da mora tisti, ki se zadolži, sam odplačevati dolgove.
Po govoru inž. Marinca je sekretar komiteja občinske konference ZK v K^r.iju Franc Rogelj sprejel v Zv ;zo komunistov 38 delavcev iz Save.
J. Košnjek
nih uveljavlja zastopstvo re- j Puhli k. Nadalje konferenca | meni, da je prvenstvena pravica republik in šele nato federacije, ne pa obratno. Iz tega sledi, da je potrebna ponovna določitev in opredelitev vloge federacije.
Osnovni obrisi njene vloge so znani. Skrb za obrambo domovine in borbo za mir. Federacija je prav tako odgovorna za ohranitev enotnosti našega samoupravnega in socialističnega sistema. In zadnjič. Zveza mora poskrbeti za enotno jugoslovansko tržišče. Sem sodi vprašanje carin, davkov, monetarne politike itd. Osnovni pogoj za enotno tržišče pa je svobodno gibanic blaga in ljudi na območju Jugoslavije.
Andrej Marine je nato govo-ri1^ o pomenu predsedstva SFRJ, katerega naloga je, da daje pobudo za reševanje najpomembnejših težav (tudi sedanjih) in da se vloga predsednika sčasoma spremeni v kolektivno telo. Vloga Tita K' namreč edinstvena v naši zgodovini.
Spremembe v političnem sistemu pa bodo učinkovite le v mimem stabilizacije gospodarstva. Zapisane pos.**/'1:; kai' se da mogoče načelne in grobe. Nuj na je uskladitev Potrošnje z gospodarski mi in
Proizvodnimi gibanji. Gospo- , CR ZKS ^.Andrej Marine. - Foto: F.Perdan
sistem bomo morah     Sekretar ^ «
diti bi bili ugodni, saj obrestna mera ne bi presegla treh odstotkov! *
# In drugič. Pri tej službi nabrani denar bi bil koristen tudi za obratna sredstva podjetja. Z njim bi zagotovili, da bi kmetom tudi v času sezonskega odkupa redno plačevali prevzeti les.
O predlogu za ustanovitev hranilno-kreditne službe sta že razpravljala svet kmetov lastnikov gozdov in delavski svet Gozdnega gospodarstva. Opisani predlog sta podprla, še več. Predlagala sta, da bi se tudi zaposleni pri Gozdnem gospodarstvu vključili v to službo. Ker so delovišča razbita in ker povzroča zato izplačevanje osebnih dohodkov precejšnje nevšečnosti, samoupravna organa predlagata izplačevanje osebnih dohodkov s pomočjo hranilnih knjižic.
Da odločitev ne bi bila preuranjena in da bi tudi delavci in kmetje povedali svoje
darski
mnenje, so poslali prek 1000 anonimnih anketnih listov, ki jih anketiranci sedaj vračajo. Kar 77 odstotkov kmetov in 78 odstotkov delavcev je podprlo takšno obliko varčevanja oziroma kreditiranja.
Tudi glavni viri za začetni kapital hranilno-kreditne službe pri Gozdnem gospodarstvu Kranj so že znani. Pri dobrem gospodarjenju z gozdovi občanov se lahko prihranijo določena sredstva. Le-ta so doslej uporabljala za štipendiranje gozdnih posestnikov na kmetijskih šolah, za posojila pri nakupu lažje kmetijske in gozdne mehanizacije, precejšen del tega denarja pa so potrošili za gradnjo in vzdrževanje gozdnih komunikacij. Gozdno gospodarstvo pa je po zaključku lanskega poslovanja tej službi že namenilo 20 milijonov starih dinarjev, upajo pa, da se bo po letošnjem zaključnem računu ta vsota najmanj podvojila.
J. Košnjek
Gradbinci zadovoljni z dogovorom
Slovenska gradbena podjetja so lani podpisala samoupravni dogovor, s katerim so želela svoj položaj bolj izenačiti in odpraviti pre-veilike razlike v dohodkih, skladih, skrbi za dolavce in drugem. Ko so na zadnjem posvetu republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije s podpisniki sporazuma, ki je bil v sredo v Kranju, govorili o tem dokumentu, so ocenili, da je bil zanje uspešen.
S precej doslednim izpol-njevanjom določil dogovora so med drugim močno zmanjšali razlike v minimalnih osebnih dohodkih in poenotili vrednotenje dela pri izračunavanju gradbenih stro-
škov. Nekoliko so v zaostanku pri izboljševanju razmer v starih delavskih naseljih, medtem ko so nova že precej boljša. Dogovorili so so za nekatere skupne akcije pri izobraževanju zaposlenih, za kar bodo letos namenili precej več denarja kot prej.
Razen gradbenih podjetij so samoupravni dogovor podpisale tudi opekarne. Kot pa so povedali na posvetu, tak sporazum pripravljajo še za montažna in inštalaterska podjetja ter projektantske organizacije. Zanimivo je še to, da je akcija Slovencev .spodbudila tudi gradbince v drugih republikah, zato se sedaj dogovarjajo za nekatere sporazume v zveznem merilu. si
■■i W
v industriji
(Nadalj. s 1. strani)
konferenci zavzeli, da vprašanje stanovanjske problematike ne moremo prepustiti stihiji in dokler ustrezneje ne uredimo tega vprašanja je takoj zagotoviti sredstva za stanovanjsko gradnjo. Ta se sedaj še zbirajo od 4-odstot-nega prispevka delovnih organizacij. Glede zbiranja in porabe sredstev v prihodnjem letu so se zavzeli, da predviden odstotek 10,8 ne bi smel veljati za vse občine, ker bi za mnoge pomenil kazen za dobro delo. V nadaljevanju se je potem dotaknil še cen
komunalnim storitvam in na* zadnje poudaril, da je pri sprejemanju stabilizacijskih ukrepov stremeti k stimula« ciji, in ne sprejemati ukrepe, ki bodo čez čas pokazali vrsto negativnih posledic.
V nadaljevanju seje so poudarili, da morajo vse službe v občini in upravni organi pripraviti stabilizacijske programe In le-te potem vnesti v resolucijo o razvoju gospodarstva in družbenih služb V občini v prihodnjem letu. Strinjali so se tudi, da bodo v občini resolucijo sprejeli kenec januarja ali v začetku februarja prihodnje leto. A. 2.
Občani naj odločijo
Ker so bile kritike, da posamezniki na občinski ravni odločajo o komunalnih in ostalih investicijah v krajevnih skupnostih in občini, vse pogostejše, so se na zadnjem občinskem političnem aktivu na Jesenicah odločili, da bodo v vseh krajevnih skupnostih sklicali politične aktive. Na njih sodelujejo čdani svetov krajevnih skupnosti, člani krajevnih odborov socialistične zveze, člani sekretariatov osnovnih organizacij ZK, člani vodstev zveze borcev in gasilci. Krajevni politični aktivi so se zaceli v sredo, končali pa včeraj.
Kakšen namen imajo pravkar omenjeni krajevni politični aktivi?
Njihov osnovni namen je, da občani razpravljajo o vprašanju srednjeročnega razvoja jeseniške občine in
svoje krajevne • skupnosti ter predlagajo, katere investicije so na njihovem območju in v celi občini najbolj potrebne.
Ko bodo predlogi krajevnih aktivov znani, jih bodo na občinski ravni strnili in jih kot celoto predložili zborom občanov, ki bodo januarja. Na teh zborih naj občani sami pretehtajo, katere investicije imajo glede na razpoložljiva sredstva prednost in katere lahko počakajo. 2e danes pa je jasno, da bo zbir želja večji od možnosti njihovega uresničevanja.
Na omenjenih političnih aktivih *po krajevnih skupnostih pa so obravnavali tudi vprašanje splošnega ljudskega odpora in naloge, ki jih imajo nedavno ustanovljeni krajevni odbori za vse-Ijudski odpor. —jk
Zveza sindikatov Slovenije je naslovila na deželna vodstva Zveze sindikatov Avstrije v Graz za štajersko, v Celovec za Koroško in v Feldkirch za Vorarlberg pismo z naslednjo vsebino:
»Že mnogo let poteka zelo plodno sodelovanje med našima sindikatoma. Zaposlovanje naših delavcev v Avstriji je to sodelovanje še bolj poglobilo in razširilo. Skupni interesi, ki so osnova tega sodelovanja, so privedli do tesnih in prijateljskih vezi med nami. Odprta meja je omogočila množično komuniciranje med našima narodoma, vsestransko medsebojno spoznavanje in zbliževanje. Avstrijske goste smo pri nas vedno sprejemali z odprtimi rokami kot druge goste in prijatelje. Ravno tako so se naši ljudje počutili, ko so odhajali na krajše ali daljše obiske v sosedno Avstrijo. Tak razvoj medsebojnih odnosov je ustvaril pogoje za plodno sodelovanje na vseh področjih družbene dejavnosti: gospodarskem, političnem, kulturnem, turističnem, pri razreševanju problemov in zaščiti interesov naših delavcev, ki delajo v Avstriji in krepitve delavske solidarnosti.
Vsestranskemu pozitivnemu razvoju medsebojnih odnosov, ne glede na različno družbeno ureditev, ki so lahko prVner sožitja in sodelovanja med narodi, zlasti med sosedi, so nedvomno prispevali tudi naši sindikati. Zato nas tembolj motijo nekateri dogodki, ki smo jim priča v zadnjem času v sosednji Avstriji. Napisi na nekaterih javnih lokalih: »Vstop Jugoslovanom prepovedan«, odkrivanje spomenika borcem za osvoboditev Spodnje štajerske, šovinistični izpadi ob obletnici plebiscita na Koroškem in podobne stvari, prav gotovo niso v skladu in v duhu z našim dosedanjim medsebojnim sodelovanjem, ki smo ga razvili v preteklih letih.
Take primere že poznamo v povojni zgodovini Evrope, ko so na vratih javnih lokalov v nekaterih evropskih državah (Nizozemski, skandinavskih državah) izo-bešali napise: VSTOP NEMCEM PREPOVEDAN. Te manifestacije razpoloženja proti Nemcem so bile posledica zločinov hitlerjevske fašistične okupacijske soldateske nad drugimi narodi širom Evrope. Mi se s takim početjem nikoli nismo strinjali, pri nas se kaj takega nikoli ni dogajalo, čeravno so nemške okupacijske čete nad našimi narodi vršile najhujše zločine. Vendar smo znali vedno ločiti narod od odgovornosti Ir krivde vladajočih fašističnih sil.
Ne moremo mimo navedenih dejstev, da ne bi vam Izrazili nase začudenje in nezadovoljstvo, čeravno vemo, da tako početje ne izraža oficielno politiko Avstrije v odnosu do Jugoslavije, pričakujemo od odgovornih političnih in oblastvenih činiteljev, da bodo storili vse, da se kaj takega v bodoče ne bi več dogajalo. Pri tem pa pričakujemo tudi opredelitev in angažiranje vaše organizacije.
Sprejmite, dragi prijatelji, naše iskrene pozdrave. Republiški svet zveze sindikatov Slovenije
Socialne podpore višje za 20 odstotkov
Na Jesenicah so v sredo ustanovili koordinacijski odbor za pomoč ostarelim, zdravstveno ter socialno ogroženim občanom v katerem so predstavniki RK, SZDL, ZB, društva upokojencev in zdravstvenega doma. Razmišljajo pa, da bi bila skrb za te ljudi stalna naloga in služba zdravstvenega doma
Na začetku lahko zapišemo, da Jeseničani skrbijo za ostarele in socialno ter zdravstveno ogrožene občane ne puščajo vnemar. V občini je trenutno 110 socialnih podpirancev, katerim so pomoč v zadnjem času zvišali za 20 odstotkov, tako da znaša danes najvišja socialna podpora 35.000 starih dinarjev. Pripomniti moramo, da imajo nekatere občine nižje socialne podpore.
Precej ostarelih, ki so zdravstveno in socialno ogroženi, pa najde svoje zatočišče tudi v domu doktor Franca Berglja na Jesenicah. Dom je sicer zgrajen za 90 oskrbovancev, trenutno pa jih je v njem 130, od tega 55 z Jesenic, ostali pa so iz drugih občin. Dom je prenatrpan. Zato se je občinska skupščina odločila dom povečati. Te dni bo dograjen prizidek, v katerem bo 48 postelj. Sklenili so, da kljub povečanju ne bodo sprejemali novih oskrbovancev, ampak bodo stare primerneje razmestili. čeprav je pritisk za sprejem v dom izredno velik, bodo v dom sprejemaH prvenstveno le tiste, ki so domske nege resnično potrebni. Pri tem pa bodo imeli prednost ostareli iz jeseniške in tržiške občine. Ti dve občini sta namreč financirali izgradnjo doma.
Občinski skrbstveni organi so pred kratkim izvedli tudi anketo, s katero so hoteli popisati tiste občane, ki doslej še niso bili zajeti v socialno skrbstvo in so družbene pomoči potrebni. Ugotovili so, da 16 obča»>v potrebuje denarno pomoč, 2 sta potrebna zavodske nege, 25 občanom je potrebna občasna pomoč na domu, 3 bodo dali v zdravstveno varstvo, 4 imajo slaba stanovanja, v sedmih primerih pa so se dogovorili s svojci, da bodo le-ti skrbeli za nemočne starše ali bližje so rodnikc. Precej teh primerov so že rešiili ali pa so jih začeli reševati. V socialno skrbstvo pa so na Jesenicah vključili tudi dijakinje Srednje medicinske šole, ki bodo med praktičnim poukom negovale družbene pomoči potrebne občane na domu. Dekleta so nad delom navdušena. Ob tem primeru so na Jesenicah začeli razmišljati, da bi pri zdravstvenem do-
mu uvedli stalno službo, ki bi bdela nad ostarelimi, ki so potrebni socialne in zdravstvene pomoči na domu. Skrb na domu je veliko cenejša od bolniške nege, mnogi pa v bolnišnico sploh nočejo.
Ko je občinska konferenca SZDL na Jesenicah imenovala koordinacijski odbor za pomoč ostarelim in soci-
alno ter zdravstveno ogroženim občanom, je imela pred očmi, da mora biti ta Pp" moč enotna. K sodelovanju bodo pritegnili tudi sindikat in delovne kolektive. Bilo b* humano, če bi tudi kolektivi od časa do časa pomislili na svoje nekdanje delavce, ki so potrebni pomoči, če ■( ne materialne, pa vsaj rno-ral ne. J. Košnjek
Izobraževanje vodilnega kadra
V Ljubljani bodo ustanovili posebno podiplomsko šolo za vodilno osebje
Na tiskovni konferenci v gospodarski zbornici SRS je njen predsednik Leopold Krese seznanil novinarje z uspehi dosedanjega dela Centra za izobraževanje vodilnega kadra v gospodarstvu. Ta center je bil ustanovljen s sklepom skupščine gospodarske zbornice 1968. leta. Ustanovitev centra so zahtevale potrebe gospodarstva, ki so postale zlasti pereče v dobi po gospodarski reformi, ko smo se zavedli, da morajo vodilni in drugi strokovni kadri tako zaradi izvedenega napredka znanosti in tehnike, kot tudi zaradi zaostrene konkurence v mednarodni delitvi dela, stalno izpopolnjevati svoje znanje z najnovejšmi dosežki znanosti, tehnike in prakse.
Lani se je teh tečajev udeležilo 342 slušateljev, letos pa se je izobraževalnih tečajev udeležilo 759 slušateljev. Udeleženci tečajev ugotavljajo, da so vsa predavanja na akademskem nivoju, kar je pripisati dejstvu, da vse programe pripravljajo naše najuglednejše znanstvene institucije. Težavo pri izvedbi izobraževalnih programov povzročajo edinole prostori v raziskovalni postaji biotehniške fakultete na Rodici.
Center za izobraževanje vodilnega kadra nenehno širi svojo dejavnost na nova področja dela. 2e v letošnjem letu je pričel navezovati stike z nekaterimi tujimi predavatelji in institucijami, ki imajo pri Izobraževanju vodilnih delavcev najbogatejše izkušnje. Letos je Center za izobraževanje organiziral ameriški seminar o izobraževanju v industriji, ki ga bo skušal prihodnje leto ponoviti. Prav tako Center posreduje zainteresiranim slovenskim gospodarstvenikom Informacije o možnostih dopolnilnega izobraževanja na nekaterih ameriških univerzah in institucijah.
Ena izmed nalog centra je tudi evidentiranje vodilnih kadrov v slovenskem gospodarstvu. Center ima že zbrane podatke o 4000 strokovnjakih.
Center namerava svojo dejavnost razširiti na teritorij vse države. V primeru dobrega odziva iz drugih republik bo center zagotovil, da bodo ti kandidati dobili tudi ustrezno prevedeno študijsko gradivo. Pomembna naloga gospodarske zbornice Slovenije pri njeni skrbi za izobraževanje strokovnjakov je sodelovanje pri ustanovitvi podiplomske šole za vodilno osebje, ki bo organizirana kot samostojna enota pri univerzi, študij pa bi izvajale ekonomska fakulteta, pravna fakulteta W fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo.
V šolo bi se lahko vpisovali kandidati, ki imajo dokončano fakulteto ali visoko šolo, ki so na vodilnem položaju ali pa imajo za seboj vsaj tri leta prakse i° so kandidati za vodilni položaj.
J. Vldic
Kako sindikati urejajo dosedanje ukrepe za stabilizacijo
DOBER ZAČETEK
V delovnih organizacijah radovljiške občine so zbori osnovnih sindikalnih organizacij že v polnem razmahu. Kot smo se dogovorili pri občinskem svetu na posebnem seminarju s predsedniki in tajniki, naj bi se zbori osnovnih organizacij zvrstili že v decembru, vendar kaže praksa, da se bodo nekateri vendarle zavlekli nekoliko na kasnejši čas.
porabe itd., vendarle prevladuje v vrstah delovnih ljudi zlasti sindikalnih delavcev prepričanje, da ukrepi ne bi smeli prizadeti tiste kategorije zaposlenih z najnižjimi osebnimi dohodki. Hkrati z ukrepi za stabilizacijo je potrebno zavarovati standard le-teh na ta način, da bi vgradili v sistem tudi elemente solidarnosti — pa naj bo to v stanovanjski politiki, pri življenjsko pomembnih proizvodih za preživljanje, v pokoj ninskem zavarovanj u, otroškem varstvu in na druge načine.
Ukrepe za omejevanje porabe ocenjujemo v sindikatih v tem smislu, da nikakor ne smejo biti usmerjeni zoper zaposlene ali posamezne samoupravne skupnosti, marveč je potrebno zaje/iti take vrste čezmerno porabo, ki ni v skladu z doseženimi uspehi dela.
V vsebinskem pogledu ter organizacijsko tehnični smeri, so v radovljiški občini poslkrbeli za širše priprave na predhodnem enodnevnem dogovoru, sindikalni svet pa je izdal posebne informacije v zvezi z občnimi zbori. Rezultati sistematičnih in skrbnih priprav so očitni tudi v praksi pri osnovnih organizacijah. Kolikor se je zborov doslej zvrstilo, kažejo precejšnjo resnost ter zavzetost Sindikalnih delavcev in njihovih izvršnih odborov, da bi najbolj pereče probleme zaposlenih reševali kar najbolj rasno in z zavzetostjo. Večinoma izhajajo v vsebinski Obravnavi na zborih iz političnih ciljev in nalog slovenjih sindikatov; te naloge in cilje pa prilagajajo konkretni Praksi v posameznih delovnih organizacijah.
Katera vprašanja najpogosteje obravnavajo Sindikalni zbori v delovnih kolektivih?
V največ primerih so to zelo konkretni problemi, ki jih rešuje sindikat ob podpori ostalih družbenopolitičnih organizacij v podjetju. To so naloge v zvezi z uresničevanjem proizvodnih načrtov, to je delitev dohodka, standard zaposlenih, samoupravni odnosi, socialna varnost zaposlenih, problemi v zvezi z delovnimi pogoji in razmerami,
V katerih delajo delavci; ali Pa so tudi stanovanjsko vprašanje, izobraževanje ali izpopolnjevanje pri delu — m še vrsta drugih stvari. Razumljivo pa imajo na zborih nioČan odmev stabilizacijski Ujkrepi in napori za uveljavljanje nove ekonomske politike, ki bo preobrazila razmerja v delitvi v korist gospodarstva in omogočila boljše ter racionalnejše gospodarjenje in temu ustrezno Porabo.
Večinoma delovni ljudje Pozdravljajo nove ukrepe, jih podpirajo in želijo še več odločnosti, obenem pa razumnosti in stvarnih odločitev na podlagi samoupravnih dogovorov.
Čeravno so sindikati za odločne in korenite sistemske spremembe na področju prerazdelitve sredstev in za družbeno usmerjanje dohodka, za spremembo v davčni iPolitiiki. v razumni omejitvi
loge le za 2,5 % v primerjavi z letom 1970. To je seveda le predlog, ki bo pa doživel še nekatere spremembe.
Takim zgledom pa bi morali slediti tudi drugi, tako občine kot delovne organizacije in izdelati svoje programe v korist stabilizacijskim nalogam. J. Bohinc
Kje se v sedanjem trenutku že kažejo znamenja, da se v korist stabilizacije tudi nekaj žrtvuje s konkretnimi ukrepi?
Del tega lahko razpoznamo v dokumentu o okvirih ekonomske politike za leto 1971, kot jo je predlagal izvršni svet slovenski skupščini. Zastavljena   smer je vendarle spodbudna, saj prispeva svoj precejšen del k stabilizaciji ter umiritvi potrošnje. Omenimo naj samo nekatere konkretne ukrepe:  republika se odreka   predvidenim presežkom  pioračuna v višini 7,3 milijarde v »korist gospodarstva; nadalje znižuje stopnjo republiškega    prispevka od OD za otroško varstvo od 1,8%   na   1,4%  in razliko 0,4% prepušča občinam, da bi  lahko same predpisovale prispevek za neposredni razvoj otroškega varstva; dalje: 0,5 %  prometnega  davka in vse dohodke od avtorskih honorarjev prepušča temeljnim kulturnim   skupnostim, zraven pa odstopa 750 starih milijonov občinam kot pomoč socialno ogroženim kmetom zavarovancem; skladom zdravstvenega zavarovanja kmetov pri občinah pa bo prepustila 12% prispevek iz osebnega dohodka  iz  kmetijstva. Pri vseh teh in še nekaterih drugih ukrepih pa sama povečuje svoje proračunske na-
Samo desetina še kmečkega prebivaBstva
Gorenjska je eno od območij, ki so v zadnjih desetletjih zabeležila najhitrejši padec kmečkega prebivalstva. Na Gorenjskem se danes preživlja samo od kmetijstva komaj 10,1 odstotka ljudi. Najhitreje je padalo število kmečkega prebivalstva v kranjski občini, saj se je
njihovo število v letih 1960—1969 zmanjšalo od 21,6 odstotka na 10 odstotkov. V ostalih občinah pa se s kmetijstvom preživlja: v Tržiču 2,8 odstotka, v Radovljici 10,8 odstotka, na Jesenicah 2,5 odstotka in v škof ji Loki 21 odstotkov prebivalcev.
lb
Jelovica Škofja Loka in LIP Bled
Pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju
Ob navzočnosti predstavnikov samoupravnih organov in vodstev podjetij Jelovica Skofja Loka in LIP Bled so v sredo opoldne v Golf hotelu na Bledu podpisali pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju med obema gorenjskima lesno predelovalnima podjetjema. Pogodbo sta v imenu Jelovice podpisala direktor Franc Puhar in predsednik delavskega sveta inž. Anton Oman, v imenu podjetja LIP Bled pa direktor Anton Križišnik in predsednik delavskega sveta Janez Žitnik. Sklep o podpisu pogodbe pa sta sprejela oba delavska sveta.
Ob priložnostnem nagovoru sta oba direktorja poudarila, da je s pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju narejen velik korak na področju nadaljnjega razvoja lesne predelovalne industrije na Gorenjskem. »Ta želja je na Gorenjskem obstajala že več kot deset let, konkretni pogovori
za ta korak pa so trajali od aprila letos,« je dejal tovariš Puhar. Tovariš Križišnik pa je poudaril, da se obe podjetji odločata za skupno pot, da bi se v prihodnje že bolj razvila tovrstna proizvodnja na Gorenjskem, s katero se bodo poslej še laže uveljavljali na domačem in tujem trgu.
V pogodbi sta se podjetji obvezali, da bosta prihodnje leto organizirali enotno prodajo vseh izdelkov stavbenega pohištva, da bosta skupno sodelovali pri izgradnji trgovske mreže doma in v tujini, da bosta izvedli delitev proizvodnega programa, pri načrtovanju tehnologije in uvajanju proizvodnje bosta sodelovali s strokovnimi službami in da si bosta pomagali pri nabavi surovin.
Sporazumno so samoupravni organi obeh podjetij že ugotovili, da ta dogovor posega tako globoko v poslova-ne posameznega podjetja, da bo čimprej treba razmisliti o
trdnejši in trajnejši obliki sodelovanja oziroma o združitvi v enotno združeno podjetje. Zato so že imenovali 13-član-sko komisijo za organizacijo združenega podjetja (v njej so predstavniki obeh podjetij), ki bo do 15. maja prihodnje leto pripravila potrebne ekonomske analize, programe, organizacijske predloge za poslovanje združenega podjetja, predlog statuta in drugo. O tem materialu bo potem stekla javna razprava v obeh kolektivih, ki naj bi se končala z referendumom o združitvi v združeno podjetje. Predvideno je, da se bodo člani obeh kolektivov na referendumu odločali o združitvi v prvi polovici prihodnjega leta. In če bo referendum takrat uspel oziroma se bodo zaposleni odločili za združeno podjetje, bo to začelo poslovati z začetkom druge polovice prihodnjega poslovnega A. Žalar
3"
ML f *
Predstavniki podjetja Jelovica škofja Loka In LIP Bled so v sredo podpisali pogodbo o po-slovno tehničnem sodelovanju — Foto: F. Perdan
V samski dom bo zgrajen še
se je že vselilo prek 120 samskih delavcev pri Projektu, čez nekaj mesecev, ko drugi blok, pa bo v njem še enkrat toliko stanovalcev. -— Foto: F. Perdan
Barake bodo izginile
Prćd nekaj leti so slovenska gradbena podjetja sprejela sporazum sindikata o iminimalnih standardih pri urejanju delavskih domov in naselij za gradbene delavce. Ta sporazum so sprejeli z namenom, da bi gradbenim delavcem, ki večji del aktivnega življenja preživijo na gradbiščih in v začasnih stanovanjih, zagotovili dostojna stanovanja in prehrano. S tem dogovorom želijo stanovanjska podjetja zagotoviti enotna izhodišča pri gospodarjenju in preprečiti,da bi posledice, često tudi nelojalne konkurence, škodljivo vplivale na življenjske razmere in standard gradbenih delavcev.
V Kranju je pri Splošnem gradbenem podjetju Projekt prek 1000 zaposlenih. Več kot polovico je priseljencev iz drugih republik, ki so prišli v Slovenijo za zaslužkom. Skoraj vsi so nekvalificirani. Podjetje jim mora takoj ob prihodu zagotoviti vsaj minimalne stanovanjske pogoje in prehrano. Zato so že pred
sprejetjem sporazuma izdelali načrt za ureditev stanovanjskega naselja. Barake v naselju na Zlatem polju niso bile v ponos mestu, mnoge so bile že dotrajane in nemogoče je bilo skrbeti za red in disciplino v naselju. Tako so že 1961. leta zgradili prvi samski dom s 128 po steljami. Dom je zunaj naselja v bližini Prešernove šole na Zlatem polju. Pred tremi leti pa so začeli z urejanjem naselja pod mestom, ki je zraslo vzporedno s širjenjem Kranja proti severozahodu pred več kot dvajsetimi loti. V drugi samski dom se je že vselilo 122 delavcev, tretji pa bo vseljiv v prihodnjih mesecih. Zgradili so tudi stanovanjski blok z dvajsetimi družinskimi stanovanji, naslednjega pa že gradijo.
V samskem domu stanujejo največ trije delavci v sobi, precej pa je tudi sob z eno samo posteljo. Stanovanja so opremljena z vsemi pomožnimi prostori. V domu je  tudi več dnevnih
y teh barakah še stanujejo družine, vendar se bodo kmalu j>reselile v nova, sodobna stanovanja v bloku, ki ga gradijo v naselju. — Foto: F. Perdan
prostorov s TV sprejemniki, šahovskimi deskami in drugim za razvedrijo. Ležišče v sobi s tremi posteljami velja stanovalca mesečno 45 din, v sobi z eno posteljo pa 54 din. S tem denarjem so komaj pokriti stroški režije, ostalo pa prispeva podjetje. Najemnina družinskih stanovanj je enaka cenam drugod.
Ko bo naselje dograjeno, predvidevajo, da bo do konca leta 1975, bodo stali tam štirje samski domovi in trije stanovanjski bloki, ali drugače povedano, v nova stanovanja se bo vselilo 440 samskih delavcev in 80 družin. V naselju je že obrat družbene prehrane, kjer delavci dobe tri kalorične obroke na dan za dobrega tisočaka. Ko bo menza dokončno dograjena, bo v stavbi tudi izobraževalni center. V naselju je predviden tudi rekreacijski center s športnimi igrišči. Tedaj tudi barak ne bo več, saj vsako takoj po izselitvi stanovalcev podrejo.
SGP Projekt pa ima podružnice tudi v Kamniku, na Slovenskem Javorniku in v Tržiču. V teh krajih seveda stanujejo tudi gradbeni delavci. V Kamniku so zanje že pred dvema letoma postavili i samski dom z 80 ležišči, v Tržiču in na Javorniku pa še stanujejo v barakah. Podjetje ima v načrtu, da že v prihodnjem letu začne z gradnjo samskega doma na Javorniku. Imajo že lokacijo in gradbeno dovoljenje pa tudi denar je že zagotovljen. V tem kraju že dalj časa posluje tudi obrat družbene prehrane. V Tržiču podjetje ni dobilo primerne lokacije. Tam, kjer je sedaj delavsko naselje barak, pa je predvidena gradnja industrijskih objektov.
L. Bogataj
Ob 25-letnici ljudske knjižnice Škofja Loka
Ločani radi berejo
Pravijo, da so knjige kruh človekove duševnosti. če je tako, smo Slovenci gotovo notranje podhranjeni. Iz rezult* tov maloštevilnih anket, ki naj bi pokazale, kaj in koliko naši ljudje berejo, je razvidno, da poprečen Kranjec le redkokdaj dobi v roke dobro čtivo. Izpodrivajo ga ,šund romani', radio, televizija in dnevno časopisje. Krive so značilnosti moderne potrošniške družbe, trdijo nekateri. Pehanje za denarjem, pomanjkanje časa, prezaposlenost ter kronična utrujenost posamezniku menda jemljejo voljo in moči. Ne utegne si privoščiti zamudnega sedenja ob mojstrovinah velikanov domače in svetovne književnosti.
Omenjena razlaga je sicer deloma pravilna, a sila nepopolna. Ozrimo se raje malce naokrog, na Vzhod in na Zahod ter prek velike luže. Tegobe sodobnega življenja so tamkaj brez dvoma precej hujše kot v deželi pod Triglavom. In vendar vemo, da Anglež, Francoz, Čeh, Rus ali Američan mnogo pogosteje seže po kvalitetni knjigi kakor Jugoslovan. Zlasti pomembna sta cena literature (beletristika, strokovno pisanje, leksikoni in poljudno znanstvene zbirke so v tujini dostopni žepu slehernega državljana, medtem ko pri nas nakup vsakega pomembnejšega dela predstavlja luk-sus) ter razširjenost in opremljenost knjižnic. Civilizirani svet je knjižničarstvo povzdignil v znanost, mi pa zakladnice duhovnega bogastva načrtno zanemarjamo in siromašimo.  Skope dotacije
— vzemimo samo Gorenjsko
— jim ne dajejo nobene možnosti uvajanja metod, ki bi pritegnile občana in ga znova približale slovenski besedi. Tudi ljudska knjižnica Škofja Loka, o kateri bo danes govora, ni izjema. Dasi ji skupnost posveča razmeroma veliko pozornost, vseeno tiči v senci drugih, živahnejših kulturnih panog mesta ob Sori. Zavidljivo visoko število rednih bralcev (5330), izbor 17 tisoč 800 zvezkov ter 24 tisoč izposojenih knjig letno so bolj posledica tradicije in četrtstoletnega prizadevanja peščice entuziastov kakor dobi primernih prijemov.
Korenine knjižničarstva v škof ji Loki segajo daleč nazaj, v leto 1862. Tedaj je bila ustanovljena Narodna čitalnica s sedežem na Mestnem trgu. Iz lepo ohranjenega, ročno vezanega statuta smo zvedeli, da je gojila »čitanje časopisov in knjig, pisanih v raznih evropskih jezikih, ter razveseljevan je v besedah, plesih, igrah itd.« Naslednji člen radovednežu pove, da se »društvo ne vtika v nikakršne politične zadeve.«
Pod pritiskom mlajših članov so leta 1924 čitalnico raz-
pustili in njeno imovino, zbirko 800 zvezkov, predali Sokolskcmu društvu. Slednje je potlej odprlo Javno knjižnico, ki se je do začetka 2. svetovne vojne krepko razširila (3000 knjig).
Javna knjižnica pa ni edini prednik sedanje bibliotečne I institucije v Skofji Loki. Kmalu po 1. svetovni vojni so namreč klerikalni veljaki postavili na noge knjižnico Katoliškega prosvetnega društva. Sredi leta 1938 je razpolagala s 1500 zvezki, vendar ni nikdar prerasla starejše konkurentke. Ob vdoru Nemcev sta kajpak obe prenehali delovati. Okupatorji so knjige bodisi požgali, bodisi raznesli in porazgubili, zato je bilo decembra 1945 treba začeti povsem znova. Franc Kalan, prvi upravnik mlade povojne čitalnice, ki so jo priključili krajevnemu kulturno umetniškemu društvu, je hodil od hiše do hiše in spravil vkup okrog 600 bolj ali manj ohranjenih izvodov različnih literarnih del. število bralcev — leta 1946 so jih registrirali 65 — je potem naglo naraščalo. Edinole organizacijske in druge spremembe (osamosvojitev v letu 1954, preselitev v dom ZZB, menjava direktorjev itd.) so nekoliko zavrle širjenje zbirke, pritok bralcev hi večanje obsega izposojanj, kar priča, da knjižničarstvo, bolj kot vse druge veje kulture, terja redno, načrtno in neprekinjeno delo.
Ljudska knjižnica Škofja Loka zaposluje danes dva poklicna bibliotekarja. Od upravnika prof. Janka Kreka smo slišali, da premore tudi svojo potujočo knjižnico, ki s pomočjo posebnih kovčkov pošilja depoje v hribovite, oddaljene vasi. Kmetje čez zimo kaj radi bero, saj jim knjiga dostikrat pomeni edino okno v svet.
l I. Guzelj
SOBOTA — 12. decembra 1970
GLAS * 7 STRAN
Boljši učni uspehi osnovnošolcev
V preteklem šolskem letu se je število učencev v osnovnih šolah škofjeloške občine Povečalo za 53, tako da je skupaj obiskovalo osemletko 4155 učencev. V petih osnovnih šolah je zanje skrbelo 189 učiteljev. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom se je njihovo število Povečalo za 4.
Za izredni študij se je v preteklem letu odločilo 38 učiteljev, največ iz Železnikov. Temeljna izobraževalna skupnost je v ta namen zbrala posebna namenska sredstva za delno kritje stroškov izrednega študija. Ve-Č|r|a pedagoškega kadra, ki si pridobiva dodatno izobrazbo, študira na Pedagoški akademiji v Ljubljani na oddelku za razredni pouk.
V višji razred je od 4155 učencev napredovalo 3960 obiskovalcev osnovne šale. To pomeni, da je učni uspeh Pii'Jićno   dober.   V zadnjih
štirih letih so se učni uspehi izboljšali za 9,1 odstotka. Tudi v šolskem letu 1969/70 so bili v primerjavi s šolskim letom 1968/69 za 2,2 odstotka boljšii. Najboljši učni uspeh je dosegla osnovna šola škofja Loka, kar na treh šolah pa je bil najnižji uspeh zabeležen v šestem razredu, na ostalih dveh pa v sedmem razredu. Največ negativnih ocen imajo učenci iz matematike in angleščine, na tretjem mestu pa je slovenski jezik.
še vedno pereč problem škofjeloških osnovnih šol pa je prevelik osip, čeprav odstotek učencev, ki v osmih letih dokončajo osem razredov, stalno raste. V zadnjih štirih letih se je število takšnih učencev povečalo za 14,7 odstotka. Prizadevanja učiteljev in strokovne službe gredo za tem, da se osip zmanjša na najmanjšo možno mero. A. Igličar
Učni uspeh kamniških učencev
V kamniški občini je pet Popolnih in 12 podružničnih Spi, ki jih je v učnem letu 1969/70 obiskovalo skupno 3055 učencev. Od teh se 68 učencev vozi v šolo s kolesom, 313 učencev pa z avtobusi. Prevoz učencev je urejen z rednimi in šolskimi avtobusi. Izjema je prevoz učencev iz Tunjic in Vranje Peči, kjer komunikacije ne dovoljujejo vožnje s težjimi iriotornimi vozili. Vsi učenci, ki se vozijo v šolo, dobijo v šoli toplo malico.
V lanskem šolskem letu je po opravljenih popravnih iz-Pitih napredovalo 2788 učencev ali 90,05 odstotka. V pri-
merjavi z letom prej je bil učni uspeh poboljšan za 2 odstotka (toliko več učencev je napredovalo). Lansko leto je bilo 497, letos pa 531 od-ličnjakov, s prav dobrim uspehom pa je lani razred izdelalo 726, letos pa 775 učencev. Največ slabih ocen je bilo iz matematike, slovenščine in angleščine.
Na osnovnih šolah v kamniški občini poučuje 146 učiteljev in profesorjev. Kadrovska struktura na šolah se iz leta v leto zboljšuje. Mnogi kvalificirani učitelji nadaljujejo študij na pedagoški akademiji, nekateri pa na filozofski fakulteti. J. Vidic
Problemi rasti občinske ljudske knjiž-
■ mm/m     v« v
niče v Trzicu
Občina z 12.000 prebivalci si težko privošči luksus, da bi institucionarno razvijala vse kulturne dejavnosti v profesionalni obliki. V takih razmerah je običajno knjižnica tista, ki nosi težo zadovoljevanja največjega števila občanov po kulturnih potrebah. Tržič sicer ni mačehovski do kulture: poleg knjižnice profesionalno delujeta v občini še muzej z likovnim razstavnim salonom in glasbena šola, z delom svojih dejavnosti pa se uveljavljajo kot kulturni posredniki še delavska univerza, lokalni radio in osnovne šole. Ob teh delujejo amaterske kulturne skupine (godba na pihala, dramska sekcija, kulturno-prosvetna društva izven centra, foklor-na skupina Karavanke, vokalne in instrumentalne skupine idr.). Lahko bi upoštevali še dve ustanovi, ki sicer tudi posredujeta kulturne dobrine, vendar predvsem na osnovi lastne finančne računice (kino, knjigarna), možnost zunanjega vdora množične kulture pa se konča pri prvem programu ljubljanskega radia in televizije In redkih gostovanjih ljubljanskega Mestnega gledališča.
Kaj več v krajšem razdobju Tržičani ne morejo pričakovati (izvzemamo tu posredovanje drugega radijskega programa in pokritje Loma in Jelendola s televizijsko sliko, v nekajletni perspektivi pa še II. TV program). V tej družbi lokalnih kulturnih dejavnikov zavzema občinska ljudska knjižnica eno osrednjih mest.   Ob   svoji ustanovitvi
^ kleti Prešernove hiše v Kranju razstavlja svoja dela kipar-samorastnik Boris Holy, profesor telesne vzgoje na Prešernovi šoli v Kranju. — Foto: F. Perdan
(10-lelni jubilej svojega dela bo praznovala prihodnje leto) je obetala lep razvoj in ga tudi dosegla. Po štirih letih je prerasla v matično knjižnico in si prizadevala razviti vse tiste dejavnosti, ki ji kot matični pripadajo, da zadovolji potrebe na območju občine. In te funkcije je razvijala do skrajne meje svojih prostorskih, kadrovskih hi materialnih možnosti. Zdaj je prerasla samo sebe in se začela du-šiti v svojem delu. Zakaj?
Knjižnica razpolaga s 56,99 m* poslovnih prostorov. Njen knjižni fond obsega 11.000 knjig. Ima enega samega knjižničarja. Leta 1968 je pri matični začela delovati potujoča knjižnica v Lomu in Dolini, leto kasneje v Podljubelju. Na pomoč pri tej organizaciji so priskočili učitelji podružničnih šol v teh krajih, saj razen za občasnega honorarnega sodelavca (študenta) knjižnica ni imela sredstev za kaj več.
V zadnjih osmih letih je knjižnico obiskalo 40385 bralcev, ki so si izposodili 70.964 knjig. Skoraj dve tretjini članov knjižnice je iz mladinskih vrst. Statistika nam tudi pove, da je število letnih obiskov knjižnice od 1963, ko jih je bilo 3598, naraslo za dvakrat v letošnjem letu (6925 v desetih mesecih!). Vse to pri enakih prostorskih in kadrovskih kapacitetah, nominalno povečevanje vsakoletnih sredstev iz občinskega proračuna pa ob nekajkratni podražitvi knjig v teh letih komaj predstavlja realno enaka sredstva. Le v letih 1968 in 1970 je knjižnici za razširitev dejavnosti (potujoča knjižnica) uspelo dobiti dodatna sredstva od sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS in iz občinskega proračuna.
Zato je prišlo do kritičnega trenutka v nadaljnjem razvoju občinske ljudske knjižnice. Ustanovitelj — skupščina občine Tržič — se bo pač moral odločiti: ali
z ustreznimi materialnimi ukrepi zagotoviti nadaljnji razmah dela knjižnice ali pa dopustiti stagnacijo in zastoj. Glede na doslej vložena sredstva, zlasti pa na prizadevanja knjižnice in število mladih bralcev, bi bila druga možnost kaj nepopularen ukrep, da ne pomislimo o njegovi škodljivosti. In če upoštevamo število mladih bralcev, ki jim knjižnica posreduje leposlovno in strokovno literaturo, bi bilo smotrno, da sredstva za mladinske potrebe participira v večji meri tudi tista institucija, ki je dokazala sposobnost visoko akumulirati denar, namenjen kulturi.
Za svoje nadaljnje delo knjižnica nepogojno potrebuje večje prostore. Njena sedanja lokacija je zelo ustrezna (v prvem nadstropju atrijskega dela občinske skupščine), zato bi bila edina logična in tudi najcenejša rešitev, da dobi celoten prostor med obema stopniščema. Knjižnica mora dobiti čitalnico (pred desetletjem so si Tržičani dovolili skoraj neodpustljivo napako, ko so zaradi komercialnih razlogov ukinili lepo delujočo čitalnico DPD Svoboda na Trgu Svobode), razviti pionirski oddelek v posebnih prostorih, odpreti strokovni oddelek in najti prostor za fond potujoče knjižnice. Z zaposlitvijo še enega knjižničarja bi ob tem knjižnica razvila mrežo potujoče knjižnice še v južnem delu občine, v daljši perspektivi pa je potrebno načrtovati oddelka knjižnice v Križah in razvijajoči se Bistrici. Ko bodo občinski odborniki sprejemali proračun za leto 1971, se bodo pri problemu razvoja knjižnice soočili z dejstvom, da vsako nadaljnje odlaganje uresničitve teh načrtov žal ne more voditi drugam kot v neposredno nazadovanje ene tistih kulturnih dejavnosti, ki Ima v tržaškem kulturnem prostoru širok odmev In zajema že doslej verietno največje število občanov.
— ok
Prešernov zbor bo pel v Preddvoru
V okviru praznovanja de-vetstoletnice Preddvora bo jutri, v nedeljo ob 15.30, v dvorani kulturnega doma v Preddvoru koncert pevskega
■ zbora   »France Prešeren« iz
[ Kranja.
Koncertni spored narodnih in umetnih pesmi bo izvajal moški, ženski in mešani pevski zbor. Upamo, da bodo ljubitelji zborovske pesmi napolnili dvorano kulturnega doma. — ar
KDOR BERE, VEC VE, VEČ ZNA
Osrednja knjižnica občine Kranj
študijska
Ljudska
Pionirska
knjižnica
vam izposoja dobre leposlovne in poučne knjige ter hkrati
NAGRAJUJEJO
bralce od 25. 5. 1970 do 25. 5. 1971 z lepimi nagradami:
transistorski gramofon mirni
iskra Commerce Kranj
sesalec za prah minor G
Sloboda Cačak
transistor radio denis
Iskra Commerce Kranj
štirje avtobusni izleti
v Poreč ali Crikvenico Creina Kranj
kolekcija tkanin IBI Kranj,
Tekstilindus Kranj knjižne nagrade idr.
Žrebanje nagrajencev izmed najboljših obiskovalcev knjižnic bo 25. VI. 1971. Obiskujte naše knjižnice in čitalnice!
Orkester iz Italije gostuje
v Kranju
V torek, 15. decembra, ob 19. uri bo v Prešernovem gledališču koncert simfoničnega orkestra Palače Pit ti iz Firenc. Orkester je na koncertni turneji po Jugoslaviji. Nastopal je že po vseh večjih kulturnih središčih v Evropi. Na koncertu v Kranju bo izvajal naslednje skladbe: uverturo G. Rossinija »Tancred«, G. B. Viottija »Koncert št. 22 za violino in orkester v A-molu« s solistom Cristianom Rossi-jem in Fr. Schuberta »Sin-f oni jo št. 1 v d-duru«. Orkestru dirigira Umberto Cat-tini.
Kranjska koncertna poslovalnica bo s posredovanjem tega odličnega orkestra nudila ljubiteljem resne glasbe polno umetniškega užitka. Vstopnice za koncert so že na voljo v pisarni Glasbene šole. P. L.
» Kultura - to je del mojega življenja u
Med obiskom v dolini, v petek popoldne, smo se oglasili tudi na domu predsednika DPD Svoboda Podnart Antona Šolarja. Pravzaprav tovariš šolar ne stanuje v Podnartu, marveč že na Ovsišah. Meja med Podnartom in Ov-sišami je namreč leseni most čez Lipnico pri domu avto-moto društva. — Zal predsednika društva, za katerega pravijo v Podnartu, da je idejni vodja vsega kulturnega življenja v krajevni skupnosti, v petek popoldne nismo dobili doma. Zato smo se v ponedeljek še enkrat oglasili.
»Tovariš šolar, kako je s kulturnim življenjem v Podnartu in koliko časa že delate na tem bogatem društvenem področju?«
»Ja, kultura, pravzaprav je to del mojega življenja. Čakajte, da pomislim. Tako je. Že od osvoboditve sem predsednik društva. In prav zadovoljen sem, saj je zanimanje za kulturno življenje v naši krajevni skupnosti precejšnje. Lahko rečem, da ni kulturne ali družabne prireditve v Podnartu, ki ne bi bila dobro obiskana.
Pri društvu sta najbolj živahni dve zvrsti kulturne dejavnosti: dramska sekcija in mešani mladinski pevski zbor. Zal pa ima dramska sekcija precej težav, ker nima svojega režiserja. Lani so člani sekcije pripravili eno dramsko delo, za katero smo dobili režiserja iz Kranja. Letos pa imamo v programu dve deli, vendar še nismo dobili režiserja in zato tudi ne moremo začeti s študijem.
Pri pevskem zboru pa smo imeli bolj srečno roko. 24-članski pevski zbor pod vodstvom Janeza For-ška iz Kranja ima redne vaje. Z bogatim programom pa tudi redno nastopa. Nekaj koncertov je imel zbor letos doma ob različnih proslavah, gosto val pa je tudi že v Radovljici in v Varaždinu. Z Varaždinom zbor redno so deluje, ker s tem mestom sodelujejo tudi nekatere druge organizacije v radovljiški občini.«
Anton šolar je že šest let upokojen. Pred upokojitvijo je bil direktor trgovine Železnina v Radovljici. Lani je bil star 60 let in je še vedno aktiven družbeni delavec.  Je  namreč tudi
član sveta krajevne skupnosti, član upravnega odbora avto-moto društva Podnart, član občinske konference SZDL Radovljica in upravnega odbora ZKPO Radovljica, sodnik porotnik, član ribiške družine Radovljica itd.
»In kaj delate v prostem Času?«
»Pravzaprav imam dva konjička: vrt in ribolov. Vendar pa mi je ribolov še za spoznanje bolj pri srcu. Prav sedaj je v Savi odprt lov na sulca in če bo vse prav, ga ne bom izpustil. Pa tudi to bi rad povedal, da se je zadnje Čase zarod v Savi poboljšal. Malo so k temu pripomogli napori naše družine, malo pa čistilne naprave, ki so jih montirala podjetja — Čakajte. Sko raj bi nekaj pozabil. Po noči so v Plamenu spustili odplake. Takoj ko bo mo končali, jih bom po klical.«
In brž si je zapisal številko. Anton šolar je razen kulturnega delovanja res tudi pravi ribič. Le časa mu zmanjkuje, da bi se ribolovu in delu v ribiški družini še bolj posvetil.
A. žalar
G G G G
650 let Tržiča
V nadaljevanju svojega potopisa govori Hermann o svojem srečanju z dvema Kočevarjema v gostilni Pri nemškem Petru. Ko opiše, kako se ti ljudje preživljajo s krošnjarjenjem, nadaljuje:
»Na vrhu Ljubelja je cesta vsekana skozi skalovje. Tu je meja, ki deli Koroško od Kranjske. Pot vodi skozi precej ozek skalnat prehod. Veličastni pogled nanj te preseneti.
Brž ko prideš skozi prehod, naletiš na kopico konjskih staj, voz in sani, ki so last kranjskih tovornikov železa. Obe deželi, Koroška in Kranjska, sta se namreč pogodili, da smejo Korošci železo in jeklo, ki ga pošiljajo v Trst in ki ga ni malo, voziti le do meje.
Tu ga prelože, da bi dali kaj zaslužiti pri tem tudi Kranjcem, na kranjske vozove, ki ga odpeljejo dalje.
Ker opravljajo to prekladanje navadno pod skalnatim prehodom, ki je, kot rečeno, zelo ozek, doživi tu marsikateri popotnik to neprijetnost, da mora dalj časa čakati. «
Kakor je cesta tudi na drugi strani narejena lepo in velikopotezno in čeprav je speljana v okljukah, se vendarle utegne marsikomu malo v glavi vrteti, če se pelje po njej navzdol; tako strma je na mnogih mestih. Ko si končno ob vznožju gore in se ozreš nazaj nanjo, se ti vtisne globoko v dušo spoštovanje do tistih, ki so to cesto naredili, zakaj zdaj jo lahko vidiš v celoti in lahko brž preceniš neizmerni napor, ki ga je stala. Ker je povsod podprta in obzidana z enojnim do trojnim zidom, so videti okljuki kot velik amfiteatri, nad čemer je oko nenavadno zavzeto.
V ljubeljskem pogorju, ki je ves iz apnenca, so posamezne mogočne skale, ki stoje tu same zase. Preden prideš v Tržič, se pelješ mimo več takih skal iz apnenca, ki so popolnoma gole. Videti so razen tega tako bele, kot da so se presnoviJe v apno, in preperevajo tako močno, da so se s skotaljenim kamenjem napolnile velike globeli. Te skale, ki so se odtrgale z grebena, so na mnogih me.-.tih kot nove gore, na katerih je tu in tam že pognalo nekaj dreves.
Od skal se še vedno kruši veliko grušča, ki ga slišiš kotaliti se navzdol s strahovitim hruščem. Cesta se nepretrgoma vije med takimi navzdol skota-ljenimi odkruški skal in ob vznožju pogorja, s katerega so se odtrgali, naprej-Lahko torej uvidimo, da je zaradi tega prehod pogosto nevaren.
Višina tega pogorja je zdaj gotovo mnogo manjša, kot je bila ob njegovem nastanku. Preperevanje in krušenje se namreč pojavlja pretežno v zgornji polovici. Izoblikovale so se že prenekatere silno strme konice, ki se bodo slednjič tudi zvalile v dolino.
D'Arcet je opazil v Pirinejih prav tak pojav. Poznan pa nam je iz veČ drugih apnenčastih gorovij. Iz tega sklepam, da bodo postala v nekaj stoletjih najvišja apnenčasta gorovja morda zgolj griči in da so mnoga gorovja to že zdaj.
Tržič je domala vklenjen med snežnike. Je majhen, toda zelo obljuden trg z nekaj nad sto hišami. Kot je znano, izdelujejo tod železno posodo, jeklo, kose, volneno blago, ki ga imenujejo mezlan, in volnene nogavice. Slednje imenujejo žoki (Socken). Le-te valjajo in rdeče, modro, rjavo ali sivo obarvajo. Preprosto ljudstvo tako v deželi sami kot tudi na Koroškem in drugje jih rado nosi.
Skoraj v vseh veznih vratih so sedele take pletilje nogavic, med katerimi je bilo mnogo otrok od 7 do 10 let, ki so jih pletli z veliko spretnostjo ter si prislužili na dan najmanj 6 do 7 krajcerjev, kar je za te male že precejšen denar.«
Pot je privedla Hermanna nato v Kranj, zato končajmo tu s prevajanjem njegovega potopisa. Navedimo le še nekaj podatkov o Tržičanih in o tržiš*1 pokrajini, ki jih najdemo v Hermannovem poročilu o Kranjski, deloma iQ v tem, zlasti pa v petnajstem njegovem pismu.
še v istem pismu govori Hermann med drugim tudi o kulturnih dosežkih Slovencev do njegovega časa. Tako srečamo med imeni znamenitih Slovencev na strani 22 tudi ime Tržičana o. Damascena Deva (1732—1786), urednika m glavnega sodelavca prvega slovenskega pesniškega zbornika Kranjskih pisani od lepih umetnosti. Takole pravi o njem in o Valentinu Vodniku:
»O. Domascen, diskalceat, in pater Marcelin, mlad frančiškan, sta napisal* nekaj pesmi v kranjskem jeziku, ki imajo svojo ceno.«
V petnajstem pismu, ki je posvečeno orisu Kranjske, srečamo na str* ' Ljubelj med tremi najvišjimi gorami na Gorenjskem (Triglav, Ljubelj, šmarn gora); na str. 62 omenja »posamezne zelo prikladne površine« za poljedelstvo »med Tržičem in Ljubljano« (poleg treh »najlepših in največjih polj« ^J1' Ijan.sk. ga barja, Sorskega polja in Šentjernejskega polja); na str. 72, našteva različne kamenine in na str. 76 razne okamenine s tržiškega FK>djrocj^
Posebej naj navedemo samo še podatek o živosrebrni rudi v okolici
TržiČ*
naravni
(str. 92):
»Pred nekaj leti so odkrili tudi pri Tržiču na Kranjskem lep cinober, je pa bil kmalu izčrpan.«
Ve pa Hermann tudi za železovo rudo na Ljubelju (str. 110 in H')-
J. K«
SOBOTA — 12. decembra 1970
GLAS * 9 STRAM
NUDI
NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 16. DO 27. DECEMBRA PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH
V SVOJIH PROSTORIH
V DELAVSKEM DOMU:
• moška in ženska
oblačila,
• vetrovke
s 50 % popustom,
• ženske in moške
klobuke s 45—70 % popustom,
• vse vrste ženskih, moških in otroških
nogavic.
POSEBEJ OPOZARJAMO NA NOGAVICE ZA KRCNE ŽILE, KATERIH CENO   SMO ZNIŽALI OD DOSEDANJIH 59,00 DIN NA 27,40 DIN.
• ženske in moške
vestje, jope in druge pletenine za vsak okus.
• prejo za ročno pletenje v vseh barvah
in kvalitetah,
• žensko perilo, © kembineže,
• spalne srajce, e jutranje halje,
• rute itd.
NAKUP NA SEJMU SE VAM BO BOGATO
IZPLAČAL, ZATO SE NE PRENAGLITE IN PRID'.TE NA OBISK V NAŠE SEJEMSKE PROSTORE.
VABIMO VAS TUDI V NAŠE SPECIALIZIRANE TRGOVINE V KRANJU, KI BODO V TEM ČASU ŠE POSEBEJ BOGATO ZALOŽENE Z VSEM
TEKSTILNIM, GALANTERIJSKIM IN DROGERUSKIM BLAGOM.
Spomenica SZD o odnosu
zdravstvene službe do Slovencev na Koroškem
Slovenski zdravniki ponovno ugotavljamo, da naš živelj na Koroškem še vedno ni deležen pravic, ki mu jih zagotavljata St. Germainska in meddržavna pogodba. Seznanjeni smo, da v zdravstveni službi na terenu in bolnišnicah slovenski bolnik večinoma nima možnosti uporabljati slovenskega jezika. Tako se mu preprečuje nujno potrebna komunikacija z zdravnikom in drugim osebjem v zdravstvu.
Takšno stanje ni zgolj groba kršitev osnovnih člove-čanskih pravic, temveč tudi osnovnih zahtev medicinske etike.
Imamo pa tudi podatke, da se slovenski bolnik v zdravstvenih ustanovah ponižuje in smeši, kadar poskuša uporabljati svoj jezik.
Po opozorilu, ki ga je 25. redni občni zbor SZD naslovil na zdravniško zbornico Koroške, se razmere niso spremenile.
Dogodki ob proslavljanju 50-letnice plebiscita nas prepričujejo, da zgoraj opisane razmere v zdravstvu sodijo v sklep nacionalne nestrpnosti do Slovencev na vseh področjih javnega življenja.
V predelih štajerske in Koroške, kjer prebivajo Slovenci, in v bližnjih zdravstvenih centrih, kamor se zatekajo po pomoč, naj se Slovencem zagotovi enakopravna raba slovenščine v vsej zdravstveni službi. Zato naj se tam nastavlja osebje, ki obvlada slovenščino. Enako je potrebno zgornji zahtevi prilagoditi tudi uradno poslovanje in uvesti dvojezične napise.
Prepričani smo, da so navedene zahteve v skladu z meddržavno pogodbo In ne presegajo njenih določil. Zato slovenski zdravniki pričakujemo, da se bodo naše zahteve dosledno izvajale, in da se bo proti kršilcem odločno ukrepalo.
Slovensko zdravniško društvo
Trebijski gasilci imajo nov avto
Pred kratkim je PGD Trebija kupilo gasilski avto. To je bila dolgoletna želja gasilcev in seveda okoličanov. Znano je, da pod to enoto spada izredno veliko območje, hkrati pa so do mačije raztresene po okoliških hribih. Tako bodo iahko gasilci veliko hitreje prišli na kraj nesreče.
Seveda bo treba še zbrati nekaj sredstev, da bodo lahko avto dokončno odplačali. Istočasno je v vasi zrasel tudi nov gasilski dom, ki je pred leti zgorel. Tudi tu so potrebna precejšnja sredstva. Gasilci upajo, da bodo okoličani za avto in dom še radi prispevali, saj bo nedvomno oboje velika pridobitev.
jg
Tudi v Šenčurju ulice
Šenčur ima danes 1780 prebivalcev, od tega jih je 95 odstotkov delavcev in le 5 odstotkov kmetov. Vas se izredno hitro širi, saj je v naselju 438 hiš, 80 pa jih je trenutno »pod streho«.
Ker so se že začele pojavljati težave z oštevilčenjem, se je na željo prebivalcev sestal politični aktiv in imenoval posebno komisijo za ošte-
vilčenje hiš. Komisija je sprejela predlog občanov, da se posamezne ceste v vasi preimenujejo v ulice.
Tako ima Šenčur od 1. decembra dalje 18 ulic, ki so poimenovane po znanih borcih in aktivistih ter krajih, kamor vodijo. Cesta proti Kranju se imenuje Kranjska itd. -jk
šenčurjani so z novim oštevilčenjem hiš zadovoljni. F. Perdan
Foto:
N eodgovornost ali kaj?
V enem od kranjskih vzgojno varstvenih zavodov je trenutno zbo~ lelo za otroško nalezljivo boleznijo skoraj 30 odstotkov vseh otrok. Pojav nalezljivih bolezni v vzgojno varstvenih zavodih seveda ni nič posebnega in včasih te bolezni res zavzamejo večji obseg. V omenjenem primeru pa je šlo za nekaj drugega.
Pri tej nalezljivi bolezni otrok ni toliko prizadet, kot pri drugih nalezljivih boleznih. Zato se na zunaj oboleli otrok ne razlikuje dosti od drugih zdravih. Pri takšni prena-trpanosti v vrtcih, kot jo imamo, pa ne more vzgojiteljica tudi opaziti, da je Z otrokom kaj narobe, če ni drugačen od ostalih. Izpuščaji, ki so značilni za norice, se pojavljajo najprej na obrazu in nato na Životu, vendar pa ne vedno v tolikšni množini, da bi bila vzgojiteljica lahko pozorna. Izpuščaje na životu pa lahko opazijo le starši in ti bi morali o tem obvestiti zdravnika in pa vrtec. Norice niso nevarna bolezen, so pa dosti neprijetna za otroka. Po enem tednu navadno otrok ne širi več bolezni
in se lahko vrne v kolektiv.
Gre pa za nekaj drugega. V omenjenem primeru, ki se je pripetil v enem od kranjskih vrtcev, mati obolele deklice ni obvestila o bolezni uprave vrtca, niti ni obdržala otroka doma. Deklica, ki je norice prebolevala v kolektivu, je seveda okužila otroke, ki te bolezni še niso preboleli. Zaradi bolezni teh o-trok pa so morale ostati doma tudi zaposlene matere, da so negovale obolele otroke. Mati obolele deklice pa ni vzela bolniškega staleža, ker bi se ji zaradi tega preveč poznalo na osebnem dohodku.
Iz vsega tega lahko zaključimo kakšen bumerang pravzaprav predstavlja bolniški stalež za zaposlene matere. En prihranjen bolniški stalež je prisilil trideset drugih (recimo, da so vse zaposlene) mater, da so ostale za določen čas doma. iMh-ko bi tu govorili tudi o obzirnosti ali celo odgovornosti, če se ne bi vsiljevalo Še eno vprašanje: zakaj mora bolniški stalež veljati delavca toliko da se to občutno pozna pri osebnem dohodku.
GLA S
84
deviznih računih
Predsednik Tito bi moral v četrtek dopotovati na uradni obisk v Italijo in tako vrniti nedavni obisk italijanskega predsednika Sara-gata v Jugoslaviji. Obe strani sta ta obisk ocenjevali kot velik politični dogodek, ki naj bi potrdil ugoden vsestranski razvoj jugoslovan-sko-i talijanskih odnosov in dal novo spodbudo za še večji razvoj sodelovanja.
Toda tik pred obiskom so se v Italiji začele dogajati stvari, ki so vrgle senco na sam obisk in na pripravljenost italijanske strani, da prispeva k njegovi čim bolj uspešni uresničitvi. Skrajna desnica je organizirala vrsto izpadov proti Jugoslaviji in proti politiki italijansko-ju-goslovanskega sodelovanja. Še več: skupna neofašistov Je v rimskem parlamentu postavila interpelacijo o bivši coni B. Zunanji minister Moro je v odgovoru izjavil, da med pripravami za obisk »o  italijanskih  pravicah do
Odložen obisk
cone B ni bilo govora in ga tudi ne bo med sedanjim Titovim obiskom, ter da italijanska vlada tudi ne misli razpravljati o kakršnemkoli odstopanju od legitimnih nacionalnih interesov«. Italijanska desnica je to izjavo tolmačila kot zadovoljitev svojih želja, medtem ko z uradnih mest niso doslej na noben način zanikali takšne razlage.
To je vsekakor ustvarilo ozračje, ki je za obisk močno neprimerno, saj so se v samem italijanskem političnem življenju razplamtele strasti in naraščajo glasovi desničarskih ekstremistov, ki jih nihče ne skuša utišati. Gotovo to ni primerno ozračje za najvišji državniški obisk, zato se ne smemo čuditi, da je Titovo potovanje odloženo.
Vsekakor pa lahko samo obžalujemo, da je do tega prišlo, saj tak razvoj nikakor ni v korist ne nam ne sosedni deželi in tudi ne koristi izboljševanju političnega ozračja v Evropi. Upajmo, da ta neprijeten razvoj ne bo imel težjih posledic in da bo služil tudi Italijanom kot opozorilo, da se ne gre igrati z dobrimi odnosi, ki smo jih z veliko težavo in veliko dobre volje uspeli zgraditi v zadnjih letih.
V Varšavi je zahodnonem-ški kancler WiHy Brandt na čelu zelo močne zahodno-nemške delegacije podpisal sporazum med Zahodno Nemčijo in Poljsko. Bonn je s tem sporazumom priznal poljske zahodne meje na Odri in Nisi in s tem je odpadla glavna ovira za normalizacijo odnosov med Poljsko   in   Zahodno Nem-
Kri bodo dali
Prihodnji teden bo krvodajalska akcija v Tržiču. Ta humani klic v sili je naletel vedno na dober odziv, zato posebna občinska komisija in organizacija rdečega križa pričakujejo, da prostovoljni krvodajalci tudi tokrat ne bodo izostali. Postavili so si dokaj visok plan, že teden dni pred akcijo pa kaže, da ga bodo kljub temu resničili. Vpisovanje krvodajalcev poteka po krajevnih organizaci-
jah rdečega križa. Poleg ostalih sta tudi obe največji delovni organizaciji v občini (Peko in BPT) prijavili vsaka okoli 200 prostovoljcev. V Peku so preteklo nedeljo v tovarni delali, ker tekoči trak ne dopušča niti dosti manjšega izpada ljudi, da bodo krvodajalci imeli soboto lahko prosto. Izvedeli pa srno, da bodo delavce namesto s prostim dnem nagradili drugače.
Predsednik občinske komisije za krvodajalstvo tov. Stanko Stritih je glede na sedanji potek akcije izrazil prepričanje, da bo v Tržiču moč dobiti 680 krvodajalcev za to akcijo, kolikor so si jih zastavili v dokaj optimističnem načrtu, saj ta številka predstavlja vsakega osmega zaposlenega. Se to: krvodajalska akcija v Tržiču bo prihodnji petek In soboto.
-ok
Minulo sredo, 9. decembra, so v avli kranjske občinske skupščine odprli razstavo kiparskih del absolventa Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Jožeta Eržena. Otvoritvi sta prisostvovala tudi avstrijski konzul Henrik Riesenfeld in podpredsednik skupščine občine Kranj Janez Sušnik. Eržen prikazuje celo vrsto plastik in kiparskih študij, ki jih bo kasneje uporabil kot diplomsko delo. (ig)) — Foto: F. Perdan
čijo. Po nedavnem podobnem sporazumu, ki sta ;*a podpisala Bonn in Moskva, je to že drugi bistveni korak k odpravljanju posledic zadnje vojne v Evropi in normalizaciji odnosov med Zahodno Nemčijo in socialističnimi državami. Pričakujejo, da bodo v kratkem začeli pogajanja za sklenitev podobnih sporazumov tudi s češkoslovaško in Madžarsko.
Preden bosta sporazuma začela dokončno veljati, bo treba rešiti še zamotano berlinsko vprašanje. Zaenkrat ni še prav nič znano, kako bodo ta kočljivi vozel razvozljali, jasno pa je, da tako na Zahodu kot na Vzhodu želijo končno spraviti z dnevnega reda tudi to vprašanje in da sta za sporazum zainteresirani obe strani. To pa je tisti glavni pogoj, brez katerega sporazum sploh ne bi bil mogoč, hkrati pa že sama pripravljenost obeta, da bodo rešitev le našli.
šefi držav in partij članic varšavskega pakta so se nedavno v vzhodnem Berlinu dogovorili o skupni politiki do Zahodne Nemčije. Ne vemo sicer podrobnosti, vendar lahko trdimo, da so sklenili   nadaljevati proces
ljudje in
normalizacije in da so vsaj v glavnem štrli nasprotovanje Vzhodne Nemčije, ki Jf menila, da se ta proces odvija prehitro. Večjih ovir n» tej poti ni več, zato lahko pričakujemo tudi v prihodnje ugoden razvoj odnosov med Vzhodom in Zahodom v evropskih okvirih.
To pa po svoje bistven* prispeva k temu, da postaja vse bolj stvarna zamisel o evropski varnostni konferen* ci — ali o več »poredni«! konferencah — na kateri skušali najti rešitev še » preostale probleme, PrCtV vsem za večje odpiranje vrat z Vzhoda na Zahod in obrat-
ElAN
P?odaJavnaSerri| i paviljonu na j Gorenjskem, [sejmu
BLAGOR STARIM
prodaja] smučij in palac,; »mučarskihj čevljev] in obleke ter ostale! smučarske I opreme j
»Srečni vi starejši, ko vam ne bo treba čakati usodnega konca človeka. Nam mladim se nezadržno približuje tragičen neprirodni konec v zastrupljenem mestu«
Skratka — blagor vam starim, ki imaste srečo, da boste lahko še normalno umrli.
Podobno tako in nič drugače je lepega dne začel pripovedovati (meni kot sivolasemu — »blaženemu!«) 14-lctni fant. Sicer našega porekla, toda rojen Kanadčan in zvesto, celo pretirano navdahnjen skupnim težnjam te dežele. Ob tem pripovedovanju je bil tako resen, zaskrbljen, najmanj dvakrat starejši, že skoraj med »blaženimi«. Pri vsem tem pa ni kazal niti trohice zavidljivosti do tistih starin, ki jih usoda oprošča do skorajšnje splošne tragedije človeštva.
»Kje si se tega nabral, kdo ti je tako povedal?«
Ni hotel povedati. Morda niti ne bi mogel. Tako kot tisti nepismeni, ko so ga vprašali, kdo mu je natvezcl, da je dva in dva štiri. Kar je živ, je to slišal, mislil, bil prepričan in se tako ravnal. Tako tudi ta fant. Vse okolje od doma do šole, ulice in celotne dežele je to kot v zraku in od tu prešlo v meso in kri. Vedel sem sicer, da je njegova glavna družba v nekem bližnjem župnišču, kjer se je z njihovimi sovrstniki v času počitnic shajal, se ukvarjal z nekimi ročnimi deli, dekleta so šivala na strojih. To, kot sem slišal v širšem krogu družin, je bilo v tem predelu mesta tudi edino zbirališče mladih, edina organizirana oblika neke dejavnosti in družabnosti za. mlade. O nobeni drugi športni, kulturni ali drugi dejavnosti ni bilo slišati. Toda o družbeni dejavnosti drugič.
e glede na to, kje se je fant navzel tolikšnega, skrajno pretiranega strahu pred koncem sveta, pa je izvor tega vendarle v obsežni, stalni propagandi za čistočo — za zdravega človeka. Televizija, radio, časopisi — povsod je močno navzoča ta težnja, ki je skozi leta in leta že dobila resnično podporo javnosti, do slehernega človeka — od otroka do starca, od gospodinje do uradni-
štva. Ob taki podlagi splošne 1 miselnosti, težnje in celo strahu in konkretnih zahtev so oblasti z vso upravičenostjo in tudi podporo javnosti postopoma uveljavili nekatere predpise, ki se nam Evropejcem zdijo čudne, pretirane, toda za tamkajšnje težnje povsem utemeljene, razumljive. Sem sodi konsumacija in prodaja alkoholnih pijač, j škodljivost kajenja, nevar- J nost onesnaženih dvorišč, javnih prostorov, vode in zraka. Splošni strah pred to nevarnostjo. Tako je tudi fant nastopil pred mano z dokumentacijo matematične točnosti, koliko se na primer dnevno, ; tedensko, mesečno in letno zastrupi zraka, in ob tem drugi izračun, za koliko let ga je še.
Tak strah ali vsaj zaskrbljenost v javnosti bi bila seveda bolj upravičena na Japonskem, v Belgiji, severni Italiji, morda tudi v Sloveniji, zlasti na Gorenjskem, kjer je industrializacija in onesnaženje zraka mnogo bolj izrazita na manjšem prostoru. V Kanadi s približno prav toliko prebivalci kot v Jugoslaviji — 20 milijonov — imajo 38-krat večji prostor — 10 milijonov kvadratnih kilometrov z ogromnimi neprehodnimi gozdovi, 350.000 jezer; toliko prostora kot vsa Evropa do Urala.
Vendar imajo v Kanadi prav, da so se pravočasno spopadli s problemom čistoče, s problemom nasilnega poseganja današnje tehnike v naravo. Pri tem primeru gre zlasti za jugovzhodni, močnejše industrializirani in gostejše naseljeni del dežele na meji z ZDA, v znanem središču severnoameriške industrializacije: Toronto—Montreal, Detroit—Cleve-land. Prav v ta prometno-in-dustrijski krog tudi spada ena izmed šestih kanadskih provinc Ontario, o kateri je tu beseda. V tej provinci je 7 milijonov prebivalstva (nad tretjino Kanadčanov!) in še ti so v nekaterih večjih mestih — Toronto z 2 milijono-
ma prebivalcev, Montreal, Ottavva in nekaj drugih. In prav tu so se z vso resnostjo vrgli na ohranitev čistoče. V deželi je 250 sodobno opremljenih postaj za stalno analizo zraka in s širokimi pooblastili za ukrepanje. Za mnoge študije, načrte in izgradnje naprav za čiščenje odpadnih voda, rek in jezer so v zadnjih 13 letih potrošili več kot milijardo dolarjev. Predpisi so skrajno strogi in mnoge tovarne zapirajo, preseljujejo iz mestnih okolišev, mnogi strokovnjaki in odgovorni ljudje so kaznovani, odpuščeni, če se niso zavzeli in tudi uspeli v celotni akciji. Klic proti onesnaženju prirode in zastrupijevanju okolja je sedaj dobil že širše, svetovne dimenzije. Skrajni čas! Toda Kanada je v tem med prvimi pobudniki in ima že tudi kaj pokazati.
Toda akcija se je že zdavnaj razširila zunaj uradnih, poslovnih okvirov iz gotske palače parlamenta do zadnje hiše, do oddaljenih farmarjev na osamljenih plantažah, do vsake klopi v šoli. Pod včasih tudi pretiranim strahom se za obstoj svojega življenja, za prihodnost ogreva sleherna gospodinja, otrok in zaposleni delavci. To je postala nepremagljiva moč naroda. Za vsak odvržen odpadek ali onesnaženje zunaj se plača 50 dolarjev kazni. To je tam minimalni standardni znesek. Ob potovanju na sever v Shumacher proti Hudsono-vem zalivu sem iz avtomobila odvrgel ugaslo vžigalico. Ostali »Kanadčani« so se kar prestrašili in previdno opazovali, če tega ni morda videl kak policaj ali paznik, ki jih je tam mnogo. Ni šlo zgolj za 50 dolarjev, marveč za točke. K tamkajšnjim vozniškim dovoljenjem namreč dajo še določeno število točk (menda 16). Ob najmanjšem prekršku — a sem sodi tudi kakršnokoli odmetavanje odpadkov iz vo žila, onesnaženje ceste in okolice — pa se vsak najbolj boji za odvzem točk. Ce jih izgubil do 6, je konec.
Le kako bi se pri nas obnesli taki ukrepi! To bi bilo jeze in jeze, vrste pred sodnikom za prekrške! Ne da se predstavljati, čeprav bi bilo to zaželeno. Predpisi in ukrepi so za kršilce zgolj nasil-stvo, administrativno poseganje v »svobodo« in ob takem ocenjevanju tudi brez uspeha, če to ni zraslo na širokih tleh splošne vzgoje iz ponosa in navade za čistočo ali bolje povedano — če denarni ali točkovni ukrep nima močne zasnove v moralnem pogledu, v sramoti za taka dejanja, v obsodbi iz okolice, iz večine. In prav to zadnje je v Kanadi močno čutiti. Kaznovani to skriva, ne pove nikomur. Sicer pa je tam tudi izguba točke za voznika huda kazen. Za mnoge pomeni vozilo sredstvo do službe, do kruha, saj se vozijo po 10 pa tudi po 30 km daleč na delo.
Za čistočo okrog hiše pa je odgovoren lastnik. Vsaka nesnaga ali nered je dovolj za kazen. Tudi neredno košena trava. Zelenice so poseben simbol Kanade sploh. Kanada ima v svojih grbih za simbol hrastov list in bobra, kar v resnici lepo predstavlja deželo z neprehodnimi gozdovi in lesno industrijo z 60 odstotkov proizvodnje celuloznih izdelkov v svetovnem merilu. Prav tako pa bi v to njihovo posebnost z vso pravico in ponosom smeli uvrstiti zelenice. Povsod imajo prednost pred betonom in asfaltom. Toda povsod lepo košene, čiste! Zato pa je zelenicam dana posebna skrb, načrtno urejevanje. Na obsežnih plantažah sejejo tako imenovano angleško travo, jo gojijo in prodajajo kot pri nas sadike. Dovolj, da zavrtite telefon in na za to urejenem in opremljenem tovornjaku vam pripeljejo grive z bogato travo, kar zvite v role, jih mehanizirano odvijajo in spuščajo na pripravljena tla. Še rahlo poškropite in v pol ure imate lahko okrog hiše mehko, gosto travo, kamor se udira noga kot po postelji, in to brez najmanjših primesi plevela. Ce bi se dale take grive prinesti s seboj kot turistični prospekt, bi si vzel tak spomin (in kislo mleko!)
Skratka, ves strah pred koncem sveta od škandaloznega piva in podobno sem skozi težo dogodkov in konkretnih spoznanj začel spoštovati. Končni cilj je plemenit, human, daljnoviden — a to je človek!
K. Makuc
REPORTAŽA • REPORTAŽA •  REPORTAŽA •  REPORTAŽA • REPORTAŽA
Težave s centralno kurjavo
Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije iz Šenčurja, posebno pa gradbeni odbor, si prizadevajo, da bi uredili kulturni dom. Upali so, da bo zgornja dvorana narcd že 1. decembra (v njej je 300 sedežev), vendar se ta up ni popolnoma uresničil. Medtem, ko so z večino notranjih del pri kraju, pa imajo Šenčurjani težave s centralno kurjavo, vendar ne po svoji krivdi. Projekt iz Kranja je ta dela zaupal podjetju Zarja iz Kamnika, ki z ureditvijo kurjave odlaša kljub številnim posredovanjem domačinov in predstavnikov Projekta. Ko bo dvorana nared, bodo v njej lahko predvajali filme, seveda če bodo občani za to.
Tudi spodnji prostori doma še niso urejeni. Te bodo namenili mladini, družbenim organizacijam   in krajevnemu
uradu. Pri urejevanju tega dela doma pa bodo verjetno naleteli na finančne težave, saj se gradbeni material draži. Zato želijo, da bi jim tudi pri urejevanju spodnjih prostorov   pomagala občinska
skupščina Kranj in mc~3Če kulturna skupnost, tako da bi bil dom do 16. julija 1971 urejen. Takrat namreč praznujejo v Šenčurju krajevni praznik.
-jk
azsfava golobov
smonos v
u
Danes so v delavskem domu v Kranju odprli razstavo i golobov pismonoš iz vse Ju-i goslavije.  Na razstavi bodo j izbrali 10 golobov za nastop na olimpiadi golobov pismonoš iz lepotne skupine Standard. Vsak izbran golob je moral v zadnjih dveh letih prele te t i najmanj  štiri proge daJjše od 400 km in se uvrstiti med prvih 20% tekmovalcev.
Šport golobov pismonoš je pri nas razmeroma mlad. Ljubitelji so se začeli ukvarjati z njim šele po vojni. Tudi v svetu danes goje največ golobe pismonoše, v Avstriji in v Švici pa pomagajo tudi pri gorski reševalni službi. Vsaki dve leti rejci organizirajo svetovno olimpiado goli obov pismonoš v okviru mednarodne federacije, katere člani so tudi rejci golobov pismonoš v Jugoslaviji.
GORENJSKA KREDITNA BANKA
BLED' JESENICE ■ KRANJ ■ RADOVLJICA ■ ŠK. LOKA ■ TRŽIČ
VELIKI NAGRADNI ŽREBANJI
17.11.1971 v Radovljici
v Skofji Loki
		
IA JESEN IN ZIMO		
vam iz svoje kolekcije		
priporočamo		
MOŠKE, DAMSKE		
IN OTROŠKE KONFEKCIJSKE		
ARTIKLE		
po ugodnih cenah in zadnji modi.	' JWHJBJHlWfck:	
		
PODJETJE ZA IZDELAVO	¥	
OBLAČIL		
		
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA KRANJ
objavlja naslednji prosti delovni mesti
1. gradbeni tehnik
cenilec škod
pogoji: končana srednja šola gradbene stroke
2. dve pisarniški delavki
pogoji: srednja izobrazba. Prednost imajo kandidatke s srednjo ekonomsko ali administrativno šolo
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z življe njepisom in dokazili o strokovnosti Komisiji za kadrovske zadeve pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj, Kranj, Oldhamska c. 2, najkasneje do 21. decembra 1970.
Zavarovalnica Sava PE Kranj
Tekstilna industrija
TEKSTILINDUS V KRANJU
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. analitika trga
pogoji:
a) višja šola ekonomske ali komercialne stroke. Praksa zaželena;
b) popolna srednja šola tekstilne ali eko j         nomske stroke in 8 let prakse v komer
cialnih poslih tekstilne industrije
2. administratorja
v prodajnem oddelku za tuje tržišče pogoji:
a) končana upravno administrativna šola ali
b) administrativna šola (2-letna) zaželeno znanje angleškega ali nemškega jezika
3. fotografa
pogoj: kvalificiran fotograf ali reprodukcijski fotograf
4. več delavk in delavcev
za delo v proizvodnji
Kandidati naj oddajo pismene ponudbe v kadrovski sektor do vštetega 22. decembra 1970.
Hranilne vloge
obrestujemo: navadne 6 "o vezane nad
1 leto 7 "i. vezane nad
2 leti 7.5 °, Sredstva na devrznih računih obrestujemo: •
navadna . 5,5 % v devizdrr
0 5 % v dinarjih
vezana nad
1 leto
7 , v devizah 0.5  r v dinarjih
10 nagrad po 2000 din
Prvi nagradi                             10 nagrad po 1500 din
osebna avtomobila                    20 nagrad po 1000 din
AUSTIN 1300                           20 nagrad po 800 din
in 198 lepih                             20 nagrad po 600 din
denarnih nagrad                       20 nagrad po 400 din
98 nagrad po 100 din
82
SOBOTA — 12. decembra 1970 G!.AS * 13 STP M
Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 22., 23., In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 13.. 15., 17., 22.. 23. in 19.30.
12. DECEMBRA
8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vesela godala — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz popularne romantične koncer-tantne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na obisku v studiu 14 — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — I4 30 Po domače — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje basist VValter Berry — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Deset minut s pevko Majdo Sepe — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Med plesi ■» rapsodijami — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20-00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Panorama zabavne glasbe — 32.20 Oddaja za naše izseljenec — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
13.30 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Melodije iz zna-n'h filmov — 15.3 Jazz na dpugem programu — 16.05 Popevke iz slovenskih pop »estvic — 16.40 Sobotni mozaik — 18.40 Dvajset minut
* jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.05 Večer
* mellodijah in plesnih zvo-g*J — 20.05 Svet in mi -«»•20 Operni koncert - 21 45 T^čer z violončelistom Matijo Lorenzom — 22.15 Okno v svet — 22.30 Mediteranski nokturno v zimski noč: — e*«5 Iz slovenske poezije
13. DECEMBRA
10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1150 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 14.05 Vedri zvoki s pihalnim orkestrom Francija Puhar j a — 14.30 Humoreska tega tedna
— 14.50 Tipke in godala — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Deset minut
i za EP — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra
— 18.31 Sonata št. 10 v g-du-ru za violino in klavir — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse
Drugi program
9.35 Igramo kar ste izbrali
— 11.35 Svetovna reportaža
— 13.05 Paleta zabavnih zvo-i kov — 15.00 Počitniški ka/.i-, pot — 16.35 Slovenske popev-j ke — 17.00 Ples ob petih —
18.00 Za vsakogar nekaj — j 19.00 Naši kraji in ljudje — 1 19.15 Pesmi in napevi iz ameriških musicalov — 19.50 S pianistom Silvom Štinglom j — 20.05 Športni dogodki dne-I va — 20.15 Dumka ... — 20.50 i Večerna nedeljska reportaža 1 — 21.00 Salzburški festival j 1970 — 23.15 Nocturno s Šo-I štakovičem — 23.55 Iz sloven-
ske poezije
km'?- ,°bro jutro ~ 730 Za Radi-t    proizvaiaIce — 8.05
8 51 Jrf lgra za ofokc —
9 05 <5Wasbena   niedigra —
10 0S Iecan-ie v sludiu 14 — jQ->5 p   Pomnite tovariši —
rosnu borbe in dela -
14. DECEMBRA
8.10 Glasbena matineja — 9.05  Pisan svet  pravljic in ! zgodb — 9.20 Cicibanov svet
— 9.40 S pevcema Majdo Sepe in Arsenom Dedičem —
I 10.15 Pri vas doma — 11.00 i Turistični napotki za tuje go-; ste — 12.00 Na današnji dan
— 12.10 Opoldanski diverti-mento — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo holand-
' ske pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz dal mojstrov lahke glasbe —
j 14.35 Naši poslušalcev čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje   Ljutomerski   oktet —
Izdaja in tiska CP »Go renjski tiska Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Te lefoni: redakcija 21-835 21 860; uprava Usta, ma-looglasna ln naročniška služba 22-152. — Naročni na: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo
j 16.40 Iz operetnega sveta — 1 17.10  Ponedeljkovo glasbeno ' popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469
— 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Ste-reofonski operni koncert — 22.15  Za ljubitelje  jazza —
j 23.05  Literarni  nokturno — : 23.15 Za ples igrajo veliki orkestri
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.25 Glasbeni varietc
— 15.35 S pevci — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Erwin Lehn
— 16.40 Popevke na tekočem traku — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavnih zvokov — 20.05 Simfonija št. I — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Italijanski baročni mojstri — 21.45 Iz repertoarja mešanega zbora
1 radia Sarajevo — 22.15 Literarni večer — 22.55 Sloviti j izvajalci Beethovnovih del —■ 1 23.55 Iz slovenske poezije
15. DECEMBRA
8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Novi posnetki slovenskih narodnih pesmi
— 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti —. 12.40 Melodije s filmskega platna — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Z orkestrom Caravelli — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert
— 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na-svidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Darka škoberneta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Lahka glasba — 22.15 Portret skladatelja Oliviera Massiao-na — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem   programu  — 16.05 , Popevke slovenskih avtorjev
— 16.40 Moiodije za vsakogar
— 18.40 Z ansamblom Delial in Dubrovniškimi trubadurji
— 19.00 Pet minut humorja
— 19.05 Melodije po pošti — j 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s ča-
. som — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jijzza — 22.15
Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije
16. DECEMBRA
8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 S pevcema Eldo Viler in Miso Kovačem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Skladbice od vsepovsod — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij
— 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Med uverturami — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Trije prizori iz Cavallerie rusticane — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana — 22.15 S festivakn- jazza
— 23.05 Panorama sodobne poljske glasbe — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z orkestrom Ray Anthonv — 19.05 Mladina sebi in vara — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih krtižpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 23.55 Iz slovenske poezije
17. DECEMBRA
8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 935 S pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Ivan Susanin — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 1430 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 14.45 Mehurčki — 15.40 Mali koncert zbora Temelko Nen-kov iz Bolgarije — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Popevke Jožeta Privška in Moj mira Sepota — 18.45 Kulturni globus — 19.00 I^ahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Iron Starš — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi
in napevov — 21.00 Litcrartl večer — 21.40 Glasbeni no« turno — 22.15 Iz jugoslov.^j skih baletnih opusov — 2.1.9 V gos teb pri tujih radijsicij postajah — 23.30 S popevki mi po svetu
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih rM kov — 14.05 Iz repertoari orkestra Percv Faith — 153 S pevci — 16.C5 Naš podlistek
— 16.20 Z orkestrom Hug^ Slrasser — 16.40 Sestanek c4 juke boxu — 18.40 Popevk jugoslovanskih avtorjev — 19.00 Filmski vrtiljak — 19. Melodije po pošti — 21. Naš intervju — 21.45 Komor ni jazz — 22.10 Radijska ki DOteka — 22.25 Večeri lis ethovnovih   violinskih sonrJ
— 23.55 Iz slovenske po.vija
18. DECEMBRA
8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.42 Plesi in pesmi iz Srbijo — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Miniatura iz domače glasbo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z izvajalci skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncertna glasba — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz Beethovnovih poznejših de! — 18.50 Oglodalo našega časa — 19.00 Ivanko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 20.00 25 let Komornega  zbora  RTV  Ljubi ji na
— 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Parada zabavno glasbe — 20.05 Radijska igra
— 21.00 Iz Beethovnovega opusa — 21.45 Beethoven v naših študijih — 2320 Minute za slovensko novo glasbo
— 23.55 Iz slovenske poezijo
TELEVIZIJA,
12. DECEMBRA
935 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 16.45 Obzornik, 16.50 Po domače z ansamblom Toneta Kmetca, 17.20 Ivanhoe — serijski film, 17.45 Državno prvenstvo v košarki Lokomotiva : Olimpija, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Festival vojaških pesmi (RTV Beograd) — 21.45 3 2-1, 21.50 Svet v katerem živimo, 22.15 Nepremagljivi — serijski film, 23.05 TV kažipot, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
13. DECEMBRA
9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Poročila, 9.35 Po domače i ansamblom Borisa Kovačiča (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 14.00 Uvod v športno popoldne, 14.05 Rokoborba Lika : Gav'rilović (RTV Zagreb) — 15.05 Prvenstva CZ v buksu, 15.50 Baltazar — risanka (RTV Beograd) — 16.00 Rokomet — ženske Lokomotiva : Temišvar (RTV Zagreb) — 17.00 Hokej SZ : Švedska (RTV Beograd) — 18.30 Mestece Pevton — serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Levičarji — humoristi jna oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.25 Športni pregled (JRT) — 22.15 Poje Miroslav Cangalovič (RTV Beograd) — 2235 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi •pored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
EJ
14. DECEMBRA
grad) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Zgodbe o Tuktuju, 18.15 Obzornik, 18.30 Janez in Rat-ko — Od zore do mraka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ugrabitev — italijanska T V drama, 21.50 Znani obrazi, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.50 Lutke (RTV Skopje) — 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV
15. DECEMBRA
9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.35 Ruščina, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.10 V. simfonija, 18.00 Tik-tak, 18.15 Obzornik, 18.30 Poletni izlet med vesele note, 19.00 Mozaik, 19.05 V temnem on k raju, 19.30 Osebna nega, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ca j in simpatija — ameriški film, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Risanka, 18.05 Mali svet (RTV Beograd) — 18.30 Tele-sport, 19.05 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 19.20 T V pošta (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
LU
16. DECEMBRA
935 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beo-
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Veliki in majhni (RTV Zagreb) — 18.30 Obzornik, 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Popularna glasba (RTV Skopje) — 19.20 Kaleidoskop, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Srečanje z junaki Bratovščine, 21.50 Friedrich Guilda in njegov euro, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.30 Kronika, 17.50 Veliki in majhni, 18.30 Turizem (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.20 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
LU
17. DECEMBRA
9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Glasbeni ciciban, 18.15 Obzornik, 18.30 Velika pustolovščina, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd)
— 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-J, 20.35 Nelikvidnost — iz cikla Mali oglasi, 21.15 Kulturne diagonale, 21. 50 IX. simfonija, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — 23.15 Mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju iz Moskve (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Otroški spored (RTV Sarajevo) — 18 30 Risanka, 18.40 Narodna glasba, 19.05 Potopisna reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd)
— 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
18. DECEMBRA
9.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.40 T V v šoli (RTV Zagreb) — 17.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.55 Čarobna piščal, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Mladinski klub (RTV Zagreb) — 19.00 Mozaik, 19.05 Pogled naprej, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Vaterpolo Mladost : Ljubljana, 21.40 Življenje v dvorcu — francoski film, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — 23.15 Mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju v Moskvi (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Otroški spored (RTV Skopje) — 18.30 Mladinski klub, 19.05 Panorama, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
Prešernovo gledališče v Kranju
TOREK — 15. decembra —
koncert Simfoničnega orkestra PITTI iz Firenc — Italija
Kranj CENTER
12. decembra franc. barv. film PUŠČAVA ŽIVI ob 10. uri, amer. barv. CS film MAC KENNOVO ZLATO ob 16., 18. n 20. uri, premiera italij. barv. CS filma CHE GUEVARA ob 22. uri
13. decembra amer. film TARZAN IN NJEGOVA ŽENA ob 10. uri, italij. barv. CS film CHE GUEVARA ob 13. uri, amer. barv. CS film MAC KENNOVO ZLATO ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl .-franc. barv. CS filma MAYERLING ob 21. uri
14. decembra italij. barv. CS film CHE GUEVARA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIC
12. decembra franc. barv. film PUŠČAVA 2IVI ob 15.30, amer. barv. film ZA NJENO LJUBEZEN ob 17. uri, amer. barv. CS film DR. 21VAGO ob 19. uri
13. decembra amer. barv. CS film NOV OBRAZ V PEKLU ob 14. uri, amer. barv. CS film DR. 2IVAGO ob 16. uri, amer. barv. film ZA NJENO LJUBEZEN ob 19.30
14. decembra amer. barv. CS film MAC KENNOVO ZLATO ob 17. in 19. uri
Cerklje KRVAVEC
13. decembra amer. barv. CS film IZGUBLJENO POVELJE ob 16. in 19. uri
TRŽIČ
12. decembra amer. barv. VV film NUNA IZ MONZE ob 17.30 in 19.30
13. decembra franc. barv. film PUŠČAVA 2IVI ob 10. uri, italij. barv. VV film NUNA IZ MONZE ob 16. in 18. uri
14. decembra amer. film TARZAN IN NJEGOVA ŽENA ob 17.30 in 19.30
Kamnik DOM
12. decembra amer. barv. VV film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 19.30"
13. decembra amer. barv. VV film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 16. in 18. uri, premiera italij. barv. CS filma CHE GUEVARA ob 20. uri
14. decembra amer. barv. CS film MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 17. in 20. uri
Jesenice RADIO
12.—13. decembra amer. barv. CS film ORLOVSKO GNEZDO
14. decembra amer. barv. CS film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE
15. decembra amer.-<italij. barv. CS film PETERICA ZA PEKEL
Jesenice PLAVŽ
12.—13.   decembra amer.-
italij. barv. CS film PETERICA ZA PEKEL
14. —15. decembra amer. barv. CS film ORLOVSKO GNEZDO
Dovje-Mojstrana
12. decembra amer. barv. film ZA NJENO LJUBEZEN
13. decembra franc. italij. barv. film NEUKROTLJIVI
Kranjska gora
12. decembra amer. barv. CS film INŠPEKTOR MADl-GAN
13. »ckccmlbra angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI
15. decembra nemški barv. film CHARLIJEV STRIC
Javornik DELAVSKI DOM
12. decembra franc. italij. barv. film NEUKROTLJIVI
13. decembra amer. barv. film INŠPEKTOR MADI-GAN, amer. barv. CS film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE
Radovljica
12. decembra italij. barv. film SERAFINO ob 18. uri, amer. barv. film ZGODBA O LYLAN CLARE ob 20. uri
13. decembra italij. barv. film SERAFINO ob 14. uri, amer. barv. film ZGODBA O LYLAN CLARE ob 16. uri, amer. barv. film JEZDEC BREZ MILOSTI ob 18. uri, italij. barv. film STRAHOVI ob 20. uri
14. decembra italij. barv. film CANGOSJERO ob 20. uri
15. decembra franc. barv. film BORA, BORA ob 20. uri
Škofja Loka SORA
12. decembra italij.-nemški barv. film DNEVI JEZE ob 17.30 in 20. uri
13. decembra italij.nemški barv. film DNEVI JEZE ob 17. in 20. uri, franc. bar/, film MLADI VOLKOVI ob 15. uri
14. decembra franc. barv. film MLADI VOLKOVI ob 19. uri
15. decembra franc. barv-film BYE, BYE, BARBARA ob 20. uri
Železniki OBZORJE
12. decembra franc. barvni film MLADI VOLKOVI
13. decembra franc. barvi" film TETOVIRAN
Bled
12. decembra zah.-nemški barv. film PRISEGA INKOV ob 17. in 20. uri
13. decembra zah.-nemškj barv. film PRISEGA iNK^v ob 15., 18. in 20. uri
14. decembra  amer. BJ NOC IGUANE ob 17. iO uri r1rfl
15. decembra  amer. i'JJJ NOC IGUANE ob 17. m
GLAS * 19 STRAN
SOBOTA — 12. decembra 1970______—___—
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
L MISIJA, 7. MARICA, 13. OTOKAR, 14. ATALOS, 15. DEI.ON, 16. ATEISTI, 17. AMON, 18. ELIN, 19. EAM, 20. ARMEJEC, 23. ILA, 26. TINA, 27. EDAM, 31. KARNISA, 33. UNITA, 34. OSTINA, 35. STILET, 36. STANAR, 37. MAKAKO.
IZŽREBANI REŠEVALCI
Rešitve nam je poslalo 127 reševalcev. Od teh so bili Izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Ivanka Taučar, Gorice 43, p. Golnik; 2. nagrado (20 din) Darja Friškovec, Kranj, Pintarjeva 4; 3. nagrada (10 din) pa Rozika Kern, Slovenija-avto, centrala Kranj. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
Nagradna križanka
VODORAVNO: 1. hrup, trušč, razgrajanje, 7. samica domače vprežne živali, 12. krasotica, 14. žitni plod, 15. kratica „ °pus citatum, navedeno delo, 16. železarsko mesto v Bosni; tudi odprtina v očesu, 18. jadranski otok pri Molatu, 19. lah-k«atletska disciplina, tudi apetit, 21. kratica za nedeljo, 22. triglavska dolina, tudi dveri, 24. pravoslavni višji duhovnik, 26. ime slikarja Vesela, 27. kritika, ocenjevanje, recenzija, 28. Pritok Visle v Galiciji; tudi romanska okrajšava pred raznimi krajevnimi itd. imeni, 29. starorimski pozdrav, 31. medmet, *' posnema visoki glas zvona, 32. kanadsko jezero v Yukonu, Judi kraj in reka, 35. Ivan Detela, 36. materin brat, 38. prebivalci Trojan, 40. strah, preplah, brezglavost, zmešnjava, 41. tedaj.
NAVPIČNO: 1. vrsta blaga za halje in podlogo, 2. sprejemanje gostov, sprejemnica, 3. okrajšava za Avtonomno pokra-J,no, 4. kmečko vozilo, železniško itd., 5. napad na politično osebnost, 6. črta, poteza, smer, meja, 7. športno društvo iz ^elovca, 8. Boris Kralj, 9. Homer jeva pesnitev, 10. ptica se-»vka, n, Ime danske filmske igralke nemega filma Nielsen, f- legendarni španski junak, 17. široka ulica z nasadi v Fran-CjJi, Angliji itd , 20. silicijev kamen, 23. Roda Roda, 25. osebni zaimek, 26. nepridiprav, nagajivec, navihanec, slepar, 27. sta-«je brez upanja, obupanost, 28. Sovjetska socialistična repu-P"ka, 30. tuje žensko ime (Edita), 33. grška črka, 34. poudarjena nlkalnica, naka, 37. rimska številka 101, 39. Narodna republika.
® Rešitev pošljite do četrtka, 17. decembra na* naslov: Glas, *r *rg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. O Nagrade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din.
GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na gled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in ■rietnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je c Prta novoletna prodajna razstava voščilnic, slik, grafik in
Hl»Je Plastike.
v baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju 1 Wta republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji. s. nadstropju je na ogled etnografska razstava Planšar-
*a kultura na Gorenjskem, v    i ^.'.^ernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, ^galeriji v isti stavbi pa je na ogled razstava slikarja Vlijejo   .Jakopina iz Tržiča. V kleti pa je razstava kiparskih del °°nsa Holvja iz Kranja.
¥ avli občinske skupščine razstavlja kipar Jože Eržen, dn i? r'Js^e m muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. ° 12- in od 17. do 19. ure.
Jii kegljišče
»Gostilna Benedik« - Kranj - Stražišče
»Gostilna Benedik« v Stražišču pri Kranju, do katere je mogoče priti s Škofjeloške ceste, vam nudi številne domače specialitete. Najbolj znatia sta domači pršut in teran, točijo pa tudi pristni cviček, rebulo in podobna vina. V gostilni strežejo toplo hrano po naročilu. Sprejemajo tudi zaključene družbe.
»Gostilna Benedik« ima dvostezno avtomatsko kegljišče. Kegljanje lahko rezervirate tudi po telefonu na številko 22-888. Za obisk se najtopleje priporočamo!
Športne prireditve
SOBOTA
KRANJ — Ob 8. uri: v avli osnovne šole Simon Jenko občinsko prvenstvo pionirjev, pionirk ter mladincev in mladink v namiznem tenisu.
JESENICE - Ob 19. uri: na ledeni ploskvi pod Mežakljo hokejska tekma prve zvezne lige Jesenice : Kranjska gora.
NEDELJA
NAKLO — Ob 8. uri: v kulturnem domu v Naklem pozivni občinski namiznoteniški turnir članov B.
KRANJ — Ob 9. uri: v šahovskem domu Borca zadnje kolo slovenske šahovske lige Lesce : Zmaj (Ljubljana), Borec : Novo mesto. Nadaljevanje ob 14. uri — Lesce : Novo mesto ter Borec : Zmaj.
Tržni pregled
V KRANJU
Solata 4 do 5 din, špinača 6 din, korenček 2 do 3 din.
slive 4 do 5 din, jabolka 1,50 do 2 din, pomaranče 5 din, limone 6 din, česen 8 do 9 din, čebula 3 do 4 din, fižol 6 do 7 din, pesa 2,50 do 3 din, kaša 5 din, radič 6 do 7 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 3 din, surovo maslo 12 do 19 din, smetana 10 do 11 din, orehi 26 do 28 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 1,50 din, kislo zelje 3,50 do 4 din, grozdje 4 do 5 din, hruške 5 din, fige 4 do 5 din, krompir 0,90 do 1 din za kg; klobase 5 do 6 din, jajčka 0,80 do 0,90 din
NA JESENICAH
Solata 5 din, špinača 4,90 din, korenček 2 din, jabolka 2 do 2,45 din, pomaranče 5,20 din, limone 4,70 din, česen 8,60 din, čebula 2,60 din, pesa 2 din, kaša 3,70 din, radič 3 din. ajdova moka 6,16 din, surovo maslo 24 din, smetana 11,50 din, orehi jedrca 34 din, sir skuta 5,90 din, sladko zelje 1,90 din, krompir 1 din, jajčka 0,85 din
Bdročili so se
V KRANJU
Špan Srečko in Sesek Marija, Hribar Milan in Zupančič Mojca
umrli so
V KRANJU
Pužek Marija, roj. 1898; Osel Helena, roj. 1890; Sever Feliks, "roj. 1906; Cebulj Janez, roj. 1898; Pavec Mihael, roj. 1903; Omejec Janez, roj. 1897; Blažič Maksimilijan, roj. 1900; Petrov Bogomir, roj 1945; Petrič Andrej, roj. 1900
V TRŽIČU
Kunej Jože, roj. 1929; Bon-celj Franc, roj. 1911
Obiščite nas!
BOGATA IZBIRA ZIMSKE OBUTVE
, TOVARNA 'OBUTVE TRŽICj
Tisto leto je bilo za Andraža tako rekoč usodno. Siromak se je namreč odločil, da postane humorist. Kdo bi vedel, od kod mu ta ideja, zakaj je žete! to postati — enostavno je odločil, da bo tako in pika.
Če se človek za nekaj odloči potem s tem ni dobro zavlačevati, kar je Andraž tudi vedel. In ker mu je bilo vse to lepo jasno, se je enostavno podal na delo. »Veliko delati in s tem zabavati ljudi,« je bilo njegovo geslo. Da pa se ne razumemo napak, Andraž ni želel postati tiste vrste homurist, ki nastopa po odrih, se spakuje, klati vice, da dvorana kar poka od smeha in tako naprej. Ne, ne, Andraž je imel trden namen, da postane humorist tiste baze, ki svoje humoreske prenese na papir.
In tako je tistega dne začel. Opazoval je svet okrog sebe in kar je zanimivega videl, v šaljivem tonu zapisal. Delo mu je šlo odlično izpod rok in skoraj se je že znašel s problemom, kje in kako vse to objaviti. Vendar se je izkazalo, da Andraž ni kar tako in kar je skoraj neverjetno, pri objavljanju svojih humoresk sploh ni imel nobenih problemov, nasprotno, celo potegovati so se pričeli zanj in vsi so hoteli, da samo za njih redno piše.
Andražu je vleklo usta na smeh, rekel pa ni nobene.
Tako je počasi postalo Andraževo ime znano, ljudje na cesti so ga začeli pozdravljati, se obračali za njim, mamice pa so pravile svojim malčkom: »Poglej, to je pa tisti stric Andraž, ki piše za časopise.«
Tako je postal Andraž iz dneva v dan bolj priznan, priljubljen, iz dneva v dan je postajal večja osebnost. Ni razmišljal o tem, kako da je v tako kratkem času lahko uspel, on je samo delal in zopet delal.
Stane Knific
HUMORIST
Andraž je bil sila ponosen na to, da ga ljudje poznajo, so z njimi prijazni, ga spoštljivo pozdravljajo in sploh ni pomislil, da so lahko njegovi bralci tudi drugačni. Spregledal je namreč Andraž to, da v svojih humoreskah opisuje življenje okrog sebe, kot tudi ljudi, ki jih vsak dan srečuje.
Nekega dne sreča napol znanca Rudija, ki je bil računovodja v nekem podjetju. »Poslušaj Andraž.,« mu je rekel, »če misliš, da si v svojih humoreskah lahko sposodiš kogar hočeš, mene si ne boš. Prmejduš da ne. Zate jaz nisem noben »tovariš Zafrč-kal«, pa tudi tistih milijonov nisem jaz pobral, vsaj toliko ne, kot si napisal!«
Andraž je strmel vanj in če se je še bolj trudil, ga ni mogel razumeti. Zato je dejal: »Rudi, kaj pa ti je? Kako pa naj jaz vem, kdo se bo počutil krivega, ko ho bral mojo humoresko. Vidi$, ti st se že oglasil in verjetno se bo še kdo, a kdo ve koliko je takih, ki jih moja humoreska sploh ne bo ganila in se ne bodo izdali kot si se ti.«
Tako je povedal Andraž Rudiju in ta mu je užaljeno obrnil hrbet. Tako je Andraž iz prijateljev dobil prvega nasprotnika. In glej ga šmenta, več kot je pisal, več nasprotnikov se je nabiralo. A to ga ni spravilo od dela, nasprot-
no, še bolj ga je podžgalo pri pisanju.
Seveda pa niso postali vsi bralci Andraževi nasprotniki, kje pa, le tisti, ki so se počutili krive in prizadete, so mu zamerili. Drugače pa je imel še vedno dovolj prijateljev, predvsem bralcev.
Življenje humorista Andraža je teklo svojo pot in skoraj se je že bližalo novo leto. Med ljudmi so že pričele krožiti novice, kako dobro more tisti Andraž živeti, ko toliko piše. če ga je kdo vprašal, kako je s tem, se je samo kislo nasmehnil, rekel pa ni nobene. Seveda je za ljudi to pomenilo, da zasluži bajne vsote. Tako se je njegov glas zopet dvignil, saj bi zaradi vse pogostejših sporov z višjimi glavami, skoraj prišel ob svoj glas. Seveda tudi sedaj ni šlo vse gladko, a Andraž je vse spore reševal tako mojstrsko, da so se mu vsi čudili.
V neki humoreski je napisal: Kmet Lado je prodal gospodu Maslenku, ki je imel na bližnjem griču vikend, osla. Ker je bil gospod Ma-slenko v službi tovariš direktor, je mislil, da bo z oslom lahko delal prav tako kot s svojimi uslužbenci v podjetju. Seveda se je v praksi izkazalo drugače. Gospod Maslen-ko je hotel spraviti osla v hlevček, napravljen nalašč zanj, osel pa je uprl noge v prag in ni hotel naprej. Tru-
dil se je Maslcnko, da mu je znoj lil s čela, osel pa se ni premaknil. Ko ga je Maslcnko za trenutek izpustil, se je osel obrnil in jo udaril nazaj h kmetu Ladotu. Direktor na vikendu jo je kajpak ubral za njim in ga zopet pripeljal nazaj v svoj vikend. To se je ponavljalo dva dni in kmetu Ladotu se je zadeva zdela silno zabavna. Tretji dan pa pride k njemu gospod Maslcnko in pravi:
»No, Lado, sedaj smo ga pa le ukrotili tega osla, nič več mu ni do tega, da bi pobegnil. Sedaj je res moj.«
Lado ga pogleda, pomežikne in reče: »Gospod Maslenko, pametnejši odneha.«
Tako je napisal Andraž t eni od humoresk, in kar je težko verjetno, k njemu so privihrali skoraj vsi direktor' ji lastniki vikendov na morju. Kajpak, tudi trdo roko_ nad kolektivom so morah imeti in močno voljo, da sO se počutili krive.
Andraž se je le s težavo izvijal, izgovarjal, a nekaka se mu to ni posrečilo. Počasi mu je vse to pričkanje m prepričevanje začelo presedati. Verjetno bi obupal in opustil vse skupaj, da ni bilo tiste druge vrste ljudi, ki so ga spoštovali in brali njegove humoreske zaradi humoresk samih in ne zalo, da ne bi v njej pomotoma zasledili sebe.
Tak zvest prijatelj je bil tudi Mihol. Srečala sta se, se malo pomenila o tem 'rt onem, ko Andraž nepričakovano omeni, da je dobil honorar za svoje delo.
»Ha, potem boš pa dal za pijačo,« se je razvnel Mihol.
»Seveda bom,« se je stri' njal Andraž. »Danes sem Prt volji, vse bova zapravila, kar sem dobil. Velja?«
»I, seveda velja, pa hitro pojdiva, da se ne premisliš.«
Sla sta v restavracijo, sedla in poklicala natakarico. Miho-ta je zanimalo, kaj vse bosta naročila in je imel čudovite predloge, Andraž pa je kar molčal in čakal natakarico. Ko je ta prišla, je naročil: »Dva obložena kruhka in dva špricarja.«
Natakarica je odhitela, da prinese naročeno, Mihol Va reče Andražu:
»Kaj nisi rekel, da bova zapravila ves tvoj honorar?«
Andraž mu je odvrnil: »Seveda sem in besedo tudi držim. Ampak nisem jaz kriv, če dobiš za moj honorar samo dva obtožena kruhka H*, dva špricerja.« Kislo se je naredil Mihol in Andražev glaS je v tem trenutku pri njeni zelo nizko padel. (V zadnje"1 odstavku tale humorist nw° pretirava. Vseeno pa bo treba razmisliti glede honorarja-— Urednik).
Ali do noYe.UK krai Goropeke, občina šk. Loka, okrajev pa ni več* •— Foto; F. Perdan
Razcestja
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
155
Nisem vedela, da žene Franca v Trst neka druga ženska in ne jaz ...«
Tu ji zastane pero. Iz tistih pisem, ki jih je kmalu po Francovem vpoklicu pomladi petnajstega leta našla na Bavarskem, ni mogla natančno razbrati vzroka Francove želje po Trstu, razbrala Pa je, da je tisto veliko noč zagledal iz neke kavarne v bližini tržaške borze Anno Bauer.
— Bil sem ves nesrečen, ko sem te videl v spremstvu z možem, ki bi bil lahko tvoj oče. Kljub velikemu bogastvu si se mi zasmilila, Anna in nesrečnejša kakor jaz, ki sem te izgubil in se Poročil z drugo, ki mi ne more nadomestiti tebe, Jc Pa vsaj mlada in tudi grda ni, kakor je grd ni star tvoj mož.
Tako ji je pisal. Iz tistega pisma ni bilo moč razbrati, da se je Franc srečal z Anno v Caffe alla Borsa, ko je tam čakala svojega moža in da le govoril z njo nesrečen in skrušen, ko mu je Pripovedovala, da pojdeta z možem v Benetke in Potem še v Meran, kamor je potem odpotoval tudi Franc, a ni našel Anne ne v Benetkah ne v Meranu. Samo denar s štefankine hranilne knjižice je zapravil in se potem napotil v Innsbruck.
Stefi ne more vedeti, da je Franc svoj prvi pobeg od nje v resnici obžaloval. Anni, za kate-ro ga je še pred poznanstvom s Stefi prinesla Pot z Bavarskega najprej v Salzburg in nato v Graz, Franc ob prvem tržaškem naključnem srečanju ni še nič pomenil. 2e v Meranu se je kcsal, Je pustil Stefi z otrokom samo, saj se je tedaj počutil do kraja poraženega zaradi Anne ln se iztreznil v svoji innsbruški osamljenosti, v kateri je v resnici zahrepenel po ženi in sinu, ^ m je zaradi svojega zaljubljenega tavanja za
Anno zapustil. Ko bi ostali v Innsbrucku, bi Anno popolnoma prebolel, saj bi do drugega tržaškega srečanja z njo sploh ne prišlo. Tisto siečanje poleti v Sesljanu je bilo za Franca in za njegov drugi pobeg od Štefi usodno. Takrat Anna Bauer ni bila več hladna do njega in si ga je izbrala za svojega ljubimca, s katerim je varala bogatega ostarelega moža.
Šteli tega ne ve. Zato po tistih najdenih pismih misli, da je bila vzrok Francove želje po Trstu kmalu po Slavkovcm rojstvu prav tista rdečelasa, a vseeno izredno lepa bogata prešušt-nica.
»V njeni bližini je hotel biti. Zaradi nje jc v Grazu prodal opravo in se izgovarjal na drag prevoz. Do denarja je hotel priti. Ni mu zadoščalo, da je ukradel mojo hranilno knjižico in zapravil vse prihranke, ki sem jih hranila zate, sin moj. Zapravil je tudi denar od oprave, ki mi jo je kupil oče, kupil tvoj nono, Slavko,« piše, obenem pa se je loteva vnovič bes prevarane in za ljubezen ogoljufane žene. »Obljubljal je, da bo prišel po naju, pa je veseljačil in zapravljal denar z drugo,« zapiše, čeprav sta s Slavkom po preselitvi iz Graza živela v Borjani le nekaj tednov, dokler ni prišel Franc ponju. »Niti stanovanja si nismo mogli zaradi tega najeti, marveč samo sobo, opremljeno s tujim pohištvom. Ti ne veš, koliko sem zaradi tega prejokala. Tebi takrat ni bilo niti leto. šivala sem, stiskala, da bi se čimprej opomogli. Pa je prišla pomlad. Velika noč se je bližala. Ti si že hodil. Z denarjem, ki mi ga je dal stric Jakob, sem kupila voziček. Veselila sem se pomladi in sprehodov ob morju, pa je tata nekega dne pobegnil in naju pustil sama. Zopet mi jc pobral prihranke in se odpeljal za tisto bogato ničvrednico v Meran, dokler se reven kakor cerkvena miš ni privlekel v Innsbruck, jaz pa sem bila tako neumna, da sem šla za njim, a še bolj neumna, ker sem potem, ko so ga v Innsbrucku odpustili, iz Innsbrucka odšla...«
Da, ostati bi morala tam. Ni ji šlo slabo. Šivala je in hranila. Prihranki so rasli. Franc je najbrž sumil, da je zapravil njeno zaupanje. Morda se je celo bal, da ga bo zapustila. Zato jo je v Innsbrucku pustil samo, brez otroka, ki
ga je vzel s seboj in ga odpeljal v Borjano, sam pa šel za kruhom zopet v Trst.
»Morala bi ostati v Innsbrucku, kakor sem mislila,« piše. Samo po Slavka bi se odpeljala domov. Ne smela bi v Trst, kamor je šla samo zato, da bi kljubovalno pokazala Francu, kako ji gre brez njega dobro, saj se je pred tiskarno, kjer je Franc delal, odpeljala s kočijo. Samo posloviti se je hotela, mu pokazati še enkrat sina, potem pa mu povedati, da ga zapušča in da ga noče več videti. A kaj ko se je njeno kljubovanje zamajalo. Franc se ji je zdel še pohlev-nejši kakor ob njenem prihodu v Innsbrucku. Razumel jo je, da po svojem tržaškem pobegu in  svojem  ravnanju, ko jo je  pustil v Innsbrucku, kjer ga je doletela odpustitev, samo in ji potem na vse mogoče načine nagajal, ne more več pričakovati, da bi ga ljubila. Ali ni pisal trgovcema, pri katerih je kupila opravo in šivalni stroj na obroke, naj ji oboje enostavno zaplenita? »Ni me mogel uničiti. Poravnala sera obroke, oziroma  opravo  prodala  drugemu, ne da bi utrpela preveliko škodo. Znala sem delati. Šivala sem in vedno več ljudi mi je nosilo šivat,« piše. »Ne smela bi v Trst. Ne smela bi postati mehka. Ne smela bi se mu pustiti premotiti z nežnostjo, ki jo je lilin.il do tebe...«
Pa jo je res hlinil?
»Ne smela bi verjeti njegovim samoobtožbam, njegovim lažem, saj mi je pravo resnico prikrival,« zapiše, ker ima v mislih zopet ono drugo. »O znal se je hliniti,« misli štefi na srečo, ki si jo je potem utvarjala ob Francovih pozornostih po njuni spravi, ob Francovi marljivosti in ob položaju, ki se jim je naglo izboljševal, tako da so si lahko najeli pravo gosposko večsobno stanovanje. »Ja, takrat se mi je zdelo življenje lepo,« vzdihne, kakor da je za hip pozabila, da je bilo vse lepo samo utvara. »Hlinil mi je pozornost, hlinil ljubezen, zraven pa me varal. V Sesljanu sem prvič videla tisto rdečelasko. Celo namignila sem mu, kako je lepa, on pa, kakor da je ne pozna in kakor da ga .neznanka' sploh ne zanima.
Urednikova sporočila
V šesto leto
v MVČevimi zaP'ski o delovnem dnevu na konkretni kmetiji Mostah pri Komendi smo pri kraju. Kar za osemnajst na-Jevanj jih je bilo in morda se je pisanje zdelo komu malce razvIeČeno, morda tudi malce dolgočasno, toda — kaj mor«-J*10" če pa je bilo takšno, včasih precej enolično in utrujajoče, kmetovo delo. »Iz opisov je razvidno«, je za konec zapi-a ^ Ivan Sivec, »da je bilo kmetovo življenje včasih dosti -Je, da je bilo zabave malo, dela vedno preveč, da je bila trana skromna, da pa so bili ljudje kljub temu srečni. Neka-ra nenapisana pravila glede dela in njegovega časovnega «^Poreda«, piše, »so bila nekdaj strogo v veljavi, danes pa lrajo ali pa so že popolnoma neznana.«
Kmetov   delovni   dan je
Pravzaprav eno samo gina nJe: od jutra do večera, od Ponedeljka do nede<lje, od Pomladi do zime. Gibanje, ki je prostorsko razpeto med hišo in štalo, med štalo ln Podom, med domačijo in Poljem in gozdovi, pa — red-«k — med domačo vasjo 111 faro, med domom in me-&tom ali kakšnim drugim večjim krajem v bližini, pa r- še redkeje — med domar eo vasjo in kakšnim daljnim, tujim mestom ali božjopot-n,m krajem. V tem prostoru Je kmet preživljal dan in te-den in leto, kakor mu je ^ako uro sproti narekovala ^ava, dolo. Vse je bilo tre-
ba postoriti ob svojem času.
Razen narave mu je kvantiteto in kvaliteto vsakda-njiega dela narekoval tudi nikoli odsoten tekmovalni duh med sosedi in vaščani. Vas je včasih bolj kot danes živela kot norazdružljiva celota, kot realna skupnost. Avtarkija ki se včasih pripisuje nekdanji kmetiji, je bila v resnici avtarkija vasi, vseh kmetij v okviru določene vasi. Kmet ni mogel brez soseda, brez občasne pomoči ostalih vaščanov. Grunti so sicer med seboj tekmovali, kdo bo prej opravili določeno delo, kdo bo imel lepšo živino, kdo lepšo pšenico, kdo bo jeseni lepše
sprahal njive, kdo bo lepše naložil voz sena ipd., če pa je bilo treba, ko je bila sila, so bili vsi kot eden. Celo tisti, tki so bili skregani med seboj, so si pomagali, če je bila pomoč res potrebna.
Sicer pa so se na vasi mod seboj   poznali   (v manjših vaseh je še zdaj tako), nič ni ostalo skrito, vse in vsakogar so v vsaki hiši posebej in potem še v medsebojnih pogovorih obrali do kosti, vse slabo je bilo na ta način zelo učinkovito kaznovano s splošno obsodbo. Zvečer, ob večerji in pred obveznim   roženkrancem, med načrtovanjem  dela   za prihodnji dan, takrat je bil čas tudi za pogovor o dnevnih novicah, ki so bili in so še zelo   pogosti kritika drugih in   hvaljenje   sebe. Povsod tako, v vsaki hiši. Zvečer se pravzaprav tudi pričenja nov kmetov delovni dan, zvečer, ko se pogovorijo, kaj bodo delali naslednji dan, ko gospodar vsakomur razdeli delo. Sledi počitek, poleti včasih sila kratek, pozimi daljši, zjutraj pa že vsak ve, kaj mora zagrabiti, kaj narediti.
Dol tega nenehnega gibanja od doma k živini in na polje pa spet domov smo hoteli z zapisi Ivana Sivca. Seveda je šlo za povsem določeno kmetijo, z določenim obsegom obdelovalnih povr-
šin in z določenim številom ljudi za delo, vendar posplošeno ritma življenja in dela na kmetiji natančno ni mogoče prikazati. Ce se bo še kakšen od naših bralcev in dopisnikov rubrike Gorenjski kraji in ljudje odločil za podoben opis, mu bomo sicer hvaležni, vendar želimo, da ne ponavlja preveč tistega, kar je Sivec že napisal. Marija Frlic iz vasice Vin-harje v Poljanski dolini že napoveduje sestavek o kmetovanju, podoben Sivčevemu. V zadnjem pismu nam piše, da je med kmetovanjem v ravnini in v hribih precej razlike, zato lahko upamo, da bo zapis zanimiv.
Zelo pa bi bili veseli, če bi nam kdo natančneje opisal stike med ljudmi v kakšni vasi: kako ocenjujejo drug drugega, po čem se cenijo med seboj in kaj obsojajo pri sovaščanih, kaj so vzroki za prepire med sosedi, kako si pomagajo, kakšni so odnosi med starimi in mladimi (včasih in dar nes), kako ocenjujejo priseljence, kako danes gledajo na delavce, ki delajo v mestu, doma pa stanujejo ipd. O tem je treba malce več razmišljati, trud pa ne bi bil zaman.
V prihodnji številki bomo v naši rubriki začeli objavljati daljši zapis naše sode-
lavke Marije Frlic, ki nam je opisala svoj domači kraj, Vinharje in okolico v Poljanski dolini. Že zdaj lahko obljubimo, da ljubitelji naše rubrike tokrat spet ne bodo razočarani.
Sploh se je v urednikovi mapi nabralo v zadnjem času spet precej gradiva za objavo, ki pa bo — žal — moralo malo počakati. Prostor nam je skopo odmerjen, vsega hkrati ne moremo objaviti, počasd pa le skoraj vse pride na vrsto.
In še nekaj: rubrika Gorenjski kraji in ljudje je že krepko stopila v šesto leto svojega izhajanja. Oktobra naj bi praznovali petletnico, pa smo vsi skupaj pozabili nanjo, čeprav sva se z Ivanom Sivcem še nekega dne v juniju menila, da bi za ta jubilej kazalo poklicati skupaj vse sodelavce, da bi se vsaj spoznali, se pogovorili, kaj bo kdo še napisal, izmenjali izkušnje itd. Pa drugič, kajne?
Andrej Triler
GLAS # 22 STRAN
Kino Center
V soboto, 12. decembra ob 22. uri premiera barvnega filma
CHE GUEVARA
Film prikazuje CHE GUEVARO, ki želi v Boliviji dvigniti masovno revolucijo. Njegova borba je za življenje in smrt. Oglejte si film, ki ga prvi predvajamo v Sloveniji.
V nedeljo, 13. decembra, ob 21. uri premiera angl.-franc. barv. CS filma
MAYERLING MAYERLING
MAYERLIN G
Tragična ljubezen Marije Vetscre in avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, ki jo je opisal v romanu Claudc Anet, zdaj še »vi filmskem platnu. Igrajo: Omar Sharif (Rudolf), Cathcrinc Deneuvc (M. Vetsera), James Mason (cesar Franc Jožef), Ava Gardncr in drugi. Film bo na rednem sporedu od 16. decembra dalje, vstopnice lahko rezervirate telefonično.
Matineja
Sobota, 12. decembra ob 10. uri PUŠČAVA ŽIVI, franc. barv. dokumentarni film
Nedelja, 13. decembra, ob 10. uri TARZAN IN NJEGOVA ŽENA, amer .pustolovski film
Kino Storžič
DOKTOR ŽIVAGO, amer. barv. CS ljubezenska drama
Predstave v soboto, 12. decembra ob 19. uri v nedeljo, 13. decembra ob 16. uri
Članom AMD in lastnikom motornih vozil
Za motorna vozila, ki jim 31/12-1970 preteče veljavnost prometnega dovoljenja, kar je razvidno na hrbtni strani dovoljenja, je razpisano podaljšanje registracije v mesecu decembru 1970.
Podaljševanje je po posebnem razporedu, ki je bil dostavljen vsem delovnim organizacijam in objavljen na krajevno običajen mačin.
Na pogosta vprašanja, če je zaradi podaljšanja registracije motornih vozil potreben ponoven tehnični pregled vozila, vas obveščamo, da tak pregled ni potreben. Ob podaljšanju registracije je treba predložiti karton o tehničnem pregledu vozila, ki tega dne še velja.
Motorna vozila, katerih lastniki ne bodo poskrbeli za podaljšanje registracije v času, ki je za to določen, bodo v skladu s predpisi črtana iz registra motornih vozil, lastniki motornih vozil pa bodo morali oddati tudi evidenčne tablice vozila.
Obveščamo vas, da se stroški za ponovno registracijo takega vozila povečajo z nabavo novih evidenčnih tablic, prometnega dovoljenja in takse za registracijo motornega vozila, kar znese 80 din. Tem stroškom se lahko izognete le tako, da za podaljšanje registracije vašega motornega vozila zaprosite v času, ki je določen za vaše vozilo v razporedu.
AMD Kranj
(Nadaljevanje) Bilo mi je prijetno slišati, da je mnogim bralcem ugajal naš zadnji zapis v tej rubriki. Zato sem jim gotovo dolžan še povedati, da si lahko v Gorenjskem muzeju v Kranju (Titov trg št. 4, stebriščna dvorana) ogledajo tri izvrstno uspele kopije čudovitih fresk iz Mač. Pred nekaj leti so jih izdelali slikarji Izidor Mole, Henrik Marchel in Vinko Tušck. — Zato bom skušal še v dveh, treh zapisih prikazati lepoto, zanimivosti in zgodovino vasic, ki kakor žlahten venec obdajajo Preddvor.
Dopolniti pa moram zapis j o Mačah še s podatkom: na čelni steni hiše št. 15, pri Fendetu, je vzidana spominska plošča. Vklesan napis pove, da je bil v tej hiši pod vodstvom domačina Jožeta Celarca ustanovljen prvi narodnoosvobodilni odbor.
SLIKANA OKNA
Prav blizu, komaj dober kilometer od Preddvora proti jugu, leži ob Kokri vasica Breg. Od glavnih prometnih poti nekoliko odmaknjeno naselje je znamenito kar po dveh plateh: zaradi svoje stare zgodovine in zaradi dragocenih umetnin, ki jih hrani vaška cerkvica svetega Lenarta.
Za prve gospodarje vasi pravi zgodovina, da so bili to grofje iz rodbine Brežc-Seli-ških (koroški trg Friesach = Breze). Naselje je prvič omenjeno v darilni listini, izdani med 1. 1147 in 1. 1154. Z njo je Grof Berthold iz Kamnika podaril vetrinjskemu samostanu svoje posestvo »od sedmih studencev ob Kokri do Brega.« Druga listina, datirana 1. 1154, pravi, da je grof Majnhard iz Šumbcrka deloma podaril, deloma prodal tri kmetije pri Bregu — prav tako samostancem iz koroškega Vetrinja.
Omemba Majnharda iz Šumbcrka, ki je izviral iz starega rodu blažene Hemc, nas opozori na slovenske knežje prednike te koroške svetnice. Gotovo se bo v okviru naših zapisov kdaj ponudila možnost, napisati kako zanimivost iz življenja te žene, po krvi Slovenke.
Kulturnim sladokuscem, ki bodo kot turisti kdaj letovali v Preddvoru, pa bo sprehod do bližnjega Brega in ogled notranjščine vaške cerkvice svetega Lenarta zares prava poslastica.
V cerkveno zidovje sta namreč vzidani slikani okni, izdelani še pred davnimi stoletji (stavba sama je iz gotske dobe!), ki pa še vedno žarita v svežih, intenzivnih bar-
vah, kot da bi bili pravkar izdelani. Okni sta visoki po 140 cm, široki pa 29 cm.
Na oknu na levi vidimo v slikariji Jezusa, Marijo in Ano, spodaj pa Katarino in Dorotejo s košarico cvetja. (Legenda pripoveduje, da je mučenicama — Katcrina in Doroteja sta bili obglavljeni okrog 1. 300 — tik pred smrtjo v najhujšem mrazu, bilo prineseno sveže in dehteče cvetje v tolažbo.)
Na desrtem oknu je naslikan Kristus na križu, ob križu pa Marija in Janez; spodaj sta upodobljeni Barbara in Marjeta s priklenjenim zmajem (po legendi je Marjeta v ječi ukrotila hudiča, ki se ji jc približal v podobi zmaja.)
Dragocenost cerkvice je tudi lesen raven kasetiran strop (63 polj) in oba stranska, »zlata oltarja«. Posvečena sta sveti Ani in svetemu Hicroni-mu.
Baročna oltarja iz 17. stoletja pa nista bila všeč enemu izmed starejših duhovnikov. Takole se je jezil:
»Ko so dali delati ta dva oltarja, je vladala v umetnosti neka vihrava domišljija, ki se je kazala v kiparstvu kot ekstravaganca z obilnim izrczljavanjem, bogatimi okraski, zvitimi stebri, razdeljenimi črtami, mnogoštevilnimi angeljskimi glavami idr. Taka dela se zdijo sicer fantaziji lepa zaradi bujnega nakitja in tehniške dovršenosti, toda razumu ne ugajajo, ker so preobložena, prenapolnjena.«
In še beseda o svetem Lenartu, ki mu je posvečena podružnična cerkev na Bregu. Svetnik je bil v mladosti francoski dvorjan, a se je svetlemu blišču odpovedal in odšel v gozd, kot pobožen puščavnik. Sčasoma je zbral okrog sebe še več poznavalcev, ki so se svetu odpovedali in se posvetili le dobrim delom. Sveti Lenart velja za priprošnjika jetnikov, zato ga uporabljajo s strgano verigo v rokah. Najsrečnejši jc bil, tako pripoveduje legenda, če je oblastnike preprosil, da so spokorjenc kaznjence in vojne ujetnike spustili na prostost. Vsekakor tudi današnjemu humanemu okusu simpatičen mož! — Umrl je 1. 559 v francoskem Orleansu.
Omeniti velja še spominsko obeležje iz naše nedavne preteklosti: na hiši na Bregu št. 15 je vzidana plošča z napisom, ki mimoidočega opozori, da se je tu rodil Jože Ce-larc, partizanski prvoborce.
BABNI VRT
Kdo od izletnikov na Storžič ne pozna tega zaselka in Krničarjeve kmetije, ki je v bivši pred-dvorski občini veljala za najvišjo (okrog 600 m n. m.)? Od Preddvora je Babni vrt oddaljen kar dobro uro hoda, dosti bliže je Trsteniku (le 2 km). Vas leži na zahodnih obronkih gore sv. Lovrenca. Potoček, ki teče skozi naselje, ima zares lepo slovensko ime. - Milka.
Svoje cerkve Babni vrt nima, pač pa ima svojo staro zgodovino. Prvotni znani lastniki kraja so bili domaČi grofje Breže-Seliški (Viljem in njegova žena bi. Hcma Koroška — 1043—1044).
Morda bo postal kdo od bralcev pozoren ob tej stari letnici in si rekel: pa ne da bi bil Babni vrt starejši kot Preddvor ali pa celo starejši kot Kranj? Vsekakor tudi ta primer potrjuje mojo pred tedni napisano misel, da so kraji gotovo starejši, kot jih more označiti neka povsem po naključju najdena listina. Saj koncem koncev vse listine govore bolj o obstoju nekega kraja ne pa o njegovi ustanovitvi, o njegovem rojstvu.
L. 1152 je druga grofica Hfj ma, soproga VVolfiada >z Trebnjega, podelila stiškemU cistercijanskemu samostanu svoje gospostvo v Babnem vrtu (1 dvor, 8 kmetij in 2 gostišči) z vsemi podložniki in pravicami . .. Spet primer kako so se včasih brezpravni tlačani podarjali samo zato. da bi se grofovske duše izve" ličale...
Kaj pa ime vasice — Babni vrt? Mar zato, ker so se kar skozi več stoletij vrstile ženske kot gospodarice kraja-Celo zadnja je bila ženska, graščakinja Mehtilda. Ta )s 1. 1207 zapustila vsa svoja posestva v Babnem vrtu — ve' trinjskemu samostanu.
Še spomenik iz naše nedavne preteklosti. Nekoliko zunaj vasi, proti jugozahodu, pod štefetovo hruško, ie.^°l stavljeno kamnito obeležje vklesanim napisom: Na mestu je padel borec-partizan — Cimžar Janez, 28. januarja 1944.
(Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč
Mladi pisci, pozor!
Odbo; za izvedbo tekmovanj Po stezah partizanske Jelovice je — podobno kot lani in predlanskim — tudi letos razpisal nagradni natečaj, v
Pri
partizanskem spomeniku
Kot vsako leto smo učenci iz šole Podblica tudi letos okrasili grobove padlih borcev v našem okolišu.
Šolarji iz Podblice in Jam-nika so šli krasit grobove na Jamniku. Tam je pri cerkvi spomenik vsem padlim iz bližnjih naselij. Na Stoku je Rrob Lojzeta Kebeta in nekega domačina, nad vasjo pa je spomenik, ki nas spominja na Požgani Jamnik.
Učenci iz Nemil j smo okraski grob v Nemiljah. Grob, v katerem počiva leta 1943 padli borec Prešernove brigade, stoji na našem travniku. Gomilo smo lepo opleli, jo obdali z mahom in posuli s Peskom. Na sredini smo naredili peterokrako zvezdo. Vse skupaj smo poživili s svežim Cvetjem in svečkami.
Anka Klemenčič, 3. razred
os. š. Lucijan S-ljak, Podružnična šola Podblica
8 ŠOLSKIH KLOPI
katerem poziva dijake srednjih šol in višjih razredov osemletk Gorenjske, naj se udeležijo literarnega tekmovanja na temo .Partizanska zgodba'. Avtorji lahko obdelajo kakršen koli dogodek iz NOB (bodisi resen, bodisi šaljiv). Glede dolžine ni posebnih omejitev.
Vsaka šola ima pravico sode. lovati s tremi prispevki. Slavisti bi morali poskrbeti, da bodo izbrana zares samo najboljša, najbolj domiselna dela. Naloge je treba poslati na naslov ŠOLSKI CENTER ZA KOVINSKO IN AVTOM E-HANSKO STROKO ŠKOFJA LOKA, in sicer najkasneje do 20. decembra 1970. Posebna komisija, ki jo sestavljajo akademski slikar Ive šubie, dramski igralec Jože Logar in ravnatelj Šolskega centra Peter Finžgar, bo prispele spise pregledala in ocenila ter mednje razdelile tri prve, pet drugih in petnajst tretjih nagrad. Zmagovalce čaka peterica knjig, v vrednosti 100 din, drugouvrščcne peterica knjig v vrednosti 50 din, tretjeuvrščene pa petnajst knjig po 30 din. Člani komisije bodo nagrajence pravočasno obvestili, kdaj naj se zglasijo na sedežu skupščine občine Škofja Loka, kjer jim nameravajo prirediti manjšo slovesnost.  (—ig)
Kranjski pionirji pri predsedniku občine
Večjo skupino najboljših učencev — pionirjev vseh osnovnih šol kranjske občine je v petek, 4. decembra, sprejel predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. S pionirji so bili tudi mentorji pionirskih odredov in predstavniki občinske zveze prijateljev mladine.
V imenu pionirjev je Alenka Tičar v narodni noši poklonila predsedniku šop nageljnov in obljubila, da bodo pionirji nadaljevali pot svojih prednikov v cilju miru, sreče in svobode. Ob slaščicah in sadnih   sokovih   je zatem
stekla sproščena beseda. Pionirji, čeprav nekateri šele iz drugega razreda, so predsedniku povedali marsikaj, kar jih ovira pri njihovem učenju, športu in podobno. Zatem pa so mirno poslušali
predsednikovo pripovedovanje, kako se občinski organi skupno z vsemi občani zavzemajo za gradnjo novih šol in drugih objektov, ki bodo koristili našim mladim.
K. M. — Foto. F. Perdan
Sprehod po gozdu
Bilo je nekega lepega spomladanskega dne. S prijateljico sta se domenili, da bova odšli na sprehod v gozd. Hoteli sva videti, kako se prebuja narava.
V gozdu sva se najprej zelo prestrašili, kajti z drevesa je smuknila veverica in se povzpela na sosednjo krošnjo. Bila je lepe rjave bar-
ve. Opazovali sva jo in videli, da tudi ona gleda proti nama. Prav nič se ni bala.
Sonce je kmalu zašlo. Odšli sva proti domu in potem o doživljaju pripovedovali moji mamici.
Cilka Pintar, 3. razred
os. š. Gorenja vas
Spet delimo nagrade
Mesec je naokrog in znova smo morali s?sti za mizo, prelistati zadnje štiri številke sobotnega Glasa ter izbrati trojico najboljših prispevkov. Čeprav ni bilo lahko, So se naši sodelavci nazadnje le zedinili m nagrade prisodili spisom .Kaj je zame svoboda?', ,Srnjačkova smrt' ter .Sestrica'. , Zdenka Valjavec, avtorica besedila ,Kaj le zame svoboda?', obiskuje 7. razred osnovne šole heroja Bračiča Tržič. Ob zločinih in grozodejstvih, ki iz dneva v dan Pretresajo miroljubne narode sveta, je znala lepo opisati lastna razmišljanja ter bralcem predstaviti vizijo svobode kot si '° Pač slika 12- ali 13-letno dekle. Slovnično pravilni, polni stavki in malo ponav-'lanja pričajo o nemajhnem smislu za slo-venščino, zato gotovo zaslužijo priznanje.
jSrnjaČkova smrt' opisuje nesrečo, ki se je pripetila med nedeljskim izletom. Borut Beruik, učenec 5. razreda osnovne šole Peter Kavčič, Škofja Is>ka, ni le preprosto, suhoparno obnovil žalostnega dogodka, ampak mu vdihnil dobršno mero osebne prizadetosti.
Desimira Piskernik (4. razred) z osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, je v pisemcu .Sestrica' na prijeten, kramljajoč način orisala sebe in malo Leo. Zvedeli smo, kako zjutraj vstajata, kako hodita skupaj v šolo, kaj se pogovarjata in kakšne probleme imata. Upam, da bosta obe prebrali knjigo, ki jima jo pošiljamo.
Srečnim izbrancem iskreno čestitam. In še kaj naj mi pošljejo!
UREDNIK
RANJENEC
(Po pripovedovanju mojega očeta)
»Jeseni leta 1943 so se partizani zadrževali v bližini vasice Mlaka nad Lušo. Zvečer so krenili v bližnje Javorje, k velikemu kmetu na prehrambeno akcijo. Gospodinja-izdajalka je nemudoma stekla naznanit Nemcem v postojanki, da se pri njih mudijo »uporniki«. Borci so medtem že odšli. Nemška patrulja, okrepljena s policijskimi psi, se je brž odpravila za njimi. Nič hudega sluteči borci so počivali v gozdu, ko so jih Nemci dohiteli in začeli streljati. V spopadu sta padla Ciril Tavčar iz Železnikov in Zvonko iz Zirov. Ostalim se je uspelo umakniti.
Naslednjega dne, v nedeljo, ko sem pasel živino na Vresju za domačo hišo, sem nedaleč stran zagledal ranjenega partizana. To jc bil Jožef Perun s Sv. Barbare. Poklical me je k sebi in me prosil, naj ga spravim na varno. Odvlekel sem ga domov, kjer smo mu dali jesti, potem pa ga skrili v seno na skednju. Skoraj ves čas sem prečepel pri njem. Pripovedc* val mi je o svojih doživljajih, ki so me zelo pritegnili.
Petnajst dni kasneje so v hišo vdrli Nemci. Da skrivamo partizane, je vedel poveljnik. Čeprav je moj oče dobro obvladal nemščino, čeprav jih je vneto prepričeval o nasprotnem, so natančno preiskali hišo in skedenj, vendar skritega ranjenca niso našli.
Perun je bil trdno odločen, da ga Nemci živega ne bodo dobili. V roki je stiskal bombo kragujevko in če bi ga sovražnik odkril, bi se sam pokončal.
Naslednje jutro je prišlo k nam več borcev škofjeloškega odreda. Mene so poslali na Mlako pogledat, če ni tamkaj kaj Nemcev. Res so bili. Poklicali so me k sebi, mi naložili težak zaboj municije in me prisilili, da sem ga nesel tri kilometre daleč, do Cetene ravni. Trinajst let sem imel in breme me je povsem izčrpalo. Šele, ko so videli, da sem ob vso sapo, so dovolili, da odidem domov. Celo pot sem tekel in se bal, da me bo spet ustavila kakšna nemška patrulja.
Doma so se mi partizani smejali, ko sem jim kazal ožu-Ijeno ramo. »Sedaj vsaj veš, kaj se pravi biti vojak,« so me dražili. Potem sem jim povedal, da so Nemci odšli na Stari vrh in da lahko gredo po ranjenca. Res so ga naložili in odnesli v bolnišnico Franjo. Tam mu je zdravnik operiral nogo.
Kmalu je ozdravel in le kratkotrajno šepanje ga je še spominjalo na bolečine«
Andreja Debeljak,
o. razred
os. š. Železniki
vezenine
Tovarna čipk in vezenin je začela izdelovati ženske obleke iz poliestra.
Blago je uvoženo in ima podobne lastnosti kot diolen loft. Se ne
mečka, ne krči in pri pranju ne izgublja svojih lastnosti. Otip je mehak, volnen. Obleke iz poliestra so vezene v več barvah
in v narodni motiviki. Te vrste obleke nosimo popoldne in zvečer.
V prodaji bodo v začetku decembra.
Marta odgovarja
Joži iz Kranja — Že dolgo prebiram vaš modni kotiček, danes pa vas jaz prosim za nasvet. Rada bi imela zimsko obleko, ne preveč športno, a vendar moderno. Imam rjave oči in kratke temno kostanjeve lase. Tehtam 45 kg in sem visoka 160 cm. Stara sem 13 let. Prosim, če mi poveste še, katere barve mi pristajajo.
Marta — Vasic barve so: turkizno zelena, zelena, rjava, rdeča, rumena.
Ker menim, da boste obleko rabili za šolo, vam priporočam blago v karo vzorcu ali pa tweed. Obleka naj ima le malo nakazane linije in dolge rokava. Dolžino izbirajte sami pred ogledalom. Leva obleka je iz kari ranega blaga, kombinirana z enobarvnim blagom ali usnjem. Barva blaga pa se mora ujemati z barvami kariranega blaga. Z enobarvnim blagom ali z usnjem oziroma imitacijami usnja ob vratnem izrezu ter v pasu. Obleka se zapenja na hrbtni strani.
Desni model je iz gladkega blaga. Na prednja strani je obleka v prsni višini prerezana, šivi so poudarjeni, lahko prišijetc tudi gumb. Obleka ima tudi velike žepe, ki so podobno šivani kot gornji del obleke. Tudi ta obleka se zapenja na hrbtu z zadrgo.
Gube na obrazu
Nekega dne, ko se boste natančneje pogledali v ogledalu, se bo pokazala. Prva guba namreč. Ali pa že ne bo več prva. Menite, da se ne da prav nič storiti? Pa se. Samo malo volje je treba, pa lahko te znanilke staranja odže-nemo za nekaj čdsa.
Če se je prva guba pojavila te v dvajsetem letu, potem je nekaj hudo narobe z vašo nego obraza. Zato je treba že v dvajsetem letu, če ne že prej seveda, redno uporabljati mastne in vlažne kreme in to redno. Zvečer je treba kožo na obrazu očistiti šminke in umazanije, ki se je nabrala čez dan. Nato se
namažite s hranljivo kremo in jo pustite na koži 20 minut. S papirnatim robčkom popivnajte ostanke kreme, ki jih koža ni mogla vpiti.
Res, da se nekatere ženske lahko pohvalijo z izredno poltjo in marsikatera še doda, da se ji ni treba negovati. Čudno se sliši, pa vendarle ni malo žena, ki še niso uporabile druge kreme za obraz razen tiste poleti za sončenje. Veter, sonce in mraz so pravi zavezniki gub. Proti njim pa se je treba boriti z dnevno vlažno kremo.
Ste vedeli, da tobak suši kožo? Zato ne kadite ali vsaj
NASVETI
# Madeži od kurilnega olja so pravi problem. Če je madež na pralni tkanini, uporabite najprej glicerin, nato pa umazano mesto sperite v topli milnici, če se olje ob nalivanju v peč polije po tleh, lahko madeže očistite s krpo namočeno v ter-pentinu, nato pa uporabite pivnik in ga prelikajte s toplim likalnikom.
# Časopisni papir prav dobro nadomesti plastično vrečko ali posebno posodo za zelenjavo. Zelenjavo navlažite z vodo in dobro zavijte v časopis. Zelenjava bo sveža nekaj dni.
# Če se prvošolec polije s črnilom, lahko madež odstranite z 90-odstotnim alkoholom. S krpo namočeno v alkohol drgnite toliko časa, da madež izgine.
% Lakaste torbice se najbolj čistijo s kosom vate namočene, v mlačno mleko. ZlošČilc s čistim kosom vate.
ne preveč. Od tobaka poru-menc tudi zobje, kasneje tudi koža. Vsakič, ko prižigate ci-i gareto se spomnite na to in tako skušajte zmanjšati število cigaret.
• Pretirano sončenje prav tako vpliva na nastanek gub. Sončenje je ugodno za kožo samo, če je zmerno. Zato je treba tudi pozimi na snegu paziti, da vas sonce preveč ne opeče. Prav tako je škodljivo pretirano obsevanje z umetnimi utravijoličnimi žarki.
Slabo uslugo storite svoji koži, če si kratite spanje. Dober sen je prijatelj lepote in pravi adut pri odganjanju gub. Tudi prehrana se pozna na obrazu. Ne jejte karkoli in kadarkoli. Nered in nezmer-nost se kaj rada maščujeta. ] Koža se suši in strada, če ji j manjka   kakšna snov, in kar jc   tudi   pomembno,   če ji : manjka  vlaga.  Zato  se ne branite   tekočine, predvsem mleka ne.
Pomembno je tudi umirjeno reagiranje brez pretirane Živčnosti, napetosti in dirke. Naučite se hladnokrvnega re-j agiranja in dobre organizacije dela, pa se bo to poznalo ^ tudi na vašem obrazu.
L. M.
ALKOHOLIZEM VIII Ce je alkoholik že pred zdravljenjem   izgubil delo, bo kaj kmalu spet zapadel v staro razvado, Če mu socialna služba med zdravljenjem    ne najde primernega dela. Zato naj svojci   stalno sodelujejo pri prevzgoji in naj iščejo nasvete kar v Bolnišnici za duševne bolezni v Begunjah. Uspeh zdravljenja je namreč tudi odvisen od razumevanja svojcev. Družinski prepiri  in očitanje nekomu, ki je že vsaj   deloma ozdravljen, je čest razlog za povratek k pitju, žena naj bi možu, ki se zdravi (kakor tudi mož ženi) pokazala, kako je življenje brez alkohola v družini znosnejše in več vredno. Na ta način alkoholik stalno tudi sam občuti dobre lastnosti treznega   življenja. Tistemu, ki nuna sam dosti volje, pomagamo   s tabletami, ki povzroče v telesu spremembe, da se bolniku pijača upira. Tablete pa so zelo nevarne, če jih zaužijemo skupaj  z alkoholom.  Posledica je lahko celo smrt. Tablete je treba Jemati tudi po odpustu iz bolnišnice. Včasih,| leto in več. Ne bi smeli pozabiti   nanje posebno kritičnih trenutkih, ko bolnik    ponovno občuti željo po alkoholu. Tablete je treba jemati vsak da«, najbolje  ob  istem Času, pod   kontrolo. Nekakšno kontrolo vodimo že v ordinaciji, kjer tablete predpisujemo In jih dajemo bolniku. Dokler se vraća ponje vsak teden ali še pogosteje, je to znamenje, da   jih   verjetno jemlje-Ne verjamem, da bi nekdo hodil vsak teden po tablete in jih sploh ne bi rabil. To bi počel nekajkrat,  nazadnje  pa bi se ne oglašal več. žena, ki se moža boji, ni dober kontrolor jemanja. Boljši je na primer zdravnik ali mojster v podjetju.
Bolnica sama organizira razgovore z alkoholik?, k« se zdravijo. V začetku J»» pride večina, potem Pj| vedno manj. Razgovori naj bi pomagali odpraviti probleme, ki so nastali v zvezj z zdravljenjem. 0]?»\ žamo, da prav terenski zdravniki vse premalo sodelujejo pri zdravljenju, dr. Tone KoŠir
DRUZINSKI POMENKI
SOBOTA — 12. decembra 1970
GLAS * 25. STRAN
MiŠČITE
Pohitite z rezervacijami
CREIhRH"
Silvestrovanje v treh prostorih: bar, restavracija, aperitiv-snack bar.
Silvestrovanja se bo udeležilo 500 gostov. Sedeži so še prosti.
Silvestrovanju v novem kranjskem hotelu bodo dali živahnost ansambli »Druga stran« (aperitiv-snack bar), Borisa Kova-Ciča s pevcem Rafkom Irgoličem in Stanko Kova-Čič (restavracija) in »The Lazv Dogs« (bar).
Silvestrovanje bo največje v Kranju. Udeležite se ga lahko za 150 (aperitiv-snack bar) ali 200 din (bar, restavracija).
Pri silvestrovanju vso noč mrzli bife, steklenica vina, pol steklenice šampanjca na osebo. Barski program v baru in v restavraciji.
S silvestrovanjem v hotelu Creina srečno novo leto 1971!
Kranjčani, ki boste silvestrovali doma in nočete obremenjevati'gospodinje, lahko naročite v hotelu Creina narezke oz plošče in razne specialitete za poljubno število oseb po delikatesnih cenah. Naročila sprejema hotel Creina do 30. decembra do 18 ure. Dostava tudi na dom.
EXOTERM
kemična tovarna Kranj
razpisuje
na osnovi določil čl. 33 TZDR in 139. člena statuta tovarne, vodilni delovni mesti:
1. direktor komercialnega sektorja
2. šef gospodarsko-finančnega sektorja
Kandidata morata poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne s statutom določene pogoje in imeti:
Pod ].: visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične, komercialne, pravne ali upravne smeri in 7 let delovne prakse, od tega najmanj 3 leta na odgovornejših mestih v komerciali; srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 10 let delovne prakse, od tega 5 let na odgovornejših mestih v komerciali.
Pod 2.: visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali upravne smeri, 5-letni delovni staž v finančni stroki, od tega najmanj 3 leta na odgovornejšem mestu v računovodstvu,
srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, 10-letni delovni staž, od tega najmanj 5 let na odgovornejših mestih v računovodstvu.
Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi doka-1 1> da izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom in
^zpisom, do vštetega 31. decembra 1970, in sicer £ naslov:  Exoterm Kranj, p.p. 2, pod oznako
"^'"'java na razpis«.
Prvo avtomatsko kegljišče v kamniški občini
Kamniški prijatelji kegljanja so z veseljem sprejeli vest, da bo danes v Mostah pri Komendi otvoritev prvega dvosteznega avtomatskega kegljišča v občini. Novo kegljišče je last gostilničarja Janeza Kralja iz Most, graditi pa so ga začeli letošnjo spomlad. Po prvotni zamisli so nameravali zgraditi trostezno kegljišče, vendar zaradi pomanjkanja zemljišča to ni bilo mogoče. Gradbena dela sta opravila zidarska mojstra Milan Bergant in Koželj. Gostilničar Janez in njegov oče Jernej pa sta sama opazila leseni strop, sama sta tudi postavila leseno oblogo po zidovih znotraj kegljišča.
J. V.
Več šoferjev AMD
AMD Jesenice želi v prihodnjem letu povišati število članstva, ker je veliko lastnikov motornih vozil, ki še niso člani društva. Že v letošnjem letu so pridobili sto novih članov in se je tako njihovo število povzpelo na 600. Prihodnje leto pa bodo izvedli akeijo med lastniki motornih vozil, ki še niso člani društva. Seznanili jih bodo s tehničnimi, turističnimi in pravnimi uslugami, ki jih imajo člani AMZJ, kakor tudi z uslugami, ki jih nudi svojim članom AMD Jesenice.
Davčani bodo
kupili snežni rezkar
Davča, razvlečena gorska vas nad Selško dolino, je vsako zimo dva ali tri mesece odrezana od sveta. Sneg povsem zatrpa 11 kilometrov dolgo gozdno cesto, edino vez s svetom, tako da nihče ne more blizu. Letos pa so se prebivalci naveličali prenašati muhavosti narave in sklenili nabaviti majhen snežni rezkar tipa Unimog-Schmidt, ki lahko v enem samem dnevu prodre skozi zameteno sotesko. Krajevna skupnost že zbira denar. Sleherna domačija bo prispevala 300 novih din, kar naj bi konec koncev zneslo okrog 10 tisočakov. Ker rezkar stane trikrat več, se bodo Davčani obrnili na občinsko skupščino škofja Loka in delovne organizacije iz Železnikov, kjer je zaposlenih veliko vaščanov. Ljudje upajo, da njihovi načrti niso neuresničljivi, saj bi oranje cestišča Davča — Selška dolina koristilo tudi drugim, zlasti gozdnemu gospodarstvu.
I. G.
Zelo uspela vaja
Te dni v zgornjem delu Gorenjske, v hribovitem gorskem svetu, izvajajo zahtevne in zelo težke naloge borbene enote kapetana prvega razreda Milorada Vukasinoviča. V začetku tedna pa se je borbenim enotam za eno noč priključila tudi teritorialna četa jeseniško-bohinjskega odreda z alpinisti. Ta četa je imela nalogo, da z boka in iz zaledja napade in pomaga uničiti »sovražnika«. Skratka bila je to ena od vaj enot teritorialne obrambe, ki jih je letos imel jeseniško-bohinjski odred.
Naključje je hotelo, da je v ponedeljek ponoči (malo čez polnoči) v gorskem svetu v zgornjem delu Gorenjske začelo snežiti. Kasneje pa se je toliko ogrelo, da je na zmrznjen sneg začelo deževati.
Pripadniki teritorialne čete so se zbrali na zbornem mestu v rekordnem času. Ko je bil izdan nalog za pohod, so se po kozjih stezah odpravili na dolgo pot. Že pa dobri uri so bili vsi premočeni do kože. Pot je bila zelo nevarna in vsak premalo pretehtan korak bi bil lahko usoden.
Nenadoma je enemu zdrsnilo. Slišati je bilo le napol zadržan stok in zdrsnil je navzdol po snežni odeji. Na srečo se je ujel dobrih sto metrov niže. Nihče tisti hip ni vedel, kje je pravzaprav sovražnik. Prepričali so se, da tovarišu, ki mu je zdrsnilo, ni nič hudega in sami nadaljevali pot.
Dobre pol ure za tem se je v grmovju pred četo nekaj premaknilo. Komandant in namestnik komandanta sta takoj postala pozorna. »Je to sovražnik? Tišma. Počasi in previdno naprej.« Tedaj pa se je neznanec pod smrečico oglasil: »Saj ste naši. še dobro, da sem vas našel.« Bil je tovariš, ki mu je preje zdrsnilo in ga zaneslo v globino. Sam je našel pot in nadaljeval pohod.
Potem so se po zvezah povezali z operativnimi enotami. Preden se je zdanilo, se je vnela bitka. Sovražnik je kmalu podlegel in se predal.
Mokri in prezebli po črni noči in uspešno končani akciji so se potem srečali pripadniki borbenih enot in teritorialne čete. Bili so srečni in zadovoljni ter si tovariško segli v roke. Uspešno so namreč opravili zahtevno nalogo.
To je bila zadnja letošnja vaja teritorialnih enot jeseni« ško-bohinjskega odreda. Uspela je tako kot nobena doslej. To so priznali tudi tisti vojaški strokovnjaki, ki so si jo ogledali. Pa ne le pripadniki teritorialne enote, tudi pripadniki borbene enote so ob tej akciji zaslužile vso pohvalo.
A. Žalar
J
Izpiti za rezervne oficirje
Na podlagi sklepa republiškega odbora zveze rezervnih vojaških starešin se bodo v ponedeljek v radovljiški občini začeli izpiti za vse rezervne oficirje stare do 50 let in za vse rezervne podoficirje stare do 45 let. Na teh izpitih, ki bodo na programu skoraj do konca meseca, bodo posebne komisije preverjale znanje o poznavanju splošnega in strokovnega programa obrambne vzgoje. Omenjeno snov so rezervni oficirji obravnavali oziroma poslušali že na predavanjih v pretekli zimski sezoni, pred kratkim pa je bila objavljena tudi v reviji Naša obramba.
Oddelek za narodno obrambo pri radovljiški občinski skupščini je za zdaj prvi v Sloveniji, ki je pripravil že izpite iz omenjene snovi. Po opravljenih izpitih bo posebna komisija takoj ocenila odgovore na vprašanja. Vsem tistim, ki bodo izpit uspešno opravili pa bodo priznali šest dni vojaških vaj. '
Oddelek za narodno obrambo pri radovljiški občinski skupščini opozarja, da je udeležba na izpitih za vse omenjene rezervne oficirje in podoficirje v občini obvezna. Za vse tiste, ki se pozivu na izpit ne bodo odzvali, bodo uvedli postopek za prekršek. Po zakonu o vojaški obveznosti znaša kazen v tem primeru 500 novih dinarjev oziroma do 30 dni zapora.
Povedali so nam tudi, da bo razpored izpitov objavljen z razglasom v posameznih krajih v občini in da bo vsak rezervni starešina moral na izpitu odgovoriti na šest vprašanj. 1
A. 2.
Izredna
Obveščamo cenjene potrošnike o veliki razprodaji usnjene konfekcije od 10. — 25. decembra v TRŽIČU, Trg svobode 5 Ob delavnikih od 8. -11. ure in 14. -18. ure. ob nedeljah od 8. -12. ure
, znižanje 30 - 60 odstotkov
ft^iiiiiiiiniiif iiiif if itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutfifif iiffiiiiMtf if iiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii.........itiiif iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiaifiiiiiiif i iiuiftitiif tttf iiiiiiiiiinifiiiij
B          Komunalno podjetje Kranj opozarja j
||r)n7np||n |   vse lastnike vodomerov (vodnih štev- §
I   UUUlLUl IIUi   cev) naj jih zaščitijo pred zmrzova- j
njem.
Allllllflfltlfll......Illllllllilll.......I.......i 1 i 111 i f M11 j IM! I! I i M ■ i 11111M M M11111 j I: j j M11U P j M11M 4111M11W M11MI ] 11111 i IE1111MIM i IM f f IW f J r M M11 i J ]i I' j M i 11
■ f I i 111111
l......
je ta sra\ca\
z bio-oxylanom, ki per\\Q m\\z\ra. Per\\o je belo in menko \\kra\\. Metoznano $erWa je lepše!
V pralni stroj fll|
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
Za skupne službe kombinata:
internega kontrolorja
v finančno-računovodskem sektorju
Pogoj: poklicna šola ali dokončana osemletka z najmanj 2-letno prakso na podobnem delovnem mestu. Terensko delo.
Za obrat Oljarica:
kurjača
pogoj: izpit za kurjača parnega kotla z mehaniziranim kurjenjem.
Za obrat Klavnico:
dva delavca
na farmi bekonov Hrastje
pogoj: NK delavec. Skupinsko stanovanje zagotovljeno.
Na vseh delovnih mestih se zahteva poskusno delo. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Objava velja do zasedbe. Pismene prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema uprava KŽK Kranj, Cesta JLA 2.
Potrošniki!
Veliko izbiro novoletnih daril vam po znižanih cenah nudi trgovina DELIKATESA na Maistrovem trgu v Kranju in na novoletnem sejmu
Od 15. do 31. decembra 1970 nudimo gospodarskim organizacijam, ustanovam in potrošnikom pri nakupu daru v vrednosti 50 din 5 % popusta, vsa darila pakiramo po vaši želji in odpošiljamo na zahtevane naslove.
Pohitite z nakupom novoletnih daril v Delikatesi v Kranju
Se priporoča in vam želi srečno 1971 trgovina Delikatesa -GTP Central Kranj
r
I GORENJCI ■ POZOR!
I Praktična novoletna darila
Ne pozabite si v tem mesecu, posebno pa v času novoletnega sejma ogledati našo dobro založeno trgovino.
Velika izbira elektroinstalacijskega materiala, T V in radio aparatov, gospodinjskih aparatov, lestencev in grelnih naprav.
ELEKTROTEHNA, Kranj, Prešernova 9
Priporočamo se za obisk
i i
Komisija za kadre in tarife pri
Splošni vodni skupnosti Gorenjske
Kranj, Cesta Staneta Žagarja 30
razpisuje zaradi reelekcije na podlagi čl. 191 in 192. statuta podjetja naslednja vodilna delovna mesta:
1. šefa tehničnega sektorja
2. šefa gospodarsko-računskega sel torja
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1.: a) da ima visoko strokovno izobrazbo gradbene  smeri s 4 leti delovnih
izkušenj pri nizkih gradnjah na enakovrednem delovnem mestu, od tega
vsaj 2 leti v operativi;
b) da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri s 5 let delovnih izkušenj pri nizkih gradnjah na enakovrednem delovnem mestu, od tega vsaj 3 leta v operativi;
c) da ima srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri z 8 leti delovnih izkušenj pri nizkih gradnjah na enakovrednem delovnem mestu od tega vsaj 5 let v operativi.
Pod 2.: a) da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri s 3 leti izkušenj na enakovrednem delovnem mestu; b) da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri s 5 leti izkušenj na enakovrednem delovnem mestu, živi" lt'ati. naJ Predlože pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in kratkim vijenjepisom kadrovski komisiji podjetja v 15 dneh od objave. S stanovanji ne ^polagamo. J
TRIGLAV KONFEKCIJA, KRANJ Novoletna razprodaja koniekcije
POPUST 30 V 50%
V ČASU OD 10. - 30. 12. 1970
združena lesna industrija Tržič
t a Podlagi 18. člena pravilnika o delovnih razmerjih in 279. člena statuta podjetja cr «. člena TZDR razpisuje komisija naslednji delovni mesti:
vodja računovodskega sektorja vodja splošnega sektorja
podlagi 14. člena temeljnega zakona o varstvu pri delu:
• referent za varstvo pri delu
J^g°Ji k točki 1:
J manj višja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in 5 let ustrezne prakse p„ Sl"°dnja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in 10 let ustrezne prakse. £°8oji k točki 2:
in Jtnain' v^ja izobrazba pravne smeri in 3 leta ustrezne prakse ali srednja izobrazba
ju let ustrezne prakse. "°8oJi k točki 3:
e smeri ali ustrezna visoka poseben strokovni izpit za
Ustrezna višja izobrazba in najmanj 5 let prakse določene ^obrazba in najmanj 3 leta prakse določene smeri ter p Varstvo pri delu
^alo: osebni dohodki določeni s pravilnikom, nastop službe po dogovorih Prijave ^življenjepisom, podatki o dosedanjih zaposlitvah ter "okaz.la o šolski izob^jc £fba poslati splošnemu sektorju združene lesne industrije Tržič v 30 dneh od aneva razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni pismeno v 15 dneh.
Požarne odškodnine
Uprava zavarovalnice Sava — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da je bila izplačana naslednja požarna odškodnina:
dne 3. decembra 1970 FRANCU AHACIĆU, ZABUKOV-JE 7, p. ZG. BESNICA 21.083,70 din za stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in krmo za živino.
Uprava zavarovalnice SAVA, PE KRANJ
Dijaški dom v Kranju
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. računovodje
2. ekonoma
3. medicinske sestre ali gospodinje
Pogoji:
pod L: srednja ekonomska šola, M) let delovnih izkušenj v računovodstvu, od tega najmanj 5 let kot računovodja v zavodih,
pod 2.: izobrazba trgovske stroke in najmanj 5 let delovnih izkušenj,
pod 3.: višja ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 oz. 10 let delovnih izkušenj. Na voljo garsonjera!
Nastop službe za vsa tri delovna mesta po dogovoru. Prošnjo jc treba poslati najkasneje do 20. 12. 1970.
Na podlagi določil 65. člena statuta zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo, razpisuje svet zavoda naslednji delovni mesti:
1. vodjo gasilsko reševalne službe
Pogoj: višja šolska izobrazba z 2-lctno prakso gasilske smeri na odgovornejših delovnih mestih ali srednja gasilska šola s 5-letno prakso na odgovornejših delovnih mestih.
2. računovodjo
Pogoj: srednja izobrazba ekonomske smeri s 5-letno
prakso na odgovornejših delovnih mestih.
Rok za prijava je 15 dni od dneva razpisa na svet
zavoda.
SOBOTA - 12. decembra 1«»
Po več kot 50 letih ie oonovno Izšla
i
Danes lahko marsikaj, kar so stare pratike prinašale, brez škode pogrešate, še vedno pa je vrsta vprašanj, za katera boste našli odgovore v pratiki:
# O MESECIH, PRAZNIKIH, OBIČAJIH, KMEČKIH OPRAVILIH IN SLOVENSKI KUHINJI
# STARI SLOVENSKI PREGOVORI IN REKLA
0 VEČNI KOLEDAR, PREMAKLJIVI IN NEPREMAKLJIVI PRAZNIKI
# DEŽELNI IN FARNI PATRONI, SEZNAM GODOV
# MESEČNI HOROSKOPI
% NOSTRADAMUSOVE PREROKBE ITD.
Ce s to naročilnico naročite več izvodov Slovenske stoletne pratike, vam za vsake štiri izvode dodamo še en izvod brezplačno!
--------- Tu odreži
Nepreklicno naročam
Izvodov knjige
SLOVENSKA STOLETNA PRATIKA
Ceno 10 din bom poravnal takoj po prejemu knjige. Ime in priimek
Naslov
Podpis
Naročilnico pošljite na naslov:
CGP Delo — Novi tednik Celje, Gregorčičeva 5
Veleblagovnica Nama
Ljubljana, Tomšičeva 2
objavlja prosta delovna mesta za blagovnico v skorji Loki
1. natakarico
pogoj: poklicna šola za natakarje ali priučen z nekajletno prakso na sorodnih delovnih mestih, poskusno delo je en mesec
2. snažilko
pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole, poskusno delo jc en mesec
Delo je za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovska služba podjetja 8 dni po objavi. Pogoj za nastop dela je tudi zdravstveno spričevalo brez omejitev.
SVEŽA JAJCA po reklam-ni ceni do začetka valilne sezone prodaja vsako sredo in soboto VALILNICA v NAKLEM  pri Kranju
•  • •
ZLATARNA - URARNA Tarvisio — Trbiž Via Vittorio Veneto 12 (300 m od tržnice)
Na zalogi imamo švicarske ure
NEVOlS
po tovarniški ceni. Zlato za zobe in druge izdelke iz zlata. Zagotovljena ka kovost. Priporočamo se.
tnali oglasi
momu
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 42, Cerklje 5439
Prodam mešani GOZD pri Lenartu na Sen turski gori in »KMEČKI POD«. Informacije v nedeljo, 13. decembra, v Poženiku Št. 19, p. Cerklje 5440
Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Cadovlje 3, Golnik 5441 Prodam mlado KRAVO po teletu, raznovrstne PRAŠIČE, DESKE 15 mm in kupim 40-litrski KOTEL za žganjekuho. Gole, Višelnica 15, Gorje
5442
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Naklo 100 5443 Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri. Cesta na Klanec 5, Kranj 5444 Prodam  plemenskega VOLA. Popovo 2, Kovor 5445 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 140 kg. Gasilska cesta 25, Šenčur 5446 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Prebačevo 41, Kranj
5447
Prodam  mlado KRAVO s teletom in PRAŠIČA za zakol. Blejska Dobrava 72, Jesenice 5448
Prodam 4 zimske AVTO-PLAŠCE 560 x 15. Kranj, škofjeloška cesta 1 5449 Prodam plinsko PEC na električni vžig. Udovč Alojz, Jezerska cesta 7, Kranj 5450 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Britof 315, Kranj
5451
Poceni prodam namizna vzidi j iva ŠTEDILNIKA, levega in desnega. Orchar Janez, Naklo 131 5452
Prodam klavirsko HARMONIKO na 10 registrov in DALJNOGLED. Pipanova 1, Šenčur 5453
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Bela 3, Preddvor 5454 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom. Sp. Duplje 51 5455
Prodam PRAŠIČA za zakol. Cešnjevek 9, Cerklje 5456 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Voglje 72, Šenčur 5457 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Srednja vas 46, Šenčur 5458 Prodam KRAVO simcntal-ko, ki bo čez 14 dni tretjič telet ila. Zg. Brnik 60 5459 Prodam   dobro ohranjeno sobno   POHIŠTVO.   Hrast jc 30, Kranj 5460 Prodam   PRAŠIČE  za zakol, težke po 160 kg. Eržen Anton, Cirče 37 Kranj 5461 Prodam VODNO ČRPALKO (hidrofor), 180-litrska. Benedik Avguštin, Sulna 73, Zab-nica 5462 Prodam od 500 do 600 kg težkega VOLA. Srednja vas 44, Šenčur 5163
Prodam težkega PRAŠIČA. Kovač Janez, Suha 32, Kranj
Prodam VOLA, sposobnega za vsa kmečka dela. z2; Besnica 20 5465
Prodam KRAVO po drugem teletu in dva PRAŠIČA, težka po 28 kg. Voglje 65, Šenčur 5466
Prodam dve breji SVINJI. Nasovče 15, Komenda 4567
V žganjekuho na polovico dam jabolka in prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka po 150 kg. Sp. Brnik 3, Cerklje 5468
Prodam VOLA, vajenega kmečkih del. Stiska vas 3. Cerklje 546C
Prodam PRAŠIČA za zakol-
Vasca 8, Cerklje
5470
Prodam PRAŠIČKE. Ceklje 51 5471
Prodam PRAŠIČKE. Pože-nik 34, Cerklje 5472
Prodam PRAŠIČA za zakol, po izbiri. Cerklje 46 5473
Prodam eno »klaf tro« suhih BUKOVIH DRV. Šmartno 2»; Cerklje 5474
Prodam  štiri PRAŠIČKE, stare osem tednov. Cerklje 79 5475
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Pšenična polica 15» Cerklje 5476
KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO bo v ponedeljek. 14. decembra, ob 8. uri zjutraj prodaja na licitaciji stanovanjsko hišo v Podbrezjah št. 53, na de-lovišču v Strahinju pa ob isti uri traktor IMT 555, dve škropilnici TF-300. sadilec krompirja in * nekaj manjših priklj"*' kov.
Prodam dve TRAVERjJ; dolgi šest metrov in pol Na' slov v oglasnem oddelku ?
Prodam PRAŠIČA za zakfjj Pšata 15, Cerklje w
Prodam pet
PRAŠIČKOV, starih šest tednov. CerkIje^
Prodam električni STEJ}2j NIK na štiri plošče in Si£ DILNIK na drva. Leskojc • Cerklje 69
Prodam do 200 kg tsjkjg PRAŠIČA. Tenetiše 25, GougJ
Prodam dva PRAŠIČA,& ka 150 kg. Ažman, Lan^26 32, Radovljica ^
Prodam ali zamenjani okrog 70 kg težka pR^r;ja, za   težjega. Močnik Dvorje 42, Cerklje
Prodam PRAŠIČKE, [gg 43, Cerklje } Prodam dva PRAŠIČA, ^ ka po 170 kg. CešnjeveK^ Cerklje
GLAS * 29 S TRAM
Prodam 10 tednov stare PRAŠIČKE. Gorica 7 Radovljica 5515
Prodam dobro KRAVO, brejo osem mesecev. Žiga-nja vas 32, Tržič 5516
Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA. Jama 4, Kranj
5517
Prodam suhe borove PLOHE Voglje 45, Šenčur 5518
Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič teletila. Voglje 28. Šenčur 5519
Prodam ZELJE v glavah in SEMENSKI KROMPIR igor. Sp. Brnik 54 5521
Prodam 10 kg težkega PRAŠIČA. Polica 2, Naklo 5522
Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa H, Kranj 5523
POSESTI
Kupim rabljeno, dobro oh- > ranjeno, večstopenjsko kon- i žolno TOVORNO  DVIGALO j na električni pogon. Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov: Turistično društvo So-rica, p. Sorica 5482
Pixxiam parcelo — dvojček. Naslov v oglasnem oddelku 5498
V Kranju prodam pol HIŠE z garažo. Naslov v oglasnem oddelku 5499
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO (800 m2) v Sebcnjah. Naslov v oglasnem oddelku 5500
ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju kupim. Ponudbe poslati pod »sončna lega« 5501
Prodam več PARCEL za vikende v Apnem, Cerklje. Naslov v oglasnem oddelku 5502
V okolici Jesenic, Mojstrane aLi Koroške Bele kupim GOZDNO PARCELO. Plačam takoj. Ponudbe posij i.te na poštno ležeče Jesenice pod »parcela gozd«
5503
Ugodno prodam osebni avto TAUNUS 17-M. Žemva Lovro, Otpute 22, Begunje 5483
Prodam ŠKODO, letnik 1967 za 150.000 S din. Delavska cesta 41, Kranj 5484
Prodam dobro ohranjen VW 1300. Ziherl Jože, Podpul-fcrca 8, škofja Loka 5495
Ugodno prodam ZASTAVO 750,. letnik 1966, prevoženih 60-000 km z dvema dodatnima obročema. Habicht, Škofja Loka, Groharjevo naselje 12, telefon 856-95 5486
Prodam AMI 6, letnik 1965. Naslov v oglasnem oddelku 5520
Opremiljeno SOBO in KUHINJO oddam proti predplačilu. Ponudbe posdati pod »predmestje Kranja« 5494
Iščem veliko prazno SOBO v Kranju. Plačam za leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku 5495
Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Klasič Anica, Gregorčičeva 9, Kranj 5496
Fant išče SOBO v Kranju aJi na Orehku. Naslov v oglasnem oddelku 5497
MEHANIČNA DELAVNICA   ZUPAN,   TekstiJna 14, Kranj   prosim   stranke, katere imajo v popravilu motorna   kolesa  in dvokolesa, da   jih vzamejo najkasneje do  24.  decembra  1970, ker kasneje ne odgovarjam zanj Cenjenim    gostom sporočam,   da   bo   12. decembra GOSTILNA   pri   CILKI Zg. Brnik, zaprta 5428 OBVEŠČAM    cenjene goste,  da  je  ponovno odprta GOSTILNA MULEJ na Potokih.   Solidna  postrežba. Vabljeni! 5508 KMETOVALCI! Izdelujem univerza! KULT1VATORJE z ježi, s preizkušeno uporabo za  vseh  vrst   traktorje, po naročilu.   Ludvik Stare, Sp. Brnik 5, Cerklje 5509 Opozarjamo   vsakogar, ki bi sekal v gozdu, last crn-grobske cerkve, da ga bomo sodnijsko preganjali. Župnijski urad Stara Loka, ki ga zastopa župnik Stane Hleb-šek iz Stare Loke 5510
Komunalni servis Kranj
obvešča občane in delovne organizacije, da ima v svojem sestavu tudi
Tapetništvo,
ki nudi poleg vseb tapetniških in dekorativnih storitev tudi dobavo in montažo
švicarskih karnis ter vseh vrst zaves
s solidno izvedbo po konkurenčnih cenah!
Za naročila se priporoča, sprejema pa jih v Kranju, Titov trg 22, tel. 21-294
RAZNAšALKO
za dostavo jutranjika DELO
naročnikom na dom za teren Stara cesta sprejmemo takoj. Dober in stalen zaslužek. Informacije daje podružnica CGP De-lo Kranj
z rezervnimi
DKVV 1000 S, _ kolesi za zimsko vožnjo, prodam. Plačilo možno tudi s če- j kom. Cesta na Klanec 4, , Kranj 5487 ;
Prodam  FIAT  750, letnik 1968. Zalog 78, Cerklje 5488 Karambohrano  ŠKODO v voznem   stanju  prodam za 3500 -
Moški sprejme kakršnokoli honorarno zaposlitev na domu. Ponudbe poslati pod »škofja Loka« 5504
Iščem honorarno zaposlitev v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5505
Fant, star 17 let, priden in pošten, išče kakršnokoli zaposlitev. Marjan Tkalec, Kranj, Kokrški breg 2 5506
Iz Vodic do Stražišča sem izgubil DENARNICO z denarjem in vozovnico. Vrnite jo prosim proti nagradi na naslov, ki je v vozovnici
5507
PRIREDITVE
Zahvala
Vsem, ki ste ob smrti naše drage mame
Angele Urbane
sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoe in pozornost, zdravniškemu osebju bolnišnice Golnik in Onkološkega inštituta v Ljubljani ter podjetju Živila Kranj. Posebno zahvalo smo dolžni g. Kristancu in dr. Rozmanu za lepe poslovilne besede ter g. Jenčičevi, ki nam je stala ob strani v najtežjih trenutkih.
žalujoči otroci
Gorice, 11. decembra 1970
Zahvala
•«uu din- dr  Pajntar, Cesta JLA 6, Kranj 5489 Prodam AMI 6, star tri leta. Kolar, Kranj, Kidričeva 9 5490
Prodam AMI 6, letnik 1967. Naslov v glasnem oddelku
5491
PIAT 1300, 4000 km, zamenjam za dobro ohranjen flat 850 ali fiat 750. Naslov v °gUsnem oddelku S49,2.
Prodam TAUNUS 17 M ali jenjam za fiat 750, Škodo ■*» Vtombi. Naklo 175 5493
GOSTILNA na JAMI v Šenčurju priredi v soboto, 12 decembra, ob 20. uri PLES. Igra ŠENCURSKI KVINTET. Vabljeni! 5525
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so ob smrti naše drage in skrbne mame
Ane Rehberger
sočustvovali z nami ter pismeno in ustno izrazili sožalje, vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Iskra, obrat stikala, vrtcema Tatjane Odrove in Milene Korbar ter podjetju Vino Kranj in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Novaku, vsem zdravnikom in bolniškemu osebju ZD Kranj, č. g. župniku in pevcem.
žalujoči: Hčerki Anica in Cvetka z družinama ter drugo sorodstvo
Kranj, 6. decembra 1970
Zahvaljujem se za pomoč pri gašenju požara na gospodarskem poslopju gasilcem iz Šenčurja in Kranja. Posebna zahvala požrtovalnun sosedom, sovašcanom in sorodnikom za nudeno pomoč. Družina Okorn 5511
Zahvala
Ob smrti dragega moža, očete, deda in brata
Janeza Omejca
mehanika šivalnih strojev
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja, pevcem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Kranj, 7. decembra 1970
Žalujoči družini Omejc in Bernlk
NEZGODA NA ZASNEŽENI CESTI
V ponedeljek, 7. decembra, zvečer je na cesti med Podkorenom in Korenskim sedlom na zasneženi cesti zaneslo voznika osebnega avtomobila nemške registracije Ilijaša Selo-movskega. Avtomobil z voznikom in sopotnikom je zdrsnil 5 metrov globoko pod cesto. Voznik in sopotnik sta bila le laže ranjena, škode na vozilu pa je za 5000 din.
NEIZKUŠEN MOPEDIST
V Gorenji vasi nad škofjo Loko je v torek, 8. decembra, zjutraj mopedist Jože Klemenčič iz Koprivnika vozil moped brez vozniškega dovoljenja. Ko je dohitel pešca Jožeta Bogataja iz Gorenjega Brda, je le tega zadel. Bogataj Jože je bil v nesreči lažje ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico.
PADEL Z MOPEDA
Na Poljanski cesti v škof ji Loki je v četrtek, 10. decembra, popoldne padel z mopedom Franc Rupar iz Dobrovelj pri škof j i Loki. Huje ranjenega mopedista so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M.
NA NOVOLETNEM SEJMU
V DELAVSKEM DOMU v Kranju od 16. do 27. decembra
vam s posebnim sejemskim popustom nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modi.
SE PRIPOROČA KERN STANKO, Kranj, Partizanska c. 5.
Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Jovana Tomiča, starega 21 let, na tri leta strogega zapora, Enverja Kaukoviča, leto starejšega, pa na štiri leta strogega zapora.
Tomič in Kaukovič sta konec oktobra letos okoli druge ure zjutraj dohitela pred gostilno Zlata riba v Kranju 39-let-nega Franca Zgonca iz Studenega pri Rakeku. Že v gostilni Stari Mayr sta obtoženca opazila, da ima Zgonc precej denarja, ko je ta plačeval zapitek. Pod kostanji pri Zlati ribi sta ga ustavila in se predstavila za miličnika. Zahtevala sta legitimacijo, Zgonc se je upiral. Zgrabila sta ga vsak z ene strani in z izgovorom, da morata pregledati žepe, če nima morda orožja, pri njem iskala denar. V hlačnem žepu sta našla denarnico s 1380 din. Vzela sta jo in pobegnila. Takoj zjutraj je Zgonc rop prijavil na postaji milice in oba roparja tudi opisal. Na podlagi opisa so miličniki že drugi dan Tomiča in Kaukoviča izsledili.
Sodišče se je odločilo pri Kaukoviču za strožjo kazen, ker je že bil pred leti obsojen zaradi tatvin, trenutno pa je tudi v postopku zaradi tatvine mopeda. Tomič pa še nI bil kaznovan.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA podružnica 515 Kranj
OBJAVLJA
da sta v njeni poslovni enoti v Kranju, oddelek družbenega računovodstva in statistike, prosti delovni mesti:
1. KNJIGOVODJE
2. STATISTIKA
Za obe delovni mesti se zahteva končana srednja šola (gimnazija ali ekonomska) ter 5 let splošne in 3 leta posebne prakse.
Delo na obeh delovnih mestih je za nedoločen čas. Nastop službe takoj. Osebni dohodek po pravilniku podružnice. Stanovanj nimamo na razpolago.
Prošnje, kolkovane z din 3,50, je treba vložiti najkasneje do 20. 12. 1970 na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica 515, Kranj, Trg revolucije 2.
Pred sodnikom zlatar, svečar...
Komunalni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana je na podlagi temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju poslal kamniškemu sodniku za prekrške 32 predlogov za uvedbo postopka zoper samostojne zavezance za prispevek za zdravstveno zavarovanje. Med prijavljenimi obrtniki so avtoprevoznik, zlatar, svečar, zidar, pleskar in drugi poklici. Zidarski mojster dolguje socialnemu zavarovanju na račun neporavnanih obveznosti na račun prispevka za zdravstveno zavarovanje 1,916.000 S din, drugi obrtniki pa od 200.000 do 600.000 S din. Obrtniki niso plačali prispevke za sebe ln svoje dejlavce. Zakon o zdravstvenem zavarovanju namreč pravi: »Od zavezancev, ki vodijo svoje finančno poslovanje po banki, pobira banka prispevke takrat, ko Jim izplačuje sredstva za osebne dohodke. Drugi zave-
zanci jih morajo sami obračunavati in vplačevati na določene račune zavoda pri banki.« Obrtniki morajo torej sami obračunavati prispevke za sebe in svoje delavce ter jih vplačevati pri banki.
Občinski sodnik za prekrške v Kamniku na podlagi dosedanjih izkušenj ve povedati, da je največkrat malomarnost vzrok za neplačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje. V praksi Je to videti takole:
Obrtnik prijavi delavca, ki ki pa že Čez nekaj dni zapusti delo. Obrtnik ga pozabi odjaviti, komunalni zavod za socialno zavarovanje pa ga ima še vedno v evidenci in zanj zahteva denar. Cesti vzroki pa so tudi v slabi likvidnosti obrtnikov, ki je po^-sledica splošne nelikvidnosti gospodarstva. Obrtnik lahko opravi delo vredno več milijonov S din* pa je vseeno' v
finančni stiski, ker ne dobi denarja takrat, ko ga potrebuje oziroma ko opravi dolo. čeno delo.
Zakon predvideva precej visoko kazen za tovrstni prekršek, visoke pa so tudi zamudne obresti. Zaradi teh prekrškov se bo v Domžalah zagovarjalo kar 92 obrtnikov.
J. Vidlc
Požar
V sredo, 9. decembra, ob pol tretji uri zjutraj je izbruhnil požar na lesenem gospodarskem poslopju, last Albina Pokorna iz Šenčurja. Ogenj je uničil poslopje, pogorelo pa je tudi 25 ton slame, sena in detelje, 700 kg umetnega gnojila, elektromotor, kompresor, žaga cir-kularka, nekaj metrov smrekovih in hrastovih desk ter več delovnega orodja. Po prvih ocenah je škode za okoli 200.000 din. Vzroke požara še raziskujejo.
Gozdarsko kmetijska zadruga
Srednja vas v Bohinju
bo na javni licitaciji razprodajala dne 26. decembra s pričetkom ob 10. uri v skladišču Boh. Bistrica št. 167 naslednje:
1 TOVORNI AVTO AVALA, nosilnost 2,5 t
v voznem stanju, star 4 leta 1 VPREŽNO MOTORNO ŠKROPILNICO 1 TRAKTORSKI PRIKLJUČEK — poravnalna
deska
1 TRAKTORSKI RAZPRŠILEC umetnih gnojil
1 ELEKTROMOTOR 35 KS
1 MOTORNI TRICIKEL, nosilnost 250 kg
Prodajne cene so ugodne. Ogled vsak dan od 8. do 14. ure.
Kompas Kranj
Vabimo vas na avtobusni izlet
v Trbiž
v soboto, 19. decembra
Vse informacije in prijave pri
Kompas, Kranj, Cesta JLA 1
(Beksel) telefon 21-431
Zahvala
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica
Maksa Blažiča
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Udirju Milanu za dolgotrajno zdravljenje in njegovo prizadevnost, g. župniku Slapšaku za večkratne obiske in pogrebne obrede.
žalujoči: žena Ančka, hčerka Marta, sinovi Pavel, Marjan in Miloš z družinami ter drugo sorodstvo
Kranj, 9. decembra 1970
Zahvala
Ob izgubi naše mame
Marije Omersa
roj. Cunder iz Kranja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem, ki ste jo spremili na njen/ zadnji poti, poklonili cvetje ter nam izrazili soza ij• Iskrena hvala pevskemu zboru DU Kranj ter g. župniku s Primskovega. Vsem skupaj še enkrat hvaia-žalujoči: hčerka Marica, sinovi Pavle, Tone in Franci družinami
Ob petdesetletnici nogometa številna priznanja
Ob petdesetletnici organiziranega nogometa v Sloveniji Je Nogometna zveza Slovenije Podelila diplome nogometnim delavcem, ki so delali v raznih nogometnih organizacijah neprekinjeno najmanj dvajset let. S področja Gorenjske so Prejeli diplome naslednji: Karel Ažman, Franc Bajželj, Andrej Balderman, Milan Baum-kirehner, Slavko Beznik, Vinko Božič, Slavko Podnar, Albin Bradaška, Stane Brezar,
Milan Budja, Otmar Čolnar, Franc Čadež, dr. Drago Demšar, Evstahij Dermota, Lotar Deu, Marjan Engelman, Valentin Eržen, Drago Fajdiga, Dušan Feldin, Pavel Gantar, dr. Adolf Gcrjol, Marjan Glo-bočnik, ing. Stojan Globoč-nik, Rudi Gros, Leopold Grošelj, Rudi Hilčar, Rudolf Hlebš, Jožko Horvat, Tone Jakše, Jože Janežič, Albin Janša, Ciril Jezeršek, Janez Kališ-nik, Dore Kern, Andrej Kočar, Edi Končina, Janez Ko-
SK Triglav je sklical tiskovno konferenco
»Zavračamo postopek smučarske zveze«
Smučarski klub Triglav je v sredo sklical tiskovno konferenco, kjer je točno pojasnil slovenskim športnim novinarjem primer Petra Štc-fančiča, ki je bil v javnosti nepravilno prikazan. Smučarski delavci kranjskega Triglava so bili ogorčeni nad postopkom Smučarske zveze Slovenije. SK Triglav je posredoval novinarjem naslednjo izjavo:
L Postopek disciplinskega razsodišča SZS pri obravnavi Pritožbe Petra štefančiča zavračamo kot kršitev statuta SZS ln disciplinskega pravilnika SZS. Sama obravnava SZS je bila proti SK Triglav nefair, kajti pri obravnavi so bili navzoči le naši skakalci, ki niso za to poklicani (razen Prizadetega štefančiča), poleg tega pa je bil sklican sestanek dopoldne med delovnim časom. Zato zahtevamo, da se postopek ponovi, še Prej pa naj se sestanejo predstavniki SZS ln člani upravnega odbora SK Triglav.
2. V javnosti je bil štefan-«čev primer prikazan po krivdi predstavnikov SZS enostransko in žaljivo za naš kiub. štefančič je v zadnjih nvesecih napravil devet težjih in lažjih prekrškov, tako d£ je morala naša disciplinska komisija uvesti disciplinski postopek in glede na stor-
Šah
Murovec zanesljivo prvi
Šahovski   klub   Borec iz JV'anja je imel v drugi pologi letošnjega leta štiri mecene  brzopotezne turnirje, o vseh turnirjih je zbral naj-JJC točk — 30 Dušan Muro-
Jndrugi je Smid 20'5-trct-
slagar 24,5, četrti Valjavec poti Požar 21,5, šesti Vo-E, 20. itu- uPravni odbor Še^ ^e name™l za prvih Br! , naJboljših denarno navado v skupnem znesku 200 *>v,h dia F. štagar
jena dejanja primerno ukrepati. Ne spuščamo se v to, ali je bila kazen primerna ali ne, kljub vsemu pa menimo, da bi se lahko našel skupni jezik med obema zainteresiranima stranema, če bi SZS pokazala pravilen odnos do osnovne organizacije. Dejstvo je, da se je štefančič pregrešil proti pravilom kluba. Prestopki so vsi dokazani in jih nihče ne more ovreči, zlasti pa ne SZS, ki z delom kluba ln z odnosi v klubu sploh ni seznanjena. Želimo javnosti pojasnili le to, da so vse ob-dolžitve napram našemu tekmovalcu upravičene in dokazane ne glede na odločitve disciplinskega razsodišča SZS.
ren, Cene Košir, Miro Kraljic, Miha Kramar, Ivan Kranjc, Milan Kraševec, Gustav Kruh, dr. Peter Kruh, Albert Laibachcr, Metod Ma-jer, Tonček Malec, Bogdan Majce, Lado Martelanc, Marjan Mežek, Marjan Mihelčič, Jože Mihelič, Cveto Mikič, Nikola Mitetštit, ing. Adi Mule j, Rudi Nežmah, Ivan Osoj-nik, žane Pečenko, Ivo Per-kovič, Jože Petrovič, ing. Metod Pire, Marjan Poljšak, Mihajlo Moškov, Pavel Novak, Vili Planinšek, Aci Puhar, Mitja Rakar, Tone Raz-potnik, Stane Rebolj st., Vinko Rešek, Martin Savnik, Milan Slokan, Avgust Smole, Avgust Svetel, Milan Šegula, Mirko Šter, Cveto Tavčar, Stane Tonkli, Joško Teršinar, Franc Uranič, Stane Uranič, Jože Veble, Anton Vreček, Jože Vreček, Aleš Zupan, Tine Zebre.
Vsi imenovani slavljene! kakor svojci pokojnih bodo prejeli diplome na občnih zborih posameznih gorenjskih nogometnih klubov.
Poleg tega pa so prejele diplome še naslednje nogometne organizacije: Nogometna podzveza Gorenjske, Podzve-za nogometnih sodnikov Kranj, NK Jesenice, NK Lesce, NK Tržič, NK Triglav, NK Kranj, NK Šenčur, NK LTH, NK Železniki in nogometna sekcija TVD Partizan Naklo.
P. Novak
Turk tudi prvak Kranja
Več kot mesec dni jc trajalo letošnje prvenstvo Tri-, glava v kegljanju. Naslov pr-I vaka je osvojil državni prvak ' Jože Turk. Nastopilo jc več kot 130 kegljaeev. Rezultati prve   deseterice  so izredno dobri. Letošnje prvenstvo jc pokazalo, da se Kranjčani ne smeio hati 7» svojo prihod-
nost. Vrstni red: 1. Jože Turk 3827, 2. Lojze Kordež 3811, 3. Anton Česen 3766, 4. Miro Am-
brožič 3732, 5. Rajko Stare 3711, 6. Rihard Prion 3629, 7. Stane Brcgar 3604, 8. Milan Vehovec 3557, 9. Milan Jereb 3518. 10. Edo Kavčič 3501 itd.
P. Didič
Mladinska knjiga Ljubljana
Prodajalna Kranj Maistrov trg 1
Obiščite nas na novoletnem sejmu v delavskem domu v Kranju od 16. do 27. decembra
Nudimo vam veliko izbiro slikanic za mladino in odrasle, novoletna vabila in voščilnice ter druga primerna darila za obdaritev v podjetjih.
Knjige za vsako hišo.
Pogovor tedna
Dušan Brun: Start v vsako sezono slab
Tokrat smo mesto v naši rubriki odstopili razgovoru z Dušanom Brunom, trenerjem hokejskega kluba Kranjska gora.
Dušan Brun je bil rojen 1. 1929., hokej pa je pričel igrati leta 1948., takrat torej, ko se je na Jesenicah začel. Vse do zaključka svoje kariere je sodil med najboljše igralec jeseniškega moštva, za sabo pa je imel tudi precej nastopov za državno reprezentanco.
# Dušan,   svojo  hokejsko  pot   si   zaključil kot obrambni igralec. Si več čas igral na tem mestu?
»Do naše prve uradne tekme sem treniral na tem mestu. Ko bi morali odigrati to tekmo z B moštvom Ljubljane, našega vratarja ni bilo na tekmo in v vrata so postavili mene. Takrat sem prvič imel v rokah vratarjevo opremo. Takrat vsi skupaj nismo dobro poznali pravil in smo se o tem pogovarjali še pred tekmo. Začuda takrat nisem prejel nobenega gola in smo zmagali 3:0, kar je bilo za takrat presenečenje, v drugi tekmi pa smo dobili s 5:2. V golu sem ostal do 1. 1950.«
4 Kdaj si prenehal nastopati?
»Prvo moštvo sem zapustil 1. 1966., sem pa še igral za Kranjsko goro in smo takrat osvojili drugo mesto v državi, 1. 1967. pa sem odigral le še nekaj tekem. Tako, da sem od stare garde zadnji prenehal nastopati kot igralec«
O Kako dolgo si že trener?
»Najprej sem 1. 1965. prevzel delo v pionirski hokejski šoli, v kateri delam še zdaj, tri leta pa treniram moštvo Kranjske gore.«
<$) Dva sinova imaš. Sta tudi hokejista?
»Starejši, ki ima 14 let, je letos start.d kot mladinec, mlajši pa, ki mu je 9 let, je v hokejski šoli.«
% Kako ocenjuješ igro letošnjega moštva Kranjske gore?
Glede na menjavo igralcev, je start vsako sezono slab, sploh pa letos, ko je prišlo do največje zamenjave in ker smo bili šele dvakrat na ledu, ko smo že igrali prvenstveno tekmo z Beogradom (3:3), zelo nesrečno pa smo izgubili v zadnjih minutah s Slavijo (3:4), proti Medveščaku pa smo že zaigrali dobro.«
# Le majhne možnosti za obstoj Kranjske gore v družbi najboljših so še ...
»Ce bi bila ugodno rešena naša pritožba na tekmo z Olimp i jo, to ne bi bil problem (Kr. gora se je pritožila, ker je Hiti nastopil brez zdravniškega potrdila o zdravstveni sposobnosti, pritožba pa je bila zavrnjena, ker ni bila opremljena z žigom). Do konca lige igramo še z Medveščakom v gosteh ln Jesenicami in bo težko dobiti kakšno točko. Ce nam to ne bo uspelo, si bomo poskusili priboriti ponovno udeležbo v I. ligi v kvalifikacijah (zadnja dva iz I. lige in prva dva iz II. lige bodo igrali med seboj. Prva dva uvrščena sodelujeta naslednjo sezono v I. ligi).«
# Kaj kot športni delavec pogrešaš na Jesenicah?
»Želim si, da bi bilo več družabnih stikov med aktivnimi športniki, da bi imeli prostor, kjer bi se lahko sestajali. Zdi se mi, da je premalo aktivnih športnih delavcev in da sem včasih pri delu osamljen. Rad bi tudi, da pri nas ne bi bilo problemov z opremo in garderobami.
Ker se najbolj zanimam za hokej in drsanje, pogrešam tudi to, da takrat, posebno ob nedeljah, ko je naše drsališče običajno popolnoma zasedeno z mladino, ni nobene glasbe. V prejšnjih časih, ko je bilo sicer manj tehničnih pripomočkov, je bilo za to bolje poskrbljeno ln tudi vzdušje je bilo zato na drsališču drugačno. Dobro pa bi bilo tudi, da bi v času rekreacijskega drsanja, ki je na Jesenicah sploh to leto močno razširjeno, poskrbeli za čajnico ob samem drsališču, da mladim ne bi bilo treba z drsalkami hoditi v bližnji bife.
Z. Felc
1o*	i r	a š a	h	J e
3,	»d	g o v	o	r i -■V-- v „
Na svečani prireditvi, ki bo prihodnji petek v Festivalni dvorani na Bledu, bo občinska organizacija rdečega križa Radovljica podelila diplome, priznanja, zlate in srebrne značke organizacijam, ki so pokazale veliko razumevanje za krvodajalske akcije oziroma darovanje krvi in številnim krvodajalcem v občini. Obiskali smo tri darovalce krvi v radovljiški občini in jih poprašali, zakaj so postali krvodajalci.
MARIJA ŠPAROVEC z Bleda (rojena 1920) 43-krat darovala kri:
»Ko sem bila stara 25 let, sem prvič slišala o darovanju krvi. Morda bolj zaradi radovednosti in sistematičnega zdravstvenega pregleda sem se takrat odločiia. Sprejeli so me in tako sem postala krvo-dajalka. Za zdaj sem dala že okrog 20 litrov krvi. Čeprav je sama že nisem potrebovala, mi ni prav nič žal. Pa tudi to ni res, da darovanje krvi škoduje zdravju. Prav dobro se počutim in tudi v prihodnjo bom še dajala kri, če bom zdrava.«
ANGELCA ZUPAN z Rib-nega (rojena 1951) 1-krat darovala kri:
»13. novembra letos sem prvič dala kri. Sem sla-ščičarka v Park hotelu na Bledu in ne vem, zakaj sem se odločila. Naj-
brž zato, ker so v podjetju zbirali krvodajalce. Ni mi žal in prav dobro se se počutim, Menim, da je prav, da tudi mladi dajejo kri, saj jo zaradi pogostih nesreč večkrat potre-
bujejo kot starejši. Odločila sem se, da bom tudi v prihodnje redna krvoda-jalka.
KAREL ŠPIK iz Lesc (rojen 1920) — 42-krat daroval kri:
»Spominjam se, da so okrog 1950. leta po radiu pozivali, naj se ljudje udeležijo krvodajalske akcije. Tako sem postal krvodajalec. Včasih sem dajal
kri dvakrat na leto, zdaj pa le enkrat. Malo sem že v letih namreč. Vendar pa zapišite, da darovanje krvi prav nič ne škoduje. Jaz sem se po vsakem odvzemu še bolje počutil. Zato tudi v prihodnje, če bom zdrav, ne bom izstopil iz vrst rednih krvodajalcev.« A. žalar
Kamničani protestirajo
Na seji občinskega komiteja občinske konference ZK Kamnik, ki so se jo udeležili tudi sekretarji organizacij ZK, je sekretar komiteja Tomaž Jančar prisotne seznanil z vzroki odpovedi obiska predsednika Tita v Italiji. Navzoči so ostro obsodili neodgovorne izjave nekaterih predstavnikov italijanskega javnega življenja, očitno po-Cvarjanje zgodovinskih dej-
stev v nam sovražnih časopisih, oživljanje imperialističnih apetitov, ki sežejo prek naših meja. Posebno ostro pa so obsodili nedavno divjanje neofašistov v Trstu. Prisotni so menili, da morajo biti nacionalne manjšine v Italiji in pri nas most, ki veže prijateljske stike dveh držav, ne pa brezno, ki razdvaja dve državi.
J. Vidic
dnevno & sveže ™ specialitete
DELIKATESA
IV L A
KRANJ
Uspel koncert v Radovljici
Delavska univerza v Radovljici je minuli ponedeljek zvečer v dvorani graščine pripravila koncert vokalne in instrumentalne glasbe. Na programu so bila dela Coriolisa, Lutoslawskyga, Bizeta, Saint-Saensa, Masseneta, Shinoha-re, Granadosa, Mozarta, Schu-manna, Leoncavalla, Debussv-ja, Rossinija, Poppra, Beethovna in Donizettija. Vokalne in instrumentalne skladbe so izvajali sopranistka Vera Lacie, basist Ladko Korošec, flavtist Rudi Pok, klarinetist Slavko Goričar, vio-lončelist Edvard Adamič hi pianist Milivoj Surbek. Izvajalce so obiskovalci zelo lepo sprejeli. A. ž.
TUDI TO SE ZGODI
Ko m t četrtek mi seji delavskega sveta Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj razpravljali o' stanovanjski gradnji v preteklem obdobju in predvidevanjih od 1971. do 1975. leta, so poudarili, da bo na Planini samo za komunalno opremljanje zemljišča do vselitve prvih stanovanj (v prvi polovici 1972. leta) potrebno zagotoviti okrog milijardo starih dinarjev. Ob tej prL liki je bilo v razpravi rečeno, da na seji kranjske občinske skupščine, ko so letos razpravljali o novih cenah za Vodo in kanalščino, predloga niso sprejeli. Kljub pomanjkanju sredstev je takrat prevladalo stališče, da je treba to problematiko temeljito preučiti.
Nekdo je v četrtek v razpravi dejal: »Problematiko smo proučevali toliko časa, da zdaj lahko preučujemo zamrznjene cene.«
Občinska organizacija rdečega križa Radovljica s sedežem na Bledu ima letos 8120 članov. Od teh je kar 3470 mladih in 4650 starejših. Tako je po številu članstva ta organizacija v radovljiški občini takoj za organizacijo SZDL in sindikatom.
»Prav zadovoljen sem, da je naša organizacifa v radovljiški občini tako množična. Se bolj pa sem zadovo Ijen, da je bil letos tudi odziv za krvodajalske akcije tolikšen. V letošnji program smo zapisali, da bo do konca leta v naši občini darovalo kri 1285 prebivalcev. Ta program pa smo ob zadnji akciji že presegli. Za zdaj jc dalo kri že 1358 prebivalcev. Ta program pa smo ob zadnji akciji že presegli. Za zdaj je dalo kri že 1358 prebivalcev, od tega pa kar 91 mladih. Ta mesec pa bomo imeli še eno krvodajalsko akcijo, tako da bo letos v naši občini darovalo kri okrog 1400 prebivalcev,« nam je povedal predsednik občinskega odbora rdečega križa Jože Kejžar.
Jože Kejžar je že štiri leta predsednik občinskega odbora rdečega križa. Stanuje v Begunjah, rodil pa se je 1973. teta v Sorici v Selški dolini. Ves čas je bil aktiven družbenopolitičen delavec. Bil je med drugim tajnik okrajnega ljudskega odbora Radovljica, direktor zavoda za zaposlovanje v Radovljici, predsednik skupščine socialnega zavarovanja delavcev Kranj, sodelavec zavoda za socialno zavarovanje na Jesenicah, prisilni upravitelj opekarne Dvorska vas itd. Čeprav je bil 1966. upokojen, je še vedno zelo delaven. Je porotnik okrožnega sodišča v Kranju, Član sveta bolnišnice v Begunjah, član štaba za naravne nesreče, upravnega odbora turističnega društva Begunje itd.
»Najraje delam v organizaciji rdečega križa. Da imamo v občini prek 5000 krvodajalcev, je v veliki meri zasluga dobre organizacije in podjetij ter sindikata v občini, ki nenehno podpirajo to humano obliko pomoči človeka človeku v sili. Prav zato bi se ob tej priliki rad vsem krvodajalcem v občini in vsem, ki nam pomaga)0 pri krvodajalskih akcijah, najlepše zahvalil.«
Jože Kejžar, ki je za svoje dosedanje družbenopolitično delo prejel tudi red zaslug za narod II. stopnie in odlikovanje OF Slovenije za politično delo, nam ie med pogovorom povedal: »Na različne načine lahko danes človek pomaga človeku, kdor pa je daroval krt za sočloveka je naredil še več.*
A. žal»r