Ti, ki si delal -tvoje je delo
Te dni se zaključuje Teden Komunista v naši občini. V akcijah, ki so bile posvečene kulturnemu snovanju, so sodelovali mladi in malo manj mladi, šolarji in delavci v združenem delu, komunisti in člani Zveze socialistične mladine Slovenije. Osnov-na vsebina vseh razgovorov in zborov je bila — kultura: Kaj je kultura, kdo jo ustvarja in za ko-ga.
Kultura je zgodovinsko spre-jemljiv in razvojni pojav. V Marxovem smislu besode kut tura v osnovi predstavlja ute-meljevanje človeka kot generič-nega bitja, implicira hnmani-zem in predstavlja proces nje-g^ovega utemeljevanja. Za na-stanek in razvoj kulture, tako v smislu vpliva na preobrazbo ostalega dela objektivne nara-ve, kot tudl v smislu vpliva t\a lizični tn duhovni razvoj samega dloveka, pa je zelo po-membna kategorija — delo.
Kdo — za koga? Ob tem pro-blemu nam niso potrebne po-sebne in nove ugotovitve. Do-v°lj je, da se ozremo nekoliko nazaj, k delam našega velikega umetnika in revoluoionarja Ivana Cankarja. V njegovih umetntaah se je vedno bolj uveljavljalo tisto pojmovanje umetniškega poklica, zaradi ka-terega je Cankar postal prvi in doslej največja predstavnik slovenske socialistične književ-nosti:  umetaoet naj  bo kriti-
ka in boj, naj bo utiranje poti k progresivniin družbenim pre-obrazbam, k novim, višjim od-nosom med ljudmi, naj bo za-veznica ljudstva v njegovem boju za osvobodiitev, ki je hkrati boj za osvoboditev kul-ture. Ta namen sodobne umet-nosti je Cankar v svojih spisih in pismih, v svojih osebnih iz-povedih, velikokrat iziecno po-udaril. Cankar se je velikokrat močno približeval mislim. o na-logah socialistične kulturne po-litike in nasploh o bistvu so-cialistične kulture, ki jih je tedaj in kasneje razvijal Le-nin: o tem, da je socialistično kulturo moč graditi samo z najboljširn poznavanjem kultu-re, ki jo je človeštvo ustvarilo v vsem svojem razvoju, z nje-nim preoblikovanjem in posre-dovanjem najširšim množicam delovnega ljudistva .
Ko govorimo o tednu Kul-ture, ne misliino na enkratao akcijo. Gre za veliko več. Gre za poglabljanje in nadaljevanj6
»učinkovitega  boja   za   to,  da se kultura razvija kot sestavni del  revolucionarne preobrazbe družbe na temeljih socialistič-nega samoupravljanja, kot last-na sila delavskega razreda in delovnega človeka na njuni po-ti  vsakdanjega in  zapletenega boja   za  osvoboditev  dela   in človekove osebnosti, za postop-no   premagovanje   razrednega j značaja  družbene  delitve  dela. 1 in premostitev  nasprotij   med ] fizicnim   in   urnskim   delom«, | kot je tudi zaplsana v resolu-oiji  sprejeti  na   10.   kongresu ZKJ,  O  nalogati  ZKJ na po-dročju kulture.
Delavski razred naj bi ob-vladoval kulturni razvoj in po-stal odlooilni subjekt kulturne politike.
Naša prizadevanja so sicer vidna, vendar premajhna, pre-malo organizirana pri kulfcivi-ranju in humaniziranju delov-nega ter življenjskega okolja delavcev, pri osvobajanju pro-stora za povezovanje material-ne proizvodnje in pri ustvarja-nju nujnih razmer, v katerih bi delovni ljudje bolj vsebin-sko preživell svoj 6as.
Akcija Teden Komunista pa nas tudi opomimja, da je po-tTebno sestaviti konkretne pro-grame razvoja kulfcurnih de-javnosti in zadovoljevanja kul-tumih potreb v vsakl temeljnl in sestavljeni organizaciji zdru-žemega dela.
Darinka Legat