PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 20 let Londonski sporazum je lep kako je mogoče z dobro voljo in z realističnim upo-vanjem političnih odnosov bajti rešitev, tudi z žrtvami, zada pride do pomiritve in 00 kvalitetne spremembe odno-®°v med dvema sosednima brzavama. Ko danes gledamo nazaj in primerjamo takratno stanje in bdnose, z odnosi, ki so se z leti ustvarili, moramo ugotoviti, da !e v tem pogledu londonski Porazum dosegel svoj namen, bmejno prebivalstvo je mir-bbje zadihalo, ustvarile so se nove vezi, odprla se je meja. Popolnoma nov in povsem svoj-J611 Pojav med državama z raz-icnima družbenima sistemoma, uabit je bil do tedaj veljaven vzorec, po katerem naj bi socialistična družbena ureditev la obvarovana s hermetično Prto mejo. Novim odnosom v loveški družbi v svetovnem 30 P^^rat sledile prak-“cne rešitve. Prav v tem so oblikovalci tega sporazuma o-Pravili pionirsko delo, ki velja 86 danes za zgled. Skoda bi bilo, če bi nestvar-ba enostranska stališča razve-Javila ta pogumni pristop k iPsitvi krize in bi na ta način Popadlo vse, kar se je dobrega babralo v tem obdobju. V tem Primeru ne bi šlo samo za ZoPetno odprtje ran, ki so se Zaoelile, in za povrnitev nemira ba mejah pri nas, ampak za zaniikanje možnosti, da je sploh mogoče rešiti kočljiva vpraša-bja med dvema državama, po-sebno če sta si po notranjem Ustroju različni. Nas Slovence posebej zanima “osebni statut, ki je sestavni bel londonskega sporazuma. Ko smo ga dobili, smo v njem vi-boli otipljivo jamstvo, da bo-bto vsaj tržaški Slovenci dobili prednostne pravice, ki nam je anglo-ameriška uprava 2abikala s pilatovskim izgovo-r°lbi, da mora kot vojaška u-Prava zagotoviti stanje, kakrš-110 je ob prevzemu našla. Dejstvo, da so bile narodno-stbe pravice naše skupnosti na drobno naštete, nam je dajalo pčje upanje, da bodo uresničene. Nezaupanje, ki je izviralo iz ravnanja z nami med bbema vojnama, z beneškimi Slovenci še po letu 1945, z go-riškimi pa po letu 1947, se je Plašno umaknilo spričo obvez, k* jih je Italija prevzela s Podpisom tega mednarodnega akta. Kmalu, prekmalu smo se zar bedeli, da smo si utvarjali in da smo takrat verjeli, da nam bo Posebni statut zagotovil e-bakopravnost zato, ker smo hoteli verjeti. Merili smo preveč P° svojem kopitu. Generalni vladni komisar, ki je imel v prvih letih zakonodajno oblast na tržaškem o-zemlju, je takoj začel marljivo Izvajati dekrete, s katerimi je Uveljavljal italijansko zakonodajo. Niti enega dekreta ni bilo, ki bi uveljavil kako določbo Posebnega statuta. Spo-bienice, pritožbe, pisma in zasedanje mešane komisije so izvajanje nekaterih določb pomikale s polžjo hitrostjo, drugih Pa ni uspelo premakniti z birtve točke. Pridobivanje in opravljanje javnih služb in funkcij (čl. 2b) je Slovencem omogočeno samo s sporazumi med strankami in he v duhu same določbe, ki ima v mislih enake možnosti za pripadnike obeh narodnosti In določeno so-azmerje. Pravičnega zastopstva na u-Pravndh položajih (61. 2c) Slovenci še danes nimamo. Po tem določilu bi moralo biti Slovencem omogočeno, da bi imeli v sorazmerju z italijanskimi občani Ustrezajoča mesta v državni, deželni, pokrajinski in občinski upravi, v upravi državnih in poldržavnih ustanov, na sodiščih, v komisijah najrazličnejših vrst. Razen državnega šolskega zakona in dveh deželnih zakonov, ni bil do danes izdan noben drug zakon ali administrativni ukrep, ki bi določal prisotnost Slovencev v u-pravi ali na sodišču. Prav tako hi bilo še razpisano nobeno mesto, določeno za Slovence. V mestu so bili sprejeti predvsem tolmači, na podeželju pa ljudje z znanjem slovenščine (čeprav se ta pogoj praviloma krije s Slovenci), ne pa zato, ker so Slovenci. In prav v tem je duh tega člena, ker sorazmernost na raznih mestih v upravi in sodstvu ni samo zunanji, ampak tudi vsebinski znak enakopravnosti Tudi ni enakosti ravnanja v opravljanju raznih dejavnosti (čl. 2d). Slovenski denarni zavodi se nikakor ne morejo razviti, ker jim državni nadzorstveni organi po kapljicah širijo delokrog, še danes nima niti en slovenski denarni zavod pooblastil za vse finančne o-peracije, kar bi mu šele omogočilo zadihati s polnimi pljuči. Zato ti zavodi še vedno ne morejo posegati v količkaj pomembne gospodarske akcije. Pobuda dežele Furlani j a-Julijska krajina, naj parlament vnese v kazenski zakonik določbo o prepovedi netenja nacionalne in rasne mržnje, še vedno ni uresničena (61. 3). Na Tržaškem bi ta določba morala veljati že dvajset let. Kako je lepo slišati, da bi morala manjšina prav zato, ker je manjšina, uživati neke privilegije, zato da bi v vsakdanjem življenju bila res enakopravna. Slovenci bi se zado-voljili že z enakim ravnanjem s slovenskimi organizacijami in ustanovami glede podpor iz javnih sredstev, kakor določa člen 4b Posebnega statuta, ki govori tudi o zagotovitvi uživanja stalnih ugodnosti. Kako daleč smo od izvajanja teh določb! Slovensko gledališče je bilo letos zadnji trenutek (u-pamo ne samo z obljubami) rešeno bankrota, čeprav je ob podpisu sporazuma odpiralo že osmo povojno sezono. Zaman čakamo na publicizaoijo glasbenega šolstva. Druge slovenske organizacije in ustanove na Tržaškem ne bi do pred nekaj leti mogle niti živeti, če ne bi bilo skrajne požrtvovalnosti in iznajdljivQsti njihovih članov in odbornikov. Moramo sicer ugotoviti, da je od prvotnega izrazito sovražnega odnosa do organizirane dejavnosti Slovencev na kulturnem, prosvetnem, športnem in strokovnem področju prišlo do priznanj in podpor, ki so pa povsem nezadostne. Tudi novi šolski zakon, ki bi moral uresničiti člen 4c, ne rešuje položaja slovenskega učnega osebja, ki ostane v odnosu do italijanskega še vedno diskriminirano. Najbolj nas prizadene neizpolnjevanje člena 5, ki govori o uporabi jezika v odnosih z oblastmi. Jezik je v naših razmerah najvažnejši spoznavni znak in karakteristika za narodnostno pripadnost. Slovenec, ki se začne posluževati izključno ali skoro izključno italijanskega jezika v vsakdanjem pogovoru, je že vstopil na pot asimilacije, če še ni izgubljen on, bodo njegovi potomci. Zanikanje torej pravice uporabe slovenskega jezika v javnosti sili slovenskega človeka v odtujitev. Nihče nas ne bo prepričal, da ni odrekanje pravice uporabe slovenskega jezika v javnih uradih in na sodišču, v izvoljenih telesih, ali da niso velike težkoče, da se Slovenec te pravice posluži, pritisk nanj, da se čimprej odpove svoji narodnosti. Jubilejno leto je torej dokaj klavrno. V prejšnjih letih smo z zadoščenjem ugotavljali vsaj vedno globlje sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in da so ovire za sodelovanje tu na meji vedno manjše. Ni nam prijetno, da moramo ugotavljati letos korak nazaj in zopet ponavljati, kaj se vse ne izpolnjuje v korist naše skupnosti. Te dni se bodo na različnih ravneh razčiščevala med strankami razna vprašanja, ki zadevajo celotno italijansko družbo. Od naprednih sil, ki že leta delijo odgovornost v državi, upravičeno pričakujemo, da vržejo na pogajalno mizo tudi naše probleme, ker ne more biti niti njim v čast, da 20 in več let zaman pričakujemo od italijanske družbe malo naporov, da postanemo e-nakopravni kot državljani in kot skupnost. BORIS RACE NA JUTKIŠMl SEJI VODSTVA BO KO MORALA POVfDAII, KAJ HOČI Vladna kriza je sad neodločnosti KD pri glavnih političnih izbirah Socialisti poudarjajo, da so potrebne spremembe v gospodarski politiki, zato zahtevajo zase nek atera ključna ministrstva RIM, 5. — Leonejeva ponedeljkova posvetovanja bodo očitno ostala v senci, kajti besedo imajo sedaj vodstva strank, predvsem pa večinske stranke KD, ki mora povedati, kako si zamišlja izhod iz krize in kakšno politiko predlaga za novo vlado na področju gospodarstva. Ni torej naključje, če se tudi posegi predstavnikov drugih strank obračajo predvsem h KD, katere vodstvo se bo zbralo v ponedeljek. Pisali smo že o sestanku pred-stavnikov vseh levih struj v krščanski demokraciji («Forze nuove», «bazisti» in morotejci), ki so izdelali svoj skupni dokument za sejo strankinega vodstva. Poslanec Granelli. ki je eden izmed najvplivnejših voditeljev tega «kartela levice» je povedal v intervjuju za genovski socialistični dnevnik «II lavoro» ,da levica KD odločno odklanja vsakršno možnost predhodnih volitev in zagovarja oblikovanje nove levosredinske koalicije s socialisti. Granelli je takoj dodal, da tudi drugi voditelji KD govorijo o obnavljanju levega centra, vendar se tokrat postavlja vprašanje, ali zadostuje gola formula političnega zavezništva. Levica KD meni, da je treba ustrezno spremeniti tudi vladno politiko, «tako v programih, kot v strukturi» vlade. «Vračanje k preteklosti leve sredine nima smisla», je dodal Granelli. Glede sestave vlade je Granelli dejal, da Italija preživlja čase, ko so v vladi potrebne močne politične osebnosti in jasno namignil na to, da bi jo moral voditi sam Fan-fani. Znano je namreč, da Fanfa-ni tega ne mara in bi raje ostal v vodstvu stranke. Glede poskusov ameriškega vmešavanja v italijansko notranjo- po<-litiko pa je Granelli mnenja, da je Italija dovolj samostojna, da bo sama odločala o svoji politiki. «Bolj me skrbi pustolovstvo socialdemokratov», je zaključil Granelli, ki se boji, da bo PSDI «s svojimi polemikami proti socialistom ustvarila manevrski prostor na desnici KD». Za poveritev mandata Fanfaniju so se izrekli tudi pristaši najmočnejše struje v KD, «dorotejci». ki so se prav tako sestali pred sejo strankinega vodstva. Ker pa Fan-fani noče tvegati neuspeha, ker bi s tem izgubil tudi tajništvo- stranke, so «dorotejci» sklenili predlagati za sestavo nove vlade dosedanjega predsednika poslanske skupine KD Flaminia Piccolija. Drugačno mnenje o «močnih o-sebnostih» izraža socialist Vittorel-li, ki v jutrišnjem uvodniku svojega dnevnika poudarja, da ne gre za osebe, pač pa za politični program. Z njim se strinja odgovorni za gospodarsko politiko PSI Michele Giannotta, ki poudarja, da socialisti ne morejo ved nuditi kritja «neodločnosti KD». v gospodarstvu, že .od dne, ko je. izbruhnila petrolejska kriza, trdi Giannotta.. so demokristjani začeli oklevati in ne vedo, kakšno pot ubrati. Ta neodločnost se skriva tudi pod dema- goškimi gesli o nujnosti «boja proti inflaciji», ki jo delavci čutijo na lastni koži. V resnici zahteva PSI od nove levosredinske vlade predvsem korenitih ukrepov, med temi poseg vlade na področja formiranja cen žita (udariti je treba po parazitamih položajih «Federconsor-zi»), uvoza živine za zakol, proizvodnje sladkorja. PSI zahteva tudi, naj se odločno spremeni vladna politika na področju javnih naložb, medtem ko je treba z javnim denarjem upravljati smotrno in pošteno. Glavno besedo ima vsekakor KD. «Mi ne moremo več kriti krize njenega sistema oblasti», je zaključil Giannotta. Vprašanje nove politike vlade je, seveda, povezano z drugačno razdelitvijo oblasti znotraj koalicije. Razumljivo je, trdi na primer načelnik poslanske skupine PSI Ma-riotti, da se socialisti ne morejo več zadovoljiti z ministrstvi «serije B». Samo če bodo socialisti vodili pomembna ministrstva, jim bo o-mogočeno, da zares vplivajo na vladno politiko. S tem v zvezi velja poudariti, da so socialisti že večkrat zahtevali zase predvsem notranje ministrstvo za uspešen boj proti fašistom, kakor tudi eno izmed ključnih gospodarskih ministrstev (zaklad, industrijo ali državne soudeležbe). Mariotti izraža tudi sum, aa Je PSDI izzvala krizo zato, ker se hoče pri predhodnih volitvah predstaviti kot «zastavonoša protikomunizma» in zbrati glasove desnice. S prihodom štafet iz štirih smeri Primorske s te in one strani meje v Sovodnje, so se včeraj zvečer zaključile svečanosti v počastitev 50-letnice ustanovitve Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Pri sovodenjskem Kulturnem domu se je zbralo veliko število ljudi, domačinov, športne mladine, predstavnikov oblasti, delegacij in gostov z obeh strani meje, da so s svojo prisotnostjo počastili jubilej organizacije, ki je za primorske Slovence imela poleg športnega tudi izredno velik narodnostni pomen. Zbrane sta nagovorila sovodenjski župan Češčut in predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Dino Roner. Ob tej priložnosti so odkrili tudi spominsko obeležje, ki bo pričevalo o tej pomembni 50-letnici ...........IIIIIIIIIIIIII..................................................................................................................................................................................................................................................................................................... PO DESETIH URAH RAZGOVOROV V URADU MINISTRA BERTOLDIJA Prekinjena pogajanja z upravo FIAT Sindikati napovedujejo stavkovni val Delavski predstavniki so sprejeli kompromisni predlog ministra za delo, ne pa odposlanci torinske tovarne ■ V ponedeljek bo minister sprejel Agnellija RIM, 5. — Pogajanja za rešitev vprašanja krčenja delovnega ; urnika v tovarnah FIAT, ki so potekala s posredovanjem ministra za delo, socialista Bertoidi-ja, so se po desetih urah \, govorov prekinila brez rezulunov. Minister Bertoldi je na tiskovni konferenci obrazložil, da so sindikalisti sprejeli njegov kompromisni načrt v treh točkah, medtem ko je predstavnik FIAT zavrnil tretjo, bistveno točko predloga. Na tem so bila pogajanja prekinjena, čeprav Bertoldi upa, da mu jih bo uspelo obnoviti po ponedeljkovem sestanku z Gianni-jem Agnellijem. Lastnik FIAT, ki je istočasno tudi predsednik Zveze italijanskih industrijcev, bo prispel v Rim opoldne, v jutranjih urah pa se bo sestalo tajništvo sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL s tajništvom kovinarske federacije. Sindikat? so že povedali, da so dokazali največjo mero zrelosti in odgovornosti, kar pomeni, da si FIAT ne sme pričakovati nikakršnega popuščanja. Napovedali so že, da se bodo v sredo Fiatove tovarne ustavile zaradi stavke. Istega dne bo v Turinu in pokrajini splošna stavka, medtem ko bodo o vsedržavnih akcijah in možni zaostritvi stavkov- aiiiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiKiiiiinn Angažiranje neuvrščenih za rešitev ciprske krize Govor J. Petriča na sestanku skupine neuvrščenih držav v New Yorku NEW YORK, 5. — Skupina neuvrščenih držav svetovne organizacije je na svojem zadnjem sestanku ugotovila, da so se zadnje čase intenzivirale akcije neuvrščenih in da se je v teh akcijah okrepila solidarnost, kar je prišlo posebno do izraza v nasprotovanju poskusom nekaterih razvitih držav, da povzročijo razdor v vrstah neuvrščenih glede vprašanj surovin in razvoja. Na sestanku je bila posvečena posebna pozornost ciprski krizi in načinu, kako naj neuvrščene države usmerijo svojo dejavnost preko koordinacijskega odbora in nove kontaktne skupine, katere članica je tudi Jugoslavija, ki je zadolžena, da pripravi osnutek resolucije o ciprskem vprašanju. Ta osnutek, ki mora temeljiti na načelih neuvrščenosti in listine svetovne organizacije, mora biti t» ko sestavljen, da lahko prejr čimširšo podporo članic svetovne organizacije. V razpravi je o tem vprašanju stalni jugoslovanski zastopnik v svetovni organizaciji Jakša Petrič med drugim poudaril, da nadaljevanje in poglabljanje ciprske krize zahteva stalno aktivno angažiranje vseh neuvrščenih za tako rešitev, ki bo jamčila obstoj, neodvisnost in teritorialno integriteto ter neuvrščenost države, kajti napad na eno neuvrščeno državo je napad na vse in na vsako od njih. Da bi se taka rešitev dosegla, se morajo vse tuje sile, po besedah Petriča, umakniti z otoka, mora se prenehati vsako tuje vmešavanje. Edina državna ureditev, ki jo bosta grška in turška skupnost na otoku sprejeli na enakopravni osnovi brez vsiljevanja od zunaj lahko po mišljenju zastopnika Jugoslavije zagotovi stvarno enotnost in integriteto Cipra, onemogoči vsako razdelitev ali pa aneksijo delov, oziroma celega otoka. Taka rešitev bo dejavnik trdnosti republike Cipra in najboljši način, da se prepreči vmešavanje in zunanja intervencija, je poudaril Jakša Petrič. fjubičic zaključil obisk na Poljskem BEOGRAD, 5. — Danes se je vrnila ,z obiska oboroženim silam ljudske republike Poljske delegacija jugoslovanske ljudske armade pod vodstvom tajnika za narodno obrambo armadnega generala Nikole Ljubióiéa. Med petdnevnim bivanjem na Poljskem je delegacija obiskala več vojnih šol in enot poljske armade. nega pritiska razpravljali v ponedeljek na shodu delavskih delegatov avtomobilske industrije v Turinu. Sindikalna federacija je zelo negativno ocenila stališča Fiatovih predstavnikov, predvsem zato, ker izhaja iz te nepopustljivosti negospodarski politični račun izzivanja vsega sindikalnega gibanja v pričakovanju skorajšnjega spopada v zvezi z vprašanjem draginjske doklade in računanja premične lestvice. Minister Bertoldi je časnikarjem orisal svoj kompromisni predlog, glede katerega so sindikati izrazili svoj pristanek. Gre za tri točke. Proizvodnjo v tovarnah naj bi skrčili, toda v obdobju med oktobrom in marcem. Sredi januarja naj bi sindikati in uprava FIAT «preverili», kako napreduje krčenje proizvodnje in odpravljanje preostalih zalog neprodanih avtomobilov. Ti prvi dve točki so sprejeli tudi predstavniki tovarne FIAT, ki pa trdovratno vztrajajo pri odklanjanju tretje točke, ki je bistvena. Namesto krčenja tedenskega delovnega urnika na tri dni (skupaj 24 delovnih ur) in seganja po dopolnilni blagajni je minister Bertoldi predlagal, naj bi delo prekinili — v dobi med oktobrom in marcem — za 21 dni, namesto predvidenih 32. To bi FIAT lahko storila tako, da bi delavcem priznala plačan dopust s tremi «prazničnimi mostovi»; osem dni za novembrske praznike, osem dni za novoletne praznike in pet dni za veliko noč. Te točke, kot rečeno, Fiatovi predstvaniki ne sprejemajo ter vztrajajo s prvotnim predlogom. Kmalu po prekinitvi pogajanj je predstavnik uprave FIAT De Pieri izjavil, da bo torinska avtomobilska industrija začela izvajati sklep o skrčenem urniku za 72 tisoč delavcev s četrtkom. Datum, ko bi začeli krčiti urnike je De Pieri moral premakniti zaradi dejstva, da je takoj po objavi sklepa, že prejšnjega večera, izbruhnila v torinskih obratih «Mirafiori» stavka, ki še traja. Grožnja, da bodo izvajali ta sklep s četrtkom, ko bi delavci morali po opravljenih 24 delovnih urah (v ponedeljek, torek in sredo) počivati, pomeni v bistvu nekakšno napoved zapore torinskih obratov, kar seveda ne more pomiriti duhov. Sindikalna federacija CGIL - CI SL - UIL je že napovedala zaostritev stavkovnega boja ter o-cenila sklep uprave FIAT kot poskus zaostritve stanja v trenutku, ko je v Italiji v polnem teku vladna' kriza in je torej možnost vladnega posredovanja ali pritiska skoraj nična. Razgovor Colombo-Simon WASHINGTON, 5. - Italijanski zakladni minister Emilio Colombo je imel včeraj več kot 4 ure dolg razgovor s svojim ameriškim kolegom Williammom Simono. To je bil zaključni razgovor v okviru vrste a-meriško - italijanskih stikov ob robu zasedanja svetovnega monetarnega sklada. Ob koncu razgovora Colombo — Simon je bilo objavljeno uradno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da sta obe državi potrdili željo po tesnem sodelovanju v okviru vseh mednarodnih organizmov za zagotovitev hitrih napredkov k taki ureditvi, ki bi omogočila boljše ravnovesje mednarodnih izmenjav in prispevala k delovanju institucij. Preiskava o delovanju visokih častnikov SID RIM, 5. — Obrambno ministrstvo je danes v zvezi z vestmi, ki so jih objavili nekateri listi, demantiralo, da je odredilo disciplinski postopek proti generalu Vitu Miceliju, ki je do julija letos poveljeval obveščevalni službi SID. Miceli je bil imenovan za poveljnika tretjega armadnega korpusa, a doslej še ni prevzel nove službene dolžnosti. Zakaj? Zato — poudarjajo nekateri listi — ker so začeli proti njemu preiskavo v zvezi s propadlim poskusom državnega udara, ki ga je vodil «črni princ» Borghese. Miceli naj bi bil obveščen o rovarjenju bivšega poveljnika zloglasne «X Mas», a naj ne bi črhnil o tem niti besedice z nikomer, še najmanj pa z obrambnim ministrom. Sporočilo notranjega ministrstva je kot običajno megleno in delno nejasno. Poudarja sicer, da proti Miceliju niso sprožili disciplinskega postopka, istočasno pa dodaja, da je Andreotti naročil poveljniku generalnega štaba admiralu Henkeju, naj ugotovi morebitne odgovornosti častnikov SID, ki so imeli stike z Gianettinijem tudi, ko je sodnik izdal proti njemu zaporni nalog. Je možno, da bi SID redno plačeval časnikarja, ne da bi bil poveljnik o tem obveščen? SO UT SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI S štafetnimi teki in s prireditvami v Sovodnjah zaključuje ZSŠDI praznovanja ob 50-letnici ustanovitve «Udruženja slovenskih športnih društev v Italiji». «Udruženje» je povezovalo športna društva, ki so jih ustanavljali naši predniki po prvi svetovni vojni v naših krajih, vendar ne bo odvéC, če se ob tej priložnosti spomnimo tudi vse Sporne in teles-novzgojne dejavnosti, ki je zaživela v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Ta dejavnost se je širila in utrjevala do prve svetovne vojne v raznih oblikah, zlasti pa v okviru sokolskega gibanja. Po prvi svetovni vojni so sokolska društva bila pod večjim pritiskom. Zato in zaradi novih tokov v telesni kulturi so začela prevladovati športna društva, v katerih so gojili že prej znano kolesarstvo, nogomet in za dekleta hazeno. O življenjskosti teh društev priča dejstvo, da so v okviru «Udruženja» imela v letih 1925 - 27 lastno nogometno prvenstvo, ki se ga je udeležilo 14 društev in tudi lastni turnir v hazeni. 12. junija 1927, v času ko je «Športno udruženje» prirejalo lahkoatletska tekmovanja, so se v Trstu zbrali fašistični vodje m odločali o usodi slovenskih in hrvaških organizacij. «športno udruženje» je bilo razpuščeno že 17. avgusta 1927, ker je iz poročila tržaške policije izhajalo, «da so včlanjena društva delovala izven italijanskega olimpijskega odbora CONI in s političnimi cilji, ki so nasprotovali nacionalnemu redu». Nit našega športa se pozneje vleče od izletništva na kolesih do pohodov in vzponov v hribe; izraža se tudi s pasivnim odporom proti vključevanju v režimske ustanove Opera nazionale Balilla in kasneje Gioventù italiana del Littorio. Ta nit ni vedno izrazita, kajti prevečkrat je moralo biti delovanje skrito in brez dokumentacije. Po drugi vojni je zaživela antifašistična, napredna, Tiar od-nostno mešana zveza za telesno vzgojo, ki pa je pozneje razpadla zaradi zapletov mednarodnega značaja. Kadri so se porazgubili, tako da se tudi pri kasnejši obnovi športnega življenja ni moglo več računati nanje. Po letih naporov, preverjanj in izkušenj preko športnih dnevov, tednov in iger je najprej nastal KOŠIR, nato OSSI in nazadnje sedanje združenje, ki povezuje veliko veči- iiiiiiiiinniiviiiiiiiiiiiHiiiittiimiiiiiiiiiiiiiiHiimimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiniiiimiHiiiiiimia V ponedeljek bo predsednik republike začel posvetovanja o sestavi nove vlade, vendar so oči vseh uprte v jutrišnje zasedanje vodstva KD, ki bo morala vendarle povedati, kako si zamišlja izhod iz vladne krize in predlagati možnim zaveznikom vsaj v obrisih odgovor na ključna vprašanja gospodarskega in političnega značaja. Mnenja strankarskih prvakov, ki so tudi včeraj komentirali potek vladne krize, so si namreč edina, da je DANES :___ odstop Rumorjevega kabineta tudi posledica neodločnosti večinske stranke pri temeljnih političnih izbirah. Socialisti so že napovedovali, da ne bodo sodelovali v novi levosredinski koaliciji, če jim ne bodo dana jamstva, da bo dogovorjeni program mogoče tudi uresničiti. Zato ne zahtevajo samo korenitih sprememb v gospodarski politiki, temveč tudi nekatera izmed ključnih ministrstev. Zaostruje pa se medtem spor v zvezi s sklepom vodstva FIAT, da skrči proizvodnjo in delovni urnik 72 tisoč delavcem. Pogajanja s posredovanjem ministra za delo Bertoldija, ki je izdelal kompromisni predlog, so bila po desetih urah prekinjena. Jutri bo Bertoldi sprejel še Agnellija, no slovenskih športnih društev. Nekatera niso vključena samo zaradi organizacijske šibkosti, nekaj pa je takih, ki menijo, da jim Združenje ne ustreza svetovnonazorsko. Spet pa je treba podčrtati, da od teh nekatera sodelujejo z Združenjem. Poleg tega se je šport 'razvijal zlasti na Goriškem v okviru prosvetnih društev. Danes je Združenje včlanjeno v SKGZ, kar predstavlja pristop športnih društev k problematiki naše narodnostne skupnosti in voljo, da so špor-niki prisotni ne le na tekmah, temveč tudi v vsem ostalem, kar se na ozemlju, kjer živimo, dagaja. Tudi v tem sedanje Združenje sprejema izročilo «Udruženja», v okviru katerega so se tedaj spoprijemali tudi s splošnimi mladinskimi problemi in usklajevali delo z Zvezo mladinskih drušev. Naloga organov ZSŠDI je danes, da dopolnjujejo delo posameznih včlanjenih društev; da zastopajo društva v odnosih z uradnimi strokovno - športnimi in političnimi organi, da prireja tečaje za tekmovalce, trenerje in sodnike, da prireja večje prireditve in skupne proslave ter da daje smernice in izoblikuje načela športa naše narodne skupnosti v Italiji. Združenje, oziroma njegovi organi, so samo povezava športnih društev; ni to nova, vseobsegajoča organizacija. Organi Združenja so lahko toliko učinkoviti, kolikor so društva pripravljena oddvojiti nekaj svojih kadrov v te organe za skupno korist. Same odločitve organov Združenja pa so toliko življenjske, kolikor so jih društva pripravljena uresničiti. Se posebej je treba podčrtati nalogo Združenja, da skrbi za povezavo s sorodnimi organizacijami na Koroškem in v Sloveniji zato, da ne bodo ti stiki zaostajali za onimi, ki jih imamo z vsedržavnimi športnimi federacijami in s CONI, v okviru katerega se bodo posamezne panoge našega športa udejstvovale tudi v bodoče po načelih vključevanja, ne pa utapljanja v življenje skupnosti in ozemlja, kjer živimo. Ne nazadnje se mora ZSŠDI zavzemati za ustreznejše podpore javnih u-stanov našim društvom; podpore morajo biti sorazmerne tistim, ki jih dobivajo društva, v katerih se udejstvuje mladina večinskega naroda. Kadar govorimo o podporah, govorimo istočasno tudi o gradnjah športnih objektov tako na Goriškem kot na Tržaškem, brez katerih razvoj našega športa ni več mogoč. Štirje štafetni teki simbolizirajo marsikaj, zlasti pa simbolizirajo voljo aktivnih športnikov, da se udejstvujejo tudi pri skupnih, množičnih nastopih in ne samo na prvenstvenih tekmah. Poti štefetnih tekov pa dokazujejo enotnost kulturnega prostora tudi na športnem področju, saj je telesna kultura del splošne kulture neke skupnosti. ALDO RUPEL PrSìnor^ki'Snevmfc TRŽAŠKI DNEVNIK 6. oktobra 1974 KER SE STRANKE LEVE SREDINE NE MOREJO SPORAZUMETI Za teden dni preložena seja tržaškega občinskega sveta Sestanek deželnih tajništev PSI in KPI - Stališče federacije CGIL, CISL in UIL Včeraj sta deželni tajništvi KPI in PSI skupno ocenili resno vsedržavno in deželno krizo ter njen razvoj, v Trstu pa so načelniki skupin tržaškega občinskega sveta preložili za en teden sejo, ki bi morala biti v četrtek, 10. oktobra. To sta najvažnejši vesti o krajevnem političnem položaju, ki pa pričata o ponovni zaostritvi položaja in o upravičeni zaskrbljenosti. Po sestanku deželnih tajništev KPI in PSI, na katerem so bili prisotni tudi načelniki obeh svetovalskih skupin, so izdali uradno sporočilo, v katerem govore, da so preučili vpliv resne vsedržavne gospodarske krize na našo deželo in govorili o «možnih pobudah demokratičnih in ljudskih sil v povezavi z enotnimi organizacijami, da se doseže pozitiven odgovor na zahteve delavcev in prebivalcev dežele Furlanije - Julijske krajine.» 0-be delegaciji sta bili soglasni, da je treba sprejeti nujne in izredne u-krepe in da bosta razna vprašanja poglobili na bližnjem sestanku. Včeraj dopoldne ob deseti uri so se na nujen poziv župana sestali načelniki svetovalskih skupin, katerim je župan obrazložil predlog odbora, da sejo občinskega sveta prelože od 10. na 17. oktober, in kar je utemeljil, češ da se stranke leve sredine še niso dogovorile za politično izjavo, ki jo bo prebral v začetku seje. Načelnik svetovalske skupine KPI Mon-falcon je v tej zvezi ugotovil (in kasneje svoje stališče posredoval tisku), da je občinski svet zaključil delo v sredini avgusta, od takrat pa so ga stalno sklicevali in nikoli sklicali, sedaj pa se ponovno govori o odložitvi. Dejstvo je, da je levi center v tržaški pokrajini že propadel in da se koalicija ne more več dogovoriti o nobenem vprašanju, zaradi česar bi bilo edino prav, da bi podala ostavko. Odložitev očitno ne rešuje ničesar, temveč samo podaljšuje stanje, v katerem se nasprotja zaostrujejo. Vendar pa skušajo stranke leve sredine ohraniti pri življenju sedanjo koalicijo najbrž v upanju, da se bodo v Rimu in na deželni ravni dogovorili za rešitev politične krize in zaradi bojazni, da se politična stabilnost, ki je obstajala v Trstu relativno zelo dolgo, razruši z neznanimi posledicami. V razpravo je včeraj posegla tudi deželna sindikalna federacija, katere izvršni odbor se je včeraj sestal in razpravljal o krizi vlade, dežele ter krajevnih uprav. Zahteva o predčasnih volitvah — ugotavljajo v uradnem sporočilu — pomeni, da vlada ni sposobna reševati stvari in da bi se sedaj rada izognila odgovornostim, kar pa pomeni politiko v korist delodajalcev. Deželni odbor je zato pozval k enotnosti in se skliceval na zahte- ve vsedržavne sindikalne federacije. Istočasno so razpravljali tudi o kapitulaciji deželnega odbora pred zahtevami avtoprevoznikov, katerim bodo plačali pol milijarde lir prispevka, povrh pa so še zvišali avtobusne tarife. Sindikat zahteva, da deželni odbor takoj prekliče sklep in da pu-bličizira javna prevozna sredstva. Deželni odbor je ugotovil, da je bil sindikat vedno pripravljen razpravljati o spremembah tarif, da pa bodo v primeru, če se v ponedeljek ne bodo z deželno vlado dogovorili o čem novem, prisiljeni pozvati vse delavce dežele na stavkovni boj. Deželni komite PSI je sinoči izdal tiskovno sporočilo, v katerem v bistvu podčrtuje stališče, ki so ga sprejeli na zadnji seji. Socialisti zahtevajo, da se KD izreče o bistvenih vprašanjih in zaključujejo, da pričakujejo odgovor deželnega odbora KD. Pokrajinsko vodstvo KD pa je ponovilo že dober mesec staro stali- šče o nujnosti nadaljnjega sodelovanja leve sredine na krajevni ravni in da je treba konkretno reševati nekatera vprašanja, o katerih naj bi bilo že doseženo soglasje. Zaostrili pa so odnos do komunistov, saj tokrat izrecno podčrtujejo «jasnost» in «avtonomijo koalicije». V seznamu vprašanj, katera je treba rešiti, pa ponovno ni vključen odnos do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Prazne blagajne na tržaški univerzi Te dni se je sestal akademski senat tržaške univerze, ki je soglasno izrekel svojo zaskrbljenost zaradi popolnega pomanjkanja finančnih sredstev, za kar je kriva državna uprava in odgovorna ministrstva, ki že dalj časa oklevajo z izplačilom potrebnih finančnih vsot. Nova umetnostna galerija v Miljah V prostorih avtonomne letoviščar-ske ustanove v Miljah (Korzo Puccini 5) odprejo prihodnjo soboto, 12. oktobra ob 18. uri umetnostno galerijo «II Mandracchio». Ob tej priložnosti bo prvič razstavil svoja dela mladi trža, u slikar Luigi Forgi-ni. Razstav bo trajala dva tedna in bo odprta vsak dan od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 18.30. Odprtju nove galerije, ki bo dopolnjevala dejavnost znane razstavne dvorane «Allo Squero» in je bila domiselno poimenovana po značilnem miljskem portiču «mandracchio», bodo prisostvovali predstavniki oblasti ter umetniških krogov, kakor tudi kulturni delavci iz sosedne Slovenije, s katerimi je milj-ska letoviščarska ustanova že pred časom navezala plodne stike. Galerija je namenjena izključno mladim umetnikom ne glede na njihov izvor in narodnost, ki bi se radi uveljavili, pa jim je bilo to doslej skoraj nemogoče zaradi finančnih o-vir. V resnici bodo v Miljah razstavljali takorekoč brezplačno, letoviščarska ustanova pa bo napela vse svoje moči, da z njihovimi stvaritvami seznani širši krog umetnostnih kritikov. Gre torej za koristno ter vsekakor svojevrstno ponudbo, ki je morda edina v deželnem okviru. — sg — | OBJAVLJEN REPERTOAR «TEATRA STABILE» 1974/75 OSEM DEL V ABONMAJU TRI V LASTNI POSTAVITVI Začetek sezone 23. oktobra s komedijo «Avstrija je bila urejena dežela» - Predstave izven abonmaja, za šole in gostovanja v Istri iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHH PRED ŠESTO PONOVITVIJO DOMAČEGA SLAVJA Mrzlične priprave na Kraško ohcet po tradicionalnem narodnem obredu V četrtek fantovščina in dekliščina - V soboto prevoz bale - V nedeljo ob 10. uri svečana poroka Kljub slabemu vremenu, ki je karakteriziralo ves prejšnji teden, so člani odbora za pripravo Kraške ohceti optimistično razpoloženi. Trdno verujejo, da bo prihodnjo nedeljo vreme lepo ali vsekakor brez dežja, tako da se bo letošnja ohcet lahko nemoteno odvijala. Tega optimizma so se očitno navzeli tu-tudi občani repentabrske občine, ki imajo te dni polne roke dela, saj je ohcet pred durmi in ne gre čakati kakšno bo vreme. Tako so na primer fantje posekali borovce, s katerimi bodo pripravili slavoloke, žene in dekleta so pripravile že na stotine papirnatih rož, s katerimi bodo opletle slavoloke, iz skrinj in omar so potegnile narrine noše, da jih spravijo v red, nakupile so moko, sladkor in druge dobrine, s katerimi bodo pekle štraube in flance — skratka, priprave so v polnem teku in vse kaže, da bo tudi letošnja Kraški ohcet prav tako veličastna kot so bile dosedanje. Tudi nevesta in ženin nimata nie koliko skrbi, saj se zavedata, da se morata ne samo podrediti starodavnemu ceremonialu, ampak da V OKVIRU VZAJEMNIH NAPOROV ZA VARSTVO VODA Srečanje v Ilirski Bistrici v zvezi z onesnaženjem Reke Tržaško predstavništvo, ki ga je vodil župan Spaccini, je sprejel sekretar za urbanistiko SR Slovenije inž. Mikoš Tržaški župan Spaccini, odbornik A-bate ter tehniki oddelka za javne industrijske usluge so se sestali v Ilirski Bistrici s predstavništvom sekretariata za urbanistiko SR Slovenije, ki ga je vodil sekretar za urbanistiko inž. Boris Mikoš. Predmet razgovorov je bilo že večkrat načeto vprašanje varstva kraških voda in morja v Tržaškem zalivu. V prvi vrsti sta predstavništvi razpravljali o varnostnih ukrepih, ki zadevajo reko Reko. Stopnja onesnaženja tega pomembnega vodnega vira je bila že večkrat v ospredju številnih razprav. Položaj je zaskrbljujoč, kolikor črpa naše mesto veliko pitne vode prav iz Timave, v katero priteka voda iz Reke. Kaže pa, da se ta položaj vidno izboljšuje, kar je izzvenelo tudi iz poročil predstavnikov bistriške občinske skupščine in predstavnikov krajevnih industrijskih podjetij na včerajšnjem srečanju. Tržaške goste so seznanili s prvimi rezultati akcije za čiščenje reke, ki so jo začeli pred časom in jo siste- matično izvajajo. V to akcijo se uokvirja tudi sklep, da bosta tovarna Lesonit ter tovarna organskih kislin znatno omejili odvajanje nekaterih strupenih ali onesnažujočih snovi v reko. Poleg tega so v tovarni Lesonit letos namestili posebne čistilne naprave, ki bodo začele delovati prihodnje leto. Z vsemi temi ukrepi se bo stopnja onesnaženja vode zmanjšala za 50 odstotkov. Tržaško predstavništvo si je po srečanju ogledalo delovišče novega jezu na potoku Mola. ki ga gradi koprsko vodno podjetje v okviru del za sanacijo reke Reke. Inž. Mikoš je seznanil tržaške goste tudi z ukrepi, ki jih namerava izvesti SR Slovenija za dokončno sanacijo reke, predsednik izvršnega sveta republiškega vodnega sklada Jože Tramšek pa je orisal praktične načrte za čiščenje onesnaženih voda. Na srečanju so sprejeli sklep, da bodo slovenski predstavniki obiskali naše mesto ter se tu seznanili z izsledki ukrepov glede čiščenje voda. se mu morata tudi prilagoditi. Toda kaže, da sta na to dobro pripravljena in s pomočjo «velike matere» bosta svoji nalogi prav gotovo kos. Kot je znano, se bo Kraška ohcet začela s fantovsko in deklišči-no, ki bo v četrtek, 10. oktobra v Repnu in na Colu. Ta dan se bodo v Repnu odprle tudi osmice, za ples in zabavo pa bo poskrbel Furlanov ansambel. V soboto zvečer bo prevoz bale po starih običajih. Z volom vprežen voz bo popeljal nevestino balo s Cola v Kraško hišo v Repen, potem pa bodo imeli ples na skednju. Na repenskem trgu pa bodo zaigrali poskočne viže Veseli Gorenjci, ki bodo vžigali polke in valčke vse do polnoči. Naslednjega dne, v nedeljo, 13. oktobra pa bo prava ohcet. Ze ob 9 uri zjutraj bo iz Kraške hiše .krenil svatovski sprevod na Col po nevesto, od tod pa bodo vsi svatje s harmoniko na čelu odšli na Repentabor, kjer bo v cerkvi ob 10. uri svečana poroka. Po njej se bodo svatom pridružile vse narodne noše in vsi skupaj bodo v sprevodu odšli v restavracijo Furlan, kjer bo zakuska. Sprevod se bo nato vrnil na Repen, kjer bo v Kraški hiši predaja neveste, potem pa brž na poročno kosilo, ki se bo zavleklo tja do 16. ure, ko bo na trgu nastopila tržaška folklorna skupina in takoj potem bosta nevesta in ženin odprla ples za vse udeležence kraške ohceti. To je v skopih besedah program letošnje šeste Kraške ohceti. Medtem pa smo zvedeli, da sta nevesta in ženin dobila že nekaj lepih daril, in sicer: občina Repentabor je darovala nevesti poročno narodno nošo, SKGZ pa nošo ženinu. Za obutev novoporočencema je poskrbela trgovina čevljev Malalan, zlatarna Malalan pa je darovala zlato zaponko za nevesto, medtem ko je zadruga «Naš Kras» oskrbela poročne prstane. Tudi lastnice narodnih noš z Repna in Cola so kupile nevesti zlat prstan, medtem ko je potovalni urad «Aurora» ponudil enotedensko poročno potovanje. Omenimo naj še, da je urama Sosič namenila ženinu zapestno uro. O nadaljnjih pripravah za Kraško ohcet bomo še poročali v naslednjih številkah. Težave z nekaterimi otroškimi vrtci Medtem ko je šolsko leto v polnem teku, se v nekaterih otroških vrtcih še ni začel pouk. Tako je v čen v poslopju Euro Residence v Ul. Capodistria. Občina je namreč sporočila, da niso v poslopju še dokončali nekaterih del. Težave so bile prejšnji teden tudi z novim o-troškim vrtcem na Greti, ki pa bo odprl vrata otrokom že jutri. Jutri stavka v kamnolomih Uslužbenci kamnolomov SICAT, SCORIA, SALEC in CASALE bodo jutri ves dan stavkali. Stavko so o-klicale sindikalne organizacije, ker so omenjena podjetja odklonila nadaljevanje pogajanj za izboljšanje delovnih pogojev. Ob 9.30 bo na sindikalnem sedežu pri Domju skupščina vseh stavkajočih. Tržaško oziroma deželno gledališče «Teatro Stabile» bo začelo svojo 21. sezono v sredo 23. oktobra z uprizoritvijo predstave Lina Carpin-terija in Maria Faragune «Avstrija je bila urejena dežela». Gre za nadaljevanko uspele serije «Maldo-brie» in «Mi iz starih pokrajin». Razen te predstave bo «Teatro Stabile» v sezoni 1974/75 s svojimi močmi uprizorilo še delo Artura Millerja «E Crogiolo» ter igro Franza Xaviera Kroetza «Renzo in Anna». Sicer pa bo gledališče nudilo svojemu občinstvu v okviru abonmaja 8 predstav, od katerih 7 v gledališču «Rossetti», eno pa v Avditoriju v ciklu «Gledališče danes». Predsednik «Teatra Stabile» dr. Guido Botteri je med včerajšnjo tiskovno konferenco dejal, da se je moralo gledališče spričo proračunskih težav v marsičem omejiti, da pa te omejitve nikakor ne bodo prikrajšale občinstva, še najmanj pa kar zadeva kvaliteto uprizorjenih del. Delovanje gledališča bo tudi v tej sezoni slonelo na abonmajski sezoni v gledališču Rossetti, na eksperimentalnem ciklu «Gledališče danes» v Avditoriju, na predstavah izven abonmaja v Rossettiju, na dejavnosti za šole, na dejavnosti v Istri, na sodelovanju z deželno gle-! dališko ustanovo, na razpravah in j srečanjih in na izdajanju publikacij. Pomembna je tudi odločitev vodstva gledališča, da ohrani abonmajske cene v primerjavi z zadnjima dvema letoma nespremenjene. Poleg že omenjenih treh del bo abonmajska sezona obsegala še naslednja: Henrik Ibsen: «Sovražnik ljudstva» s skupino Tina Buazzel-lija; Eugen O'Neill: Dolga pot v noč» z gledališčem iz Genove: Davide Lojolo in Diego Fabbri (Pavese): «Absurdna razvada» s skupino «Cooperativa gli Associati»; Carl Theodor Dreyer: «Jezus» z gledališčem iz Turina; Franz Kafka (priredba A. M. Ripellino). «Proces» s skupino «Cooperativa Teatro Mobile». V okviru cikla «Gledališče danes», za katerega veljajo posebni abonmaji, bodo na programu naslednja dela (poleg že omenjenega «Renzo Huda nesreča mladega vespista Sinoči se je v Ul. Marchesetti hudo ponesrečil 25-letni Fiorello Sartori z Rocolske ceste 149. Okrog 21. ure se je peljal po omenjeni ulici proti centru, ko je najbrž zaradi spolzke ceste izgubil nadzorstvo nad svojo «vespo» ter padel. Zaradi hudega udarca v glavo in drugih poškodb so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo. Danes se poročita na Katinari MARIJA KRIŽMANČIČ in ALOJZ GERDOL Sorodniki in znanci jima želijo mnogo sreče na novi življenjski poti. šola GLASBENE MATICE TRST Vse učence, ki so se vpisali v tečaj za Orff - Instrumentarij obveščamo, naj se zberejo v sredo, 9. oktobra, ob 18. uri v prostorih šole Glasbene matice — Ul. R. Manna, 29. Prosveta Prosvetno društvo «Tabor» obvešča, da se bo baletni tečaj začel 15. oktobra. Vpisovanje pri Luciji Hrovatin, Ul. dei Ginepri 5, tei 211-161, od 8. 10. do 10. 10. 1974, od 14. do 16. ure. SPD «Tabor» bo danes, 6. t.m. ob 16. uri predvajalo v prosvetnem domu na Opčinah slovenski barvni film novem otroškem vrtcu, ki je nameš- «Cvetje v jeseni». .............n,,,................................mulini.......................................n................................mulili» Danes, NEDELJA, 6. oktobra VERA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 17.37 — Dolžina dneva 11.28 — Luna vzide ob 20.32 in zatone ob 11.28 Jutri, PONEDELJEK, 7. oktobra MARIJA in Anna») : Odon von Horvath — «Noč po italijansko»; Shakespeare — «Vihar»; Kaiser — «Vojak Tana-ka» v uprizoritvi «Italijanske Drame z Reke»; Hoffmann — «Princesa Brambilla»; Mauri — «Beethovnovi pogovori»; Fersen — «Leviathan»; V. Franceschi — «Il cavaliere finale». Končno naj navedemo še dela, ki bodo uprizorjena izven abonmaja: Maurizio Costanzo: «Joj, moj mož» z Ginom Bramierijem in Ombretto Colli; Luigi Pirandello — «Snidenje» s skupino Rossella Falk in z Ugom Pagliai jem; G. Feydeau — «Gospod gre na lov» s skupino Mario Scaccia in z Isabello Incontrerò; R. Mainar-di — «Antonio von Elba» s skupino Nuova Matrovision z Gianricom Te-deschijem in Elso Vazzoler; Garillet in Gredy — «Nora Amanda» s skupino Gruppo Associato z Lauretto Masiero in Arnoldom Foà; Renato Simoni — «Ločitev» s skupino Teatro Contemporaneo s Tinom Carraro. V Avditoriju bosta izven abonmaja na sporedu še «Inkvizicija» Diega Fabbrija s skupino «Teatro Italiano Contemporaneo» in «Romar, ki greš v Rim» Svampe - Straniera s skupino «La Milanese». Gledališče «Teatro Stabile» bo na ustrezen način počastilo tudi 30-let-nico osvoboditve, verjetno v izborom antifašističnih besedil, medtem ko je moralo načrtovano skupno u-priasritev z italijansko Dramo z Reke Breshove drame «Beda in teror Tretjega rajha» odložiti na začetek sezone 1975/76. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi prodaja vstopnic za drugi koncert letošnjega jesenskega simfoničnega sporeda. Orkester bo vodil mladi tržaški dirigent Daniele Zanettovich. Spored koncerta obsega dela Mozarta, Mus-sorgskega, Bugamellija, Strawinske-ga ter tržaškega skladatelja Viozzija. Koncert bo v torek, 8. oktobra, ob 21. uri, naslednjega dne pa bo na stop v gledališču Verdi v Gorici. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 1974-75 IVAN CANKAR t/ ,nu i»' Za narodov blagor Komedija v štirih dejanjih Scena DEMETRIJ CEJ Kostumi MARIJA VIDAU Režija MARIO URŠIČ Osebe: Aleksij pl. Gornik.....................Silvij Kobal Dr. Anton Grozd, dež. poslanec, obč. svetnik itd. Jožko Lukeš Katarina, njegova žena.............Mira Sardočeva Matilda, njegova nečakinja......Miranda Caharijeva Dr. Pavel Gruden, drž. poslanec, obč. svetnik itd. Alojz Milič Helena, njegova žena.............. Lidija Kozlovičeva ::::::: Mrmoljevka...................; . Bogdana Bratuževa Julijan Ščuka, žurnalist..............Anton Petje Siratka, literat.....................Stojan Colja Fran Kadivec, jurist, sorodnik Grozdov .... Livij Bogateč Profesor Kremžar.....................Rado Nakrst Stebelce, poet.....................Stane Raztresen Slabo oblečen mlad človek .................. Občinski svetnik................................ Sluga pri Gorniku Danilo Turk Občinski svetniki V sredo, 9. okt. 1974 ob 20.30 (ABONMA PREMIERSKI - Red A) Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,8 stopinje, najnižja 9,7. ob 19-uri 11,4 stopinje, zračni tlak 1011,7 mb rahlo pada. veter 25 km na uro jugovzhodnik s sunki do 50 km na uro, vlaga 63-odstotna, dežja je padlo 41,7 mm, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. oatobra se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 4 mesece star Francesco de Nicola. 65-letni Vittorio Belletti, 64-letna Paimira Starhaus, 73-letna Olga Suban, 76-letna Maria Pe-ciar vd. Vicci, 74-letna Anna Rupe-na por. Polvi, 67-letna Olga Cancia-ni, 64-letni Mario Reffo, 75-letna An- USLUŽBENCA - KO Išče Tržaš ka knjigarna. Pismene ponudbe na: Založništvo tržaškega tiska, Personalni oddelek — Ul. Mon-teochl (, 34137 Trst. gela Rotter por. Sossi, 45-letni Giorgio Giorgini. OKLICI: uradnik Franco Piani in otroška negovalka Mercedes Fagari, železničar Edoardo Bratos in bolniška sestra Paola Minisini, kuhar Ferruccio Filippi in gospodinja Daniela Kainz. uradnik Roberto Riva in univerzitetna študentka Rossella Viezzo-11, ličar Giordano Ravanello in čistilka Anna Lenarduzzi, delavec Livio Negrino in frizerka Serena Stocchi, biolog Paolo Usco in biologinja Alessandra Fratta, fin, podčastnik Bruno Tronchin in gospodinja Grazia Nunnari, davčni svetnik Fernando Galeani in estetistka Dorotea Favate. trg. pomočnik Radislav Sabadin in trg. pomočnica Nadia Jug, čuvaj Mario Sciacovelli in delavka Fernanda Moro, mehanik Giuseppe D'A-quino in študentka Lazzarella Borto-lln, rezkalec Giacomo Berlocchi in tajnica Patrizia Bersam, uradnik Claudio Viilata in fotografinja Patri zia de Rota, uradnik Fabio Bracci in uradnica Giovanna Rapisarda, mehanik Gianni Maggia in uradnica Vanda Bandaio, delavec Walter Ha-nel in uradnica Daniela Valli, uradnik Giuliano Romanelli in uradnica Corinna Dabovich, inštalater Livio Bemazza in strežnica Neva Armoci-da, šofer Franco Giulio in delavka Margherita Gregori, klesar Franco Peric in šivilja Silvana Piego, mehanik Giudo Bertocchi in delavka Mirella Radin, uradnik Giuseppe Perini in uradnica Marinella Sestan, šofer Giorgio Zulian in trg. pomočnica Sonia Loredan, elektrikar Brunetto Benvenuto in delavka Alda Rigotti. C/dfÀdf7MZÀ\ \ps£ ams£/i f°to kino rc/ctnp optika issi - ui Mozzini 5! ér^f*^33‘36f LOTERIJA BARI 5 67 65 52 78 CAGLIARI 71 39 76 87 44 FIRENCE 57 41 52 30 67 GENOVA M 56 80 26 76 MILAN 74 19 24 IS 40 NEAPELJ 50 26 3 M 67 PALERMO « 24 72 4 14 RIM 58 80 53 84 14 TURIN 68 37 39 42 65 BENETKE 17 62 1 S 53 ENALOTTO 1 2 X X 2 X X X 2 1 1 2 Kvote: 12 točk — 5,879.000 Ur; I točk — 314 400 Ur; lir. 11 točk — 24.600 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano. Trg Ospedale 8; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina Patuna, Trg Sv. Jakoba 1; Grigolon. Alla Minerva. Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel 228 124), Bazovica (tel. 226 165). Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141). Božje polje -Zgonik (tel, 225-596). Nabrežina (tel. 200 121), Sesljan (tel. 209-197). Žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). GLASBENA MATICA - TRST KONCERTNA SEZONA Abonma 1974.75 Kulturni dom v Trstu 25. 10. 1974 Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Branimir Slokar - pozavna 10. 11. 1974 Simfonični orkester in zbor RTV Zagreb Dirigent: Igor Kuljerič Solisti: Mira Kirinčič - sopran Mitja Gregorač - tenor Ljerka Pleslič-Bjelinski - klavir 29. 11. 1974 Vladimir Krpan klavirski recital 12. 12. 1974 Simfonični orkester RTV Ljubljana Dirigent: Marko Munih Solist: Jože Falout - rog 17. 1. 1975 Tržaška komorna skupina 25. 2. 1975 Ansambel «Slavko Osterc» iz Ljubljane Dirigent: Ivo Petrič 10. 3. 1975 Orkester Glasbene matice Solist: Žarko Hrvatič - violina 4. 4. 1975 Tenorist Anton Dermota recital slovenskih samospevov pri klavirju Hilda Dermota 18. 4. 1975 Akademski pevski zbor «Tone Tomšič» iz Ljubljane Dirigent: Marko Munih CENE ABONMAJEV Balkon redni 7.000 lir Balkon znižani 5.000 " Parter redni 9.000 lir Parter znižani 7.000 " Mladinski in invalidski 2.000 " Vpis abonmajev od 10. oktobra dalje v pisarni Glasbene matice (Ul. R Manna 29 tel 418-605) in od 17. oktobra dalje tudi v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 61-792) od 15.30 do 19 ure. Prosimo lanske abonente, do potrdjo abonma do 17. t.m. Ariston I.N.C. 16.00 «Gli amici di Eddie Coyle». Robert Mitchum in Peter Boyle. Nazionale 14.30 «L’albero dalle foglie rosa». Barvni film. Excelsior — Otroška matineja 10.00 in 11.30 «L'ammiraglio è uno strano pesce». Excelsior 15.00 «L'arrivista», barvni film. Igrajo: Alaine Delon, Sydne Rome in Jeanne Moreau. Grattacielo 14.30 «La via dei babbuini», Catherine Spaak, Pippo Franco, Lionel Stander. Fenice — Otroška matineja 10.00 in 11.30 «Il corsaro dell'isola verde». Burt Lancaster. Fenice 15.00 «Il giustiziere della morte», Charles Bronson. Eden 14.30 «La cugina». Igrata Massimo Ranieri in Dayle Haddon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 14.00 «Il fiore delle mille e una notte», od Pier Paola Pasolinija, Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «Per amare Ofelia». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 15.00 «Quel ficcanaso dell’ispettore Lawrence». Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 14.30 «Altrimenti ci arrabia-mo». Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Impero 14.30 «Qui Montecarlo, attenti a quei due», Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. Filodrammatico 15 00 «Ore 10 lezione di sesso». Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Dinamite, Agguato, Pistola», Fred Williamson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «La mia legge». Simone Signoret in Alain Delon. Barvni film. Vittorio Veneto 14.00 «Sesso matto», Laura Antonelli in Giancarlo Giannini. Prepovedano mladini pod 14 letom. Astra 15.00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film. Abbazia 14.30 «R ponte sul fiume Kway». William Holden in Alee Guinnes. Barvni film. Radio 14.30 «Nel mondo dei robot», Yul Brynner. Barvni film. m V nedeljo, 13. oktobra 5. SLIKARSKI EX TEMPORE za profesionalce, samouke in otroke V ŠEMPOLAJU SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - Trst priredi v petek, 11. oktobra v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9 PRVI PLANINSKI VEČER Član planinskega društva z Reke Ernest Tomšič bo predaval o lepotah Hrvatskega primorja in Gorskega kolarja ob predvajanju diapozitovov. Začetek ob 20.30. > SOŽALJE Dolinska' občinska uprava izreka iskreno sožalje občinskemu svetovalcu Zdravku Pavliču ob izgubi drag« mame Urše Pavlič roj. Žerjal ZAHVALA Vsem, ki so imeli radi našo mamo Josipino Prinčič roj. Klančič in so se od nje zadnjič poslovili se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala za pozornost in pomoč g. župniku prof. Župančiču, Nadji in Lucijanu Sosiču, pevskemu zboru, Barkovljanom in vsem prijateljem, ki so nam bih ob strani. SVOJCI Trst, Koper, 6. oktobra 1974 Izleti SPDT priredi dvodnevni avtobusni izlet 3. in 4. novembra v Gorski kotar. Prvi dan vzpon na Snježnik. za turiste postanek na Plataku. prenočitev v Ogulinu: drugi dan vzpon na Klek (gora čarovnic), za turiste ogled Ogulina. Povratek čez Crikve-nico in Reko. Prijave na ZSŠDI v Ul. Geppa 9 do 15. oktobra. Prosvetno društvo Ivan Grbec iz Skednja priredi v nedeljo, 20. oktobra izlet v Idrijo. Vpisovanje za izlet je vsak delavnik od 19. do 20. ure v društvenih prostorih. Prijave sprejemamo tudi ' po telefonu na štev. 81-49-25. Razna obvestila Smučarski klub Devin In SPK čupa priredita v sredo, 9. oktobra ob 20. uri v gostilni pri «Treh orehih» v Sesljanu nagrajevanje za SKI—Jadro. Barkovljanska mladina priredi danes ob 17. uri v prostorih prosvetnega društva Barkovlje vsakoletni oktobrski praznik «Večer kalamarov». Sodeloval bo ansambel Igo Radovič. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. Vljudno vabljeni! Mikološko društvo Ljubljana — Gobarska družina Sežana priredi danes 5. in jutri 6. oktobra od 14.30 do 19. ure v dvorani nad telovadnico v Bazoviški ulici v Sežani zanimivo razstavo gob in hortikulture. Vabljeni! Smrt je žalost — življenje je pogum 8. 10. 1972 - 8. 10. 1974 Ob neizmerno žalostni obletnici se te nadvse dragi Bruno Pertot spominjamo z netolažljivo žalostjo W te obenem kličemo v spomin vsem. ki so te ljubih in cenili. Tvoja mama, oče in sestra Maša zadušnica njemu v spomin bo v sredo, 9. t.m., ob 19. uri v kontovelski cerkvi. Dne 4. t.m. nas je zapustil naš preljubi Maksimilijan Požar Po pogrebu naznanjajo žalostno vest mama Gracijela, oče Luciano, nonoti in drugo sorodstvo. Trst. 6. oktobra 1974 Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga mama, nona in pranona OLGA SUBAN roj. PIPAN Pogreb drage pokojnice bo jutri, 7. t. m., ob 15. uri iz hiše žalosti, Trnovca št. 12, na šempolajsko pokopališče. Žalujoči: hčerka Darka, sinova Pepi in Francko, zet Mario, snahi Brigita in Marija, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo Trnovca, Zgonik, 6. oktobra 1974 ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob strani ob smrti naše drage žene, sestre in tete v v FRANČIŠKE GORJUP iz Krvavega potoka se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala požrtvovalnima zdravnicama dr. Majdi Kregelj in dr. Vesni Manfredi, zdravniku dr. Koblarju, osebju bolnišnic iz Izole in Ankarana, ki so ji v poslednjih dneh življenja nesebično lajšali bolečine, kakor vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Hvala lepa tudi pevskemu zboru iz Divače m domačemu gospodu župniku Kocjančiču. Žalujoči mož Vincenc in sorodniki Krvavi potok, 6. oktobra 1974 ZAHVALA Ganjeni ob tohkih izrazih sožalja ob izgubi našega predragega moža, očeta, brata, svaka in dedka IVANA MAVRIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna hvala za skrb in trud zdravnikom in vsemu o-sebju krminske bolnišnice, č. g. dekanu in pomočniku č. g. Tre-visanu, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam bih v pomoč in tolažbo ter ga spremih na zadnji poti. Žena Matilda, sin Stanko In hčerka Alojzija ter sin Karlo • Drago, hčere dr. Olga, Sonja, Pepca, Marica In Anica, brat Karel z družinami. Krrrrin, Kojsko, Gorica, Ljubljana, dne 6. oktobra 1974 PISMA UREDNIŠTVU izpopolnitev slike o tej dejavnosti Slovencev v Italiji. Zanimivo bi bilo podrobneje obravnavati šikane oblasti proti Goriški Matici, n.pr. zahtevo o prevodu naslova Bevkove knjike «Mrtvi se vračajo» v italijanščino (koliko platnic s tem slovenskim naslovom in Spoštovani g. urednik, Nekaj bi rad pripomnil k informativnemu poročilu Marka Kravosa, predstavnika ZTT jugoslovanskim založnikom, objavljenega v Primorskem dnevniku v nedeljo, 22. t.m. Predstavnikom založniških hiš iz Slovenije in drugih jugoslovanskih, _ ____ _________________________ rcpublik je pesnik Marko Kravos v I italijanskim prevodom sva z rajn-Kulturnem domu v Trstu podal j kim učiteljem preizkusila in pripra-informativen pregled o slovenskem i vila, preden sva zadovoljila takrat-za!rvm,s*„„ j—.• —i—j —!_.• no tr;;aško prefekturo) ali zavlače- vanja za izdajo dovoljenja za zbirke Goriške Matice, književne družine «Luč» in Biblioteke za pouk in zabavo. In vsi premeteni prijemi za dosego odobritve takega dovoljenja. Koliko trpkega smeha in koliko škode je zaradi tega nastajalo. Marku Kravosu pri njegovem delu mnogo uspeha in vso srečo! A. K. založništvu po drugi svetovni vojni, Po prvi svetovni vojni in deloma Pred njo na ozemlju nekdanje Primorske pod Avstrijo, nekdanje Primorske pod Italijo in sedanjih Slovencev živečih v Italiji. Z zanimanjem sem bral to poročilo. Prvič zato, ker je dokaz, da tudi mlajši rod krepko nadaljuje delo svojih predhodnikov na knjiž-jem..*n književnem področju, in drugič, ker vnovič spomni sodobni svet in rod tudi na to področje dejavnosti in ustvarjalnosti naše skup-nosU v težkih (pod Avstrijo) in zločinskih časih (pod fašizmom). Seveda v tako strnjenem pregledu m bilo mogoče povedati mnogo, vendar so navedena dejstva, dogodki m številke tako pomembni, da jih Je človek vesel in ni izključeno, da so nekaterim bili celo novi ali vsaj Prikazani v doslej še ne dovolj •svetijeni luči. V tem prikazu pa sem vseeno Pogrešal nekaj važnega, zaradi če-sar v podani sliki, čeprav brez am-mcij in informativi, manjka neka v.džna sestavina. Tu mislim na Goriško Matico. Ne vem,' ali gre na rovaš sestavljavca poročila zamenjava goriške Mohorjeve družbe z Goriško Matico, ali pa je v obilici Podatkov in naglici nehote izpadla književna zadruga Goriška Matica. Zato nekaj zgolj informativnih in ne kritičnih pripomb v tem pogledu, s čimer pa ni rečeno, da bi hotel Soriški Mohorjevi družbi karkoli vzeti ali zmanjšati njen pomen. Imeli smo namreč po prvi svetov-ni vojni na Primorskem tudi književno zadrugo Goriško Matico. Ta je vsako leto izdajala bogat in Pester Koledar (po navadi je izšel za semenj sv. Andreja v Gorici) in skozi dolgo vrsto let do druge svetovne vojne skupno s tri do štiri leposlovnimi, ali poljudno-znanstve-nimi deli z raznih področij. In vse t° v največjih težavah, ki si jih sedaj težko zamislimo in predstavljamo, ker takrat tudi v tem po-Sledu ni bilo «odprte meje». Duša tej dejavnosti so bili predvsem France Bevk, po krivici malo Poznani humoristični pisatelj Damir l'eigel, ki je urejal Koledar, prof Andrej Budal in prof. Lavo Čermelj. Predvsem za vsakoletno knjižno zbirko so ti prispevali kako delo s pravim imenom ali s psevdonimom. Te knjige so se tiskale dolgo vrsto let v tedanji tiskarni Edinost, teko imenovani po političnem društvu Edinost, katere ustanovitev sega sto tet nazaj in v kateri se je tiskal dnevnik Edinost skozi petdeset let. Deta 1927, ko je bila ukinjena, je Edinost bila sploh najstarejši takrat izhajajoči dnevnik v Trstu. Vsi tiskarji so opravljali svoj posel v težkih in pogosto nevarnih razmerah z nesebičnostjo in požrtvovalnostjo, ki jih lahko navdihuje samo globoka vtera in prepričanje v pravičnost in pravilnost lastnega dela. Lavo Čermelj je v tej dobi dal Pobudo za ustanovitev književne družine «Luč» v Trstu. Vsaka njena izdaja je obsegala zbornik s poljud-ho-znanstvenimi ali za manjšino drugače aktualnimi članki (n. pr. Ferdo Kleinmayer o šolstvu, Čermelj 0 drugih zaskrbljujočih problemih) ter eno ali dve leposlovni alii poljudnoznanstveni knjigi. Poleg tega je izhajala v Trstu, vedno na Čermeljevo pobudo, Biblioteka za pouk in zabavo. Vse to navajam v naglici in po spominu, zlasti ker sem tudi kot korektor Pri Goriški Matici in po čermelje-vem odhodu v Jugoslavijo in moji Vrnitvi iz ječe v Trst kot urednik zbirke «Luč» in Biblioteke sodeloval Pri teh izdajah. To je bilo razumljivo, ker sem bival v Trstu, kjer So se knjige tiskale. Nemajhen delež pri tem delu je imel pok. prof. kt‘ smo jih ustanovili po prvi svetovni vojni po naših krajih in katerih začetke najde- mo že ob koncu preteklega stoletja v oblikah sokolskega gibanja, kolesarstva in podobnih dejavnosti. Združenje je delovalo le tri leta, potem pa je vse gibanje naše narodnostne skupnosti — na vseh področjih — moralo v ilegalo. Tako je moral tudi šport skupaj z mladinskimi društvi najti drugačne oblike udejstvovanja. Ko je v mestih in vaseh žarel odsev plamenov, ki so požigali naš Kulturni dom BALKAN v Trstu in so divji črnosrajčniki z oljem in pretepi pobijali slovenske rodoljube, ko se še ni posušilo črnilo na listinah prisilne prodaje Trgovskega doma v Gorici, tedaj se je mladina že zbirala in začela zahajati v planine, ki so ji edine v odmevih ponavljale slovensko besedo. Sledil je pasivni odpor vključevanju v fašistične športne ustanove. Med NOB ni bilo časa za športna udejstvovanja, kajti glavno (Nadaljevanje na 8. strani) ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI 50 let ustanovitve združenja slovenskih športnih društev v Italiji 1924 - 1974 Zaključna slovesnost v Sovodnjah ob Soči DANES, 6. oktobra 1974 ob 9. uri Turnir v odbojki Balinarski turnir v Doberdobu ob 16. uri AKADEMIJA Nastopajo Folklorna skupina «Sovodnje» Sovodenj Folklorna skupina «Dom» Gorice TVD «Partizan» iz Maribora Kotalkarji ŠD Polet z Opčin Zvečer prosta zabava s plesom iiiiiifimiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiriiiiiuiiiiiii* ’*siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii URNIK AVTOBUSOV IZ DOBERDOBA V TRŽIČ Odhod izpred občine v Doberdobu : ob delavnikih: 5.10, 7.10, 8.05, 13.10, 14.50, 17.42, 22.50. Ob sobotah odpadeta prva in zadnja vožnja. Ob nedeljah in praznikih: 9.18, 14.25, 16.40, 19.25. Avtobus iz Doberdoba pelje skozi Selce na glavni trg v Tržič in ob delavnikih tudi do ladjedelnice. Pol ure poprej opravi avtobus obratno vožnjo z odhodom z glavnega trga v Tržiču, oziroma izpred OBRAČUN DOSEDANJEGA PLODNEGA DELOVANJA SPI V okviru Slovenske prosvetne zveze na Goriškem je Pilo v prvi polovici leta 100 priredilev Tem je treba dodati še množične poletne prireditve - Protest zaradi nameravane odprave dveh razredov na trgovski šoli - Tudi letos prireditvi v Ronkah in Krminu Društva, včlanjena v Slovensko | tritsch. Dejal je, da smo i.neli v pretekli sezoni zelo veliko predavanj, prvič je k nam prišlo Slovensko amatersko gledališče iz Trsta, povabili smo številne zbore iz domovine, prirejena je bila revija Primorska poje v goriškem gledališču Verdi. Na vseh poletnih prireditvah je bil najmanj en dan posvečen nastopu folklornih, pevskih in recitatorskih skupin. V vrsto prireditev, ki jih je priredila SPZ, je treba vključiti množični izlet na Gorenjsko, ki se ga je udeležilo okrog 700 ljudi z Goriškega. Obiskali so Sv. Urh, Škofjo Loko in Železnike ter vzpostavili tesni stik z občino v Škofji Loki. Na posebnem sestanku so se zastopniki SPZ domenili za tesnejše sodelovanje s Škofjo Loko in pri prosvetno zvezo na Goriškem in tudi SPZ sama, so imela v prvi polovici letošnjega leta približno sto prireditev in nastopov. Ta pozitivni obračun so obravnavali na seji goriških članov odbora SPZ in predsednikov društev, ki je bila v četrtek zvečer v Gorici. To je bil prvi jesenski posvet, kateremu bo v kratkem sledil še drugi, da bi na njem obravnavali jesensko-zim-sko delovanje društev včlanjenih v SPZ. V poletnem razdobju pa je bila še vrsta drugih prireditev večjega značaja, ki so jih priredila naša društva na prostem. Te prireditve so privabile tisoče in tisoče .ljudi. Poročilo o delovanju v pretekli sezoni je imel tajnik Marko Wal- s uiiiiiiiiHniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH POSLEDICA PETKOVIH NALIVOV Narasla Vipava preplavila ceste tovarno v Batujah in hiše v Hupi «Pod grapo» v Rupi je zalila pritličji dveh hiš • Voda v kleti «Pri Tomažu» - Ker je bila Soča nizka in je zato Vipava hitro odtekala, ni bilo večje škode Goriški gasilci in karabinjerji so bili včeraj zjutraj v stanju pripravljenosti, ker so prejeli z jugoslovanske strani uradno obvestilo, da zaradi padavin Vipava nevarno narašča. Dejansko je reka pričela že v noči na soboto silno naraščati ter je nakaj po 10. uri zvečer včeraj bila njena gladina pri mostu na državni cesti v Rupi tako visoka, da kaj takšnega ne pomnijo morda celo petdeset let. V Rupi, Kjer je Franc Petejen s traktorjem odpeljal Ferfoljo in Tomšiča v njuno hišo, ker je bila voda «pod grapo» visoka skoraj pol metra, Vipava ni poplavljala od leta 1926. Blatna voda je drla po dvorišču, zalila pritlični del stanovanja, garažo in hlev. Franc Petejan, ki v svojstvu občinskega odbornika skrbi za varnost občanov, je zjutraj s traktorjem odšel tudi k Pepi ju ____________ ladjedelnice. ..................................11n1.1111.111.mil.... v TOREK BO PEVSKI ZBOR «JEZERO» PRIČEL Z VAJAMI Pevsko udejstvovanje v Doberdobu je še vedno glavni vir kulture Odborniki si obetajo pristop k zboru mladih m tudi izkušenih pevcev - Številne društvene pomanjkljivosti bodo predmet razprave na prihodnjem občnem zboru p.d. «Jezero» S trgatvijo se končajo največja imečka dela na polju. Izmene po-etnih dopustov v tovarnah in šolske počitnice so tudi pri kraju. Začenja se prehod jeseni na mrzlo zimsko obdobje, čas, ko na vasi oživljajo športne in prosvetne dejavnosti. Športniki so s pripravami na razna prvenstva že krepko v razmahu, medtem ko se prosveta-rji šele pripravljajo na novo sezono. Tudi pevci doberdobskega pevskega zbora «Jezero» vneto razmišljajo o novi sezoni, ki se pravkar pričenja. V torek, 8. oktobra, zvečer se bodo prvič zbrali na vajah in se pogovorili o bodočem delu. Še pred zimo čaka doberdobske pevce vrsta zahtevnih nastopov v Jugoslaviji in zamejstvu. Poleg vsakoletnih obiskov v Laškem In Furlaniji ima sbor v načrtih le nastopa 1 na Prešernovi proslavi in na pevski reviji «Primorska poje» ter več srečanj s sorodnimi zbori. Omeniti je treba, da je te dni zbo-r prejel vabilo na važen nastop v Sloveniji, zato pevovodja profesor Silvan Križ-mančič že skrbno pripravlja program, ki ga bo zbor v naslednjih dneh moral naštudirati. Poleg odziva vseh starih pevcev računajo odborniki, da se bodo letos pridružile zboru nove sile mladih in starejših Že izkušenih pevcev. Dejstvo je, da zbor številno in kakovostno že več let niha. škoda je. da se v vasi kot je Doberdob, ki ima bogate glasbene tradicijp, številni zreli in izkušeni pevci izogibajo pevskega zbora. S takšnim zadržanjem ne škodujejo samo razvoju petja v vasi, temveč krhajo tudi lastno kulturno izobrazbo. Delo in družinska opravila niso vedno zadosten razlog, da bi ne pristopil k pevske- mu zboru, saj bi se takih izgovorov lahko posluževali tudi tisti pevci, ki že vsa povojna leta vestno vadijo in nastopajo. Posebno velja ta ugotovitev za mladino. Odborniki prosvetnega društva «Jezero» pa ne skrbijo samo za pevski zbor. V načrtih imajo tudi kopico pobud, predvsem za potrebe mladih ljudi. Na tem področju bo treba še razmišljati, kakšne pobude sprejeti, da se mladi pritegnejo h kulturnemu udejstvovanju. Prav pri mladini se opažajo najhuj še pomanjkljivosti v poznavanju kulture lastnega naroda in s tem v zvezi njihova odtujenost od problematike slovenske manjšine v zamejstvu. Takšne in podobne težkoče, ki se iz leta v leto kopičijo v Doberdobu, in ne samo v Doberdobu, bi moral predvsem podrobno analizirati prihodnji občni zbor društva. Pipanu v Gabrje, ki je ponoči o-stal v hlevu, da bi pomagal živini, če bi bilo potrebno. Petejan je moral s traktorjem zabresti v meter globoko vodo, da je prišel do novega hleva. Ker so pri gradnji temelje dvignili, voda ni vdrla v zgradbo. Potem ko se je Pipan doma okrepčal, se je s Petejanom spet odpeljal v hlev. Okoli 11. ure smo v papirnici La-cego v Rubijah srečali poveljnika gasilcev. Tjakaj ga je poklical lastnik, da bi gasilci posegli, če bi bilo potrebno. Ker je voda začela upadati, njihova pomoč ni bila potrebna. Sicer pa je bila Vipava pri Malnišču, kjer napravi ovinek, deroča in prav nevarna za tovarniško skladišče. Gasilci so posegli samo na e-nem kraju, v gostilni «Pri Tomažu» v Gabrjah, kjer so ponoči pozabili zapreti vratca na odtočni cevi za izplake, tako da je voda zaradi naraščanja gladine pritekla v klet in jo poplavila. Z mosta pri Rupi je bil pogled na naraslo Vipavo zares zaskrbljujoč, saj je voda poplavila polja na obeh bregovih. Pod vodo so tudi vsa koruzna polja med Rupo in Mirnom. Za razliko od poplave izpred petih let je Vipava včeraj zelo hitro odtekala. Vse drugače pa bi bilo, če bi bila tudi Soča narasla in bi prestopila bregove. V takšnem primeru bi imeli v občini Sovodnje neprimerno hujše poplave, pod vodo pa bi bile tudi hiše «v vasi». Kakor smo omenili, je gladina Vipave okoli 11. ure pričela upadati ter se je voda do večera že pričela vračati v strugo. Na jugoslovanski strani je Vipava preplavilo ceste v Mlinu, Rem čah, Dornberku in Potočah in prekinila promet. Vdrla je v tovarno poljedelskega orodja v Batujah ter poškodovala 90 električnih motorjev ter več težkih strojev, ki jih delavci niso mogli prenesti na varno. Škoda je zelo velika. Narasla je tudi Idrijca ter preplavila cesto pri Trebuši. Deževja v Posočju ni bilo toliko, da bi Soča na- IIIIIIIIUflIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIII Prispevki Stari oče Emil Mučič iz štandreža je prispeval 5.000 lir za Kulturni dom «A. Budal». Odbor za gradnjo doma se iskreno zahvaljuje. rasla preko mere. Ohladitev je prinesla snežne padavine v Alpah. Na Kaninu je 50 cm snega, vendar je še prezgodaj upati na smuko. Aretirana mladeniča zaradi nameravane kraje Včeraj zjutraj so karabinjerji aretirali dva mlada, fant in dekle, zaradi nameravane kraje v stanovanju trgovca Gigija Bocusa v Ulici Garibaldi. Gre za 18-letnega Alberta Ferrarija iz Milana in za 20-letno Annomario Di Colombi in Monze. Oba sedita sedaj v goriških zaporih. Mladeniča sta v jutranjih urah nameravala s silo odpreti vhodna vrata stanovanja Bocusa. Pri tem pa ju je zasačil nočni čuvaj Mario Toniolo, ki je žensko ujel. Mlade tem so dobili tudi podporo sovo-denjske in doberdobske občine. V diskusijo so posegli številni člani. Omenimo Danila Nanuta, Ed-munda Košuto, Saverija Rožiča, Zdenka Vogriča, Silvana Križman-čiča, Rudija Pavšiča, Ivana Humarja. Sledila je razprava o bodočem delovanju. Podani so bili podrobni načrti za nekatera področ ja, o.drugih pa bo razprava tekla na prihodnjem posvetu društev. Tudi letos bo prirejena abonmajska sezona Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, v kateri sodeluje SPZ z Zvezo slovenske katoliške prosvete. Novost bo tudi glasbena abonmajska sezona, ki jo prirejajo na pobudo, Glasbene matice v sodelovanju s SPZ in ZSKP. V teku sezone bo prirejenih pet koncertov. Prvi bo sredi novembra. V teku je tudi širša akcija za urejanje prosvetnih sedežev. Dom v Sovodnjah se je lepo obnesel in v njem se je razvila živahna dejavnost. Še to zimo bo urejen prosvetni dom v Štandrežu; dela so že v teku. Kmalu bo urejena dvorana v Pevmi, kjer je pričelo živahno delovati obnovljeno društvo «Naš prapor». V načrtu je tudi gradnja prosvetnega doma na Vrhu, popraviti bo treba dvorano v Doberdobu. Največ zanimanja pa je seveda vzbudil problem kulturnega doma v Gorici, ki ga bodo začeli najbrž graditi v najkrajšem času. Posebno pozornost so posvetili tu di šolskim vprašanjem. Ostro so ožigosali odločitev pristojnega ministrstva v Rimu, da ukine četrti in peti razred slovenske trgovske šole v Gorici. Ta odločitev hudo udarja po slovenski šoli in škoduje celotnemu razvoju naše šole. Nekatere stranke, KPI, PSI, SDZ in KD so se zayzele za ohranitev te šole. Ustrezno resolucijo je o-dobril tudi goriški odbor Slovenske prosvetne zveze; resolucijo bodo poslali vsem zainteresiranim ustanovam. Govor je bil tudi o dveh večjih prireditvah v Ronkah in v Krminu. Prireditvi naj bi bili v istem organizacijskem okviru kot doslej in obe naj bi bili v novembru. Stopili bodo v stik z ostalimi društvi in organizacijami, da bi ti prireditvi najbolj uspeli. Podpred sednik zveze Saverij Rožič, ki je sejo vodil, je zaželel društvom čim- SPOŠTOVANI UREDNIK! Rad bi vam opisal težave, v kate-zili sta cesto popolnoma zaprli in ko sem bil namenjen iz Gorice domov, v Trst, pa je bila državna cesta pri Komelu, kjer gradijo «deteljico» na avtocestnem priključku, zaprta, ker sta trčila tovornjak s prikobco in osebni avtomobil. Vozil sta cesto popolnoma zaprli in ker ni bilo blizu prometne policije, ki bi hitro posredovala in cesto odprla, je nastala kolona vozil, v kateri sem se tudi sam znašel. Ker kolikor toliko poznam Goriško, sem že pri Komelovi gostilni obrnil avto in se po stari makadamski cesti odpeljal v štandrež, da bi se po industrijski coni pripeljal na Tržaško cesto. Toda na vsem lepem sem se znašel pred prekopano cesto in ni mi preostalo drugega, kot da sem krenil skozi Sovodnje. Tamkaj me je čakalo novo presenečenje: most čez Vipavo namreč popravljajo in nisem mogel čezenj. Če me ne bi nekdo na cesti opozoril, naj zavijem na Peč, do koder pelje pot k Ož-botovi gostilni v Rupi, ki je na glavni cesti Gorica - Trst, bi se vrnil v Štandrež in se domov odpeljal prek Gradišča in Zagraja. Če sem jaz imel težave z iskanjem poti, kakšne težave ima šele tujec, ki mu kraj sploh ni poznan. Ali zares ni mogoče usklajevati javnih del, ki zahtevajo cestno zaporo in koliko časa bo še potrebno čakati, da bodo «deteljico» dokončali. Doslej sta minuli že dve leti, odkar je delo ustavljeno. Ker so perspektive za odprtje mejnega prehoda pri štandrežu slabe, bo potrebno na dograditev čakati še dve leti in še dve... (podpis) Pripomba uredništva: Pri križišču ceste in železnice na Tržaški cesti so še druge težave, ki bi jih graditelji ali pa občinska uprava lahko odpravili. Na razdalji dvesto metrov so nastali trije ostri ovinki, ki bi jih z manjšimi deli lahko ublažili. Predvsem pa bi morali poskrbeti za nočno razsvetljavo na teh ovinkih, ki so sila nevarni zlasti za tiste, ki kraja ne poznajo. Jutri v Števerjanu pogreb Adele Ciglič nič je takoj zbežal, na vogalu Uli- sejo voan, je zazeiei urusivum muce Garibaldi z Verdijevem korzom bolj uspešno delovanje v novi se na sta ga ujela dva karabinjerja. I zoni. PISMO UREDNIŠTVU lišču v Števerjanu jo bodo pokopali okrog 15. ure. Pokojna Adela Ciglič se je rodila v Števerjanu 3. junija 1891. Poročila se je z Antonom Gravner-jem, kolonom pri baronu Teufen-bachu in trdo sta skupno delala na baronovem posestvu. Imela sta kar trinajst otrok, pred prvo vojno je sodelovala v števerjanski sokolski skupini ter v tedanjem domačem prosvetnem društvu in bila tudi pevka v zboru. Med prvo svetovno vojno je morala v izgnanstvo v južno Itabjo, na poti sta ji umrla dva otroka, mož pa se je moral boriti za avstrijskega cesarja. V osvobodilnem gibanju med drugo svetovno vojno je sodelovala vsa družina. Sinova Karlo in Rihard sta odšla v partizane že februarja 1943 in tik pred Mussolinijevim padcem, 6. junija 1943, padla v spopadu s fašisti pri Doblarjih. V partizanih sta bili tudi dve hčerki. Mož Anton je umrl v tej vojni. Poleg sina Bruna živita še dve njeni hčerki, Bojana in Jožica, obe v Desklah. Naj ji bo lahka domača zemlja, prizadetim izražamo naše sožalje. Sožalje izreka tudi prosvetno društvo «Briški grič». Kino Gorica VERDI 15.15-22.00 «Amore libero»-Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 15.00—22.00 «Come divertirsi con un paperino e company». Film Walt Disneya. MODERNISSIMO 15.30—22.00 «Il portiere di notte». D. Bogarde in C. Rampling. Barvni film. Prepovedano pod 18. letom. VITTORIA 15.15—22.00 «Le guerriere del seno nudo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.00—21.30 «Una matta, matta, matta corsa in Russia». A. Noschese in A. Mironov. Barvni film. Tržič AZZURRO 14.00—22.00 «Il portiere di notte». Barvni film. EXCELSIOR 14.00—22.00 «Altrimenti ci arrabbiamo...» Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «Appassionata». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Tri supermeni v Tokju», italijansko - nemški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Bajka o carju Sultanu», ruski bavni film ob 16.00. «Zadnji tango v Parizu», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Cromwell», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. RENČE «Pet divjih», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00. PRVAČINA «Do pekla in nazaj», a-meriški barvni film ob 16.00 in 20.00. V goriški bolnišnici je včeraj u-mrla 83-letna Adela Ciglič vd. Grav-ner iz števerjana. Bivala je zadnje čase v Števerjanu v Dvoru s sinom Brunom; pred nekaj dnevi ji je bilo slabo in so jo takoj odpeljali v bolnišnico v Gorico. Njen pogreb bo jutri, v ponedeljek, v prvih popoldanskih urah. Na pokopa- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73-328. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Belli in dr. Perazzi. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Pagnutti; v Ronkah in Doberdobu dr. Verbano junior: v Tržiču in štarancanu pa dr. Demitri. Stalno slovensko gledališfe v Trslu ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI Naš fotograf je ujel hišo štev. 15 v Rupi, v kateri stanujeta Marija in Robert Juren. Kot vidimo, je Vipava preplavila vsa polja in travnike ter vdrla tudi v hišo SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Vas vljudno vabi k vpisu abonmaja za sezono 1974-75 v Gorici REPERTOAR V ABONMAJU Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR (komediia v štirih dejanjih) Ferenc Molnar: LILIOM (komedija v sedmih slikah s prologom — prvič v slovenščini) Luigi Squarzina: TRI ČETRTINE LUNE (drama v dveh delih — prvič v slovenščini) Thornton Wilder: DRUŽINA ANTROPUS (fantastična kome- dija — prvič v slovenščini) GOSTOVANJE GLEDALIŠČA IZ SLOVENIJE GOSTOVANJE IZ HRVATSKE (glasbena komedija) IZVEN ABONMAJA Charles Maurice Hennequin: ANATOLOV DVOJNIK (komedija v treh dejanjih) Stanko Majcen: APOKALIPSA (z dodatkom motivov iz Rižarne) Pavel Golia: JURČEK (otroška predstava) OSTALA GOSTOVANJA SLOVENSKA POKLICNA GLEDALIŠČA JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE MAKEDONSKO NARODNO GLEDALIŠČE VSE PREDSTAVE V ABONMAJU BODO V GLEDALIŠČU VERDI Vpisovanje abonentov do 9. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze (pri Jožici Smet), Ul. Malta 2, tel. 2495 ter v Katoliški knjigarni, Trg Vittoria 25, tel. 2407 Abonmajske izkaznice so na razpolago na sedežu SPZ pri Jožici Smetovi. CENE ABONMAJEV PARTER I. 8.000 lir PARTER II. 5.000 » MLADINA 3.000 » Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 3.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 3.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Za gledališke amaterske skupine, pedagoge, vzgojitelje in vse, ki se neposredno ukvarjajo z gledališkim delovanjem razpisujemo abonma (3.000 lir) za posebno predstavo v Kulturnem domu v Trstu, na kateri bo pred začetkom podana dramaturška analiza, ob zaključku pa bo sledil strokovni razgovor o vseh vidikih gledališke realizacije. Zaradi izjemnega porasta življenjskih stroškov smo bili prisiljeni nekoliko povišati ceno a bonmajev. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. januarja 1975. ZA VSE DRUGE PREDSTAVE SSG NUDI SVOJIM ABONENTOM ZNATNE POPUSTE! KULTURA S POSVETA PREDSTAVNIKOV PROSVETNIH DRUŠTEV SPZ Prosvetna društva se pripravljajo na proslavljanje važnih obletnic Znake utrujenosti zlasti v mestu in predmestjih bo treba premostiti z večjo angažiranostjo mladih sil Slovenska prosvetna zveza in vanjo včlanjena društva so vstopila v novo sezono. Prosvetne delavce čaka veliko dela in naporov predvsem če upoštevamo še dejstvo, da je treba nadoknaditi veliko zamujenega in izpolniti številne vrzeli, ki so se v zadnjih časih odprle v prosvetnem življenju naše skupnosti. Pregled v zadnjih letih prehojene poti na Področju ljudske kulture nas ne roore povsem zadovoljiti. Že dalj časa namreč opažamo, da je ljudskoprosvetno delo, vselej zelo živahno in razgibano, nekoliko v zastoju, čutiti je nekakšno u-frujenost, ki je ne osvežujejo nove moči, kakor bi bilo želeti. 1-skanje prave poti za izhod iz te upehanosti, ki je še posebno občutna v mestu in predmestjih, kjer je prosvetna dejavnost skoraj popolnoma zaspala, in so o-stala prosvetna društva le še na Papirju, je sedaj glavna skrb prosvetnih delavcev in je bilo tudi glavno vprašanje posveta prosvetnih društev na Tržaškem, ki ga ja v sredo zvečer priredila v Gregorčičevi dvorani v Trstu Slovenska prosvetna zveza. Ce bi iskali dokaze za pravkar omenjeno krizo prosvetnega življenja na Tržaškem, bi jih prav gotovo našli na tem zadnjem posvetu, kajti od 25 včlanjenih prosvetnih društev in skupin na Tržaškem, se jih je posveta udeležila le polovica. Posvet zato m odražal celotne problematike se-danjega položaja v Ijudskopro-svetnem življenju pri nas, kljub temu pa je nakazal veliko vprašanj, ki so prispevala k izčišče-nu mnenj in stališč o kulturno-Prosvetni politiki, ter veliko predlogov, ki so prispevali z izbru-šenju načrtov za bodoče delo. Posvet je odprl predsednik Klavdij Palčič, ki je v pozdrav-nem nagovoru na kratko orisal glavne uspehe in hibe v pretekli sezoni. Poudaril je, da so delovanje SPZ v zadnjih mesecih pogojevale v prvi vrsti težave v operativnem aparatu zveze, ki ni mogel zaradi večkratne izmenjave v osebju zadostiti številnim potrebam in zahtevam. V tem pogledu bi se moral v novi sezoni položaj izboljšati, je nadaljeval predsednik, in nekatere nove pridobitve že jasno kažejo na to, kljub temu pa bodo Potrebni veliki napori, da bomo načrte in sklepe, ki jih je izluščil in potrdil občni zbor v So-vodnjah, zadovoljivo izpolnili. Pri tem je predsednik Palčič naštel nekaj sklepov predsedstva SPZ glede kratkoročnega načrta ter Posebej opozoril na dejstvo, c a Poteka letos 30. obletnica obnovitve slovenske šole, medtem ko bomo prihodnje leto proslavljali 30. obletnico osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Obe obletnici sta za našo skupnost posebnega pomena in je zato naloga prav Prosvetne zveze in vseh prosvetnih društev, da se za to j priložnost temeljito pripravijo. Vse prireditve in druge kulturno-prosvetne prireditve bi morale potekati v znamenju te 30. obletnice. Pomen teh jubilejev je naglasil v svojem poročilu tudi tajnik Dušan Kalc. Posebej je obravnaval predvsem vprašanje proslavljanja 30-letnice obnovitve slovenske šole, o katerem bi morala društva razmišljati, s sodelovanjem šole v svojem kraju, v tem letu. V uvodu je tajnik razčlenil problematiko odnosa med SPZ in včlanjenimi društvi s finančnega, organizacijskega in vsebinskega vidika. Po daljšem razglabljanju o vprašanju podpor, o možnosti vzpostavljanja novih stikov z družbeno stvarnostjo, ki obkroža posamezna društva, o uvajanju novih oblik dela in drugem, je tajnik prešel na oris konkretne dejavnosti, ki čaka prosvetna društva in SPZ v novi sezoni. Poleg naštevanja in opisa prireditev ter pobud v bližnji bodočnosti in o katerih bomo pravočasno še poročali, je načel vprašanje raznih prireditev, ki čakajo prosveto v prihodnjem letu, kot so Prešernova proslava ter revija «Primorska poje». Poseben poudarek je dal še vprašanju sodelovanja med prosvetnimi društvi na obeh straneh meje. Sledilo je poročilo referenta za zborovsko dejavnost prof. Ignacija Ote, ki pripravlja tečaj za zborovodje in je zato pozval vsa društva, ki gojijo zborovsko pe sem, da prijavijo na tečaj tiste mlade pevce, ki bi jih ta dejavnost veselila. Od uspeha tečaja bo v veliki meri odvisna usoda zborovskega petja pri nas, ki je nedvomno steber naše kultumo-prosvetne dejavnosti. Za njim je poročal referent za dramsko dejavnost Sergij Verč, ki je poudaril potrebo o ustanovitvi posebnega servisa za dramsko dejavnost SPZ. Društvom jé predlagàTf da bi te možnosti proučili na posebnem posvetu. O dosedanjem delovanju, težavah in bodočih načrtih so nato poročali nekateri predstavniki društev. Spregovorili so Žagar (Tržaški oktet), Žerjal (Tržaški partizanski pevski zbor), Pečar (p.d. Lonjer - Katinara), Tence (p.d. Vesna — Križ), Rojc (pz. Gallus), Budin (p.d. Rdeča zvezda — Salež), Gregorič (p.d. Grbec — Skedenj), Magajna (p.d. I. Cankar — Sv. Jakob), Kralj (p.d. Primorec — Trebče). Iz številnih posegov je izšlo tudi več koristnih predlogov. revij e DAN - 9. Izšla je nova številka revije DAN s pestro in aktualno vsebino. Naslovna slika je posvečena spominu bazoviških žrtev. Nekaj naslovov: V Italiji končno odkrivajo črne sledi — v Trstu nič; Trije pasovi (ob regulacijskem načrtu občine Devin-Nabrežina) ; Prevajalka sem, Bevk o sebi; Vozi že petdeset let (reportaža o enem najstarejših tržaških slovenskih šoferjev) ; Originalne hlače (ob reviji narodnih noš v Kamniku); Anton Čižmek-Učenjak in popotnik; Ljudje v vesolju itd. MLADIKA 7-8. Uvodna beseda je posvečena letošnji Dragi. Po aktualnosti izstopa sestavek «Pogovor s Pavlom Apovnikom». Mnogo je drobnega gradiva, zlasti -kulturnih vesti, poročil in ocen. Dobro je zastopan praktični del, pa tudi leposlovje. SODOBNOST 8-9-10. IZ vsebine: Manjšinski posvet v Trstu (referat Janka Jerija, Lea Fusillija, Ferenca Hajòsa, Vladimira Klemenčiča, Svetovarja Poliča); Miroslav Košuta — Tržaške pesmi; Ivanka Hergold — Ponikalnica. IHÌÌIIIIIhBUIH Med posvetom predstavnikov prosvetnih društev Slovenske prosvetne zveze ............ti........................... ŠE OB ODKRITJU SPOMENIKA FRANCETU HEVKU V NOVI GORICI HODIL JE S SVOJIM LJUDSTVOM... Odlomki iz Bevkovih zapisov v Edinosti, Mladiki in drugem tisku tedanjih let France Bevk v razgovoru z domačini v šebreljah na Cerkljanskem Pred odkritjem spomenika pisatelju Francetu Bevku sta Bogomil Gerlanc in Tomaž Pavšič v Primorskem dnevniku z dne 15. septembra 1974 napisala vsak svoj članek in z njima še bolj približala pokojnega pisatelja vsem starejšim Primorcem, ki so preživljali fašistično zatiranje v letih 1918-1943. Prav tako sta spregovorila mladini, ki danes le iz knjig doživlja tiste grozote duševne teme, v katero je bil fašizem vrgel Primorce Pavšičev «... primorski september» je nekaj zares novega in zanimivo tiiiiiiiiiiiiiuniniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiHiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* PRI MLADINSKI KNJIGI «DEMON IN EROS» zbirka Bartolovih novel V bistvu gre za nekoliko prirejeno izdajo knjige «Al Araf» - Uvod je napisal Taras Kermauner Naš tržaški rojak, pisatelj Vladi-mir Bartol, je leta 1935 izdal nove-listično zbirko z nenavadnim naslovom Al Araf, z besedo iz Korana, ki označuje mejo med izvoljenim in zavrženim. Pisatelj, ki je kasneje izdal še roman Alamut, je napovedoval roman čudež na vasi, obetal je tudi novo dramo. Toda od tega ni bilo nič. In razen Tržaških humoresk, ki so izšle v času zavezniške zasedbe Trsta in ki so nekak dokument le te, ter spominskega spisa Mladost pri Svetem Ivanu, ki razen objave v Primorskem dnevniku knjižne izdaje ni doživel, ni Bartol objavil ničesar večjega. In tako širša slovenska javnost, zlasti njena mlajša generacija, Bartola malo ali pa sploh ne pozna. Po osvoboditvi smo v novi izdaji dobili roman Alamut, zdaj pa je Mladinska knjiga izdala zbirko njegovih novel, zbranih v knjigi Al Araf. Ker pa je novelistična zbirka nekoliko izčiščena. ker so nekatere novele izpuščene, dodani pa sta dve kasnejši noveli, je urednik zbirke Severin Šali zbirko preimenoval. Namesto Al Arafa smo torej zdaj dobili v bistvu isto knjigo le z novim naslovom DEMON IN EROS. Z njo bo Vladimir Bartol, ta samosvoja osebnost v slovenski književnosti, znova predstavljen sedanji generaciji. Predstavljen s svojimi teksti in uvodno besedo, ki jo je prispeval Taras Kermauner. Taras Kermauner v svoji uvodni besedi poudarja, da bo današnje slovensko bravstvo iz Bartolove knjige šele spoznalo, da je bil Vladimir Bartol tisti, ki je s svojo novelistič-no zbirko Al Araf, napovedoval novo obdobje literature in ki je dejansko predhodnik današnje slovenske književnosti. Literatura, kakršno je pisal Vladimir Bartol, je bila tuja v tedanji slovenski literaturi prevladujočemu socialnemu humanizmu, ki je vladal v letih 1930-1950, pa je Bartolovo pisanje predhodnica modeme slovenske literature in boj za nekaj, kar se je tedaj zdelo brezupno. Za novele, zbrane v tej zbirki, je značilno, da je v njih pisatelj izc blikoval svoj poseben slog, esejistič no - polemičen slog in ustrezno pri povedno tehniko, ki je v bistvu dia log. Pisatelj obravnava kak filozof ski ali življenjski problem, navadno v obliki pogovora med njim in njegovimi znanci, poleg tega pa še drugimi, slučajnimi ljudmi. Prizorišče teh pogovorov so pariški lokali, kavarne, beznice, hoteli, ljudje pa so navadno brezdomovinski svetovljani, ki jih je usoda raztresla po svetu. Napačno bi bilo misliti, da te novele ali literarni sestavki, kot jih je v času prve objave imenoval pisatelj sam, nimajo zgodbe. V vsakem od teh številnih sestavkov, razdeljenih na štiri cikle, je samostojna zgodba, navadno kratka in niti ne kaj posebnega. Vendar je zgodba. Toda pisatelju v nobenem od teh sestavkov ne gre za samo zgodbo, niti ne za prikazovanje tujega življenja, čeprav se zgodbe odvijajo na tujem, v kozmopolitskem svetu. Pisatelju je šlo vseskozi za prikaz avtorjevih filozofskih, občečloveških problemov, naravoslovnih ali zgodovinskih spoznanj. Njegovo pisanje zato ni izraz neke notranje nujnosti, neke notranje potrebe ali preobilice čustev ali spoznanj, temveč je vse bolj racionalnega značaja. Zato sega bolj do možganov kot do srca. Taras Kermauner je zato zapisal, da je Vladimir Bartol ena izmed največjih in osrednjih osebnosti slovenske književnosti v času med obema vojnama. Kajti to, kar on obravnava in kar je bilo leta 1938 periferno, nepomembno in neznačilno, je leta 1968 postalo osrednje, najvažnejše in najbolj bistveno. Druga kritika (Anton Slodnjak) pa je Bartola ocenila bolj umerjeno in stvarno; predvsem je poudarila, da v teh novelah racionalistična in znanstvena usedlina otežkoča branje. Resnica je najbrž v sredi, res pa je, da so Bartolove novele mnogo bližje današnji literaturi kot tisti, ki so jo pisali drugi naši avtorji v času med obema vojnama. Res je tudi, da je Bartol uvedel v našo literaturo mednarodno prizorišče in ljudi velemesta, medtem ko se je tedanja slovenska književnost ubadala z viničarji, sezonci, kmeti (Ingolič, Kranjec, Prežihov Voranc). Res je tudi, da je Bartolovo pisanje bolj racionalistično pisanje, temelječe bolj na filozofiji in spoznavanju sveta, kot pa na človeških čustvih. Toda bliže poprečnemu slovenskemu človeku te novele najbrž niti niso bile niti danes ne morejo seči. Te Bartolove svojevrstne zgodbe o ljudeh velikega sveta in njihovih usodah, pomenijo pač s svojim psihološkim in filozofskim o-bravnavanjem problemov, neko posebnost v slovenski literaturi. In tako ima Vladimir Bartol svoje mesto v njej. Zlasti z novelistično zbirko Al Araf, ki pod naslovom Demon in Eros znova prihaja pred našega bralca. Malo tudi v počastitev spomina pred nekaj leti umrlega pisatelja. Sl. Ru. napisanega, nič manj zanimivi niso Gerlancevi citati izbranih pisateljevih misli, ki bogatijo slovensko književnost. Verjamem, da je marsikdo od tistih, ki so bili navzoči pri odkritju spomenika v nedeljo 15. septembra, začutil v sebi ponos, da je tako zakotna vasica Zakojca nad Bakšo grapo, dala Primorcem in Slovencem — pisatelja in borca Franceta Bevka. Zapisal sem: Pisatelja in borca. To je bil Bevk vse od svojih začetkov pisateljevanja. Ko sem v dneh pred odkritjem spomenika tako živo podoživljal številna o-sebna srečanja z Bevkom med obema vojnama, med narodnoosvobodilno borbo in po osvoboditvi v Ljubljani v Puharjevi 3, ali pa v Kopru, kamor je rad prihajal, je v meni rasla potreba, da ponovim nekaj njegovih misli. Pregledal sem mapo, kjer hranim številne članke, ki jih je Bevk objavljal v nekdanji tržaški Edinosti. Mladiki in po osvoboditvi v raznih naših listih. Najprej naj omenim srečanje z Ivanom Cankarjem, ki ga je Bevk opisal v Mladiki letnik 1922. Bilo je med prvo svetovno vojno, ko sta se srečala v Ljubljani. Cankar je takrat pisal Podobe iz sanj. V razgovoru je Bevk zaupal Cankarju: zTakrat sem mu povedal, da mi je cenzura nemila in on se je nasmehnil in mi povedal: «Prehud izraz imaš, prejasen. Zavij ga, zakrij, saj so tepci in ne razumejo kmalu. Ideja naj bo močna in ne izraz, ta naj udari. Tisti, katerim je namenjeno, bodo že razumeli.» Smejal se mi je kot otroku, ki si ne zna pomagati in ponovil še enkrat: «Ideja naj udari, ne izraz!» Tisto popoldne mi je povedal še mnogo, toda izmed vseh besed in misli, je tedaj najživeje štrlela ta, ki sem jo vzel s seboj na pot.» Kako borbeno je bilo že takrat njegovo pero! V sebi je čutil potrebo, da ljudem s pisano besedo pove o grozotah vojne na Soški fronti. V že omenjenem letniku Mladike je pisal: «Bili so iz vseh grap Tolminskega in Cerkljanskega, noč jih je izbruhnila brez besede, uboge betežne starce, prezgodaj zrele otroke, vzrejene ob suhih hruškah in sirotki. Nosili so municijo. Cel dan od jutra do večera, brez kaplje vode, brez skorje kruha. Kot da zidajo piramido egipčanskemu kralju, bruhajo revne senčne doline vedno nove množice. V težkih soparnih presledkih so padale granate in širile smrt med težaki. Kdor je prvi padel s svojim tovorom zadet v brezdno, iz katerega ni bilo povratka, ta je bil prvi rešen. In vendar je vse trepetalo in štelo minute svojega življenja ter skoraj pozabilo na trpljenje.» Tako je v nekaj stavkih opisal grozote, ki so se dogajale na fronti ob Soči. Vsemu temu trpljenju pa je ukazovala ena sama tuja beseda: «Marš!» Zelo so zanimivi in imajo svojo vrednost razni članki, ki jih je leta 1926 in 1927 pisal za tržaško Edinost. Kako veliko težo zatiranja je občutil že v prvih letih nastopa fašizma — in se je temu zatiranju upiral z močjo svojega peresa! — I prikazujejo naslednji odlomki iz tistih njegovih člankov, kjer piše o naši narodni pesmi, o izletih v naravo, o starih šegah, navadah in branju knjig. Izredno zanimive so njegove misli o samoizobrazbi in o rožah na oknih slovenskih domov. Iz vseh teh sem izbral nekaj značil-nejših odlomkov. O narodni pesmi je zapisal med drugim: «Slovenska narodna pesem, ta živi izraz naše narodne duše, je v krogu narodnih pesmi drugih narodov, med najlepšimi... To lepoto je naš narod globoko občutil in jo občuti ponekodi še do današnjega časa. Vestno in ljubosumno je znal ohraniti lepoto naše narodne pesmi od ust do ust in jo poje v svojih najlepših in najtežjih urah... Danes tembolj kot kdaj poprej. Naša lepa narodna pesem bodi znak našega narodnega življenja, naše zavesti.» In z veliko grenkobo v srcu se na koncu članka sprašuje: «Ko bomo to pesem izgubili, se bomo še imeli pravico imenovati narod? čuvajmo pesem, da bomo ohranili to svojo pravico!» Zamislimo se nazaj v čas. (leto 1926 - 1927), ko nam je fašizem vzel časopise, prepovedal delovanje kulturnih društev, izgnal v notranjost države več sto učiteljev, interniral ali zaprl vse kulturne delavce, pa nam bodo te besede šele postale razumljive. In kar je prav tako pomembno, razumeli bomo velik pogum, ki ga je s takim pisanjem kazal pisatelj Bevk! V tistih letih fašističnega divjanja nad vsem, kar je bilo slovenskega, je bil znova Bevk tisti, ki je s pisano besedo kazal pot ohranjevanja družabnosti — v naravi. Zapisal je: «Gojite nedeljske izlete! Nedeljski izleti naj bodo začetek, manifestacija vašega klica, da je treba nazaj v naravo. Na teh izletih se ne boste krepili samo telesno, razvedrili se boste tudi od dela bolj, nego se morete razvedriti v kavarni, v gostilni ali celo na plesišču.» To je zapisal v tistih letih, ko je fašizem skušal na vse načine, kako bi našo mladino kvaril in odtujeval narodu v gostilnah, kavarnah in na plesiščih. Na koncu članka je zapisal tele pomembne besede: «Če bi od izletov v prirodi ne imeli nobenih drugih koristi razen tega, da se vzgoji vesel in pogumen rod, ki se ne bo strašil življenjskih težav, bi bilo zadosti.» Kot pred njim pesnik Gregorčič, je Bevk vedel, da bodo za Primorce, prav tako kot vse Jugoslovane, prišli dnevi in leta najhujšega trpljenja in borbe za obstoj, zato je čutil potrebo, da ljudem to pove v taki obliki, da bodo razumeli. V članku «Stare šege» je spregovoril o lepih starih navadah, narodnih nošah, pisanih, izrezljenih in okrašenih skrinjah, o bajkah, kresovih in pustnem koledovanju. Vse to je nekam izginilo. Narod je s tem veliko izgubil. Zato je treba vse, kar je bilo v resnici narodnega, obnoviti in pokazati svetu: To je naše, to smo Slovenci. In članek končuje takole: «To po zato, da ne bomo prazni ko izgubimo še te zadnje znake. Vedimo, da nas bodo tisti, ki bodo prišli med nas, sodili in ljubili do tistih lepih posebnostih našega duševnega obraza, ki jih drugje niso videli, ne pa po zunanjih znakih naše pomeščanienosti.» S posebno toplino je napisal članke: Knjiga, Duševna žitnica in Samoizobrazba, O knjigi pravi: «Knjiga je človekova prijateljica. Kadar človega ljudje zapuste, knjige ga ne zapustijo. Bodi obsojen na največjo samoto, bodi na potovanju ali v tujini, kjer ni nikogar domačega, da bi se z njim poraz-govoril, odpri knjigo in s prve strani se ti bo v prijazni besedi zasmejal znanec nasproti in se po-razgovoril s teboj. Ne bo ti dal samo razvedrila in zabave, tudi poučil in potolažil te bo. Ni dolgo tega, ko sem bral v neki napoljski reviji približno sledeče besede: «Kultura slednjega naroda se ne meri po izgovorjeni, ampak po Andrej Pagon - Ogarev (Nadaljevanje na 6. strani) Tekmovanje p. zborov Slovenije «V. Mirk» in «M. Filej» v Mariboru V soboto, 12. in v nedeljo 13. t.m. bo v Mariboru tretje tekmovanje pievskih zborov Slovenije, ki se vrši vsako drugo leto od 1. 1970 dalje. Kot v prejšnjih letih bosta tokrat poleg 11 moških, šest mešanih in dveh ženskih zborov, nastopila tudi dva naša zamejska pevska zbora in sicer moška zbora «Mirko Filej» iz Gorice in «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela. Kot znano je moški zbor «V. Mirk» leta 1970 osvojil na tem tekmovanju zborno plaketo mesta Maribor, leta 1972 pa sta se oba zbora uvrstila v tretjo kvalitetno skupino in si zaslužila bronasto plaketo. Oba zbora se na to visoko kvalitetno tekmovanje vestno pripravljata že nekaj časa in prav gotovo je bil tudi v tem razlog, da se nista udeležila letošnjega tekmovanje «Seghizzi» v Gorici. Nastopajoči zbori bodo morali zapeti po tri pesmi, od katerih eno obvezno, dve pa po lastni izbiri. Za moške zbore je obvezna pesem Antona Foersterja skladba «Spak», za mešane zbore Josipa Pavčiča «Če rdeče rože zapade sneg», za ženske pa Antona Lajovca «Veseli koledniki». Po prosti izbiri bo zbor «Vasilij Mirk» zapel še Mokranjčevo «Njest svjat» in Mirkovo «Sumi potok šumi», zbor «Mirko Filej» pa prav tako Mokranjčevo «Njest svjat» in Mihel-čičevo «Pesem». Ker bosta oba zbora izvajala isto Mokranjčevo pesem, bo vsekakor zelo zanimiva primerjava obeh izvedb. Kot že rečeno je vseh prijavljenih zborov 19, od katerih lep del primorskih. Vseh nastopajočih pevcev v veliki Unionski dvorani bo okrog 750. V soboto bodo nastopili: m. zbor KUD «Davorin Jenko» iz Cerkelj na Gorenjskem, m. zbor PD «Franc Zgonik» iz Branika, mešani zbor «Slavček» iz Trbovelj, ž. zbor z Jesenic, m. zbor «Zarja» DPD Svobodo iz Trbovelj - center, prvo slovensko pevsko društva «Lira» iz Kamnika, mešani zbor DKUD «Angel Besednjak» iz Maribora, komorni zbor iz Celja, mešani zbor «Glasbene matice» iz Ljubljane in m. zbor «Slava Klavora» iz Maribora. V nedeljo pa se bodo predstavili: mešani zbor DPD Svoboda II iz Trbovelj, ž. zbor iz Postojne, mešani zbor DPD Svoboda iz Izole, m. zbor «V. Mirk» s Proseka-Kon-tovela, MPZ «Ciril Silič» iz Vrtojbe. mešani zbor iz Postojne, m. zbor «Mirko Filej» iz Gorice, ak. zbor iz Kranja in komorni moški zbor iz Ptuja. Zbori, ki se bodo uvrstili v prvo kvalitetno skupino bodo na zaključnem koncertu zapeli še vsak po dve ali tri pesmi, ki pa naj ne bi bile iz tekmovalnega repertoarja. V prvo kvalitetno skupino se bodo uvrstili zbori, ki bodo prejeli nad 90 odst. ocenjevalnih točk. v drugo zbori, ki bodo prejeli nad 80 odst. točk in v tretjo zbori, katerim bo strokovna komisija prisodila nad 70 odst. točk. Komisija bo ocenjevala intonacijo, zvok, interpretacijo in izvajalsko zahtevnost skladb. Bruno Rupel OSUPLJIVA KNJIGA ZA DANAŠNJI ČAS... Elsa Morante: «la Storia» Nedvomno je «La Storia» ne samo umetniško temveč tudi politično pisanje Vodstvo Glasbene matice je — kot obitaiuo — s tiskovno konferenco objavilo repertoar svoje abonmajske koncertne sezone 1974-75. Repertoar bo obsegal 9 instrumentalnih in vokalnih koncertov z domačimi in gostujočimi ansambli iz Slovenije in Jugoslavije. Novost letošnje sezone bo koncertni abonma tudi za Gorico, kot lani pa bo tudi v tej sezoni Glasbeua matica namenila nekaj koncertov slovenskim srednjim šolam Roman Else Morante, ki je takoj po izidu letos izzval tohko polemik in doživel nešteto kritik v literarnem in tudi neliteramem italijanskem svetu (bralcu je treba prelistati le nekaj številk katerekoli italijanske revije, ki ima literarno rubriko), je za današnji čas osupljiva knjiga, in človek ne more mimo misli, da bi lahko bila napisana na kateremkoli koščku našega planeta. Neki italijanski pisec je to knjigo imenoval «rapsodijo italijanske literature o drugi svetovni vojni». Po branju (h kateremu se človek spravi kar z nezaupanjem, ker je knjiga debela, ima namreč 665 strani) bralca prevzame navdušenje nad dobro in drugačno knjigo, kakršnih nismo navajeni; celotni vtis pa je mučen in boleč. Takšnih knjig navadno širok krog bralcev nima najbolj v čislih, vendar so pri tem zajetnem romanu napravili izjemo: knjiga je razprodana (prva naklada — 120.000 izvodov) in bo izšla znova. Dogajanje je postavljeno v Rim med drugo svetovno vojsko in po njej (1941-1947). Glavni junak je pravzaprav mali Useppe, ki ga na prvih straneh romana spočne nedozoreli nemški vojak, ko iz obupa posili učiteljico Ido, vdovo z odra-ščujočim sinom. V romanu oživijo še druge osebe (tudi dva psa), s katerimi pride v stik Idina družina. Za vse je značilno, da v vojni niso udeleženi drugače kot v zgodovinskem času, temveč se jim ta vsiljuje na neki drugi ravni: v zna menju nenehnega hiranja, ponižanja ki jim zelo počasi sesa in nazad nje posesa vse svetle življenjske si le (to je zgodba človeških mas) medtem ko zgodovina maršira na prej z vojaškimi operacijami, zavzetjem dežel, množičnimi poboji in s konferencami na koncu. (To je zgodovina, ki jo ustvarja svet politikov «nekatemikov», zato jo je pisateljica skrčila in ločila od jedra romana s kronološkimi podatki v o- bliki drobnega tiska med poglavji.) In sredi tega bi rad živel popolnoma drugačno življenje Useppe, otrok, čigar silna ljubezen se v tem absurdnem prostoru ne more razrasti v življenje. In glavnina romana pripoveduje ravno o tej ljubezni. Roman je napisan razumljvo, s preciznostjo izraza in poetično močjo. To je stilno nevezana literatura, v pripoved so vpleteni pogovori v narečju, pisma italijanskih vojakov iz Rusije, pesmi, citati; tu in tam tudi avtorica poseže v dogajanje, vendar pa ne dolgovezno, temveč le s kakim stavkom mimogrede. Nesmiselno se je spraševati, ali je La storia uspešnica zato, ker je napisana osupljivo razumljivo, ali je velika umetnina ali ne zato, ker rešuje probleme publike, ali pa nemara rešuje probleme, ki si jih ljudje ne zastavljajo, in da je že zato dobra. Ta roman se loteva problema, ki si ga ljudje sicer zastavljajo, a si ga ne upajo in ne znajo rešiti (na sedanji stopnji osveščenosti ljudskih množic), ker bi se sicer zgodovina razvijala drugače, zato je La Storia brez dvoma tudi politično in ne samo umetniško pisanje. La Storia Else Morante je izšla v zbirki «Gli struzzi 58» pri turin-ski založbi «Einaudi». Cena 2000 lir. Ivanka Hergold IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA REVUE horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop _ OVEN (od 21. 3. do f Nova prijatelj- f \ stva vam ne bodo kdo- l J ve kako koristila v po- S slovnem življenju ali na delu. saj za nekaj dni boste zabredli v hudo krizo. Konec tedna bo pozitivnejši in spet se bodo razmere uravnale. Proučite temeljito stanje in ustrezno ukrepajte. Neka oseba se vam sumljivo vsiljuje. Glede zdravja vse v redu. ^00— BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Čutili se boste ( ) utrujene, kar pa bo le posledica naporov, da S bi z delom nadomestili to, kar v poslovnem življenju ne gre. Sicer pa se bo to stanje še nadaljevalo. Preverili boste določene koncepte in tudi sodelavce. Načrti ne bodo izpeljani. Nervoza tudi v domačem okolju, kjer bo prišlo do prepirov. Zdravje pa dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Spoznali bo-j ste. da vam je nekdo podtaknil svoje načrte, ker jih sam ni mogel speljati. Trenutno razočaranje vam ne sme vzeti poguma. da nadaljujete po poti. ki ste jo ubrali. Iščite sodelavce med sposobnimi ljudmi. Finančno se boste opomogli. Moralna pobitost pravzaprav nima razloga. Prehladili se boste. Veljaven od 6. do 12. oktobra 1974 RAK (od 23. 6. do / (* 22. 7.) čaka vas veli- I ko dela in tudi v tre- V r^-V J nutku, ko bo kaj še-v/ ./ palo ali se zamajalo, imejte zaupanje v jutrišnji dan. Prav gotovo boste ob koncu tedna beležili lepe rezultate. Kar se tiče čustev, je potrebno, da se otresete sumov in vse bo prav. V nasprotnem primeru boste doživljali krizo. Dobro počutje. ^ LEV (od 23. 7. do j \ 22. 8.) Nekoliko pogu-f j ma bo treba in kako J odločno potezo, kajti sicer boste zaostali. V trenutnih razmerah pa je vsaka zamuda lahko usodna. Skušajte najti kako stransko dejavnost, da se razvedrite. Neka nova prijateljstva bi vam znala postati koristna. Nove zveze bodo privabile nove stike. Zdravje ne najboljše. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne računajte s prijateljstvi, ko gre za interese. Tam tudi sorodstvo odpove. Kaže, da bo treba začeti z varčevanjem in hkrati še posebej zavihati rokave. Zvedeli boste za nekaj, česar niste pričakovali. Vse pa se bo uravnalo. Le v čustvenih zadevah bo prišlo do razpoke. Živčnost. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Držite se načela, da je bolje napraviti kak korak manj. toda gotov. V trenutkih krize so velikopotezni ukrepi nevarni. Ne nasedajte govoricam tistih, ki bi radi živeli na tuj račun. Vsekakor boste z delom zadovoljni. Nekoliko manj boste zadovoljni z razpoloženjem v domačem okolju. ŠKORPIJON (od 24. 1«. do 22. 11.) Iskali bodo 1 ' vaše družbe, kajti nekomu boste potrebni s svojimi finančnimi sredstvi ali s svojo sposobnostjo. Razmere pa vam ne bodo dopustile, da bi se angažirali. Dozirajte svoje delo, pa tudi svoje odnose s sosesko. Pazite na besede, ki znajo včasih huje udariti od biča. Novo prijetno pri- jateljstvo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pripravljeni bodite na vse, na lep uspeh, pa tudi na krepak polom. Vsekakor izkoristite priložnost. če vam gre kaj prav. Niso namreč dane možnosti, da se sleherni dan uveljavimo. Morda se vam bo nudila možnost, da se revanžirate tistim, ki so vas ho? teh spodnesti. Ljubljena oseba vas ima rada. Glavobol. (J) /------- KOZOROG (od 21. 12.) f do 20. 1.) Sprejmite 1 nasvete tistih, ki so i// se vedno izkazali kot pošteni in zvesti sodelavci. V tem tednu boste mogli rešiti nekaj težavnih in spornih problemov, pa čeprav splošne razmere ne bodo povoljne. Sprejmite tudi nasvet osebe, ki vas ima rada in popravite napako. Kar se zdravja tiče, bodite brez skrbi. Gre za utrujenost. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Trenutek ni najbolj primeren za nove podvige ali kaj podobnega. Nasprotno, otepati se boste morali s težavami, ki so posledice vaših in tujih napak. Preveč ste bili velikodušni in velikopotezni. Držite se skromnih mej in mer, da ne zabredete v še hujše težave. V družini bo vladalo soglasje, ki vam bo zelo potrebno. Nervoza. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Srečali se boste ________ z ljudmi, ki niso kdo- < _ f j ve kako iskreni. Zato uberite svojo pot in s v krepko voljo in po- žrtvovalnostjo boste speljali svoj načrt pod streho v lastno zadovoljstvo ter v zadovoljstvo tistih, ki se z vami žrtvujejo. Oprite se tudi na tiste, ki so vam vedno izkazali svojo privrženost. Zobobol in še kaj. Hodil je s svojim ljudstvom... (Nadaljevanje s 5, strani) tiskani besedi, ne po steklenicah vina in po udobju stanovanje, ampak po knjigah, ki stoje v knjižnicah delavca, izobraženca in kmeta.» Potem omenja v članku obisk v neki gorski vasi med trdimi kmeti, «... ki so poznali le trdo delo od jutra do večera in niso nosili smeha na obrazu. Kmet, ki je bil tako gostobeseden kot les, me je peljal v hišo in me v svoji redkobesednosti pogostil.» Presenečenje, ki je tej redko- besednosti sledilo, je Bevk takole I opisal: «Predno sem ga popolnoma razumel, se je pomaknil v kot za mizo, kjer je stala pod razpelom in sv. Duhom lesena omarica Obrnil je ključ in jo odprl. «Tu je naša zaloga,» je dejal s ponosom, kakor da je pokazat na žitnico. In glej, pred menoj so stale v predalih vrste knjig, bilo jih je kakih par sto.» V članku Duševna žitnica je med drugim zapisal: «Vsa tista ljudstva, ki so se zavedala važnega pomena knjige KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n a 12 a 75 ■ 14 a 15 g 9> .. 16 R i . u ■ 18 19 20 ■ 21 a 22 a 23 24 ■ 25 a 26 27 28 29 a 30 a 31 M 32“ a 33 a I34 a 35 a 36 37 ■ 38 a a 39 1 40 41 a 42 43 Rešitev križanke bo v torkovi številki VODORAVNO: 1. grški popevkar, 11. Bohoričevo ime, 12. Levstikov junak (Martin), 13. nedoločena oseba, 15. prislov kraja, 16. Martin Eden. 17. veznik, 18. prvina za tiskarno, 20. je «naš kraj», 21. izgubljena tekma, 22. mlaka, 23. italijanski veznik, 25. gostija svatovanje. 26. katastrofa, 28. jugoslovanski košarkarski trener (Lazo), 30. veznik. 31. o-sebni zaimek, 32. cel, 33. hribovit. 34. torerova žrtev, 35. športno društvo «našega kraja», 36. tuna brez vokalov, 37. Anton Novačan, 38. Molnarjeva ulica, 39. je lahko v peti, 40. predavanje, 42. značilnost «našega kraja», 43. bivša žena Milka Škofiča. NAVPIČNO: 1. moško ime, 2. raj, nebesa, 3. je lahko divji in zajčji, 4. Ivan Minatti, 5. rimskokatoliški, 6. južnoameriški boksar, 7. vstaja, 8. plod, 9. Sporstke Novosti, 10. upanje v latinščini, 14. jugoslovanski vratar na zadnjem SP, 16. Henri, znani književnik, 18. točno beleženje. 19. dvojica, 20. zvrhana mera... navdušenja, 22. način cerkvenega petja, 24. «naš kraj», 26. pokojni južnoameriški diktator, 27. žensko ime. 29. vrednostna listina, 30. tul, 33. značilna beneška ptica, 34. angleški nogometaš, 35. moško ime, 36. delovni prostor, 38. tečaj, 39. liho število, 40. Gustave Lanson, 4L Rascelove začetnice, 42. Galileo Galilei. (lako) in so zasejala navado brania v j vrste najnižjih slojev, stoje danes ! visoko ne samo kulturno, amvak ! tudi gopodarsko. Zlata posledica j kulture, ki jo prejemamo iz kniig, i je gospodarsko blagostanje. J To pomeni, da ne boš nergal in iskal po vseh žepih drobiža, ko se približa knjižna žetev, in ie ! čas, da se tvoja knjižnica pomnoži.» Posebno vrednost ima članek Samoizobrazba. Kako je pisatelj Bevk razumel pomen samoizobraz-be posameznikov in narodov, je lepo povedal z besedami: «Bolj ko se v prebiranju zgodovine bližamo današnjim dnem bolj jasno vidimo, da stopa surova telesna sila v ozadje, njeno mesto pa zavzema moč duha, sila izobrazbe, ki pronica v posameznike, v cela ljudstva in se širi čez kontinente. Samoizobrazba je njiva, ki ni nikoli izorana. In če niso roke neprestano na ročicah pluga, bo postala njiva znova ledina, zarasla z robidiem in posuta s kamenjem Samoizobrazbe na je treba kakor psakdpnjega kruha. Ni treba tožiti, da se je ena 'ročica pri plugu zlomila, orji vseeno.» Ob dvajsetletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča je Bevk med drugim v spomin pesniku izpod Krna zapisal: «Kdor pozna Gregorčiča in njegovo pesem in jo ljubi, mora ljubiti tudi našo zemljo in rod. ki sta tesno zavezana z njo. Iz roda so bile rodu napisane položene ne samo v usta, ampak tudi v kri. Strahoto svetovne vojne, težo begunstva smo prež veli, vse je šlo, narod in pesmi so ostale. Življenjska sila v ognju brušenih pokolenj in lepota čiste besede, ki je našla pot iz ljubečega srca. so večni.» * * * Pesnik Ciril Zlobec je v spominskem govoru založbe «LIPA» v Kopru dne 22.IX.1970 o Bevku dejal med drugim: «Biti Slovenec na slovenski zemlji, stati na njej danes trdneje kot včeraj, jutri trdneje kot danes. To je Bevkovo sporočilo! To je bilo njegovo življenje, to so njegove knjige. Bevk je bil človek, ki je popolnoma jasno izbral svojo pot in vse življenje ni zašel z nje, ker je zmerom vedel, od kod ie prišel in kam je namenjen. Prišel pa je iz temnih davnin trpljenja svojega ljudstva in se napotil skupaj z njim v njegovo svobodo. Začel je pisati kot pesnik, toda ker je hotel zajemati iz vseh živih studencev, se je oprijel proze, da bi se iz njegovega lesenega ali bakrenega korca odželjali tudi tisti, ki jih je strah seči po kristalni vazi.» Lastovke v težavah ŽENEVA, 5. — Starejši ljudje se bodo zagotovo spominjali, kako so se nekoč ljudje zanašali tudi na ptice, ko je šlo za napoved vremena. Kadar so lastovke letele zelo nizko, je prav gotovo kmalu deževalo, če so se lastovke zgodaj zbirale v jate, je to pomenilo, ,da bo zima zgodnja, če so v naše kraje jate škorcev prihajale zgodaj, že med trgatvijo, je to pomenilo, da bo kmalu zima. Celo preprosti polž je vedei, kdaj bo zima. Kadar se je polž umaknil v svojo hišico in si «vhod» pošteno oblepil in obslinil, je bil to znak. da je zima tu. Kaže, da je tako bilo nekoč kajti letos so se celo lastovke uštele. Njihov čut, ki jim je skozi stoletja in tisočletja najavljal zimo in mraz in jih pravočasno opozarjal, kdaj morajo na pot «v južne dežele», je tokrat odpovedal. Ostra zima, ki je zajela skoraj vso Evropo, jih je zajela v Švici in jim «blokirala» pot proti jugu. Občepele so v mrazu in niso mogle dalje. Pri tem pa so se izkazali dobrosrčni Švicarji, ki so jih polovili. jih zaprli v kletke in jih odnesli na letališča, kjer so jih izročili pilotom, da so jih «vzeli s seboj». Piloti družbe «Swissair» so jih na rednih progah v Nico, Rim, Bar celono m druga mesta južno od Alp in Pirenejev, spravili v toplejše kraje, kjer so jih prevzeli člani krajevnih združenj prijateljev malih živali. Ti so jih najprej spravili v tople prostore, da so se o-pomogle od mraza, nato so jih nahranili in davi zarana dobro nahranjene izpustili, da so ubrale pot proti Afriki. Ker je v Švici še več jat lastovk, ki jih je zima presenetila, se bo ta dobrodelna akcija nadaljevala, seveda kolikor se vreme v najkrajšem času ne popravi. Razstava hobbyjev RIM, 5. — Davi je v kongresni palači obrambni minister Andreotti odprl razstavo, ki nosi naslov «Uso-tempo» in katere namen je, prikazati vprašanje uporabe prostega časa Andreotti si je ogledal razstavo v družbi predsednika razstave veleposlanika Venturija, organizatorja prireditve dr. De Rossija ter drugih osebnosti. Na razstavi, ki obsega površino nad 10.000 kv. m, sodeluje kakih 100 italijanskih in tujih družb, ki so dale na ogled občinstvu številne predmete, s katerimi naj si človek dopolni svoj prosti čas, hkrati pa prikazujejo razne možnosti človekovega izživljanja v u-rah, ko ni na delovnem mestu. Pravzaprav ne gre za nič posebnega, saj gre za številne hobbyje, kot na primer za zbiranje znamk, kovancev, vin, slik. mineralov, školjk itd., pa tudi razna orodja h «a"»- NEDELJA, 6. OKTOBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 12.55 Napoved popoldanske prireditve «CANZONISSIMA» 13.30 DNEVNIK 16.00 Program za mladino FANTASTIČNI SVET ČAROVNIKA IZ OZA 16.30 ZORRO Prva epizoda: Nepričakovani prihod 16.55 Slikanica: Ples ur 17.00 DNEVNIK 17.15 ŠPORTNE VESTI 17.40 CANZONISSIMA 1974 19.00 ZMAGOVALEC TV film v režiji Johna Cassavetesa 20.00 DNEVNIK 20.30 PROCES PROTI GENERALU BARATIERIJU 21.40 športna nedelja 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 16.20 Konjske dirke — Prenos v evroviziji iz Pariza 19.50 ŠPORTNI DNEVNIK 20.00 Portret avtorja - Agenore Fabbri 20.30 DNEVNIK 21.00 DAN ZA DNEM 22.00 Sedmi dan: Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.20 E. Zola: V KIPEČEM LONCU 10.20 Otroška matineja: DRUŽINA SMOLA — PO NEZNANI POTI 11.15 KMETIJSKA ODDAJA 12.05 DNEVNIK 15.05 PTUJSKI FESTIVAL 15.55 Hokejska tekma: SZ — KANADA — prenos iz Moskve 18.20 DNEVNIK 18.25 VIDOCQ 19.30 DNEVNIK 20.00 VEČER Z IGRALCEM MIODRAGOM PETROVIČEM - ČKALJO 20.50 Kje je moje igrišče? 21.55 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 18.20 Hokejska tekma med SZ in Kanado 19.15 Pregled tedenskega programa 20.30 SAMO ZASE SEM ŽIVELA Celovečerni film 22.00 MEDNARODNI TURNIR V BOKSU — Posnetek iz Beograda TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Schumannov Kvintet op. 44; 11.15 Mladinski oder; 12 00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.30 Glasba po željah: 15.35 Poslednje slovo — enodejanka V Calvina; 16.30 Glasba in šport; 18.00 Nedeljski koncert; 19.00 Znani motivi; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu, KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30 17 30 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.15 Pianist Calvi; 10.30 Dogodki in odmevi: 10.45 Glasbeni nasveti; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15 00 Glasba in narod; 15.30 Plošče: 16.10 Poskočne; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 18.10 Nedelja na športnih igriščih; 18.45 Iz Jugotonovega ju-ke boxa; 19.30 Glasba v večeru; 21.00 športna nedelja, NACIONAl N' ^RCGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 9.00 Godala: 10.15 Orkestri; 11.00 Nedeljski ansambli; 12.00 Popularne plošče; 14.00 Drugi zvok; 14.30 Neapeljske popevke; 15.30 Doma- ča glasba; 16.00 Nogomet od mi nute do minute; 18.00 Simfoničn orkester; 19.20 Glasbeni variete 20.20 Ponovno na sporedu z M Ranierijem; 21.15 Kulturni spo red; 21.40 Glasba in poezija II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe. 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete, 12.00 Športna prognoza; 12.15 Pozdravljena nedelja; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento»; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 17.00 Športna nedelja; 17.40 Canzonisslma; 19.55 O operni glasbi; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Plošče in skeči; 22.00 Življenje in delo Eleonore Duše . SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes 'žS vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Dieter Waldmann: «Stroji stavkajo» - igra za otroke; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.50 Pogovor s poslušalci; 14.05 V nedeljo popoldne; 18.05 Marjan Marinc: Nedeljsko kosilo - radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč o-trocil; 20.03 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer; 23 05 Literarni nokturno PONEDELJEK, 7. OKTOBRA 1974 ITALIJANSKA televizija p’&VI KANAL 12.30 Poljudna znanost: «MILLE MIGLIA» 12.55 Tedenska oddaja o novih knjigah 13.30 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino 18.15 Mala draga mizarska delavnica Po zgodbi Astrid Lindgreenove 18.45 Prijatelji človeka KO BI MOGLE GOVORITI 19.15 Italijanske kronike 20.00 DNEVNIK 20.40 William Wyler: AMBICIJA 22.30 Filmske premiere 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK 19.00 SLOVITI POBEGI POBEG VOJVODE BEAUFORTA 20.00 Portret avtorja Kipar Venturino Venturi 20.30 DNEVNIK 21.00 POLJSKA: PRVI______ŠESTI .... 22.00 Baletna prireditev JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.30, 14.10, 15.30 TV šola 9.00 in 15.00 Angleščina 17.35 S. Jelinčič: Fant in očala Zagrebška lutkovna serija v štirih delih, drugi del oddaje 18.00 OBZORNIK 18.15 ZABAVNO - GLASBENA ODDAJA «TRIO» 18.45 Dojemanje sveta in sporazumevanje 19.05 Aktualna tema: Odločamo 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Kerstnik: CIKLAMEN — drama 21.10 Sodobna oprema 21.20 Kulturne diagonale 21.50 MOZAIK KRATKEGA FILMA: NOVA SVOBODA 22.05 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.30 ŽIRAFA — film iz serije «Enciklopedija živali» 21.00 GORIČANI — dokumentarna oddaja o goriških Slovencih 21.30 Zabavno - glasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in pri reditve; 18.30 Baročni orkester: 18.55 Pevec in orkester; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna. KOPER 6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček: Življenje v brigadi; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah: 14.00 Športni ponedeljek; 15.15 Klavirske skladbe; 16.45 Glasbeni mozaik; .17.15 Športni ponedeljek; 18.00 Izložba hitov; 18.30 Zborovsko petje; 19.30 Glasba v večeru, NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Program z L. Volonghi; 13.20 Hit parade; 14.05 Stari ansambli : 14 40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, operna in simfonična glasba; 17.40 Program za mladino: Knjige; 19.30 Pisan spored; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Kulturni pregled, II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 12.40 «Alto gradimento»; 12.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glas-beno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Giulietta Simio nato v Seviljskem brivcu, SLOVENIJA T.OO,. 8.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Pet minut za novo pesmico; 9.40 Orkestri in zabavni zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.00 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori pojo; 15.45 «Vrtiljak»; 16.30 Moda za vas; 17.00 Aktualnosti: 17 20 Kocert po željah; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 19 40 Ansambel Dobri znanci; 19.50 Lahko noč, otroci! ; 20.00 Če bi globus zaigral; 20.30 Stereofonski koncert; 22.20 Popevke, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 8. DO 12. OKTOBRA 1974 TOREK, 8. oktobra 8.10, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35, 16.05 TV šola: 17.35 M. Golar: Okrogle o Veržencih prvi del risanke; 17.50 Risanka; 18.00 Obzornik; 18.15 Poljudno - znanstveni film «Po neznani delti»; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Kjer knjiga zaživi kulturna oddaja; 21.00 M. de la Roche: «Whiteoaki z Jalne» - TV nadaljevanka; 21.50 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Otroški kotiček: risanke; 20.15 Dnevnik: 20.30 Polnočni kavboj - igran film; 22.00 Peru - tretji del dokumentarne oddaje. SREDA, 9. oktobra 8.10, 10.50, 15.25 TV šola; 17.35 Zgodba o deklici Margeriti - film; 18.05 Obzornik; 18.20 Rudarji - reportaža beograjske TV; 18.50 Z jesenjo ponovno koncerti; 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: «Kresna noč»; 21.40 Preludij Clauda Debussyja; 21.55 TV dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Otroški kotiček: risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Potovanje na daljno Arktiko - dokumentarec; 21.20 Zabavno - glasbena oddaja. ČETRTEK, 10. oktobra 8.10 in 14.10 TV šola: Kraj dogajanja. Naša obala. Azija itd.; 9.05 in 15.05 Angleščina; 9.35 in 15.35 Francoščina; 17.10 Obzornik; 17.25 Nogometna tekma: Dinamo -Olimpija (prenos iz Zagreba); 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 S. Lenz: «Ura nemščine» - nadaljevanka; 21.00 Kam in kako na oddih; 21.10 Četrtkovi razgledi; 21.40 Narodni balet s Kube; 22.15 Dnevnik. Koprska barvna TV 17.25 Nogometna tekma: Dinamo -Olimpija, prenos iz Zagreba: 20.00 Otroški kotiček - risanke; 20.30 «četrtek» celovečerni film z Walter jem Chiari jem; 22.00 «Nocoj ste povabljeni» dokumentarna oddaja. PETEK, II. oktobra 8.10 14.10 TV šola: Matematika, Gibalni organi - Aluminij, Sestav snovi, Mi v habsburški monarhiji: 10.50 in 15.45 Angleščina; 17.25 Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju - tretji del; 18.00 Obzornik; 18.15 Revija folklore • drugi del; 18.45 Energetika danes in jutri; 10.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.05 Ko pride lev - slovenski film; 21.35 Propagandna reportaža; 21.40 TV kažipot; 22.00 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Otroški kotiček: Risanka; 20.15 Dnevnik; 20.35 «Kmetje» ■ dra- matiziran roman v nadaljevanjih; 21.35 Diagnoza: Strah • serijski film; 22.25 Spomini na sonce - zabavno - glasbena oddaja. SOBOTA, 12. oktobra 9.30, 10.35 in 12.00 TV šola: Književnost, Sodobna tehnika - Izobraževalna oddaja; 14.25 Nogometna tekma Sarajevo - Partizan; 16.15 Rokomet Medveščak - Dinamo, prenos iz Zagreba; 17.40 Planinski oktet in ansambel Walterja Skoka; 18.10 Obzornik; 18.30 Disneyev svet-film; 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 20.00 človek ne jezi se (skrita kamera), prenos iz Zagreba; 20.30 Zagreb 74 - prenos festivala zabavnih me lodij; 22.00 Moda; 22.10 Dnevnik; 22.25 Fantastično potovanje - film. Koprska barvna TV 14.25 Nogometna tekma: Saraje vo ■ Partizan (prenos iz Sarajeva); 19.45 Stisk šape - serijski film; 20.15 Dnevnik; 20.30 Sami dokumentarni film iz serije «Svet v vojni»; 21.20 Nemogoči podvigi serijski film; 22.10 Duet: Dva sovjetska baletna mojstra. ! DiTTone SATAN, i Ferenc: NJEGOVO DELO j ! - IN SMRT ^ Odlomek iz Grossmanove brošure «Pekel v Treblinki« : «Po 2. avgustu je Treblinka prenehala obstajati. Nemci so sežgali zadnja trupla, podrli kamnite stavbe, odstranili žične ograje in požgali tudi zadnje barake, ki jih zarotniki (tj. uporniki — op. T. F.) niso mogli uničiti. Nemci so razstrelili z dinamitom ali pa odpeljali drugam vse naprave v hramu smrti, razrušili so peči, odstranili orjaške ekskavatorje, zasuli ogromne in neštevilne jame, podrli kolodvomo postajo tako, da ni ostal kamen na kamnu ; izginile so tudi železniške tirnice, raznesli so pragove. Posejali so vsepovprek volčji bob, koloms. Streben si je tu postavil svojo hišico. Dandanes tudi te hišice ni več ; nekega dne je zgorela.» 67) Večji del Globočnikovega poročila, v katerem sicer nd omenil niti enega uničevalnega taborišča in niti uničevanja Židov sploh, navaja količine zbranega materiala od denarja do posameznih predmetov. Ko gledamo te številke, dojemamo izjavo dr. Morgna o tem, koliko materiala je videl v Wirtho-vem skladišču v Lublinu. Od 1. aprila 1943 do 15. decembra 1943, ko so sestavili končni obračun, so v akciji «Reinhard» zbrali skoraj 74 milijonov mark gotovine, za skoraj 9 milijonov mark žlahtnih kovin (od tega okrog 1.800 kg zlata in 10.000 kg srebra), za okrog 6,2 milijona mark deviz (našli so celo nekaj ponarejenih bankovcev), za okrog 44 milijonov mark dragocenosti (skoraj 16.000 zlatih prstanov, okrog 180.000 ur, med njimi okrog 15.000 zlatih ali platinastih, skoraj 30.000 očal itd.), za 46 milijonov mark ali 1900vagonov tekstila, oblek, perila, žimnic itd.). Po tem obračunu naj bi akcija «Reinhard» v generalni guberniji prinesla nemškemu rajhu 187,745.960 mark ali skoraj 190 milijonov mark dohodka. Globočnik je na koncu svojega poročila poudaril, da gre pri tem za minimalno oceno, «tako da je skupna vrednost verjetno enkrat večja.» 68) Pri tem seveda ni upoštevana vrednost nepremičnin, ki so jih nacisti odvzeli Židom, ko so jih odpeljali v gete, koncentracijska taborišča in v smrt. Himmler je osebno prebral in parafiral tudi to Globočnikovo poročilo ter naročil Pohlu, naj Globočnika čimprej odvežejo odgovornosti za obračun gospodarskega dela akcije «Reinhard». 69) Vendar v glavnem uradu za gospodarsko upravo SS niso kar tako sprejeli Globočnikovega obračuna in je Pohl 25. januarja 1944 takole odgovoril Himmlerju: «SS-Grup-penfiihrer Globočnik je zelo nepotrpežljiv. V poslednjih tednih me je nenehno bombardiral s pismi in brzojavkami. Tako kot si on predstavlja, da bi ga namreč z 31. decembrom 1943 — kakor ste ukazali Vi — razbremenili vse odgovornosti, pač ne gre. Ta dan je treba razumeti bolj tako, da do takrat nosi odgovornost. Ne mora pa pričakovati, da bd mu 1. januarja 1944 zjutraj za zajtrk položili na mizo odločbo o razbremenitvi.» 70) Do srede februarja 1944 so Globočnika razbremenili šele za obračun gospodarskega dela akcije «Reinhard» za čas od 1. 4. 1942 do 31. 3. 1943, za nadaljnji čas pa verjetno šele spomladi ali poleti 1944 potem ko je bil s sodelavci akcije «Reinhard» že pol leta v Trstu in ko so tam opravljali svoj moriini posel. «Reinhard» v Trstu Tri dni zatem, ko je Hitler za razsežno ozemlje Dolenjske, Notranjske (od okupatorjev imenovano Ljubljanska pokrajina), Slovenskega Primorja, Hrvatskega Primorja, Istre in Furlanije, na katerem je živelo okoli dva milijona ljudi, ustanovil t. i. operacijsko cono «Jadransko Primorje» (Operationszone «A-driatisches Ktistenland»), je Himmler 13. septembra 1943 imenoval SS Gruppenftihrerja in generallajtnanta policije Odila Globočnika za višjega vodjo SS in policije v tej coni. Kaže, da je Globočnik prispel v Trst okoli 17. septembra 1943 in je odondod polagal račune o denarju in blagu, ki so ju naropali pri žrtvah iz akcije «Reinhard». Namestil se je v Piazza Oberdan 4 in postopoma vzpostavil svoj aparat po vsej coni, razen v Ljubljanski pokrajini, ki jo je Himmler v policijskem pogledu podredil višjemu vodji SS in policije v XVIII. vojnem okrožju, SS Gruppenfuhrerju in generaliajtnantu policije Erwinu Riisenerju s sedežem na Bledu oziroma v Ljubljani. V glavnih mestih pokrajin .tržaške, puljske, kvarnerske, goriške in videmske) je Globočnik namestil svoje pooblaščence, ki so jih na Himmlerjev ukaz čez nekaj mesecev, preimenovali v vodje SS in policije. Ti so v pokrajinah skrbeli za nenehno in nemoteno delovanje obeh glavnih vej nemške policije, varnostne policije in varnostne službe (Sicherheits-polizei und Sicherheitsdienst) ter redarstvene policije (Ord-nungspolized), ki sta ju za vso operacijsko cono vodila poveljnika obeh vej policije v Trstu. Moštvo za policijske ustanove v operacijski coni «Jadransko Primorje» je prišlo iz raznih krajev, en del pa ga je Globočnik pripeljal s seboj iz Lublina. V svojem pismu vodji glavnega personalnega urada SS, GruppenfUhrerju von Herffu, je navedel, da je iz Lublina vzel s seboj v Trst 22 policistov in sicer 16 iz štaba vodje SS in policije za lublinski distrikt in 6 iz moštva firerjeve pisarne. Iz tega pisma tudi izvemo, da je imel v Lublinu za izvedbo akcije «Reinhard» na voljo kar 92 ljudi. Ker je menil, da se je delo v lublinskem distriktu zmanjšalo najmanj za polovico, je predlagal, naj vsaj za 30 odstotkov zmanjšajo število moštva. Prosil je, naj pošljejo ljudi iz Lublina v Trst, kjer mu jih zelo primanjkuje, vendar njegovi prošnji niso ustregli tako, kot je pričakoval. 72) Iz navedenega Globočnikovega pisma von Herffu torej izvemo, da je z njim prišlo v Trst 6 policistov, ki so bili v Lublinu po nalogu firerjeve pisarne za izvedbo akcije «Reinhard». Po sedaj znanih podatkih so prišli v Trst tile; SS-Hauptsturmfiihrer Christian Wirth, SS-Hauptsturmflihrer Gottlieb Hering, SS-Untersturmfuhrer Josef Oberhauser, SS-Hanptscharfuhrer dr. Franz Stangl, SS-Hauptscharftihrer Lorenz Heckenholdt in policijski nadstražmojster Konrad Geng. Dr. Konrad Georg Morgen je pred mednarodnim vojaškim sodiščem v Ntimbergu izjavil tudi tole; «Ob mojem drugem obisku v Lublinu (januarja 1944 — op. T. F.) nisem več našel Wirtha. Ugotovil sem, da je Wirth medtem dobil ukaz, naj popolnoma poruši vsa svoja uničevalna taborišča. Z vsem svojim oddelkom je odpotoval v Istro in tam je bil pri cestni policiji. Okrog maja 1944 je bil ubit. Potem ko sem zvedel, da je Wirth odšel iz Lublina z vsem svojim oddelkom, sem takoj odšel ugotovit, ali ni kar prenesel drugam mesta svoje dejavnosti, vendar ni bilo tako.» 73) Toda dr, Morgen se je hote ali nehote motil. Wirth ni odšel v Trst z vsem svojim oddelkom. Neverjetno je namreč, da bi med 92 osebami, kd jih je firerjeva pisarna poslala v Lublin za akcijo «Reinhard», bilo v Wirthovi skupini le 6. Kot bomo videli, Wirth ni šel v Trst k cestni policiji in tudi nd prenehal z dejavnostjo, kakršno je imel v Lublinu. 67) Weissman, n. d., str. 42. 68) Arhiv IfZ, PS-4024, Globočnikovo poročilo Himmlerju 5. I. 1944. 69) Arhiv IfZ, PS-4024, Himmlerjev dopis Pohlu 21. 1. 1944. 70) Arhiv IfZ, PS-4024, Pohlovo pismo Himmlerju 25. 1. 1944. 71) Arhiv IfZ, PS-4024, Pohlovo pismo Globočniku 16. 2. 1944. 72) BDC, PHA SS, O. Globočnik, Globočnik 27. 10. 1943 v. Herffu. 73) IMT, XX, str. 545. (Nadaljevanje sledi) SPORT SPORT SPORT POGOVOR Z NEKDANJIMI VODITELJI ČERNETOM, DORNIKOM IN VESELOM Na Goriškem se je športna dejavnost razširila po zaslugi maloštevilnih, neutrudnih ljudi Prvomajsko slavje v Sovodnjah je bilo podobno mali olimpiadi - Številne športne dejavnosti po vseh slovenskih vaseh Športna dejavnost na Goriškem od leta 1947 do leta 1955 je slonela na ramah le maloštevilnih Slovencev, ki so si prizadevali, da bi sport imel sorazmerno isti razmah, kot se je to dogajalo na Tržaškem. Mislim, da bi po pogovorih, ki sem jih imel, lahko sklepal, da so v tem tudi uspeli. Takrat se je namreč razvila ne le telovadna dejavnost, marveč se je ustanovilo nogometno društvo, v samem mestu smo imeli kolesarsko društvo, pri pevmskem mostu pa so ustanovili športni delavski krožek itd. Pa bi se nekoliko podrobneje seznanili s takratnim delovanjem, smo obiskali ljudi, ki so bili takrat pobudniki in voditelji vse športne dejavnosti na Goriškem. Omejili smo se samo na tri: Mi-ladina Černeta, Ladija Dornika in Gorazda Vesela. Prav gotovo pa ja v Gorici še veliko takšnih športnih delavcev, ki so imeli pomembne zasluge za uspele športne in telovadne prireditve ter bomo njihova Pričevanja objavili kdaj kasneje. Prav tako pa bomo poiskali sedaj še priletne osebe, ki so se športno udejstvovale še pred prvo svetovno vojno, kajti korenine našega sedanjega športnega udejstvovanja sesajo prav do tistih časov. MILADIN ČERNE «Takrat smo našo dejavnost na Goriškem usmerili na prosvetno in športno področje. Pripomniti mo-fam, da so nam bile takratne ob-asti prva ovira, ki smo jo morali Pri vsaki naši akciji premagovati. a smo uspeli. V naših ljudeh je v> namreč še živ odporniški duh, ki jih je vodil na vseh naših manifestacijah. Seveda, najlepša in najpomembnejša izmed teh je bila prvomajska proslava, ki smo jo vsako leto prirejali v Sovodnjah. Za to proslavo gre glavna zasluga Zvezi slovenske mladine, pri kateri se je razvila živahna športna dejavnost.» «So to bili prvomajski prazniki ali prazniki mladine?» «To je bilo nekaj neverjetnega,» je nadaljeval Miladin Černe, «zaradi izredne organizacije in velikega truda, ki so ga vložili naši vaditelji v uspeh proslave. Ob priložnosti 1. maja so se namreč na igrišču v Sovodnjah zbrali mladinci in mladinke iz vseh vasi na Goriškem in nastopili v telovadnih vajah, katere šo jih učili naši vaditelji, med katerimi sem bil tudi jaz. Med letom smo namreč hodih po raznih slovenskih vaseh in zbirali tamkajšnjo mladino ter ob spremljavi harmonikarja, Oskarja Vižintina, ki je bil takratni tajnik Zveze slovenske mladine, učili mladino razne proste vaje. Navdušenje je bilo veliko. Spominjam se kako so se ti mladi ljudje mrzlično pripravljali pred nastopom v Sovodnjah. Uredili so si telovadne kroje, vsaka vas si je pripravila živo barvano zastavo (op. ur. nekaj teh bomo danes videli na proslavi V Sovodnjah), ki so jo mladinci s ponosom kazali na proslavi. Celo tekmovali so med seboj in spominjam se, da so Dolani vedno bili v tem najboljši. Na dan 1. maja so bile Sovodnje praznične. Zastave, trakovi in plakati so okrasili glavno cesto vzdolž vasi. Mladinci so prihajali iz vseh Nastop mladih telovadcev z Goriškega na prvomajski proslavi 1951 v Sovodnjah leta iiniiHnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuuiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiii DOMAČ! ŠPORT DAJNES NEDELJA, 6. oktobra 1974 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku Primorje — Zarja * * * 10.30 pri Sv. Sergiju Costalunga — Vesna * * * 15.00 pri Sv. Sergiju S. Anna — Juventina MLADINCI 12.30 pri Sv. Alojziju Esperia S.L. — Zarja * * * 9.00 v Miljah Union Fortitudo — Union * * * 15.00 na Padričah Primorec — Inter SS * * * 8.30 pri Sv. Ivanu CMM — Vesna * * * 11.15 v Ul. Flavia Edera — Primorje NARAŠČAJNIKI «POKAL PACCO» 12.00 pri Sv, Ivanu S. Giovanni — Vesna * * * 10.00 v Ul. Flavia Ponziana — Primorje * * * 13.30 v Dolini Rosandra — Union ZAČETNIKI 14.00 pri Sv Ivanu Esp. Pio XII. — Breg KOLESARSTVO AMATERJI V Palmanovi Nastopa tudi Adria VETERANI 14.00 start v Ul. Flavia Nastopa tudi Adria KOŠARKA PRIJATELJSKI TEKMI 9 00 v Dolini Bor — Servolana (mladinci) * * * 10.30 v Dolini Bor — Servolana (člani) ODBOJKA 8. IVOV MEMORIAL Prehodni pokal za Fužinarja Na osmem tradicionalnem odbojkarskem turnirju za «Ivov memorial», ki ga že vrsto let uspešno organizira odbojkarski klub Bovec, so nastopile ekipe Fužinarja, Izole, Salonita in Bovca. V dvodnevnih borbah so se ekipe pomerile med seboj po sistemu vsak z vsakim. Že v uvodnem srečanju je prišlo do presenečenja, ko so domačini premagali favorizirano ekipo Izole. Enako, če še ne bolj razburljivi, sta bili srečanji Salonita z Bovcem in Izolo. V obeh tekmah, polnih preobratov in razburljivih trenutkov, je zmagal Salonit, ki se je predstavil kot bolj rutinirana in homogena celota. Fužinar je uil ostal velik favorit, saj je z lahkoto premagal vse nasprotnike in dokazal, da je za letošnje prvenstvo odlično pripravljen. Prehodni pokal organizatorjev je tako prešel iz vitrin Salonita v vitrine Fužinarja, medtem ko si je pokal za najbolj požrtvovalnega igralca priboril domačin Zorč. Rezultati in lestvica: Izola — Bovec 1:2 Salonit — Fužinar 0:2 Bovec — Fužinar 0:2 Izola — Salonit 1:2 Salonit — Bovec 2.1 Fužinar — Izola 2:0 Fužinar 3 3 0 6:0 6 Salonit 3 2 1 4:4 4 Bovec 3 1 2 3:5 2 Izola 3 0 0 2:6 0 E. Hvalica • « * Danes popoldne bo v nabrežinski telovadnici zanimivo odbojkarsko srečanje. Tržaški prvoligaš Are Linea se bo pomeril z odlično češkoslovaško šesterko Aero Odolena Voda iz Prage. To ekipo trenira v italijanskih odbojkarskih krogih dobro znani Svoboda. Češkoslovaški odbojkarji so v preteklem državnem prvenstvu osvojili odlično drugo mesto. Srečanje se bo pričelo ob 18 uri. Pred tem pa se bosta pomerili mladinski vrsti Tržačanov in vrstniki od Libertasa iz Padove. Ta tekma se bo pričela ob 16, uri. Danes dopoldan bo v Novi Gorici krstni nastop ženske ekipe ŠŠD Merkur. ki v okviru tekmovanja v 2. slovenski odbojkarski ligi — zapad sprejema v goste sovrstnice iz Bohinja. E. Hvalica vasi ter se pripravljali na zaključni nastop. Tudi številčno smo uspeli zbrati veliko mladine, na eni taki proslavi je bilo prisotnih preko 550 telovadcev. Vprašali se boste, kaj je vse to pomenilo za nas. Takrat smo iskali narodnostno skupnost ter hoteli zainteresirati mladino za naša, slovenska vprašanja ter jo pripraviti za bodoči vodilni kader pri naši športni, prosvetni in politični dejavnosti. Mislim, da smo pri tem delu tudi uspeli, čeprav smo bili prisiljeni delati v zelo slabih razmerah. Denarja ni bilo preveč na razpolago, nismo imeli telovadnice, le po vaseh smo se za telovadne vaje posluževali prosvetnih dvoran. Kljub takim pogojem so iz naših vrst izšli pravi športniki, ki bi se lahko merili z atleti iz vse države.» LADI DORNIK «Poleg znanih prvomajskih proslav, smo na Goriškem gojili tudi druge športne dejavnosti. Tu predvsem mislim na nogomet, kolesarstvo in atletiko. Prvo slovensko nogometno društvo na Goriškem je bila Juventina. Klub je najprej nastal v Lečniku, v njem pa so nastopali tudi italijanski igralci. Pozneje je društvo delovalo v Štandrežu. Ob priložnosti 1. maja smo imeli tradicionalno srečanje v atletiki s Tržačani. Zanimanje za to je bilo veliko in spominjam se, kako so se naši mladinci pripravljali in urili, da bi bili boljši in spretnejši od Tržačanov. Naš ponos je bil takrat tekač, Benečan Obid, ki je zmagal v številnih nastopih na daljših progah ter v teku čez drn in strn. Atletiko pa smo gojili v drugih vaseh, tam, kjer smo imeli na razpolago prostor, ki smo ga potem spremenili v majhen stadion. Tako je bilo v Števerjanu, Doberdobu in Sovodnjah. Za tek čez drn in strn smo pripravili pravcato pr venstvo s finalnim nastopom v Sovodnjah, kamor so prihajali mladinci iz vseh vasi. Po nekaterih krajih smo trenirali tudi košarko in jaz sem bil takrat trener za ženske ekipe. Poleg košarke sem, skupaj z drugimi, hodil učit telovadbo po raznih vaseh ter pripravljal mladino za prvomajsko slavje. Takrat se je razvilo tudi kolesarstvo. V ' GAPrcil smo ustanovili kolesarski- klub'•''Iti fčrnazionale. Člani kluba snjp.sge'izbirali v gostilni «Pri zvezdi», - .Kolesarska dejavnost je priklicala veliko mladine, med katero smo imeli ludi prave šampione. Za kolesarstvo se je pri tem društvu začel zanimati Jurij Uršič, ki je na olimpiadi v Tokiu zasedel drugo mesto v zasledovalni vožnji. Pravi factotum pri društvu Intemazionale pa je bil Franc Tomšič, ki je skrbel za vse. Ko že govorim o dejavnosti. Ki je bila takrat na Goriškem, moram omeniti tudi Športni delavski krožek, ki se je ustanovil v gostilni «Pri Giri». Krožek je bil znan zaradi kotalkarske dejavnosti, saj so njegovi člani večkrat nastopili tudi v pokrajinskem in celo državnem merilu.» GORAZD VESEL «Tržaški in goriški Slovenci so od osvoboditve dalje prirejali svoje največje in najpomembnejše pri reditve na dan 1. maja. V tem ni nič nenavadnega, saj je predstavljal in predstavlja za nas 1. maj praznik osvobojenega dela in hkrati dan narodne osvoboditve izpod fašističnega in nacističnega jarma. Na Goriškem imamo danes najpomembnejšo prvomajsko proslavo v Števerjanu, toda v začetku petdesetih let so bile takšne proslave v Sovodnjah. Bile so odraz našega boja za priznanje narodnostnih pra- vic in hkrati priložnost za mobilizacijo sil znotraj manjšine, da bi se uspešno postavili po robu grobim pritiskom, ki so jih oblasti takrat uveljavljale nad nami. V tem okviru je zavzemala posebno mesto ravno mladina, ki je s svojim požrtvovalnim delom v prosvetnih in športnih društvih prispevala k izgradnji tistega, kar danes imamo. Njena največja zasluga je v tem, da imamo danes razvito kultumoprosvetno in športno dejavnost, utrjeno šolstvo, skratka, da imamo v povojnih generacijah razvito zavest o narodnostni pripadnosti, ki odpravlja vsako bojazen pred prihodnostjo. Prejšnji dan sem prebiral stare Primorske dnevnike in Soče — je nadaljeval svojo pripoved Gorazd Vesel — ter videl fotografije dobrih znancev, ki so bili v tistih časih mladi in aktivni prosvetarji in športniki in ki so vse do danes ostali zvesti dejavniki v našem manjšinskem življenju. V roke mi je prišlo tudi poročilo o prvomajski proslavi v Sovodnjah leta 1955, na kateri so po štiriletnem premoru spet nastopili telovadci s prostimi vajami. Spominjam se še, kako sem za ta telovadni nastop pripravljal mlade v Doberdobu, Sovodnjah in v Gorici. Ko sem se lotil te naloge, sem izhajal iz izkušenj, ki sem si ji pridobil s pripravljanjem mladine po vseh tržaških vaseh in v Trstu na velike prvomajske nastope, kjer je sprva sodelovalo na tisoče, kasneje, na prvomajskem stadionu pri Sv. Ivanu, pa na stotine mladincev, mladink in pionirjev. Že pri prvih vajah pa ^ sem ugotovil, da mladina na Goriškem nima velikih telovadnih tradicij in jo v petih letih, ko ni bilo nastopov, zgubila vsak «posluh» za telovadbo. Z veliko potrpežljivostjo z moje strani in z zvrhano mero dobre volje, ki so jo mladi pokazali na vajah v skromnih in mrzlih prosvetnih sedežih, mi je vendarle uspelo, da so ubrano telovadili in se občinstvu dostojno predstavili. Spodrsljaje, ki jih je bilo pri fantih več kot pri dekletih, je uspešno «pokril» prof. Sever s svojo klavirsko spremljavo. Kronist je o tem dogodku, ki bi mu danes namenili dosti prostora, objavil le dve fotografiji, moško vrsto, ki jo vodi sedaj ne več mlad znanec iz Sovo-denjtvtem žensko vrsto med nastopom, medtem ko je bilo poročilo še bolj skopo. Vendar pa je bila ,v i(tistih nekaj besedah zapisana 'pomembna resnica, ki jo je vredno ponoviti. «Zlasti je ugajalo ljubko izdajanje mladink — je zapisal kronist — ki so svoje vaje bolje naštudirale kot mladinci in zato tudi žele več priznanja. Vendar pa moramo pri tem upoštevati, da je bila to predvsem vaška in delavska mladina, ki je morala žrtvovati ves svoj prosti čas, da se je navadila precej težkih vaj, ki so zahtevne tudi za bolj izurjeno mladino.» Gorazd Vesel je nato dejal, da je bil telovadni nastop leta 1955 v Sovodnjah labodji spev goriških telovadcev. Obžaloval je, da se je ta fizkulturna zvrst, ki so jo na Goriškem gojili maloštevilni entuziasti, kot sta bila Miladin Čeme in Delka Dornik, prekinila. Razvijala se je vzporedno z burnim političnim in narodnim življenjem tistega časa, ki je poznalo izredne vzpone in tudi težko popravljive padce. O-benem je izrazil prepričanje, da so športni delavci, ki so v težkih časih pripravljali telovadne nastope in druge športne prireditve, položili čvrste temelje za današnje delovanje novega rodu, ki je tako zagret za manjšinsko športno dejavnost in ki s tem opravlja nenadomestljivo vlogo v ohranjevanju in razvijanju naše nardnostne biti. RUDI PAVŠIČ PO DRUGEM DELU OBČNEGA ZBORA Proseško Primorje ima novo vodstvo Sergij Cibic je predsednik novega odbora V četrtek zvečer se je v prostorih prosvetnega društva na Proseku nadaljeval 12. redni občni zbor Primorja, katerega so prekinili pred enim tednom, ker niso našli zadostnega števila kandidatov za novi odbor. V teku enega tedna pa je uspelo nekaterim članom odbora sestaviti kandidatno listo in jo predložiti članom Po kratki diskusiji v kateri je prišlo tudi do nekaj konkretnih predlogov za bodoče delovanje društva, so člani na predlog bivšega odbora potrdili kandidatno listo, ki je štela 21 imen in s tem izvolili novi odbor Primorja, ki bo imel 21 odbornikov. Takoj po izvolitvi si je novoizvoljeni odbor tako razdelil funkcije: Predsednik: Sergij Cibic. Podpredsednika: Darij Sardoč in Boris Husu. Tajnika: Marino Lukša in Anamarija Milič. Blagajnika: Ferdo Danieli in Mario Matjašič. Gospodarja: Renato Blažon in I-van Ferluga. Uprava igrišča: Uči Sedmak. Spremljevalci članskega moštva: Luciano Faggin, Marino Sardoč, Egon Milič. Spremljevalci mladinskih ekip: Sandro Monaco, Vittorio Keber, Milko Milič, Darij Škabar, Lucijan Buka-vec, Walter Ferluga, Milko Rupel, Gianni Lo Casto. Kriza, ki je zajela odbor Primorja in je na občnem zboru celo o-grožala obstoj tega društva je z izvolitvijo novega odbora odpravljena. Odborniki so dobili vsak svojo funkcijo in upati je, da se bodo z resnim in požrtvovalnim delom zavedali svojih nalog. Posebno bo moral odbor skrbeti za domači naraščaj in pritegniti k društvu čim več vaščanov. B. R. NOGOMET PRIMORCI V SLOVENSKIH LIGAH Trije derbiji V Doberdobu bo domače športno društvo Mladost imelo tri nogometne enajsterice: naraščajniško, začetniško in člansko, ki bo igrala v 3. amaterski ligi (od zgoraj navzdol) Zaradi nastopa jugoslovanske reprezentance je v nedeljo 1. zvezna liga počivala, tako da so bile v o-spredju tekme 2. zveznih (vzhod zahod) in republiških lig. Na pri- aiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu BEZBOL POGOVOR S PREDSTAVNIKI SALONE V SPLITU POZNAJO JO MO ŽE VEČ KOT POL STOLETJA Trenutno goje bezbol v Jugoslaviji samo v dalmatinski metropoli V Trstu je gostovala edina jugoslovanska ekipa bezbola! Salona iz Splita je sploh odigrala svojo prvo uradno tekmo. Pogovorili smo se z vodstvom kluba in odkrili, da so bezbol v Splitu igrali že leta 1919 in nato do leta 1937. V splitski «odpravi» je bil tudi 83-letni Vinko Reič. Ima težave s hojo. drugače pa je mladosten. «V Splitu je bila po prvi svetovni vojni baza ameriške mornarice. Igrali smo z Američani, ki so nam nato pustili vso opremo.» Reič je ostal vedno zvest bezbolu. Pred leti je skušal dobiti nekaj literature iz ZDA in je pisal tajništvu kluba -White Socks iz Chicaga. Dobil je še več kot je upal, saj je bila tajnica kluba slučajno po rodu Spličanka. «Bezbol smo igrali vse do leta 1937», je povedal Božidar Kučič, eden starejših spremljevalcev Salone. «Žal se je medtem skoraj vsa oprema obrabila ali porazgubila in z našim klubom Krupa je bilo konec.» Igrali smo sicer le med seboj. Igra je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠAHOVSKA PANORAMA Viktor Korčnoj je kljub bolečemu spodrsljaju v četrti partiji, ko se je v francoski obrambi enakovredno zoperstavil Karpovu, vendar je s slabo kuvertirano potezo zapravil lepe možnosti za zmago, pričel peto partijo zelo podjetno in nezlomljiva volja ga je gnala v brezkompromisen boj. V daminoindijski obrambi, ki je po 15 potezah dobila vse značilnosti Benonijeve o-brambe, ki je znana po svoji dvoreznosti, si je ustvaril ugodnejšo pozicijo. V 29. potezi je žrtvoval kvaliteto, ki mu je čez nekaj potez nudila lepe možnosti za zmago. Netočnost v 33. potezi in hladnokrvna obramba Karpova pa mu tudi po prekinitvi nista omogočili, da z zmago izenači v dvoboju. Po 8-urnih borbah se je partija končala z remijem v 67 potezah, ko je bil Korčnoj še v materialni prednosti, katere pa se ni dalo več izkoristiti. 5. PARTIJA V. KORČNOJ — A. KARPOV Daminoindijska obramba 1. c4 Sf6, 2. Sc3 e6, 3. Sf3 h6, 4. g3 Lb7, 5. Lg2 Le7, 6. d4 »—0, 7. DcZ c5, 8. d5 ed5, 9. Sg5 g6. Edina pravilna obrambna poteza, Slabše bi bilo 9... h6, 10. Sd5:! Ld5:, 11. I.d5:, 11- . . Sc6, 12. tx6: dc6, 13. Se4 in beli ima boljšo končnico. 10. Ddl d6, 11. 0-0 Sa6, 12. cd5 Sc7, 13. a3 Sd7, 14. Sf3 Lf6, 15. e4 b5, 16. Lf4 Sb6. Nastala je pozicija, ki je zelo značilna za Benonijevo obrambo. Korčnoj poskuša z akcijo v središču, medtem ko je Karpov vse sile usmeril na protiigro na damskem krilu. 17. Tel a5, 18. Dc2 Lg7, 19. Tadl b4, 20. Sbl La6, 21. h4 Te8, 22. Lg5 Dd7, 23. Kh2 ba3, 24. Sa3: Da4, 25. e5! Pravilna ocena pozicije. Premoč v središču beli izkorišča z napredovanjem kmetov, ki imajo podporo v trdnjavah na d in e liniji. 25. . . Lf8, 26. Da4: Sa4:, 27. ed6 Ld6, 28. Lel TaB8, 29. Sd2 Le2, 30. Sdc4. Korčnoj se je odločil za žrtev kvalitete, ker je imel odlično fi-gurno igro, ki mu je dajala možnosti za zmago. 30. .. Ldl:, 31. Tdl: Ted8, 32. Sd6: Td6:, 33. Sc4? Korčnojevi sekundanti so po partiji izjavili, da je z igrano potezo Korčnoj zapravil zmago. Močnejša je bila poteza 33. Lf4! 'n na Td7, 34. d6 in 35. Lc6. 33. . . Tf6, 34. Lf4 Tf4:, 35. gfl Sb2:, 36. Tbl a4, 37. d5 Se6, 38. Ld5 a3, 39 Sa3: Sf4:, 40. Lf3 Tb4. V tej poziciji je bila partija prekinjena. Karpovu je uspelo z najboljšimi obrambnimi potezami za; ustaviti prodor kmeta na d liniji in Korčnoj s svojimi sekundanti ni našel poti do zmage, čeprav je bil materialno močnejši. 41. d7 Se6, 42. Sc2 Tb8, 43. Se3 Kf8, 44. Sc4 Tb4, 45. Td5 Tc4: Sedaj se je Karpov odločil za žrtev kvalitete, da se je rešil vezave po b liniji in s skakačem in kraljem bo zaustavil d kmeta, medtem ko mu c kmet daje možnosti za vzpostavljanje ravnotežja na šahovnici. 46. Le6: Ke7, 47. Lc4: Sc4:, 48. Tdl Kd8, 49. Kg3 Se5, 50. Kf4 Sd7: Karpov je osvojil važnega kmeta, medtem pa je Korčnoj prodrl na črno kraljevo krilo. 51. Kg5 Ke7, 52. Kh6 Se5, 53. Kh7: Sf3, 54. Tbl Ke6, Kg7 c4. Karpov že napreduje s prostakom, beli kralj je preveč oddaljen od dogodkov in vse analize obeh sekundantov so vodile v remi. 56. Th3 Se5, 57. Ta3 Kf5, 58. Tc3 Ke4, 59. Tel Kd4, 60. f4 Sd3, 61. Tfl Ke4, 62. f5. Še zadnji poskus belega. Žrtvovanega kmeta se ne sme vzeti, ker potem beli prodre po h liniji. 62... Se5, 63. Kf6 Sg4:, 64. Kg5 Se3, 65. fg6, fg6, 66. Tel Kd3, 67. Kg6: Sg2! Karpov žrtvuje skakača za kmeta po 68. h5 Sf4!, 69. Kg5 Sh5:, 70. Kh5: c3 in remi je neizbežen. Izredno borbena partija, ki se je igrala do gobh kraljev, kar je redki primer v velemojstrski praksi. Komentar: SILVO KOVAČ bila stvar majhne skupine.» Bezbol so v Splitu igrali v starodavnem rimskem amfiteatru. Od tu tudi ime Salona, ki ie bilo staro rimsko mesto. S tem smo že pri gostovanju Spli-čanov pri Devinu. Ocenimo najprej njihovo igro. Občasno so igrali že tri leta, polj redno pa samo nekaj mesecev. Ko so dobili vabilo za turnir «Devinskega gradu» so se na delo vrgli z vso vnemo. Ne poznajo točno vseh pravil igre, najizrazitejši videz začetnosti pa je bilo popolno pomanjkanje izkušenj. Nič čudnega, saj razpolaga Salona s 30 člani, ki morajo igrati le med seboj. Atletsko so dobro pripravljeni. Njihove glavna pomanjkljivosti v napadu so: poskušanje udarjanja vsake žoge, tudi slabo odmerjene; ustavljanje pred prvo četrtino zaradi enostavnega neznanja pravila, ki dovoljuje pretek in povratek brez nevarnosti izločitve po zunanji strani igrišča: statično zadrževanje na ostalih četrtinah medtem ko razvoj igre navadno dovoljuje oddaljitev za nekaj metrov v smeri naslednje točke. V obrambi so osnovne napake Spličanov: slaba taktična razporeditev igralcev in statičnost; neupoštevanje praznin, ki nastanejo pri razvoju igre; neizvajanje kritij pri premikih igralcev z običajnih mest; izločevanja na drugi ali tretji četrtini medtem ko je najenostavnejše izločevanje na prvi. Vsemu temu lahko dodamo še nekaj nerodnosti zaradi nepoznanja pravil. Ekipa bi lahko že sedaj igrala v četrti italijanski ligi in bi ne bila med najslabšimi. Opis pomanjkljivosti daje skoraj porazno sliko, v resnici pa ni tako hudo. «Sedanja moč ekipe», pravi domači bezbolski «apostol» Karlo Tavčar z Opčin, «bi se lahko korenito izboljšala že z enim samim tednom treninga pri nas. Z ogledom nekaj kakovostnih tekem prve lige bi Spli-čani z lahkoto odpravili skoraj vse nerodnosti in svojo udarno moč neverjetno povečali. V naši četrti ligi bi bili že velesila.» Karlo Tavčar ima velike zasluge za jugoslovanski bezbol. že pred leti je odkril, da so v Splitu pred vojno to igro poznali. SpUčanom je tudi preskrbel nekaj opreme in od Salone je prejel vabilo za vsaj enomesečni trening v Splitu. Tavčar bi rad sprejel nekaj igralcev v Trstu in jih toliko izšolal, da bi lahko postali doma trenerji vsaj zasilno. Sicer je precej dobre volje za pomoč tudi pri italijanski zvezi. Delno zaradi tega gostovanja Spličanov je v Trst prišel predsednik Bruno Beneck, ki je povedal: «Italijanska zveza upa. da se bo ta igra razvila tudi v Jugoslaviji Ne vem, če bomo mi lahko poslali vaditelje v Jugoslavijo, radi pa bi koga sprejeli v Rimu. Ko bo gotov športni center na Proseku bo morda to še veliko lažje.» Vinko Mladineo, ki je tajnik Salone, je z zanimanjem sprejel vsako novost in nasvet za razvoj te igre. Bil je precej optimističen, čeprav Spličani še ne vedo s katere plati bi se vsega lotili, ker so pač sami. Težave imajo tudi z -opremo. Nekaj stvari so letos dobili od mornarjev ameriške 6. flote, ki se je mudila v Splitu. Velika škoda je morda v tem, da slovenska domača društva nimajo eirip bezbola. S temi bi se razvoj te igre v Jugoslaviji lahko poenostavil. Za sedaj ne preostane drugega kot da vodstvo Salone investira nekaj truda za utrditev vezi s Trstom. Dobra volja je na obeh straneh. Bruno Križman BOKS MADRID, 5. — Španec Bob Allo-tey je osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka petehnje teže. Po točkah je v 15 krogih premagal Francoza Guya Caudrona. KOLESARSTVO BOLOGNA, 5. — Francesco Mo-ser (Filotex) je osvojil prvo mesto na 57. dirki po Emilii. Italijanski kolesar je presenetil glavnino in je tako sam prispel na cilj ter povsem zasluženo zmagal. Končni vrstni red: 1. F. Moser (Filotex), ki je prevozil 238 km v 5.56’37”, s poprečno hitrostjo 40,112 km/h 2. De Vlaeminck (Bel.), 3. Conti (Zonca), 4. Ritter (Niz.), 5. Zilioli (Dreherforte), 6. Lasa (Šp.) vsi z zaostankom 6 sek. AVTOMOBILIZEM SANREMO, 5. — Dvojica Muna-ri - Mannucci je osvojila prvo mesto na 12. avtomobilskem rallyju v Sanremu. Uradna lestvica je taka: 1. Munari-Mannucci (lancia strato) 9.12’43” 2. Bisulli-Rossetti (fiat abarth) 3. Fagnola-Novarese (opel ascona) 9.56’09” 4. Meta-Holmes (lancia beta) g.sg’ss" 5. Diccu-Defendenti (porsche carre-ra) 10.05’59»» • • • WATKINS GLEN, 5. — Amerika-nec Mario Andretti je na na pamell-fordu dosegel najboljši čas na poskusnih vožnjah mednarodnega avtomobilskega tekmovanja za «Veliko nagrado Amerike», katero letos prirejajo že sedemnajstič. Dosegel je nov, poluradni rekord proge 197,200 km na uro. Za njim so se zvrstili Reutmann, Pace, Lauda in drugi. morskih igriščih je bilo v nedeljo zelo živahno, saj so se v kar treh tekmah pomerili primorski ligaši med sabo. Derbi med Koprom in novogoriškimi Vozili je bil najuglednejši glede na to, da sodi v okvir slovenske lige, kjer so prišli že skoraj do polovice jesenskega dela. V Kopru so slavili Novogoričani nadvse pomembno zmago, ki jih je pripeljala že na šesto mesto lestvice. Vozila bodo kot kaže sedaj, ko so dala skozi Muro in Mercator (slednja dva še naprej neusmiljeno kosita svoje nasprotnike), kar varno plovila naprej in nabirala točke, čeprav igrajo z oslabljeno ekipo. Poleg Mavriča in Lebana, ki zaradi poškodb že dalj časa ne nastopata, sta v nedeljo v enajsterici izostala še Pini in Jerončič, pa tudi vratar Pišlar ni hotel braniti pred svojo nekdanjo publiko. Največ zaslug za zmago je imel tudi to pot Marušič, ki je dosegel prvi gol, drugega pa pripravil (Peršolji). Koper je po zmagi v Mariboru dal upanje, ki je žal že takoj splahnelo. Upoštevati gre, da je že štirikrat v šestih kolih igral doma, vendar kljub temu pred svojimi gledalci še ni osvojil obeh točk. Poleg tega ga težke tekme še čakajo, saj bo moral iti še v Celje, Mursko Soboto in v Ljubljano k Mercatorju. Izolani so že drugič v obdobju treh (dobrih) mesecev gostovali v Lendavi. Žal tokrat ni bilo niti zdaleč tako kot v drugi polovici junija, ko so proslavljali blestečo zmago 6:0. Domača Nafta, ki je doslej na svoj konto vknjižila le dve točki, jim je zadala tesen poraz. V Ajdovščini, kjer se je v 5. kolu ZCNL Primorje merilo z Renčami, se je zbralo vsaj toliko gledalcev kot v Kopru (1000). Renčanci se niso ustrašili favoriziranih domačinov in so jim nudili odličen odpor. Novinec iz Renč bi lahko tudi povedel, a je Pribič zastreljal enajstmetrovko. Ajdovci so želeli biti «solidarni» z gosti in so pet minut kasneje tudi oni zapravili enajstmetrovko. Toda sledila je še tretja enajstmetrovka, iz katere je Primorje v 66. minuti, ko bi po napovedih moralo voditi že s par goli razlike, vendarle povedlo. To pa ni spravilo s tira žilavih Renčancev in že čez 4 minute je Pribič izenačil. Šele 13 minut pred koncem je gol Do-Ijaka zagotovil domačinom obe točki in športno javnost prikrajšal presenečenja. Po «strašnih» rezultatih v prvih treh kolih so si sedaj (po remiju v Tržiču in tesni zmagi nad Renčami) moštva, ki jih še ča':a srečanje s Primorjem, le nekoliko oddahnila. Na derbiju med Adrio in Jadranom v Mirnu je bil mladi in neizkušeni sodnik Gros iz Kranja poglavje zase. Veliko preveč je piskal in prekinjal igro. kar je bolj razburjalo goste iz Dekanov, ki so si «prislužili» kar štiri rumene in dva rdeča kartona. Čeprav je Adria i-grala od 32. minute z igralcem več (drugi igralec Jadrana je bil izključen šele po tekmi), je ztnagala le z minimalnim rezultatom 1:0 in se to po golu iz enajstmetrovke v 29. minuti. Tudi ob to enajstmetrovko Še lahko spotaknemo, saj bi moral sodnik, ki je oškodoval obe ekipi dosoditi najstrožji kazen v korist Adrie v drugem primeru (ali morda tudi dveh), ne pa v omenjeni minuti. Sežanski Tabor si je privoščil še en spodrsljaj. Na domačem igrišču je z ekipo LTH iz Škofje Loke samo remiziral in tako še naprej o-stal na nizkem devetem mestu. V nadaljevanju bodo morali Sežanci že bolj paziti in skrbeti na točke. Sedmo kolo slovenske lige bo za primorske predstavnike dokaj težavno. Izola, ki je ob samo dveh tekmah na domačem igrišču za sedaj najnižje med njimi, bo gostila Mercatorja, ki prihaja v najbolj nepri-kladnem trenutku, saj v primeru poraza lahko Izolani potonejo še niže od 11. mesta. V Novi Gorici bo nastopil Slovan, ki igra slabše kot v prejšnjem prvenstvu. Koper mora h Kladivarju v Celje. V šestem kolu zahodne conske lige bo osrednje srečanje celega jesenskega dela, ki bo bržkone že odločilo jesenskega prvaka. V Litiji se bosta namreč pomerila praktično edina kandidata za prvo mesto Litija in Primorje. V Dekanih bo nastopil Tabor, v Renčah Usnjar, medtem ko gre Adria v Kamnik. B. P. • • • Na Primorskem obstoji še mladinska nogometna liga iz klubov S NL in ZCNL tega območja. To mladinsko ligo vodi komisija pri TNZ Nova Gorica. Po 4. kolu je lestvica sledeča Izola 3 3 0 0 18:2 6 Koper 3 3 0 0 11:0 6 Vozila 4 3 0 1 5:0 6 Renče 4 2 0 2 3:7 4 Tabor 3 1 0 2 5:4 2 Adria 3 I 0 2 2:3 2 Jadran 2 0 0 2 1:5 0 Primorje 4 0 0 4 4:23 0 Iz lestvice je razvidno, da sta e-kipi Izole in Kopra še edini neporaženi. Varl. R. OLIMPIJSKE IGRE Organizatorji letnih olimpijskih iger v Montrealu so podpisali pogodbo za televizijski prenos olimpijskih iger z družbo Canadian Broadcasting Corporation. Ta jim je plačala za pravice prenosov 56 milijonov dolarjev. ZORICH, 5. — Za predolimpijski nogometni turnir 1976 se je prijavilo 92 reprezentanc: 24 afriških, 19 azijskih, 15 severnoameriških in srednjeameriških, 10 južnoameriških, 22 evropskih in 2 oceanijski. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 /9 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, oeloletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike breeplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180 — din za organizacije In podjetja mesečno 22^— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 6. oktobra 1974 ta SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» • DZS, Ljubljana. Gradišči 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska fr SfNAr ZDA SE SPRAŠUJE, ČEMU PODPREDSEDNIKOVA DAREŽUIVOST ROCKEFELLER PODARIL KISSINGERJU TRIINTRIDESET MILIJONOV LIR Čeprav je državni sekretar redno prijavil vsoto davčnemu uradu, je vest o daru zmanjšala njegov ugled, ki je znatno upadel po odkritju dokazov o rovarjenju CIA v Čilu SPOMENIK PADLIM V MAČKOLJAH WASHINGTON, 5. — Po slabih izkušnjah, ki so jih ZDA imele z bivšim predsednikom Nixonom in njegovimi najožjimi sodelavci, se a-meriški kongres zelo pazi, da ne bi ponovno kupil mačka v Žaklju. Zato je moral sedanji šef Bele hiše Ford na dolga zasliševanja pred posebno senatno komisijo preden je bil potrjen za podpredsednika po odstopu Spira Agnewa, zato ista komisija skrbno preučuje dosedanje delo Nelsona Rockfellerja preden potrdi njegovo imenovanje za podpredsednika. 50 let ZSŠDI (Nadaljevanje s 4. strani) besedo je imelo orožje, kurirstvo, diverzija. Po drugi svetovni vojni je na Tržaškem zaživela narodnostno mešana zveza za telesno vzgojo, ki je svoje delovanje naslanjala na napredna stališča in na antifašizem. Kdo od srednje generacije ni bil tekmovalec ali telovadec pri UCEF. Politične spletke mednarodnega značaja so to zvezo uničile, kadri so se porazgubili; z odhodom naših ljudi iz zveze je propadlo vsako delovanje, ker drugi takega požrtvovalnega dela niso bili zmožni. Na Goriškem pa se je slovenska mladina zbirala v slovenskih organizacijah in tedaj je cvetela s svojim delovanjem Zveza slovenske mladine. Po dolgih letih naporov, izkušenj in preverjanj preko športnih dne-vov, tednov in športnih iger je najprej nastal KOŠIR in nato združenje, ki zastopa večji del zamejskih društev. Danes dela Združenje v večjem obsegu tisto, kar naša posamezna društva delajo v malem in kapilarno. In še vse ono česar društva sama ne morejo uresničiti: zastopa društva v nekaterih odnosih z uradnimi športnimi in političnimi organi, organizira tečaje za tekmovalce in trenerje ter zahtevnejše masovne prireditve in skupne proslave. Danes je Združenje tudi vključeno v SKGZ. Ta korak predstavlja pristop naših športnih organizacij h konkretni problematiki naše narod-noste skupnosti. Vsekakor je to aktivni pristop v protifašistično fronto ih v borbo za naš boljši jutri: zadnja provokacija skrajne desnice je bila v Trstu ravno na dan, ko je naše združenje 27. aprila letos začelo praznovanja petdesetletnice. Takrat je v slovenski šoli eksplodirala bomba. Provokacija je potrdila samo to, da obstaja in se obnavlja pritisk na našo narodnostno skupnost in da je potrebna zavzetost športnikov na jasnih osnovah in v sklopu drugih narodnoobrambnih u-stanov. Tudi to dokazuje pravilnost sklepa, da se ZSŠD vključi v SKGZ. Združenje v zadnjem obdobju počasi a vztrajno utrjuje svojo strukturo in delo, ni pa še izrabilo vseh svojih zmožnosti in ni še izpolnilo svojih začrtanih programov. Aktivneje bo treba poseči v Benečijo in tudi tam pomagati pri organizaciji športnega življenja v lastnih društvih. Poglobiti je treba stike s fiz-kulturno zvezo Koroške in ojačiti one s športnimi organizacijami Slovenije. Vztrajati je treba tudi na tem, da se špoit približa tudi drugim dejavnikom, ki združujejo naš živelj — kot se marsikdaj in marsikje tudi dogaja — to je zlasti pro-svetnim društvom, kajti šport m kultura se dopolnjujeta in bogatita osebnost posameznika in skupnosti, saj je telesna kultura del splošne kulture. . Združenje, in s tem mislim na vsa včlanjena društva, se mora boriti tudi za materialno pomoč kajti ta je potrebna za uspešno delovanje na ravni, ki jo dosegajo danes naša društva. Zlasti se moramo potegovati za pomoč pri izgradnji šport-nih dvoran v Gorici in Trstu. Pri tem odklanjamo kakršnokoli načelo postopnosti in recipročnosti. Zahtevamo torej od demokratične Italije pravičnost in jasnih stališč do črnih sil, ki so nam povzročile že dovolj gorja pred, med in po vojni, zahtevamo globalno zakonsko zaščito. Le tako se bo naš šport uveljavil in obogatil telesno kulturo obmejnega področja, vršil bo funkcijo povezave med narodoma na tem o-zemlju. # # * Po govorih je Partizanski zbor zapel še nekaj pesmi. Še pred prihodom štafet je župan češčut priredil na občini sprejem za goste. Najprej je pozdravil vse prisotne, nato pa se mu je v ime-mu športnega združenja zahvalil za sprejem prof. Aldo Rupel, ki je tudi pozdravil veterane predvojnega športnega združenja, Alojza Sumana, Mira Stoparja in Jožeta Cesarja, vse iz Trsta ter Milana Paulina iz Gorice. Prisotni so bili med drugimi zastopniki Združenja, republiške telesno-kulturne skupnosti iz Ljubljane ter občinskih telesno-kulturnih skupnosti iz Nove Gorice, Sežane, Tolmina in obalnih občin, župani Andrej Jarc iz Doberdoba, Alojz Guštin iz Zgonika in Dušan Lovriha iz Doline ter številni drugi občinski in pokrajinski svetovalci, tolminski župan Lada-va in podžupan iz Nove Gorice dr. Mozetič, predsednik SKGZ Race, podprefekt dr La Rosa, zastopnik goriške občine Moise. poslanec Me-nichino, konzul SFRJ Marinko Ko-sor in številni drugi. Med preiskavo je komisija prišla j kem, vsekakor pa ne pred novem-do zanimive ugotovitve in sicer, da j brskimi parlamentarnimi volitvami, je Rockefeller od leta 1964 do leta 1973 odbil od obdavčljivega dohodka. ! ki ga je prijavil davčnemu uradu, kar 14 milijonov in pol dolarjev, ki jih je odštel v dobrodelne namene, ni pa navedel imen obdarovan-cev. Med temi sta tudi Henry Kis-singer in neki funkcionar republikanske stranke, ki je bil obsojen zaradi podkupovanja in ki ga je Rockefeller kot newyorški guverner pomilostil zaradi njegovega slabega zdravja. Po informacijah predstavnika senatne komisije je Rockefeller podaril Kissingerju, svojemu nekdanjemu svetovalcu za zunanjo politiko, 50 tisoč dolarjev (33 milijonov lir) v obliki sklada namenjenega otrokom državnega sekretarja. Kaže, da se je to zgodilo še preden je bil Kissin-ger imenovan za Nixonovega svetovalca. Državni sekretar naj bi se tvjdi posvetoval s predsednikom, če naj sprejme dar ali ne in naj bi ga redno vključil med dohodke v davčni prijavi. Čeprav je glasnik senatne komisije poudaril, da obdarovanje vladnih funkcionarjev ni kaznivo dejanje, razen seveda da ne gre za podkupovanje, je dostavil, da bo dar najbrž povzročil državnemu sekretarju znatne preglavice in da bo še bolj ošibil njegov položaj, ki že itak ni več trden po odkritju dokazov o rovarjenju CIA v Čilu. Kot je znano je ravnatelj ameriške obveščevalne službe priznal, da je CIA finančno podprla stavkajoče prevoznike in da je načrt za poseg odobril Kissinger osebno kot predsednikov svetovalec zadolžen za varnost. Tudi Rockeffelerju razodetje ne bo koristilo, kajti s tem bo imela desnica republikanske stranke, ki je vedno nasprotovala njegovi odprti politiki, pretvezo več, da ga prisili k odstopu. Zlasti bi desnica lahko ribarila v kalnem pri daru in pomilostitvi Judsona Murdhousa, bivšega predsednika newyorške države. Ta je bil leta 1966 obsojen na pet let zapora, ker je podkupil šefa ustanove za prodajo likerjev, da bi dobil pooblastilo za odprtje javnega lokala v ameriškem velemestu. Rockefeller je Murdhousa pomilostil, ker je imel raka ih mu podaril 86 tisoč dolarjev. Podpredsednik je pred senatno komisijo že utemeljil pomilostitev, ni pa še spregovoril o daru. Vprašanje omenjenih darov in odbitkov pri davčni prijavi bo verjetno na dnevnem redu prihodnjega zasedanja komisije, ki se sestaja za zaprtimi vrati. Po govoricah, ki se širijo v senatu kaže, da komisija ne bo zaključila preiskave v krat- Propadla špekulacija s 300.000 kg sladkorja PADOVA, 5. — Padovski finančni stražniki sa zatrli v kali ogromno špekulacijo s sladkorjem, ki bi {Rogatila nekega rimskega trgovca, če bi bila izpeljana, za 1 mili-jajdo in 700 milijonov lir. Stražniki so aretirali trgovca Walter ja Angellerija takoj potem, ko je podpisal z nekim padovskim podjetjem pogodbo za prodajo 300 tisoč stotov sladkorja po ceni 362 lir za kg. kar bi z davščino IVA ter prevoznimi stroški zvišalo ceno sladkorja na trgu do okoli 380 lir za kg. Ker je osrednji urad za cene CIP kot maksimalno ceno sladkorja določil 323,30 lire za kilogram bi trgovec zaslužil lepo vsoto Finančni stražniki so tudi ugotovili, da je bil pri tej špekulaciji soudeležen operater Valdo Cortese iz Vicenze, katerega so tudi aretirali. Nadalje so preiskovalni organi razširili preiskavo na vso Italijo, da bi ugotovili od kod je prišla ta velika količina sladkorja, ki bi lahko krila potrebe padovske pokrajine za leto in pol dni. V Markoijah se intenzivno pripravljajo na odkritje spomenika padlim domačinom v NOB. V teh dneh dokončujejo še zadnja dela v neposredni bližini kamnite strukture. Slovesno odkritje bo v nedeljo, 13. oktobra tlfllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIMIIIIIlIllIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIII ZAMPI OBILNEGA DEŽEVJA SO REKE PRESTOPILE BREGOVE Slabo vreme v Sloveniji: ceste neprevozne in nekaj krajev popolnoma odrezanih Velika gmotna škoda - Voda zalila stanovanjska poslopja in obrate podjetij ter gospodarskih objektov - V Pomurju hudo prizadeti vinogradniki LJUBLJANA, 5. — Obilno deževje, ki je padlo v minulih 24 urah, je po vsgj Sloveniji povzročilo veliko škode, saj so poplavljene številne ceste, nekateri kraji pa so popolnoma odrezani. Tako sta v Brežicah začeli naraščati Sava in Krka. Dopoldan so zaradi visokega stanja vode zaprli več cest, sestal pa se je tudi občinski štab za civilno zaščito. Dopoldne so začele narasle vode v Zasavju upadati, še vedno pa narašča Sava. Zasavska cesta in cesta NESLUTEN VZPON SOCIALISTIČNE NEMČIJE NDR proslavlja 25-letnico obstoja Slovesnosti se bodo zaključile jutri z veliko vojaško parado v navzočnosti Breinjeva BERLIN, 5. — Pojutrišnjem bo Nemška demokratična republika praznovala 25-letnico svojega obstoja. Proslave so se začele že danes ter bodo trajale tri dni. Danes je prispel v vzhodni Berlin generalni sekretar KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev skupaj z ministrom za zunanje zadeve SZ Andrejem Gromi-kom ter ministrom za obrambo maršalom Grečkom. Na letališču so goste iz Sovjetske zveze pozdravili vsi voditelji Vzhodne Nemčije: prvi sekretar SED Erich Honecker, državni poglavar Willi Stoph ter ministrski predsednik Horst Sinder-mann. Sovjetske voditelje so pozdravili z 21 topovskimi salvami. Potem ko je pregledal častno stražo, je Brežnjev pozdravil člane diplomatskega zbora v vzhodnem Berlinu ter visoke častnike sovjetskih oboroženih sil v NDR. Sovjetska delegacija je edina delegacija na visoki ravni, ki je navzoča na proslavah ob 25. obletnici NDR. Pomembno je, da je Vzhodna Nemčija vključila v svojo novo ustavo, ki bo začela veljati pojutrišnjem, paragraf pri 6. členu v katerem je rečeno, da bo «NDR za večno in nepreklicno povezana s Sovjetsko zvezo». To je poudaril v svojem govoru generalni sekreta. Honecker, ki pa je na koncu pripomnil, da je NDR doživela največji vzpon v zadnjih štirih letih, to je po 8. kongresu stranké. Iz vsakdanjega dogajanja v Vzhodni Nemčiji je popolnoma izginilo ime Walterja Ulbrichta, ki je bil pravzaprav njen «oče». Zadnjič so se ga spomnili, ko je umrl, že leta 1970, ko je bil odstranjen, pa je šel v pozabo. Osmi kongres predstavlja torej za NDR kongres preporoda. Z njim se je začel silovit vzpon vzhodnonemškega gospodarstva, ki je pripeljal NDR na osmo mesto v lestvici industrijskih držav na svetu. V teh štirih letih se je življenjska raven Vzhodne Nmčije zelo dvignila, industrijska proizvodnja, posebno potroš nih dobrin, je doživela do še malo prej neslutene uspehe. Samo v zad- njih letih je industrijska proizvodnja narasla za več kot 5 odstotkov vsako leto. V primerjavi z letom 1949 je industrijska proizvodnja osemkratna. Kar je posebne omembe vredno, je dejstvo, da je bilo zvišanje proizvodnje pripisati skoraj izključno večji storilnosti dela. To je omogočilo veliko večje investicije v industriji: samo v zadnjih štirih letih znašajo 100 milijard mark Slovesnosti se bodo zaključile pojutrišnjem z veličastno vojaško parado. 2. reda Zagorje - Trojane sta zaprti za ves promet. Zaprta je tudi cesta Trbovlje - Hrastnik za Savo, prav tako pa so številne ceste 4. reda in krajevne ceste neprevozne bodisi zaradi zemeljskih plazov ali naplavin, ki so jih nanesli hudourniki s pobočij hribov. Vse povsod v Zasavju pa so preprečili nadaljnje vdore vode v obrate podjetij in gospodarskih objektov. Močno deževje je tudi na Dolenjskem povzročilo poplave. Iz Trebnjega poročajo, da so začele poplavljati reke Mirna, Temenica, Bistrica. Zaradi poplav sta zaprti cesti Mokronog - Sevnica in Velika Loka - Radohova vas. Voda je vdrla tudi v nekatera skladišča trgovin ter gospodarskih poslopij in v stanovanjske hiše. Štab civilne zaščite je že izselil stanovalce šestih hiš na Mimi in pri Šentrupertu. Občinski štab civilne zaščite v Trebnjem in štabi pri krajevnih skupnostih na ogroženih območjih so v stalni pripravljenosti. Okoli Ptuja je med prvimi začela poplavljati reka Dravinja. Tako da sta sedaj za ves promet zaprti cesta 2. reda Poljčane - Majšperk in cesta Majšperk - Tržič. Na cestišču je voda visoka okoli 60 centimetrov. Večdnevno deževje je v Pomurju v celoti zaustavilo jesenska dela na poljih, še zlasti pa so prizadeti vinogradniki na radgonskem in ljutomerskem območju. Močno deževje je tudi na Goriškem povzročilo občutno škodo. Reka Vipava je prekinila tudi promet na posameznih območjih v spodnji vipavski dolini, reka Idrijca pa pri Tribuši na Tolminskem. V zadnjih urah je začela Vipava upadati in zato zaenkrat ni nevarnosti nadaljnjih poplav. D. K. V Avstriji SMŽi DUNAJ, 5. — V avstrijskih gorah sneži kot pozimi. Snég je na državni cesti, ki pelje iz Koroške na Štajersko dosegel višino 75 centimetrov ter je blokiral kakih 30 avtomobilov. Prometne oblasti svetujejo avtomobilistom, da imajo pri sebi verige za sneg, oziroma snežne gume. OBVESTILO Obveščamo vse preživele borce prekomorskih artilerijskih enot, da bo v Postojni v prostorih jamske restavracije. 13. oktobra 1974 ob 10. uri srečanje ob 30. obletnici formiranja artilerijskih enot Vlil. korpusa NOV. Zgornje služi kot vabilo. ODBOR ................. NOVI RAZPLETI PRI RAZKRIVANJU ČRNE MREŽE V Trstu so uvedli širšo preiskuvo o dejuvnosti fašističnih skrujnežev Preiskavo sta uvedla preiskovalni sodnik Fermo in namestnik državnega pravdnika Coassin - Vpletenih nad 50 oseb Nad petdeset ljudi se bo moralo v prihodnjih dneh zvrstiti pred preiskovalnim sodnikom v okviru širše sodne preiskave, ki naj bi razgrnila zastor, ki prekriva črne mreže v našem mestu. Obtožnica govori jasno — obnavljanje razpuščene fašistične stranke, dejanje, ki je na podlagi Scelbovega zakona iz leta 1952 strog. kaznivo. Preiskava, ki sta io uvedla preiskovalni sodnik Gianfranco Fermo in namestnik državnega pravdnika v Trstu Claudio Conssin, zadeva vrsto kriminalnih dejanj, v katera so bili v zadnjih letih vpleteni številni pripadniki «krajno desničarskih sil v Trstu. Mimo specifičnih kriminalnih dogodkov, ki so od časa do časa pretresli tržaško javnost (kronika teh zadnjih let je namreč polna primerov tatvin, ropov, apologije fa- šizma, nasilstev in uporabe razstreliva, pri katerih so imeli svoje prste vmes desničarki skrajneži), sta preiskovalca izsledila v vseh teh dogodkih obstoj jasnega prevratniškega načrta, ki je povezoval predvsem dve osnovni fašistični organizaciji — zloglasno Avanguardia Nazionale in Ordine Nuovo, ki je bil lani razpuščen z dekretom notranjega ministra Tavianija. Preiskava sloni obenem na dolgi vrsti izsledkov tržaških karabinjerjev ter političnega urada kvesture, sprožila pa jo je prijava, ki jo je vložil Enotni protifašistični odbor v Trstu že pred dvema letoma, ko je skupina mladih tržaških fašistov napadla na Trgu Goldoni udeležence protimilitarističnega pohoda. V preiskavo je vpletenih, kot re- čeno, veliko ljudi, glavna pozornost pa je trenutno uperjena v tri desničarske skrajneže, ki so za zapahi in so se prav pred nedavnim proslavili z novo akcijo. Med zadnjim u-porom v zaporu Coroneo so bili namreč med najrazboritejšimi. Med temi sta Claudio Luin in Remo Viez-zoli, obtožena združevanja v zločinske namene ter obnavljanja razpuščene fašistične organizacije Ordine Nuovo, ki si je nadela ime Ordine Nero. Metd drugim sta o-sumljena tudi bombnega atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Tretji je Dario Lisjak, ki je bil obsojen zaradi podžiganja h genocidu. Skupno z D. Nolichem, ki je trenutno v j zaporu v Lucchi pod obtožbo posku-sa umora, sta prepleskala stene j judovske cerkve na Trgu Giotti s j protijudovskimi gesli. i SPORT SPORT SPORI TENIS V TEKMOVANJU ZA «DAVISOV POKAL» Italija osvojila častno točko z zmago Panatte nad Hewittom Finalnega srečanja med Juž. Afriko in Indijo verjetno ne bo JOHANNESBURG, 5. - Medpo-dročni polfinale teniškega tekmovanja za Davisov pokal je osvojila Južna Afrika, ki je premagala Italijo s 4:1. Zadnja izida posameznikov sta bila taka: Moore — Zugarelli 6:3, 7:5, 6:3 Panatta — Hewitt 6:3, 8:6, 6:2 Italija si je torej šele v zadnjem dvoboju priborila častno točko. Ta, kajpak, ni odločala o ničemer, saj so si Afričani že po drugem dnevu zagotovili napredovanje v finale in tako zadnji dan srečanja ni bil posebno zanimiv. Pa tudi igra zadnjih dveh parov ni bila preveč privlačna. Zugarelli in Moore sta zagrešila vrsto napak, Hewitt pa tudi ni nudil posebnega odpora deset let mlajšemu Panatti. Italijanski igralci se tako vračajo domov s hudim porazom. Ta je tem bolj pekoč, ker so mnogi napovedovali celo zmago italijanske ekipe, kar pa je bilo očitno, precenjevanje zmožnosti in znanja italijanskega moštva. Trener italijanske reprezentance je izjavil, da bi Italija gotovo zmagala, če bi to srečanje odigrali v Italiji. Taka izjava je nekoliko tvegana, kajti od štirih polfinalistov je Južna Afrika gotovo tista, ki ima najbolj izenačeno ekipo, če sodimo po igri, ki jo je pokazala v Johannesburgu, ostale ekipe pa se morajo zanašati na moč enega boljšega igralca (Italija še to ne), o-stali pa so precej šibkejši. Medtem se je razvila živahna «diplomatska» dejavnost v zvezi s finalom, ki bi ga zdaj morala Južna Afrika odigrati proti Indiji. Kot smo že poročali, je Indija že pred časom sklenila, da tega finala ne bo odigrala, če se bo vanj uvrstila tudi Južna Afrika, ker uveljavlja vlada te afriške države na svojem ozemlju rasistično politiko. Mednarodna teniška zveza je zdaj stopila v stik z Indijci in jih skuša prepričati, naj bi spremenili svojo odločitev. Brzojavko, s podobnim priporočilom, je Indiji poslala tudi _________________________________ Zaključna slovesnost ob 50-let'rtVci ZSŠDI v Sovodnjah ob Soči DANES, 6. oktobra 1974 ob 9. uri Turnir v odbojki Balinarski turnir v Doberdobu ob 16. uri AKADEMIJA Nastopajo: Folklorna skupina «Sovod-nje» iz Sovodenj Folklorna skupina «Dom» iz Gorice TVD «Partizan» iz Maribora Kotalkarji ŠD Polet z Opčin V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO AKADEMIJA V GORICI, V TELOVADNICI V DOLINI KORNA. Zvečer prosta zabava s plesom avstralska teniška zveza. Južni Afričani pa so izjavili, da so se pripravljeni z Indijci pomeriti tudi na nevtralnem igrišču, v kaki drugi afriški državi. SAH Korčnoj — Karpov: pat MOSKVA, 5. — V partiji, ki sta jo sinoči prekinila, sta danes Korčnoj in Karpov potegnila vsak le po eno potezo in sta jo zaključila s patom. To je že sedma partija, v kateri ni bilo nobenega zmagovalca. Tako vodi še vedno Karpov z 2:0. NAMIZNI TENIS V Atenah se je končalo namiznoteniško ekipno prvenstvo Balkana. V moški konkurenci je zmagala Jugoslavija. Zanjo so igrali Kara-kaševič, Kosanovič, Savnik in Ju-ričič. Jugoslavija je premagala Romunijo s 5:3, Grčijo in Bolgarijo pa s 5:1. Ženska reprezentanca je bila 3. Tekmovanje se bo danes nadaljevalo v konkurenci posameznikov. BEZBOL V italijanskem prvoligaškem bez-bolskem prvenstvu so dosegli včeraj ta izida: Juventus — Buzzin 8:4 Cumini — Lubiam 7:6 ATLETIKA V Beogradu se je začel finale ekipnega državnega atletskega prvenstva. Članice so tekmovanje že končale. Prvo mesto je osvojil Partizan, pred Slavonijo, Sarajevom, Kladivarjem in Olimpijo. Po prvem dnevu tekmovanja članov pa vodi Crvena zvezda, pred Partizanom, Kladivarjem in Olimpijo. NOGOMET V anticipirani tekmi jugoslovanskega prvoligaškega nogometnega prventsva sta v Skopju igrala Vardar in Željezničar neodločeno 1:1. BOKS BUENOS AIRES, 5. — Argentinec Monzon je ohranil svoj naslov svetovnega prvaka srednje boksarske kategorije. V 7. krogu je premagal s k.o. Avstralca Mundina. OBVESTILA SPD Trst obvešča, da se je že pričelo v Ul. Geppa 9 (tel. 31-119) vpisovanje za sledeče pobude: a) Tečaj predsmučarske telovadbe v mestu (otroci in odrasli), na Opčinah, Proseku in v Križu. Prijaviti ime in letnik. b) 3 nedeljski suhi treningi za o-troke L, 2. in 3. smučarskega razreda. Telovadba, teorija, vaje s smučini in tekme. c) Zimovanje na Krvavcu, od 22. do 29. decembra, v brunarici v Tihi dolini s tečajem in tekmo. Mesta omejena. Vpis veljaven le s plačanim predujmom (5.000 lir). Zaključek vpisovanj 15. okt. * * * Smučarski odsek SPDT vabi člane tekmovalnega odseka na sestanek, ki bo v petek, 11. oktobra, ob 19.15, v Ul. Geppa 9. Na sporedu bodo kratke filmske pro-jekcij'e. Dni&h&uhom, .» • • •-*« ■ ti’ J MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117 34-140 34-113 s svojimi filialami jn izpostavami v vseh jugoslovanskih središčih, pristaniščih in na mejnih prehodih VAM NUDI 0 popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhozemskih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno-špediterskih zadevah. 0 z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov. 0 specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit prek luke Reka in Koper ter opravljanje špediterskih uslug na sejmih in razstavah doma in v tujini Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPA. Prepričali se boste o našem strokovnem, hitrem in skrbno opravljenem servisu ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA Zaradi izrednega zanimanja za knjigo ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, ki je bila z vsakim ponatisom razprodana, vam pripravljamo novo, obsežnejšo, boljšo in lepšo izdajo z enakim naslovom ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA. ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, to je izbor napotkov, modrosti in izrekov velikih mož sveta, ki so s svojimi razmišljanji skušali omogočiti človeštvu boljše in srečnejše življenje, človeku pa olajšati borbo za njegov danes in jutri in ga spodbujati za pošteno in resnicoljubno doživljanje sveta okrog sebe. Knjiga bo priročnik za stare in mlade, polna napotkov za življenje, skritih misli in razmišljanj, ki so kdaj pa kdaj potrebni vsakomur. Velikih leksikonov ni vedno pri roki, zato bo knjiga dobrodošla novost na našem tržišču. Vse to in še mnogo več boste našli v knjigi ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA Vsem, ki Zlata pravila življenja že poznate v žepni izdaji, še posebej priporočamo novo, izboljšano veliko edicijo, ki bo ne samo dopolnilo prejšnji zbirki, ampak prepotreben življenjski pripomoček za vsakogar in ob vsaki priliki. ZLATA PRAVILA SO PRIJATELJ, KI NIKDAR NE RAZOČARA. Subskripcijska cena knjige v prednaročilu je 160 din, cena v prosti prodaji bo znatno višja. Priporočamo, da knjigo naročite čimprej na naslov: Kulturni atelje Slovenije, p.p. 179 Ljubljana. ♦o*o eoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeo eoeoeoeoeoeoeoeoeoeo NAROČILNICA Podpisani (ime in priimek) Natančen naslov Zaposlen pri ..................... Naročam obvezno ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA Naročnino bom poravnal po povzetju. Datum: .................. Podpis: