■LOVENSKE M. ms. ai ■pecUl nt« SENATOR Ik FOLLETTE, VOBJA f PBMHSWCEV9 JE MRL "Fi*htin* Bob" is Wisconsina, predsedniški kandidat koalicije naprednih strank pri zadnjih volitvah, neizprosen nasprotnik vojne in ena največjih političnih osebnosti sedanje dobe v Združenih državah, je podlegel srčni hibi po daljši bolezni. Pogreb bo v pon-deljek.—Njegova politična karijera. \Vashington, D. C. —- Senator Robert Marion U Follette, dol goletni politični voditelj v Wis-consinu, vodja talfozvanih insur gentov ali upornih republikancev in demokratov v senatu ter predsedniški kandidat progresivnih strank v zadnjem letu, jc v Četrtek popoldne umrl za srčno hibo v zvezi % akutnim vnetjem sapnika.. Zadnjo nedeljo (14. junija) je bil ravno 70 let star. La Follette je bolehal že dalj časa, od jeseni leta 1928., ko je potoval po Evropi. Po povratku v Ameriko je imel influenco, ki ie je razvila v pljučnico. Takrat je komaj ostal pri življenju, posledica je bila srčna hiba, ki ga je mučila od časa do časa in mu vedno ogrožala življenje. Njegovo stanje se je zelo poslabšalo lani v teku predsedniške kampanje, ko je mož potoval po deželi in govoril nVmnogih shodih. Takrat je zelo oslabel in vsak čas •e je prehladil; zato je večjidel časa bival v Floridi od zadnje jeseni. Zadnje prehlajenje je pri-šlo pred par tednf. Ni bilo nič slabAe kot po navadi in zdravniki so še v Četrtek zjutraj poročali, da ni nevarnoeti. Toda pre-varili so se. Nekaj lir pozneje je La Follette umtf. . Snjrt je bila mirna, toda La Follette je do zadnjega diha o-stal bojevnik kakor je bil skozi Vfo dolgo dobo svoje politične karijere. Ko je videl, da se mu bliža zadnja ura, je dejal: "U-mrjem v miru, ampak veliko je te dela, ki ga nisem dovršil. Ne vem kako bo ljudstvo mislilo o meni, toda jaz vzamem seboj v frob ljubezen do ljudstva, katero sem gojil vse svoje življenje." Bil je pri zavesti do zadnjega trenotka in šepetal je vzpodbudne besede Ženi, sinovoma in hčerama, ki so bili pri njem. Ko je nastopila smrt, je napel vse sile, da Ae nekaj reče, pa ni mogel. Za -tisnil je oči a smehljajem na obrazu. . U Follettovo truplo je bilo v petek odpeljano s posebnim vlakom v Madison, Wis„ kamor dospe danes. Tam bo-ležalo na javnem mrtvaškem odru, v državnem kapitolu, v katerem je pokojnik služIl tri termine kot govemer. Ogromna množica prijateljev, znancev in pristašev je spremila truplojia kolodvor. Na čelu senatorjev in kongresnikov v spremstvu Je bil Burton K. Wheeler, njegov sodružnik na predsedniškem tiketu v lanski politični borbi. V spremstvu so bili tudi mnogi delavski voditelji in političarji, ki so vodili La Follettovo predsedniško kampanjo. Na krsto je bila položena cela Kora vencev. Brzojavke soža-Ija prihajajo vdovi od vseh strani. Tudi predeednik Coolidge Je krekel svojf sožalje. Hogreb se vrši v pondeljek. l-a Follette, potomec Hngenotov, velika politična eeebaost. ZI .a Follettom ao napredne, 11-1" sine politične struje v Ameriki izgubile svojega največjegs voditelja. Takozvana progresivna koalicija, ki Je sicer po zadnji h volitvah nekoliko ohromela. j» ointala brez. pravega voditelji U Follette je bil radikalec in vstaš stare šole, insurgent v r> cublikanaki stranki, katero je pustil šele lani. Njegov radikalnem je bil le v politiki, ae pa r»ekonomskem polju; bil je dra-M »čan reformator, toda ne revolucionar. V svojem radikaliziAu ni poznal kompromisa. V svojem *"ju za pravice ljudstva je bil nebprosen. Njegova gUvna 'm.rnieaje bfla, da ae vrne vto- >ijiW ljudstvo vlade in zato je treba monopolom vzeti vlado in jo dati nazaj ljudstvu. Kapitalistične sile, truste, industrijske in finančne magnate je on imenoval enostavno "monopole". La Follette je bil rojen 14. junija 1855. na farmi blizu Madi »ona, Wis. Njegova rodovina izhaja iz francoskih hugenotov, ki so ob času preganjaj v Franciji v 17. stoletju bežali na vse stra ni in mnogo jih je pribežalo v A-meriko. Njegov oče Josiah La Follette je prišel iz Kentuckyja kot pijonir v Wisconsin. Robert je šel v šole in wisconsinsko u-niverzoje dovršil leta 1879. V šolskih letih se je odlikoval kot dramatik, debater in urednik šolske revije. Postal je odvetnik, toda njega je bolj zanimala politika kakor suhoparna pravna karijera. Leta 1880. je bil prvič izvoljen distriktnim pravdnikom v Dane Countyju. Tu se je tako krepko potegoval za ljudske pravice, da je bil čez dve leti ponovno izvoljen. Leta 1884 je bil izvoljen prvič v kongres. Takrat je bil 29 let star, torej Je bil najmlajši kongresnik. Istočasno se je oženil z mlssiBelle Čase in njegova žena je sla z njim v VVashington. kot njegova tajnica. PODPORNE Chicago, IU., sobota, 20. junija (June 20), 1925. 1'redalŠki ln uprarntik! prostori, S65? So. Lserndale Ave. Office ef PuhUretioni 2657 So. Leimdale Ave. Trlepheae, Rockw.ll 4904. STRV.—NUMBKR 144 pršvMei ffer la 1101, Aet ef Oet. S, 101T, eethorM mm Jane 14. 191S. ivam PragM rfaavaik fc- 4 ~ * (attav - - Amerika. Senator Robert M. U Follette je umrl v Washlngtonu. Njegovo truplo odpeljano v Madi-sod, Wis., kjer bo pokopan v pondeljek. - • [. Dunlapova policijska predloga Izražena v illinoiski legislaturi. 42 trupel čikaških Nemcev pripeljanih domov z mesta železniške katastrofe. Boj' proti lažidelavskemu tisku. Novi manevri rudniških baro-nov. , v 172 rudarjev aretiranih v Novi Skotiji. Posvetu. | Anuirdsan sr je srečno vrnil S vsemi tpvarlšl po štirih tednih. Na severnem tečaju nI bil. Revolta na Kitajskem as nadaljuje; konferenca s velesilami v Satigaju se je razbila. Prve mednarodne delavske o-limpijske igre. Francozi ln Spanci blokadlrali Maročane._. • Radaiškl baraal sa radi bi Predeednlkl zacij ZNIŽALI MEZDO. dlstrlktnlh orgaal-svarila. zaporedoma, kongres in kaadidirSl za gover-nerja v Wisconsinu. Bil je ižvo- ljen z veliko večino. Nato je bil izvoljen še dvakrat, med tretjim terminom je pa kandidiral za zvezne^k senatorja in Izvoljen je bil leta 1905. To službo Je potem držal ves čas svojega življenja. Vsakokrat je bil izvoljen veliko večino. Zadnjič je bil izvoljen v 1923. in njegov termin bi bil potekel 8. marca 1929. Leta 1908. je prvič kandidiral za predsednika Združenih drŽav ln dobil je 25 glasov na republikanski nominacijskl konvenciji. Ves ta čas je bil nominalen republikanec, to je samo po imenu. V senatu je bil vedno y opoziciji in vedno je vodil kak boj proti stari gardi. Prva leta Je pobijal carinske predloge ln neštete druge grabežne načrte monopolov; potem je postal šampljon ženske volilne pravice, direktnih volitev za senstorje, močno obdsvčenjo bogatih slojev in potegovsl se je tudi za razne, delavske predloge. Končno je priporočal odpoklic sodnikov in odlokov najvišjega sodišča ter nacionallzlranje železnic. La Follette je bil znan kot ne-utrudljiv govornik. Govoril je včasi po cele dneve, kadar je bilo treba z obštrukcijo ubiti kako predlogo v senstu. In ni mlatil prazne slame; dosledno Je govoril jedrnato, emfatlčno In iznašal je sveže srgumente. U FolleUova opozicija proti vojni. "Fighting Bob" — kot so mu rekli - je najbolj zaslovel leta 1917., ko je hotel preprečiti napoved vojne Nemčiji. Takrat je bilo njegovo ime znano slehernemu človeku v Združenih državah. Govoril In glasovsl je do-aledno proti "oboroženi interVen ieji", proti napovedi vojne. prot obvezni vojaški službi in prot vsaki naredi* ki Je btta vzv<*i z vojno. Predsednik Wilkon «s Je takrat prištel med "dvanajst naj h udobnejših Američanov. Napadali so ga in blatili, da je Pittabarg, Kans. — Rudarski baroni ao pričeli segati po zvijačah, da premotijo rudarje v dl» striktlh 14,21 ln 25 — v državah Kansas, Oklahoma in Mlssouri — da sprejmejo znižano mezdo. Razposlali so na vse kraje svoje agente, da rudarjem obljubljajo, da bodo stalna delali, ako prt volijo v znižanje mezde. Najemniki premogovniških podjetnikov ne prihajajo direktno s priporočili, ker bi bil tak nastop preveč neroden in prozoren. Ampak oni vpletejo v razgovor, kadar govore z rudarji, da bi bilo dobro, a-ko M rudarji delali stalno, gredi pogovora pa previdno vrinejo, da bi se to lahko zgodilo, ako bi rudarji ne bili trmoglavi in bl privolili v znižanje mezde. Ti e-misarji rudniških mogotcev pripadajo vsem stanovom. , . M. L. Walters, Willlam Dar-lymple in Arsh Helm, predsedniki distriktov štev. 14, 21 In 25 rudarske organizacije U. M* W. of A., so razposlali okrgipice vsem lokalnim organizacijam, v katerih svare pred navihanimi emisarji ln podrepnlkl premogovniških podjetnikov, ki prigovarjajo rudarjem, naj dovolijo znižanje mezde, da bodo stalno delali. 175 RUDARJEV ARETIRANIH V NOVI SK0T1JI. i KompantJaka strahovlada v stav-kovnem okrožja. ( Hydney. N. K.. Kanada. — Pro-vinčne oblasti so ukazale aretirati in zapreti 175 stavkajočih rudarjev v premogovnem dis- ■MHM Ru Sangaj, 19. jun. — Konferenca med zastopniki velesil in kitajske vlade se je včeraj razbila. Zaatopniki velesil so predložili Kitajcem gotove pogoje za jpo-rAvnavo konflikta v Sangaju, toda Kitajci so pogoje zavrgli in Stavili protipogoje, katere so obratno velesile tudi zavrgle. * Situacija se je poslabšala. Ge-hšralni štrajk se nadaljuje. Včeraj je zopet demonstriralo 50,-elawaro Je predpisala v letu 1923, da je treba vsak dan čitatl najmanj pet kitic Iz sv. pisms, da se moli očenaš, druge verske vaje so pa prepovedane. Veliko besedo v državi Malne ima Kukluksklan. V tej državi «e člta vsak i Je odredils, da razlaga o "moralnih principih In lepem obnašanju" vključuje tu dlstrlktu Bretonskega rta. ___ ____ dar j i so obtoženi Izgredov ln deeet božjih zapovedi. !>ržave panja kompanijskih prodajalnic. j Arkansss Je šla dalje in Je dok>- OBRAVNAVA PROTI HERDU. 811KP ^•ila, da je treba otroke vaditi v morali, obnašanju, petrljotizmu in o bizniškl In profesijonalni nedotakljivosti. Chicago. — "Dr/ Charles C, Kan>llna Je zaključi- Faiman. katerega driUivnl^-avd L dj| morMjo otrocl poduče-nik Crowe ni maral kot drisvn<» vmU obUgllioo v «umtfru>anstvu". pričo. Je v Četrt4*k naatopi kot L, ^ rar,M|fM v rwkorVjnj (Jo pr,-sodnikova priča In presenetilI KIhUv |n rwla# mtf.jih In Idejdllh vse strsnke. Faiman Je Mi«tanovlteljev di^e, dollnosšfll ponovil svojo prvo izpoved ssi (|Ht4ivlj«rK»v Itd. vztrajal pri Isti. Oregon doMa zopet, kako se Mirno in hladno 1 mora podučevatl amerUka zgo- dava v sviojl "medicinski šoli , je J(|v|n^ prsvll, kako je dal tifuaove ba< i | y |fl dvaJ(M.t|h dr^vsh le Rhepherdu, vedoč. nam«- L Mhu,VB faoduli o sveznl usU-ravs Khepherd z bacili to | yf k y drUvj in Ut v mnfW.. pot«»m zahteval od "ha£erd* ^ ^ ^^ () pflHrlllHIJ ^ per s(otisoč dolarjev od MiClin ^ J tockove zapuščine, končno l"4 biki groza. Med vojno Je Imel naLu ^^fu lw*mpromis za $1»), tisoče odprtih sovražnikov, ki bl ^ je natančno razk> g. bili najrsjšl izključili b ^ U in vrgli v rapor kot nemške-ga »pijona. K sreči Je imel toliko vpliva in prijateljev, da mu niso mogli do Živega.* (Dalje na 8. etraaU ar ŽU, kako Ja podučil Khepherd* glede ravnanja s bacili, da bod" imeli učinek. ^ MNkn Pa vlsaoetl. ■ RJ fljearev. Pariz, lg. Jun. Francoske In tpanske bojne ladje so včeraj za-iele z blokado maročanskega o-; brsšja v ivHm, da se amondsenovA ekspedkua se je mili Pl) ENEM MESEN Slavni norveški polarni iraaaikovalec ni doaegel severnega tečaja, bil pa je 150 milj proč, ko h« je moral spustiti na tla radi motnega vetra. Rroplana sta pa takoj primrsnila v ledu in šest mož je 24 dni delalo, da so osvobodili eno letalo, na katerem so ae vrnili. Oale, Norveška. 19. jun. — Včeraj popoldne je prišla s Spic-bergov vesela vest yo radiju, da se je vseh šest mož Amundsen-Kllsuorthove polarne ekapedlci-je srečno vrnilo ravno mesoc dni i>o odhodu na severni tečaj. Kk*|>odleijs se je vrnila na erieni samem letalu. Vust je bila kasneje« uradno potrjena. Kkšpedicija fo ni vrnila direktno v K i ngo v zaliv, pač je prišla na norveški križarki "lieimdal", ki je bUa poslana na Iskanje oksplorerjev. Krlžarka je srečala neko ribiško ladjo, ki 'je prva pobrala raziskovako na ledu, ko so se mučili, da spravijo letalo v zrak. Eno letalo je o-stslo zamrznjeno v ledu daleč na severu. Na Norveškem je danes veliko veselje vsled srečnega jiovratka ekspedicije. V Oslu je splotfpo praznovanje. Ljudje se kar trgajo za poaebna iadanja listov in buletlna. l.ondon, 19. jun. Prvo horo-ČUo, ki so ga poslali Roald A-muudsen, Lincoln Kllsworilt in njuni Štirje tovariši y svet po štirih tednih njihovega molčanja so glasi, da ekspedlclja ni doseglo severnega t<<čaja. Kropla-na sta se vrnila, ko sta dospela do točke, ki se'nahaja 150 milj nm daSlsssvs ssllallftks P^apVVI ipiillilJiSI ' {uiskMM MJK ^ae^l a prioioga po|or«ia VEH TRUD VELEBIZNIBA /ASTONJ. Predloga je kila pokopana s glasovi proti 4N. HO Hpringflekl, III. — Volebizni-škl interesi so se letos , Izredno potrudili, da bi osrečili državo Illinois z državno policijo ali konatablerjl, ki jih ljudstvo i-menuje kozake v državah, v katerih Jih že Imajo. Tisoči in tisoči so bili potrošeni za agitacijo. Povdarjalo se je, da sta bila v drŽavi Pennsylvaniji izvršena samo dva bančna ropa, v državah, ki nimajo državne polkije, p« veliko. Heveda niso pri tej propagandi povedali, da so nekateri bankirji si prilastili več ljudskega denarja na krivičen način, kot so ga odnesli bančni roparji ln da je treba poostriti tudi bančne postave, da bo IJ ud-skl denar hpIJ varno naložen. Organizirano delavstvo meni, da Dunlapova predloga ni imela drugega namena, kot ustvariti policijsko četo, ki se lahko Izrabi za razbijanje delavskih stavk. Organizirano delavstvo Je bilo o-čitno v o|s»zlciJi proti Duttlapovl predi«»k<• John Welker, predsednik Illlnoleka delavske federacije, je o*ito naslopal proti nji. VelebiznIAki Interes! pa niso o-pustili ničesar, o člmur m mislili. da Jim pomaga, da bo sprejeta. Važnost prielloge m oglašali oelo po eesteh t velikimi leimki, Uka da se Je ljudem že ogsbila ta agitacija. Do zadnjega tre-notka so l»WI velebizniški interesi prepričani, da bo predloge sprejeta. Ko Je pa prišlo do gta eo vanju, je |» bilo pro^J nji oddanih ho glasov, sanjo pa le 48. V sedanjim zssedsnju rw pride predira več na dnevni rad. Vstobisniškl Interesi pa ne bodo odnehali. Kadar bo b»gielatura soprt sklicana k zasedanju, bodo zofief prišli s svojo zahtevo. VREME. . a! . it '*!' t . I i^jj.1 ■ tj Chirago in okolica: V nedeljo jatmft In gprko. Južni vetrovi. Hotne« iside ob 5:14, zaide ob %'M. •MiHvan veter je preprečil na-daljni polet. Letali sta preleteli okrog tisoč kilometrov daljave. Tedaj je Amundsen s|ioznsl, da ne imel dovolj gazollna za po-vratek, ako bo nadaljeval uelet do konca proti vetru. Sklenil je. da se spusti na tla. Kroptana sta sed|a na led brez težave. Tedaj it pa prišla nezjoda. Na ledu ie (»ila voda, ki |m je kptalu zmrznila — ln eroplana sta prlmrz-nila k ledu. Sest moš je desperat-iio delalo, da iaaeka eroplana la leda. Delali so skoraj 24 dni ne-pronehoma. dele zadnji pondeljek se jim Je posrečilo, da So izvlekli ono samo letflo is leda, nakar so se aopot dvignili v zrak in poleteli proti Hpicbergom. Med tem časom so silno trpeli mraz In lakoto. Živeža so imeli le za 48 ur ln reservne racije za mesec dni. Reserva živil je še potekala. V skrajnem času se jim je posrečilo rešiti eno letalo, Druga vust, katero Je poslal Amundsen, se glasi, da nI nikjer Videl suhe zemlje, pač pa Mimo morje, ki Je večjidel pokrito s ledom, le tupatam so naplavine vode, ko se v sedanjem šestmesečnem dnevu na polu taja led pod solncem. (Podrobnosti o Amundsenovt okspedlclji slede v pondeljek.) . ■ 1 ". 1. 11 1 i Prva Mavaka oHaipljaka Igra Mednarodna delavska spertaa svesa priredi prvo veliko tekmo v Frsnkfurtu prihodnji ■*> (I. 1.) — Mednarodna delavske Hportna zveza, ki Je jiod okriljem socialistične de-isvske (nternscionale, Je organizirala prve delavske olimpijske Igre, ki so vrše od 24. do 28. julija 1.1. v Frsnkfiirtu, Nemčija. Delavci bodo torej imeli letos svojo prvo veliko mednarodno telovadno tekmo v opoziciji proti buržoaznlm prireditvam te Vrste; s tem hočejo pokazati, da ima tudi dolsvskl razred pravico do flzičnegs rszvedrlla in dobrega zdravja. Se več. Prijateljsko tekmovanje, ksterega se udeleži 100,000 delavcev iz vseh dežel, odkrije prsvo mednarodno važnost športa. J. Dovlloger, tajnik Medna-nalile športne zveze, poroča V pismu na tajnUtvo socialistične Jnternacionalc. da ima zveza dn danes Itf narodnostnih organizacij z 1,500.000 člani. Vaaka organizacija pošlje svoje zaatopnike v Frankfurt. H|jortiu» organizacije so v vseh večjih evropejsklh deželah, sem«i v llolandlji, Danski, Švedski, Norveški in v balkanskih dHtriah Jih še nI. Vsled konfuznih razmer v škandlnav-skih deželah so oiidotije dalavske sisirtne organizaurgh, Pa. — Porotniki so pronašli Alla-rt J, Tltleea, da Je umoril svojegs 17 -letnega sina, tada priporočiti, da se naj no izroča umrtna «>taw)dbe, ampak naj so obsodi v iloemrino ječo. TUea trdi, da je svojega sina ustrelil —. ponesreči. . Drtavnl pravdnik je ps naglašal, da eta se oče in sin dogovorila, da la-vršita skupaj «amomor. Ko jo sin omahoval, ga je oče ustrelil. Je samokres obrnil proti seM to SS alab«. zadel. , j PR08VETA PROSVET cm.as1l0 klotbhsee natodm pddpobn1 fl« LASTNINA MX)venske nasopke poopoiln Cm orlam po dorrvoni. 80B0TA, 20 JUNIJA. Marotetiui: Zediejans, Mit« pol leta lo $1^5 u tri m MS. fl M za tri la ca (iavaeCfckaco) 16JO m late. JUf Sa i Cbic.ro ta Cicero |6AS aa loto. fUf Sp P«i |8 JS. Naalov m vaa. kar baa atik a Hal« "PROSVETA" W7 Sf Sa. Uvtala Aftaaa CMcaga. "THE ENLIGHtENMENTw Offaa of tka Slanah Natioaal BeMf* Sadalf. Oaaod kr tka SakacriptkMi: Unitad fltetea (»scrpt Chi raco) aad jaar; Gktea*o $6M), aad lošat*n eooatriaa $8.0S par Ml MBKg-af Tka FEDEKATKO PBES8* UNION LABEL APPLIED FOR hvmfnv^ -te« n«'»■ara—'—rmmmiere-r—■ Datum v oklepaja a. pr. (Mar al-25) pol« Tttrga imena aa naiiai. Sa va« |a a Ua daavaaa potekla aaratekaa. Po«ovite |a SENATOM ROBERT LA FOLLETTE, 1 Zopet jc preminul sredi boja in dela eden tistih zna čajnih bojevnikov, ki se jih človeštvo spominja se veliko let po njih smrti./. s % \ La Follette ni bil socialist Saj javno ni bil nikdar priznan za socialista. Ampak kljubtemu »e je vztrijno _ bojeval proti trajnto naraščajoči moči trustov v velike seči, da ao njegove navedb,re»- denarne mošnje. Pripadal je k republikanski stranki, ali nikdar se ni klanjal gospodarjem v tej stranki. Od prvega dneva, ko je vstopil v stranko, in do zadnjega se bojeval proti bo-sovstvu v stranki. Takoj ko dokončal svoje pravne študije, se je odločil za politično karijero. Vprašal ni gospodarjev v stranki, ako sme kandidirati, temveč se je proglasil za kandidata iz svoje volje in na željo ljudstva, ki je hotelo imeti poštenega državnega pravdnika. Gospodarji so bili zaradi tega čina pokonci. Organizirali so svoje mašine proti njemu, a La Follette je bil izvoljen. Ostal je v opoziciji proti gospodarjem in stari- gardi v svoji stranki, dokler mu ni smrt pretrgala Hit njegovega življenja. • ( e "■' i? iti i ' V vojnem času je z vsemi svojimi govorniškimi silami nastopil proti napovedi vojne. Nekaj časa so mu grozili z obtožbo njegovi tovariši v senatu. La Follette ni odnehal, ostal je pri svojih trditvah glede tovora na Lusitanij| kljub vsem grožnjam. Sele po končani vojni iri sklenjenem miru se izkazalo, da je bil v pravem. ' r LanLje zbral vse opozieijonalne strank^ in jijb vodil v boj kot predsedniški kandidat proti stari gara) svoje lastna stranke in burboncem v demokratični stranki. Dobil Je okrog pet Milijonov glasov, kar pokazuje, da je število Američanov le precej narastld, ki si ne dajo zapovedovati od političnih gosiJodarjev v starih strankah. r. h* » »v Kadar je La Follette misli), da so ljudske pravice v nevarnosti, tedaj je bil na strani ljudstva. V senatu je obstruiral, kadar je bil prepričan, da mislijo naprtiti ljudstvu postavo, kl l>o njemu škodila, naobratno bo koristila privatnim veleinteresom. Dostikrat je bil v tem boju osamljen, kljub tibmu je pa dosegel svoj cilj. Med ljudstvom je bil poznan pod imenom "Fighting ?ob" (Bojujoči Robert). T V lKiju je bil vedno pošten in vztrajen. Ziplnjih deset let je bolehal za srčno bleznijo, ampak tajfa ni zadr-zavaJa od boja. Večkrat ga je bolezen položila na posteljo, a k uma j je bil na nogah, že je bil v bojni vrsti proti nične. Zaporno povelje se izroči mestni policiji, ki aretira obtoženca, ga odvede v zapor, df tam čaka na obravnavo, ali če je iU? mogoče, ga takoj privedbe pred aodnika v svrho predhodnega izpraševanja (preliminary eaami-nation),* Svrha tega predhodnega izpraševanja je, da ae ugotovi, da nT m,in, lrnH v zadnJ,h letih j c »nI tudi večkrat blizo smrti, a pjegova železna če) je javni tožiteljj kl toši v volja ji* vselej premagala bolezen. Za delavsko interese je nastopil ob vsaki prf)Jki. Izboljšana mornarska postavajo njegovo delo, .On je s svojo vztrajnostjo |>ovzročil, da je mornarje oprostil su-^enjMki!^ |Kjgodb z brodolastniki., Tega čina mu trustovci in denarni menjalci niso nikdar odpustili. Vč^al je bilo vse nauzdano"čaH>pisje organizirano proti njenlu. Napadi nanj so lebeJi desne in ta*, a on je pa šel mirno svojo pot naprej in delil trustovoem in denarnim menjal eem udarce, da so cvillli in se avijali pod njimi. , « ■« • < *■ < La Follette je dokončal bvojo ijvljensko pot Njegova vztrajnost v boju naj služi delavstvu za zgled, posebno pa omahtjlvoej" v delavskih vrstah. Od njega naj Se uče, ds le železna «1 ajnost, ki je združena s politično pošfcer nostjo. vodi dodlj/maget "t"** M ' r \ Med pravimi l>orci za oevob«Mlitev delavstva IzihkI kapitaliMiičnega jarma, bo La Follettova žilava vztrajnost v boju Ofllala v trajnem »pon inu. Tudi delavcem bo ostal moi v l®«ni u. ki nl pripadal k njihovem razredu, ' a je bil nmm pripravljen zlomiti kopj« ga pravično stvar delavstvt* (I . L. I S.) V nekih pogledih se postopa nje na kriminalnih aodiŠčih raznih držav Unije odločno razlikuje od kazenako-pravdnega reda na evropakem kontinenta. Priseljenec, ki več ali mani poana način poatopnnjn pri kasenakft zadevah v atarem kraju, dostikrat ai v stanu razumeti, kaj se pravzaprav godi tukaj na sodišču v teku kazenske obravnave. Kadi tega je jako koristno, In vsaj «poznamo glavna nadela J fcazen-nko-pravdnega postopanja v Zdr. drŽavah. Postopanje Je v podrobnostih nekoliko različno v posameznih zveznih državah, in zato moramo govoriti le o splošnih načelih, ki veljajo povaod. Za natančne informacije v nih ae je treba obrniti ns ga odvetniJka ali društvo za plačno pravno pomoč (legal aid mk u ty.) Prva stopiifig je aretacija (ar-reat). Oaeba, ki misU, d« ji je bila atorjena kaka krivica, kaz-njiva po zakonp, se poda k mirovnemu sodpiku Cjuatf« peace), k (magistrate) aodni oblasti, kakorl^oli novani v dotični državi, in si od njega zagotovi zaporno povelje (vvarrant). Ovaditelj mom pri- nik Xako ima) soditg na eid strani, Dlstrict Attoniey na drugi. Svrha obravnave 5e, d^ ae ugotovijo resnična dejstva t pravdi in pritnerni zakon, W naj se vporabi za Ista. V splošnem 11 je zares dovolj razloga, da se provi^elj sodne pisarne — kliče, der orgkpteations) in društva za nn^AM je sodilče - (to hold hlm for court). Nas tu zanima ta4e zad-sjučaj. im magistrat ukreneta treba obtoženca pridriati ka obravnavo pred sodiščem, naznani, kb-liko znaša njegovo poroštvo (bail). Položiti poroštvo se pravi "to enter bail" in se to vrši 8 tem, da ae pri sodišču položi odrejena vsot« denarja v gotovi«-nl ali pn nekdo drugi, ki ipa nepremično lastnino, iiodpifte poroštvo (bond). Prijatelji obtoženca, ki podpišejo ."bat", jamčijo, da bodo obtoženca privedli pred sodišče, na obravnavo ali kadarkoli bo potrebno. Cira ao obtoženčevi prijatelji oziroma kaka zavarovalna družba podpisali poroštvo, se obtoženec izpirati na svobodo. V nekaterih slučajih — kot na pr. pri umoru — ni "bail dovoljen. Ako obtoženec ni v stanu, da si zagotovi zahtevano poroštvo, mora ostati v zaporu do obravnave. Med tem magistrat pošlje vse akte v tej pravdi k Uiatrikt At-torneyju (državnemu pravdni-ku); Diatrict Attorney (v neka* imenu drŽave ali ljudstva. On je plačan od drlavo. Zato oškodovana oseba nima nikakih stroškov, Čim je magistrat po zaslišanju izročil javnemu obtožite-IJu. Distrkt Attomey pošlje po o-škodovano osebo in prouči predložene dokaze, (ta ae prepriča, da U pravda utegne uapeti a stališča ob toži tel ja. Ako kklene, da ni zadostnih dokazov, se dostikrat s tam vse konča. Ako pn Dlktrict AUorney najde, da je indoati dokazov za na-daljno postopanji , predloži vso atvar veliki poroti (Grand Jury), ki naj odloči. Grand Jurjr jc ako-|4na S3 moi. izbranih od časa do čaaa izmed državljanov v dotič-nem okraju; oni se ahajajo, da saališljo dejstva v kriminalnih pravdah la da določijo kot ne-atrokovnjakl — in ne kot pravilniki — da lf Je zadosti razloga, da se kazensko po«topa proti < h odroma da U ai avrha * goln preganjanje ob-Orand Jurjr ali a i le pri-ee In dokase pn.ti obtot.-ncu, ni- iaa reči v svojo obramlkO. Ako Grand? Jury ae najde rs^ugs za kazensko postopanje, se pravda s tem konča, f < Ako pa Grand Jury izreče, da je obtožba uprkvkieiia, aledi prihodnji korak, t. zv. arraignment. To Je formalno postopanje, ki obstoja v tem, da je obtoženec privedL-a pred sodišče in vpra- vab, da U mogli dalje o njih šan, da li Je zakrivil hudodel- stvo, radi kfCsmffa je obtožen, či. da pozivno sodišče uretreee Diatrict Attoraey, kateri Je pri- razloge, taavedene'V pritožbi in šoten, ima f?** obtožnico (indictmeat/,v'ld k formalna listina obdolžit**, zaprisežena od obtožitelja. Obtožnica se prečita obtožencu in on mora pdgo-Noriti. da Ji se priznava krivim, ali ae. Ako se to postopanje vrši ja^io (in open oourt), je Hudi sodnik prisoten. Ako obtoženec prizna, da je kriv (pieads guil-ty), ga more sodnik obsoditi takoj. Ako se pe prizna krivim Ijflead* not guUty), ga odvedejo nazaj v zapor dmoč (Legal Aid Societies), organizacije javnih zagovornikov (Public Defen- pomoč jetnikom (Prisoners Aid Societies) pomagajo priskrbeti y fae 'odvetnike. Delavski švet. V Ljubljani so stopile centrale delavski berga-nizacij v razgovor hi storile'prve koVake ja ustanovitev Delav-8ke« kulturne 'In dje so štiri strokovne, politične, se končni delavstva ln za socialistttoo družbo. Nujno potrebno je, da vzdržujejo te štiri armade medsebojno zvezo in da se medsebojno podpirajo. To naj bi bila mUoga Delav skega sVeta. Delavski svet naj vravna po načelu ekonomije vse sile naših organizacij v paralelno borbo. Nobeno delo se ne sme v pokretu istočasno in brez potrebe paralelno in na dveh straneh vršiti. Notranja trenja ee morajo Izpeljati v paralelne akcije, ki naj vodijo ves ifokret k zmagi.! -'»f r fm To bovakušal doseči Delavski svdt, ki se snuje v Ljubljani. Ta Delavski svet bo vpostavil stike med našimi centralami. Svetu jemo, da bi skušale vpostaviti našo organizacije na enak način tudi v lojalnih instancah medsebojne vezi. S to Iniciativo upamo napraviti nov važen korak na poti k ozdravljenju delavskega pokreta v Sloveniji, delavski svet bo instanca, ki bo "zbirala A vse sile marksističnega socialističnega pogreta tn Jih povedih k novim zmagam. Naš pokret je šel rak-Wt in razkropljen od ene notranje revolucije do druge. Tri tem stanju ne moremo ostati trajno. Žalostna oMetaka. Dne 1. junija Je bila obletnica krvavih dogodkov v Trbovljah. V krvi je izdihnilo na trboveljski cesti šest delavskih Žrtev. In kar je najstrašnejši zgodil ee je Um zločinci je ostal do danea nekaznovan in še danes obtožuje in vpije ifo pravici, k*teri ni bilo zadoščeno. ; Spomin na te dogodke je odprta rana. ki boli le danes slehernega prašetanca. ki se spominja s bolestjo v duši proletarskih žr- Američani »e kun^i. se »J v A- h SPOS( .!^n •etlh linčanj v Amerik^r den nekaj več kot navadn. krv-___ ^ je popolnoma sposoben za regenta madžarske o o Dobre vestilz JogeslaNii, (Bile so zaplenjene.) -1 Ji! *> f • * nO to dO pusti poroto In pride kasneje do tev. kl so padle v Trbovljah dne nove obravnave, ako obtožitelj L junija 1924. ■ JWMIL 91 JK TILNIK. Marceli Goddarl ae Je kopal v Second Cow Creeku. Blizo mestu na četrti cesti Je aločA v vodo in tab> nesrečno za^ na dno, da sf Je zlomfl tilnik. Zdravnik Cow-** * mladenič ne bo Vse pride ob avoje« času. Trunk priznava, da jt t< i,ne. siški proces smešen. Dobro. D».| ljo priznava, da je evolucija t mi. aentao znanstven problem. By George, to Je še bolje — to ni jezik franšiškanskih opietenja-kov. Nadalje pravi, da Darwin ni nikoli ušil, da se je človek razvil k opioe, dasi ga (Darwina) gotovi stovenski ^snanstvenikr še smirnj nabadajo radi tega, in to ja smešno..^ ^ '. Pravite)! iz Trunka se bo ae nel»j raavilo.. Ampak g. Trunk bi moral vedeti, da hoed sloven-skirpi ,4znanatveniki", ai na{ja-daja Darwink, je na prvem mestu Kazimir in njemu podobni fanatiki Kazimir je nekoč pisal v svojem listu, da ie bil Darwin 9emeč. Zakaj toTfej ne podučite Kazjmirjev, da se "ne bi smešili, čeprav so preMestUi vse šole do fAjmoštrovf 4> Toda- Trnnkova evolucija še vedno visi na teoriji. Tako daleč ne more — ne smel — iti, da bi priznal: Evolucija je fakt, kar priznavajo znanstveniki. Kes j«, da je delovanje evolucije v marsičem Še misterij. Proces postanka življenja še ni pqjaanjen. A to nič ne de. Pride čas, ko bo vae pojasnjeno*. Medicinska veda ie danes ne ve kaj povzroča raka, ve pa, da je rak. Trdno sem prepričan, da predno preteče 50 let, bo svet natančno vedel kako je nastalo življenje In ne s*mo to — EfonJakj bodo sami ustvarili v laboratoriju živo stenico iz neživih, prVinsicih anovL Iskreno želim, g. Trunk, da živite »ga čaaa! 2nraaUst is pri>Oaljstve • Naš rojak žuraaliat iz Cleve-, landa je vščipnil S. N. P. J. in Pnosveto. Učeni mož je to naredil med novicami iz Mtwbunra. Ali veš, fcarkomet, zakaj je to naredil? Samo zato, da se prikupi Newburčanom. Ni še namreč pozabil kako je moral enkrat kri-čati^'živela Avstrija" tako gromko. da je imel usta od ušesa do ušesa. — »Nebodigatreba iz (.V velanda. . , aaa A što ješ pride! Jeric je neznansko hud, ker je Prosveta povedala, kako dva duhovnika is Pennsylvanije. krtačita k u ta rje. U potolažite se in — alg v Rim ne liml De, bitka Je pričela! Cenjeni ŽarkflAsž! Kotam ^ poročali, da je bftka pričela Kes Je pričela, toda ne pri S. N. I'. L kot so sanjali vroči bunirHki možgsni. Bitfca je pričela v dvo-glavem listo. Ali «bo kaj prida toče? — Poper iz CoUinwooda. M ' 8 a a < MHMk. 10.1. vojno em<» imeli socialistični shod na Jes«tii-cah. Jože Kopač Iz Trsta je prišel govorit, prišel pa je tudi vladni komiaar Žitnik iz Kado-Ijice s svetlo sabljico In žamiar-skim pokri valom. i« v "v0" jem gnvohl kmalu tavll na znanega hrVašk^a tirana. ' Kuhn-Hedervarija In gačel malo Udrihati po nJem. Tedaj vstane komisar Žitnik In pravi: "J" zaključim aH prepovem nadsl'"1 shod." Kopač ga pogleda in «lri-ha le Hujše Komisar, veh rdeč od jeze pravi še enkrat, da izključuje shod. Kopač še ne fne-ni zanj, pač pa še bolj mat -tiranu. Takmt vstane fttn^ v tretje ha reče/"V ftnenu p^tav« razpustim shod." Kbpač pn»eks in odgovori: -Zdaj pa sdaj Ko-fŠfcar je V svoji patri jot m rti-nurjenostl posabfl takoj iz^viti k r "V imenu postave" in to je Kopač izkoristil. Bffe je frrecej *me- amkkiska CKJ ZA §OBOTA, 20. Tpwn Ttf ^ pimlip^vi de -tels, tajnik Cikaške delavske Jtleruc-.jo, počisti z.listom "U-Bion Ubor News?, ki zlorablja delavsko ime. Lisi je tednik in njegova cir-kuia, a ni stalna. Sadnega krožki čitateljev tudi nima. Prehra-„jujc -o največ z oglasi. Cikaška delavska federacija f je prejela od oglaševalcev pritožbo, da jim grozi zastopnik ■jenega lističa, da nastopi proti njim organizirano delavsko gi-bsnje. rAbfc V* Xa list se ne pega le s tem. Poleg nastopa Se proti boljševizmu, so< ializmv in drugim izmom in sicer po Burnsovi metodi ob č^u Palmer jevega režima, ko so bankir 11 plačevali privatnim detektivom, da jib fcšijosrdeče po-plave. Ta listič napada "The Fe fcration News", oficijelno glasilo Cikaške delsvske federacije, češ, da je boljševišfco, ker o-glašajo v njenj delavske strokovne organJŠsdje. Delav(ci se smejejo, ako kdo pravi, da je oficijelno glasilo Cikaške delavske federacije boljševiško, ampak biznismani, ki ne poznajo razlike, pa verjamejo vse, kar prinese "fakirski" delavski list. Tako se te list prikupuje-biz-nismanom, češ, da se bojuje proti naraščajočemu boljševizmu v delavskih strokovni organizacijah. Urednik tega lista je neki Joseph Leonard, upravitelj pa A. W. Cobn. Oba sta nepoznana v delavskem gibanju. Ed Nockels, tajnik Cikaške delavske federaciji. svari oglaševalce: "Pretveza, da se "Union Labor News" bojuje proti boljševizmu Ih da očisti delavsko gibanje graftar-jev, je navaden "bunk"." Ta list že skozi več let trdi, da ima petdeset tisoč cirkulacije. Federalizirani tisk, ki daje svoje tiskati v tisti tvrdki, v kateri je tiskan ta list, je dognal, da včasi natisnejo 500 iztisov, največ pa 5000. Tudi v drugih ameriških mestih izhajajo taki "fakirski" delavski listi, ki se vtdržujejo z nečednimi sredstvi. Proti takim "faklrskim1* listom ne pomsgajo toži k*. Promoterji teh lističev radi nastopijo V vlogi mučeni-kov, kadar je pa treba plačati, pa nimajo denarja. Najbolje jč, da se prezro. ZOPET SO NANJ STRELJALI. Tako trdi Curran. < hicago, III — Elbridge Curran, dodeljen uradu državnega pravdnika, izpoveduje, da sta bila nanj oddana dva strela, ko •e je peljal' v avtomobilu mimo vogala West 18th Plače in S. Loom i sova/jesta. Z njim v druž bi je bil John Pogačnik. Ko sta »e fH'ljala mimo Četvorice, je e-den stopil naprej in oddal nanj 1 »trda. Krogla je prebila vrata. Luknja je v visočini voznikovih »<>r. ni pa zadela Currana. Tako izjavlja policija. 1'olieija je pregledala Curra-nov samokres in pronašla, da je bil oddan iz njega samo en strel. Policija nič kaj'rada ne verjšme i"«vest. Ampak Curran Je rekel, da nI zaradi tega streljaPna "»Malce, ker mu je Pogačnik •vel oval, naj nikar ne strelja. SENATOR LA FOLLETTB JE ; UMRL. » (Nadaljevanje s L strani.) La Follette je med vojno neusmiljeno pobijal vsak korak vla-de za omejitev svobode govora, tiska in zborovanja. Ko je bil sklenjen mir, je vodil z drugimi nespravljivci vred boj proti ver-»sl»ki pogodbi in dosegel je, da je senat zavrgel pogodbo in za-branil vstop Amerike v ligo narodov. V teh bojih je bil La Follette najljutejši opozicijonalec v kongresu in pred zadnjimi predsedniškimi volitvami se je ločil od republikanske stranke in postal šampijon progresivnih elementov. Na konvenciji Konference za progresivno politično akcijo v Clevelandu se je dal no-mihirsti za predsedniškega kandidata. Nekaj dni kasneje je njegovo kandidaturo odobrila tudi socialistična stranka. Pri volitvah je dobil čez pet milijonov glasov in trinajst eiektoralnih glasov W državi Wisconsin. * Zapušča vdovo in štiri odra-šcene otrokte; dva sinova in dve hčeri, ki sta že omoženi. ltlaine bo mogoče njegov na- ' •"■■••-- sledaik. Madison, Wis.- — Politične kroge v Wisconshui, v.1 katerih prevladuje progresivna struja, je La Follettova um rt zelo pretresla. Med splošnim žalovanjem te dni pa že vstaja vprašanje, kdo bo nasledil La Follettov sedež v senatu. Po zkkonih v Wisconsi-nu je treba izpraznjena mesta v kongresu nadopolniti z izrednimi volitvami ali pa počakati do rednih volitev. Ker pa se redne volitve vrše šele v jeseni prihodnjega leta, bodo najbrž razpisane izredne volitve. , Pričakuj^se, da bo pedanji go-verner Johft J. Blaine, progresi-vec, kandidat. - ' *—i- GOULDI SO SE POBOTALI MED SABO ZUNAJ SODIŠČA. "Pravda" se jim je zdela vendar malo predraga., Jo* UMSmm!^-' ^ New York, N. Y. Dediči George J. Goulda so se pobotali zunsj sodišča. Prsvdall so več ko eno leto in plačevali drago od-vetnise. Ako bi se pravda vlekla še nadalje, bi zapravdali lepe milijone, ki so jih podedovali. Sporazum se je napravil na ta način, da druga Gouldova žena mrs. Guinevere Sinclair Gbuld dobi za en milijon dolarjev obveznic svobode, o katerih ji je njen soprog sporočil brzojavno iz Pariza malo časa pred njegovo smrtjo, da so njene. Dediči so preje trdili, da Gould ni bil pri zdravi pameti, ko ji je poklonil te dar. ■'. TUDI KROdNJARJEM NE DAJO GRABEZl MIRU. New York, N. Y. — Krošnjsr-ji, ki pehsjo ves dan voziček pred sabo po ulicah, na katerih stanujejo siromašni ljudje, nimajo miru pred^raftnrji ln gra-beži. Magistrat George W. Simp-son zdsj preiskuje oddelek za javne trge: Krošnjarji, ki zgodaj zjutraj pehajo svoje vozičke pred ssbo prek mostu Williamsburg, ds ne kupijo svežo zelenjavo ln ovočje na VVallaboutovem trgu v Brook-lynu, morajo plačati podkupnino, da se jim odkaže ugoden SPRKVODNIKI BODO ZAHTE-VAM POVIŠANJE MEZDE: cleveland, O. — Bratovščina feleznišklh sprevodnikov bo obdala zborovanja križem deše-••• v tru seeu novembru. Ns teh *jah i h »do razpravljali o zshte-vi /a ^višanje mezde. Leta jim je bila mezda znižana * 12 odstotkov. Lani Jim je bi 1* t«>\ iftana samo za pet odstot-k"v 'raginjs Je ps ostala. In ^ ■ i*odo sprevodniki zahtevali k * jim meada poviša. BANKIRJI SO ORGANIZHtA- LI SVOJO PRIVATNO ARMADO. Stane jih četrt mlljona dolarjev. 1'eoria, IIL — lihnojski bankirji obdržavajo svojo konvencijo. Ob tej priliki je Samuel Saunders povedal, da ao bankirji organizirali svojo policijo, ker jo uoče organizirati država. Organiziranje armade • Je stalo četrt milijona dolarjev. Denar so dali bankirji. Ker pa bankirji niso darovali svojega denarja na ta način, da bo zanje izgubljen, bo aeveda ljudstvo vseeno nosilo stroške. Ljudje, ki si bodo izposodili denar, bodo morali plačevati-malo višjo obrestno mero, pa bo prišel notri denar, ki ga trošijo za privatno policijo. TIALUANSKA LIRA PADLA; New York, N. Y. — Vrednost italijanske lire je zopet padla. Ena lira stane 3.59H centov. To je skoraj 27 lir za dolar. Morgan je posodil petdeset milijonov dolarjev Italiji. Za ta deaar se je v Italiji nakupilo yeiiko potrebščin in vrednost lire je pridala padati. Morgan Jo pa napovedoval, da stabilizira vrednoat lire. in zato Je on Italiji posodil petdeset milijonov dolarjev. ' Fašizma v Italiji ne bodo reši, li tudi milijoni ameriškega bančnega kralja. Tak je gospodarski zakon v sedanjem sistemu. 11 TRUSTOVCI KAZNOVANI. Prisnsli so krivdo. | Chicago. UL — Devet jn štiri deset tovsmsrjev izmed 258 tovarnarjev za pohištvo* obtoženih kršenja proti trustovsklh postav, je izjavilo pred zveznim sodnikom Adam*0. Cliffom, da so krivi. Sodnik jih je kaznoval z denarno globo od $1,000 do $6,000. Vsa denarna globa znese $166,000. NOVA ZVEZDA. O nji aodljo, da je goreči svet. ftneaee Aires, Arg. - Ns zvezdarnah v Captownu in Le Plata so opazili pred n^kaj tedni novo zvezdo na južnem nebu — Nova Plctoris. Zvezdoznsnci sodijo, da je goreči svet, kl plavs v vsemirju. Oni nsglsšsjo, ds je svetlobe Skozi petnajst dni traj no naraščala, dne 9. junija je ps dosegls najvišjo stopnjo svetlobe, nakar je pričela zopet tem neti. Iz črt, ki so jih opasill v spektrumu sklepajo, ds je novs zvezda neki oddaljeni svet v ognju. 1 • / *'' Prizaortrja cM* zdivja (F. L. L S.) V jako zanimivem radi o-predavan ju jt dr. W. L. Munson, sdravntveni uradnik države New Vork, govoril o praznoverju v adravetvenih rečah. Od najdavnejših časov človeške zgodovine se pojavlja želja po znauju in razlaganju stvari. Kar se tiče zdravja, Je Človek sprsvljal bolezntev zveso s nekaterimi dogodki; dostikrat ssmo dejstvo, da se nekaj slučajno pripetilo v zvezi z boleznijo« se je smatralo za vzrok oziroma za lek dotične bolezni. V nekaterih Slučajih blaznosti so ljudje opa-tlli, da je Mesen slučajno začela ob nekaterih posebnih fazah meseca. Zato se je mesec smatral za vzrok blaznosti; angleška beseda "lunatio" (blazen) spominja na luno.. Treba bi bilo cele knjige, da bi opisali vse različne vraže, kl so kdaj cvetele glede zdravja. A-11 med njimi jih je nekaj, ki so sUsti nevsme in utegnejo pomočiti veliko škode, ako člnvek vanje veruje. Iniamo pa tudi precejšnjo skupino bolj nedolš-nih vrsš, ki ne škodujejo nikomur, rszun pameti onega, ki v njih verjsme. •Nekateri, na pr., pravijo, da nit jantarjevih krogljic okrog vratu preprečuje golšo (krof). Mi znamo, da nezadostna kollči-ns jods v hrani je vzrok te bolezni — korsvde bodo pomsgsle le tedsj, ako se poskrbi za primerno dozo joda. Kdo pa nI le slišal, ds legar (typhoid fewer) baje izvira iz izhlapevanja v močvirjih, gnjllih odpadkov in trohnobc in da terpentlnovo olje ln slsdkor preprečujeta to bolezen? Ml^pa znamo, da ta bolezen nastane, ako neka mala klica prodre v naše telo, in da se bo-lezen preprečuje potom primernega cepljenja. AH niste že sli š< CMpasi J.cob Ambre|M. Bet Bftt. Mees R«, Pa. Jeseph 7-urko, RPU. t. Bo« 114. WeN Nr Aatoa Salar. Um 1S4. C.r«ss Kass* sa lateeaesd. osagunjB oRaoftJii VZHODNO OKBOtlBi IA P A DNO OKROftJBt I ________ Frask Klas. Bu* aH. (lo.hals^ MUa. »a aav. u» V Jeka Oa^vb, Uaa 144, Kock Ssrisga .Wie. Nadzorni odbor: Faal Bergvr, prtMalk. Ml WUIow Chlfaso. IIL| Rlckarš I. Sa-vertalk, B. Ne. 1, Riasšale, IIL| Kr.ak Ba|e. W. Htk St^ CMeage, IU. Združitveni odbor: ia uwndxu avb, cSKAoe, IzvrSevalni odbor: VPBAVNI OnSKMt t Caiakart Aašre« Vldrkk. B. r. U. T. Ikit 101. iekastuvn.Pa-i sl. Ut»ik M«i(hrw Turk; ulalkjb^dalškes« «Sdtik. Bk» Novaki sl klasa in ik Jaka Vo|nclu »ročaik Kla«ha jds Savertaik. SSravItell glaslls Mit* Gudtaa. •' r HttOTNI ODSKKt Martla t*Uaaikar, predsednik, nss 174, BartMrtae, OkW| BraneM A. Ta ur kar,, MIT a Bidgmr Ave, Ckieaso. lil; Juka Kvlš«aa4lšr IS1U Be-alastun. Ave. W«l Park, Oktet Mer* Udov**, Ml) a ftssear A*s^ CM-čase. ULi Jake Terjali Bea SS. Stiskane. Pa. BOLNIŠKI ODSEK i NevafcpredMdaik. S4IT4I B. Uvašsle Ava. Pr«dee4alki Frask Aleš, tlM So. Cravford Ave. Ckleago, lit.t Jelka ^^IMS Mtk St, Cklests, III. i Joka Ollp. 14H So. Cllftes Park Avo. VUH0VNI KDBAVNIKi Dr. F. J. Bora. 4111 St. Clalr Avo. develasš. Ohio. — FOSOBt — grressesšms s glavaln« odborniki. U delajo v glavroM arodu, ss Vfšl takole i VSA F1SMA, kl so assslele ss poolo gl. predoedslks SO asslevei Pred* oodalitvo B. N. P. J. MIT4« So. Levadale Ava. Ckloafo, IIL VSB ZAbEVK BOLNlftKB PODFOBB SB NASLOVBi BotalMko UJsI-štvo S. N. F. J. 1457*1 Bo. Uvašalp Avo. Cklcago. IIL ■dkNABNB POfllLJATVB IN fTVABl, kl so tMe|s odbora Is Jodnoto voMo se Salo Avo. Cfcleego, IIL VSB BABBVB V SVBZI 8 BLAGAJNIŠKIMI FOAU so polll|a|o sa saalovi BlagalsIMve a N. F. J. »44MI So. UwadalsXve. Chlsag^ UL Vso pltiBi glede poslevaaja v gl. lavršovalaom sdhem ss aa| ps|l|s|s Faal Horastls. »rodsedaiku aošsoraoga odbora, llgsr sasloT |e Val prilivi aa gl. porota! odsek se asi pošiljajo aa ssslevi Val šsplsl Is drsgi eplsl, asaaaallo. ogloeL aarolslss Is eplok vse ksr a ^ ^^MiiEoiV,ffr OBSOJRNA ZARADI A- RBJENIH PONA. ZDRAVIL. Chicago, IU. — Pr. John H. Byrud in Mllton Lipspute sta stala pred porotniki na obtožbo, da sta prodajala klninske krogli Inočvirjev povzročuje malarijo? ee, v katerih Je bila navadna ri-Mi znamo, da to bolezen razlir- leva moka mesto kinlna. Porot- ZAMOREC OBEfiEN. Chicago. — Zamorec WiUikm Same, ki Je ubU policaja Corne-llusa Rodericka pred par meseci, jeliU včeraj obešen v okrajni Ječi. Med gledalci je bUa tudi ženska, gledališka igralka Kath-ryn Du Noule, kl se Je vtihotapila v ječo v moški obleki. Ko jo je pozneje šerif prijel, je rekla, da js našla vstopnico v hotelu fn ni se mogls premsgstl, da bi nO šla gledat obešanja. Bila Je pokarana in izpuščena. RE8TAVRATER OBTOŽEN ŠTIRIKRATNEGA A UBOJA. f ' jajo komarji, kl preiUšajo klice K^sJarije. Nekateri pravijo, da čebula pomaga proti ogepnicam; vera v tako bedarijo lahko prinese smrt, kajti edino uspešno sredstvo je cepljenje. Oeoljena svinjins je bsje dobra v Slučaju rane na nogi, da se prepreči mrtvjčnl krč; za U krč (teta-nus) pa je edina odpomoČ vbrizg primernega protlstrupa. In takih vraž > še na tisoče in tisoče. Ako predavatelj bi bil poznal sllčna praznoverns zdravila pri nas v starem kraju, bi bil razlagal še z velijo bolj značilnimi primerami. Ako človek veruje v vse te vraže, je v veliki nevsrnosti, ds umre redi bolezni, kl bi se bila dala prav lahko preprečiti sli o-zdraviti, ako bi IjU šel k zdravniku. Beveda nazadnje vsi ljudje se zatekajo k zdravniku — kadar je prepozno. V tem ravno tiči zlo. \ Nekatere vraže lo bolj nedolžne narave ln so zanimivo, ker so tako smešne. Težko je n. pr. razumeti, kako morejo nekateri verovati, da oči oslabijo, ako si obrije Jo brke, ozlroms da korenje povečuje pogum. Treba tudi precejšnje doze lahkovernosti aa shrani človeka, ki verujo, ako se nosi mehurček neke imrdljlve vode ns vrstu, ds odgsnjs naloz-|ljfve bolezni, sli da js oreh v Chicago, UL — Y truplih štl prostor na Prvi avenujl. Blee-| ^ rfg jedle t Kanovi re-1 ^^^^r^^ži^ali ckerjevi cesti sli Grsndovi ulici, ^^ in nato umrle, eo našli ffl^ kMiar hočejo prodsU svoje bla-j^ .^„,ke; 'Potlej. ds prvs deževnica v maju poma- go. i dim preiskavo ln je Neki krošnjsr je pričsl, da je | Anicah pomešano s srzeniko., r„ ka- plačai vsak dan 2fKentov za pol- p™ tri žrtve so jedle kolačke,^« ^ liS dnevni privilegij ob soboUh. Ko dr. Joseph Springer Je p. P^ ^ Je protestiral, Je tržni komisar d. je Vito Marali, star M hSTdSl ix zahteval od njega en dolar ss ^ kmalu nato umri, ko Js Jedel ^ IK> dan. Nadzornik je nste poklical L omenjeni restavraciji. hr ^tu' kH U . policaja, ki ga. je odgnal v za- Policija je obtožila Kana štiri- Vse to bedasto Prssnovorje je ^Prišel jepred sodnik, in je ] kratnega uboja. I preostanek Iz davnih dni, ko bil obsojen na $60 denarne glo-' i) i | uimujch t"* -t"—"" «— ,-- be Od tega časa ni smel nikdar, BANKIRJI HO PREJELI več prodajati ob centnem hod-' SVOJE, niku. * * VODOVODNI NAREDILI MONTERJI HO KOMPROMIS. > lz ORGANIZACIJE garcwr. OGNJE- ^ .^hingte^ D. C. — Ognje-tM"ri v I/oraiaa, O., so se orgs-■"•»rali stoodstotno. POstsviM *** po proti mestni gt. l>oula, Ms. — Bivši gover-ner Gsrdner v Missourlju prsvi. da več ko 1V.000 pohabljenih vojnih veterapov samo v Mlešou-riju ni prejelo odškodnine od ljudje vero vsi i v čsrovnlštvo. V današnjih časih, ko vemo nekaj več o zdravju in o vzrokih bolezni. so te vraže le smešae, kadar niso nevarne. Ljudska Isobrssbs glede vzro-Jtov raznih bolezni, prenašanja nalezljivih bolezni in zlasti pod' uk glede načinov, kako nsj se Mllwsukee. Wls. — Vodovod ____________ I ni monterji so stavksll skozi dva vlade. Za calškodnlno je vprašalo Udesnl preprečujejo, je nsjvsčje tedna za deset dolsrjev dnevne 2IJ6Q vetersnoV, prejelo jo je koristi zs jsvno zdravje, luč mezdt« Stavka je končala s kom- p. le «.09«, pravi Gerdnet. Ne- snsnstvs odgsnjs temo vsega »romiaom In vodovodni monterji kateri izmed teh so podpore zelo praznoverja. V sdravstvsnih bodo prejemali po fM® na dan. potrebni. ^^Llnll ^ t T**' Stara pogodU js potekla dm- Li _ --Je strokovnjak, m to je Junija. V nekaterih mestih je! AH mezda vodovodnih monterjev vl-.la šja, v drugih nižja. V St.Paulu.1 le po $8 na .Vareči sl "Ble- \d to je sdrav* nlk. Ako ste bolni, vprašaji« njega za nasvet — ae zanašajte ss ns nasvet soseda. Ne»vrt nsmu ^ sodišču je predsedovsl sodnik Gemmil. Porotniki so«ju spoznali krivim in obsojene sta bila vsak na tisoč dolarjev denarne globe ln pet let joče. KAMBNJE v RUDNIKU JE POŠKODOVALO. GA Arma, Ksns. — Rudsr Emile Bsrbesux Je bil poškodovan v rudniku štev. 20 VVentem kompanije. 1'atllo js nanj kamenje, ko Je delal V rudniku, prepeljali so ge v bolnišnico. Poškodbe nl-^p zelo hude po izjavi ursdnikov v bolnišnici. JEZERO CHICAGO Tf ^ Se nikdar niste videli na nobenem zemljevidu Jezera Chicago: ampak je pravo Jezero vseeno. Dvajset milj dolgo in j*t fpilj široke in nsd sedam in pol ml-Ij globogo ns vseh konrlh; to Js jduro, ki bi nastalo vsako leto, ako bi ss vsa mestna voda, ki ie sgubl v mestu stekala na en prostor, Premislite sl stroške za napravo' takega jezera s pornpa-njem miljone gslon vode vsak dan, ki so dnevno ponemarnosti rabite!J« v ali spuščena vsled slabih cevi in vodne oprave. VI ne dobite nobene koristi od lega dvanajst mUJ dolgega jezera; ampak vi plačate vso to. če laatujete hišo plačate vaš vodni račun dlruktno mestu; ako ste,v najemu plačate to indirektno v povišani stanarini. Del vašega računa aa vodo, ali del vašo stanarino gre v pomoč plačevanja stroškov za pompa-njo nad 422,000,000 gslon vode kstera so zgubi v mestu Chieagu vsak dsn. Ta zgubs ln potrata se mors vstaviti, pronehstl aH meitns vodna |M>strežbs im postala od dne do dno slsbejls. Mesto ne moro dovojl hitro pompatl dovolj vude zs i »otrobe vseh ljudi' v mestu. Pritisk vode Je presitih v nekaterih okrajih, da bi dobili stanovalci v gornjih nadstropjih'dovolj vod«. Voda so uporablja tako hitro da je sploh iilmogočs prečistiti, temveč so jo mora primošsvsti s kemikalijami za varnost. Tu ju nevarnost za belszni vsleoretto) Kriull. Italla, (Adv.) VELIKI IZLET . O PRILIKI TIHOttJETFftCK TRETJI HRVATHKI VHKHOKOIJIKI IZLET V ZA0REBU ™ asnmHi g V KI.IS IH BBIOFARNIKOM mnm BATBai OIIFLUJR IZ NBW VOKBA ».mm No« Vori« Si aaaaj. Sagrsb Zapomnit, »f, do> AiolUaio olušlienl ookolaki pomik la laklslkl bed" la»»k alottmw ^akolro aa pota kakor tedl v f^srrbo. Zslls-ao r*itm trotjogo roarodo kabino Ig i aijajoti apoojo« Ss ufdtMil pt*nUu*r so ko srsdeik Cm*4 lisO* CUNARD LINE toaiwta.il' o««,.« -- Povest. Spisal Pr. Seralln. - aa - Kij imea«jemo bojezea uma? Spisal dr. Kari vitez . TrMeniškL Bleiweis- Da živali, družno živeče, umore bolne in slabotne tovariše, kf se v boju za obstanek ne morejo več boriti, to je občeznano. In ie dandanes nahajamo divja ljudstva, ki jed na ko ravnajo s trpečimi ljudmi v svojih občinah. O-mikani Evropejci se temu čudimo ter mislimo, da nsdkriljuje: mo take divjake! Pa li v resnici? Nedavno se je zgodilo na Francoskem, da ubeži na umu bolan človek iz zavoda Clermontskegs. Kmetovalci, ki ga ugledajo na polju, začno ga dražiti ,in ko ga dohite, pobijejo ga s koli. V nekem drugem mestu — bilo je nekaj let poprej — ubeži umobolni strežajem, spleza na streho ter od tod na množico, ki ga zija, meče kamenje. Zatorej gosposka ukaže strelcem, naj ga ustrele. 0SVETA i1 - - * .... , m. . T In nikjer ni bilo Ču^i, da bi bila sodek, ki je ubogemu umobolne- goepOska ali da bi bili oni kmetje pozvani na odgovor zavoljo takega ravnanja, Čeravno V lepi naši Kranjski ni tako hudo, vendar — le priznajmo, da se tudi pri naa proti ubogim umobolnim ljudem mnogo, mnogo greši. Umobolni človek ima za nezvedenea nekaj skrivnostno-nenavadnega, tujega, groznega, kar ga razločuje od vseh drugih bolnikov, četudi razum priznava, da je I pohabljeni um le telesna bolezen, kakor kaka druga. ' Morda se ta žalostna izjema p rt umobolnih ljudeh utemeljuje s tem, ker imajo prikazi na teh bolnikih za nezvedence npkaj ne-umljivega, skrivnostnemu bitju jednakega, česar ni mflči razumeti. Cesar pa ne umemo, kar je ugankam podobno, vzbuja nam neko skrivnostno grozo. Ce se mi posreči, velik del prikazov, ki jih nahajamo pri umobolnih ljudeh, razjasniti in približati razumu, morem gojiti tudi nado, da se zmanjša oni pred- mu človeku na svetu povsod na poti ter mu provzročuje tako težko trpljenje. Kaj pa je bolezen uma? Kdo ni imel v življenji že ure ali dneva, ko se mu nobena stvar ne posreči, ko ga vsaka reč razsrdi, vsaka muhs- ujezi, da naposled obups nad svetom in nsd samim seboj? Ce narssto iz takih dnlj tedni in meseci, če po-atane človeku duša tsko potrta, da se od teza občevanju z drugimi ljudmi, če dospe obupnost tsko daleč, ds se ima asm za nepotrebno stvar*«s svetu in če mu take tožne misli celodtratijo spanje, imamo že pred seboj podobo tožnegs melanholika. Toliko moremo iz prikazov nam ssmim znanih, umeti dušno stsnje tožnegs, ki se pa prilično še nshsjsjo na fiziološkem stališču. Moment pa, ki je nam zdra-^ vim srečnikom prihranjen, je ta, da z nesrečnikom ne moremo i meti jednakih čustev. To je dušna bolest, silna bridkost srca, ki se ne da niti izraziti, Wti popisa- (Dalje.) ' ' A ko je bil notri, je Čbtil, kako mu spet I>ešajo moči, kako vstsjajo in begsjo sence prfd njegovimi dušnimi in telesnimi očmi. Zdsjin-zdaj se mu je stemnilo, in večkrat ga jd zapustila zavest, da ni vedel, kje je. Sodna dvorana se mu je izprcmenils včasi vUomsčo cerkev, in oltsrje in svetnike je videl notri. Toda vedno zopet si je opomogel in z neko posebno voljo je vedno izneva prisilil svoj duh, da se, je oprijel realnosti. In tako je jasno čul, kaka usoda je doletela njegovo nedolžno hčer. A takrat se je lotila njegovega srca divja, besna bol, in hotel je zsklicati na ves glss, da )e on, on morilec, da je on tisti, ki zasluži kszen, tods tedaj mu je odpovedala zopet pamet, odpovedala so mu u-sta, odpovedale vse moči... Zgrudil se je brez zavest^ na tla ... , Z*nt Zvečer tistega dne, ko se je bila izrekla obsodba, je ležala Manica na avojem trdem ležišču, mirna, brez vsake vidne razburjenosti ., . Bilo ji je, kakor bi se j} bil odvalil težak kamen od srca, ko je bilo končano . "Hvala Bogu!"Je vzdihnila sama pri sebi. "Zdaj je konec zasliševanja in izpraševanja, konec nevarnosti, da bi se zagovorila, da bi Izdala očeta!" Da je imela prestati desetletno ječo, zs to se nI zdsj niti nsjmanj zmenila. I>eset — dvajset let — celo življenje, to ji je bUo vse eno!... Ksj jI je bilo idaj šc do življenje, ksj do prostosti!... OČets jc morala rešiti in vendsr. ., • Misli so ji poletele nazaj v preteklost, in podoba za podobo Ji je vstsjals pred očmi S čudovito jssnostjo se je spominjsla vseh dogodkov avojegs Življenja izzs prvih otročjih let. Vodels je še nstanko, kako'obleko je Imela kot triletno otroče, vedela vse, kje, s kom, kako se je kdaj igrala, kod je spomlsdl trgsls cvetje, kod je v svoji mlsdostnl razposajenosti sksks-la ln letala .. Zavedala se je tudi, kako je postajala večja in večja, kako se je njono Življenje polagoma izpreminjalo, kako je postajala z leti druga . . . Prav živo se je še spominjala, kako je bilo takrat, ko sta jo oče in msti prvič vzelp v cerkev s seboj. Kako dolga se jI je zdela tistikrat |K>t do župne cerkve! S kakim svetim strahom jo prestopila prvič cerkveni prsg, s kakim strmenjem so begale njene oči od oltarja do oltarja, od podobe do podobe l . » In kako Je bilo takrat, ko je Šla prvič za procesijo sv. Rošnjega telesa, belo oblečena, z vencem na glavi I Ah da, ta venec—tudi po-ineje ga Je še noalla! . . . Spominjala se Jo, kako so ljudje, ko je bila odrasla, delali opazke radi njene lepote, opazke, ki Jih tedaj niti razumela ni.. . Zavedala se Je tudi, kako se je začelo njeneg aarca počasi lotevati neko čudno, sladko hrepenenje, kako Ji Je začel ugajati ta In oni mladenič, kako se jI Je začefo srce odpirati ljul>ezni ... Ksko le|»a je bila ta ljubezen, v kako slsd-f kem skladju je bila z drugimi njenimi čuti, s f pobožnostjo ln Iskrenostjo, s katero je molila 1 vsak dan k Bogu, k svoji paironi in k devici , Mariji! ... Ssj tistikrat niti vedels nI, ds Je ' tisto hrepenenje, tisto tiho veselje, ki gs Je občutile ob pogledu lepega mladeniča, ljubezen!" Se manj pa Je ved« la, ka Je to hrepenenje, to ugajanje nekaj nedopustnega, nekaj pregrešnega ! . . . |» Potom |»a Je prišel novi župnik s svojimi novimi nasorl!,., Od tistihdob pa se Je pojavljalo neko nesoglssje v njeni notranjščini od tistihdob se Je zečelo neko liojevanjc v njenih prsih, ki je bilo posledica njenega prizadevanja, da bi zatrla v svojem srcu vse naravne gihljsje, da bi napravila Iz njega zgolj oltar, na katerem naj bi vedno ih vedno-platnici samo plamen one nadnaravne ljubezni, ki odpre baje edina človeku vrata nebeika ... In »na je ljubila, ljubila je U vaegsi srca. Is cele duše svojega Boga, svojega Kristusa In proč i sto »levico Marijo!...» Tods včasi je vendarle obtičalo njeno srce tudi še pri kakem poavetnem občutku. Nsvsllc vsemu temu ss je še včaai iz|wiaabilat... Ko jo je Mi Ustlkrat v gosdu presenetil tudi jsspo, ksr se je bilo zgodilo tistikrat. Čudno, do tega trenotka se je onega dogodka fn vs^ga, kar Je bilo ž njim v zvezi*, spominjala le napol... Cesto je naravnost dvojila, ds je bilo vse tisto res . Zdelo se ji krst le asnjsls o tem e, kakor bi bils en-ps je stslo hipo- in storila Vedn ma vse jasno pred njenimi očmi! Zavedala se je vsakega posameznega čuta, ki ji je tistikrat prešinjs! srce ... Zs vse je znala zdaj, vse je vedela! . . . Njena pretirsns pobožnost je bila res povod, da je bila šla z Dolfetom šmamic iskat —- a kar je tistikrat hi bilo prišlo do zavesti, prišlo ji je zdaj! . . . Zdaj se je natanko spominjala, kako dobro, kako sladko ji je bilo ob mladeničevi strani," kaka nepopisna slast ji je pretresala život, ko jo je privil k sebi, Wo ji je pritisnil poljub na ustnice . . . Tistikrat je bila omamljena, zdaj one slasti, zavedala tudi, da je omagala v tej slasti ... Ali s čim je grešila, tega še vedno ni znala!... Njene misli niso bile nečiste. Njeno srce je sicer omagovalo v nasladi, a hrepenelo nI po njej!... Ali je nutr Že čutenje samo na sebi greh ? ..--I ^ Cim bolj je preudarjala, na kak način je zaslužila grozno kazen, ki jo je bila zadela, tem manj je mogla umeti vse to ... Glava ji je postajala pri teh mislih trudna, težka,.. Neka zaspanost jI je legsls ns oči, in sem-tertjs jih je zaprla za nekaj Časa ... "Ko bi bil ostal vsaj otrok pri življenju, lahko bi bilo še lepo!... ' « Ta misel ji prešlhe hipoma možgane. PH srcu jo zaskell, a takoj jo obvlada apet apa-tija.... / ' " wAli kaj —- zdaj je vse eno!.. r "A — Ha-a-a!" — v Zoževalo se jI je. Toda namesto spanca se je lotevala samo neka omotica .. . "Izgubljeno — vse izgubljeno!.. je mrmrsla in zapirala ter odpirala s težavo oči... 1 "In vendsr sem molils — in vendsr sem častila Marijo kakor msloksters mojih vrstnfc, moji moči!..." edno bolj v pretrgsnih stsvkih jI govorilo, naposled so bili njeni vzkliki brez vse logične zveze... .MAh, moj oče!--" "Marija — Marija ..* V glavi se ji zavrti . . . Njene oči zastr. me . . . Pred sabo vidi nebeško prikazen! . Msrijs, obdana ofl bleščečega *vita, je stala ob njenem vznožju . f. Prljssno se jI je smehljsls ter ji ponujala nszsj venec, ki jI ga je bils str-gals nekdaj z glsve ... 1 Skloni se nspol s svojegs ležišč* . . . Ds, to je bils Msrijs, Msrijs, taks, kakršna kraljuje gori nad zvezdami, tska, kskor si jo je vedno predstvljala . . . Njeno nebeško lice je bilo tako milo, tako sladko, ln vedno zopet se ji je nasmiha vala, vedno zopet ponujala ji venec!... Njenega srca se loti za hip odpor. "Cemu nsj mi bo zdsj venec, čemu-? . . . Prej ~ prej ..." Hkratu pa ji postane spet mehko, in prsi ji napolni ona nebeška sladkost, katero je pb-čutils Ukrat, ko je po cele ure preklečala pred oltarjem zamaknjena v Marijino podobo . Molila je h kraljici bo*jl spet kskor v tistih lepih srečnih čssih — dokler se ni nspoeled rsz-priils prikazen ter je objel sen njeno trudno, do smrti Izmučeno glavo... XIX. Da je Skrjsnec Sadil vlržlnko, je moralo biti ie ksj iMMiebnegs. Navadno je nosil s seboj mehur a tobakom In pipo . ^. Ob cerkvenem sh&> du sil kskem semnju, sploh ksdsr gs je imel mslo v glavi, si Je kupil tudi smodko za dvs novčica. Prižgsl jo je, s giedsl, ds mu je kolikor mogoče kmalu ugasnila, In potem jo Je glevll ter auksl med prati celi dsn, dokler nI šel spet, s iskadil jo je nsvsdno šele drugega dne po tistem. ni bil ne cerkven shod, ne nenavaden delavni dan je bil, a • prav pošteno kadil, celo vfr-jo je bil potegnil is nje. si jo uho, kskor dels jo (hntje, ksdsr No menj, nego Skrjsnec Je liimo, s slamo, bil vtaknil I Dolfe, takrat nI foveaila |N>g|«dsf.....Zakaj ne?.....Zakaj ji ni prišlo na lun, da M bila beisls pred njim? .... Is posta* jI jo hkratu gredo k vojaškemu naboru. In tako je krevsal počeši, t nekoliko uj»ognjeno glavo in ns levo stran nagnjenim Životom čres vas V takega ps. ki gs je srečal in ga je hotel poalušati, je nagovoril ter mu rekel: "Ali si sllisl. kaj ae Je tgftdilo? . . . Tisto nato ia koiMOmneifn društvs je noč vzela, ps denar ts- d1, Str,*11 bUot • • • Vi* *aj pravim W» Miki !.,.** ti. Tb je najstrašnejši oBčutek Bolniki, ko ozdravijo, spominjajo se gs tudi le z grozo, a nimajo izrazov, ds bi ono dušno stsnje mogli popisati. Taks srčna bridkost sili melanholika do samomora, ona gs zspelje, da koteča življenje svojih ljubljencev, ker jih hoče obvsrovsti grozne svoje usode. . Ako taks tugs trsjs dlje in ako ni vedno jednsko huda, temveč čssih nekoliko odjenjs, jame nesrečnik tožiti samega sebe. Bolnik se obdolžuje sam zlob-nosti, brezvernosti, nenravnosti/ Tožbe se mnogokrat nakopičijo v stalne domišljije in zmote tdr imajo vedno isti značsj, da preti bolniku kaka nesreča, katers gs zadene v kazen zaradi njeflpve zlobnosti. To gorje, misli bolnik, more priti neposredno od Boga, od usode, ps je tudi lshko odločeno s pomočjo Človeške pravičnosti, v kszen zs razna hudodelstva, katerih se bolnik Obdolžuje. ^Bolnik si domišljuje, da ga je v mojem preganja sodišče. Vendar ps to niso takozvane domišljije pregs-njgnja ali zatiranja, za kakeršne jih mnogi smstrsjo; te značijo blaznost, in imsjo vedno značaj krivice, pečat nezskonitegs preganjanja, v tem ko melanholik pričakuje kazen kot pravično pokoro zs dozdevno krivefo. Take tožbe melanholiks morajo »o umeti kot poskusi, s katerimi si moremo razlagati neobsež-nofbridkost, ps ne kot posladek premišljene preudsrjenosti, ampak kot posledek neke notranje sile,! ksteri se mors umakniti zavednost. Tudi za te vrsto bolezni imamo zdrsvi ljudje analogon, ki nam pomaga razumeti bolnika. Komu se še ni pripetilo v spanju, kako^bl mu ležale skale ns srcu? Iz Čustev telesne bojszni, kste provzročuje slaba prebava i nerodna ležs v postaji, nastajajo fantastične sanje, ki nam to bojazen logično razlagajo, pa nate zavest sli naš preudarek nima pri tem ničessr opraviti. Tska melsnholijs se le pologoma presuče v zdravje ln se navadno izide srečno; v redkejših slučajih more ps tudi oststl stal-na in trpinčiti nesrečnika do konca življenja. *% • Največkrat vendar bolezen ne dospe do. popisanih hudih prikazov, ampak Že prej se. tožnost prevrže ravno v neko nasprotno razburjeno veselost. Kakor Je takšen prevrat sam po sebi § um-Ijih in znan zvedenemu zdravniku, tako neumljiv je okolici bolnikovi Včeraj še tsko v žalost vtopljen in danes tako radosten! Veseli nas, ds se je bolezen tako srečno obrnila, in ms jemo z glavo, ko nam svetuje zdravnik, naj brž vse pripravimo* ds se brez odlogs bolnik odpravi v leskov zavod. A kmalu spoznamo, ds je bil svet zdravnikov upravičen. Veselost Jb izpremeni v razburjenost, bolnik ima opraviti poč in dan, ogovorom odgovarja srdito, oporekanje ga silno jezi in sko se bolnik ne izroči o pravem času strokovnjaški oskrbi, ne preostaja nam nič drugega, nq-go krotiti bolnika ter s tem iz veselo vznemirjenega napraviti ljutegs, besnega. Ne morem dosti ponavljati: besni od narave ni hud V, a SAVTON, IN«wtw M« am mmtft- (,v Pogled na eno postaj "Filtration Plant", ki Je v načrtu za čiščenje Chicagike pitne vode. V načrtu je, da se zgradi po eno teh postaj za vsakega petih vodovnih sistemov iz Jezera, kateri zalagajo mesto z vodo. Voda se bo pumpala, skozi te tunele in se bo prečiščala v tih postsjsh predno bo prišla r sedsnje vodne postsje v mestu od kpder bo od-hsjsla.v mestni vodovod, v Voda se bo vlegls omehčala, prečistila in disinfektirala, ter bo tako ljudstvo dobilo prečiščeno vodo zs svoje potrebe. ' ZAKAJ SE TISOČE LJUDI poslužuje nas pri pošiljanju denarja v stara domovino? Zsto ker so naše cene najnižje in vsaka poftfljatev jo Izplačaai v najkrajšem časa v " NAŠ PLOVBENI ODDELEK M potovsnjs ss VSE-SOKOLSKI IZLET ▼ ZAGREB s velikim psralkom AQUTTANIA, kateri odpotuje h New Torks 29. jofija. 1925, to s poMhnia viškom Is Psr »zs f Zagreb. - T " . ' I skrhe ss Vos ia ss vašo pritijago mod potovsnjs 120 000.000 00 Imovino KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Bine Island Ave^ vogal lt. nllce CHICAGO .... ILLINOIS jgJtlJPlJJEMa VAflg VLOGB V, JUGOSLOVANSKIH MNAKJlH