/ PRIMORSKI PHEYMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE |Uto VI - Štev. 106 (1497) TRST, sobota 20. maja 1950 Cena 15 lir Slab prehrambeni položaj v svetu zaradi izkoriščevalske politike velikih držav Ker je FAO zavrnila jugoslovanski predlog o uvedbi mednarodnega kliringa za vjške živil, ki preostajajo bogatim državam, ni ta organizacija dosegla nobe-nega konkretnega uspeha - Komisija OZN za človeške pravice zaključila delo RiM, 19. — Organizacija za Prehrano in poljedelstvo pri “ZN (FAO), Ki je včeraj za-•Mlila svoje desetdnevno zasedanja je ugotovila, da se svetovna proizvodnja živilskih po-od leta 1929 do sedaj “l Popravila in da so izgledi f? izvzeniši evropske dr-£Vc, slabi, a v nekaterih kra-posebno v Aziji — zelo Fl«čni. Dalje je svet ugotovil, *AQ nj v zadnjih štirih me-:0i dosegla nobenega uspeha ide pošiljanja viškov živil Satih držav v one, kjer vla-- pomanjkanje in -katere za-Joi deviznih razlogov niso v Z*Pru uvažati hrane na podla-a redne trgovine'. .Jugoslovanski predstavnik S. faJševec je »b tej priliki postil, dy je ta nerešen polo- IrJ Posledica dejstva, da je u 0 lani zavrnila jugoslovan-5* Predlog o uvedbi medna-vrrreaa kliringa za viške. V j“Jakni, da bi tatko jnednarod-fe, ,?° vplivalo na delo sve-j .nm cen na rednem trgu in - em povzročilo šlcodo posa-iltaim izvoznikom, so velike JpVe lansko leto zavrnile ta Soslovanski predlog in izgla-* -le ustanovitev pcsvetoval-,rga telesa, ki ni mogel brez ojttpetence in brez sredstev , napraviti v tem vprašanju. );. u8oslovanski delegat ip da-v'e Pripomnil, da bi ta komite ^.Pogojih večjih pooblastil in fac!alive lahko našel pot za *«teljevanie rednih viškov ‘eZ vsakršne ovire za svetov-trgovino, j Kraševec je dalje poudaril, J* le treba vložiti vse napore P Qv‘g kupne moči potrošni-(j,/- Pa da bi se lahko upora-dvakrat večja količila ziv.il, od one, ki se sedaj pro- gvaja y SVetu_ Zd to ]ahko slu. kot primer ravno Jugosla-J®’ ki je bila nekdaj zaradi Radostne kupne moči svojih pavijanov eden od velikih is-F?0ikov živil, dočim danes ne S™1«. da je v stanu porabiti svojo proizvodnjo, pač pa 0 im~~-i.ii j- ,i»; bo . uporahila še »??la povečati toizvodnjo. več. ko poljedelsko (Večina v svetu je sklenila d v tem smislu da priporoči I posvetovalnemu odboru z na-ils°- da poroča na prihodnji ruPščinj FAO Razen tega je f7et preučil vprašanje v *ve-i a .tehnično pomočjo državam antcaim. za katero je FAO v Grčiji Atene, 19, _ Jutri bodo za- «r kiSlav-kati »o vsei Srčm stavi dnavr'i uslužbenci. Temu t>ridrm?emu gibanju se bodo ste t tudi uslužbenci po- tajjj Prometa ter osebje na le* odobrila 25 odstotkov cd svojih skupnih razpoložljivih sredstev kakor tudi vprašanje v Zvezi s finančnim in upravnim delovanjem FAO. Zaradi neizpolnjevanja obvez držav članic je proračun te organizacije nenavadno zmanjšan in skupni dolg posameznih držav znaša skoro 5 milijonov dolarjev. Samo predstavnik kuomintanške Kitajske ni na primer plačal tri leta članarine in njegov dolg znaša skoraj milijon dolarjev. Sličen primer je s CSR in Poljsko, k; sta izstopili ob začetku tega leta iz FAO, a nista plačali lanske članarine. Da bi reza radi tega izognili gotovemu primanjkljaju, je svet sklenit da se bo. preden sklene zman-j-šaii program delovanja m teh nične pomoči, obrnil na Organizacijo združenih narodov s prošnjo za posojilo. Komisija QZN Za človečanska pravice je V New Yorku zaključila razpravljanje o posameznih členih pakta o člo- večansidn pravicah. Na predlog delegata Velike Britanije je večina komisije sklenila, da ne bodo razpravljali o tako imenovani kolonialni klavzuii, t. j o členu 24 pakta, na podlagi katerega kolonialna država ni dolžna, da izvaja odredbe pakta na ozemlju svojih kolonij, in o členu 25, na podlagi katerega federativna država ni dolžna izvajati odredbe pakta na ozemlju svojih federalnih edinic. Komisija je sklenila, da rešitev teh dveh vprašanj prepusti gospodarsko - socialnemu uvetu OZN. Kakor je znano, je komite za socialna in humanitarna vprašanja na lanskem zasedanju glavne skupščine OZN razpravljaj o mednarodni konvenciji o prepovedi trgovine z belim blagom ter je zavrni! kolonialno klavzulo Jugoslovanski delegat Jevre-mov se je izrekel proti britanskemu predlogu jn dokazal absurdnost argumentov britan- skega delegata. da ni treua razpravljati o kolonialni klavzuli, ker baje ni bilo časa za preučevanje tega vprašanja. V komisiji za človečanske pravice so vodili 0 tem debato kdo lahko menja odredbe pakta o človečanskih pravievh Predstavnik ZDA je bil mnenja, da bi odredbe pakta lahko menjala posebna konferenca člapic in nečlanic OZN. t. J. konferenca izven glavne skupščine OZN. Jugoslovanski delegat Jevremov jP poudaril, da bi odobritev ameriškega stališča pomenila zlorabljanje OZN. Večma delegatov v komls-ji j« izrazila mnenje, da bi posebna konferenca držav članic :n nečlanic OZN lahko samo pispravila predloge za spi etjiembr: pakta, odredbe pakta ’ Slove canskih pravicah pa lahko m< nja samo glavna skuU<*m:i OZN. V tem smislu je Velika Britanija postavila predlog, ki ga je sprejela večina članov komisije. Dragocen doprinos FLRJ k demokratičnemu gibanju v svetu Izjave lrancoskih naprednih publicistov Bourdeta in Dalmasa PARIZ, 19. — Publicista Claude Bourdet in Louis Dal-nias, ki sta nedavno bila v Ju goslaviji, sta včeraj imela v Parizu konferenco, na kateri sta govorila o položaju v Jugoslaviji. Govoreč o . sporu med Jugoslavijo in Kominformom je Bourdet izjavil, da je glavni vzrok tega spora nesocialistično postopanje Sovjetske zveze z drugimi socialističnimi državami. Potem ko je potrdil, da bi podobni spori nastali tudi z drugimi socialističnimi državami, je Bourdet izjavil, da je Jugoslavija v nasprotju s trdit- BEOGRAD, 19. — Hoteli in drugi počitniški domovi za delavce na Bledu, v Bohinju. Planici in Kranjski guri so že sprejeli prve goste. Lansko leto je v teh letoviščih prebilo svoj dopust veliko delavcev, letos se je kapaciteta teh letovišč povečala za 10 odstotkov- Jugoslovanske državljane v ČSR skušajo z mučenjem prisiliti na izdajstvo Prolesl milijonov članov Ljudske [ronle FLRJ proti zločinskemu umoru Dimitrijeviča - Poročilo predstavnika Ljudske fronte in predstavnika Ravnateljstva za informacije o preganjanju jugoslovanskih državljanov v CSR BEOGRAD, 19. — Predstavnik Ljudske fronte Jugoslavije in predstavnik ravnateljstva za informacije pri vladi FLRJ sta n*a današnji tiskovni konferenci. katere so se udeležili -jugoslovanski in tuji novinarji, dala izjave o umoru Dimitrija Dimitrijeviča. predsednika organizacije Ljudske fronte Jugoslavije na Češkoslovaškem, ki so ga izvršili organi češkoslovaških oblasti. Milo Joviče-vif, tajnik izvršilnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije je na konferenci prečita] izjavo izvršilnega odbora Ljudske fronte, v kateri se v imenu več milijonov članov te organizacije protestira zaradi umora Dimitrija Dimitrijeviča in se prizna pokojnik kot, dosledni bo-ec proti fašizmu, borec za bratstvo narodov Jugoslavije in Češkoslovaške. ki je moral muče-niško umreti samo zaradi tega. ker ‘je do kraja ostal zvest svoji domovini. Umor Dimitrijeviča in slično teroristično postopanje, katerega se češkoslovaške oblasti poslužujeio nad ju-goslovanskimi državljani, imajo ta namen, je rečeno v izjavi da Sp z grobo silo doseže to kar ni bilo mogoče doseči z iažmi in s klevetniško kampanjo Informbiroja proti Jugosla- viji. Tako postopanje češkoslovaških oblasti skuša zlomiti moralo jugoslovanskih državljanov na Češkoslovaškem in jih prisiliti na pot izdajstva njihove domovine in njenih voditeljev in razbiti tradicionalno prijateljstvo med narodi Jugoslavije in Ceškoslova^-e ter čim bolj zaostriti mednarodne odnose. Umor Dimitrija Dimitrijeviča in teror nad jugoslovanskimi državljan; v CSR je izzval upravičeno ogorčenje vseh ju-goslovanskih rodoljubov, ki dobro vedo. da češkoslovaška da-mokratična javnost obsoja take zločine in da edgovornest za te nosi izključno le češkoslovaška vlada in njeni gospodarji v tujini, je zaključil predstavnik Ljudske fronte Jug-slavije. Predstavnik ravnateljstva za informacije pri vladi FLRJ je izjavil, da postaja teror češkoslovaških oblasti nad jugoslovanskimi državljani v CSR vs-večji. Predstavniki -je poudaril, da so češkoslovaške oblasti prešle od groženj, zapiranja in mučenja na ubijanje jugoslovanskih državljanov s tem namenom, da bi jih prestrašile in prisilile na izdajstvo. Potem ko je predstavnik ravnateljstva za informacije omenil primere Ljudstvo bo obračunalo * lutkami ameriškega imperializma Komentarji sve!ovneqa tiska o londonski konferenci - Nota zahodih držav Sovjetski zvezi glede policijskih sil Vzhodne Nemčije ^ONdon, 19. _ Ameriški i *od vdanosti lo kvalitete iz- minister je danes iz Li-C0Qla odpotoval v ZDA. K svojim odhodom je Ache-ju ponovno dejal: ((Posvečamo •tun?010 že nadalje posvečali K™*no vse naše napore za BttuS ev miru«. Skoraj bi se išl t. če tega ne bi de- V) že običaj, da neka- L JPphtiki nazivajo priprave ^hiSR0" oboroževanj e. vojno-* "Jiasko propagando kot »pri-§ Za mir«. Nalo je Ache-1 da se bedo EDA še Vhv-i-le Zanimale za evropska irjtja tudi po letu 1952, ko šv lwti __ k^?badel program Marshal-Jš X*. hačrta. Dalje ie de.}a!’ Visuie vedno tesnejših med Nemčijo in «de-FHvt u'mi državami«, t. 1-kg, . hij zahodnega bloka. Pri Sejal, da «z zadovoli-rtF Pozdravlja Schu.unr.ov -.,e 8», Omenil ie tudi, da s) yi)Ja1ar’ii ministri preučili J® |h I, Grčije, Turčije in Iia-Nii' bodo ZDA še nadalje 1g>, ''Politiko vojaške in g(> Jfe pomoči« tem in drlJ-PZcr vam- Govoril jc ludl |]Sv°rih s Schumanom gle- . glede katere je 'iBl-.li Je morala Francija rl^i k ‘ Ameriki vpliv nad lw L Končno je dejal. 'jp ministri preučili ibSu .Po‘ožat na Daljnem hr ,da so ženili PO-h* ge .vladann «ki so prišle »gnesti«. Bri tem je K,k, , Predvspjn razne Bao gj^h j Postali lutke ame-st! 6a pPerialistov, k kateri-in kljub vsem ullant-b-0 v -Pudobnlm paktom ijud-Iti a], y.°j.l osvobodilni borbi It^kiv, .t obračunalo. Itoni '-‘a-i'3'*° *z sa)ue8a Poročila 0 poteku držav atlantskega n» so obstajala in g-^hiF^JPed posameznimi dr-'o , 'etato--?-, nasprotstva gle-'Ug tuvii1 zahtev, ki jih C1, kometi Amerlka. To kaže ki -ar «New York Ti-ftain ie HkiCer na eni strani ni-, o imenovanju l'ea ivaVtnefea odbora at-l)fih eni 1 kta ((stvarni in »U&Vhja a ». vendar pa !sk(i « ie bodočnost 'v-orunib.e« odvisna „1Z jsssrs?. !: branih ljudi kut, delegatov in predvsem od njihovega predsednika ter od volje posameznih vlad da poslušajo in izvajajo njihova priporočila«. Na koncu Pa izraža list že upa-n;e da bo «novi odbor imel več' usoeha kakor tovrstni organizmi. ki so delovali do se- ^^lidi londonski tisk ni soglasen in tudi ne navdušen nad sklepi zunanjih ministrov atlantskih držav. «Times» piše, da vprašanja, ki so }ih morah ministri režiti, «mso bila tako enostavna«. Nato pravi, do so ministri začeli s tem, ca skušajo spraviti y praks-) načrt obrambe, «ki je do sedaj ubs’a' jal samo na papirju«., «Daily Telegraph« pa pravi: (iFmanc-nt žrtve in morda globoke spremembe obrambnega sistema. t0 so vprašanja, ki jih morajo države članice načeti«. Omenjeni konservativni list pa se pritožuje, da atlantski jvet nj »uradno priznal. da je sPa' nija neobhodni činiteli v tem obrambnem sistemu«. Nato Pra-vi da je »strateško najvažnejši'sektor ostal ob strani«. »Daliji Mail« pa Piše, da obstaja »edanji obrambni načrt samo na papirju in da se nasla-njn na nobeno stvar ter do je «Žahodna Evropa povsem izpo-stavljena napadom z Vzhoda«. Na nasorotja pokazuje > Jidi liberalni list «News Chronicle« ko piše, da «narodi niso še navajeni biti odvisni od drugih držav glede niihove obrambe« Laburistični list «Daily Hc-rald« pa seveda pravi, da je «enotnost zahodne demokracije zelo utrjena«. Komunistični list «Daily Worker» pa poudarja; »Ce bi imele kapitalistične države napovedati vojno v teku leta. ne bi mogle ustvariti drugačnega organizma, kakor je ta«. Medtem se tako imenovana hladna vojna nadaljuje. 1* Londona javljajo, da namera vajo ZDA, Velika Britanija in Franclja poslal. Sovjetski zvezi protestno notn »zaradi vojaškega značaja posebnih policijskih sil. ki so bile ustanovlje-n e v sovjetski okupacijski coni Nemčije«. Y angleških kro- gih izjavljanjo namreč, da predstavljajo te policijske sile dejansko povoje nemške vojske v vzhednj coni. Tg protest bo verjetno psihološka priprava za začetek oboroževanja Zahodne Nemčije, ki je v skritih načrtih ameriških imperialistov. Prav tako pripravljajo razni a,meriški politiki in generali ameriško javnost na to. d'a se sprijazni z vedno večjimi izdatki za oboroževanje, ter -v svojih govorih venomer govorijo o nevarnosti «napada z Vzhoda« pred katerim se je treba zavarovati ,s že večjo oborožitvijo. V ta okvir spadata govora generala Bradleya, ki ga je imel včeraj v San Franciscu, in govor generala Vandenberga v Detroitu ob ((dnevu oboroženih sil«, v katerih nista govornika nič P°' vedala razen običajnih vojno-hujskaških fraz. mučenja in preganjanja jugoslovanskih državljanov v CŠR, je povedal, da je bil avgusta lanskega leta aretiran jugoslovanski državljan, študent Slobodan Macura. Nekaj kanneje istega leta pa so bili aretirani jugoslovanski državljan Ivan Petrovič, učenec gospodarstva. Zvonimir Tomič, delegat Tram. juga v Češkoslovaški in Stanislav Loncin. Ta ie bil aretiran samo zaradi tega, ker je odklonil podpisati izjavo o izdsistvu svoje domovina. Jugoslovansko poslaništvo v Pragi ni dobilo nobenih konkretnih odgovorov v zvezi z omenjenimi aretacijami. Prav tako niso dovolili nobenemu predstavniku jugoslovanskega poslaništva, da bi obiskal aretiranega Tomiča, ali druge jugoslovanske državljane. V češkoslovaških zaporih je že več kakor pol 'leta »aprt tuji jugoslovanski državljan Jevre Stančič. Čeprav je bolan, ni deležen posebne nege. Pred 6 meseci so prav tako aretirali predsednika Ljudske fronte Jugoslovanov na Moravskem. Trp. čevskega. Jugoslovan Eetar Strumič, oče dveh otrok, je bil prav tako aretiran. Njega so silili, da bi se obvezal služiti češkoslovaški obveščevalni službi. V zvezi s temi aretacijami, jo predstavnik jugoslovanskega ravnateljstva za informacije poudaril, da so državljani FLRJ na Češkoslovaškem izpostavljeni terorju, da jih na zaslišanju obtožujejo in da jim grože z električnim tokom Pri takem načinu zaslišava-nja se češkoslovaške oblasti poslužujejo nagovarjanja k izdaji, ali pa z nagovarjanjem, da bi stopili v službo češkoslovaške obveščevalne službe. Terorju so izpostavljene prav tako osebe češke narodnosti z jugoslovanskim državljanstvom. Predstavnik ravnateljstva za informacije je nato dejal, da zadnje čase vse bolj izganjajo s Češkoslovaške jugoslovanske državljane. Na drugi strani pa nekaterim jugoslovanskim državljanom ovirajo povratek domov. Ženam, ki so se poročile z jugoslovanskimi državljani in prosijo za povratek v Jugoslavijo. postavljajo razne o vire in od njih zahtevajo o gromne pristojbine za izdajanje potnega lista. Tem ne dovolijo, da bi vzeli s seboj najpotrebnejše reči. Jugoslovanski uradni predstavnik ie nalo poudaril. da je na Češkoslovaškem posebno težak položaj za jugoslovanske delavce in obrtnike. Te silijo pristopiti v razna komunalna podjetja s svojim o-rodjem in stroja- Nato jih pa izključijo kot titovce, tako da ostanejo brez celokupne svoje imovine, ker sQ Jugoslovani. Nasprotno pa so imeli češkoslovaški izseljenci iz Jugoslavije pravico, da odnesejo s seboj vso svojo imovino. Jugoslovanske državljane, zaposlene na Češkoslovaškem odpuščajo z dela ali pa jih degradirajo na nižja dela. Zaradi tega si večji del njih želi povratka v Jugoslavijo, ker so njihovi življenjski pogoji v CSR vsak dsn.-“l8 trni, Medtem pa delajo češkoslovaške oblasti razne težkoče češkoslovaškim državljankam. ki so se poročile z jugoslovanskimi državljani. O-nemogočajo jim cdhod s svojimi možmi. Jugoslovanski uradni pred stavnik je nato dejal, da pošiljajo zadnje čase češkoslovaške oblasti jugoslovanske državljane, ki prosijo dovoljenje za bivanje, na tako imenovani jugoslovanski klub, katerega 'je ustanovila češkoslovaška Policija, da izdaja jugoslovanskim državljanom osebne izkaznice. V tem klubu oa zahtevajo od jugoslovanskih državljanov, da izpolnijo posebne pole, v katerih so rubrike o članstvu, funkciji v KPJ. 0 stališču do resolucije Informbiroja in slično. O C nekega jiugcslovan-skega državljana sD češkoslovaške oblasti zahtevale, naj prinese potrdilo omenjenega jugoslovanskega policijskega kluba, da je nasprotnik sedanjega režima v Jugoslaviji. s takimi sredstvi, ie na kraju pripomnil predstavnik urada za informacije, skušajo prisiliti jugo-slovanske državljane k izdajstvu. Indijsko ljudstvo vami Kominforma veliko prispevala v borbi za mir. Bourdet je zaključil, da bo Jugoslavija v borbi za enakopravne odnose med socialističnimi državami in proti revizionizmu marksizma-leninizma predstavljala dragocen doprinos k demokratičnemu in delavskemu gibanju y svetu. Madžarsko - angleški diplomatski spor BUDIMPEŠTA. 19. — Iz Londona poročajo, da so trije člani angleškega poslaništva v Budimpešti dobili s strani madžarskih oblasti ukaz, naj do 23. maja zapustijo Madžarsko. Ta ukaz madžarske vlade ie prizadel prvega tajnika poslaništva Eboralla in dva tretja tajnika, Smitha in Jenkinsa. Poleg tega je baje madžarska vlada poslala angleški noto. v kateri zahteva odpoklic omenjenih treh, ki bi bili brez nadaljnjega izgnani, če bi se londonska vlada uprla ugoditi madžarski zahtevi. Ukrep s strani madžarskih oblasti je treba smatrati kot odgovor na zahtevo londonske vlade, naj budimpeštanska vlada zaprli madžarski kulturni inštitut v Londonu. Pred tem korakom angleške vladP pa ie madžarska vlada zaprla «Bri-tish Council« v Budimpešti. Angleško zunanje ministrstvo je danes madžarskemu poslaniku v Londonu sporočilo, da ne smatra več za zaželeno osebo člana madžarskega poslaništva Janoša Nagyja in da želi. da ta zapusti Anglijo najkasneje do takrat, ko bodo morali zapustiti Madžarsko Emboral. Smith in Jenkins. O tej zadevi je angleška vlada izročila madžarskemu poslaništvu posebno noto. Proces proti ustašem v Novem Sadu BEOGRAD, 19. — Okrožno sodišče v Novem Sadu je začelo soditi 4 bivše ustaše, ki so obtoženi da so zasledovali, aretirali in povzročili smrt več oseb, med narodno-osvobodilno borbo. Glavna dva obtoženca Stjepan Grgič in Marko Ivanek sta bila med vojno aktivna ustaša. Prvi poveljnik nekega koncentracijskega taborišča, drugi pa član ustaške policije. Tudi ostala dva obtoženca se morata zagovarjati zaradi aretacij, denun-ciranja patriotov, katerih je bilo mnogo ubitih. PARIZ, 19. — indijski radio poroča, da je glavni tajnik nacionalnega kongresa v Goa zahteval od portugalske vlade, naj jasno pokaže svojo iskreno željo, da zapusti Goa jn druge portugalske kolonije v Indiji, Glavni tajnik kongresa jP to izjavo dal v Bombaju. Dodal ie. da predlogi, ki jih je stavil predstavnik portugalske vlade Costilro de Noronha. ki predstavlja v portugalskem par' lamentu portugalske posesti ne zadovoljujejo domačega Prebivalstva, ki si želi združitve s svojo domovino. Predlog predstavnika portugalske vlade je namreč bil ta, da bi ta posestva dobila davčno ip upravno avtonomijo. eeneral Banalni umri RIM, 19. — General Josip Garibaldi, vnuk velikega italijanskega patriota, je danes umrl v Rimu. Pokojnik je bil star 70 let. v Jugoslaviji BEOGRAD, 19. — Filmsko podjetje «Jadran» je v Drvaru na Hrvatskem snemalo doku-nientarni film p življenju češkoslovaške narodne manjšine v Jugoslaviji. To je prvi jugo lovansfcj dokumentarni film, ki kaže življenje narodnih manjšin v Jugoslaviji. Angleški laburisti proti nadaljnji nacionalizaciji LONDON, 19. — Angleško politično življenje karakterizira ta danes dva dogodka. Prvič Churchillov govor v Edimbur-gu. Omenjeni je govoril o Schumanovem predlogu glede skupne produkcije nemške in francoske premogovne in jeklarske industrije. V tej zvezi je Churchill opozoril, na nevarnost, da bi se angleška jeklarska industrija znašla podrejena francosko-nemškemu kombinatu. Churchill je seveda označil nacionalizacijo jeklarske industrije kot največjo nevarnost za Anglijo, O splošnih volitvah je dejal, da bodo morale biti v kratkem, vendar pa da nimajo v rokah iniciative konservativci. To je bil prvi večji Churchillov govor po volivni kampanji. V tem govoru je Churchill tudi izrazil željo za sklenitev zavezništva med liberalci in konservativci. V Dorkingu v neki delavski zadrugi so člani vlade, izvršilni odbor laburistične stranke, najvidnejši sindikalni predstavniki ter zadružnega gibanja začeli preučevati bodoči volivni program laburistične stranke. Čeprav ni tisk pripuščen k temu kongresu, pa se z gotovostjo lahko trdi, da se bo večina laburističnih voditeljev in sindikalistov izrekla proti nadaljnji nacionalizaciji, potem ko bo nacionalizacija jeklarske indu. strije končana. Na kongresu laburistov, ki bo trajal do konca tega tedna, bodo preučili tudi Schumanov predlog o skupni nemško-francoski produkciji jekla in premoga. Bevin je nocoj dal izjavo o važnosti, ki jo Anglija posveča političnim vprašanjem Grčije, Turčije in Irana. 180.000 brezposelnih v Avstriji DUNAJ. 19. — Ministrstvo za delo je izdalo uradne številke, iz katerih je razvidno, da je na Avstrijskem bilo 15. maja 180.900 brezposelnih. Število brezposelnih je v primeri z lanskim letom narastlo za 20 tisoč. V Solunu vzpostavili jugoslovanski konzulat ATENE, 19. — Zaradi normalizacije odnosov med. FLRJ in Grčijo so ponovna vzpostavili jugoslovanski konzulat v Solunu. Poleg konzula Hijoni-ča. ki je prevzel svoje mesto včeraj, je prispel še ravnatelj jugoslovanske proste cone v solunskem pristanišču Tufa, ki je bil na tem mestu še pred vojno. Pozdravi italijanskega časopisja z Reke ob naši petletnici «La Voce del Popolo» « Vie Giovanili» «Pic e }» Z Rt . smo prejeli sledeči brzojavni pozdrav: Rijeka, 19 — Ob peti obletnici izhajanja Primorskega dnevnika, zvestega zagovornika prauic in bratstva delovnih italijanskih, slovenskih in hrvatskih delovnih množic Tržaškega ozemlja, odločnega nasprotnika imperializma in nacionalizma ter zvestega tolmača marksizma-leninizma P. borbi proti kominformistične-mu revizionizmu, vam pošiljajo uredništva italijanskih časopisov »La Voce del Bopolo«, «Vie Giovanili« in «Pioniere» z Reke bratske in borbene po. zdrave ter vam želijo nooih uspehov v vaši borbi za pravico in resnico! UREDNIŠTVA : «LA VOCE DEL POPOLO«, «VIE GIOVANILI« in «PIONIERE» Množične organizacije III. okraja Tudi sinoči je prišla v naše uredništvo delegacija tovarišev predstavnikov množičnih organizacij III. okraja in nam prinesla šop rdečih nageljnov v krasni vazi in 1088 lir za sklad PD s čestitkami ob peti obletnici našega dnevnika: Tudi množične organizacije III. okraja se pridružujejo neštetim čestitkam in pozdravom, ki jih je prejel uPRIMORSKI DNEVNIK« ob priliki petletnice njegovega izhajanja. Demokratični prebivalci III. okraja gledajo s ponosom na svoj časopis, ki jih je znal bodriti in voditi tudi v najtežjih trenutkih, ki jim je bil in je še vedno vodnik v njihovi vsakdanji borbi za zmago pravice in resnice, za zmago miru v svetu in za zmago resnične demokracije. »Primorski dnevnik« je bil in je ostal glasilo vseh tistih Slovencev Tržaškega ozemlja, ki se borijo obenem z vsemi demokratičnimi silami sveta za to, da bi zagotovili vsem miroljubnim narodom boljšo in srečnejšo bodočnost. Tržaški Slovenci so zato pripravljeni kot doslej podpreti z vsemi močmi svoje glasilo ter mu pripomoči k še večjim uspehom v njegovi vsakodnevni borbi proti spletkam kierofaši-stov in kominformistov. Ob njegovi petletnici pio dosnega dela v korist interesov vsega demokratičnega pre. bivalstva mu člani množičnib organizacij III. okraja žele, da bi dočakal še mnogo tako častnih jubilejev ter da bi lahko še tako uspešno vodil demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja v borbi za najosnovnejše človečanske pravice. Naj živi »Primorski dnevnik« glasilo Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja! Trggve Lie v Parizu Na povratku iz Moskve se bo dva dni ustavil v Parizu in dva dni v Londonu - Novinarjem je odklonil kakršno koli izjavo PARIZ, 19. — Danes popoldne je z letalom prispel na pariško letališče Trygve Lie, ki je potoval skozi Prago. Glavni tajnik OZN je zapustil Moskvo ponoči. Na letališču so ga pozdravili namestnik ministra za zunanje zadeve Gromiko, načelnik oddelka za OZN na ministrstvu za zunanje zadeve Aleksej Rohčin, predstavniki protokola ministrstva za zunanje zadeve in norveški odpravnik poslov Helge Acre. Trygve Lie se je pred odhodom zahvalil Gromiku za sprejem, ki ga je doživel v Moskvi in izjavil, da se je «po njegovem obisku v ZSSR položaj poboljšal«. Dodal je. da .bo moral veliko še razmišljati o razgovorih. ki jih je imel v Moskvi in v drugih prestolnicah, ter da se bo vrnil v ZDA z ladjo, tako da se bo lahko odpočil in preučil zadevo. Trygve Lie se bo namreč po dveh dneh bivanja v Parizu in dveh dneh bivanja v Londonu vkrcal na «Queen Elizabeth«, ki ga bo odpeljala v ZDA. Opazovalci v Moskvi previdno komentirajo uspehe obiska glavnega tajnika OZN. Pravijo, da vsaj eno izmed diskutiranih vprašanj — kitajsko predstavništvo v OZN. periodični sestanki Varnostnega sveta in nadzorstvo nad atomsko energijo — jo napravilo korak naprej bliže k rešitvi, in sicer vpraša- Pred uvedbo v zahodnih civilne uprave conah Avstrije Tako zahodne države kakor SZ zavlačujejo sklenitev mirovne pogodbe, ker hočejo podaljšati svojo okupacijo v svoje politične namene nje. kitajskega predstavništva v OZN. Isti krogi trdijo, da morajo sedaj zahodne sile napraviti korak, ki bi dokazal njihovo dobro voljo za pomiritev, ker bi veliko pripomogel glavnemu tajniku pri nadaljevanju njegovega de.la. Isti krogi mislijo, da ni mogoče sicer še govoriti o popolni pomiritvi, vendar pa pravijo, da če bo na jesenskem zasedanju OZN začela delovati, bodo prizadete stranke lahko mirno reševale medsebojne spore. Ko je Lie stopil v avto na letališču Bourget, je izjavil, da se misli sestati z Schumanom. Dodal je, da njegova pot skozi Pariz, ki jo je že dolgo časa predvideval, nima nobene zveze z razgovori, ki jih je imel v Moskvi. Med čakanjem v Pragi se je Lie odpočil in odklonil sestanek s predstavniki tiska. Predstavniki urada OZN v Pragi so izjavili, da nimajo več kaj dodati Lievim izjavam, ki jih je dal v Moskvi in da so bili njegovi razgovori s sovjetskimi voditelji uspešni- LONDON, 19. ~ Na podlagi poročila, ki so ga danes objavili, so trije zahodni zunanji ministri sklenili imenovati v svojih okupacijskih conah v Avstriji visoke civilne komisar, je ter zamenjati svoje okupacijske čete z ((varnostnimi četami«. Kakor smo že javili, so trije ministri v svojem poročilu ob tožili Sovjetsko zvezo, da ni pripravljena rešiti spornih točk. da bi lahko prišlo do podpisa mirovne pogodbe, in da se bo zaradi tega njihova okupacija v Avstriji podaljšala ter da bo do znižali okupacijske stroške in imenovali visoke civilne komisarje. Neki predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil da je namen teh sklepov ((Utrditi avtoriteto avstrijske vlade« in da bodo o nadaljnjih ukrepih, ki naj znižajo strošk« in neprilike, ki iz tega izhajajo avstrijski vladi, razpravljali v kratkem na Dunaju predstav niki treh zahodnih držav. T* ukrepi se bodo nanašali tudi na znižanje upravnega aparata tej na druga vprašanja. Omenjeni predstavnik je nato govoril o pogajanjih za skle nitev mirovne pogodbe z Av strijo in obtožil Sovjetsko zve zo, da to sklenitev zavlačuje Dejal je da stane okupacija treh zahodnih con avstrijsko vlado od 7 do 8 milijonov za vsako cono. «Del teh stroškov bodo sedaj nosile zahodne dr žave«. Pri vsem tem pa je dejstvo, da tako zahodne države kakor Sovjetska zveza niso do danes pokazale resničnega nagnjenja KAJ BI REKEL BARTOLI, CE BI... Skoro ob isti uri, ko je italijanski zunanji minister in grof Carlo Sforza raztresel v Londonu koš laži in — neumnosti o Tržaškem ozemlju, je tržaški župan Bartoli poklical k sebi «tuje in domače» novinarje, da bi jim izrazil svojo «zagrenjenost, da se nahaja Trst še vedno ločen od ostale Italije in da se zanj prepirajo«. «Quo usque tandem Catili-na abuterc patientia nostra?» — ie vzkliknil tržaški župan in morda pomislil: Kdo ve, do kdaj bodo ti prekleti tržaški «s’ciavi» tako potrpežljivi, da jim bomo lahko prepovedovali govoriti v njihovem materinem jeziku na sejah občinskega sveta in prepovedovali slovenščino v uradih? Tisto, kar je tržaški župan vzkliknil v latinščini pomeni namreč po slovensko: «Do kdaj bos. Catili-na, izrabljal našo Potrpežljivost?» Kaj bi govoril na pr. ing. Bartoli če bi bila v Istrskem okrožju prepovedana italijan- ščina tako kot je prepovedana slovenščina v edemokratič-ni« coni A STO-ja in v «še bolj demokratični)) Italiji županovega klerofašistiinega somišljenika De Gasperija? Prav zares bi bilo zanimivo vedeti, kaj bi v tem primeru tržaški župan govoril, če beremo v včerajšnjem klergfašističnem tržaškem glasilu eGiornale di Trieste«, da je pred atujimi in domačimi« novinarji takole rohnel proti Istrskemu okrožju Tržaškega ozemlja: «Dragi prijatelji, mnogo je bilo pisano v teh časih o coni B in o preganjanjih naših bratov. Ebbene, amid, lahko vam zagotovim, mirno in zavestno, da kar je bilo pisano, je še vedno malo, kajti početja okupatorjev so stokrat temnejša in bolj okrutna kot pa vsi dopisi». Kaj in kako bi govoril svojim prijateljem novinarjem tržaški župan, če bj bil sedež kakšne italijanske organizacije v Istrskem okrožju p. dveh mesecih trikrat napaden in njegov inventar požgan kot je bil sedež DFS v šlov. Benečiji? Kai bi govoril, če n Istrskem okrožju ne bi bilo nobene italijanske šole kot ni nobene slovenske šole v ItiO slovenskih vaseh Slovenske Benečije? Kaj bi govoril, če bi v Istrskem okrožju italijanski učenci morali Plačati za vsako italijansko besedo ki jo spregovorijo v šoli, eno liro kazni, kot morajo plačevati slovenski učenci v slovenski beneški vasi Trčmunu za vsako slovensko besedo po odredbi italijanskega učitelja, za katerega si ne moremo predstavljati, da je to storil iz lastne pobude, ko vemo da je zelo ubogljiv uradnik rimskega prosvetnega ministrstva, na katerega čelu stoji Gonella sam generalni sekretar demokratične in krščanske Bartoli-jeve stranke, ki je najpravič-nejša stranka na svetu. Nobenega dvoma ni torej. da morajo slovenski otroci p Beneški Sloveniji plačevati eno Jiro kazni za vsako besedo v materinščini v imenu krščanske in demokratične pravičnosti, v imenu katere je Bartoli novinarjem takole govoril: «Cona B je postala mračna celica. Ce ne bi protestirali, če ne bi kričali, bi se pregrešili proti bratom in domovini! Zastonj bi bila žrtev mrtvih iz Beljiore in Spielberga, zastonj klic živela Italija iz grl Oberdana in Saura, ki so ju obesili, zastonj bi bila neizmerna žrtev osvobodilne vojne 1915-18, v kateri je padlo čez 300 tržaških in istrskih dobrovoljcev, žrtev Slataper• ja, Veneztana, itd.: zastonj rnrtoi za svobodo, zastonj žrtev zaveznikov, da postavijo na noge Evropo». Kaj je treba torej storiti, da se vzpostavijo slovenske šole, da se kazni za vsako slovensko besedo v Slovenski Benečiji, da se preprečijo požigi In napadi na sedeže slovenskih političnih organizacij, da triko-loristi ne bodo pefi ubijali par* tizanskih borcev, kot so ubili Jušo Andreja, da italijanski oficirji ne bodo več klofutali slovenskih otrok, ki ne znajo italijanski? Tržaški župan Bmtoli nadaljuj e in Pravi: ((Potrebno je da zavezniki pravočasno stopijo v akcijo, potrebno je, da Italija, vsa Italija solidarna z nami, stori vse, da čuje, da ona v svetu še nekaj pomeni in da svet ne bo mogel biti srečen če bo ona nesrečna, če bo brez Trsta m Istre«. Ali ste torej razumeli, kaj je treba storiti, da preneha fašistični režim zatiranja Slovencev v Italiji? Da; bisogna agire! To pa pomeni — kot smo videli Pred nekaj dnevi pošiljati brzostrelke, bombe in propagandni material v Koper m potem reči. da je to jugoslovanska provokacija. Ebbene. to jg stokrat premalo... ampak temu Bartoli pravi, da to pomeni «braniti čast in bodočnost domovine«. k temu. da bi bila avstrijska pogodba čimprej zaključena. Prav tako je znano, da skušajo tako eni kakor drugi prevaliti vso krivdo in vso odgovornost za neuspehe dosedanjih konferenc v zvezi z Avstrijo na Vzhod ali pa Zahod. Znano je, da je Sovjetska zveza prodala Slovensko Koroško, zato da je dosegla zvišanje odkupne cene za nemško imovino v Avstriji. Sedaj pa skuša Sovjetska zveza barantati s Tržaškem ozemljem z novim diplomatskim manevrom, ko spravlja vprašanje Tržaškega ozemlja v zvezo z avstrijsko mirovno pogodbo. To pa je nov manever, s katerim hoče Sovjetska zveza izsiliti od zahodnih sil kake koncesije, pri čemer znova zavlačuje sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, ker ima do sklenitve pogodbe z Avstrijo pravico imeti v Madžarski in Romuniji svoje čete. kar ji omogoča izvajanje svoje kominformistlčne politike v teh državah. Imovine Zaplemba amerie v Kantonu HONG KONG, 19. — Poročila, ki prihajajo iz Kantona, ka tera je tudi potrdil ameriški konzuj v Hong Kongu, pravijo, da so kitajske ljudske oblasti zaplenile poslopja ameriškega konzulata v Kantonu. Ameriške znake so odstranili s poslopja, v katero so se vselili uradi ministrstva za zunanše zadeve. LA PAZ 19. — s splošno stavko, ki Je izbruhnila no vsej Boliviji je prišlo v La Pazu do incidentov, v katerih je bilo več oseb mrtvifiNn ranjenih, Posredovalo je tudi vojaštvo. PRAGA, 19. -— Ker je vrhovno sodišče v Brnu odbilo priziv Ladislava Lendnera in Karla Buseka, ki sta bila obsojena na smrt 26. novembra 1949 zaradi veleizdaje in vohunstva, sta bila tadva danes zjutraj usmrčena. Nove sglelke v Indoneziji JAKARTA, 19- — Sedanji položaj v Makasaru je napeč Poročila, ki prihajajo iz Jakar-te, govore o pouličnih bojih, o streljanju msd bivšimi pripadniki holandske kolonialne vojske in indonezijskimi vojaki. Redna poročila dopisnikov iz Makasara ne prihajajo več v Jakarto, kar kaže, da so uvedli cenzuro. Potniki, ki prihajajo v' indonezijsko prestolnico, pravijo, da traja pouiieno streljanje že od ponedeljka. S svoje strani pa indonezijske vojaške oblasti poročajo, da ie bilo ubitih 11 bivših pripadnikov holandske kolonialne vojske, medtem ko da je bil na strani zveznih čet samo 1 vojak ubit. Holandska poročila oa pravijo, da so Izgube na indonezijski strani mnogo večje. Pravijo, da bivši pripadniki holandske ko-monialne vojske operirajo z metalci min in tanki. Hkrati je predstavnik indonezijskega ministrstva za ob-brambo v Jakarti zanikal, da bi se vršilo izkrcanja v Am-boinu ali na bližnjih otokih, da bi zatrli upor na južnih Molu-kih, ki so razglasil neodvisno republiko. Predstavnik ministrstva pa je priznal, da ie blokada Amboina uspešna. Priznal je tudi. da je prišlo do topništega dvoboja med obalnimi baterijami in vojnimi ladjami. ki nadzorujejo blokado v prelivu med Amboino m Vuru. '/Bin ui sovjetskemu piscu MOSKVA. 18. - Komite za razdeljevanje Stalinove nagrade je sporočil, da je prišel do zaključka, da se je zmotil, ko je pred letom dni podelil Stalinovo nagrado azerbejdžan-sketnu piscu Gajder Gusejinu za njegovo knjigo «Zgodovina družbe in filozofske misli Azerbajdžana v 19. stoletju«. Stalinov laureat Gusejin je v tej svoji knjigi poveličeval upor Azerbejžancev v 19. stoletju proti carskim zatiralcem. Ta upor je Gusejin označil kot narodnoosvobodilni odpor. Medtem pa je komite za podeljevanje Stalinove nagrade prišel do zaključka, da je označba upora Azerbejdžancev proti carskemu zatiranju, kot narodnoosvobodilna borba, nepravilen, da je bil ta upor reakcionarnega značaja in da je koristil samo Veliki Britaniji in Turčiji. Komitet za podeljevanje Stalinove nagrade je zato zaprosil ministrskj svet, da prekliče odlok o podelitvi Stalinove nagrade Gusejinu Gajg-, deru, Sestanek množičnih organizacij III. okraja Delavci ostro obsojajo protestne ..stavke" proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju Sinoči ob 8. je bil sestanek množičnih organizacij III. okraja. Z velikim zanimanjem je ljudstvo sledilo razpravljanju o tržaškem vprašanju in o vseh problemih, ki ga v živo zadevajo. Prikazala se je povezanost stališča sovjetske zveze, KPI in tržaške kominformistič. ne agenture do tržaškega vprašanja. Delovno ljudstvo Italije hočejo odvračati od tega, kar posega v njegovo življenjsko problematiko in vodstvo KPI postavlja v ospredje tržaško vprašanje, ki delovnega ljudstva Italije ne teži, ker ne posega v njegove bistvene življenjske probleme. V ta namen potuje leader tržaškega komin-formizma Vidaii po Italiji in poje tam svoj labodji spev nad jugoslovanskim 'področjem Tržaškega ozemlja. V diskusiji je neki delavec iz tovarne strojev povedal, da ne bodo mogli oni nikoli stavkati proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju in da delavci take stavke globoko obscjajo. Tovarišice so se v diskusiji dotaknile problema letošnjih kolonij, ki jih namerava reakcija izrabljati za raznarodovanje slovenskega življa. Z velikim odobravanjem so vsi navzoči pozdravili predlog tovariša Tomšiča, da se izrečejo čestitke «Primorskemu dnevniku« k njegovemu petletnemu jubileju. Izvoljena je bila delegacija 5 tovarišev, ki je čestitke skupno z vazo s šopom nageljnov odnesla na uredništvo. Višek zbranih prispevkov za cvetje v znesku 1088 lir so darovali v sklad «Primorskega dnevnika«. GLAVNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE slovenskega naroda za Tržaško ozemlje sporoča žalostno vest, da je umrl njen član Alojzij Furlan, gostilničar in posestnik na Repentaboru, ter vabi člane, naj se v čim večjem številu udeleže njegovega pogreba, ki bo danes ob 17. uri. Družini pokojnika pa izreka ob težki izgubi iskreno sožalje. SLOVENSKO - ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA izreka ob smrti tov. Alojzija Furlana, občinskega svetovalca SILF v repentaborskem občinskem svetu, iskreno sožalje njegovi družini in sorodnikom. Obenem vabi vse svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže njegovega pogreba, ki bo danes ob 17 iz hiše žalosti na Colu - Repen-tabor PROCES PROTI POLICISTOM Provohatersha vprašanja obrambe ali je katera priča komunist ali ztlrai/nik liS 1/ ponedeljek bodo govori odvetnikov in javnega tožilca Proces, ki se je v torek 16. t. m. pričel pred okrajnim sodiščem proti policistom Centi-su, Mazzi, Pisi in Casilliju, od katerih stg prva dva obtožena, da sta M aprila lani pri zasliševanju pretepala Zidaricha Karla, druga dva Pa, ki sta inšpektorja, da sta to dopustila, se je včeraj ves dan nadaljeval z zasliševanjem velikega števila obrambnih in obtežil-ilih prič. Zjutraj je prvi Pristopil pričat agent civilne policije Scrobogna, o katerem je Zidariča tudi rekel, da ga je pri zasliševanju tepel. Scrobo-gna je seveda, kot vsi štirje obtoženci, odločno tajil, ,da bi kaj takega delal, ali videl, da bi se drugi na policiji kaj takega lotili. Tudi naslednja priča agent CP Riccardi, ki je na večer po zasliševanju in pretepanju Zidaricha spremljal njegovo zaročenko, ko mu je prinesla večerjo, ni takrat na, Zidarichu opazil nobenih nenavadnih znamenj na obrazu. Ko ga je sodnik Rossi vprašal, kako to, da vsi agenti tako odločno zanikajo o vsem tem, kar je govoril tožnik Zidarich, ie član civilne policije Riccardi podal zelo zanimivo izjavo, ki si jo je vredno zabeležiti in vtisniti za vedno v spomin. Funkcionar javnega reda in miru ie namreč izustil tele besede: »Navada je, da se o onih, ki končajo na kvesturi, govori, da so bili pretepanj. To še posebno med tistimi iz Sv. Jakoba, ki imajo to prepričanje vcepljeno v svoji krvi». Priči agenta civilne policije Pagone in Rovatti, ti sla bila med zasliševanjem v sosednji sobi, tudi nista mč videla ne slišala, kar bi v njiju vzbu-i» i > sum, da je bil tisto popoldne kdo pretepen. Približno enako pričevanje, lp je, da takrat niso opazili na kvesturi ali na Zidarichu ničesar nenavadnega, so podali še Štirje agenti, nakar je sodnik dopoldanski del razprave prekinil. Popoldanska razprava >e je pričela s pričevanjem Rossita, ki je bil v noči od 14. na la. aprila lani v policijski celici (zaradi pijanosti), kamor so po zasliševanju pripeljali tudi Zidaricha. Ker je v celici poltema, Zidarichevega obraza ni mogel videti, sodišču pa je povedal, da je Zidarich takrat jokal ter mu povedal, da so ga pretepali policisti. Za njim je pričal zdravnik Marcel Verk, ki je v soboto 16. aprila lani pregledal Zidaricha ter mu tudi izdal zdravniško potrdilo o poškodbah. Zdravnik Verk je v®eraj Potrdil, da so bile Zidaricbeve poškodbe samo par cmi stare, j priče prikazali za oporečne, kot kar je za razpravo odločilnega pomena, če bi namreč hotela dokazovati, da si je Zidarich omenjene poškodbe povzročil, ko je bil že na svobodi, to je nekaj ur prej, predno je odšel k zdravniku. Tej priči je branilec odvetnik Annoscia stavil vprašanje politične osti, katero skušajo branilci tu pa tam primešati razpravi, če je priča res zdravnik Enotnih sindikatov. Najorže je Annoscia hotel s I ^a rc'' m tem namigniti, da je Zidarichu Izdal potrdilo zaradi kakšnega političnega prepričanja, kar je dr. Verk odločno ovrgel rekoč, da ni zdravnik ES, da pa je zdravil tudj člane tega sindikata. V tem primeru pa Zidu rich nj prišel v njegovo ordinacijo kot član ES, temveč kot privatni pacient Slediti bi morala zadnja priča, Zidarlchev polbrat Prodan, ki je narednik civilne policije. Da bi Prodan pričal, se je uprl ves kolegij obrambe z odvetnikom Annoscio na čelu, zatrjujoč, da bi bilo njegovo pričevanje za razpravo brez vsakega pomena. Kolegiju obrambe je govoril zastopnik zasebne stranke od‘v. Zennaro, ki je okrajnemu sodniku Rossiju nasprotno dokazoval, da je prav ta priča bistvena ža ugotovitev resnice. Ker se je mnenju odv. Zennara pridružil tudi javni tožilec Ambrosio, je sodnik odločil, da bodo pričevanje Prodana sprejel; na zapisnik. Tako smo slišali tudi Zidarichevega polbrata Prodana, katerega pričevanje je bilo umirjeno in prepričljivo. Omenil je, kako je videl v soboto 16. aprila popoldne l*hi, ko se je vrnil iz službe domov, modro podpluto oko svojega polbrata Karla ter znamenja po hrbtu ter kako mu je Karlo povedal, da so ga pretepali na zasliševanju na policiji. Dalje je povedal, da je zadevo javil svojini nadrejenim, ki so mu svetovali, naj si Karlo napravi dve zdravniški potrdili ter policiste prijavi. Karlo je tako tudi napravil (zdravniško potrdilo si je. ne da bi bil brat vedel, napravil že v sobnto), °n pa je prijavo izročil svojim nadrejenim, ki so poskrbeli, da se je o vsej zadevi uvedla preiskava. Kot malo prej pri pričevanju zdravnika Verka, tako je tudi sedaj odvetnik Annoscia stavil priči nesramno vprašanje, in sicer, če je res, da je bil leta 1945 in 1946 član KP. Prišli smo že tako daleč, da st odvetniki na sodišču upajo pričam staviti taka in podobna vprašanja, katerih namen je, da bi da bi bilo dejstvo, da je kdo komunist že obtežilna okolnust. S tem je bil dokazn; postopek zaključen, sodnik Rossi pa je zaradi pozne ure razpravo odgodii do ponedeljka 22. t. m. ob 10 dopoldne, ko bodo govorili zastopnik zasebne stranke odvetnik Zennaro. javn; tožilec Ambrosio ter branilci odvetniki Annoscia, Morgera, Carbone. NABREZINSKI KAMENARJI ZAHTEVAJO da se napravi red v kamnolomu »Cava Romana" Včeraj smo poročali, da so kamnoseški, delavci y Nabrežini stopili v protestno stavko, ker delodajalec, lastnik kamnoloma «Cava Romana« delavcem ne izplačuje plače. Včeraj se je zglasila delegacija delavcev na Uradu za delo ter predložila odvetniku Levitusu obrazložitev sedanjega stanja. Odvetnik Levitus je zagotovil, da bo ves svoj vpliv zastavil pri polkovniku B’odenu, tako da bo danes dopoldne sprejeta kaka odločitev o tej zadevi. Delavci upajo, da bo imenovan komisar in poleg njega tudi nov ravnatelj v pričakovanju, da dosedanji upravitelj kamnoloma «Cava Romana«, gosp. Sonzogno Giuseppe, lastnik 90 odst. delnic, odstopi svoj paket delnic kaki drugi finančni skupini, tako da podjetje ne bo primorano prekinjati delo in metati na cesto 53 delavcev. Lansko leto je g. Sonzogno prejel ERP — posojilo v višini 35 milijonov lir in lahko bi ga vprašali, kako so bili ti milijoni porabljeni, kajti za dve žagi, ki jih je dobavilo podjetje Gre-gori iz Schia, je to podjetje prejelo le manjši znesek na račun, ostalo pa je bilo plačano z dolgoročnimi menicami. Nobena tajnost ni, da lastnik kamnoloma dolguje tudi pri raznih socialnih zavodih okrog 5 milijonov lir. Delavci so trdno odločeni, da ne prično z delom, če ne bo imenovan komisar, ki bi zadeve podjetja zlasti glede odnosov do delavcev uredil. Vedno bolj kritičen položaj v ladjedelniceh v Miljah Položaj delavcev, zaposlenih bolj obupen. Tudi splovitev motocisterne «Ammazone», katero so zgradili delavci ladjedelnice Martinuzzi ni mogla prikriti tega položaja. Kot kaže grozijo delavcem teh treh ladjedelnic odpusti z dela in t.o celo v najkrajšem času. Vsi protesti prizadetih delavcev so ostali do sedaj brezuspešni. Sicer so pred približno letom dni odgovorne oblasti obljubile, da bodo v sklopu Marshallove pomoči nakazale tudi tem ladjedelnicam zadostno število novih naročil, a ostalo je vse le pri obljubah. Z dograditvijo nove motocisterne so delavci ladjedelnice Martinuzzi v glavnem izgotovili vsa naročila. Ce v kratkem ne dobi ladjedelnica novega naročila, bo vodstvo prav gotovo zmanjšalo število zaposlenih delavcev, ali pa v hujšem primeru, prenehalo z obratovanjem. Kje bodo našli zaposlitev vsi ti delavci, ko je položaj tudi v večjih ladjedelnicah prav tako kritičen? Delavci omenjenih treh ladjedelnic, so se že obrnili na sindikalne organizacije, ki naj bi posredovale pri odgovornih krogih za rešitev tega vprašanja. Pogajanja glede tega so se že vršila toda brez vsakršnega uspeha. Delodajalci se izgovarjajo, da primanjkuje novih naroči), odgovorne oblasti pa o tem vprašanju kar molčijo. V primeru, da bi vprašanje novih naročil ostalo nerešeno, se bo število brezposelnih delavcev povečalo, s čemer se bo še bolj zaostril gospodarski položaji na našem ozemlju. Kaj nameravajo ukreniti odgovorne oblasti, da bi zagotovile delo vsem prizadetim ladjedelnicam? Kominformisti se vsiljujejo a reakcija jih zviška odklanja Komintormističm „sindikalisti"naj bodo odkriti kot je bil Pajetta, pa se jim bodo vrata v klerofašistične kroge na stežaj odprla KOLEDAR (^ledaiidce - 'dtinb - Hladi& SOBOTA 20. maja Bernardin, Milodar Sence vzide ob 4.30, zatone ob ] 9.34. Dolžina dneva 15.04. Luna vzide ob 6.19, zatone ob 20.28. Jutri nedelja 21. maja Feliks, Jelina SPOMINSKI DNEVI 1799 se je rodil Honore de Balzac, francoski pisatelj. 1506 je umrl Ki isto/ Kolumb, ki je odkril Ameriko. PRESKRBA «Treba je doseči enotno fronto z vsemj reakcionarnimi krogi« — to je danes glavno geslo komirtformističnih sindikalistov. Kaj za to, če jih ti ne marajo v svoje vrste za nobeno ceno — interesi »patrje« so na prvem mestu in ti zahtevajo takojšnjo razglasitev splošne stavke vseh delavcev Tržaškega; -©zemlja — sicer bo prepozno ‘— in «cona B bri za vedno izgubljena«.. S tem «edimra» ciljem pred v ladjedelnicah Martinuzzi, Fels. j očmi so kominformistični «sin- mo tožit; ter pošiljati prošnje... treba je odločne akcije«... V članku citira besede, ki jih je napisal v svojem zadnjem članku Radich, k; se glase; »Čeprav je javno mnenje razdvojeno glede vprašanja rešitve celotnega problema Tržaškega ozemlja, je pa o nujnosti, da se ie treba razdelitvi ozemlja upreti, pristanek soglasen ter brez nadaljnjega uresničljiv.« Kaj bi jim torej še očitali, saj je Radich dovolj jasno po- Delitev testenin. Z današnjim dnem se je pričela delitev testenin potrošnikom mesta in podeželja. Potrošniki z navadnimi nakaznicami vseh skupin prejmejo po 2 kg testenin na osebo na odrezek V in VI (pasta) v razmerju 40 odst. dolgih in 60 odst. kratkih. Težki irj najtežji delavci prejmejo po 300 g na odrezke dodatne nakaznice za mesec maj. 300 g testenin prejmejo oni, ki . imajo petnajstdnevno nakaznico «Forze Armate« r.a vse odrezke za prikuho. Delitev se zaključi 15. junija t. 1. Cena testeninam je 110 in 112 lir za kg. OF Masovni sestanek članov OF v Grcpadi bo danes ob 20.30. Vabimo vse člane, da se sestanka gotovo udeleže. PROSVETNA DRUŠTVA Darovi DRUŽINA KAPUN daruje ob 25.-letnici smrti Ivana Kapuna 1000 lir Dijaški matici. Otvoritev grafične razstave B. Jakca v galeriji „Scorpione" Danes, v soboto 20. t. m. ob 18. uri bo otvoritev razstave grafičnih del najboljšega slovenskega in jugoslovanskega grafika ter akademika Božidarja Jakca. Vabimo vse ljubitelje umetnosti, da se polnoštevilno udeleže današnje otvoritve, kateri bo prisostvoval razstavljalec sam, tov. B. Jakac. BREZ MIZE IN PRTA, PA MU VSEENO TEKNE Kosilo mu tekme, pa čeprav ga ne je doma pri mizi. Sicer bi si morda včasih zaželel kakšne izpremembe v jedilniku, toda dobro ve, da je njegova plača tako skromna, da mora tekniti tudi «mineštra», le če je dobro zabeljena. Da bi hodil v opoldanskem odmoru domov, se mu ne izplača - pot bi ga samo utrudila: raje poje svoje kosilo v kakšnem mirnem kotičku, kjer se lahko tudi nekoliko spočije, saj ga čaka potem še več ur dela. Nositi vsak dan kosilo je seveda posel mater, žen ali sester. In to ni preveč lahko delo — naj bo dež, ali burja — kosilo mora biti od določeni uri pripravljeno in na mestu Vsaka žena delavca bi vam znala povedati, kolikokrat i« tekla s kosilom, ker se je bala, da bo zamudila: pa tudi druge nezgode so se ji že primerile. Voziti se na primer v tramvaju, ki je poln ljudi in imeti v košari juho, ali redko «mi-neštron, zahteva že precej spretnosti. Pa kaj pomaga tudi spretnost — lahko je biti spretna in previdna — a kaj, ko ni majo teh lastnosti tudi potniki, katerim sc mudi izstopiti. Lahen sunek — vzklik — in juha se cedi na tla — v hujšem primeru na plašč, ali obleko najbližje osebe. Kot bi gorja ne bilo dovolj mora poslušati potem še pridigo moža, sina, ali brata, ki se upravičeno razburja nad zmanjšano porcijo kosila. Ce bi kosil doma, bi vse h teh sitnosti ne bilo — a kaj se hoče — treba je gledati predvsem na to, da se delavec nekoli ko spočije, saj zahteva celodnev no delo dovolj napora in truda. vednl: tudi če se ne strinjamo zegy m S. Roka postaja vedno I dikalisti« pozabili na brco, ki j v vseh podrobnostih reševania _________vprašanja Tržaškega ozemlja. smo si vendarle edini v tem. da je treba vrniti celotno ozemlje «madrepatrii». In tudi to ni zadostno spričevalo, da bi iib sprejeli v svoj krog. Ali jim morajo res vedno očitati tisto «sramotno preteklost«, o kateri jih je same kar «groza» premišljati. No, mislimo, da bodo ostali voditelji Delavske zbornice nepopustljivi; kako tudi ne, sni vendarle ne morejo prepustiti vodstva v «borbi» proti ljudski oblasti tistim ljudem, ki so Jo še pred leti na vse grlo hvalili. Ne, to akcijp hočejo Izvesti samj — če se jim hočejo pridružiti tudi kominformisti. svobodno jim — toda le v zadostni razdalji. Sele, ko bodo prišli kojninfonmisti tudi v Trstu na dan s «pcštemo» besedo ter ne bodo slepomišili z ((boljšo rešitvijo« potem bi se lahko stari «grehi» pozabili in bj se dalo misliti na prijateljstvo. Prosvetno društvo “S. Kosovel« priredi skupno z OF danes 20. t. m. kratko kulturno prireditev. Sporedu sledi zabavni večer. Vabljeni vsi! * * * Odbor prosvetnega društva v Barkovljah bo imel danes ob 20 30 važno odborovo sejo. Naj nihče odbornikov ne manjka, ker so na dnevnem redu zelo važna vprašanja. IZLET NA SLAVNIK Odhod za vse udeležence jutri zjutraj točno ob 5.30 iz Ul. F. Severo. IZLET NA NANOS Planinsko društvo v Trstu priredi 4. junija izlet na Nanos. Vpisovanje pri Pircu, Ul Sette-fontane 3, in pri Geču v Rojanu, Trg Tra i Rivi 3 do vključno 23. maja. PROSLAVA PRAZNIKA AMERIŠKIH OBOROŽENIH SIL TRST, 18. — Danes bo prva proslava dneva oboroženih sil v Trstu, ki se je bodo udeležile vojaške sile Združenih držav vseh vrst vojske. » IZPITI na slovenskih višjih srednjih šolah Na slovenski trgovski akademiji, učiteljišču in na višji realni gimnaziji s klasičnima Vzporednicama bodo privatni izpiti v drugi polovici junija, zrelostni izpiti pa od tretjega julija dalje. Prošnje za vse vrste izpitov za poletni in jesenski rok morajo vložiti privatisti pri ravnateljstvu šole najkasneje do 31. maja. Pojasnila o prilogah in taksah dobite v tajništvu šole. PRAVNE TARIFE TRST, 18. (AIS) — Pred kratkim podpisani ukaz ZVU štev. 99 vsebuje smernice za določanje pravnih tarif za odvetnike in pravne zastopnike ter urejuje prispevke za razne poklicne svete in društva. , S Ml VI!IVŠKU IVI /IK (III l\l (I (il.Iil)HIŠČE za Tržil šlm ozemlje V nedeljo 21. t. m. ob 16- «ri gostovanje v dvorani kina v NABREŽINI z Molierovo komedij« „TARTUFFE“ Prošnja občinstvu. Upr«''2 SNG priporoča staršem, «a ne jemljejo s seboj v gledališče otrok pod desetim je tom, razen pri mladim*® igrah, ker motijo irj zai'1 njajo razgled na oder s stim premikanjem po dvor* ni. Paziti moramo, da bo žle" dališka vzgoja občinstva napredovala- Uprava SNG DOLOČILA GLEDE LOV#® SEZONE LETA 1950—l951 TRST, 18. (PIO) — Ukaz štev. 98, ki je bil podpisa« ’ maja, je podaljšal velja'’’11 ukaza od 20. junija 1949 l nadzorstva in ureditve l«v3 v Svobodnem tržaškem ozem1J io- iovski sezoni 1950-51. Ukaz 98 določa dobe, v katerih Je voljen področju ozemlja. lov na anglo-amerj*11'® Svobodnega tržask NOVE ZNAMKE da b«- NOCIVA SLUŽBA LEKARN : Davanzo. Ul. Bernini 4, tel. 94819; Millo, Ul. Buonarroti 11, tel. 90488: Minerva. Trg sv. Frančiška 1. tel. 6862: Mizzan, Trg. Ve-nezia 2. tel. 4905: Tamaro-Neri, Ul. Dante 7, tel. 7623: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju tmata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7000-7050, papirnati šterling 1580-1600, dolar 632-635, dolar (telegrafski) 638. 640, 100 francoskih frankov 178-182, švicarski frank 148.5-149, avstrijski šiling 22-23. Planinsko društvo v Trstu si je sestavilo program za letno sezijo Nesreča 2-letnega otroka Včeraj ob 7 zjutraj so v glavno bolnišnico pripeljal; 2-letno Graziani Josipino iz Ul. San Michele 9, katera se bo morala zdraviti okrog 4 dni. Njena mati je zdravnikom povedala, da je Josipina malo prej po neprevidnosti napravila nekaj požirkov jz steklenice, v kateri je bilo pralno sredstvo (varekina). «»• BUDIMPEŠTA, 19. — V tekmah za svetovno prvenstvo v košarki za ženske je madžarska premagala Italijo s silno tesnim rezultatom 29.28. Trčenje Jespe" s kamionom Včeraj ob 11.55 se je v Ul. Marconi dogodila prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala hudih posledic. Ob zgoraj povedani uri se je po Ul. Marconi proti Ul. Rossetti peljal s svojo «Vespo» 36-letni De Le-porini Tullio iz Ul. deli« Gine-stre 2. Ko je privozil do višine poslopja, kjer ima svoje prostore SAFEM, se je zaletel v kamion Fiat TS 6876, katerega je šofiral 29-letni Riccobon Luigi iz Milj. Nesreča se ie dogodila v trenutku, ko je Riccobon s svojim kamionom zavil i v garažo SAFEM Italijanski boksarji v Jugoslaviji BEOGRAD, 19. — Danes zvečer je prispela semkaj skupina italijanskih boksarjev, ki se bodo 21 t. m. pomerili z jugoslovansko državno reprezentanco. Tekma se bo vršila pod imenom Beograd : Rim. Italijanski gostje so se nastanili v hotelu Moskva >n bodo jutri sprejeti na italijanskem poslaništvu- Za čas bivanja v Beogradu jim je jugoslovanska zveza sestavila program, da si bodo lahko ogledali mesto in najpomembnejše kraje v okolici. Dne 23. pa bodo italijanski boksarji nastopili tudi v Zagrebu. NEAPELJ, 19. — Odbor italijanske sabljaške zveze je odobril udeležbo italijanske reprezentance na mednarodnih tekmah, med katerimi je tudi tekma v Zagrebu, za katero pa še ni določen datum. #** RIO DE JANEIRO, 19. — V mednarodni nogometni tekmi je Brazilija premagala Uraguag V Rio de Jane ir u z 1:0. MEDNARODNI S POR T Po prvem dnevu tekem Jugoslavija: 1 za iel Davisov pokal Igija 1:1 Mitič je premagal VVasherja Prvi dan dvoboja med Jugoslavijo in Belgijo za Davisov pokal se je po dramatični borbi v petih setih med Mitičem in Washerjtm zaključil z rezultatom 1:1. Zanimanje občinstva za ta dvoboj je zdaleka prekašalo zanimanje za dvoboj z Avstrijo, kajti Belgijci nadkrilju-jejo Avstrijce. Preko sedem tisoč ljudi se je zbralo na igrišču v Salati. Na veliko presenečenje vseh navzočih se je prvo srečanje med Branovičem in Brichan-tom zaključilo z zmago gosta, ki je Branoviča z lahkoto odpravil v treh setih 6:4, 6:2, 6:4. Igra je traja la malo več kot uro. Mladi Brichant je Brano-viču vsilil svojo igro in si z lahkoto osvajal točke. Zlasti njegovi močni servisi in igra ob mreži je bila odločilna, tako da Branovič ves čas ni mogel iz defenzivnega položaja v napad. Vse bolj zanimiva pa je bila zaradi svoje dramatične borbe igra med Mitičem in Washer-jcm, ki je trajala dve uri in pol in se je zavlekla na pet setov. Medtem ko je Mitič dobil prva dva seta in držal nasprotnika ves čas v ozadju igrišča, pa je Washer prešel s silovitostjo v protinapad in si osvojil nadaljnja dva seta. Odločilen je bil torej peti set. v katerem je Mitič pri stanju 3:3 zastavil vse svoje sile in uspel nasprotnika premagati. Zmagal je z rezultatom 6:3, 6:4, 3:6, 4:6, 6:3. Jutri bo tekma parov, v kateri bosta nastopila Mitič in Palada proti Washerju in Bri-chantu. Irska že zmagala vodijo pa Švedska, Danska in Francija DUBLIN, 19. — V nadaljevanju tekmovanja za Davisov pokal je Irska premagala kneževino Monaco tudi v tekmi dvojic in si je s stanjem 3:0 že zagotovila vstop v naslednje kolo. *»* OSLO, 19. — Po prvem dnevu tekem za Davisov pokal vodi Švedska proti Norveški 2:0. Bergelin je premagal Haa-nesa s 6:1, 6:2, 6:3, Johansson pa Hessena s 7:5, 6:2, 3:6, 8:6. ### KOPENHAGEN, 19- — Danska je v tekmi z Egiptom za Davisov pokal odločila prvi dve igri v svojo korist, tako da vodi z 2:0. «•» PARIZ, 19. — Francija vodi po prvem dnevu tekmovanja za Davisov pokal proti Švici z 2:0. Francoz Thomas je prema- j na pihala civilne polieiie pri so jo šele Pred enim dnevom dobili od voditeljev Delavske zbornice, ter sq se vrgli z vsemi silami na «delo», da bi vendarle vzbudili zanimanje med tistimi, ki jih sami imenujejo hlapce imperializma, s katerimi pa bi tako želeli postati prijatelji. Da bi Jih vendarle pripričali o «poštenosti» svojih namer, so kominformisti objavili v včerajšnji številki časopisa «l’Uni-ta» kar tri članke, ki govore o tem vprašanju, od katerih je enega napisal celo sam usuper-sindikaliist« Ejnilio Semilli. Kominfarmističnim ((sindikalistom« ne gre v glavo> ^a jih klerofašistični krogi nočejo v svojo sredo; saj so vendar v času po objavi resolucije In-formbiroja pokazali toliko dobre «volje», da se očistijo vsakega najmanjšega sledu, ki bi jih lahko še vezal na »sramotno preteklost«, saj so se pokazal; dovolj zreli šovinisti ter «prvoboritelji» za povratek celotnega Tržaškega ozemlja k (tmadrepatrii« —- in zakaj ne — tudi Dalmacija in še kakšen drug kos bj moral poslati zopet italijanski Kaj ie čakajo reakcionarni krogi? Ali jim ne zadostuje še včerajšnji članek v (tl’Unita» z naslovom: «Blsogna muoversi seriamente prima che il fatto sia compiuto«, ali pa še oni z naslovom «Chi non vuole l’a-zione comune«, ki ga je podpisal Einilio Semilli. Saj so besede Semillija vendarle dovolj jasne za vsakogar. On pravi med drugim; «Ne zadostuj« sa- Koncert godbe CP n d^ljn ,,b 12.15 b;. godb' gal Granga s 6:0, 6:1, 7:5, medtem ko je že prej Destremeau z lahkoto odpravil Albrechta s 6:1, 6:2, 6:1. redna koncert na Trgu Sv. Ja koba. kjer bo izvajala dela italijanskih jn drugih skladateljev, V dvorani na stadionu «Rrvi maj« je bil včeraj zvečer sestanek Planinskega društva v Trstu. Na sestanku se je razpravljalo o načinu, kako bi se planinstvo množično utrdilo, in pri tem Sg je sklenilo, da se bo izvedla rajonska organizacija po poverjenikih. Določeni so že tovariši, ki bodo odgovarjali zn posamezne rajone. Tudi po vaseh se mora planinstvo razširiti; v to bodo služila primerila predavanja, ki se bodo vršila bodisi v okviru prosvetnih ali športnih društev. V glavnem pa sg Je na včerajšnjem sestanku govorilo o organizaciji dela v letni planinski seziji. Tako bo še sedaj spomladi nekaj izletov bodisi v bližnjo tržaško okolico alj v kraško sredogorje, ki bodo služili kot priprava in vaja za poletne večje ture. Ze v nedeljo bo izlet na Slavnik, ki je v tem času zlasti vabljiv zaradi množine narcis. Zadnjo nedeljo v maju, t. j. 28. t. m., pa b0 izlet nn Momjan, ki je najvišja razgledna točka Koprščine in v tem času še zlasti mika zaradi obilice sladkih istrskih češenj. V juniju namerava planinsko društvo prirediti tri izlete na kraško sredogorje in sicer 4. junija na Nanos, 18. junija na Trnovski gozd in 25. junija v Beneško Slovenijo. Julija pa bodo izleti že bolj planinski in sicer bo prvi na Porezen, kjer je bila lani otvorjena nova planinska koča cerkljanske podružnice, nato na Bovški Grin-tavec, na katerega so markirane poti iz več smeri, in tretji izlet bo namenjen zapadnim Julijcem: iz Neveje na Kanin. Viš in Montaž. Okrog srede avgusta, verjetno od 13. do 15., bo tridnevni izlet iz Trente na Triglav, oziroma na Vršič, na Razor, Prisank itd. Od 23. do 30. pa bo planinsko taborjenje z oporiščem v Trenti; v glavnem pa se bo taborjenje vršilo na Doliču. Septembra meseca bo tudi Tržaško planiško društvo sodelovalo pri »Triglavskem tednu«, ki bo v prvem tednu septembra v organizaciji Planinske zveze Slovenije. bodo od časa do časa vršil; po. dobni. organizacijski sestanki, zlasti sedaj, ko ima Planinsko društvo v Trstu svoj sedež in sicer na Trgu Cornelia Romana 2.-I. Partizani lil. okraja dosledno na poli noroe Včeraj zvečer 'je bil sestanek plenuma Zveze partizanov IV. okraja. Na sestanku je tov. Praček Davorin podal politično porečilo, v katerem je dodobra orisal sedanjo politično situacijo ter zlasti cžigosd nesiam. no kominformovsko politiko glede tržaškega vprašanja. Govoril je nauaije o dosedanjem delu organizacije in o smernicah za bodoče delo. Pri volitvah novega odbora Zveze par. tizanov za IV. ekra-j so bili izvoljeni naslednji tovariši in tovarišice: Gerzančič, Kukavica, Skorja, Kneževič, Sancin F., Bernetič L., Markežič, Praček Rosanda in Srebrnik Miranda. Conski upravni odbor 'je pod predsedstvom dr. Palutana na zadnjih dveh sejah razpravljal o več problemih redne uprave. Med drugimj je tudi odobril ceno za mesečne abonente morske zveze Trst-Milj;. m nazaj, ki je bila sprejeta na seji milj. skega občinskega sveta ter sankcionirana od pokrajinskega urada za cene. Prav tako -je od bo ugodno rešil sklep tržaške občine da se bo tudi za tukajšnje uslužbence trošarinskega urada uvedla mezdna pogodba, ki je bila 16. decembra 'lani sklenjena v Rimu, Dalj« je conski upravni odbor odobril pokraji ni, da nakaže izredno pedporo ustanovi »Za pomoč družinam«, katere namen je zbrati potreb na denarna sredstva za zgraditev stanovanjskega poslopja namenjenega najpotrebnejšim družinam. Enako je odbor dovolil pokrajini, da vzame za letošnje poletje v svojo oskrb šolo na prostem, kot je to na- II RADIO II JUG0SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc) SOBOTA 20. 5. 1950. 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napovedi časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. 11.00: Oddaja za slovenske srednje šole; 12.00: Lahek opoldanski koncert; 12.30: Operne arije; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Narodne pesmi pojeta Sonja Draksler in Božo Grošelj; 13.45: Gospodarski pregled "(ital.); 14.00: Pester spored izvaja mali orkester; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17^30: Pester popoldanski spored; 18.00: Pionirska ura (ital.); 18.30: Pojejo italijanski zbori; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra:, 19;,15; poročila v ital.; 19.30: Poročila v slov.; 19.45: Cesar Franck: Simfonične .variacije za klavir in orkester; 20.00: Hrvatski kulturni prilog (hrv.); 20.30: " Hrvatske pesmi; 20.45: Politični pregled (slov.); 21.00: Veder sobotni večer (slov.); 21.30: Revije plesnih orkestrov; 22.00: Feljton (ital.); 22.15: Pester koncertni spored; 22.45: Plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v 'tal.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Večerne melodije. LJUBLJANA, MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212.4; 202,1 lil.) SOBOTA 20. 5. 1950. 6.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 6.30: Zabav- na glasba; 7.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar. 12.00: Lahek opoldanski kon- cert- 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Pester spored slovenske narodne in umetne pesmi - vmes ob 13.00 - 13.15: Mladinska oddaja; 14.00: Pisan spored izvaja Mali amsambel Radia Ljubljana; 14.30: Kulturni pregled; 14.40: Koncert sopranistke Ziate Gašperč.c, pri klavirju Darinka Bernetič; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Glasbena medigra; 15.15 - 15.30: Fizkultur-ni pregled. 18.00: Slovenske mladinske skladbe izvaja pianistka Zorka Bradač; 18.10: Odaaja za pionirje; 18.30: Igra Zabavni orkester Radia Zagreb; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Lahek večerni koncert; 20.00: Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.15: Veseli ve. čer; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Za ples in razvedrilo; 23.30: Najnovejša poročila. STRELSKE VAJE TRST, 18. lAIS) — Na bazoviškem strelišču bodo od 22. do 27. maja vsak dan od 6. do 18. ure strelske vaje s karabinkami in z brzostrelkami. Na openskem strelišču bodo od 22. do 27. maja vsak dan od 6. do 18. ure strelske vaje s puškami, z lahko strojnico in z brzostrelkami. Na bazoviškem strelišču bodo 28. maja od 13. do 18. ure strelske vaje s puškami. Na openskem strelišču bodo od 21 do 28. maja vsak dan od 13. do 19. ure strelske vaje s samokresi. Avlomobilsko kolo so okradli Magniani Ivan iz Savone je na glavni policijski postaji v Trstu prijavil, da so mu neznan, ci prejšnjo noč okrog 23.45 z njegovega kamiona ukradli rezervno avtomobilsko kolo znamke »Michelin«, ki le vr dno 60.000 lir.Tatvina s je degodila v Ul. F. Severo, kjer je Mu-gniani za nekaj minut parkiral s svojim kamionom. Uprava pošte sporoča, - v do od ponedeljka 22. t. prodaji nove znamke v vre sti 20 in 55 lir, izdane v ?ve slavo 5. konference usta«0 UNESCO. Znamke bodo _v 1 javne do 31. decembra 1950- «ADR!A - EXPRESS» IZLETI 4. JUNIJA enodnevni iz'e t* 7,-8. JUNIJA dvodnevni iz*E* t« £§uMiuno Odhod' iz Trsta 7- J11!1*!? ob 13. urj, odhod iz Lj«" ljane 8. junija zve Vpisovanje do 20. iDf Nekaj mest je še prostih ;. za DVODNEVNI IZLET i' llliVtibcti M 28. in 29 KINO Hossetti, 16.30: ((Blesteča ■ vost«, C. VVilde, M. 0 tehnikolor. Evcelsior. 16.30: «Zlati konJ11 B. Grable, tehnikolor. Penice. 16.30: »Ljubljenka »AtK la«, Larry Parhš, Marguc Chapman. .»ud Filodrammatico. 16.00: ((Cy«‘ E. Taylor. «Pustol«vSi' Alabarda. 16.00: ... __ Don Juana«, Errol Flyn«- -od' Garibaldi. 15.00: »Gozdni rf{|i puh», Robert Mithum, Young. Ideale. 16.00: »Čudežni 41 D. Kaye, V. Mayo. pol1' Impcro. 15.30: «Ponižana pjC nia«, Maria Felix, A. ae doba. a razbojnikov«, M. Montr^jir S\. Vid. 16.30: «Posebni «' j, vanec«, R. Taylor. ,,en»' Lumiere. 16.30: «Otok S|r Grable. , »Oh morju«. 16.00: (dz„ John Ford, Mc Lang1"1™'1' Marconi. 16.00: «Kasta Maria Eghert. .^jiiiV Masstmo. 16.00: «VedeJ^ ue mazonku, Vera Rabs10 if ge Breit' a« 11 Nevo Cine. 16.00: ((ZadnJ1 {ct" Odeon. 16.00: »Moraš biti J, Fontaine. . Radio 15.30: «Jutri botM . er-ajstorici slovenskih ^šolcev iz Trsta in Go-2 ? lekmo je vladalo veli-^animanje, saj je bila zadnja l|mi tržaškimi in gori- ^rst 'un''a 1947 leta !jl| -, U’ ,k^er so Goričani izgu-4*3 * yisokim rezultatom 7:1. ?0r;cj torej, da ie zlasti v is ^ bilo neko napeto ozrač->es’ vPAri^altovan’u tekme. In Sti-f *Cot ^ve sto navijačev v^ico r- k°rtrit goriško enaj-o Goriško ekipo je sestav-tiije ,'Bralcev z liceja, 3 z iišča ^"azije. eden z učite-H j, 'h eden iz nižje strokov-Sga man)kanje skupnega tre-'ff le vplivalo r.a rezultat, J;a lahko bil se večji. J? Vei /žačani Da ie bilo opa-. Bo(j. 0 Pomanjkanje znanja > katerega posledica » da ,-ie bila ŽORa sk0' bitij , Celr) igro na tržaški Jba 'a dobra tržaška ob-Preprečila še hujši .le V*, r K,l-FlcEiia st |\ st2niefi Tržačanov so bili tiii* h rar-s,{' krilec Sedmak, Berce’, oba bra-hf\ Vratar Ban. Izmed Go- /šUjjJ Da so se odlikovali ^ Kranjec, krilec Jelen, In "a . Pa ie bila napadalna A ? Aorsift . Bavcon - Er-asti sredr.ji napadalec bg) te bil ta dan v odlični Tekma se je pričela ob 16.05 in tržaški napad je bil takoj pred goriškimi vrati, a uspešna obramba je odposlala žogo na drugo stran igrišča, tako da je po uspeli akciji že v 5’ Eržen streljal v vrata; tržaški vratar je že ubranil strel, a žoga mu je ušla iz rok in tako je padel prvi gol za Gorico. Tekma, se je r.ato nadaljevala z vidno premočjo Goričanov, čeprav so Tržačani večkrat skušali prebiti goriške vrste. Prvi polčas se je končal brez drugega gola. V drugem polčasu pa so Goričani uspešno startali in že v drugi minuti je Bavcon stresel tržaško mrežo s strelom iz enajstmetrovke. Tri minute nato so Goričani zopet v napadu, Eržen poda žogo Bavconu, ta Lovrenčiču, ta pa iz strani strelja v vrata in rezultat se je* zopet zvišal. Nato goiiški napad ne pozna počitka in čeprav odide mnogo žog čez vrata ali pa jih vratar Ban ubrar.i, že pet minut pozneje poda Korsič žogo Bavconu, ki doseže četrti gol za Gorico. Tržačanom pa to že preseda in začnejo protinapad. V 20’ mora goriški vratar pobrati žogo v mreži, katero je z enajstmetrovko streljal Sedmak. Nekaj minut nato je zopet kazenski strel za Tržačane, a to pot gre žoga preveč po strani. Nato skušajo Goričani zopet prevzeti vodstvo, a jim to ne uspe in Tržačani so še vedno v napadu, dokler se ne sliši ob 17.20 sodnikov žvižg, ki pomeni konec tekme. Točno in objektivno je sodil Brigadini iz Gorice. Zadovoljni smo z obiskom Tržačanov in bi želeli da bi se čimprej zopet pomerili, kar se zdi. da se bo kmalu uresničilo, to pot pa v Trstu. D. JfoVE SLOVENSKE KNJIGE! ki*1*1'>: . ?°*alc ‘ J?1{AME, polplatno . ^ASPEr OSAT, platnu . . . , . . ‘fouep .ITALIJANSKE KRONIKE, polplatno brni pRAviLA ZA~zDRAVO ŽIVLJENJE, . "J ............ ............... aSa p rANO DELO. I. in II. knjiga, platno Ne V,ARTlJA V BORBI ZA ENAKOPRAV-Zav. N°Se MED SOCIALISTIČNIMI DR-vAMi 420. 250.— 320,— 50,— 760 — lir » 180,— v slovenskih knjigarnah v TRSTU in v GORICI. Nastop folkloristov in harmonikarjev v Kopru,Sečjolah in Portorožu Spored nastopa SKUD — Slovenjo kulturno umetniško društvo «Jože Mo-škric« iz Ljubljane bo nastopilo v koprskem gledališču danes 20. t. m. ob 20. ter v nedeljo 21. t. m. ob 15. uri v Sečjolah in isti dan ob 20. uri v Ljudskem domu v Portorožu. Spored' vseh teh treh prireditev je naslednji: A. Nastop 15 članov plesne skupine: 1. P0 narodnih plesih: valček; 2. Rado Simoniti; «Po-trkan ples«; 3. Janko Gregorc: «2idana marela«; 4. Lhotka Fran: «Tatarskj ples«; 5. Čajkovski: «Kitajski ples«; 6. Brahms: «Cardaš», ples št. 2 in 5 B. Nastop Piliha Rudija, solo — harmonika,- 1. A. Adam: overturaj°2 R] ' Pilih: venček slovenskih na-rodffih: 3. Z. Fibic: <®čliV-1' /ne«; 4. A. Stanko: polka («Oj tj Polonca«). C. Nastop 17 članov harmonikarskega zbora: 1. Albert Papler: tri partizanske; 2. W. A. Mozart; Romanca; 3. Mascagni: «Viteštvo na kmetih — Intermezzo; 4. Albert Papler; koračnica; 5. Winkler-Papler: »Neapeljska podoknica«; 6. Albert Papler: «Na oddihu«. Gostovanje SKUD «Mladi kovinar» z Jesenic v Vanganelu Danes zvečer cb 20. uri bo v Vanganelu nastopil SKUD «Mladi kovinar« z Jesenic s pevskim koncertom. Vabljeni so vsi prebivalci kraja in bližnjih vasi, posebno pa mladina, da bo slišala kako napreduje in dela mladina v Jugoslaviji. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 Telefon 70 LJl»§KA OBLAST daje obrtništvu vso podporo V zvezi s planskim gospodarstvom v Istrskem okrožju je potrebno, da se obrtniki vključijo v letošnji gospodarski plan Obrtništvo je bilo v starem kapitalističnem družbenem redu gospodarski, sektor, kateremu niso dale oblasti nikoli tiste podpore in priznanja, kakor ga je zaslužilo. Vsem je še dobro v spominu, kako so ravno na našem terenu pod Italijo odločilni gospodarski faktorji cbrt naravnost zapostavljali in dajali vse prednosti ter ugodnosti industriji iri veletrgovini. Vse to samo zaradi tega, ker je predstavljala obrt malega človeka, ki je delal o-bičajno s svojimi lastnimi rokami in zaslužil favno ali komaj toliko, da je s svojo dru-,žino životaril, in ker so za industrijo in veletrgovino stali ljudje, ki so živeli od delnic, obresti, tantiem in ki so skratka vodili gospodarsko politiko izkoriščanja človeka. Obrt je iz tega razloga propadala in ravno ob pričetku vojne je dosegla višek krize ter je bila na tem, da preneha s svojo samostojno gospodarsko funkcijo v naši družbi. Ves drugačen je^ položaj obrti pod ljudsko oblastjo. Ta ji posveča vso skrb in jo vsestransko pospešuje. Istočasno ji je določila važno mesto ter jo vključuje v socialistično graditev države. Eri tem ne dela nobene razlike med obrtniškimi zadrugami, odnos- P1RAN Gradimo novo športno igrišče Dobro je znano, da so bili v Piranu vedno zelo navdušeni nogometaši in sploh športniki. Se bolj znano in čudno je to, da v Piranu do danes ni bilo nikakega športnega igrišča. Piranski nogometaši so morali na trening v cddaljeno Sv. Lucijo. Najbolj čudno pa je pri celi stvari to, da tudi bivša italijanska «mati domovina«, ki se sedaj tako silno zanima za te kraje, ni smatrala za potrebno, da bi rešila to vprašanje. Ljudska oblast pa, ki resnično skrbi za dobrobit ljudstva, je takoj uvidela potrebo takega igrišča in že leta 1948 so bili dokončani in izpopolnjeni načrti. Leta 1949 pa se je pričelo z intenzivno gradnjo. Vsi tukajšnji fizkulturniki so takoj uvideli skrb ljudske oblasti in Ljudska fronta se je obvezala, da bo s prostovoljnim delom največ pripomogla k Zgraditvi tega objekta. Sedaj je vsako nedeljo zelo razgibano življenje na prostoru, kjer bo igrišče. Gradnja tega je tudi precej zapleten problem, ker za to ni prav posebno prikladen teren. Svet je namreč precej nagnjen in močno visi. Tu so do sedaj stale nekaj na pol porušene zgradbe, katere je bilo potreba popolnoma podreti in na teh razvalinah in bivših sadovnjakih, ki so jih že iztrebili, pričeti z gradnjo. Do sedaj je napravljen že precejšen korak naprej. Kljub temu pa bo potreba še precej napora in dela vseh, da bo igrišče čimprej dograjeno. Na delo hodijo vsi člani Ljudske fronte in vseh množičnih organizacij. Tudi fizkulturniki se prav dobro zavedajo, da bo ta vilu na delo. Največ prostovoljnega dela je do danes prispeval Pomorski tehnikum. S tem delom je treba nadaljevati še bolj vztrajno in s še večjo voljo ih delovnim poletom. da bo dogotovljeno mnogo pred rokom, ki je za to določen. Vse priznanje gre tistim, ki se tega dela udeležujejo in pomagajo s tem naši delovni skupnosti. S tem bomo dokazali našim nasprotnikom kakšno je naše delo in kakinj so naši izgledi tega dela za bodočnost. Občni zbor Planinskega društva v Kopru Občni zbor Planinskega društva v Kopru bo ponedeljek 5. junija 1950 ob 20. uri v mali dvorani koprskega gledališča. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. tajnika, blagajnika in gospodarja. 2. Predložitev letnega računa in odobritev proračuna. 3, Volitev novega odbora, načelnik odsekov in preglednikov računov. Prihodnji odborov; sejj bosta ob četrtkih 25. maja in 1. junija vsakokrat ob 20. uri. Vabimo člane odbora k točni in polnoštevilni udeležbi. Člani, ki so v zastanku s članarino, naj jo poravnajo pri tov. Cotarjevi. Njej naj tudi izroče svoje fotografije tisti, ki doslej š- niso prejeli članske izkaznice. Ze javljeni izlet na Slavnik bo v nedeljo, dne 21. maja. Ta izlet priredita skupaj koprsko in matično planinsko društvo v Trstu, Flora na Slavniku je prav uuuiu ______________-v. — — prav sedaj v bujnem razcvetu. prostor dograjen v njihovo ko- Vozilo bo odpeljalo izpred Ta-,rist in prihajajo v velikem šte-1 verne zjutraj ob 4.30 uri. no obrtnim; delavnicami družbenih in zadružnih organizacij; niti med zasebnimi obrtniki. Gotovo je, da zahteva razvoj našega gospodarstva tudi preusmeritev obrti in rokodelstva. Planiranje postavlja obrtnike pred nove naloge. V prvi vrsti je želeti, da nastane med ljudsko oblastjo in obrtjo popolna koordinacija. Ta Se lahko pokaže ravno sedaj, pri izvrševanju enoletnega gospodarskega plana, kjer čakajo obrtnike vseh vrst naročila, ki jim zagotavljajo ne. samo osebne koristi, ampak' stalna" zaposlitev njih samih ter vsega njihovega osebja kot pomočnikov in vajencev. Vključitev v plansko produkcijo , bo nadalje prinesla obrtništvu zadostno, prvovrstno in točno opremo ter preskrbo s stroji, v kolikor jih uporablja, dalje z materialom in surovinami, v današnjih razmerah, ko so vse države zaposlene še z lastno povojno obnovo, ko n^ morejo dovoljeno proizvajati za tuj trg, dovolijo izvoz važnih predmetov samo proti kompenzaciji, ki jo zmore le država, oziroma ljudska oblast, katera vodi državo. Zato je preskrba posameznih obrtnikov s takšnimi potrebščinami otežkocena zlasti ko so oblasti dolžne, da skrbijo predvsem za to, da podpirajo tiste obrtnike, ki sodelujejo pri javnih delih in gradnji objektov, ki so splošno koristnega pomena. S tem v zvezi je nadalje važno, da si izboljšajo obrtniki s svojtim sodelovanjem pri izvajanju plana tudi prehrano. Kategorizacija potrošnikov iz leta 1949, ki velja tudi za to leto, predvideva namreč izdatne priboljške v preskrb; ravno za obrtnike. Kakor hitro dajo namreč obrtniki in rokodelci svoje delovne sile na razpolago ljudski oblasti, tovarnam, podjetjem in ustanovam, ki delajo za gospodarski plan, prejmejo pQ višini odstotkov svojega sodelovanja živilske nakaznice skupine R3, R2 ali celo Rl, kar pomeni zanje veliko izboljšanje. Pri vsem nima ljudska o-blast nobenega namena, da bi vzela obrtnikom zasebni sektor in prav tako nima namena, da bi onemogočila zasebnikom, da se za svoje gospodarske potrebe poslužujejo obrtnikov iu rokodelcev. V kolikor preostaja obrtnikom po izvršitvi planskih del delovni čas, ga lahko nemoteno izkoristijo za svoje odjemalce iz zasebnega sektorja. Naštete prednosti narekujejo torej obrtništvu, da se čim-preji in pravilno vključi v gospodarski plan. Tu bo delalo načrtno, s čemer bo uveljavilo svoje sposobnosti in izkoristilo svoje sile do skrajnosti, kar bo v korist skupnosti in njega samega. Svoj gospodarski in socialni položaj pa bodo obrtniki še bolj' utrdili, če ne bodo stali v novi gospodarski strukturi sami, marveč da se bodo udružili v obrtniške zadruge in obrtne delavnice družbenih in zadružnih organizacij. Poleg tega je nujno, da se zasebni obrtniki združijo v obrtniške nabavne in prodajne zadruge. S tem si bodo o- lajšali preskrbovanje s proiz-vajalmi sredstvi in z drugim materialom, prodajali bodo lahko obrtne izdelke svojih članov, ustanovili prodajalne, magazine in druge objekte za skupne potrebe zadružnikov,, ki bodo imeli namen krepiti obrt. Kot višji 'forum bodo skrbele za vse, to, še okrajne cbrtne zbornice,, T* bodo- v interesu obrtništva dajale mnenja in predloge glede cen obrtnih izdelkov, priporočale bodo dovoljevanje kreditov svojim članom, skrbele za nabavo in razdeljevanje orodja in materiala, preučevale popolnejše metode dela in zboljšanja izdelkov. Končno bodo sestavile plan obrtnega dela v okraju, ki ga ima odobriti okrajni ljudski odbor, in skrbele bodo za strokovno vzgojo obrtnih učencev, pomočnikov in mojstrov. Ce pomislimo, da imamo v Istrskem okrožju 454 obrtnikov, ki zastopajo v koprskem okraju 14 in v bujskem okraju 11 vrst cbrti, potem si lahko predstavljamo kako moč in pomen bo zavzemalo obrtništvo s svojo vključitvijo pri izvajanju gospodarskega plana in s tem pri izvajanju produkcije v našem okrožju. 6. t. m. je bil v Kopru ustanovljen aeroklub. Teh krožkov je celo v inozemstvu, kjer imajo vse pogoje za to, zel0 malo. Tak krožek, ki prav za prav ni več krožek, temveč klub v širšem pomenu te besede, je vedno zelo popolno urejen in opremljen z najmodernejšimi stroji in orodjem. Prav v tem smislu bo tudi koprski aeroklub. Opremljen bo z najmodernejšimi aparati in pripravami za vsakovrstna letenja in jadranja. V okviru tega se bo lahko vsak izpopolnil in se naučil modernega letanja na motornih letalih. Pred kratkim s0 šli štirje jugoslovanski jadralci na gostovanje na Švedsko, kjer so s svojimi modeli v ostri konkurenci dosegli zelo vidna mesta. Enake uspehe bo dosegel tudi koprski aeroklub, saj ga podpira ljudska oblast in mu daje vse možnosti razvoja. V tem aeroklubu, ki je edin; na tem področju, bodo. delali po naj-nevejših metodah in načrtih tudi visoko sposobne jadralne modele, s katerimi bomo hodili na razne tekme. Omogočena bo tudi izdelava termičnega visoko sposobnega jadralnega modela P - 19, ki je do sedaj dosegel že zelo velike uspehe in več državnih rekordov. Nada. lje bo vsem interesentom omogočeno tudi praktično spoznavanje vseh najmodernejših' priprav za letenje in mnogo drugih aparatov, kar so vsem nedvomno v veliko korist. Vinogradniki in sadjarji uporabljajte „Suliknl“! «Sulikol» je jugoslovanski proizvod, ki ga sestavlja V vodi topljivo koloidalno žveplo. Uporabljamo ga z vso gotovostjo in učinkovitostjo za zatiranje najhujše bolezni vinske trte, in sicer plesni (oidij vinske trte) ter za zatiranje plesni na sadnem drevju, vrtnicah in povrtni-nah. V Sloveniji ga z uspehom uporabljajo že 9 let in suli-kol popolnoma nadomešča žveplo. Pred žveplom ima še to prednost, da ga lahko dodatno raztopini modre galice (bordoškabrozga) intakouni-čujemo istočasno dve bolezni, in sicer peronosporo in plesen. S tem prihranimo na delovni sili in proizvodnih stroških, ker nam odpade žvep-lanje. Po drugi strani «suli-kol« stane mnogo manj, ker medlem ko uporabimo na 1 ha vinograda 80 do 90 kg žvepla, uporabimo sulikola komaj 15 do 20 kg za isto površino. Kadar uporabljamo sulikol sam zase, raztopimo 200 do 250 g tega prašiva V 100 litrih' vede in raztopina je s tem pripravljena. Ta količina zadostuje za trikratno škropljenje 100 trt, vzgojenih v vrstah (filari) ali za 50 trf v latni-kih (pergola). Ce pa uporabljamo sulikol skupaj z raztopino medre galice, dodamo Za industrijo metel in krtač nam je potrebno veliko prosenega tat ja enostavno k že pripravljeni raztopini galice in apna na vsakih 100 litrov 200 do 250 g sulikola. Predno dolijemo sulikol k raztopini galice, ga moramo raztopiti v enem litru vode. Posebno je priporočljivo dodajanje sulikola pri drugem .tretjem in četrtem škropljenju trte. Uporabljamo pa tudi žveplo, toda to le tedaj, ko oidij — plesen močno napade trte kot v vročih mesecih, junij'a in julija. Ponekhd So skušal; mešati žveplo modri galici. To ni priporočljivo, ker tako žvep-lanje ni učinkovito zaradi tega, ker se žveplo ne topi v vedi in se iz tega razloga ne more pravilno razpršiti po trtah. Žveplo plava na površju in tako ga ponekod pride na trto preveč drugod pa premalo ali celo me. Poleg tega učinkuje žveplo samo v lepem vremenu, ko se s pomočjo sonca razkraja 'žvepleni dvokis (SO:), ki uničuje glivico. Iz tega sledi, da v vlažnem vremenu ne moremo uporabljati žvepla, medtem sulikol lahko uporabljamo v vsakem primeru tako ima vsekakor prednost pred uporabo žvepla. Kmetje, izkoristite zemljišča, ki odgovarjajo gojenju te industrijske rastline V Kopru imamo več tovarn, ki izdelujejo krtače in metle. To je mida industrija, ki zaposluje precejšnje število ženske delovne sile. Vsi vemo, kako sta krtača in metla potrebni pri vseh hišnih delih in kako so gospodinje in čistilke sitne, če gospodar pravočasno ne poskrbi zanje. Ni pa vedno odvisno od gospodarja, če bi ne bilo mette in krtače. Danes ve vsak naš šolarček, da je za metlo potrebno proseno latje ali slama, za krtačo pa korenine neke trave. Vse to pa zrase iz zemlje le če poskrbimo, da je vse-jano. Naši kmetje so bili do sedaj malo vajeni sejanja prosa (sirk, sagina). Imamo pa zemljišča, ki odgovarjajo gojenju te industrijske rastline. To je treba izkoristiti v največji meri, ker vemo, da lahko sami pridelamo dovolj te surovine, in to ne samo za nase potrebe, temveč tudi za izvoz. Prav te dni so bile sestavljene na poverjeništvu za kmetijstvo pri okrajnem LO posebne ekipe iz predstavnikov množičnih organizacij in članov poverjeništva za kmetijstvo, ki pregledujejo vsa taka zemljišča in tudi tista, ki so posejana z ne- odgovarjajočimi kulturami. Na podlagi teh ugotovitev bodo potem odločili zemljišča za setev s prosom. Do sedaj sta na delu na bivših ankaranskih solinah dva traktorja, ki orjeta taka zemljišča; preorala sta že okoli 20 ha. Kmetijska šola v Skocijanu pri Kopru bo posejala okoli 6 ha. Prav tako bosta kmečki delovni zadrugi v Ankaranu in na Krogu (San Onofrio) posejali precejšnje površine s prosom. Potrebno senic bo dala na razpolago Zadružna poslovna zveza V Kopru. Pri vsem tem naj bi tudi privatniki sledili iniciativnosti Kmetijske šole in delovnih zadrug v Ankaranu in na Krogu. Lahko bi trdili, da ima vsako privatno posestvo tudi nekaj takega zemljišča, ki bi odgovarjalo namenu. Prav pri tem vidimo, kako lepo se izpopolnjuje proizvajalni krog. Ni je hiše, ki ne bi vsak'dan in večkrat rabila metle za pometanje. Od kje pride metla? Iz tovarne y me^tu. Torej je potrebno tej tovarni preskrbeti potrebnih surovin, v tem primeru prosene slame. Kdo pa to lahko preskrbi? Naravno, da tisti, ki ima za to odgovarjajočo zemljo. Od vseh tistih, ki imajo taka zemljišča, je odvisna proizvodnja metel katere tudi izvažamo. Zato naj v ta namen po-krenejo v?e potrebno, da bodo posejali čimveč prosenega semena. To bo zagotovilo zaposlitev številnim delavkam v naših tovarnah, na drugi strani pa bo zagotovilo povečano proizvodnjo metel in s tem tudi večje število istih na našem notranjem in zunanjem trgu. sti Istrskega okrožja- Na prvi deski bo igral tov. dr. Berginc; sodelovali bodo tudi najboljši šahisti JA. Istrski šah isti se na to zanimivo srečanje, ki bo pomenilo zanje težko preizkušnjo, marljivo pripravljajo. OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA V KOPRU, ki je bil zaradi tehničnih zaprek preložen, bo nepreklicno v ponedeljek, dne 22. maja, ob 20 uri v mali dvorani gledališča Na dnevnem redu je po poročilih društvenih funkcionarjev in glasovanju o razrešnici staremu odboru izvolitev novega odbora in diskusija o progra mu za poletno sezono ter o ustanovitvi Šahovske zveze Istrskega okrožja. K številni udeležbi vabj odbor. Šahovske beležke DVOBOJ MED LJUBLJANSKIMI IN ISTRSKIMI SAHI-STI V KOPRU. Jutri, dne 21. maja, bo ob 9. uri dopoldne na verandi pred kavarno «Loggia» šahovski dvoboj na io deskah med šahovskim moštvom jz Ljubljane in najboljšimi šajii- Nov avtobusni vozni red na progi Portorož - Koper - Divača Sežana Odhod iz Portoroža 2330, Strunjana 23.45, Izole 24.00. Kopra 0.15, Ankarana-Križišča 0.25, Dekanov 0.30 in prihod v Rižano ob 0.50. p0 postaniku na bloku, ki traja 3o minut, bo odpeljal avtobus naprej in bo v Črnem kalu ob 1.30, Petri-njah 1.50, na Rozmi 2.00, v Rodiku 220, Divači 2.30. Od tu b0 odpeljal ob 7.00 v Sežano, kamor pride ob 7.30 in se takoj vrne nazaj v Divačo, kamor prispe ob 8.15 jn nadaljuje vožn-jo po dosedanjem voznem redu, tako da pride v Koper ob 11.10, Kakor rečeno, v Divači bo imel avtobus zvezo z vlakom, ki pride iz Trsta, in odpelje ob 3.20 proti St. Petru in Krasu in naprej. Sv. Anton Žene prispevajo k Titovemu tekmovanju Pri nas smo na zadnjem sestanku krajevne ASIZZ sklenile, da bomo delale na to, da bodo naše žene čim več prispe-vale pri Titovem tekmovanju. S tem v zvezi smo sprejele sklep, da bomo obiskale še tako maihen zaselek Sv. Antona in ondi razložile ženam, ki zaradi prevelike oddaljenosti ne morejo redno obiskovati zborovanj naše baze ASIZZ, pomen Titovega tekmovanja za splošen razvoj in napredek Istrskega okrožja. Pri tej priliki naj bi žene iz teh vasic zvedele, za sklepe, ki jih je sprejela krajevna organizacija ASIZZ. Tako smo sporočile tovariši-; cam predvsem glavni sklep, da bomo vse žene pomagale pri izgradnji zadružnega doma. Tov. učiteljica Ogrinova je naletela povsod na navdušen odziv za sodelovanje. Pri Kavaličih so tamkajšne žene določile udarniško delo kar za 15. maja. Soglasno pa so nadalje sklenile, da se bedo vse udeležile udarniškega dela. Tov. Kavalič Marija, najstarejše žena iz vasi, je pri tem še pripomnila, da bodo prišle na delo točno cb 8. uri in za zastavo. In tako se je tudi zgodilo. Ta dan so prikorakale z lastnim orodjem in pri tem prepevale, da je odmevalo daleč na okoli, kar je privabilo še tiste žene na prostovoljno delo, ki zanj morda še niso vedele. Ko so pa šle mimo šole, si pionirje niso mogli kaj, da ne bi učitelja prosili, da jim dovoli, da stopijo k oknu in pozdravijo vesele in požrtvovalne udarnice. Prostovoljnega dela se je u-deležilo 23 žen, ki so napravile vsega skupaj 92 delovnih ur. Ves ta čas so s samokolnicami vozile gradbeni material. Izredno se je izkazala že imenovana Kavalič Marija iz Kava^ ličev. Vse žene so se zavedale, da je Titovo tekmovanje prav tako važno, kakor so bile zadnje upravne volitve, ko je ljudska fronta dosegla tako veliko zmago. PRIMORSKI DNEVNIK 20. miija 1950 'hekai( kgAdamie a MAei^eML^ m*u£ pbeclmkoA o& naAi {adAMAiti Nemci ignorirajo razvaline svojih mest in se mimo fantastičnih in kaotičnih profilov razdejanih stavb nemo sprehajajo ter jim ne privoščijo niti bežnega pogleda OSPOD1ES T ¥ O Pri koncu VI. stoletja so se naši predniki naselili na obali Jadrana. Ves prostor na črti, povlečeni od Gorice do Gradiške (na Soči) in do Devina na morju, pa vse do samega Trsta, je bil ob prihodu naših prednikov pust in brez naselbin, to pa zaradi tega, ker se je romansko prebivalstvo umaknilo dalje proti zahodu, v mesta in in višje predele. T0 izhaja iz neizpodbitnega dejstva, da so imena naselbin na tem prostoru popolnoma slovenska in to taka, kakršna so značilna za najstarejše slovenske naselbine. Zgodovinarji pišejo, da se je pri koncu VI. stoletja zameglilo nebo v Julijski krajini, ko so se tam pojavili naši predniki kot prednje straže mas, ki so se pomikale iz svoje zakarpat-ske pradomovine k severnim in jugozahodnim mejam bizantinskega cesarstva. Trditev, da so se Slovenci in-Jiltrirali v Julijsko krajino brez borbe in kot politično neaktivna masa, je popolnoma netočna. Slovenci so vodili težke borbe in to delno pod vodstvom ali v zvezi z Avari, delno Pa tudi sami, ko so imeli več kot sto let svojo samostojno državo Karantanijo s središčem v današnji Koroški. Prve vesti o prodiranju naših prednikov 1.599. so za njih neugodne. Papež Gregor I. piše eksarhu Italije Kaliniku in mu čestita na zmagah nad Sloveni, ki jih je potisnil proti Alpam. Toda naslednje leto se isti papež še plaši pred prodiranjem naših prednikov v Istro. Papež Gregor I. piše solinskemu škofu Maksimu, da trpi skupno z njim, ker so skozi istrska t/rata začeli Slovenci prodirati proti l(aliji. Od tedaj začne stalni pritisk Slovencev s severa, a Hrvatov z juga i na Istro i na langobardski del Julijske krajine. Napadi so bili posebno uspešni, ko so se naši predniki združili z Avari, ki so že več časa napadali meje bizantinskega cesarstva. Hrvati so v teku VII. stoletja prodirali v Istro iz Dalmacije, a Slovenci iz Norika. Hrvati in Slovenci so se borili proti Bizantu o Istri in proti Langobardom, posebno v Furlaniji, potiskajoč posebno praprebivalce in osvajajoč vedno več zemlje v Istri in v severnem delu Furlanije. Toda v dobi naselitve naših prednikov je nastal pomembni dualizem med severom Julijske krajine, ki je od tedaj popolnoma slovenski, in med jugom (Istro), kjer se je romansko prebivalstvo obdržalo posebno v mestih ob morski obali. Kolonizacija naših prednikov v več etapah je na kraju reducirala Romane skoro izključno na mesta ob obali. Tako se je ustvaril med etničnimi skupinami odnos, da Slovani v glavnem prebivajo v notranjosti Istre, medtem ko so se Romani ohranili v primorskih mestih. Rekli smo, da naseljujemo te kraje že od konca VI. stoletja. Slovenci smo torej obmorski nared. Ne moremo še reči pomor, ski. Manjka nam do tega še mnogo zlasti, kar smo zamudili, ne Po lastni krivdi, temveč po krivdi onih, ki so naših 33 rodov neusmiljeno razpeli med vzhodom in zapadom v tako težkih zgodovinskih vekih, da bi onemoglo in izkrvavelo še tako orjaško, neiztrebljivo ljudstvo, pa če bi šle njegove korenine od neba do pekla. Da smo Slovenci obmorski narod, dokazuje zlasti dejstvo, da je naša duhovna rast prepletena z morskimi vplivi in prikazi. Morje je našlo izdaten odsev in odmev v našem pesništvu, naši besedi in melodiji. Spomnimo se le mogočne, večno lepe Jenkove «Buči, buči, morje Adrijansko...)) Zlasti pa se spomnimo naše najlepše pomor, ske in socialne pesmi «Lepe Videt). Četudi bi ne imeli Grudnovih «Primorskih pesmi«, Zupančičeve. ; J. da je katran iz sten- Iz njega so zace pai'8 , vati bencin, Petl'olp’z„eie L in olje za motorje. pr8**8« se je izkazalo, da t*11 jjjc L va oljnih škriljcev čeprav bi i*1*® jz n8f£e. Proučevanje procesa so nadaljev Ijevu in v zagrebških rjvin r.ih laboratorijih- i% naravne nafte. Nafta - ^ -nih vrelcev ima “ lrepSi..j stavino. Upoštevati J jz jk®jj je proizvodnja na , pr8 cev v nekem P0** ’ ,cev 1,8„d lažja od vrtanja vre dr8! za kar potrebujemo „j d . . b .. ne tl vrtalr.-e naprpve čeno, da se v JU(,!"s.IU[Il)dus*IJ naglo razvijala t da b naravne nafte, P8, vse r-8 m primerno izkorist' po ne zaklade in n8 .aIne sli ’ gl razvijali protz ------------------- ..niMTt-crHT -it e III nad _ Telefon štev. 92-»08. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št. 73-38 UREDNIŠTVO: ULICA MONTE , . . .- R m vlSine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 . Tel.^29-477^ Cene ™olnC2 za vse vrste oelasov D0 ,0 din. Odg. urednik 7a i?? p i. 7« vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrstt oglasov po STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70, NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 730, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: Izvod 4.50, mese r Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega «nozerr>s»«* ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račiM pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-Z-