leto XXIV. Stev. 65 IZUfiJA IM nsKA Ca«)|'isno 7.AI.OZN1SKO PODJKTJE •LJUDSKA PRAVICA« OIKKKTOB PODJETJA C.FV MODIO Glavni in odgovorni OKEDN1K tVAJM 8INKOVEO Ust trnaja vsak dan razen oetka - cena lt dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEl Ljubljana, torek, 18. marca 1958 •bJODBRA PRAVICA« USTANOVLJENA «. OKTOBRA 19» • Mm NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJAJTA KOT U-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO I. JULIJA tSSl KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD t. JUNIJA 1893 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z -BORBO- Ob PRVI OBLETNICI SMRTI MOŠE P I J a D A MOŠA PIJADE REVOLUCIONAR IN KOMUNIST KI V SVOJEM ŠTIRIDESETLETNEM REVOLUCIONARNEM BOJU NI POZNAL PREMORA MOGOČEN ODMEV PREDSEDNIKOVEGA GOVORA PRESOJA SVETOVNEGA DOGAJANJA ki je napravila globok vtis po vsem svetu Beograd, 17. marca (Tanjug). Svetovne agencije, tuje radijske postaje in tisk so zelo obširno povzeli včerajšnji govor predsednika Tita. Posebno pozornost je tisk v tujini posvetil izjavam gih za konferenco na najvišji ravni, o položaju v Alžiriji in Tuniziji, o stališču Jugoslavije glede sredozemske zveze ter o odnosih Jugoslavije z deželami Vzhoda in Zahoda. -Maršal Tito,- je rečeno Beograd, 17. marca (Tanjug). — Ob prvi obletnici smrti Moše Pijada je bila nocoj v Domu sindikatov v Beogradu komemorativna akademija, ki so ji prisostvovali predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo, vdova Moše Pijada, Lepa Pijade, podpredsedniki Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Rodoljub Colakovič in Svetozar Vukmanovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, člani Zveznega izvršnega sveta Ivan Gošnjak, Veljko Zekovič, Pavle Gregorič, Krsto Popivoda in Koča Popovič, podpredsednika Zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič in Lidija Sentjurc, predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj ter številni drugi javni delavci. O življenju in delu Moše Pijada je govoril član Izvršnega komiteja CK ZKJ Pctar Stambolič. Tovariši in tovarišice, je re-“el Petar Stambolič, pred letom dni — 15, marca, ko se je vračal 12 Londona na Čelu naše parlamentarne delegacije, je umrl v parizu Moša Pijade. Njegova Srr>rt je globoko pretresla nas, njegove tovariše, komuniste Jugoslavije in vse ljudi naše dežele. V nadaljevanju svojega govora je Stambolič prikazal osebnost Moše Pijada, njegovo delo *n njegovo veličino, vlogo v Komunistični partiji Jugoslavije in Zgodovini naših narodov. Zgodovina naših narodov je bila po Prvi svetovni vojni polna nenehnih bojev delavskega razreda in ostalih delovnih množic proti kolonialnemu izkoriščanju in narodnemu zatiranju, med drugo svetovno vojno in fašistično okupacijo, pa oboroženega boja za neodvisnost, ki se je zaključil z zmagovito revolucijo in ustanovitvijo nove socialistične Jugoslavije. DO KONCA ŽIVLJENJA DOSLEDEN SVOJEMU PREPRIČANJU Takšno revolucionarno gibanje in partija delavskega razreda, kakor je Komunistična parala, sta morala roditi tudi velike osebnosti, revolucionarje, katerih življenje in delo postaneta neločljivi del delavskega razreda in dčlovnega ljudstva nasploh. Kaj je pomenil in kakšno je bilo mesto Moše Pijada v naši Partiji in boju narodov Jugoslavije v tistih časih? Tovariš r«° je nekoč rekel: »To je bil *n°ž, revolucionar, komunist, ki v svojem 40-letnem revolucionarnem boju ni poznal premora. Volitve v Italiji v pozni pomladi Rim, 17. marca (Tanjug). Predsednik republike Gronchi Je da-es razpustil oba doma parlamenta. Tako se bo zdaj začela prava olilna kampanja. Mandat italijanske zbornice bi normalno po-ekel sretjj junija, senata pa šele Prihodnje leto. Na istočasnem azpustu obeh domov je vztrajala ernokrščanska stranka, ker ra-5Una. da bo na bližnjih volitvah njihSla VeC glasov kakor na zad' h .p°P0,dne je vlada sklenila, da odo volitve v zbornico in senat a- maja. Volilnih upravičencev V blizu 40-letnem revolucionarnem delu Moša Pijade ni manjkal v nobeni bitki, ki jo je bil delavski razred Jugoslavije; bil je v prvih njenih vrstah, celih 40 let je bil eden njenih voditeljev in do konca življenja je ostal zvest in dosleden svojemu prepričanju.« ki je privedla Mošo Pijada v delavsko gibanje. Ze kot gimnazijec je začel prebirati socialistične brošure, za šestnajsti rojstni dan pa si je sam podaril Marxov Kapital v nemškem jeziku. Po končanih gimnazijskih študijah je študiral slikarstvo v tujini, pozneje pa je bil v Ohridu učitelj risanja in urejal je nacionalistično glasilo »Piemont«. Med prvo svetovno vojno in po Oktobrski revoluciji, ki je vrgla novo luč na vse odnose na svetu, je moral mladi nacionalist Moša Pijade začutiti globok prepad med svojimi romantičnimi sanjami in trdno stvarnostjo stare Jugoslavije. Med članki, ki jih je napisal tik po vojni, najdemo tudi pretresljiv članek, v katerem načenja vprašanje odgovornosti za usodo 27.000 srbskih rekrutov, ki so jih prepustili nji- Za zgodovinarja naše dobe bo hovi usodi, da so umrli v alban-zanimiva in važna razvojna pot, skih gorah. Od trenutka, ko se je vključil v Partijo, je Moša Pijade za zmerom povezal svojo osebno usodo z bojem delavskega razreda v prepričanju, da lahko samo delavski razred uresniči ideale njegove mladosti ter reši delovne ljudi zatiranja in izkoriščanja. Vsa leta po prvi svetovni vojni je bila dejavnost Moše Pijada izredno bogata in plodna. Leta 1925 jo je pretrgala aretacija. Buržoazija je z nasiljem in terorjem delno zadušila boj delavskega razreda, ni ga pa mogla zatreti. Takrat so vsi napredni'ljudje čutili potrebo po glasilu, ki bi bilo namenjeno ne samo članom Komunistične partije, marveč tudi širšim množicam delovnih ljudi. Po sklepu CK Partije je Moša Pijade organiziral ilegalno tiskarno, v kateri so tiskali partijske publikacije in ilegalno glasilo »Komu-(Nadaljevan)e oa 2. strani) predsednika Tita o mednarodnem v poročilu francoske agencije, -je položaju in zunanji politiki Jugo- izrazil zadovoljstvo spričo dobrih slavije. stikov z Vzhodom lir Zahodom. Agencija -Reuter« je povzela , Stiki s Francijo so se skalili za-v obširnem poročilu iz Beograda radi afere s .Slovenijo1. Tito je predsednikove izjave o razgovo-1 izrazil željo Jugoslavije, da bi rih najvišjih predstavnikov ohranila dobre stike s Francijo in Vzhoda in Zahoda in o tem, da svoje simpatije do francoskega bi bilo zaželeno sodelovanje lz-[naroda.-" venblokovskih dežel na teh raz- | Ameriška agencija -Associated govorih. -Reuter« zaključuje svo- Press« na prvem mestu opozarja je poročilo s krajšim citiranjem ostalih izjav predsednika Tita o jugoslovanski zunanji politiki. na izjave predsednika o položaju v Indoneziji in citira njegove besede o francoskem predlogu, da Tudi agencija AFP je v obšir- i bi ustanovili sredozemsko zvezo, nih izvlečkih povzela govor predsednika Tita, o katerem pravi, da je bil njegov -najpomembnejši politični govor v zadnjih 15 mesecih«. Agencija rlasti obširno poroča o predsednikovi oceni sedanjega mednarodnega položaja in o predlogih SZ za konferenco na najvišji ravni. Zahodnonemška agencija DPA objavlja predvsem dele predsednikovega govora o mednarodnem položaju in o predlogih za držav« niško razorožitveno konferenco. in o zaskrbljenosti, ki jo je iz-1 Na koncu objavlja daljše izvlečke razil spričo položaja v Indoneziji in na Bližnjem vzhodu. V kronološkem redu navaja predsednikove izjave o sovjetskih predlo- Naš gospodarski razvoj terja čim bolje strokovno kvalificirane proizvajalce in tehnične kadre V nedeljo sta na predvolilnem zborovanju v Skoplju, ki se ga je udeležilo več kot 130.000 ljudi, govorila Aleksander Rankovi6 in Lazar Koliševski nalog in da je bil tako nagel napredek našega gospodarstva lahko dosežen samo s skupnimi napori delavcev v proizvodnji in tehničnih strokovnjakov. Predsednik Narodnega sobranja Makedonije Lazar Koliševski je govoril o boju makedonskega tistih vrstah šol, ki ustrezajo po- naroda za ohranitev svojega ma-trebam našega gospodarskega terinega jezika in nacionalne kul-razvoja. Z ustanovitvijo skladov ture in o doseženih uspehih na za kadre so bili v glavnem ustvar- področju prosvete in kulture v jeni potrebni materialni pogoji za Makedoniji. Število nižjih in sred kratkem bo sestavljen tudi prvi slovar makedonskega knjižnega jezika, ki bo imel okrog 40.000 besed. Ustanovljenih je bilo veliko število kulturnih ustanov, gledališč, muzejev, knjižnic, delavskih in ljudskih univerz itd. V zadnjih letih je dobila Makedonija okrog iz predsednikovega govora o notranjem položaju Jugoslavije. Tuje radijske postaje so povzele izvlečke iz govora predsednika Tita že v več včerajšnjih izdajah. Radio Moskva je navajal izjave o konferenci najvišjih predstavnikov In Titovo oceno sovjetskih predlogov. Navajal je tudi njegove izjave v korist nai* črta Rapackega. Britanska radijska postaja je opozorila na izjavd predsednika Tita o stališču Jugoslavije nasproti sodelovanju iz-venblokovskih dežel na državniški konferenci in o stikih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Izvlečke iz predsednikovega govora so objavile tudi ameriška, italijanska, poljska, avstrijska in madžarska radijska postaja. Veliko pozornost so posvetili predsednikovemu govoru tudi tuji časniki, ki so priobčili danes na prvih straneh obširna poročila. Vsi so v krajših ali daljših iz- Skoplje, 17. marca (Tanjug). — Na Trgu maršala Tita v Skoplju je bilo včeraj veliko predvolilno zborovanje, na katerem se je zbralo nad 130.000 prebivalcev Skoplja in bližnjih krajev. Na zborovanju sta govorila podpredsednik Zveznega Izvršnega ■ sveta Aleksander Rankovič in predsednik Narodnega sobranja Makedonije Lazar Koliševski. Aleksander Rankovič je med drugim govoril tudi o vprašanju strokovnih kadrov, ki je zelo važno za razvoj našega gospodarstva. Zdaj, ko je naša industrija dosegla relativno visoko tehnično ....... _ t______ ________ raven in ko uveljavljamo meha- sredstva teh skladov bodo znašala 110.000 učenci v letu 1939 na 1786 bliki se je povečal vsako leto za nizacijo kmetijstva, je čedalje leta 1958 malone 8,5 milijarde di- Sol z malone 240.000 učenci, šte- ; 9,5 %. Do leta 1961 bo treba ure-bolj čutiti potrebo po strokovno narjev. Potrebno pa je, da tudi vilo vzgojiteljev pa se je pove- diti številne naloge, predvsem bo kvalificiranih proizvajalcih in gospodarske organizacije in ko- čalo od 2000 na 7100. Leta 1939 treba doseči boljše izkoriščanje tehničnih kadrih. Nadaljnji raz- mune s svojo politiko štipendira- je imelo Skoplje 150 študentov, zmogljivosti v industriji in kme- voj našega gospodarstva v celoti n ja pripomorejo k uresničenju zdaj pa študira na raznih fakul- tijstvu. Kar se tiče investicij, je Prvi sekretar Delavske partije Roje zato v veliki meri odvisen od tega programa. tetah skopske univerze skoraj izmed skupno 151 milijard dinar- munije Georgi Georgiu Dej je da« tega, ali bomo zares posvetili vso Aleksander Rankovič je potem 6000 rednih študentov, profesor- jev namenjenih za razvoj gospo- nes sprejel novega jugoslovan-potrebno pozornost hitrejšemu in govoril o strokovnem izpopolnje- jev pa je nad 300. Ljudje v me- darstva 110 milijard. Povečale se skega veleposlanika v Bukarešti boljšemu Izobraževanju kadrov, vanju kadrov v praksi in o vzgo- stih in vaseh prebero vsako leto bodo investicije v kmetijstvu in dr. Franca Hočevarja in se z njim Zlasti razvoj kmetijstva terja jj znanstvenega pomladka, ki je nad milijQn knjig in časopisov. V prometu. I dalj časa razgovarjal. potreben znanstvenim inštitutom. 2500 strokovnjakov s fakultetno. vlečkih povzeli predsednikov go- in 15.000 s srednjo izobrazbo. vor. O govoru predsednika Tita Lazar Koliševski je nato govo- obširno poroča prav tako tudi in- ril o perspektivnem planu gospo- dijski, poljski, italijanski, grški, darskega razvoja Makedonije, francoski, zahodnonemški ter uresničenje teh ciljev. Skupna njih šol se je povečalo od 910 s Družbeni bruto proizvod v repu- arabski tisk. bo °o nad 32.5 mili jona odo sodelovale v gl« litič Na volitvah glavnem tri po- Veleposlanik Hočevar pri Deju Bukarešta, 17. marca (Tanjug). znatno več kvalificiranih delavcev in kmetijskih strokovnjakov. Povojni razvoj šolstva pri nas je bil res zelo nagel.' V primerjavi z letom 1938/39 se je število Poudaril je, da načela v politiki! šolanja kadrov ustrezajo našemu demokratičnemu sistemu In spod-bujajo razvijanje strokovnosti teri učencev"vseh 7of'povečalo vTetu j P^ude J^hejnegji 1955^56 za 43 °/o. Toda pomanj- " kljivost dosedanjega razvoja šolstva je bila v tem. da je povečanje števila strokovnih šol, šol za Postavljena je tudi osnova za socialistično razdelitev dohodkov po storjenem delu, ki jo je treba ..jv. praktična uveljavljati v podjetjih kvalificirane delavce in lzobraže- ! samih. Uveljavljanje tega načela je'eden bistvenih pogojev za več- vanje odraslih zaostajalo ne le za , , potrebami našega gospodarskega j° delovno storilnost in za hitrej-razvoja, marveč tudi glede na po- zboljšanje standarda vseh de- ene grupacije: levica (komuni-.ll in socialisti), meščanski cen-®r (demokristjani, republikancu soc*a'n' demokrati in delno J erali) ter desnica (neofašistl In monarhistični stranki). ; vremenska napoved *a torek, lit. marca 1958 t-t>1*>reeel oblačno. Najnižje notne mS.?eratur® me" klic, v krajih, kler Je več volišč* tudi ulico ln hišno številko svojega stanovanja. Ce Je potrebno, predsednik volivoa tudi legitimira ali na drug primeren način dožene njegovo Istovetnost. Nato predsednik volilnega? odbora ugotovi,, ali Je volivec vpisan v IzP1' sku lz stalnega volilnega Imenika. Volivec lahko glasuje samo *a tiste kandidate, ki so vpisani na glasovnici. Glasovnico Izpolni volivec tako, da obkroži zaporedno številko pred Imenom tistega kandidata, za katerega želi glasovati-Volivec lahko glasuje samo, za enega kandidata. V primeru,' ko Je na glasovnici vpisan samo en kandidat, mora tudi obkrožiti številko pred njegovim imenom. KO volivec opravi glasovanje za volitve v Zvezni zbor, gre k volilnemu odboru, ki vodi volitve v Republiški zbor v istem prostoru. Postopek glasovanja Je enak kakor za volitve v Zvezni zbor. Tudi minule dni številna predvolilna zborovanja DNEVNIK Letna skupščina Združenja jugoslovanskih železarn, ki ji prisostvuje tudi predsednik Zvezne industrijske zbornice Todor Vujasinovič, se je včeraj začela na Bledu. Udeleženci skupščine so ocenili minulo leto kot prelomno v razvoju naše industrije jekla, saj so ga naše železarne proizvedle več kot milijon ton. V razpravi je bilo največ govora o nalogah, ki jih bodo morale v prihodnjem obdobju reševate železarne. Vprašanje vzgojiteljev je bilo v ospredju včerajšnje seje Sveta za socialno varstvo LRS. Kaže, da ga bodo morali reševati z nastavitvijo laičnih moči v socialno-varstvenih zavodih in Internatih. Svet je obravnaval §| tudi nekatere spremembe ured- §j be o podeljevanju denarnih pod- m Tudi minule dni so bila šte- nar in ing. Vilma Pirkovič. v vilna predvolilna zborovanja, Metliki pa je na velikem pred' na katerih so govorili znani volilnem zborovanju govoril P0' voditelji političnega in družbe- slanski kandidat za Zvezni zb°f nega življenja ter poslanski Niko Belopavlovič. Topilcem m®* kandidati. žiških rudnikov in rudarjem P® V Mariboru je zbranim voliv- zborovanju v Žerjavu je govori* cem včeraj govoril predsednik Iz- kandidat za Zvezni zbor proizva' vršnega sveta LRS, ki tu kandi- jalcev ing. Pavel Benedik. V Ja' * dira za republiški zbor, Boris vorju in Koprivju sta pred šte” Kraigher. V Novi Gorici sta ime- vilnimi volivci govorila kandida' fn ni^hnvim rtS™ Lmrl la razgovor z volivci kandidat za ta za Republiške zbor Ivan Bef' S Zvezni zbor Karmelo Budihna in cog in Peter Tomazin, nrneram TTNirFF ki nnI hf 7« kandidat za Republiški zbor Tine Tudi na Gorenjskem je pred' Li nctinnJ Remškar. V Lendavi sta govorila volilna dejavnost v polnem raZ' jel razen zdravstvenih ustanov podpredsednik Republiškega iz- mahu. Samo doslej je bilo že <>6 tudi socialno varstveno področ- vršnega sveta Viktor Avbelj ter predvolilnih zborovanj, na kateri*1 J _ j «, j polkovnik JLA tovariš Zaprst. je govorilo več kot 20 poslanskih s® v"ede‘jo Na velikem osrednjem zborova- kandidatov za republiško in Zve?' ? £s’ ^ niu v Zagorju so pred 4000 vo- no ljudsko skupščino. Med mn°- Je trajal 2 do 3 sekunde To je livci s tega okraja govorili po- gimi drugimi kandidati za poslan- v Sarajevu Že drugi potres v sianski kandidati Lidija Sentjurc, ca je govoril v Tržiču članom tem mesecu. Jože Kladivar-Leon in Jože Bra- Zveze borcev kandidat za zvcZ' Predsednik Mednarodne astro- čun. V Dragatušu pri Črnomlju nega poslanca tov. Vinko Hafner' navtične zveze Andrew Haley je imel razgovor z volivci po- V nedeljo so začeli voliti naši je odpotoval v Beograd. V naši si; nski kandidat za Republiški mornarji, ki so- na ladjah širorn državi se bo mudil tri dni kot zbor Niko Šilih. V Trebnjem sta po tujih morjih. Po nepotrjenih gost astronavtikov Letalske zve- pred več kot sto volivci govorila podatkih jih je že predvčeraj^' ze Jugoslavije. poslanska kandidata Jože Boršt- njim glasovalo okoli 3000. 1111 Več delavski in kmečke mladine v Počitniško zvezo Jugoslavije Ljubljana, 17. marca. Včeraj dopoldne je bila v Ljubljani tretja redna skupščina Glavnega odbora Počitniške zveze Slovenije. Dasi je še malo znana, šteje Počitniška zveza Jugoslavije blizu 100.000 mladih ljudi, med njimi v Sloveniji nekaj manj kot 20.000 mladincev v 130 družinah, ki so osnovne enote Zveze. Poglavitna prihodnja naloga Zveze je, cfa pridobi za geslo »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš vzljubil« razen šolske tudi čimveč delavske in kmečke mladine. Kot povsod pa se tudi tu stvari zatikajo pri denarju; Zvezi močno primanjkuje sredstev, zato bo tudi letos priredila posebno loterijo in iskala še druge vire sredstev. Na skupščini pa so prisotni odločno grajali sklep Centralnega odbora v Beogradu;—ki je kljub dejstvu, da so mnoga republiška zastopstva nasprotovala, določil da morajo družine prav vso čla-odvajati v!*Mm or^ii.aci jam in jo nato šele posredno dobivajo nazaj v vse premajhnih zneskih. V KATERIH PRIMERIH je moč zahtevati popravek pokojirn P*"v:ir*J firlavci ir> uslužbenci, fei so bili upokojeni po 1. aprilu 1952, so razporejeni v enega ali vefi razredov niže od tistega razreda, v knterega bi bili razporejeni po strokovni usposobljenosti in delovnem stažu. Pri upokojitvi mnogim niso upoštevali njihove dejanske plače, marveč plačo po tarifnem pravilniku, ki Je bila nižja, tako da so razporejenih nižji pokojninski razred. Po novem zakonu o pokojninah pa Je pri razporejanju zavarovancev v razrede upoštevan skupni povprečni mesečni znesek plač, ki jih je dobival upravičenec v rednem delovnem času v zadnjih treh letih pred upokojitvijo. Upokojenci, katerih dejanska plača v rednem delovnem času Je bila višja od zneska po tarifnem pravilniku, lahko zahtevajo, da Jih ponovno razporedijo po prejšnjih predpisih s tem, da Jim pri tehi upoštevajo skupno doseženo plačo s stalnimi dodatki, ki so Jih prejemali za delo v rednem času, kot n. pr. dodatki za težko delo, za stalnost, premijski dodatki, dohltiek ln podobno. V zaslužek niso všteti prejemki, ki jih je Imeti za povračilo stroškov, nadalje dodatki za ločeno življenje, za obleko itd. Po prejšnjih predpisih za spre-membno pokojninskega razreda je bil upoštevan povprečni mesečni 't p|.,* (mespk pt, tarifnem pravilniku), ki ga Je zaslužil delavec ali uslužbenec v »ospodarstvu v zadnjih treh letih dela. Ce J» bil zavarovanec po 1. aprilu 1952 v delovnem razmer- ■ ju manj kot tri leta, Je pri popravku upoštevana njegova plača ort l aprila 1952 do upokojitve. Tako določen povprečni mesečni znesek plač vpliva na razporeditev. Upokojenec Je razporejen v neposredno višji pokojninski razred, če povprečni mesečni znesek njegovih plač za več kot 20 id presega pokojninsko osnovo tistegn razreda v katerega je bil razporejen po strokovni usposobljenosti In pokojninskem stažu. Ce Je povprečni znesek mesečnih plač nižji od tistega razreda, v katerega Je bil zavarovanec razporejen po strokovni Izobrazbi in pokojninskem stažu, mu Je določen tisti pokojninski razred, katerega osnova Je enaka ali nižja od povprečja njegovih plač. Toda v tem primeru upokojenec ne more priti v pokojninski razred, ki Je nižji od začetnega razreda, določenega za njegovo kategorijo strckovn« izobrazbe. KDO JE PRISTOJEN ZA DOLOČANJE STROKOVNE IZOBRAZBE IN POVPREČNEGA ZASLUŽKA? Pri prevedbi pokojnine na zavarovančevo zahtevo je treba v večini primerov ugotoviti, kakšna strokovna izobrazba Je potrebna za delovno mesto, kjer Je delal pokojninski upravičenec, prav tako pa tudi po-čnl mescxnl 7. n''SC k plrjč v razdobju od 1. aprila 1952 do 31. bra 1957. To lahko ugotovi sam okraj, ni zavod za socialno zavarovanje, če so v določenem primeru že dokazi o tr n ali pa, če upravičenec priloži zadostne Co'.;izs, *?.’5o da lr.hko vod na podlagi tega v celoti ugoo1 njegovi zahtevi, Ce takšnih dokazov ni, upravi*®" nec pa nima zadostnih in vcrodostoJ. nih dokazov, da bi lahko o njeg°’ zahtevi sklepal san) okrajni zaVO<*> potem predložijo zahtevo občinske mu ljudskemu odboru, na katereg* področju je bil zavarovanec zadnj* krat v delovnem odosu pred upoK° jitvljo. PREDLOŽITEV ZAHTE',f PO PREVEDBI V zahtevi po prevedbi je ircb® navesti razloge, zaradi katerih hteva upravičenec popravek v razp® reditvi v pokojninski razred, kot dl število rešitev o prevedbi po beni dolžnosti. Predložiti Je treba di dokaze, da Izpolnjuje upravic® nec pogoje za popravek pokojni111 ki so predpisani po zakonu. Zahtevo Je predložiti okrajne1’’'' zavodu za socialno zavarovanje. n katerega področju živi upokojene«* Prevedena pokojnina na zahtev" upravičenca mu pripada od 1. Jan*. arja letos, če Je bila zahteva Prl'<‘ ložena v roku šest mesecev po "v£„ ljavljenju novega zakona. Ker |e z“_ čel zakon o pokojninskem zavavova nju veljati 19. decembra lani. le treh* zahtevo po prevedbi predložiti 19. junija letos. Ce kdo Pr<’" loži z'J.«,•-.•c po tem roku, bo pr*Jf mal novo pokojnino od prvega dn naslednjega mcsecc po predlo£i“v* zahteve. Za kaj gre ? Povojni razvoj materialne in skih in vodikovih bomb na ve-znanstveno tehnične podlage like daljave. S tem je odpadlo oboroževanja je šel na splošno tudi prejšnje nesorazmerje in skozi tri glavna obdobja in vsa- nastalo je ravnovesje. Ameriška ko je na svoj način vplivalo na vojaška oporišča in njihova na-Pogajanja o razorožitvi. Glavna membnost so odtehtale na drugi značilnost prvega obdobja je bil strani medcelinske rakete, ameriški monopol na atomsko Logični sklep naj bi bil, da bombo ter ostale vrste jedrskega je v sedanjih razmerah prazna orožja. ZSSR si je prizadevala, misel, da je možna dokončna voda. bi svoje dotedanje zaostaja- jaška premoč in drugič, da je že nie na atomskem področju, ko skrajni čas, da bi sporazumno imela atomske bombe, med opustili jedrske bombe, kakor drugim nadoknadila s hitrejšim tudi sredstva za njihovo izstre-klasičnim oboroževanjem in ve- ijevanje — vojaška oporišča in likim številom vojakov. Ta ma- naprave za izstreljevanje raket. terjata« razlika je prižladojz- torižau političnega o b- aza v pogajanjih o razorožitvi razorožitve vo iner- v tem smislu, da so ZDA vztra- r^^Zrom Mejo starina-Me na zmanjšanju količine kla- Cljj %-^oMo priznati po rebe 1'čnega orožja in števila oboro- zori’ ™ ^"“.sebo nem Ženih sil, vtem ko je ZSSR za- ZnulZnMi vo kommomiAh Z sk^T’ r 61 PreP°vedaliat0m- sporazumevanju. Takšni nazori oombo. ,„xol„ so prišli do izraza tudi v neka- v fr TUB?J, ° isripialn terih zahodnih komentarjih o v trenutku ko je ZSSR zdelala 2adnjih sovjetskih predlogih. So- ■nrJli * ?yan 1 ■ vjetski vladi na Zahodu očitajo, ZuDu' ifaŽena inn n da zahteva razen prepovedi upo-snJl-rS^tI bomb, se je ?P_ rabe prostora v vesolju v vojne koZZln} n1rol rs lino ne raziskave, opremljen z vsemi potrebnimi instrumenti. Kratek čas po izstrelitvi rakete s satelitom so prostovoljci ameriškega letalstva zapustili hermetično zaprto kabino, v kateri so skupaj prebili pet dni. *Ia njih zdaj omenjajo kot najresnejšega Kairo, 17. marca (Tanjug). Su* dan se ne bo pridružil nobene- menil zakon, mu vojaškemu bloku, pa tudi no-j v izjavi, ki jo je dal sodelav-beni skupini v arabskem svetu, cu »New York Timesa«, je vodja sodeloval pa bo z vsemi in si pri- britanske Laburistične stranke zadeval, da bi med vsemi arab- Hugh Gaitskell rekel, da bi uteg-skimi deželami prišlo do »poml- nila bodoča laburistična vlada re-ritve«. To so objavili sinoči po vidirati britanske zunanje obvez-sestanku predstavnikov vladajoče stranke Umma in stranke Saab, ki bosta bržčas glavni podpornici nove vlade. Politični krogd napovedujejo, da bodo ta načela potrjena tudi j v uradnem poročilu, brž ko bo sestavljena nova vlada. Prepričani so, da jo bo sestavil dosedanji ministrski predsednik Abdulah KaliL Parlament bo izvolil tudi prvega predsednika republike. Za Uspelo posredovanje? Optimistične izjave Murphyja in Beeleya o poravnavi spora med Francijo in Tunizijo Tunis, 17. marca (AP). Pred- razgovorov s tunizijskimi vodite-sednik Tunizije Habib Burgiba je lji in da upata, da bo v Parizu priredil danes poslovilno kosilo dosežen napredek. Britanski po- izpolnjevati svoj program izstreljevanja umetnih satelitov, napravile še nekaj posebnih poskusov. , Direktor projekta »Vanguard« . , . , , „ ?r- John Hagen pa je novinar- phy izjavil, da sta imela z Bee-3®m izjavil, da bo novi satelit leyem zadnje dni več uspešnih krožil okrog Zemlje bržčas 5 do v sporu med Tunizijo in Francijo j tuniškem letališču rekel, da upa Belleyu in Murphyju. Oba menita,1 da so našli kompromisno rešitev, sprejemljivo za obe strani. Pred odhodom v Pariz je Mur- 10 let. Po prvih podatkih znaša "Jegova hitrost od 29.000 do 36.500 kilometrov na uro, tako da potrebuje za pot okrog Zemlje 135 mi-nut. Najbolj oddaljena točka nje- Raztfovor o kolonialnih vprašanjih Pariz, 17. marca (AFP). Britanski minister za kolonije Len- Sove poti okrog Zemlje (apogej) nox Boyd in francoski minister za 1® 4000 km daleč od Zemlje, naj- čezmorske posesti Gerard Jaquet bhtja (perigej) pa kakih 650 km. sta se danes razgovarjala o vpra-. Novi satelit tehta poldrugi ki- šanjih, ki zanimajo obe vladi in |°§ram in meri v premeru kakih ki se nanašajo na čezmorska 16.50 cm. Z daljnogledom ga ne ozemlja. Razgovor se je sukal b° moč videti razen v izredno okoli britanskih In francoskih ugodnih pogojih. Okrog Zemlje 1 p- sesti južno od Sahare. kandidata Al Mahdija. Poštne zveze z Madžarsko Beograd, 17. marca (Tanjug). V Beograd je davi prispela delegacija madžarskega ministrstva za promet In zveze, ki se bo z delegati našega sekretariata za pro- nosti, vendar pa ne bi sprožila met in zveze ter Generalne direk- nobene enostranske akcije. O cije PTT pogajala za sporazum o mednarodnih problemih nasploh, Hugh Gaitskell v uspešno rešitev spora, V obveščenih krogih izjavljajo, da bo po Murphyjevih napovedih predsednik Burgiba prihodnji četrtek ob obletnici neodvisnosti Tunizije lahko objavil sporazum o rešitvi spora s Francijo, in da bo podobno poročilo objavljeno tudi v Parizu. Po razgovorih s premierom Gaillardom v Parizu bo Murphy ministrskega predsednika Bulga-odpotoval v Washington, Beeley nina, nanašajoče se na konferenco pa v London. Prizadeti vladi se na najvišji ravni. Tu pravijo, da bosta v primeru potrebe spora- je Malik že prej osebno izročal zumevali s pomočjo veleposlani- predsedniku britanske vlade poštev ZDA in Velike Britanije. dobna pisma. poštnih zvezah med obema deželama. Delegacijo vodi prometni minister Istvan Kos. Pogajanja so se začela že danes. Bulganinovo pismo London, 17. marca (Tanjug). -Sovjetski veleposlanik v Londonu Malik je bil danes pri predsedniku vlade Macmillanu. O sestanku niso objavili nobenega poročila, opazovalci pa menijo, da je Malik izročil Macmillanu pismo je dejal, da je nemško vprašanje po njegovem mnenju takšno, da bi moralo priti na dnevni red konference na najvišji ravni, kar pa ni, da bi moralo biti tudi pogoj za sklicanje takega sestanka. Laburistična stranka meni, d^ je konferenca ministrskih predsednikov nujno. Velika Britanija bi lahko zboljšala mednarodno vzdušje, če bi za določeno obdobje sama opustila britanske atomske poskuse. Na koncu je Gaitskell pojasnil svoj pet točk obsegajoči načrt, ki naj bi prispeval k zboljšanju položaja v Evropi. Gaitskellov načrt določa med drugim umik Zahodne Nemčije Iz Atlantske ter Poljske, Češkoslovaške in Ma- Po vzorih — izpred 19. stol. V stari baziliki v Kolnu je bila ondan ceremonija, ki je imela pravcati »državniški značaj«. Glavna oseba je bil kancler Adenauer, ki so ga vpričo »vitezov« starega katoliškega »Nemškega reda«, ki se oblačijo v bele plašče z velikimi rdečimi križi, odeli v tak križarski plašč in mu obesili križ okrog vratu ter ga tako »ustoličili« za svojega dvanajstega »častnega viteza«. Srednjeveško mistiko ceremonije so kazili le sodobni žarometi, brneče televizijske in filmske kamere. Zmeraj radovedno občinstvo si je potem po televiziji, v kinematografih in časnikih ogledovalo križarskega kanclerja. Kot je povedal kardinal na ceremoniji, so častni vitezi Nemškega reda »dolžni celiti rane, ki Jih je zadala vojna nemškemu narodu« ter si »pridobivati zasluge za širjenje idej krščanskega Zahoda«. V vsakdanji politični govorici so to ideje protikomunističnega klerikalizma. »Nemški red« je bil ustanovljen nekako v začetku XII. stoletja. Neki časnik pripoveduje zdaj o njegovi vzorni državni tvorbi, iz katere je pozneje nastala pruska država, ter o »kulturnem poslanstvu«, ki ga je red imel v kolonizaciji Vzhodne Evrope. Pred 140 leti je Napoleon red razpustil. Zdaj pa ga je klerikalizem začel spet oživljati s svojevrstnimi gesli »demokratičnega in krščanskega Zahoda«. In red se na vse kriplje trudi, da bi si zagotovil mesto v zahodno-nemški javnosti. Tudi tokrat ni šlo le za to, da je »visoki mojster« reda blagoslovil in ustoličil Adenauerja. Tudi stari kancler je pomagal obuditi ta meniški red ter n jegovo ideologijo »krščanskega Zahoda«. lACKSONVIUE Dcrvrona Borher i/rlle SANFORD CA CANAV \ ORLANDO TA M PA Ooronaao. Beach U PETERBURG PALM BEA* a m n 1 ir * število nadur je pred zakonsko letos spremenili premilski oravilnik in P°ve(^° v nekaterih podjetjih te ob razširili krog premirar.cev. Pri občin- !?'enZJ^b na^an^v^nrkf'traovln?1 ce-cifpm MnHcirom AHhnm m imonnitnH . nsclur lis dan« v neki trgovini c skem ljudskem odboru so imenovali r, komisijo, ki te dni pregleduje in pri- merja plače delavcev in uslužbencev ® V občini Ljubljana-Center Je vseh podjetij kamniške občine, nato pa nekaj gradbenih podjetij zahtevalo re" bo predlagala, kako te plače vskladitl vizijo premijskih pravilnikov, čeprav glede na produktivnost dela in razme- imajo vsi premijski pravilniki v grad-re na tržišču. benlštvu enake premijske osnove. Zato • V občini SISka več kot polovica naj bi delavski sveti vseh gradbenih predsednikov sindikalnih podružnic ni podjetij prilagodili svoje premijske vedelo, da Je občinski Zbor proizvajal- pravilnike svojemu gospodarskemu cev zahteval v nekaterih podjetjih re- življenju. V občini Center Je še poseb-vlzijo premijskih pravilnikov. Doslej so no čutiti, da se nekatere sindikalne v tej občini spremenili premijske pra- podružnice premalo veslno zavzemajo' vilnike v tovarni »Lek«, v podjetju za revizijo premijskih pravilnikov. » »Slovenija vino«, v Tovarni dekorativ- podjetju »Obrtnik- se ne upajo ukinit' nlh tkanin ln v Litostroju. V tovarni premijo račudovodji, češ da bo znrad1 »Lek« so do nedavnega hkrati z lzpla- nižjih dohodkov odšel iz podjetja. čili premij zaustavili tudi izplačila pre- m ,, __ sežka norm, češ da norme niso pravil- ,Y nrpJle- no določene. Občinski sindikalni svet Je menil, naj delavski svet tovarne ?.at!w v IS SoHtfuH« me- *Lek-»* najprej določi realnejše norme mitlnnn di- in šele nato vpliva na izplačila pre- .pren?1;l« .Sibale od 14 do 17.000 d sežka. 9 V občini Dobrova gradbeno pod- 3"“'L™iS(° jetje »Remont« še vedno ni normiralo ,_p 5!f ^v ^ „5 vseh del, zato bi delavci hoteli zaslu- ~l1e ' ■ .1? tovarna dosegla r.arjev, najn\ž1e pa okrog 660 dinarjev. Nekateri uslužbenci tc tovarne so pre* pre* ... __ „ ...............D__ plan. Zbor proizvajalcev medvoške občine žiti čimveč denarja z nadurami. V Do- brovi tudi niso normirali del v obratih Srni ni ifnSO mlzarne, zabojarne In žage. Delavci so J, p zaradi tega vodstvo podjetja že več- Posameznih premlrancev. krat kritizirali, toda kritika doslej še ni obrodila sadu. PREVEČKRAT ZA »ZELENO MIZO« BESEDA VIŠKEGA SINDIKALNEGA SVETA NI ZALEGLA R Občinski sindikalni svet viške 0 V občini Domžale presegalo nor- občine Je ugotovil, dn Je kolektiv Tomo najviše v »Mllnostroju« - v po- bačne tovarne seznanjen v glavnem vprečju za 40%. Nedavno so v tej go- 9 premijskimi'osnovami, ne pa z viši* spodarski organizaciji znižali normo, nami premij, ki Jih prejemajo posa* čeprav se ni zvišala Droduktivnost de- meznl premijski upravičenci. Na ?-a* la in tako umetno povišali dohodke, htevo občinskega sindikalnega sveta, V nekaterih podjetjih domžalske obči- naj podjetja poročajo, kako so izola-ne vodstva podjetij še vse prerada cevala premije, več kot polovico p°Q* 6klepajo o pomembnih odločitvah za M odgovorilo. Tovarna “-Ilirija« ,i0 zeleno mizo-«, namesto, da bi se po- občinskemu sindikalnemu svetu spo* _ j.i i — i , Ha vno8a 4>»r>lnApino nfP' svetovala z delovnimi kolektivi. V logaški občini so v Kombina- ročila, da znaša najvlšja izplačana pre* mlja 105 tisoč dinarjev, člani sveta Pa tu lesne industrije doslej veljavni pre- so kasneje ugotovili, da Je ta številka mljskl pravilnik razveljavili in sestav- precej višja - 360 tisoč dinarjev, ljajo novega. Občinski sindikalni svet Delovni kolektiv Llubljanskih ope-v Logatcu ima letos več veljave kot kam ne ve, kakšne so plače vodilnih prejšnja leta: predlaenl Je, naj bi v uslužbencev. Pomanjkljivosti dela de-Logateu ustanovili otroški vrtec in je lavskega sveta te gospodarske organi* uspel. Prav tako je vodstvo »KLI« po- zadje Je mogoče razbrati tudi iz na* slušalo nasvet svoje sindikalne podruž- čina razobeSanja tarifnih pravilnikov, nice in prodalo dva avtomobila, ki pod- Po obratih te gospodarske organiznei- JetJu nista bila nujno potrebna. Je so razobeSeni tarifni nravilnlki le M • V Lesnoindustrijskem podjetju tiste uslužbence, ki v teh obratih de* v Ribnici ima - vsaj tako Je moč raz- lajo, ne pa tarifni pravilniki za celotni brati iz zaključnega računa - zasluge delovni kolektiv. V. B. Vsakdanja podoba na trolejbusnl postaji DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE. Z AKTIVNIM SODELOVANJEM V ORGANIH LJUDSKE OBLASTI ONEMOGOČITE BIROKRATICNE POJAVE, POJAVE TRATENJA DRUŽBENEGA PREMOŽENJA, POJAVE PROTEKCIJE IN LAHKEGA ŽIVLJENJA POSAMEZNIKOV NA RAČUN SKUPNOSTI! 2Ua^acefi£ dkošci pnipavcdujejO' V laboratoriju za konserviranje železa in brona rešujejo dragocene kovinske izkopanine pred nadaljnjim propadom Zadnja steklena vrata, ki pe- viranje železa ln brona. S tem ljejo z dvoriščnega hodnika v se je arheologom izpolnila dol-zakladnico slovenske preteklosti, goletna želja, saj jim prav ta so v poznih dopoldanskih urah zaklenjena. Siva mogočna stavba z velikimi okni, ki so skoraj Na širokih mizah in policah ni Arheolog Vinko Sribar pravi, nobene nepotrebne stvari. Foto- da je njihova glavna naloga bor-grafski aparat — ki ga uporab- ba proti koroziji. Večina pred- laboratorij omogoča, da svoje ljajo za slikanje predmetov, pre- metov je bila v najbolj neugodij ubij enčke — arheološke pred- den jih začnejo konservirati — nih področjih. To so bila v glav-mete, ki so jih odkrili, zaščitijo danes počiva. Vsi so sklonjeni. nem grobišča. Dvajset centime-pred nadaljnjim propadanjem, nad mikroskopi, epruvetami, trov ali dva metra zemlje je bilo Velik del našega arheološkega bučkami. kaj vse jih obkroža V omarah počivajo na vati v posebnih škatlicah različni okraski naših prednikov. Milini bilo nujno potrebne zadostne metrske so ranice na teh drago- strokovne konservacije, so bili cenih predmetih. Po temeljitih oksidacijo. Razen tega železni predmeti niso bili zaščiteni, saj bogastva je namreč iz kovin, med katerimi prevladujeta železo in bron. Ker do nedavnega premalo, da bi predmete zaščitilo pred vodo in zrakom. Zato je korozija zlahka uničevala. Na Dolenjskem pa je Ilovica, ki vsebuje kisline, pospeševala izkopani predmeti'izpostavljeni pregledih in fotografiranju jih nadaljnjemu propadanju. Koro- prično zdraviti. zija je počasi toda vztrajno uni- Različni okraski, ki so nekaj iv tedaj še niso poznali različnih _ . „ antikorozijskih premazov, s ka- čevala milimeter za milimetrom stoletij počivali nekaj metrov terimi moderna tehnika zmanj-drobne kovinske često umetni- pod zemljo in jih je arheologova šuje oziroma preprečuje koroško izdelane predmete naših lopata spet dvignila na svetlo, so zijo. V teh 50 letih smo dosegli pod povečevalnim steklom ra- Z milimetrskim električnim sve* drom odstranjuje konservator prednikov. mnogokrat precej poškodovani, že izredno lepe rezultate in do- nico dragocenega predmeta Sedaj ni več potrebna svoje- vendar so še vedno ohranili svo-vrstna začasna rešitev —nič več jo nekdanjo lepoto. ni treba puščati arheoloških predmetov v zemlji, ki jih je doslej mnogokrat bolj varovala kakor muzejske omare. Novi laboratorij za konser-vacljo železa in brona je seveda predvsem delavnica, ki pa ne zanemarja znanstvenih raziskav Pred »zdravljenjem« je treba in ugotovitev. Skromna oprema. predmete temeljito pregledati in malo prostora, pomanjkanje kadra — mnogo stvari zavira delo mladih konservatorjev, ki de- ugotoviti vse poškodbe vedno zagrnjena kljub navideznemu molku, neprestano živi. lajo pod vodstvom arheologa Nemirno in svojsko je življenje vinka §ribarja - vendar vse to ne more zavreti vedno večjih del in spehov. MED ZDRAVNIKI IN , RAZISKOVALCI V laboratoriju je prijetno Enakomerno škrabljanje in pre-Pred kratkim so v muzeju vidni koraki ustvarjajo neko ustanovili laboratorij za konser- svojsko vzdušje, ki te privlači. v Narodnem muzeju. Tu se srečujeta dvajseto stoletje — stoletje tehnike in vsa naša pestra in bogata preteklost VELIKA 2ELJA SE JE IZPOLNILA gnali stvari, ki jih marsikje . . , drugje še ne poznajo. Vendar je r**Jrety10, b Ko bom sedanji laboratorij dovolj razširili, bomo lahko še uspešnejs delali. Takrat arheoloških predmetov ne bomo samo reševali, temveč jih bomo tudi proučevali. Tako bomo spoznali marsikaj, kar sedaj še ne poznam^ Po vsej Sloveniji so raztreseni pod debelimi in tankim* plastmi zemlje dragoceni arheološki predmeti, ki čakajo, da j'*1 bo arheologova lopata dvignil3 in spravila na varno — v muzeje. * Sklonjeni nad mikroskopi lupami rešujejo in ohranjujejo konservatorji različne dragocene drobce, ki bi jih sicer uničil čas. Hkrati pa nam odkrivalo v teh drobcih življenje, kulturo in znanje ljudi, ki so Dela je vedno dovolj. S pomočjo modernih tehničnih sredstev sedaj preprečujejo najhujše zlo — korozijo, ki jo lahko prema- dolga stoletja pred nami živeli gajo samo z vestnim, požrtvovalnim delom na naši zemlji. MAK Globoko sinje morje PREDVOLILNI POMENKI POT J E ODPRTA ODGOVARJA JOSIP VIDMAR, KANDIDAT UPRIZORITEV RATTIGANOVE^ DRAME V LJUBLJANSKEM ZA POSLANCA V ZVEZNI ZBOR MESTNEM GLLDAL1SCU T Terenca Rattigana, enega naj- ske!) dramske tehnike, kjer ne Josip Vidmar je že šesto Z istim namenom vzdržuje Zveza uglednejših današnjih angleških manjka niti »usodno- pismo In leto predsednik Zveze knjiž^v- tu^ dovolj živahne osebne stike dramatikov, smo doslej spoznali neizogibno prisluškovanje, nikov Jugoslavije in torej tudi te™L organizacijami. je po filmskih delih »Zadeva Uprizoritev Rattiganove dra. ... Vsako leto obišče Jugoslavijo in winslow-“ in »Browningova ver- ŠTUDENTSKI FESTIVAL zato najtesneje povezan z vse- jugoslovanske pisatelje na dese jugoslovanskimi literaturami kakor tudi s pisateljskimi organizacijami in posameznimi umetniki v svetu. Zaprosili smo ga, naj nam odgovori na dvoje vprašanj prav s tega Področja. Kaj menite o sedanjih stikih med jugoslovanskimi književnostmi? “Ena izmed najvažnejših nalog ( Veze književnikov Jugoslavije je Prat; gotovo skrb za medsebojno sP°znavanje jugoslovanskih naro- ■ °v na literarnem in tudi umetniškem področju. Obstaja več sklepov kongresov Zveze, pa tudi njene uprave, ki so bili storjeni *a izpolnitev te naloge. Med najvidnejše storitve v tem pogledu spadajo publikacije, kakor n. pr. vsakoletni Almanah jugoslovanskih književnosti, ki ga izdaja r________________ ^ vez a, književni Bilten, ki ga in- tine književnikov iz raznih držav, določenem družbenem okolju, terno sestavlja Zveza književni- prav tako pa obiskujejo jugoSlo- »Globoko sinje morje* s svojo in razpošilja vsem republi- vanski književniki svoje inozem- osrednjo junakinjo Hester Collyer škim društvom. V ta okvir ske tovariše. Ti osebni stiki so pretendira na problemsko psiho-sPadajo tudi medrepubliški knji- seveda zfl° uspešno sredstvo za loško dramo, na tragično dramo tevni večeri ki Uh kdai va kdai ra^rjanje zanimanja za naše človečnosti. Hester bi naj bila v Prireja uvrava Zveze V ta namen fcn?izeUTl0sti- Nemajhna stvar v določenem smislu »vnukinja« Eme sn hsj ? * . . tem prizadevanju pa je tudi ne- Bowaryjeve, Ane Karenine ali darn f- SV° “ Pr6j davni Predlog Zveze književnikov Ibsn0ve Nore. Njena pot je pot Ivanja predstavnikov ene izmed Junnslnmir Švedski AkademUi. ki t T-JJ m Drevi bo v mali dvorani Slovenske filharmonije večer kompozicij članov Kluba komponistov Akademije za glasbo. To bo po uspelem koncertu slušateljev iste Terenca Rattigana, enega naj- ske') dramske tehnike, kjer ne podoba Hester Collyerove — Slav- akademije že druga prireditev le- - gr............................................... ' • ke Glavinove. Glavinova Je svojo tošnjega Študentskega festivala. zvesto privrženost ljubezni, svoje Njen spored obsega dela mladih brezkompromisno čustvovanje in komponistov Srebotnjaka, Petriča, Winslow-“ in »Browningova ver- me v Mestnem gledališču je v tragično spoznanje oblikovala z Lebiča in Rančigaja. Zlasti Alojz zija«, ki pa sta prav tako kot vsakem pogledu solidna. Ne bi \ izredno rahlim, komornim in pre- Srebotnjak je našemu glasbene-»Globoko sinje morje« bili sprva dejal, da je pretresljiva v tragič- ;pričlji*im nadihom subtilnosti in mu občinstvu že znan kot avtor krščeni na. odrskih deskah. Pri- nem smislu pa tudi sentimentalna 1 naivne neizživetosti. Pri tej za- številnih zborovskih in komornih stley, Fry, Rattigan, Ustinov in ni. Režiser Jože Gale se je odločil snovi se je razumno izognila ce- glasbenih del. Poznajo pa ga tudi še nekateri drugi tvorijo v so- za komorni stil interpretacije in neni ganljivosti ali čutni obsede- preko naših meja, saj izvajajo dobni angleški dramski književ- zdi se mi, da je ubral najsreč- nosti, četudi vloga ponuja dovolj njegova dela v Nemčiji, Angliji nosti jedro današnjega gledališke- nejšo pot. Ob vsaki drugi zasnovi teh »usodnih« impulzov. in Švici, največ pa v Italiji, kjer ga pisanja. Medtem ko ubira Fry bi Rattiganove razpoke najbrž Edvard Gregorin je Williama je leta 1956 tudi prejel diplomo pota tako imenovane poetične bolj silovito predrle veščo in ru- Collyera poskušal kar se da na največjem italijanskem glas-drame, nadaljuje Rattigan tradi- tinirano dramsko skorjo »Globo- vnanje umiriti ter uravnotežiti benem tekmovanju »Gian Battista cijo angleške konverzacijske dra- kega sinjega morja«. Iz tega ra- svoj družbeni položaj, vklenjen v viotti« v Vercelll. Poleg tega je me Galsworthyja, B. Shawa in v zumnega koncepta je režiserju konservativne kanone, z ljubečim jst0 leto prejel tudi Prešernovo novejšem času J. B. Pristleya. zdrsnil v kolesnico vnanje živčne spregledovanjem ženinih postop- nagrado in eno izmed nagrad na Med to vrsto dramatike sodi po neurejenosti edino Frederick Page, i kov. Zal je Gregorin to pomirje- konkurzu Zveze Svobod. Se po-vsej pravici tudi tridejanka »Glo- ki ga je oblikoval Maks Bajc z vanje igralsko urejal preveč z zu- - i boko sinje morje«. ! raztrgano, bolestno prej »ameri- Gre za avtorja in delo, ki ga kansko« ko »angleško« vročico, sebej je Srebotnjak z uspehom nanjimi sredstvi. i uglasbil že vrsto Kosovelovih „______________ ...______ n.ausn.u- -v —o« Vloga avtorjevega skrivnost- pesmi. Kompozicijo študira pri v prvi vrsti zanima meščanski Brez dvoma je Bajčeva zasnova nega besednika Millerja je bila prof Lucijanu Mariji Škerjancu, salon in problematika, ki jo re- te figure zanimiva: slabič često poverjena Janezu Albrehtu, ki je prav tako kot njegov kolega Ivo prezentanti meščanstva doživljajo prikriva svojo Ahilovo peto z tej izrazito literarni osebi dal do- petrič. Tudi ta je že stopil v v raznoterih življenjskih situaci- vnanjo živahnostjo, s tempera- volj življenjskih potez. Zakonca vrste priznanih glasbenikov kot jah, pa naj gre za individualne, mentom in silovitostjo. Kljub Welch — Iva Zupančičeva in dirigent in kot komponist. Med posebne psihološke drame, za ano- temu pa mislim, da si je Rattigan Franček Drofenik —_ sta učinko- svojimi vrstniki skladatelji za- v J-------------vito predstavljala tipičen malo- stopa najmodernejšo smer. Naj- meščanski par, ki mu avtor ni rajši piše za pihalne instrumente, prizanesel z ironičnimi ostricami. Tudi Petrič je bil že nagrajen s Gospo Eltnovo je igrala Ruša Prešernovo nagrado, in sicer za Bojčeva, Jackija Jacksona pa simfonijo »Goga« leta 1957. Lojze Franek Trefalt, ki sta se lepo Lebič, študent I. letnika oddelka vključila v komorni stil interpre- prof. Marjana Kozine ter Ljubo tacije. Rančigaj iz oddelka prof. Karla Scenograf arh. Sveta Jovano- Pahorja pa bosta tokrat prvič vič je domiselno opremil pred- predstavila javnosti svoja glasbe- mestno najemniško sobo london- na dela. skega porekla s konvencionalnim Zadnja točka 'programa, Sre-tlorisom, a izvirnim formalnim botnjakove »Vojne slike« bo pri-gradivom. nesla v naše koncertno življenje »Globoko sinje morje« je in- zanimivo in praktično novost. To timna drama ljubeče in razočara- pretresljivo delo bomo namreč malije, v katere zapada angleški Paga nekoliko drugače zamislil: meščan v mlinu klasičnega angle- bolj otroško razposajenega in ne-škega konservatizma in purita- ugnanega pa živčnega »odsluže-nizma, ali za trčenja, ki jih člo- nega« poskusnega pilota. vek kot posameznik doživlja v Naj impresivne jši igralski dosežek v uprizoritvi pomeni vsekakor Zaključen dramski tečaj V nedeljo dopoldne se je s produkcijo končal tečaj, ki ga je organiziral okrajni svet Zveze svobod in prosvetnih društev v , ■ , „ . Jugoslavije švedski Akademiji, ki lomljenja družbenih konvencij MQoslovanskih literatur po vseh upravlja Nobelov fond; predlaga- pod vplivom ukazov srca in ču- urugih centrih. In konec koncev na sta namreč bila dva naša kan- stev in je hkrati pot bridkih raz- tega namena tudi izvirajo vsa- didata za književno Nobelovo na- 0caranj in zlomov. Njena ljube- foletne literarne nagrade Zveze grado, in sicer Miroslav Krleža in zen je močnejša od varnega za- r , - . . , , . . , , književnikov Jugoslavije, ki pa se Ivo Aftdrič. Ta predlog bo ne- Vetja ob aristokratskem, nadvse Ljubljani. V tečaj, ki se ie za .e bojim, da bodo zaradi pomanj- dvomno stopnjeval zanimanje uglednem kaminu, njen zlom je novembra, se je, vpisalo 84 te .aj- kanja sredstev odpravljene. Mi- evropskega občinstva ne samo za deziluzija. Pot iz deziluzije: smrt, nikov iz Ljubljane in drugih krasim, da bi s tem naš smoter iz- imenovana dva avtorja, temveč samomor Tak je običajni zaklju- . 3ev ljubljanskega okraja, na pro- oubil važno sredstvo, kajti knji- tudi za vse naše književnosti. žek A Rattigan se temu upre: dukciji Pa je n?stoP_il(? v prvem ževnc nagrade niso bile samo Bilten o živečih jugoslovanskih živeti je treba zaradi življenja, Povod za to, da se z deli vseh književnikih, ki sem ga omenil v brez upanja in vere tudi razoča- važnih jugoslovanskih avtorjev zvezi z medsebojnim spoznava- ranj ni. To je modroslovna teza, Seznanijo samo člani žirije, mar- njem jugoslovanskih kulturnih ki jo govori avtorjev besednik, več so imele namen, opozarjati enot, razpošilja Zveza književni- fiktivni in skrivnostni dr. Miller. celotno jugoslovansko beroče ob- j(ov tudi v inozemstvo, predvsem To modrovanje je zanimivo, cinstvo na najvažnejše avtorje vsem književnim organizacijam, ker si utira stezo nekje med živ- vseh jugoslovanskih narodov. s katerimi vzdržuje redne stike, ljenjskim optimizmom in obupom. Uspeh vsega tega prizadevanja Isto pot gre tudi precejšnje šte- In ker se Hester vendarle odloči še ni zadovoljiv, vendar tudi ni vilo vsakoletnih Almanahov, po- za življenje, se v tej odločitvi majhen; dejstvo je, da so bile dob,no pa je ravnala uprava Zve- skriva kajpa tudi kal radoživosti, n. pr. mnoge knjige slovenskih zg tudi s svojo edicijo, ki je vse- čeravno avtor ne daje nobenih avtorjev prevedene bodisi v Za- bovala referate in razpravo na napotkov na priliko v smislu ak-. . , , Orebu, bodisi v Beogradu, nadalje diskusijskem plenumu Zveze knji- tivjiega, angažiranega življenja.! delavci. Pridobljeno znanje bodo, nekateri srbski avtorji tiskajo ževnikov pred tremi leti in ki je Dlje od takšne zanimivosti pa se j tecajhiki lahko nadalje razvijali kdaj va kdaj svoje knjige vzbudila v inozemstvu precejšnjo Rattiganovo modrovanje ne pre- v ijudskoprosvetnem delu in ga « Zagrebu, nekateri hrvaški av- pozornost. bije. Brez moči je in brez en-, posredovali še drugim. tor ji pa v Beogradu. Tudi Slo- Vsa ta pota vsekakor utirajo 1o x„' IVOVI? K" N TTPT? I1V RIT VI TIT venci smo izdali in natisnili pre- naši literaturi vstop na svetovno ™ Ln ! +J i „ ’ REVIJE cej nrevndov bodisi iz hrvaške, tržišče in nnvnlnnma samo od nekje: pod navidezno vnanjo trd- i NASA SODOBNOST. Letnik VI, : i, ; , ‘ popolnoma samo oa n0stj0 ln psihološko utemelje- »t. 3. izdaja Državna založba Slovo- oodist iz srbske, kakor tudi iz kakovosti našega dela v prihod- J qclit„ ra7nnt. nnmA nitlJe- Glavm m odgovorni urednik Makedonske književnosti. Vrhu nosti ,e odvisno, ali si bomo de- „ ,J0 s° ,®KrUG ra,zpoKf „ Drago Sega. tega naše časopisje, pa tudi naše finitivno osvojm zanimanje kul- P^t za.oKk vi, revije poročajo, ne povsem redno turnega sveta za našo duhovno , ,, hi n'c „ .. založbe izdaja Cankarjeva založba v ne dovolj intenzivno, o pojavih produkcijo. Pot je tako rekoč {oti osvoina Dreknetla in nreprt sffiek"1' odgovOTTl1 uredn,k Ivan tUTrlU°ih, jugoslovanskih litera- odprta, dolžnost jugoslovanskih eaia. Ce ji verjamemo, ji zato, ker savrementk. Mesečni knjiiev- Urah, kakor se to godi tudi v književnikov je, da to pot izko- . npnavadnn sorrt.nn oblikovana n1 časopls- Mart 195S- br- 3- Glavna s««, zaveto (n drugth „ prtbor, „ .vetu ,po- v““' štovanje, ki bo pomenilo hkrati umna pa četudi je nalita v po- priročnik za mlade aktivi- ne žene. Prav zaradi intimnosti sodi v repertoar MG, ki zna te vrste dramatiko sugestivno oživljati. To je potrdila tudi premierska publika, ki je uprizoritev nagradila s prisrčnimi priznanji. V. Predan in drugem letniku 40 tečajnikov Za produkcijo je vodstvo izbralo vrsto recitacij in posamezne odlomke iz slovenske dramatike. Tako so tečajniki v prerezu pokazali dosežke svojega dela na podlagi programa tečaja, ki je zajemal dramsko Igro, recitacijo, osnove režije, jezika, organizacije in dela Ljudske prosvete ter psihologije. Tečaj Je vodil Branko Musar, posamezne predmete pa drugi znani gledališki in kulturni poslušali po magnetofonu. Vojne slike pa so posebnost že po avtorjevi zamisli, saj poleg tenorja (J. Lipušček) in viole (S. Zalokar) nastopajo sama tolkala; tudi klavir (P. Sivic) je tokrat v vlogi tolkal. Jože Humer Trojica v Jakopičevem paviljonu Sinoči so v prostorih Jakopičevega paviljona v Ljubljani odprli zanimivo razstavo trojice slovenskih slikarjev Jožeta Ciuhe, Doreta Klemenčiča in Iveta Šubica. Avtorji razstavljajo končno na vpogled tudi ljubljanskemu občinstvu dela, ki so jih razstavljali lani v Parizu in kasneje tudi v Mariboru. Dela, ki so vzbudila dosti priznanja ob prvi razstavi v tujini, so vsekakor zanimiva, in to ne le kot dokument likovnega doživetja Pariza. » > - y j y uiimo« uu ttLuui jc iiuiitu v uu — — —- - --- • doZuivo’ kitili« tUdi 'Postavanje do naše države.« sodo tare. preizkušene realistič- ^k^ve^r^ --. olJtvo. Hrvaški bralec še zme- \ c. Zlobec ne (beri celo: trikotne, scribov- govorni urednik Bojan Zavašnik. ai ne šteje nekega srbskega pisca *a svojega avtorja, ki bi ga skušal talno spremljati, in obratno. Slo-eriski bralec nikakor še ni do-rnač v hrvaški in srbski književ-°sti itd. Nekaj pa smo le dosegli 71 upati je, da Zveza književnikov e važne naloge ne bo nikdar iz-vubila iZpreci jn da bo njeno *:nzadevanje ob pomoči vseh ur“Oto faktorjev naposled le do-». ‘o do tega, da bomo vsi za-feli z vsemi našimi literatu-rarni.« In kaj menite o naših sti-s tujino in predvsem, kakšno je vaše mnenje o prodiranju naše književnosti v svet? »Kakor je v primerih s pred-ojnim stanjem opaziti v naših ujizevnostih velik napredek gle-Prodiranja naših, se pravi roških, hrvaških in slovenskih n}i(j v ostale republike naše rzave, tako in morda še večji apredek je treba ugotoviti v pro-zilan^U na^to literatur v tuje je-def' tu 0P0Z0rim samo na ejavnost Jugoslovanske avtorske ?.encUe, ki je samo v letu 1956-57 ' rf*iln s tujimi založbami 62 po-ooab za izdaje naših avtorjev v in°zemstvu. Med temi je tudi slovenskih avtorjev s skupno j deli. V istem času je ista Agen-lJa sklenila 16 pogodb za upri-arjanje jugoslovanskih dramskih T° je vsekakor v primeri s Predvojnim stanjem, ko je vsakih uekoliko let izšla morda po ena Jo venska knjiga v tujem prevo-au, zelo velik napredek. Jugoslovanska avtorska agencija je v tem Pogledu važen pomožen organ fveze književnikov, ki se pa se-^eda tudi sama zavzema za pospeševanje tega prodiranja naših literatur. V ta namen vzdržuje Zveza stike s književniškimi zvezami vseh vzhodnih dežel, prav tako Pa tudi s književniškimi organizacijami Zahoda: z nordijskimi državami, z Italijo, Nemčijo itd. Dore Klemenčič-Maj: Motiv iz kavarne Le Dome N a S i koncerti so bili v velikih Rledstfi-ščih. Bilo jo povsod razprodano. Čeprav je kitajska glasbena umetnost v svojem tonskem materialu in v naCinu interpretacije nekaj Cisto drugega od naše, so poslušalci z neverjetnim razumevanjem sledili programu Beethovna, Stravinskega, HaCaturJana, Bacha itd. in jugoslovanskih sladateljev. Seveda so bili posebno navduSeni, Ce smo izvajali tudi kitajske avtorje. Res da MARJAN LIPOVŠEK: Od Kitajske do Koreje medsebojnih stikih prav tako ne. 2al smo nekoliko daleč eden od drugega, po poti čez Rusijo in Kitajsko kakšnih petnajsttisoč kilometrov. Nepozaben nam bo ostal ljubezniv sprejem pri predsedniku I-Io-Si- Minhu, človeku, ki ima /a seboj nepopisno težko življenje in ki sedaj z vsemi svojimi izkušnjami vodi vietnamsko državo. Morda eden najlepših zalivov na svetu je zaliv med pristaniškim mestom Haifongom in Hon-, ena lepša od gajem. Sredi globokega, modrega morja se dvi- _ - - . . — v..........aiivuA«, umasM itd. kar mrgolijo gajo otoki, skalnate glave, na stotine in stotine, terpretov, vendar so tam ljudje \ajeni gleuati vge pft j0 odlična mimika, bogata izraznost rok po trgovinah in trgovinicah. Žal nismo Videli od kamor nese oko. Oblike so tako raznolike in fan-in poslušati prvovrstne umetnike, prave virtuoze obvladanje telesa nasploh, saj je skoraj vsak blizu izdelovanja porcelana, pač pa seveda vse tastične, da se jih človek ne more nagledati, na svojih Instrumentih, in prav take tudi v aru- pevec tudi odličen plesalec. Scena Je zdaj simbo- številne izdelke servisov, vaz in drugih okrasnih Blizu Hongaja je rudnik odličnega antracita, ki *ln strokah, n. pr. plesalce. Kakor občinstvo, ugno nakazana, zdaj realistična, pa orientalsko porcelanastih in steklenih predmetov. Zelo po- ga dobivajo kar v dnevnem kopu. Separacija je ;ako je koncerte tudi kritika sprejela s polnim foarvita. Značilni so krajši prizori pred - notra- gostni so tudi predmeti iz vložene biserne matice, moderno urejena in docela mehanizirana. njo - zaveso med daljšimi dejanji v vsej globini Najbolj zanimivi od vseaa Da so bili ljudje. Izredno zanimiva je bila pot iz Hongaja na- Kitajska nima - v primeri z drugimi visoko raz- veCjldel slabotni, zlasti moški, ki so po veCini ni ln slonovinasti kipi, svetilke, vitimi umetnostmi — mnogo evropsko^ šoianih ^in- visoki, celo infantilni. Čudoviti so kostumi, nad druge, obeski, zaponke, okraski ii le iz tolmačenja naših spremljevalcev. Sami smo Qdra. Njihova cua je prijazna, dobra. Dana&nja kitajska J *n. na vel!hill{bH°dlh zaman strtneli v lepe in popolnoma nerazumljive kttajsko - dodescL . . na £ Oklica - šestletni otrok"- s svojim slepim oCe- visoko razvito. ^Postavljeno Je^na^rbre™ eVr°PSkCBa ^ V'““ VeCjm potreb za .sedaj nimajo, _zato ^ Jil plačnih glasbenih Internatov z vso oskrbo. To pa 0 s 11 k a r s t v u bi morali govoriti k Pa dcla množica tamkaj uniformiran vtis. Toda ^°11 “« b“m0 m?SU pozabiti njenih zdravili, rde- ""'jP”: samo na ta način jim je po osvoboditvi uspelo e,lh kk ln prekrasne artlkulacije nam seveda za evropsko glasbo je veliko In neposredno. Čudovito Je bilo, kako so nas ponekod pričakale ln pozdravile stotine gojencev ln gojenk, ko sino obiskali take Internate. Profesorji so tam dostikrat šolani v Evropi ali v Ameriki in govore tuje Jezike, večinoma francoski ln angleški, pa tudi nemški. Zlasti dva internata sta občudova-nla vredna: v Šanghaju in v Tieucinu. Pogoji za študij s posebnimi poslopji za vaje, s klavirji ln s kompletno popravljalnlco za klavirje, s knjižnico. diskoteko, ki ima n. pr. v Šanghaju okrog 30.000 plošč - tl pogoji so Idealni za uspeh. Študij sam Ima v notranjosti dežele bolj poudarek na narodni glasbi z njenimi zanimivimi glasbili, v Šanghaju In Tioncinu pa jo pomemben tudi studil evropske glasbe, o čemer smo sc lahko sami prepričali na kratki produkciji gojencev. Prav taki internati so dali umetnika, kakor je, tudi nam znani, pianist Fu-Tsung. ___ Izmed drugih kitajskih umetnosti so poleg arhitekture najbolj značilne opera z baletom, slikarstvo ln umetna obrt. . Opera, predvsem stara^ kitajska JJudska, fesorjt glasbenih šol, s katerimi smo prišli v stik. m'm hlvanju zapuščali deželo, smo čutili, tla smo medtem ko so bili politični predstavniki, kjer k,Jub vsemu- kar nas ločl. Iahko dobri prijatelji, koli smo jih srečali, oblečeni dosledno v stan- Po kon''ant kitajski turneji nas je čakala še dardne modre obleke, Koreja. Dan ln pol vožnje s še preče i hitrim ______. ______ vlakom - pa smo bili v Phenjangu. Sredi straš- uIr,MI ?d I^ a ,2 pre' no, do kraja razbitega mesta so v nekaj letih ie T. Hrt.™ i? u U 2i 1 S vstale lepe nove stavbe ob širokih, novih aveni-to Imlfikln!, i« i! čvi. 4 3ah. In pri vseh težavah, brez dvoma tudi po- umlku Francozov Iz Indokino ln po sklepih že- manjkanju so zcradili že dva v t ’ 1 i (v ■ 1 teatr"! Uf°gKoncertirali smo v obeh, najprej v spodnjem", . i. ™. mestnem, potem še v zgornjem, na griču IVIoran-nnii bon. Moja dva tovariša sta na zadnjem koncertu »afinnma *Bra,a s tamkajšnjim orkestrom, v težkih pogo- S? .ikMnnibi e h« l « JU*, v katerih dela, je orkester prav dober, zlasti i™?.hl»n«h divin! nhrilioufSlavni dirigent je sposoben muzik. Oba naša napravi pnri znak.bližnjih divjih :^ ^ umetnik« sta Imela zelo velik uspeh, si zobe, vendar se ta navada pri mlajšem rodu . ... , opušča. Moški so večinoma slabotne postave, pa ,NaS °.blsk na Koreji Je trajal tri dni. Bazen vendar - kakšna volja do svobode je v njih, da ?a8e strokovne dejavnosti - obeh koncertov - je so so borili ln tudi zares zmagali v vojni s Fran- h" najvažnejši obisk muzeja osvobodilne, borbe, cozl. Sedaj urejajo svojo deželo. Pot ni lahka, muzeja, ki v nekoliko drugačni luči kaže borbo ker se posledice kolonialnega gospodarstva po- Korejcev, kakor smo Jo tistikrat mogli gledati ml žnajo vsepovsod. Toda ta narod biva v bogati deželi z evropskega gledišča. Razen tega smo videli ko-in ko bodo ustvarili osnovno industrijo, sl bodo £84 ° P.rav!. ° °Per0. *n nekaj dobrih filmov. " dvoma veliko Opera, predvsem stara kitajska ljudska, m ko bodo ustvarm osnovno industrijo, sl bodo rejsko pravljično opero in nekaj dobrih filmov, pravljična opera, je nekaj bistveno drugega, dolski orkester kitaiskih lili (iških tnstm zlahka opomogli. Od umetnosti je morda glasba realizaciji tega je imela bi« dvoma veliko kakor to ml pojmujemo, .le recitativlčno - me- t lnstru najpomembnejša. Imajo čudovit zaklad narodnih vlof° Izrazita nadarjenost narodov tega območja lizmatlčno peta drama, deloma tudi z govorjenim mentov v Nankingu pesmi — nekako prehodnega značaja od kitajsko za Igro ln odrsko oblikovanje. Zal to nam Evro- besedllom. Vsebina Je iz starega kitajskega živ- pentatonlke do bogatejšega muzikalnega področ- POJeem ni prirojeno kakor onim tam, temveč sl ljenja, vendar nekoliko prikrojenega za sodobne spretni risarji, se v tehniki večbar\ nega lesoreza ja okrog Indonezije. Ljubezen In umevanje glas- moramo vse pridobiti s trudapolnim delom. F.na- zahteve: plemiči - mandarini so navadno pred- tiska do 1000 vzorcev vsake slike na papir ali na be, tudi evropske (kar se Imajo zahvaliti svojim ko Intenzivno delo pa rodi potem tam boljše rc- stavnlkl zlega ali pa so osmešenl, med tem ko svilo. Zanimiv ln »men postopek opravljajo od- bivšim gospodarjem), sta Izredni - nek posebno zultate. nižje plemstvo In ljudstvo na njihov račun zma- icni aeiavci, slike pa Izvažajo največ v tujino, topel sprejem ln odziv doživlja tam ta umetnost. Po vrnitvi na Kitajsko smo Se morali čakati, gujeta. Pač pa včasih rešuje situacijo najvlšjl «a ta način je omogočena cencJSa, vendar ne Morda dela topla klima ljudi bolj dojemljive za da so »e vremenske prilike ublažile, potem pa gospod — cesar. Pevce spremljajo ljudski lnstru- cenena naoava koplje marsikaterega sicer nedo- čustveno moč glasbe. Gledališča so v Vietnamu smo z novega letališča, ki so ga v Pekingu prav- menti: primitivna godala, nekatera brenkala, ■ ^VI*vega originala. Risarska tehnika živali grajena po francoskih vzorih. Naši koncerti so kar dokončali, kot prvi potniki flavta in razna tolkala. Ko se človek navadi teh (konj, tigrov, rib, ptic) rož, dreves, gora, Jezer bili tam pravi dogodki ln udeležili so se jih razen tajskim zvokov, se mu počasi odkriva tudi vpliv ln raz- jn izpira barv Je polna neke posebne finese, lju- domačinov tudi tam bivajoči Evropejci, mnogi letališče . ....------- lnštrumentarlja. beznl do i!n nadrobnosti, M jih večina Rusi, Angleži, Cehi, Poljaki. Imeli smo daljšo korejski menti: "primitivna godala, nekatera brenkala, ,Blsarska te*>nlka živali grajena po francoskih vzorih. Naši koncerti so kar dokončali, kot prvi potniki odpotovali s ki- flavta ln razna tolkala. Ko se človek navadi teh (Konj, tigrov, rib, ptic) rož, dreves, gor&, Jezer bili tam pravi dogodki in udeležili so se jih razen tajskim letalom čez Ulan Bator v Irkutsk. Na zvokov, se mu počasi odkriva tudi vpliv in raz- in izpira oarv Je polna neke posebne finese, lju- domačinov tudi tam bivajoči Evropejci, mnogi letališče so nas spremili predstavniki kitajskih, novrstne izrazne možnosti tega inStrumentariJa. *>ezm oo tančln in nadrobnosti, ki Jih večina Rusi, Angleži, Cehi, Poljaki, imeli smo daljšo korejskih in vietnamskih oblasti. Čeprav smo bili Petje samo pa je daleč od evropskega načina, evropsue soaoone umetnosti že zdavnaj več ne konferenco z celotnim novinarskim zborom, obl- le majhna skupina, smo se zavedali, da zapu- Predvsem je večinoma improvizirano na kitajske pozna. ... . skali smo glasbeno Šolo, prisostvovali pouku, ščamo v njih prijatelje in da naše bivanje za ljudske napeve, z enoglasno spremljavo, ki se tu Umetna obrt ima posebno veselje nad Njihovo zanimanje za Jugoslavijo Je bilo veliko, medsebojno spoznavanje ni bilo zaman, ln tam diafonlcno razhaja s solistojn. Glasovi so rezbarijami, intarzijami ln vrezi vseh vrst. Lese- spontano, prav nič hlinjeno in njihova želja po (Konec) SKUPŠČINA ATLETSKE ZVEZE SLOVENIJE Mar bo atletika še pastorek? Nekatera društva jo zanemarjajo, ker ni »donosen« šport — Tudi s skromnimi sredstvi je moč razširiti atletiko! SkupSčlna Atletske zveze Slovenije, ki je bila v nedeljo v Ljubljani, Jc bila po referatu njenega predsednika Fedora Gradišnika nekaj časa v nevarnosti, da se Izjalovi. Preveč Je bilo jadikovanja zaradi pomanjkanja finančnih ln materialnih sredstev, potem pa Je razprava le stekla po kolotečlnah, ki Jih Je nakazal predsednik. *,e-ta je potem, ko Je omenil besede predsednika Tita o pomenu atletike, med drugim dejal, da moramo atletiko čimbolj Siriti prek Sol, tovarn in podjetij ter med kmečko mladino in da boj za kvaliteto ne sme iti na Škodo množičnosti, Tz razprave in podatkov, ki z njimi vzpodbudo za gojitev atletskih panog, razpolaga seRretariat Zveze, je bilo res V Celju pa tudi v Ljubljani in še v razvidno, da je bila atletika pri po- nekaterih krajih se ]e atletika med deljevanju sredstev nekakšen pasto- šolsko mladino zelo razmahnila, v rek. Toda v večini primerov je šlo za nerazumevanje matičnih društev za! atletske klube. Zlasti atletika ni dobila I to, kar ji sodi, tamkaj, kjer je stihijsko j zbiranje sredstev oziroma prosjačenje ln moledovanje posameznih organizacij, še vedno v praksi. Za primer vzemimo atletski klub Svobodo v Ljubljani, ki je bil pred razsulom, dokler mu ni priskočila na pomoč komuna. Vsa podjetja občine Vič dajejo sedaj določena sredstva Svetu * za telesno kulturo pri občinskem ljudskem odboru, ki jih potem razdeljuje telesno-vzgojnim organizacijam na svojem območju. Iz razprave je bilo videti, da so se forumi atletskih organizacij premalo prizadevali, da bi svetom pri občinah prikazali pomen atletike za pravilen fizični razvoj naše mladine. Stanje atletike, kar zadeva množičnost, ni preveč razveseljivo. V 81 klubih in društvih je registriranih le 2981 atletov, z atletiko pa se ukvarja pri drugih telesno vzgojnih organizacijah še nekaj več kot 3000 mladine. SE DALEČ - OD MNOŽIČNOSTI Vsekakor bi bilo treba atletiko čimbolj razširiti prek »Partizana«. Ponekod so rezultati sodelovanja s to organizacijo zadovoljivi, toda le ponekod. To stanje dobro Ilustrira tudi dejstvo, da na dapašnjl skupščini ni bilo nobenega predstavnika organizacije »Partizan«, od šol bi bilo pričakovati vsaj to, da bi dajale mladini n. pr. nogomet, košarka ln še nekatere druge športne panoge. SKLEPI Razveseljiva Je želja novogoriških športnih forumov, da bi čimprej ustanovili atletski kolektiv ln ob pomoči Zveze ali trdnejših društev priredili na njihovem stadionu atletska tekmovanja. Med sklepi, ki So Jih sprejeli na skupščini bi predvsem omenili, da se bo Zveza prizadevala pri Svetu za šolstvo, da bi od osmih športnih dni Velik odziv Z željo, da bi kegljaška Športna dejavnost dobila čim več pristašev v naših delovnih kolektivih, sta okrajni sindikalni svet in okrajna kegljaška zveza Ljubljana pred nedavnim razpisala sindikalno prvenstvo mesta Ljubljane v kegljanju za moštva ln posameznike. Okrajna kegljaška zveza Je Se izdelala razpored tekmovanja. Tako se Je moštveno tekmovanje začelo 11. marca, nadaljevalo pa 18., 24., 25., 29., 30. ln 31. marca ter 1. in 9. aprila. Prvenstvo bo na dvosteznem kegljišču Ilirije na Vodnikovi cesti v Zgornji Šiški. manjših krajih, kjer je manj kvalificiranega telesnovzgojnega kadra, pa bi bilo treba profesorje in učitelje za trenersko delo tudi honorirati. Tovariš Gradišnik je predlagal, da bi večji del sredstev, ki gredo še vedno za tako imenovana taborenja kvalitetnih športnikov, izkoristili raje za male honorarje trenerjem po društvih ln klubih. Vsi so se strinjali, da je treba graditev avto ceste »Bratstva in enotnosti« čimbolj izkoristiti za popularizacijo atletike med brigadirji in med mladino v krajih, skori katere bo speljana ta nova prometna žila. V ZASAVJU ATLETIKE NI Delegat lz Hrastnika je wmed drugim dejal, da atletike v zasavskih revirjih skoraj ni. V Hrastniku imajo na primer atletski klub, katerega člani so tudi atleti lz Trbovelj, čeprav je tamkaj močno športno društvo Rudar. Toda atletski klub iz Hrastnika Je zaprosil vodstvo Rudarja, če smejo njegovi atleti ln seveda tudi peščica trboveljskih trenirati na njegovih atletskih stezah, ker v Hrastniku še nimajo tekallšča. Ali ni to nemogoč paradol.s, ob katerem je vsak komentar odveč! Ne le v Trbovljah, tudi marslkod drugod vodstva športnih društev ne skrbe za atletiko, ker ni donosna, kot so Več skrbi rokoborbi Ljubljana, 17. marca - Včerajšnjega plenuma Težkoatletske zveze Slovenije so se udeležili delegati šestih klubov. Ko so težkoatletl pregledovali svoje delo v minulem delovnem letu so morali ugotoviti, da so bili dvigalci uteži mnogo aktivnejši kot pa rokoborci. Vendar so Imeli vtis, da Zveza ni imela v rokah vseh niti In da ni bedela nad delom, niti ni dovolj usmerjala dejavnosti obeh panog, ki jih združuje. Tako se Ima velikemu razmahu dviganja uteži zahvaliti predvsem ZTAK »Ljubljani«, ki je samoiniciativno začela širiti dviganje uteži med društva »Partizan« in se lahko pohvali z novoustanovljenimi sekcijami na Ježici, Viču, v Podpeči, v Piranu, Velenju ln Srednji kmetijska šoli v Mariboru. Za vse te nove enote pa primanjkuje rekvizitov in strokovnega kadra za vzgojo, kar je sploh najbolj boleča točka v delovanju težkoatlet-ske zveze. To pomanjkanje pa Je tudj glavni vzrok, da se rokoborba v minulem letu ni Sirila, temveč nasprotno, celo zamrla v nekaterih enotah Edino središče v Sloveniji, Mlrlbor, pa ni bil dovolj aktiven ta ni nudil dovolj pomoči obstoječim klubom. Težkoatletska zveza Je sklenila, da si bo leto« prizadevala prodreti s svojimi panogami v delovne kolektive ta podjetja, zlasti težke Industrije, kjer bo gotovo naletela na odziv. Prav tako bodo rokoborbo ta dviganje uteži razširili med pripadnike ljudske milice Jn gasilce. S pro- pagandnimi nastopi bodo sodelovali na avto cesti, pri »Dnevu mladosti« itd., nekaj najboljših dvigalcev pa bo odšlo na proslavo v Sutjesko. Povprečno Ljubljana, 17. marca. V soboto so v Ljubljani gostovali dvigalci uteži »Herkulesa« lz Bača in se pomerili z dvigalci ZTAK »Ljubljane«. V obeh moštvih Je nastopilo nekaj mlajših dvigalcev, od katerih pa so zadovoljili le domači, medtem ko so gostje precenjevali svoje moči in morali nekajkrat že pn prvem dvigu opustiti nadaljnje nastopanje. Na prireditvi Je bilo doseženih nekaj novih državnih in republiških rekordov. Bujak (H) Je v poltežki kategoriji tezno dvignil 118 kg. ta s -l-Brzojavke— • LUKSEMBURG, 18. marca (Reuter). — Nogometna federacija Luksemburga je sporočilo, da je Severna Irska odpovedala udeležbo na mladinskem nogometnem turnirju, ki se bo začel prihodnji mesec. • PRAGA, 17. marca (CTK). — V I. kolu pomladanskega nogometnega prvenstva Češkoslovaške so bili doseženi tile rezultati: Dinamo (Praga) — Ruda zvezda (Brno) 0:0, Ta-tran (Plesov) — Ruda zvezda (Brati-slava( 1:1, Spartak Sokolovo (Praga) — Spartak (Trnava) 0:0, Banik (Ostrava) — Spartak (Hradec Kralove) 3:0, Slovan (Bratislava) — Dukla (Praga) 2:1, Dukla (Padublca) — Branik (Kladno) 6:0. 0 BEOGRAD, 17. marca. — Na krosu narodov v Pavijl, ki bo 30. marca, bodo sodelovali tudil trije gluhonemi jugoslovanski atleti. Športna zveza gluhih Jugoslavije je določila naslednje atlete; Antona Kogovška iz Ljubljane, Vladimirja Tacana ln Pera Sakiča iz Zagreba ter Zorana Petkoviča iz Beograda. Nizi so odlomili Budimpešta, 17. marca (Tanjug). Zadnji dan mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja v Budimpešti je jugoslovanska reprezentanca premagala Vzhodno Nemčijo s 3:2 (15:9, 16:14, 7:15, 11:15, 15:5), Madžarska pa Francijo s 3:1. S tema tekmama Je bil turnir končan. Prvo mesto Je osvojila Madžarska zaradi boljše razlike v nizih, na drugem mestu je Jugoslavija z Istim številom točk, tretja Je Vzh. Nemčija, četrta pa Franclja. Lepa, toda neučinkovita igra Varšava. 17. marca (Tanjug). — Sinoči jc poljska ženska košarkarska reprezentanca premagala Jugoslavijo s 76:58 (34:21). Srečanje Je bilo lepo In zanimivo. Jugoslovanske košarka-vsaj dva posvetili atletiki, da bodo pri rlce so biile enakovredne nasprot-klubih priredili več trenerskih teča- nice, vendar so izgubile tekmo zara-jev, da bodo organizirali sodniški te- di netočnih metov na koš in ker so čaj za absolvente na učiteljiščih, da morale pred koncem Igre najboljše ' |“ ‘ .. . jugoslovanske igralke Radovanovl- čcva,„ Krvavica in Dermastla zapustiti Igrišče zaradi petih osebnih napak. Za jugoslovansko reprezentanco so dosegle koše: Radovanovič 21, Krvavica 10, Dermastia 9, Radulovič in Perelevič po 8. ter Zupančič 2. Pri domačinkah so bile najbolj učinkovite Oles/Avlcz 19, Venzdk 13 ln MEDNARODNO SMUČARSKO TEKMOVANJE ALPSKIH DRŽAV V SESTRIERU Badgastežn mladih bodo sklicali posvet s predstavniki atletskih podzvez Itd. Potem ko so odborih koledar prireditev, ki bo med njimi ena najvažnejših dvoboj Jugoslavija : Madžarska V Ljubljani, in ko so dr. Mirku Puklju izročili veliko umetniško sliko kot darilo za njegovo 50-letno delovanje pri atletski organizaciji, so bile, volitve novega upravnega odbora, ki ga bo še nadalje vodil tovariš Fedor Gradišnik. Beieruvna U. V enem najmodernejših svetovnih zlmsko-športnlh središč — Sestrlere (2035 m) z 11 vzpenjačami, ki so speljane na vse strani po okoliških hribih — Je bilo minuli teden veliko mednarodno tekmovanje za mladince alpskih dežel, ki se ga pa lahko, po odločitvi FIS, udeleže tudi mladinci nealpskih držav. To tekmovanje, ki Je pritegnilo vso športno Javnost, predvsem alpskih držav, je bilo izredno pomembno, ker daje slutiti, da v prihodnjih letih na svetovnih smučiščih ni več pričakovati popolne premoči le ene države ln posebej še, da sta predvsem Italija ln Nemčija državi, ki se bosta po nekaj kritičnih letih spet uvrstili na prva mesta v alpskem smučanju. Posebno omembe vredno je prizadevanje Italijanov, ki so sistematično začeli graditi na mladini In lahko z zadovoljstvom gledajo na ie dosežene uspehe. Za samo tekmovanje bi le pripomnil, da ga Je odlično organiziral smučarski klub Sestriere, ki ima, kot je bilo videti, v tem že dolgoletne ta bogate izkušnje. Udeležba: Avstrija, Francija, Italija, Jugoslavija, Nemčija, Vel. Britanija. iz nepojasnjenih vzrokov se tekmovanja niso udeležili Švicarji, Poljaki pa niso pravočasno dobili italijanskega vizuma. Sest narodov je poslalo na start 56 mladih tekmovalcev od 14 do 18 let, ki so bili razdeljeni v starejše ta mlajše, čeprav so tekmovali na skupnih progah. Smuk: start za smuk je bil na vrhu Fralteve, 2700 m. Proga je bila zelo hitra, z višinsko razliko 620 m, dolžina 1800 m in Je imela 17 vratič. Povprečna hitrost: nad 60 km na uro. Od tekmovalcev je zahtevala mnogo znanja ln brezhibno opremo. Posebno zadnje Je primanjkovalo našim, mladim tekmovalcem, ki so se drzno spustili v neenako borbo. Rezultati: De Nlcolo (Italija) 1,40,7, Blenve-nue (Francija) 1,42,1, Poloni (Italija) 1,44,8 ... 29. Llmovšek 1,58,0, 33. J. Cop, 39. Mrak, 40. Medja, 41. Detiček (vsi Jugoslavija). Slalom: Drugi dan tekmovanja Je bil na M. Sises slalom, ki je posebno na drugi progi zahteval veliko ananja. Naši mlldlnd so Imeli zaradi visokih startnih številk, ki sA bile razdeljene na osnovi rezultatov iz smuka, težavno nalogo. Rezultati: Bogner (Nemčija) »4,2 sekunde, Poloni (Ital.) 94,06, Schranz Botvinikova prva stopnica CARO - RANN OTVORITEV Bell : SMISLOV Crnl : BOTVINIK L PARTIJA DVOBOJA 1. e4 c6; 2. Sc3 d 5. Pri pripravah za povratni dvoboj sta oba nasprotnika že več mesecev poprej skrbno študirala otvoritve, ki jih bosta uporabljala med spopadom. Pri prvem in drugem dvoboju je Bot-vinik Izbiral v odgovor na 1. e4 predvsem svojo priljubljeno francosko obrambo z dokaj skromnim uspehom. Poskušal je tudi s sicilijansko obrambo, vedar ga Je prav neuspeh v Igri s črnimi figurami stal naslova svetovnega prvaka. Zato Je sedaj prvič v svoji bogati šahovski karieri poskusil igrati »nemoderno« obrambo Caro-Kann (končno presenečenje!), za katero vlada med velemojstri prepričanje, da lahko črni z dobro Igro doseže le neodločen rezultat. 3. Sf3, Prvi rezultat psihološke igre s črnega. Smislov, ki se verjetno še ni otresel prvega presenečenja, ne igra običajno nadaljevanje 3. d4 de:, 4. več tudi dosegel določeno položajno prednost. 13. Lf3 e5; 14. Ld6 Tfe8; 15. La3 de; 16. De b5; 17. Tfdl Db6; 18. d3 Sc5; 19. Lel Dc7; 20. Le3 Se6. Za boljše razumevanje nadaljnjega poteka igre sl oglejmo težave, ki tarejo belega in na osnovi katerih črni (Avstrija) 94,8, 25. Llmovšek 1 z(l>2> A J. Cop, 34. Medja (vsi Jugoslavija In Se kombinacija: De Nlcolo (Italija) 0,53 toCR-i Bogner (Nemčija) 4,13, Poloni «Kur in s tem večja možnost kategoriji postavil U £7f Dg3 g6i 9' °'° -f Brez te možnosti bi črni prišel v pasivni položaj. 11. Tabl. 0-0 ;12. Lc7? Dd4:. Drugo presenečenje! Smislov je _ republiški _ _ kord v olimpijskem triatlonu s 340 kilogrami in obenem nov rekord v sunku s 135 kg ta v teznem dvigu s 106 kg. Rezultati — Herkules: Bujak 332,5 kg, Marinkovič 320 kg Sentivan-skl 312,5 kg, Korič 140 kg, Spajzer 228 kg, Sltnlč 195 kg. pirača 135 kg, Oljača 225 kg. Skupno so dvignili atleti Herkulesa 1279 kg. Ljubljana: Juretič 235 kg, Jamšek 280 kg, Jenko 275,5 kg, Petričlč 257,5 kilograma, Lampe 257,5 kg, Curk 262,5 kilograma, Karalltf 340 kg ln Dolenc 315 kg. Skupna dvignjena teža 1463 kg. ^ 32. tii ed; 33, SeZ Lc3{ 34, Rhl Se5j 35. Dfl, | • Bell Je uvidel, da ne more več dobro l braniti kmeta in da mu preostane le | še, da v taktičnih zapletih poskusi srečo. Igrana poteza vsebuje tudi ne-I koliko strupa, kajti lakomnost črnega I bi se hudo maščevala po 35... Sd3:7 cd 36. Td3: Sf:4 pa J® črni nenadoma za kvaliteto na slabšem. Za časovno stisko kar dobrol Objektivno je bilo morda bolje 35. Ddl Sf3: 36. Sf4 z naslednjim Df3: ln na plošči ostanejo raznobarvni lovci, vendar bi aktivna postava črnih figur ln kmet več tudi zadostovalo za zmago. (Glej diagrami) 35... Dd6t; 36. M 8d3; 37. cd Td3; 38. Df3, Več bi obetalo 38. Tal, saj kmeta b4 ni moč več držati. i 39. Tfl D bi:; 40. el Dc4; 41. Sg3 Tc2. Tu Je bila partija prekinjena ln v nadaljevanju Je morsl črni le prepre- I člti poskuse belega, da bi dosegel večni šah, nakar je napredovanje prostih črnih kmetov hitro odločilo. 42. f5, Tel, 43. e6, fe, 44. fg Tfl: +,1 45. Sfl:, hg, 46, Df6, b4, 47. Kh2, g5, 48. Se3: de, 49. Dg5: ■*, Kf7. 50. De3:, b3, 51. De5, c5, 52. Dc7 +, Kg6, 5,1. Db 8, | Kf5, 54. Df8 + , Kc4, 55. Df6, Dd5, 5S. I Df3 +, Kd4, 57, Ddl +, Ke5, 58. De2 + , Kd6, 59. DaS +, Ke7. 60. Da7 +. Kf6, 61. Dh7, De5 +, 62. Khl, b2 in beli se vda,, saj ne more več preprečevati napredovanja kmeta v novo damo. Lepa j partija bivšega svetovnega prvaka. Opombe: In*. Z. Gabrovšek I >. v# Velemojster Matanovič o tem sodnika obvestila po telefo^j Matanovič se je v analizi prepričal. [L, nima dobrega načina, ki bi se z nJ‘J umaknil večnemu šahu ln Je zarav tega sprejel remi . < Stanje po XVI. kolu: Ivkov 1*', Gligorič 10 (1), Djuraševič 10, Matan, vič 9,5 (1), Trifunovič 8,5, Matulo'", 9, Milič, Puc, Bogdanovič ln Sokol”, po 8,5, Čirič ln Vukčevič po 8, DijTS 7.5, Vukovič 7, Janoševič, SofreV*K 6.5, Lukič ln Ivkovič po 6, KaraklaJ in Cuderman po 5,5. ,, Matanovič in Gligorič sta nocoj daijevala prekinjeno partijo, velert>°' ster Gligorič se je odlično branil in Je uspelo remizirati v 74. potezi vSi, temu, da Je bil za dva kmeta sU”"J Sedaj vodita na tabeli Gligorič in Ivlcui skupaj z 10,5 pred Matanovičem Djuraševičem, ki imata po 10 točk- • ZAGREB, 17. marca. — Danj* so z avtobusom odpotovali v Bud®‘ pešto nogometaši Dinama, ki 19. t, m. Igrali povratno tekmo enim najboljših madžarskih klub”, MTK. Na pot Je šlo 17 nogometa"® vodstvo kluba ln radijski repc%i, Hrvoje Macanovič, ki bo za Ra * Zagreb prenašal drugi polčas teKB*p mi polji so glavni aduti črnega. 21. a4 a6; 22. b4 Tad8; 23. Le2 De7; 24. ab ab; 25. Td8 Td8:; 26. Lb6 Ta8: 27. f3 Ta3; 28. Tel Lh6. __________________________________ Oglejmo si sedaj položaj na osnovi verjetno računal le z odstopom kra- razglabljanja pred osmimi potezami, ljice na a6. nakar bi dosegel prednost' Bel1 Je sicer uspel privesti kraljico v po mali kombinaciji. 13. d4 Se4: (se- j borbo, toda za kakšno ceno! Črna trd-veda ne 13. ... b5 14. a4!) 14. De3! Itd. I n3aYa Je vdrlo no tretjo vrsto, kmet Tako pa sedaj črna kraljica vlada nad n,a JM zahteva stalno obrambo ln črni središčem ln omogoča' izvedbo poteze I skakač na e6 Je dočakal svoj trenutek. e5, medtem ko bo nesrečni beli »črno-poljec« pri odstopanju črnemu še nadalje pomagal okrepiti položaj. Crnl je že v otvoritvi ne le izenačil igro, tem- 29. Lfl Sd4; 30. LC5 De6; 31. Ld3 Sd7: 32. Ld4:. Proč z nadležnežem, toda že nastopa drugll Po dolgotrajni bolezni nas Je zapustil moj mož in brat DRAGO DRNOVŠEK upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 19. marca 1958 ob 16. urt iz Jožefove mrliške vežice na 2alah. Ljubljana, 17. marca 1958. Žalujoči: žena Karla, brat Stanko z družino, sestra Minka * možem, nečak Miran z družino ln ostalo sorodstvo. ED L A S S I E innr juIJl 10 Jiah.ie.nta KRIMINALNI ROMAN »Ve la se bova šele, ko boš imel stalno zaposlitev, prej pa ne,« je rekla. »Ko že govoriva o tem,* sem nadaljeval svojo misel, »že več mesecev ti predlagam, da bi se poročila, ti pa ne in ne. Zakaj ne? Hočem iskren odgovor.« »Nisem bila prepričana, da te imam zares rada,« je počasi rekla. »Eh, ljubica, jaz sem edini moški, ki zahaja v tvojo družbo, zato mi to tvoje pojasnilo ne zadostuje. Ali se pomišljaš morda zato, ker je moja polt temnejša od tvoje?« Skomignila je z rameni. »Kaj naj ti odgovorim na to vprašanje. Tussy? Dobro, ko že praviš, naj bom iskrena. Ko sva se seznanila, sem mislila, da bi bilo za oba bolje, če bi bila tvoja polt nekoliko svetlejša. Pa nisem zaradi tega odklanjala tvoje poročne ponudbe. Recimo, da se vzameva zdaj. Kaj potem? Tl bi se preselil k meni. Jaz bi še dalje delala v telefonski centrali, ti pa bi se igral detektiva. Ne bom rekla, da si len, Tussy, ker to ne bi bilo res. Drži pa, da midva ne bi nikoli imela ničesar.« »Kaj hočeš reči s tem?« »Tussy, če bi imela oba stalno plačo, bi kar lepo živela. Tebi je skoraj petindvajset let. Zda1 je skrajni čas, da razmisliš, kaj boš v življenju pravzaprav delal in kaj bi rad dosegel. Vem, vojna te je vrgla iz tira, leta so ti vzela vse možnosti za tisto, kar si hotel postati: poklicni nogometaš. Obdobje tistih šest ali sedem let, ki si jih preživel v vojski, je bilo pravzaprav dobro plačan dopust. Zdaj pa se ti ponuja možnost, da postaneš uradnik. Te ponudbe ne smeš odklanjati.« »Ko te takole poslušam, se mi kar zdi, da sem prišel na kant,« sem porogljivo pripomnil, ona pa je resno nadaljevala: »Saj je skoraj res tako! Najpogosteje kar Ollie plačuje najemnino zate, jaz pa ti dajem hrano. Tisti tvoj »Jaguar« in obleke so le lepo pročelje, nekakšna kulisa,« je rekla, jaz pa sem Imel občutek, kakor da me je kdo s pestjo v obraz. Nisem si mogel kaj, da ne bi protestiral: »Stanovati v lepem delu mesta, v lepi hiši, biti član uglednega kluba in hoditi v družbo, med ljudi, to pa ni fasada, kaj? Šibila, po mojem je najvažnejše to, da sva srečna, vse drugo pa nama nič mar. Zakonska zveza ni ekonomsko-finančna pogodba.« »Zdaj imam občutek, kakor da poslušam dialog v slabem filmu,« Je ugovarjala. »Želim si novo, lepo stanovanje. Kaj je pri tem slabega? Predolgo že živim v sobi z majhnimi okni • in se potikam okoli, da si ne bi želela lepega stanovanja.« »Ce mi bo uspelo ustanoviti lastno agencijo, bova itpela stanovanje, ki se ti o njem niti ne sanja.« »Daj no, kaj bi s pravljicami za otroke! Edino dejstvo je ček poštne uprave, ki bi ga prejemal redno vsakih petnajst dni..« Zleknila se je in zazdehala. »Nikar ne razpravljajva več o tem, Tussy! Kar ostani privatni detektiv in še naprej zalezuj razne tipe, če ti je to tako všeč.« Preveč sem bil jezen, da bi lahko mirno sedel. Vstal sem in stopil po sobi gor in dol. Nerodno je bilo to, da je imela Šibila prav. Skozi priprte trepalnice me je spremljala s pogledom. Tiho je rekla: »Kar razmisli! Spoznal boS, da Imam prav. Zdaj pa se najprej prespi!« »Ne bi mogel spati, preveč sem razburjen,« sem rekel, ona pa se ml je porogljivo nasmehnila: »Prinesi odejo, bom pa jaz malo zadremala. Drevi moram delati čez uro.« Pokril sem jo z ogrinjalom in stopil k oknu. Se nekajkrat mi je rekla, naj ležem, potem pa Je zaspala. Vključil sem televizijski sprejemnik in površno spremljal del sporeda, nato pa sem se spomnil, da bi bilo dobro, če bi pisal materi. Stanovala je v Los Angelesu pri sestri, ki se Je tam poročila z dentistom. Sedel sem za Sibillno mizo, napisal nekaj stavkov in dal v ovitek dvoje bankovcev po dvajset dolarjev. 2e dolgo nisem bil materi ničesar poslal. Ob štirih sem zlezel pod prho, oblekel čisto srajco in šel. Prerinil sem se v vagon podzemeljske železnice in se peljal v okolico poslopja, kjer je bil zaposlen Robert Thomas. III. POGLAVJE Zasledovati človeka po peti uri popoldne ni ravno težavna reč. Ulice so polne ljudi, zasleduješ lahko lz neposredne bližine. Zdelo se mi je, da se Thomasu mudi. V naglici je pospravil sendvič in popil skodelico kave v gostilni, kjer je bil kosil, potem pa je skoraj stekel na postajo podzemeljske. Zlezel sem v isti vagon kot on, vendar na nasprotnem koncu. Cez glave drugih potnikov sem lahko videl njegovo kapa Ni se vračal v stanovanje. V Broocklynski četr je izstopil, hodil dolgo peš in izginil v mračni veT starega dvonadstropnega poslopja. V vrhnjem stropju se je kdaj pa kdaj močno zasvetilo. stal sem na nasprotni strani ulice in se našlo11* na zaprta vrata. Okolica je bila prazna, med re5L kimi ljudmi, ki so prišli mimo, nisem opazil n,, enega črnca. Prižgal sem si pipo. Ljudje co P**” hajali in izginjali v veži tiste hiše. Sklepal se'1’1 da obiskujejo kal? večerni tečaj. Na uličnem vogalu se je pojavil mlad stražo^’ Med prsti je vrtel palico in stopal proti meni. koj sem uganil, da je po rodu Italijan. Medtem ^ me Je gledal, sem ugibal njegove misli: Kaj *. vraga dela črnec ob tem času v tem delu m Ce bi bil slabo oblečen, bi me prav gotovo ogo^ Kadil sem že drugo pipo, vmes pa razmiš'J^ o Šibili in o najinem razmerju v prihodnosti. $ dem je odbila, dolgotrajno postavanje me je utr,1 jalo. Thomasa bi sicer lahko čakal tudi pred M govo hišo, pa ni bilo izključeno, da bo pred s? njem zavil še kam. Nisem hotel tvegati. Stražnik se je vrnili ustavil pred menoj in dejal: »Vse kaže, da bo nocoj hladno.« »Da, kaže tako,« sem kratko odgovoril. »Ali koga čakate?« me je vprašal, jaz pa sej® samo prikimal. Bal sem se, da me bo začel na lepem izpraševati. Zelo nerad bi mu poka2 detektivsko izkaznico. „ »Pj^av gotovo ne stanujete v tem Jelu mesta, je nadaljeval. »V bližini je gostilna. Odprta > vso noč. Tam vam bo topleje.« . »Hvala za priporočilo! Veste, čakam prijatelj < ki obiskuje tečaj v tem poslopju.« ,0 »Saj res, to je šola za varilce. Nikoli ne nehaj pred osmo. To je poklic bodočnosti!« torek, 18. MARCA 1958 -LJUDSKA PRAVICA« DNEVNE NOVICE Cest,, ki KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO Razdelitev telefonskih imenikov fnn^ort'letja, urade in ustanove - tele- Je £“e.,nar°«nlke, ki žele naročiti več-l9ii Telet'onsklh imenikov za leto Prosti!1 bodo v kratkem dotiskanl) svniirD0’ da sporoče Število izvodov Sto,, P°štam (v Ljubljani pa uredni-Va c, Telefonskefia imenika. Clgaleto-in Sr’ “f* le izSla draga številka revije Se hi a Plsarna'S ki le vsebinsko 0vHPolJ pestra kot prva, oprema z je *l°m vr°d pa je odlična. Revija ,v kratkem času pokazala velik Vsakodnevni dotok novih MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg St. 2 Četrtek, 2U maret. ob 17: Pengov- Simonči^: »Zlata ribica«. Sobota, 22 marca ob 17: V Cinybulk-Dežman. »Igračke na cestah« Ob 20.30: F. Milčinski; »Zvezdica zaspanka« Za odrasle. Nedelja, 23 marca ob n. V Clny-bulk-Dežman: »igračke na cestah«. Ob 15: L. Novy-V Taufer: »Mojca Ln živali« ROČNE LDIKB Resljeva c. 36 Nedelja, 23. marca ob t7 P. Milčinski: -Dve vesel! zgodbi-Prodaja vstopnic vsak dan od torka dalje na upravi, Resljeva c. 36 (telefon 32-020) od 10,—12 ure in pol ure pred začetkom vsake predstave pri gledališki blagajni. IZ SULCA KINO »ŽALEC«: nemški film »Midva«. MARIBORSKE VESTI DE2URNA LEKARNA: Torek, 18. marca, lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Sreda, 19. marca, lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 18. marca ob 19.30: Shaw: »Pygmalion«. Red LMS-2. Sreda, 19. marca ob 14.30: Skvarfcim: »Tuje dete«. Red LMS-4. Nekaj partemih m ložnih sedežev v prodaji s 50"/o popustom. Ob 19.30: Puccini: »Tosca«. Reti Sreda. Nekaj sedežev v prodaji. n«~,i vsuKoanevni umu* lu/viij briti ^ dokazuje, da je reviji zelo všeč. Prvo ln .drugo br»» lahko dobite brezplačno in ezobvezno na ogled. Pišite ponjo Upravo, Ljubljana, Gosposka 12. na J,anlnc^-smuCarJi! Tudi v Domu ca boste lahko vc>Ii 1 i 23. mar- vnio boste predložili potrdilo o ti V,™ v volilni Imenik. Planinsko “ruitvo Ljubljana-matica. RAZPIS r.,J*azPlsna komisija OZSZ Kranj z Pisuje na podlagi 33. ln 37. čl. cona o Javnih uslužbencih natečaj lm, .r0®40 delovno mesto referenta v “'validskem odseku. D„i *>08°j: pravna fakulteta alt po-v ,, a srednja šola. zaželena praksa v “Pravni stroki. Drr, Temeljna ln položajna plača po pi?“Piših zakona o javnih usluiben-Od oni,dbe j*ošljlte v roku 15 dni aneva objave. Stanovanje bo na kovati ° sp0Tnlat11 1959- ^0l- PREDAVHNIH „ Prirodoslovno društvo vabi na na?, vanJe doc. dr. Marijana Boršt-nfh ° zdravljenju različnih dušev-rt " bolezni. Predavanje s filmom bo š^es ob 20. uri v Prirodoslovni pre-hvalnici na univerzi. „ Občinski odbor ZROJ LJublJana- enter organizira redno predavanje ff1® 19. marca 1958 ob 19. uri v Domu ba V Terna: Biološka vojna. Udelež-„a. 1e obvezna' za pododbore: Tabor, IZŠEL je v posebni BROŠURI GOVOR PREDSEDNIKA TITA na predvolilnem zborovanju v Beogradu, ki je bilo 16. marca 1958 Brošura ima 30 strani in jo lahko dobite v vseh knjigarnah in prodajalnah časopisov za 20 dinarjev. — To je poslednji zvezek predvolilnih brošur, ki jih je izdala »Kultura« v okviru svoje »Političke biblioteke«. Časopisno-založniško in tiskarsko podjetje »KULTURA« BEOGRAD, MOSE PIJADA 29/111. Oska tudd r . Kovačič in Miklošič. Vabimo vse podoficirje s teh področij. KONCERTI , Milan College Jazz Society. osemčlanska italijanska mala zasedba, bo {Jastopila v soboto, 22. marca v Filharmoniji na celovečernem Jazz-koncertu. Vstopnice v Filharmoniji. “Iagajna posluje danes od 10. do 12.30 in od 16. do 18. uro. GLEDALIŠČA DRAMA Torek, 18. marca ob 19.30: Iwaszkle-wicz; »Poletje v Nohantu« Abonma U. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) Sreda, »19 marca ob 19.30: lwas2kle-wicz: »Poletje v Nohantu« Abonma A. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) Četrtek, 20. marca: zaprto! Petek 21. marca ob 19.30: Iwaszkle-wlcz: »Poletje v Nohantu«. Abonma G. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Bohota 22 marca ob 19.30: Brecht: •Svejk v drugi svetovni vojni«. Izven ln za podeželje. Nedelja, 23. marca ob 15: Brecht: '»Svejk v drug) svetovni vojni«. Izven In za podeželje Ob 20; Goodrlch-Hackett: »Dnev- nik Ane Frank« Gostovanje ljubljanske Drame na Vrhniki. ■ SY-1017 IS A MANY SPLENDORED THING (Ljubezen je čudovita stvar) THE BANANA BOAT ay-0), calypso — Tercet Florida T OPERA 0r**. 18 marca ob 19.30: Verdu: •Othello« Gostovanje Jožeta Go-”t*ca Abonma red F. (Vstopnice Sr^ v Prodaji.) . a ' 19 marca ob 19.30: Giordano: »Andre Chenier« Abonma red N. Cp ;.at,°Pnlce tudi v prodaji.) „’ek. 20 marca ob 19.30: R. ^rauss; »Ariadna na Naksosu«. ^oonma red C (Vstopnice tudi v pePr,°daJl.) - ,k 21 marca ob 15,30: Domzette: Lammermoorska«. Abonma Jfd Petek popoldanski. (V prodaji SnK ^®») 22. mbrca ob 19.30: Verdi: Gostovanje Jožeta Go-, Abonma red H. (Vstopnice »edin v Padali ) r ,.71« 23 marca ob 13: Puccini: iviadame Butterfly« Gostovanje v k1?6 Cepetove, prvakinje Opere -Novem Sadu [zven ln za podelile (Vstopnice bodo v prodaji ™ srede, 19. marca od 17. ure dalje.) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA T Gledališka pasaža marca ob 15.30: Rattigan: 'globoko sinje morje«. Abonma Popoldanski. Vstopnice so SrM» v Prodaji. 19- marca ob 20: Manzari: v^asi ljubi otrocdi«. Premiera. Iz- Cetrtek 20 marca ob 20: Torkar: ti* ?ab"enl ljudje«. Abonma Četi. Jr 11 - kolektivi. Vstopnice so Petru Y Prodaji. 21. marca ob 20: Rattigan: ^oboko sinje morje«. Abonma daji f' Vst°Pnice 80 tudl v pro- Ob 20: Manzari: »Naši ljubi otroci« Gostovanje v Kamniku. Il1a^t.rl ob 20' uri bo premiera ita-Dellr, kcmedije »NaSi ljubi otroci«, IffV-i 3e zrežiral kot gost Fran Žižek, rito!0 v,fldo«a Simčičeva. Julija Sta-setnT.0’ Nika Juvanova, Franci Pre-Osn.lfi Milan Kalan, Danilo Bezlaj. NiirV? .5 7a sceno Je izdelal ing arh. j^atul ’ za kostume pa Milena VESTI IZ KRftMfl PRESeilNOVO Ul kit A LISCE Kranj Torek, 18. (nureta or. it in 20 Juro Kislin q er : »Na slepem tiru«, igra v treh dejanjih. Gostovanje slovenskega ljudskega gledališča tz Cella. Izven. Četrtek. 20. marca ob 20. Premiera -Radovan Gobec; »Planinska roža-. Opereta v treh dejanjih. Izven Petek, 21. marca ob 17 ln 20 Koncert zabavne glasbe - izvaja veliki zabavni orkestei Radio Ljubljana -pod vodstvom Bojana Adamiča. Izven. Nedelja, 23. marca ob 18, - Radovan Gobec: »Planinska roža-. Opereta v treh dejanlih. Izven in za podeželje. KINO »STOR2IC«: angleški barvni film »Junaki shenVoodskega gozda«, predstavi ob 16, 18 ln 20. »TRIGLAV«; ameriški barvni film »Rapsodija«. Predstava ob 19. Z BLEDA v KINO »BLED«: italijanski film - drama »Cesta«. Predstava ob 20. Vesti 'z Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo ima do 21. marca dr. Sdjavec Mihael. KINO »RADIO«: Italijanski barvni film »Mlin ljubezni«. Predstavi ob 18 lin 20. »PLAV2«: ruski barvni film »Prolog«. Predstavi ob 18 ln 20. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: franc, film »Pot v raj«. CELJSKE VESTI SL.dV LJUDSKO GLEDALIŠČE Torek 18. marca ob 16 ln 20: Juro Klsilnger; Na slepem tiru« Gostovanje v Kranju Četrtek, 20. marca ob 14 ln 20: Ales-sandro Casona: »Drevesa umirajo stoje« Gostovanje v Brež.cah Sobota, 22. marca ob 19: Goodrich-Hackett: -Dnevnik Ane Frankove«. Gostovanje v Slov. Konjicah. KINO »UNION«: francoski film »Beležnica majorja Tompsona«, komedija. »METROPOL«: nemški film »Samo ljudje« — drama. Rojenih: 27 dečkov in 33 deklic. Poročili so se: Janez Udrih, kmetovalec Iz Spodnjih Grušovelj. in Štefanija Turnšek, polj. delavka iz Ločice ob Savinji; Franc Jakob, pom. šoferja, in Marija Beg. delavka, oba iz Celja: Anton GraČnar, upokojenec. in Ana Vrhovšek, kmetovalka,. oba iz Pečovja: Aldo Poropat, avtoklepar, in Marlja-Vera Malgaj, kemijski tehnik, oba lz Izole. Umrli so: Ana Kolar, podpuranka soc. skrbstva iz Celja stara 79 let; Marija Jus, gospodinja lz Celja, stara 74 let; Ciril Novak, šofer lz Kasaz, star 32 let; Antonija 2olnir. posestnica iz Lopate pri Celju, stara 78 let; Dušan Gaber, otrok iz Celja, star 4 mesece; Bogdan Draksler, otrok iz Mama pri Hrastniku, star 7 mesecev' Ivan Vehovar osebm upokojenec lz Celja, star 86 let; Štefanija Ribič, dijakinja iz Vodruža, stara 15 let; Terezija Tajnšek, gospodinja iz Celja, stara 56 let. KINO »UNION«: ameriški barvni oinem. film »Gospod Roberts«. »PARTIZAN«: jap. film »Atomske bombe nad Hiro&imo«. »UDARNl-K«; ameriški barvni film »2elja«. Za čižčenje zraka ■ ■ ■ _____________ 1®ZB52S1 ■ 3 vršac ■ ■S : Dezodorant — Dezinfektant' Miranu Sattlerju za rojstni dlan iskrene čestitke, kolegi Svoji ženi Anlai Sturm za rojstni dan želita obilo sreče in zadovoljstva Rado in Marta. RA0I0 LJUBLJANA Spored za torek, 18 marca 1958 Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 in 22.55. 5.00—8.00 Dobro Jutro (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame — 6.40—6.45 Naš Jedilnik — 8.08 Pisana vrsta domačih pesmi ln napevov — 9.00 Zabavni mozaik — 9.30 Slavni pevol ln virtuozi vam pojo in igrajo 10.10 Radi bi vas zabavali — 11.00 Benjamin Britten: Preprosta simfo- ! nija, Boris Papandopulo: Concertino za trobento in godala — 11.30 Za dom ’ in žene — 11-45 Havajski zvoki — 112.00 igra delavska godba »Svobode« 1 Center Iz Trbovelj — 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrtni vmes- 1 ni sadeži — 12.40 Suita po skladbah Johna Fielda (Izvaja Liverpoolski orkester P- v. Malcolma Sargenta) — 13.15 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 13.40 — Pester spored opernih melodij — 14.20. 2a otroke — M. Avsenak: OJ. tl gadje — 14.35 Naši poslušalci poslušajo In pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 potopisi ln spomini — Josip Cazt: Z obrazom proti viharju — 16.00 Za ljubitelje in poznavalce — 17.15 Zabavni potpourri — 18.00 Prenos komemorativne svečanosti ob obletnici smrti Moše Pijade — 18.15 Orkestralna glasba — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Posnetki s koncerta komornega zbora lz Valparaisa, Clle — 20.30 Radijska Igra — Hans Fallada: Pijanec — Režija; Maša Slavčeva — V gl. vlogi: Maks Bajec — 21 45 Zabavna serenada — 22.15 Za prijatelje Jazza — 22.35 Riitml lz stu- . dila 14' (igra Plesni orkester Radia ] Ljubljana) 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos lz Beograda) II. program 1 (na valu 202,1 m in 98,9 mHz) I 14.00 Lahka glasba — 15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila — 15.25 Pojo otroški in. mladinski zborj, — 15.45—16.00 Filmska kronika , IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Ponedeljek, 17. marca: zaprtol Torek, 18. marca ob 20: A. Remec: »Magda«, premiera. Red premierski in izven. Sreda 19. marca ob 18: A. Remec: »Magda«. Red 'LMS-I. Ob 20: A. Remec: »Magda«. Red , Sreda in izven. Četrtek 20 marca ob 16: A. Remec: 1 »Magda«. Red LMS-II. Ob 20: A. Remec: »Magda«. Red Četrtek in Izven. , Petek, 21. marca ob 16: A. Remec: 1 »Magda«. LMS-in. j Ob 20: A. Remec: »Magda«. Abon- | ma in Izven. Gostovanje v KldMH čevem. Sobota, 22. marca ob 20: A. Remec: »Magda«. Red Sobota ln izven. KINO »PTUJ«: »Sestavljen program IH« (Fr. Prešeren — Bodoči čuvarji neba — Pomlad v gorskem loviSču — Lepote podzemlja) za šole ln vrtce; posebne predstave. IZ MURSKE SOBOTE (ONO »MURSKA SOBOTA«: angl. fillm »Skozi pekel«. Predstavi ob 17.30 ln 20. KINO »KOMUNA« AmerlSia barvni cinemascope flilin PRINC IGRALCEV Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od *—U ln od 14 dalje. KINO »UNION«: premiera angl. barv. vistavision filma »Rihard III«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 ln 21. V gl. vlogah Laurence OUvler, CLalre Bloom. Ob 10 matineja istega filma. KINO »SLOGA«: franc, film »Zla srečanja«. Tednik F. N. 11. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Jean Claude Pascal. KINO »VIC«: ameriški barvni dnem. film s stereofonskim zvokom »Vrt zla«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. | KINO »SISKA«: ital. film »Slepo de- I kle iz Sorenta«. Predstave ob It, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—U ln od 14 dalje. Zaradi izrednega zanimanja za nemški barvni film »O sodobni avtomobilski proizvodnji« Je film na programu še danes ob 10 v kino »Komuna«. MLADINSKI KINO LM. Kotnikova 8: ameriški film »Protiletalna zašftlc ta«. Predstavi ob 10 in 15. KINO »LITOSTROJ«: ameriška barvni film »Divja leta«. Predstavi ob 18 ln 20. KINO »TRIGLAV- Italijanski film »Sto let ljubezni« Tednik, V glavni vlogi Aldo FabrKzl ln Vlttorlo De Sdca, Predstav« ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje, aamo danes ln jutri S TOVARNA TEKSTILNIH STROJEV IN NAPRAV »KOVINAR« — Kranj, Huje 49 razpisuje mesto TOVARNA PERILA, PLETENIN IN ROKAVIC — KRANJ TOREJ I vodje računovodstva SOBOSLIKARSKEGA IN PLESKAR. SKEGA POMOČNIKA sprejme takoj Honvung DJuro — Triažka 21, Ljubljana. 1014 Guva usnje - daje sjaj KREMA ZA ČEVLJE Več raznašalcev ali raznašalk ZA RAZNAŠANJE »LJUBLJANSKEGA DNEV- NIKA« V OPOLDANSKIH URAH ZA CENTER, ROŽNO DOLINO IN DRAVLJE SPREJME TAKOJ UPRAVA. — PLAČA DOBRA. I V ZGLASITE SE V EKSPEDITU NA POLJAN- SKEM NASIPU ST. 2. Pogoji: nekajletna praksa v vodenju Industrijskega 1 = knjigovodstva. m = sss Plača po dogovoru Ponudbe i obrazložitvijo dosedanje 1 H prakse ln zaposlitve sprejema podjetje. Nastop službe mo- 1 š žen takoj. K 29 I Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja ELEKTRO-KOPER — KOPER Vojkovo nabrežje 6 sprejme takoj v službo: v vodjo projektivne giupe elektrolnienir s prakso v projektiranju vodjo servisne službe elektrotehnik t daljšo prakso v vodstvu instalacijskih del Ifi organizaciji servisne službe sela finančnega knjigovodstva srednješolska izobrazba s 5-letno prakso v finančnem knjigovodstvu podjetja blagajnika nižja strokovna Izobrazba z večletno prakso v llkvl-, | dacijskib poslih v računovodstvu stenodoktilografa ustrezna Izobrazba in večletna praksa Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Pismene ponudbe M dostavite na tajništvo podjetja do 20. marca 1958. 974 1 ~nr nova. Sprejmemo trgovske pomočnike-ce Nastop službe lahko takoj. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. - Naslov v oglasnem oddelku, 997 ZDRU2ENJE KNJIGOVODIJ SRBUE organizira seminarje za tolmačenje najnovejših predpisov o sredstvih gospodarskih organizacij — 0 prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij — o prispevku proračunom iz osebnega dohodka delavcev — o kontnih načrtih Seminar bo v Beogradu in v notranjosti države. — Predavatelji so najpomembnejši finančni strokovnjaki za gospodarske organizacije: trgovinske — industrijske — gradbene — rudarske — obrtniške — kmetijske — zadružne — In gozdarske Prijave pošljite na naslov Združenja, Njegoševa 19, tel. 33-088. KOMISIJA ZA RAZPIS IN IMENOVANJE DIREKTORJEV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ pri občinskem ljudskem odboru šoštanj razpisuje mesto DIREKTORJA TRGOVSKEGA PODJETJA »MERKUR« V ŠOŠTANJU •f i Pogoj: 1. visokokvalificiran trgovski delavec s triletno prakso samostojnega vodstva trgovskega podjetja ali 2. komercialist z najmanj petletno prakso samostojnega vodstva podjetja ali 3. kvalificirani trgovski delavec z desetletno prakso, od tega 5 let samostojnega vodstva trgovskega podjetja. Pismene ponudbe s priloženim Izčrpnim življenjepisom, dokazi o strokovnosti in navedbo dosedanje zaposlitve dostavite do 31. marca 1958 na občinski ljudski odbor Šoštanj. Ponudbe taksirajte s 180 din državne in 95 din lokalne takse. 'st '*cla)B ‘o tiska Časopisno tHiužmSkc podjetje -Ljudska pravira L| b )a K«P' ttrJ^8 “llc8 f ? . . ~ Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12 II. tel 20-507 In 22-021 — Kultu 2* fJbrika Kopitarjeva fl/ril. tel 81-351, - Oprava Trubarjeva ulicei M^‘elefon'22-491 in 22 m - Narofntnski oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4, *ef°o 31-358 - Poslovalnica na Titovi cesti 15. telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 dio r- Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini ■— TOREK, 18. MARCA 1958 Golobje ne smejo čez mejo piiiiiiii!iiii!ii![i!iiiiiiii!iiiiniiiiiinii!iiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii!i!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii!!ii!!iiiiiiiiiiiii^ Mleko isi francoski 1 Drobne f ' lllHlgllHB Avstrijski parlament obravnava zakonski osnutek o golobih pismonošah. Ta zakon naj bi preprečil uporabo golobov za prenašanje tajnih poročil po domači deželi in na tuje. Vsi gojitelji teh golobov morajo bitt včlanjeni v ustrezno združenje, ki registrira slehernega goloba in ga obročka na desni nogi. Razen oznake države in združenja je na prstanu tudi golobova registrska številka. V Avstriji bo po sprejemu tega zakona mogoče uporabljati golobe le za prenašanje vremenskih poročil, vse drugo pa bo prepovedano. Ce bo kdo hotel poslati goloba v drugo deželo si bo moral priskrbeti posebno dovoljenje. V opravičilo tega zakonskega osnutka omenjajo, da bi kdo lahko zlorabil golobe pismonoše kot nadomestilo za tajne radijske oddajnike. Kot je znano, že dolgo uporabljajo golobe v mirnem času in med vojno za prenašanje najrazličnejših sporočil. Sele v najnovejšem času je prišlo na dan, da so Angleži med drugo svetovno vojno pa mnogih krajih uporabljali take golobe. Z njihovo pomočjo so dobivali poročila iz zasedene Francije, Belgije in Holandske. Med drugim so. golobi prenesli čez Rokavski preliv tudi prva poročila o raketah. V-l in V-2, ki jih je pripravljal Hitler kot orožje z veliko rušilno močjo. Televizijska svetnica Po poročilih iz Vatikana je papež uradno proglasil sveto Klaro za zaščitnico televizije. Temu sporočilu so dodali tudi kratek življenjepis svetnice, ki je pred smrtjo slišala nekakšne zbore, kar spravljajo v zvezo s televizijo. Z »DOBROTNIK« Angleški sociolog dr. Row-ly Je povedal med predavanjem v Londonu med drugim tudi tole: »Kdor Ima televizij skl sprejemnik, uživa pri sosedih na splošno več ugleda kot tisti, ki ga nima. Po tem bi mogli sklepati, da bi ljudje kupovali sprejemnike tudi v primeru, če bi postaje še ne oddajale rednega sporeda.« Profesor Je torej govoril o neke vrste televizijskem ba-haštvu, kli pa Je vsekakor manj nevarno kot Jedrsko... TIHOTAPSKI BOBNAR Skoraj . tri leta Je neki vzhodnonemški bobnar »poslovno« hodil v zahodni del Berlina. Vselej Je imel boben s seboj, z njegovim dovoljenjem pa Je bilo vedno vse v redu. Navsezadnje Je postal sumljiv in so ga natančno pregledali. V bobnu so našli kitajski porcelan, ki ga Je tihotapec nosil na Zahod v zameno za švicarske ure. MARSOVSKA MODA O nenavadni zadevi Je moral pred kratkim odločiti neki hollywoodskl sodnik za prekrške. Policija Je odmerila visoko globo neki modistki, ki Je imela med vožnjo po mestu na glavi namesto klobuka nekakšno mrežasto kroglo. Mo-dilstka Je napisala v pritožbi, da Je to najnovejši model njenega salona, prometnik pa Je izjavil, da Je s svojim marsovskim klobukom povzročila zmedo na več križiščih. George Davis, poskusni pilot neke ameriške letalske tovarne, ima na sebi pilotsko masko za višinske polete, nanjo pa je pritrjena posebna kamera, s katero naj bi snemal med poletom z veliko hitrostjo. Naprava med pilotovimi očmi služi za usmerjanje kamere, snemani objekt pa je mogoče spremljati s premikanjem glave. Davis pravi, da je že pri prvem poskusu napravil jasne posnetke NAJVECJI INSEKT NA BALKANU Posebna kobilica, ki Je tolikšna kot kokošje jajce (latinsko ime: calimenus pancid) velja za največjo na balkanskem polotoku. Tehta do dvanajst gramov. živi pa le na njivah v okolici Niša ln Jugozahodno od Skoplja. PRSTAN IN POMARANČE Dragan Stefanovič Iz Beograda je pred dnevi odprl zaboj pomaranč lz Izraela. Nenadoma Je ugledal med rumenimi plodovi nekaj svetlega: zlat prstan z napisom v hebrejščini. Oddal ga Je na izraelskem poslaništvu. ŠTORKLJA V SUDANU Omltoioški zavod v Zagrebu Je dobil sporočilo, da so v Sudanu našli štorkljo, ki so Jo lansko poletje obročkali v Medjlmurju. Štorklja Je torej preletela v štirih mesecih 5000 km dolgo pot. KOT PO DOGOVORU V Vrbici pri ArandJeloVeu se Je pripetil nenavaden dogodek. Isto noč »ta umrla Ra-dosav Radovič in njegova žena Novka. Po 36 letih zakonskega življenja Je Radosav nevarno obolel in umrl, njegovo ženo pa je tako prizadelo, da Je izdihnila šest ur po njegovi smrti. SEKIRE IZ BAKRENE DOBE nija Zarkovlč iz stabnja prt Zadru Je našel štiri sekire. Sele pri natančnejšem pregledu je ugotovil, da so bakrene. Dve Imata po dvoje rezil, drugi dve pa po eno. Arheologi so povedali, da Je to prva najdba te vrste ob dalmatinski obali in da so delali take sekire okoli 1. 4000 pred našim štetjem. NUHMNNIIN^IHINNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIjlllllllllllllllllllll^ OZRi V onstran dosedanje me] e Lani julija se je začelo mednarodno geofizikalno leto, ki bo trajalo do konca letošnjega decembra. Odbor za to mednarodno znanstveno dejavnost je objavil podatke o dosežkih in tudi prah iz vulkana Krakatao. Na arktičnem področju proučujejo dvoje »ledenih otokov«. Scott Crossfield Je izdelal letalsko obleko, kakršno naj bi nosili piloti, ki bodo prvi poleteli na mesec. Na sliki: poskusni pilot, ki je prvi letel z dvojno zvočno hitrostjo. Nova obleka bo po konstruktorjevih besedah varovala ljudi vsepovsod v vesolju v prvih petih mesecih. Znanstveniki iz 67 dežel so v med- ! Domnevajo, da se tisti izmed Knnn ian*U,u?°t°vi;li Mvljenje v oceanskih globi- i0beh, ki je kakih 1000km od se-^ »električni tok* okoli našega planeta. V j vernega tečaja, premika že nekaj naslednjem posredujemo kratek pregled dejavnosti in odkri- let p0 arktičnih vodah pod vpli-tij znanstvenikov iz raznih dežel. j VOm vetrov in oceanskih tokov. , . „ , • , , . Razen tega so odkrili v globini 5. SITtoS pw ŽSTST smer. Britanski znanstveniki z univerze v Manchestru so z radarjem potrdili že zdavnaj postavljeno teorijo, da nastopa polarni sij rsss jssssus^.ss^ss 34 dt' ,t™- U proutuJeJo taosfero, .o zbrali motaj prt kratko- in dolgov.lov- ^otovm^.o,”. ™b'u]«o X ^ mini la ijjlT binske vode mnogo kemičnih hra- ?ost mofenJ \e odvisna od^ odbi- nilnih snovL Po mnen;|u nekate_ qt^m0VH«žoin0S v rb rlh znanstvenikov bo kmalu zna- niio a ,^ 1?f v j r ,.a‘ nih nekaj novih ribjih lovišč, nija, Avstralija, Kanada, Francija, strokovnjaki kolumbijske univer • Havaji so del otokov Sandwich, havajska polja. Večja plantaža • sestavlja pa jih troje velikih porabi na leto tri stare avtomo-© ognjenikov. Eden izmed njih bile. Američani torej jedo v uvo-© se imenuje »Beli hrib«, ker ženem ananasu lastne avtomo-© njegov vrh nenehno pokriva bile... & snežna odeja. Ta vrh je prav- • Sa.ndwichske otoke je odkril © zaprav najvišji na svetu, ker leta 1778 James Cook, zdaj pa je • se strmo vzpenja s 5000 m glo- znano, da Je bil španski pomor-© bokega morskega dna in torej ščak tam že leta 1555. Havajci so • v celoti dosega višino skoraj z noži pobili Cooka. Ob tem tra- • 10.000 m. gičnem dogodku je nastala anek- dota, da je havajska vladarica na Morje okoli Havajev je bogato obisku v Angliji takole pozdravila rib. Zlasti majhne ribe se svetli- britansko kraljico Viktorijo: »Tu-kajo v sončnih žarkih kot dra- di v mojih žilah se pretaka angle-r gulji. Ena izmed njih ima ime, ška kri. Moji predniki so pojedli ki je daljic od nje same: humu- kapitana Cooka.« Anekdota je se-humunukunukuapuaa. Težavno veda izmišljena. Havajci so sicer besedo boste nemara laže prebrali res žrtvovali ljudi, ljudožerci pa takole: humu-humu-nuku-nuku- niso bili. apu-aa. Havajske pesmi Je v sodobni Havajska beseda ima le 12 lahki glasbi težko pogrešati. To-pismenk, pa še med njimi se ne- varna gramofonskih plošč v Ho-katere pogosto zamenjujejo, na nolulu na Havajih je prodala na primer r in 1 ter k in t. Razen primer lani 400.000 svojih izdel-tega sestavlja vsak zlog po eq kov, v ZDA pa so prodali doslej samoglasnik in soglasnik ali pa dva milijona plošč s posneto ha-dva soglasnika in en samoglasnik, vajsko pesmijo, ki jo je zapel Havajska govorica ima okoli 20.000 Blng Crosby. Znamenite havajske besed, ki so sestavljene iz kakih kitare so s — Portugalskega. Na 40 različnih zlogov. Havajih jim pravijo »ukulele«, Podnebje na Havajskih otokih kar bi pomenilo po naše »bolho, je najmilejše v svetovnem merilu, ki skače«. saj znaša povprečna letna tempe- Čistih Havajcev je le 3,5 od-ratura že četrt stoletja 23 stopinj stotka vsega prebivalstva, vse Celzija. V 25 letih je bilo le enajst drugo pa so mešanci Evropejcev, zares oblačnih dni. Hkrati so Ha- Japoncev, Kitajcev in Filipincev, vaji tudi najslajša dežela na sve- Se bolj srečni, kot so zdaj, so tu, saj je 73 odstotkov obdelane bili ’ Havajci pred dobrim stolet-površine posajene s sladkornim jem, ker takrat še niso poznali trsom, ki ga sadijo in žanjejo komarjev, ki jih je zanesel na vse leto. Havajci pa imajo od otoke maščevalni pomorski ka-njega sto milijonov dolarjev do- pitan. Poveljnik neke ladje zk lov hodkov letno. na kite se je vsako leto ustavljal Na havajih pridelujejo devet na Havajih. Na krov je povabil desetin svetovne proizvodnje ana- mlade domačinke, ki so plesale nasa, sladkega tropskega sadu. in skrbele za zabavo. Leta 1824 Brez železa pa bi ananas ne bil pa Havajci niso več dovolili te tako okusen, kot je, če bi ljudje vožnje ob obali, zato se je kapitan ne dajali v ZDA kupljenih že- maščeval. Ko je spet plul tam leznih avtomobilskih delov v žvV mimo, je iz steklenice stresel na pleno kislino. S tako pridobljenim obalo Maula komarje, ki jih Je železnim sulfatom potem gnojijo pripeljal iz daljne dežele... Japonska, Sovjetska zveza in r,j » , - . . ze so našli živa bitja v globini “xPru0UČUJ,e u ra' kakih 5000 . metrov. Po splošnem vj i "T mneniu ie to doslej največja'glo-nomcotirtM drugem umet- bina, kjer so še ohranjeni znaki ki s? ga izstrelili življenja. Dela nekaterih znan-sovjetski znanstveniki, so instru- stvenikov v Južni Ameriki In na menti za proučevanje kozmičnih tihomorskih otokih po vsem vide-zarkov. zu p0trjujej0 domnevo o »Blek- ne, I” svetu s° razpredli tričnem toku«, kompleksni seriji novo mrežo vremenskih opazo- tokov v višjih atmosferskih plavalnih postaj. Na antarktičnem steh k, 0bdajajo geomagnetni področju so poslali do višine elcvator _ Nekateri znanstveniki fino iri n8 k« vremenoslovske proučujejo tudi vpliv Lunine krožilo*16, ki naj bi posredovali po- ne poti na premjke v zemeljski datke o ozonu v zraku. Zbrani sk0rii podatki kažejo, da je v zračnih plasteh nad Antarktiko za četrtino več ozona kot na nekaterih drugih področjih zemeljske atmosfere. Američani so izvedli na Grenlandiji vrsto sondažnih del. Prodrli so v globino 300 m in zbrali dragocene podatke o podnebju na tem področju v minulih nekaj Kadilska strast je bolezen, ki sto letih. Pri sondažnih delih dru- jo je mogoče klinično zdraviti, god so odkrili v ledenih plasteh so ugotovili švedski zdravniki, ki ostanke prahu, ki izvira iz ognje- so baje dosegli v Solni, edini »to-niških izbruhov na Aljaski 1. 1922, bačni« bolnišnici na svetu, pod Dosežki v prvih petih mesecih raziskovalnega dela v okviru mednarodnega geofizikalnega leta Proračunske težave ln ukrep H za varčevanje so prizadeli tud s francoske dijake. Revni in bolni g učenci bodo dobivali poslej v, = osnovnih šolah in nižjih gimna-g zijah le polovico poprejšnjega = obroka mleka. Za vlade Mendčs-H Francea so dajali učencem mnO' g go mleka, da bi se odvadili P*' H jače, Gaillardova vlada pa je v =§{ nedavni okrožnici priporočila g omejitev in zmanjšala količino. | Nevarnosti suhega britja Ugotovili so, da je britje z g električnimi aparati nevarno, ker g lahko povzroči bakterialne ali g'1' H vične okužbe. Te infekcije so red* g kejše pri britju doma kot pa v g tistih brivnicah, ki uporablja]0 g električne brivske aparate. Ker g teh aparatov ni mogoče razkuži g niti z vročim zrakom niti z dr*>' g gimi razkuževalnimi sredstvi, lab' g ko povzročijo kožne okužbe. 76 milijonov obiskovalcev V sovjetski zvezi je lani pd' g sostvovalo gledališkim predstava!*1 = skupno 76 milijonov gledalce''' g Zdaj imajo v SZ 512 gledališč* g leta 1914 pa jih je bilo 177. | Opice kot letalski potnih Na moskovskem 4etališču Vnu* g kovo je pred kratkim pristalo g potniško letalo TU-104, ki je pri' g letelo iz New Delhija. Poklical* g so postreščke, ki so spravili lZ ~ letalskega trupa več ducatom kletk] V njih so pripeljali iz indij' skega glavnega mesta v Moskvo 1390 opic vrste makaka. Nena* vadni potniki so baje dobro PrC" nesli dolgo zračno pot. V letal*1 je bila ves čas stalna temperatura, ki so je živali vajene v topli do* movlni. Z njimi je\potoval tudi veterinar. Opice je v Indiji kupil znan* stveno-raziskovalni zavod za prc* parate proti otroški ohromelosti, prepeljali pa so jih v inštitut pr* Moskvi, kjer so pod nenehni!*1 nadzorstvom zdravnikov in ve* terinarjev. Z letalom so jih peljali zato, da bi jih dolgo potovanj* ne utrudilo preveč. Praški narodni muzej Je pripravil razstavo predmetov iz 10. in 1J' stoletja. Posnetek kaže izdolbeni čoln, ki so ga našli v naplavi nat* Vltave. Pravijo, da je star vsaj 800 let. Ker je bil rečni mulj Vf vrstna naravna konserva, je čoln še kar dobro ohranjen Deset vbodov namesto kajenja mojstrom bo teško uteči Za lov na »prometne grešnike« bodo v VVestfaliji poslej uporabljali dirkalna motorna kolesa. Na štirinajstdnevnem tečaju v Essenu se je prvih deset prometnikov usposobilo za vožnjo z dirkalnim motorjem, ki zmore do 170 km na uro. Posnetek kaže preizkušnjo spretnosti: voznik mora med vožnjo vreči žogo v koš. — Z učinkovitimi ukrepi hočejo omejiti število prometnih nesreč, ki jih je tudi na zahodnonemškib cestah čedalje več Švedi imajo edino »tobačno bolnišnico< vodstvom dr. Erupa presenetljive premočnega kajenja. V večini pri' uspehe. Ta bolnišnica tesno sode- j merov so izginili bolezenski zna' luje z inštitutom za proučevanje ki že po nekaj dneh. srca in krvnih žil v Stockholmu. | Dr. Erup pravi, da se zdi str®' Kako zdravijo v -tobačni« bol- sten kadilec samemu sebi bolan, nišnici? Deset dni zapovrstjo dobi če more zodovoijiti svoje kB' vsak bolnik po eno injekcijo v dilske strasti. Vse mu gre narobe, roko nad komolcem. Vbrizgana vedno se mu zdi, da bi jedel. La' snov se imenuje lobelin hidro- čen ie v resnici, vendar gladu ne klorid, učinkuje pa podobno kot čuti tako močno, če ga duši z n*' nikotin, le s to razliko, da v njej kotinom. ni strupa in torej ne pušča škod- i Ce človek ppkadi po trides«' ljivih posledic. Injekcija poveča cigaret dnevno — pravi dr. EruP količino sladkorja v krvi in blaži — gre čez sluznico kaka dva g*'3' občutek lakote, hkrati pa povzro- ma katrana. Pri vdihavanju cig3' či, da postane kadilcu tobak od-, retnega dima ostane v pljuč*11 vraten. i štiri petine katrana. Prav to ško' Lani so v Solni zdravili 500 duje človeškemu organizmu, z3'. pacientov, samih močnih kadil- kaj nikotin kot strup se razkroj1 cev, ki so dnevno pospravili do najkasneje v 24 urah. 60 cigaret. Po zdravljenju v tej bolnišnici je postalo 65 odstotkov pacientov nekadilcev, 281 odstotkov jih je močno zmanjšalo dnevno' potrošnjo, šest odstotkov poprejšnjih hudih kadilcev pa je zmanjšalo dnevno količino za po- Letalski promet v Braziliji V Braziliji se je zadnje čas® tako razvil letalski promet, ° lovico. Pri'enem samem odstotku vzletijo na letališču San Pau*°’ pacientov ni bilo uspeha. Na pri- ki velja za tretje največje v sve" javni listi tobačne bolnišnice tovnem merilu, vsako minuto P® imajo 300 kandidatov, ki še niso tri letala. Letalskih družb je oko« prišli na vrsto. 1 deset, vsake pol ure odpelje leta*0 Nenavadna bolnišnica spreje- v Rio de Janeiro in tudi pristan® ma tudi ljudi z bronhialnim ka- iz tiste smeri. Vožnja traja dese* tarom, z želodčnimi čiri, s srčnimi minut, z železnico 14 ur, z avt