i,trT TF. FEr.RlIARJA 1977 — ŠTEVILKA 8 — LETO XXK1 — CENA S DINARJE %ASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ S2DL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE y Zrečah, kjer smo bili prejšnjo sredo, smo bili kar precej presenečeni, kaj vse so v krajevni skupnosti na hitro organizirali — od kulturnega programa do priroč- ne tiskarne, da je zvečer sleklo vse kot po maslu. Delček tega je objavljeno že v današnji številki, ostalo bomo objavljali v naslednjih. Mimo tega, da smo vam pri- pravili posebno, prvo stalno prilogo OBZORNIK, smo se pomešali tudi med Kuren- te in od strani zabeležili kako prihaja k nam pomlad in z njo stara šega. V Mozir- ju pravijo, da pustovanje zganjajo že kakih 120 let. Sicer pa boste v tej številki našli dovolj zanimivega branja in menim, da boste kakšno stran prebrali še v nedeljo. Te dni pa so delovni ljudje na širšem celjskem območju dosegli tudi nekaj po- membnih pridobitev, še posebej pa se razveselili otroci nove šole na Kristan vrhu — šole Solidarnosti. In mi z njimi! VAS UREDNIK NOVA MESEČNA PRILOGA: TEDNIKOV OBZORNIK SVETI POTROŠNIKOV NOVA VSEBINA KMALU TUDI KONFERENCA Sveti potrošnikov v krajev- lih skupnostih v dosedanjem lelovanju niso dosegli te- meljnega cilja svojega delo- ranja. Tako smo izvedeli na ne- liavni tiskovni konferenci, ki jp je pripravila občinska kon- (^erenca SZDL in na njej no- j^inarje informirala, da je že ^ pripravi družbeni dogovor ustanovitvi svetov potroš- nikov v krajevnih skupnostih ii ustanovitvi konference po- Irošnikov v občini. I Sveti potrošnikov bodo v »odoče samoupravna osnova 'k organiziranje potrošnikov E krajevnih skupnosti. Sveti podo imeli mnogo širše na- loge in vpliv pri razpravah o proizvodnji, predelavi, trgo-^ Tini in nonudnikih stor'.tov\1 Šteli bodo najmanj sedem članov in bodo neposreden organ zbora potrošnikov v krajevni skupnosti. V svetih, ki bodo sestavljeni na dele- gatski osnovi, bodo delegati potrošnikov, pa tudi organi- zacij s področja proizvodnje, predelave, trgovine in slori- tev, razpravljali o problemili v zvezi s celotno preskrbo. Zaradi usklajevanja dela sve- tov potrošnikov v vseh kra- jevnih skupnostih občine, skupnega načrtovanja, učinko. vitega oblikovanja odločitev in podobno, bo ustanovljena tudi konferenca svetov potro- šnikov pri občinski kofiferen- ci SZDL. Vanjo bodo sveti potrošnikov delegirali po tri delegate. BRANKO STAME.JČIČ Ples v maskah. Samo za pusta? In sicer? Toda ... spomin na veselega, razposajenega pusta je še preveč živ. Čeprav so ga včeraj marsikje poko- pali in z njim vred vse tiste norčije, ki so prišle na dan brez zamer. — Tale posnetek je iz Mo- zirja, kjer so po vzorcu, ki ima več kot stoletno tradicijo, tudi letos več kot dostojno počastili pusta. Tri dni so se zabavali. Da, nekateri tudi delali vmes. Toda, sreda je pokazala, da je tudi zabava utrudljiva. Tokrat je valček ali polko za- plesal glavni mozirski pust, simbol celotne pri- reditve. Ribič, ki je na svoj trnek ujel v minulih mesecih prenekatero zastrupljeno ribo. In tako je v razposajenem plesu in svojih pohodih opo- zarjal, da je varstvo okolja nekaj, na kar moramo posebej paziti. Prisluhnimo torej pustu, čeprav razposajenemu, prisluhnimo zato, ker bi radi ži- veli v zdravem in čistem okolju . . . Tekst in foto: M. BOŽIČ BRIGADIRSKI HO—RUK \7 CELJSKEGA OBMOČJA , Mladinske delOTOe akcije io postale stalna usmeritev nlade generacije. Področje >rostovoljnega dela mladin- «v je postalo pomem.ben ilement družbenih gibanj na- « socialistične samoupravne Iružbe. Pretekla štiri leta re- ■firmacije mladinskih delov- brigad v Sloveniji, or- laniziranih na osnovi tradi- 'je in z vnašanjem oblik, ki istrezajo današnji stopnji azvoja družbe, kažejo števil- '« uspehe, tako v stalno na- '^čajočem številu brigadir- ^v, učinkovitih oblikah vzgo- ^ in izobraževanja in ne na- ■^je v prizadevanjih, da "ladinske delovne akcije po- ^siejo stalna oblika družbe- angažiranja mladih, ^taja pa še vedno veliko '^adih, ki se za delovne ak- 'i^ premalo zanimajo, ali je iskati vzrok v njihovi '^bi obveščenosti o namenu ^ pomenu mladinskih delov- brigad. Deficit je opaziti '''^v pii študentih in med ^^dnješolci, kar se seveda <^raža pri udeležbi na delov- akcijah. Po drugi strani ^ je potrebno poudariti, da ^ bile prav lokalne akcije 'Nekaterih občinah zelo do- organizirane. _ ^'di mladinci celjske regi- ' '^odo letos sodelovali pri gradnji manj razvitih kra- 1^' in območij, in sicer zdru- ^■^i v devet brigad. Brigade .že formirajo po posamez- '".občinah, n.iihovi organiza- ''^j' pa so občinske konfe- '^ce ZSMS. Brigadirski ho- bo naznanil začetek dela 2. junija, medtem ko krampi in lopate peli \..- 28. avgusta. Vsaka izmena na republiški mladinski delovni akciji bo trajala 21 dni, na zvezni pa 28 dni. Mladinci celjske regije bo- do sodelovali v delovni akciji Posočje, kjer bodo pomagali odstranjevati posledice po tresa, v Suhi krajini bodo gradili vodovod, v Brkinih vo- dovod, cesto in elektriko prav tako bomo srečali bri gadirje naše regije v Kožba- ni, kjer bodo gradili vodovod in ceste in tudi na Gončkem bodo zasadile krampe in lo- pate v slabo prevozne ceste. Seveda bomo mladince našH tudi na Kozjanskem, kjer jih prav tako čaka še veliko de- la. Torej mladi, zdaj je na vas. da se v čim večjem številu priglasite za delo! Vaše pri- jave bodo vse do 15. marca sprejemale osnovne organiza- cije ZSMS. Do 1. aprila mo- rajo namreč biti formirane vse brigade, ki morajo v predpripravi izvesti vsaj eno lokalno delovno akcijo. In še to. Republiški center je spre- jel sklep, da mora biti vsaka brigada sestavljena iz 10 od- stotkov študentske mladine, 45 odstotkov srednješolske mladine in prav toliko naj bi bilo tudi delavske mladi-- ne. Vsak mladinec, ki se bo prijavil za delo v mladinski delovni brigadi, lahko odloča tako o brigadi kot v izmeni, kjer želi delati, soustvarjati, graditi. MATEJA PODJED ŠENTJUR ZELO DELAVNI IS ZAŠČITA IN VARSTVO KRAJINE v Šentjurju se je včeraj popoldne zbral na svojii red- ni seji družbenopolitični zbor, ki je med drugim obravna- val resokicijo o družbeno- ekonomski politiki in razvoju občine za letošnje leto, poro- čilo o delu izvršnega sveta skupščine občine m družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOB. Beseda je stekla tudi o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih ol>čanov, na- zadnje so pregledali še poro- čilo komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenova- nja. Danes zjutraj pa sta se se- stala še zbor krajevnih skup- nosti in zbor združenega de- la. Med drugim sta obraima- vala in sprejela tudi odlok o zazidalnem načrtu Planina pri Sevnici in prav tako pregle- dala poročilo dela izvršnega sveta skupščine občine. Med dokaj obsežnim dnevnim re- dom je bil sprejet tudi sklep o zaščiti, prepovedi parcelaci- je in gradnje objektov na ob- močju krajinskega parka. nif. nik. V območju krajinskega parka je prepovedano sleher- no poseganje v okolje, kot na primer poseki gozdov, dreves- nih skupin ali posameznih markantnih dreves. Prav ta- ko tudi intenzivnejše spremi- njanje kmetijskih kultur in gradnja komunalnih objektov in naprav. Tod bo možna sa- mo gradnja nadomestnih sta- novanjskih hiš in gospodar- skih objektov, ki pa bo mo- rala biti v skladu z zahtevami službe spomeniškega varstva in odloka o urbanističnem programu občine. Iz poročila o delu izvršne- ga sveta skupščine občine Šentjur pa je razvidno, da je le-ta do konca leta 1976 loa 62 sejah obravnaval kar 385 točk dnevnega reda ter sprejel pre- ko 280 sklepov in stališč. De- javnost izvršnega sveta ima v času od ustanovitve do vključ- no prve polovice leta 1975, ko je bilo zborom skupščine ob- čine predloženo prvo poroči- lo o njegovem delu, obeležje močnega angažiranja pri iska- nju oblik in metod dela, pred. vsem pri povezovanju z vse- mi dejavniki v občini kot rso silci razvoja. Z javnimi razpravami o vseh pomembnejših dokumen- tih, ki jih je izvršni svet predlagal zborom skupščine v sprejem, si je. prizadeval vzpodbuditi in pritegniti čim večje število sodelavcev, ki bi s svojimi predlogi prispevali, ' da bi bil^ vsebina gradiva kvalitetna, jasna in dovolj konkretna. Do konca leta 1976 je bila aktivnost izvršnega sveta us- merjena na razreševanje ti- stih problemov, ki so za ob- čino bistvenega pomena pri prizadevanjih za hitrejši od- mik od mesta na lestvici ne- razvitih. V ospredju dejavno- sti izvršnega sveta je bilo spremljanje problematike go- spodarstva. 2e v prvem ob- dobju je spremljal rezultate gospodarskih gibanj v občini za vsako preteklo tromesečje in analiziral kazalce uspešno- sti ali neuspešnosti poslova- nja ter jih vključil v izhodi- šča za pripravo srednjeroč- nega programa občine. V za- četku leta 1976 se je izvršni svet po razpravi o rezultatih poslovanja organizacij zdru- ženega dela zavzel za izdelavo likvidnostnih programov ti- stih delovnih organizacij, ki so poslovno leto zaključile z izgubo. Na dnevnem redu sej je bila tudi problematika kmetijstva. Eno od pomemb- nih področij dejavnosti izvrš- nega sveta je bilo tudi sprem- ljanje sanacije po potresu, spremljanje realizacije pro- gramov interesnih skupi"K>sti ter usklajevanje skupne po- rabe, samoupravno sporazu- mevanje in dogovarjanje, ka- kor tudi pomoč pri razreše- vanju problemov v krajevnih skupnostih. M. P. DUBRAVKA TOMŠIČ V CELJU DLBKAVKA TOVrsIC;— SllEBOTN.L\KO\ A pred- stavlja vrh jugoslovanskih glasbenih umetnikov z mednarodnim slovesom, Svoj prvi recital je imela, ko ji ,ie bilo komaj 5 let. Takrat .je koncerlirala tu- di v telju. Po študiju iia .\f; v Lju- bljani je nadaljevala svoj študij v Nc\v Vt)rku in pri znamenitem pianistu Ar- thurju Rubinsteinu. Preje- la jt' več mednarodnih na grad ter Župančičevo in Prešernovo nagrado, lani pa zvezno nagrado .\VN()J, Na VII. abonmajskem koncertu v četrtel<, 2. marca bo izvajala dela BEETHOVNA, DEBLSSY- JA. BRAHMSA in CHOPI- NA. Prostor za naročnikov naslov: 2. stran — NOVI TEDNIK št. 8 — 24. februar 19?| PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA ODLOČNO PROTI ZAKUSKAM. ZABAVAM, NAGRADAM Akcija, da naj bi bil praz- nik vseh žensk idejno bolj osveščen in dejansko praznik delovnih žena, je že lani pože- la dokajšnje uspehe. Letos pa je v tej smeri treba storiti še več. Takšno je stališče konference za družbeno ak- tivnost žena pri občinski kon- ferenci SZDL. Kajti kljub pri. zadevanjem se je lani še v mnogih delovnih sredinah, pa tudi krajevnih skupnostih pri- petilo, da so napačno tolma- čili dan žena in ga proslavi- li z zakuskami, zabavami, pro- stimi dnevi in nagradami. Konferenca pa odločno na- sprotuje takšnim oblikam praznovanja. Dan žena mora biti namreč priložnost, da odkrito in resno spregovori- mo o vseh nerešenih družbe- nih in drugih vprašanjih, ki zadevajo položaj delovne žene v naši družbi. In ker je v tej smeri treba nenehno de- lovati, naj bo tudi praznova- nje delovno, naj bo vzpod- buda za stalno spremljanje in razreševanje vseh specifi- čnih vprašanj delovnih žena na njihovih delovnih mestih in v krajevnih skupnostih. Le- tošnje praznovanje bo idejno mnogo bolj osveščeno in na ravni. Povsod naj bi pripra- vili interne proslave, pri ka- terih bodo sodelovala kul- turna društva, gojenci vzgoj- no-varsivenih ustaiaov, šol in drugi. Mnogo več naj bi bilo obiskov kulturnih ustanov in prireditev, še več kot prej- šnja leta pa mora biti sreča- nje žensk iz delovnih organi- zacij, krajevnih skupnosti in drugod. Letos bodo ob dne- vu žena prvič pripravili tudi športna srečanja žensk. Osrednja proslava dneva že- na bo sedmega marca v Na- rodnem domu, kjer bodo med drugim nastopili tudi: pevski zbor 1. osnovne šole, folklor- na skupina osnovne šole Pranja Vrunča in otroci iz vzgojno varstvenih ustanov. Žena — delavka in mati, to bo osnovni moto vseh letošk. njih proslav. Ob prazniku žena pa se obe- ta še en izjemen kulturni do- godek. 9. marca bo v Dvora- ni Golovec gostovala maribor. ska opera z gostjo Radmilo Smiljanič. Uprizorili hodo pri- ljubljeno opero Jakova Go- tovca Ero z onega sveta. Vtem ko so žene vnovič zavzemajo za idejno osvešče- no praznovanje svojega prazni- ka, ki naj bo tudi na primer- ni kulturni ravni, pa poziva konferenca za družbeno ak. tivnost žena vse tiste osnov- ne sindikalne organizacije in krajevne skupnosti, ki so kljub vsemu planirale določe- na sredstva za zakuske, za- bave in podobno, da ta de- nar nakažejo skladu za poso- dobitev celjske bolnišnice. Upajmo, da bo tudi ta akci. ja uspela, podobno kot akci- ja zbiranja denarja za nakup aparata za zgodnje odkriva- nje raka na prsih, ki je že naročen in bo v kratkem v Celju. BRANKO STAJVIEJČIC ŠENTJUR: UREDITEV ŽELEZNIC v preteklem srednjeroč- nem obdobju je bila skozi občino Šentjur modernizi- rana in elektrificirana že- lezniška proga Ljublja- na—Maribor. Na področju železniškega prometa pa bo v naslednjih letih po- trebno še marsikaj izbolj- šati ali dokončno urediti. Po obnovi kličejo pred- vsem železniške postaj 6, dovozne ceste do postaj, železniški prehodi tako na regionalnih kot na lokal- nih cestah. Prioriteto pri razreševanju tega vpraša- nja bosta imela nivojska križanja v postajnem ob- močju postaje Šentjur v sklopu načrtovane obvozni- ce vzhod—zahod in regu lacije Voglajne v industrij- ski coni .ter r, zapornica- ma zavarovana prehoda na lokalnih cestah v Vrbnem in Luterju. V naslednjih letih načrtujejo tudi iz- gradnjo železniške proge v industrijsko cono ■Šent- jurja, kar bo pogojevalo nadaljnjo izgradnjo indu- strijskih objektov v cej coni, M. P. STALNA ŠOLA DELEGATOV ŠOLO OPRAVILO 1600 SLUŠATELJE^ stalna šola delegatov v Ce- lju je v svojem delu izred- no uspešna, je pa tudi edi- na tovrstna šola v Sloveniji, ki kontinuirano deluje že pol- na tri leta. V šoli se teden- sko zamenja po trideset slu- šateljev, doslej jo je uspeš- no opravilo že 1600 slušate- ljev. To, kar je pri delu šole vredno posebnega omena, je nedvomno odprtost šole dele- gatov za vse spremembe v samoupravni zakonodaji in iz- reden posluh predavateljev za vse, kar je v delegatskem sistemu in v družbeno-politi- čnem delu nasploh novega in aktualnega. Praktično in kon- kretno usposabljanje delf;g.i- tov postaja vse močnejši adut te šole, še posebej odkar so program prilagodili Zakonu o združenem delu. Seveda pa v šoli le ni vse tako, kot bi moralo biti. že dalj časa opa- žajo, da novi slušatelji z okle- vanjem pričenjajo svoje šola- nje, vzroke za to pa vidijo v dostikrat nerazumljivem od- nosu nekaterih delovnih orga: nizacij, premajhni ariimacj delegatov in podobno. O ten, kako potrebna ta šola je ^ najbolj zgovorno pričajo ^ sti, ki jih v šoli vsakič p^: pravijo ob začetku in kon^j šolanja. Rezultati testov naij reč kažejo, da prihajajo legati v šolo zelo skromi^ podkovani s spoznanji o nša družbi, delegatskem sisteM in osnovnih pojmih našea družbenega sistema. Veoi3 delegatov to čuti kot oviro« lastno tvorno delo, zato ^ program šole pritegne in sko raj brez izjeme po zakljut ku šolanja ugotavljajo korist nost in potrebnost takšne oi like izobraževanja. Da šola ne bo ostala le pj doseženem, pričajo tudi št( vilne akcije, s katerimi jo razširiti dejavnost šoli Med najuspešnejšimi tovrs ninii akcijami doslej je bi| šola za člane komisij samou| ravne delavske kontrole, l jo je doslej v 11 skupina opravilo 360 slušateljev. BRANKO STAJVIEJČl ŠMARJE: PRESEŽEK ZA CESTE Menda ni meseca, da ne bi napisali kakšne pikre na račun šmarskih cest in prav zato izkoriščamo to priliko za kratek obračun vpisa, jaTOega posojila za ceste v šmarski občini. 44 delovnih organizacij v šmarski občini je vpisa- lo 7.745.042 dinarjev posojila od načrtovanih 7.778.800 dinarjev. Poleg teh delovnih organizacij pa so vpisale posojilo tudi tiste, ki imajo svoj sedež izven šmarske občine. Enajst delovnih organiza- cij je vplačalo 419.100 di- narjev. 25 krajevnih skupnosti bi predvidoma moralo zbrati 550.800 dinarjev, a so zbrale 1.673.556 dinar- jev. Skupno so vpisali 9.837.598 dinarjev ali v povprečju več kot 300 "/o. Presežek abranega poso- jila za cest« bodo v šmar- ski občini izkoristili za so- udeležbo pri najemu kre- dita za izgradnjo rogašJce in kozjansk« obvoznice ter za rekonstrukcijo ceste Bistrica ob Sotli—Lesično. Občina bo po dogovoru s celjsko občino in šent- jursko del zbranih sred- stev namenila za izgradnjo ceste Slivnica—Sodna vas. CELJE ^J^^^^E^^EI^ ^^^^^ LETOS ZAČETEK GRADNJE AVTOBUSNE POSTAJE Danes se bodo najprej na skupni, zatem pa na ločenih sejah sestali delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine. Skupno zasedanje bo posvečeno dvema točkariia dnevnega reda: predlogu re- solucije o politiki izvajanja srednjeročnega plana občine v letošnjem letu ver predlo- gu družbenega dogovora o združevanju sredstev za mo- dernizacijo objektov specia- listično-ambulantne in hospi- talne dejavnosti splošne bol- nišnice v Celju. Po vsem tem prihaja pred delegate program nalog na vseh področjDi družbenega de- la v letošnjem letu, program, ki je doživel v razpravi neka- tere pomembne spremembe, zlasti pa močnejšo konkreti- zacijo. Ne po naključju, saj gre za naloge, ki jih bo tre- ba letos v okviru srednjeroč- nega načrta izpolniti. To je obveznost. V tem okviru so med drugim pomembna dela, ki jih pred- log resolucije nakazuje na področju prometa, zvez, ko- munale in vodnega gospodar- stva. Tako je vendarle na vi- diku začetek del nove celjske avtobusne postaje. Gre seve- da za prvo fazo. Toda, navz- lic temu, pomeni začetek te naložbe pomembno prelomni- co v ureditvi prometa v sre- dišču mesta. Tu je tudi magistralna ce- sta — zahod. To so dela, ki jih skupaj financirata celjska občinska skupščina in re- publiška cestna skupnost. Le- tos je predviden začetek del na odseku od Čopove ulice do Levca. Zanimiv pa je tudi spi- sek rekonstrukcije nekaterih mestnih ulic in moderniza- cije lokalnih cest. Program nadalje zatrjuje, da bo letos dograjena hitra cesta skozi Celje. V načrtu je gradnja novega vodnjaka v Medlogu. Torej spet nov vir pitne vode. Izredno pomemben bo tu- di začetek gradnje vodovoda v sklopu novega zajetja Hu- dinje v Vitanju. Tudi to de. lo sodi v okvir prizadevanj. da bi celjskim potrošnikom v najširšem pomenu besedo za- gotovih dovolj pitne vode ob vsakem času. Kanalizacijskih del v tem načrtu niso izpustili. Gre za gradnjo rajonskega zbiralca 2 od Savinje do železniške proge Celje—Velenje, za iz- gradnjo prve faze glavnega zbiralca in ne nazadnje tudi za priprave za izgradnjo cen- tralne čistilne naprave v Ce- lju. Na področju PTT prometa je predvidena zgraditev nove poštne enote na Hudinji, za- tem začetek telekomunikacij- skega centra na Golovcu, raz- širitev avtomatske telefonske centrale za 2.000 naročniških priključkov ter izgradnja TT omrežij na Dolgem i>olju, Hudinji (prva faza), na Alja- ževem hribu, Ložnici in Do- brni, kjer gre za dograditev. Vodnogospodarska dela po- leg ostalega zajemajo prelo- žitev zahodne Ložnice, načrt ureditve Šmartinskega jezera, ureditev Sušnice na Ostrož- nem itd. ,,..... ,______ ^ ODGOVOR MATEJI PODJED Razgovori o izgradnja akumulacijskega jezera Tratna so se pričeli že pred več kot 20 leti, vendar so se inten- zivneje nadaljevali po letu 1969. Namen izgradnje 'tega vodnega zadrževalnika nad Šentjurjem je poznan, ker uresničenje takšnega projekta pomeni veojo poplavno • varnost na podi-očju nizvodno od Slivnice, kot tudi možnost oskrbe z industrijsko vodo. Zato S3 bili v letu 1971 sprejeti dogovori med Spiošno vodno skup- nostjo Celje, Skupščino občine Šentjur in železarno štore o pristopu k izgradnji tega objekta. Po teh dogo- vorih je železarna štore prevzela v celoti stroške od- kupa zemljišč in odškodnin, Splošna vodna slcupnost vse inves-ucijske obveznosti pri izgradnji objekta, do- čim je Skupščina obči:ae Šentjur prevzela obveznosti iz ostalih komunalnih del na tem področju. Konec leta. 1976 je bila pregrada dokončno zaključena, res pa je, da vsa komunalna dela — predvsem cestna povezava, nad katero se pritožujejo občani, še niso realizirana. V mesecu maju 1976 je bdi na sestanku v što:-ah sprejet dogovor, da se financiranje krajevnih cest iz- vrši iz sredstev, ki jih zbira občina Šentjur. To je bdi tudi pogoj Območne vodne skupnosti, da je prevzela odplačilo anuitet za kredit, ki je bil potreben za pre- stavitev ceste Slivnica—Loka. Ta kredit je najela Žele- zarna štore. Po tem sestajnku v š.torah, to je v mesecu jUiniju in juliju 1976, je bilo več terenskih ogledov, kjer so se iskale tehnične rešitve za izpeljavo ustrezne cestne povezave. Pri teh ogl^h so sodelovali pred- stavniki Krajevne skupnosti Slivnica, Skupščine občine Šentjur, NIVO-ja Celje in Železarne štore. Predstavniki, ki so na teh ogledih in razgovorih sodelovali, so se spo- razLuneli, da je potrebno z biildožerskimi deli izpeljatii cestno traso z odcepi, ki bi omogočala traktorski pri- stop do prizadetih hiš. Ugotavljamo, da dogovorjenih del ni bilo mogoče izvršiti predvsem zaradi tega, ker nekateri lastniki zemljišč, po katerih naj bi bila spe- ljana krajevna cesta, niso dovolili posega v njihova zemljišča, kljub temu, da bi za to prejeh ustrezno odškodnino. Pri tem je treba še poudariti, da je .šlo v teh primerih le za manjše odseke zemljišč, vendaT so prav ti bili kamen spotike in ovira, da krajevna cesta ni bdla uresničena. Pripomniti je potrebno tudi, da prizadeti občani tudi pred pričetkom del na pregradi Tratna niso imeli ure- jenih cestnih povezav preko sedaj potopljene doline in je bila možnost traktorskega dostopa do njihovih domačij samo v sušnem obdobju. Obstajale so na tem prizadetem področju samo pK>ljske poti. V informacijo navajamo, da je železarna štore pri urejevanju odškodnin in odkupov od leta 1972 dalje vlo- žila v to področje 5,177.000,— diin, seveda brez pri- spevkov aa hidrosistem, od koder so se črpala sredstva za investicijska dela. Menimo, da je iz povedanega dovolj jasno razvidno, da je osnovni problem le bil spoi-azum med obča;nii in da je nujno potrebno, da se v okviru krajevne skup- nostsi dokončno uredijo vprašanja odstopa zemljišč za traso krajevne ceste (tudi proti primerni odškodiiini) ter da je potrebno, da je nosilec akcije Krajevna skup- nost v dogovoru s Skupščino občine Šentjur. Takšno stališče in predlog je bik) sprejeto mdi na sestanku predstavnikov NlVO-ja Celje, Skupščine ob- čine Šentjur in železarne š-tore, dne 17. 2. 1977. ŽEIJSZARNA ŠTOB^ Direktor Dušan B«mik, dipl. ing- CESTA PREBOLD—TRBOVLJE PLODNO MEDOBČINSKO DOGOVARJANJE v ponedeljek je bil v Pre- tx)ldu prvi racjgovor predstav- nikov treh zasavskih občan — Trbovelj, Hrastnika in Za- gorja ter predstavnikov žal- ske občine in republiške sku- pnosti za ceste. Pogovarjali so se o možnostih sodelovanja pri izgradnji pomembne ce- ste čez Vrtle, s katero bi po- vezali Prebold in Trbovlje. O pomenu ceste je treba povedati predvsem naslednje: nedvomno je v ospredju go- spodarski pomen te cestne pK>vezave, ki ne bo premosti- la le občinskih, ampak tudi območne meje. Celjsko ob- močje se bo z njo še tesneje povesalo z Zasavjem. Cesta bo imela tudi jx)membne družbene funkcije, omogočila bo tesnejše sodelovanje med ot>čJnamd in regijami, z njo pa bo Zasavje dobilo tudi ne- posredno CTezo a bodočo av- tocesto. Ponedeljkovi dogovori so bili povsem ▼ skladu s to mislijo. Na njih so predstav- niki štirih občan enotno izra- zili željo in pripravljenost, da sodelujejo pri financiranju iz- gradnje te ceste. Zelenih ro- kov se sicer ne bo mogoče držati, .saj bodo s financira- njem precejšnje težave, že danes pa lahko povemo, da bo cesta odprta najpo2!neje do leta 1980. Uvodoma so se predstavniki občin in repub- liške skupnosti za ceste zedi- nili, da morajo načrtovati izgradnjo celotne ceste. Del ceste od meje žalske občine proti Trbovljam je v pianu republiške skupnosti za ce- ste za leto 1980, žalsici del ce- ste pa naj bi istočasno sofi- nancirale vse Štiri zainteresi- rane občine. Ker bi obravna- vanje iste ceste na dveh raz- ličnih straneh le zavleklo re- ševanje, so se odločili, da vse štiri občirke in " republiška skupnost za ceste nastopijo enotno In se dogovorijo o skupni reaitvi celotne ceste, ki ima v svojem neasfaltira- nem delu 16 kilometrov. Vse štiri občine bodo za gradnjo te ceste zrfruževale pretežen del presežkov vspiasnega po- del presežkov vpisanega po- sojila za ceste, s posebnim dogovorom, ki ga bodo pri- pravili v prihodnoih dneh, pa bodo za sofinanciranje izgrad- nje predlagali tudi združeva- nje sredstev gospodarskih or- ganizacij vseh občin. Ves pre- ostJBli primanjitljaj denarja bo iz sredstev svoje rezerve pri- spevala republiška skupnost za ceste. Ker so izračuni o stroških izgradnje še zelo pri- bližni, je o tem, koliko bo ka- tera občina združevala, težko govoriti. Na sestanku pa smo izvedeli, da bodo zgolj iz presežkov F>osojila združili nad 9,000.000 dinarjev, največ občini Žalec in Trbovlje. V kratkem lahko torej pri- čakujemo, da bo posebna de- loma skupina vseh sodelujo- čih v dogovarjanju pripravila osnutek dogovora, ki ga bodo nato predloži h v sprejem ob- činskim skupščinam. Ob robu tega dogovarjanja gre nedvomno še posebej iz- postaviti dejstvo, da je več občin našk) skupen interes in da so pripravljene ta skupen interes skupno tudi financi- rati. Gre torej za pomemben premik v procesu dogovJirJa- nja in predvsem v procesu IKxiiranja nekdaj tako trdnih občinskih plotov. Tudi po tej plati gre skupnemu projektu izreči vso družbeno podporo in ga postaviti kot vzgled tu- di širši družbeni skupnosti. BRANKO STAMEJCIC št. 8-^24. februar 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 počasi se odniikajo dnevi, so po Paki in Savinji mrt- yg zapliivale ribe. Vsi smo ^jgiiali vik in krik, kar je v joiotenem oziru celo prav in upravičeno. Naravo že tako pj-eveč uničujemo, da bi si ^jiliO dovolili še kaj takšne- kot si je velenjsko Gore- nje z izpustitvijo cianidov in drugega v Pako, kar pa je skupaj prineslo v Savi- pjo. Nastala je ogromna ško- za katero nihče ne ve to6» po^ kolikšna je in kdaj bo odpravljena. Najprej so se oglasili ribi- II katerim so sledili tudi itagi- Gorenje pa je dalj ča- ja molčalo in ni povedalo, za- Ijaj je do tega neljubega do- godka prišlo. Ljudje so (in Je) pričakovali njihovo po- jasnilo, ki ga pa žal ni. Ni ti- stega preprostega pojasnila, Io bi se lahko glasilo tudi nekako takole: tovariši, polo- mili smo ga, oprostite, po- skušali bomo škodo poravna- ti ali vsaj omiliti, v bodoče pa poskrbeti, da do tega ne bi prišlo! Dobro! Tega nismo doča- kali. Začetna globoka priza- detost je nekako mimo ali se vsaj umirja in ljudje so za- čeli ali vsaj poskušali začeti trezno razmišljati kako in kaj. Pa brez zamere, verjetno smo v naletu začetne (upravi- čene) razjarjenosti le šli mi- limeter ali dva predaleč in nismo ukrepali razsodno. Men- da obstojajo celo primeri, da so po tragediji ribiči že po- tegnili nekaj rib (živih) iz kritičnega predela... To ni v opravičilo, ampak v poduk, da smo le bili preglasni! Drugo pa je, kaj zdaj z de- lavci, ki so osumljeni »krivo- versiva«, počenjajo v Gore- nju. Recimo, da se grejo pri- bližno takole: delavcu dajo odpoved o prenehanju delov- nega razmerja, ta se pritoži, komisija njegovo pritožbo ob- ravnava, osvoji in prejšnjo ome! O celem postopku ne bi pisali, zapisali bi samo stavek: takšen »lov« je lahko zelo nevaren in neprijeten, saj človek navsezadnje le ni sa- mo — RIBA! Ali pa, da veU- ke ribe žro majhne, da bi za- varovale sebe!!! TONE VRABL MS ZSMS PROGRAM, NALOGE! MS ZSMS DOBIVA NOVO VLOGO —- ODGOVORNEJE Pretekli teden je bila v prostorih Mladinskega kluba v Celju razširjena seja med- občinskega sveta Zveze soci- alistične mladine Slovenije. Udeležili so se je vsi pred- sedniki in sekretarji občin- skih konferenc ZSMS celjske regije, delegati republiške ko- misije ZSMS ter predsedniki centrov za mladinske delov- ne akcije pri centralnem ko- miteju ZSMS celjske regije. Najprej je stekla razprava o pravilih medobčinskega sve- ta, program^ski orientaciji ter finančnemu načrtu. Člani MS so se dokončno zedinili o besedilu pravil, organiziranju in delovanju MS ZSMS celj- ske regije. Ta osnutek pravil je bil v razpravi od novem- bra lanskega leta, obravnava- la pa so ga vsa predsedstva občinskih konferenc. V skladu s temi pravili do- biva MS ZSMS novo vlogo. Zlasti zato, ker bo popolno- ma delegatsko sestavljen. Ete- legatsko bazo bodo tvorila predsedstva občinskih konfe- renc celjske regije. Izhajajoč iz potreb po ak- tivnem sodelovanju vseh or- ganiziranih socialističnih sil je bil sprejet tudi sklep, da se v začetku aprila sestane- jo delegati MS ZSMS in MS SZDL, ki naj bi ocenili med- sebojno sodelovanje, doseda- nje vključevanje mlade gene- racije v enotno fronto in sprejeli zaključke o bodo- čem skupnem delovanju. Na seji je bilo veliko go- vora tudi o mladinskih delov- nih akcijah 1977. Mladinske delovne akcije so sestavni del družbenopolitične dejavnosti mladih iz Slovenije in Jugo- slavije. So sestavni del soli- darnosti delovnih ljudi in ob- čanov, ki se odraža v hitrej- šem razvoju manj razvitih. Mladi s prostovoljnim delom grade na teh področjih naj- bolj konkretno in neposred- no prispevajo k hitrejšemu razvoju teh območij in k raz- voju in bogatitvi materialne osnove samoupravne sociali- stične družbe. Naša obveza je, da uresni- čimo besede tovariša Tita, napisane v pozdravnem pis- mu odboru za pripravo pro- slave ob 30. obletnici pričet- ka gradnje proge Brčko—Ba- noviči. Dejal je, da želi, da bi ZSM in druge družbenopo- litične organizacije ustvarile možnosti, da bi prihodnje mladmske delovne akcije za- jele čim večje število mla- dih. Zanimanje za mladinske delovne akcije je med mla- dimi ogromno, in velika ško- da bi bila, ko ne bi omo- gočili sodelovanja vsem, ki to želijo. Da mladinske delovne ak- cije se ne sme gledati samo s stališča materialnih učin- kov, mar\'eč je treba imeti vselej pred očmi njihov vse- stranski in neprecenljiv po- men za mlado generacijo in našo deželo v celoti. MS se je dogovoril tudi o vseh vsebinskih pripravah na mladinske delovne akcije, na katerih bo letos celjska regi- ja sodelovala kar s 450 briga- dirji. Glede na to je bil ob- činskim konferencam dan v razpravo tudi osnutek samo- upravnega sporazuma o or- ganiziranju mladinskih delov- nih akcij, vodenju le-teh ter smernicah razvoja na tem področju. Ob zaključku seje so bese- de stekle še o pripravah na Našo besedo 1977 ter o praz- novanju meseca mladosti, programu akcij za proslavo 40-letnice KPS in prihoda mar- šala Tita na čelo partije ter njegovi 8.5-letnici. Naša beseda se bo letos od- vijala 18., 19. in 20. III. v prostorih SLO Celje. To bo regionalna Naša beseda. Med- občinska pa bo v Mozirju, in sicer med 10. in 16. apri- lom. Praznovanju meseca mlado- sti, 40-letnici KPS in prihodu maršala Tita na čelo partije ter njegovi 85-letnici bomo dali letos posebno obeležje. V ta namen bo organiziranih več akcij in manifestacij. Svečano bomo pričakali tudi Titovo štafeto, ki bo šla sko- zi Celje 18. aprila. Prišla bo iz štajerske smeri, točneje iz Vojnika, in nadaljevala pot proti Žalcu in Šempetru. Želja MS ZSMS celjske re- gije je, da bi se program in naloge, ki so bile sprejete na seji učinkovito realizirale in da bi mladi s še večjo vnemo sodelovali in pomagali pri opravljanju le-teh. DARJA GLANČNIK PIŠE IVAN SENIČAR — MILOŠ MINIC, podpredsednik ZI3 in zveaai sekretar za zunanje zadeve, ima zadnje čase zares polne roke dela. Poleg priprav na beograjsld sestanek o evropski varnosti m sodelovanju junija letos so naj- pomembnejše naloge jugoslovanske diplomacije po- stopno uresničevanje sklepov pete konference neuvr- ščenih dežl v Colombu avgusta lani in s tem povezane priprave za sejo koordinacijskega odbora neuvršče- nih dežel v New Delhiju. Od teh vprašanj pa so spet najpomembnejša ohranitev miru, izgrajevanje novega mednarodnega ekonomskega sistema, moralna in ma- terialna pomoč osvobodilnim gibanjem, predvsem ti- stim na jugu Afnke, m krepitev vezi z vseani prijatelj- skimi narodi in deželami. V tej luči vidimo pomen Miničevih obiskov v treh afriških državah: v Tanza- niji, Malgaški republiki in v Zambiji. Ta tuja in od- daljeaaa ljudska, njihovi politični, gospodarski in kul- turni napori, so na svoj način povezani z usodo Jugo- slavije in mi z njihovo. — TANZANIJA (945.087 kv. km., 14,7 mil. prebival- cev, 120 dolarjev narodnega dohodka na piebivalca) je nastala z združitvijo Tanganjike in Zanzibara. Tan- ganjika je bila sprva pod nemško, nato pa pod britan- sko oblastjo in je dosegla neodvisnost 1061. leta. Zan- zibar, prav tako britanska posest, pa je postal neod- visen 1983. leta. Leta 1964 pa sta se obe deželi zdru- žili v federacijo Tanzanijo. V deželi, kjer imajo eno- partijski sistem politične oblasti, so se odločili za socialistično pot družbenega razvoja. Njihova politič- na organizacija se imenuje TANU — Afriška narodna zveza Taganjike. Sprejeli so načela o sode.lovanju de- lavcev pri odločanju in poseben kodeks ali »pravilnik« o tem, kako se morajo obnašati partijski in državni voditelji: ne smejo prejemati dveh plač, ne smejo imeti prevelikih hiš itd. Glavni gospodarski panogi sta kmetijstvo in naslajajoča industrija. V zunanji politi- ki je Tanzanija odločno neuvrščena dežela. Jugoslavija sodeluje s to deželo na več področjih, posebno pa na gospodarskem in v mednarodnih odnosih. — MALGAŠKA REPUBLIKA (587.04,1 kv. km, 7,4 mil. preb., 140 dolarjev na prebivalca) obsega otok Ma- dagaskar in nekaj otočij v Indijsikem oceanu. Postala je neodvisna 1950. leta, prej pa je bila pod Francozi. Prvi voditelji Malgaške republike so se tesno nasla- njali na Pariz in se povezovali s fašističniirni režimi: v Afriki, na znotraj pa so vodili profcinarodno politiko. To je rojevalo nezadovoljstvo, štrajke in upore, ki so privedli do revolucije v letih 1972 in 1973, ko je nova oblast začela opuščati zveze z Izraelom in Južnoafri- ško republiko ter se pridružila pravim afriškim drža- vam in gibanju neuvrščenih. V notranji pK)litdki pa so sprejeli program socialistične revolucije. Glavna go- spodarska opora sta kmetijstvo (posebno riž, kava in 80 "/o svetovne proiz\'odnje vanilije) in rudarstvo. So- delovanje z Jugoslavijo se je razvilo zadnja lela. — ZAMBIJA (752.614 kv. km, 4,7 mil. preb., 380 do- larjev na prebivalca) je nekdanja Severna Rodezija, ki je bila v britanskih rokah do 1984. leta, ko je do- segla neodvisnost. Tudi njen politični sistem temelji na delovanju ene partije — UNIP, kar pomeni Združe- na narodna partija za neodvisnost. Odločili so se za »zambijsfci humanizem«, ki je blizu socializmu. Tudi v tej deželi so sprejeli kodeks vedenja za voditelje, ki točno vedo, kaj smejo in kaj ne smejo storiti, če želijo ostati na položajih. Z razvojem rudarst>va se je v tej afriški deželi bolj kot v drugih razvil delavska razred. Pridobivajo predvsem baker (do 12 ''o svetov- ne proizvodnje), svinec in cink. Sodelovanje z Jugo- slavijo se je začelo že v času boja za osvoboditev in se je široko razmaliniHo. Nagrobnike iz prav- kar prispelega čr- nega granita izdeluje in postavlja po naročilu GOP »OBNOVA« Celje — obrat kamnoseštvo Bežigrajska cesta. Se priporočamo za pravočasno naročilo. ŠENTJUR: GRADNJA VODOVODOV, TUDI STUDENCI Za šentjursko občino je značilna nizka stopnja opreme s komunahiirni napravami, šele po letu 1971 beležijo v ob- čini intenzivnejše ra.zreševanje vpra.šanja oskrbe z zdravo pitno vodo in urejevanje odvoda meteornih In fekalnih vo- da, še posebej v naselju Šentjur. V zadnjem času pa je na tem področju moč opaziti bistvene spremembe, predvsem po izgradnji vodovoda škof- ja vas—Šentjur, vodovoda v krajevni skupnosti Prevorje, v gradnji pa je tudi vodovod Ttnsko—Nova vas. Prebivalci šentjurske občane se oskrbujejo s pitno vodo iz krajevnih in lokalnih vodovodov, v velikem odstotku pa še vedno iz studencev. S tekočo in zdraho pitno vodo je do sedaj oskrbljeniih le okoli 40 odst. vseh občanov, M. P. PRODAN PONOS - ZA VALUTO Po tem, kako se kakšen narod ponaša, kakšen je v spoštovanju svoje biti, zgodovine, svoje kulture, do svoje svobode in do rezultatov svojega dela, po tem se da soditi tudi nje- govo moč. Narod ljubi svojo deli otroški koraki. Tako so se otroci končno le vselili v novo šolo in se prenehali voziti v Lemberg, svoj delež pa bodo dobili v njej tudi malčki. Nova šola ima večnamenski prostor, oddelek za otroško varstvo, štiri učilnice, dva kabineta, kuliinjo, v njej pa bo našlo prostor 115 učencev. Gradnja šole in pa oprema je stala okoli 800 starih milijonov, sredstva zanjo pa j?o solidarnostno prispevale ol>čine Krško, Ljutomer, Novo mesto, Radgona, Sevnica in Trebnje, projekt pa je brezplačno naredila študijska skupina FAGG iz Ljubljane. Ob slavnostni otvoritvi novega šolskega poslopja se je zvrstilo več govornikov, vsi pa so poudarili pomen objekta za kraj in nesebično i»omoč delovnih ljudi, Id so prispevali, da je Kristan vrh dobil šolo, ki bo še naprej središče življenja ia deU v tem obsotel.|skem kraju. ALSI£A&EX 4 stratT — NOVI TEDNIK Št. 8 — 24. februar 197)1 ZDOMCI NA OBMOČJU 117 ZDOMCEV BREZ ZAPOSLITVE (M 170 zdomcev, ki so se po povratku z dela v tujini prijavili pri skupnosti zapo- slovanja Celje kot iskalci za. poslitve, j.ih je delo dobik) 119, zaradi ostanka it na "em predelu! Od sa- pstanov, do spomenikov laniske kulture in ne na- dnje do obeležij narodno- ivobodilne borbe. Srbija se )naša tudi z bogatim na- »dopisjem in prav tako z tiogimi kultumo-turistični- p prireditvami. In če k vse- II' temu dodamo še Djer- p, li ie ob mogočni hidro- ektraui. ;ezerom, sotesko in vsem drugim pomembno tu- ristično središče, smo vsaj v grobem zapisali skorajda vse. Tako so celjsko turistično društvo skupaj s Turistično zvezo Srbije in skladom za pospeševanje turizma Srbije ter pod pokroviteljstvom ob- činske konference SZDL v mestu ob Savinji organizira- li predstavitev turistične Srbije. V Celju. Za Celjane in druge. Beseda o turistični Srbiji je pokazala, da gre za obo- jestransld interes za nave- zavo tesnejših stikov. In ta- ko ni naključje, če so tudi Beograjčani povabili celjske turistične delavce, da na enak ali podoben način pred- stavijo v Srbiji naše turi- stično območje. Kritično je izzvenela ugo- tovitev, da je bilo doslej pre- malo propagainde za turistič- no izmenjavo, premalo ani- macij. In 5e bodo tu odpo- vedale turistične agencije, bodo delo opravila turistič- na društ-i^a in seveda Turi- stična zveza Srbije. Prav zato bo zlasti Turistič- na zevza Srbije pripravila program izletov, bivanj in podobno, ga posredovala Ce- Ijanom in tako odprla pot za večje izmenjavo. Izredne možnosti se na tem področ- ju nudijo tudi z vožnjo po novi železniški progi Beo- grad—Bar, seveda s postan- ki in ogledi nekaterih zna- menitosti. Izredni so pogoji za orga. niziranje šol v naravi. V obeh smereh. In sploh bi moral mladinski turizem do- biti v teh prizadevanjih naj- bolj vidno mesto. Celjani bodo tudi svojemu avto-mo- to društvu »SI. šlander« pri- poročili organizacijo avto karavane. Pot bi lahko bila lepa, mikavna za marsikoga. To so bile samo nekatere misli, izrečene ob srečanju v Celju, misli, ki imajo svo- jo podlago za uresničitev in zatorej za korak naprej na področju, ki ni samo turi- stično, marveč še dosti več. MILAN BOŽIČ Tudi na Kopaoniku je prijetna smuka GOLTE V KAKŠNEM POLOŽAJU SO SLOVENSKE ŽIČNICE? Sreda, 16. februarja. Ura je bila okoli 9.30. Z rekreacij- sko turističnega centra Gol- te pride nič kaj razveselji- va vest. Gondolska žičnica je v okvari. Nla vso srečo je odpovedala poslušnost v tre- nutku, ko bi se morali gon- doli podati proti .svojima postajama. Torej okvara tik pred začetkom vožnje. Ljudje, smučarja, na spod- nji postaji, so se ozirali k zasneženemu vrhu Medvedja- ka. Bii je ožarjen od sonca. Pod njim m okoli njega pa idealna smuka. Toda, za smu- čarje, ki so ta trenutek ča- kali v spodnji gondoli, ta dan ni bilo smuke. Izletnikovi ljudje, ki se spoznajo na vlečne naprave, so takoj odšli na delo. Na pomoč so poklicali tudi stro- kovnjake Alpetuosa. Prišli so kmalu po dvanajstih. Kmalu po štirinajsti uri so našli napiako in jo odstrani- li. Petem je sledilo ne'kij poskusnih voženj. In ker so stekle brez zastojev, so ta- koj po tretji uri že začeli prevažati potnike v dolino, zlasti pa smučarje, ki so se navžili svežega zraka in uži- vali na prijetni smuki. Toda, medtem je steklo še drugo delo. Kaj če bi na- pake ne mogli popraviti? Kaj potem s smučarji na Golteh? Odločili so se za avtobusni prevoz s šmihela v dolino. Zato pa bi morali smučarji z CrOlt do šmihela. Vse so uredili, da bi potekalo brez zastojev, varno. Na koncu So bili ti ukrepi odveč. Gon- doli ,st!a spet zdrseli po no- silni vrvi. Konec dober, vse dobro. Sreča v nesreči v pravem pomenu besede. Vse dnigače bi bilo, če bi žičnica odpo- vedala potem, ko bi gondoli viseli v zraku. Navzlic temu, da se taks- nim in podobnim okvaram nd moč izogniti, se vendarle po- javlja vprašanje: ali je z rJa- šimi žičnicami in vlečnicami vse v redu? Ali ne kliče morda tudi ta primer k hit- rejšemu reševanju proble.-na, ki je značilen za vse sloven- ske žičnice? Na kaj čakajo tisti, ki so obljubili pomoč in ustrezno rešitev? IZLETNIK CELJE ZANIMIVI IZLETI PO DOMOVINI Bogat je ta načrt. Zares le- pa ponudba. To bi lahko rek- li in zapisali za letošnji pro- gram izletov, ki ga je pri- pravila turistična agencija celjskega Izletnika Veliko novega. Tudi nove variante po starih trasah. In kar je najbolj razveseljivo: trije avtobusni izleti pod ges- lom »Spoznaj svojo domovi- no in še bolj jo boš ljubil«. Danes samo okvirni pro- gram. Prihodnjič pa še kaj več. — Sicilija, sončni otok v Sredozemskem morju. Devet- dnevni izlet za ceno 3900 din. Odhoda: 5. marca in 8. okto- bra. — »Zeleni otok« Ischia v Neapeljskem zalivu. Sedem dni. Cena 3000 din. Odhod 27. aprila. — London--Bruselj, To. krat malo drugače. Osem- dnevni izlet. Cena 5150 din. Odhoda 26. aprila in 30. ju- nija. — Otok Elba v Tirenskem morju. Pet dni potovanja za 2400 din. Odhodi: 29. apriia, 3. junija, 9. septembra in 14. oktobra. — Norveški fjordi. Dva- najst dni na poti. Cena 9.500 din. Odhod 30. jimija. ~ Nemška demokratična republika — Poljska. Devet dni. Cena 4500 din. Odhod 29. junija. — Zermatt in Chamonix. šest dni za 2900 din. Odhod: 9. junija. — Stuttgart, zvezna vrtnar- ska in cvetlična razstava, šti- ri dni za 2400 din. Odhodi: 30. aprila, 20. avgusta in 20. ok- tobra. — Kraljevo in Chiemsko je- zero na Bavarskem. Tri dni za 1800 din. Odhod 16. juni- ja. — Otok cvetja Mainau na Bodenskem jezeru, štiri dni za 2400 din. Odhod 3. julija. In še trije izleti po domo- vini: -- Žabljak pod Durmitor- jem. Pet dni za 1900 din. Od- hod 25. junija. — Zlatibor — Sutjeska — Drvar — Bihač. štiri dni za 1,5.50 din. Odhoda 1. in 21. ju- lija. — Srednjeveška kultura Sr- bije. Pet dni za 2150 din. Od- hoda 29. aprila in 30. junija. Popravila in previ- janje elektio mo- torjev vrši ELEKTROSIGNAL CE- UE — Vodnikova uli- ca 6. ANTONIJA STRAŠEK '.»Triindvajset let sem že I a in zvesta gostinskemu .oklicu. Rada delam v go »ilni in med ljudmi se lobro počutim. ^' Naše gostišče »Dren« "W obnovili pred štirimi '■ti. Sicer smo enota ";o- ^'^iinskega podjetja »Tu- ^^st« v Mozirju. Naša ero- ^f^ha je največja v kraju, če se ne motim, ima- ^'"o tudi največji promet, ""ega bo še več. Kmalu '^n\o uredili dve sobi in '^ko tudi ležišča za go- ■'f; Na tem področju nas ^,^ka še veliko dela, še po- ^.^.^hpj, ko bo modernizi- ^;^iia cesta od Rečice ob • svinji do Žekovca. Od tc- naprej pričakujemo v našem kraju več • ''■istov, izletnikov. ., Zaenkrat točimo le pija- hrano jn-ipravljamo po ' »ročilu. Izjema so sobo- in nedelje, ko skuha- 0 veliko vampov. Posta- : So že naša običajna jed če bi jih ne imeli, bi '*s ljudje kritizirali <^ m POMOČ V NESREČI v delovni bilanci celjske podrviž. niče Ljubljanske banke je zadnja leta, oziroma po prvem pct^resu na Kozjian- skem, na območju šentjurske in šmair- ske obč'ne, zavzelo izredno pomemb- no mesto odobravanje posojal obča- nom, ki jiih je prizadel potres. Gre za delo, v katerem se je znova uvelja- vilo načelo, da banka pomaga v sti- skah in da je v resnici najboljši pri- jatelj v vseh denarnh zadevah. četudi gre v teh primerih za na- vadna potrošniška posojiila, so ven- darle zavzela povsem drugo mesto. Vrh tega so bili oziroma so še neko- liko drugačni pogoji za odio;bravan/je posojil. Povsem razumljivo. Saj je šlo ;n gre za drugačno denarno pomoč kot na primer pri nakupu osebnega avtomobila in drugega blaga. Kot za Posočje, se je tudi za Koz- jansko fcrmiraa kreditni sklad s po- močjo zdiiiženih sredstev poslovnih bank v Sloveniji, šlo je za skupna sredstva, ki so se potem sorazmerno razc^.elia na posamezna območja. V Kozjanskem primeru je stek]ia koordinirana akcija celjske podružnice Ljubljanske banke in štaba za odpravo posledic potresa, štaba, ki je delal in še dela za obe občini skupaj. To ko- ordinaoijisko telo je tudi sprejelo do- ločena merila za odobravanje posoij';l glede na stopnjo posledic po potresu. Tako so tisti občani, ki jih je pol res manj prizadel dobili manj posojala kot oni, ki j'lih je bolj in najlx)lj. 'Sicer pa so bila vsa ta kreditna sredstva namenjena za nakup grad- benega materiala in tndustr jskega biagn. Do konca lanskega leta je celjska podružnica Ljubljanske bamke siprejela 3441 zahtevkov po potrošniških poso- jilih z območja šentjurske in šmarske obaiine. Od tega je bilo iz šentjurske občine 883, iz šmarske pa 2558 zahtev- kov. Vsi ti občani so dobili do konoa lanskega leta skupaj 65,368.500 drinar. jev posojil, od tega v šentjurski občini 28,539.000 in v šmairski 36,829..5O0 di- narjev. Posojila so bila odobrena vsem upravičencem. Do konca jianuarja letos pa je celj- ska podružnica Ljubljsnske banke odobrila še naknadno 102,857.200 di- narjev posojil, in sicer občanom šen- tjurske občne 32,628.200 in ljudem v šmarski občini 70,229.000 dinarjev. Ta posojila so dobili isti ljudje. Dopolnitev je le v tem, da so prva kreditna sredstva porabili predvsem za gradnjo ali o'>novo stanovanj, dru- ga pa za gradnjo ali obnovo gospo- darskih poslopij. 2e ti podatki govorijo, da je šlo in da gre za velik obseg dela. ki se se\'edia pozna tudi v poslovanju obeh enot celjske podružnice Ljubljanske banke v .šentjiirju in zlasti še v Šmar- ju. Zato nI naključje, da so zlasti šm^arski paslovni enoti prihaijali na pomoč še bančni delavci iz Ceilja. Sta- nje pa se bo v kratkem povsem nor- maliTiiralo, saj se faza odobravanji« posojil bliža koncu, in potem bo šlo samo za njhovo koriščenje. In tudi v tem kaže upoštevat! priporcčLlo bančnih delavcev, da posojilojemajlci prihajajo na enoto tedaj, ko so po- vabljeni in ne nazaidnje, da odobrena sredstva čimprej izkoristijo in da pre- ide posojilo po dogovorjenem roku tudi v odpilačilo. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 8 — 24. februar JANŠKOVO SELO PROBLEM JE CESTA! KRAJAN! BI PRISPEVALI NAD TRIDESET MILIJONOV JanškoviO se\o je prijazna vasica v krajevni skupnosti Vinska gora. Ljudje tod so složni, še vedno veljajo stari običaijd, od ličkanja pa vse do večert)v skupne preje. Kljub temu pa je tudi to va- sico že krepko prizadelo od. seljevanje prebivalcev in po- stopna deagrarizacija. Pravih, čistih kmetov je le še malo, večinoma se prebivalci že vozijo v dolino, na delo. Stara cesta, ki povezuje vas z Vinsko goro, že davno več ne zasluži imena cesta. Luknjasta je, z voziii še ko- majda prevozna, pred leti pa so jo močno načeli tudi pla- Boai. Zato na« ne čudi pobu- da krajanov, ki so januarja na svojem aboni sklenili, da želijo boljšo, asfaltno cesto. Na zboru so se enotno dogo- vorili, da marajo pripravljal- na dela opraviti še ta mesec, z zemeljskimi deli pa bi za- čeli marca. Izvoliili so tudi režijski odbor, ki je že po- prijel za delo in se obrnil na samoupravno komunalno .nteresno skupnost 2ailec za pomoč. Seveda pa krajani ne pričakujejo, da jim bo celo cesto uredila dnižba. Priprav- ljeni so tudi sami udarniško poprijeti za delo, vrh tega pa zbrati tudi precej denarja. Na zboru so se odločili, da naj bi vsako gospodinjstvo v vasi prispevalo najfnanj pol starega milijona in najmanj 1(X3 udam ških ur. Skupno bi tako po računih zbrali do konca junija ])ribližno 30 mi- lijonov dinarjev. V svoji prošnji za pomoč poudarjiajo pripravljenost za lastno de- lo in prispevek v denarju, pa tudi dejstvo, da so bili kra- jani v vseh solidarnostnih akcijah doslej pripravLjeni pomagati drugim. Upamo lahko torej, da bo samo- upravna komunalna interesna skupnost Žalec letos le naš- la sredstva za pomoč in po- ma.gala pri ureditv: in asfal- tiranju 1800 metrov dolge ce- ste do središča vasi, pa tu- di pri ureditvi makadamske ceste od Janškovega sela do ceste v Dobrno, kamor sedaij vodi le 1000 metrov dolg ko- lo-^oz. Krajani Ja.n.ško\'ega sela upajo, da jim bo z družbeno pomočjo uspelo urediti ce- sto do julija letos, ko bodo slavili svoj krajevni praznik. BRANKO STAMEJCIC ŽALEC: POSTAJA BO KMALU že dalj časa Je pi()!)lein avtobusne posta.je v Zaku i Ustih, ki krajane na,jb(»l,j moti. Nova avtobusna posta.jj jo iia prostoru pred blasovnico Nama financira Izletil bo, kot kaže, kmalu zgra.jena. Problem bi nioiai hiti pt črtih rešen že prej, ob koncu lela, vendar so se neka dela, tudi zaradi vremenskih pogojev, zavlekla. N(tva pi ,ja bo laliko ))ričela normalno opravljati svojo funkcijo i reč šele takrat, ko bo /grajen i>riključck do niagistr ceste in semaforizirano križi.šče ob vpadnici v novo me jeo- tovlja!) organizirali javko, ki je bila v stanovanju učitelji- ce .Miknževe. Prireditve bodo potekale od do 26. junija. S tem praz- novanjem se krajevna skup- nost (iotovlje vključuje v praz- nova)ije 40-letnice prihoda to- variša Tita na čelo KP in ZK .lugoslavije ter njegovega 85. rojstnega dne. KRISTIJ.\N M.ARKOVIC DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽALEC POSLUH ZA DRUŽBENE AKCIJE Društvo upokojencev ' iz Žalca zasluži za svojo aktiv- nost vse pohvale, saij so s svojo pristnostjo in delom na različnih področjih druž. b&nega življenja v občini do- kazali vso pestrost in po- membnost svO'j3ga del-ovanja. Ker društvo prav te dni na zborih članstva obravneiva dosežke svojega dela je prav, da zabeležimo vsaj delček njihove razvejane aktivnosti. Društvo upokojencev obči- ne Žalec ima 1056 članov. Lani so za članstvo pripra- vili osem izletov v različne kraje Slovenije in ti izleti so se izkazali za izredno pri- Ijtibljeno obliko sestajanja in medsebojnega s^pcznavanja upokojencev. Poleg izletov so za članstvo pripravili tudi re- kreacijske dopuste, na kate- re je s pomočjo društva šlo lani 17 upokojencev. Posebne pozornosti je vred- na skrb društva za upoko- jenska stanovanja. V občini .'e trenutno pet upokojenskih blokov, v katerih je 100 sta- novanj. Na Polzeli bo v krat- kem zgrajena še depandansa z 252 ležišči, za izgradnjo katere so upokojenci prispe- vali 750 starih milijonov ali tri četrtine potrebnega de- narja. Iz sredstev, ki jih skupnost pokojninskega in in- validskega zavarcv^anja zdru- žuje za potrebe stanovanjske izgradnje za upokojence, so žalski upokojenci namenili 3t) starih milijonov za grad- njo solidarnostnih stanovanj^ med katerimi jih nekaj vsa- ko lato dobijo tudi upoko^ jenci. Omena je vredna ak- cija, s katero so lani ob dnevu republike pogostili in obdarili socialno šibkejše in- valide in upokojenco, letos pa načrtujejo takšno pogo- stitev ob dnevu žena. Dmštvo ttpokojencev Žalec ima posluh tudi za humani- tarne in druge družbene* ak. clje. Tako so lani skoraj mi- lijon starih dinarjev prispe- vali za boln-šnico Celje, On- kološki inštitut, posebno osnovno šolo v Žalcu, pevski invalidski zbor in nekatere druge, še posebej pa so se izkazali ob lani dveh največ- jih slovenskih solidarnostnih akcijah. V nabiralni akciiji za pomoč ponesrečenim v potre, su -^v Posočju so zbrali 28.000 dinarjev. Pri vpisu posojila za ceste je društva vpisalo stari milijon posojila, člani društva v Žalcu pa so zbrali nad 170.000 dinarjev posojila. Prav v tem času teče tudi akcija nabiranja sredstev za pomoč pri modernizaciji celjske bolnišnice. BRANKO STAMEJCIC VČASIH SMO NERODNI Pred dnevi se je v naši re- dakciji og: ;i 'arejši možak, in nas pro mu povemo, kje lahko pc ..neznik prijavi inovacijo, koristen predlog ali tehnično izboljšavo, šele takrat se nam je pravzaprav utrnila misel, da mnogokrat skušamo s svojim pisanjem določene akcije podpreti, spodbuditi ljudi k razmišl.ja- nju in aktivnosti, pozabljamo pa na nekatere res bistvene reči. V konkretnem primeru na pojasnilo, komu vse lah- ko posameznih prijavi svojo inovacijo. V akciji Inovator 77. pa tudi v stalnih celoletnih ak- cijah, s katerimi želimo spod- buditi ustvarjalno, izumitelj- sko in novatorsko žilico sle- hernega občana, smo se od- ločili za najširje oblike te aktivnosti. Takšne torej, ki ne bodo zaprte za tovarniški plot. V razpravah smo več- krat slišali misel, ki se zelo poenostavljeno glasi: »nikjer ni rečeno, da delavec iz Cin- karne ne bo »pogruntal« česa koristnega za emajlirko«. Ino- vacijska dejavnost naj torej ne bi poznala ne meja in nc ovir. Zdi pa se, kot da smo pozabili na lo; da smo poza- bili na številno mladino, ki jo privlači znanstveno razi- skovanje ali novatorstvo; na upokojence, ki jim je lahko novatorstvo koristen konjiček; na delavce iz sosednje tovar- ne .. . Res je, da se ideja za koristen predlog ali inovaci- jo najčešče porodi ob delu, na delovnem mestu. Lahko pa .se porodi tudi drugje. In tega ne gre zanemariti. Komu lahko torej ])rijavi- mo svojo idejo, predlog, ino- vacijo? Predvsem občinski ra- ziskovalni .skupnosti, lahko pa tiuli komisiji za inovaci.jsku vprašanja jiri Občinskem sve- tu Zveze sindikatov. In nena zadn,je, predlog lahko posre- dujemo tudi komisiji za ino- vacijsko dejavnost v sleherni delovni organizaciji, če je predlog namenjen prav njej. BRANKO STAMEJCIC MOZIRJE: DENAR ZA VRTEC Ko so članice sveta za dru- žbenoekonomski in politični položaj žensk pri občinski konferenci SZDL v Mozirju in članice odbora žena za družnic na zadnji skupni seji med drugim razpravljale tudi o praznovanju osmega mar- ca, se niso zavzele le za ogled nekaj gledaliških predstav domačih ansamblov, marveč so sklenile poslati delovnim organizacijam v občini še po- seimo pismo, v katerem jih prosijo, naj sredstva, ki bi jih morebiti namenjala za razne zakuske in podobne iz- datke ob prazniku osmega marca, nakazali v sklad za izgradnjo vzgo.jno varstvenega zavoda v Nazarjah. MB REČICA OB SAVINJ! PRIZADEVANJA ZA REŠITEV AKTUALNIH VPRAŠAN Na Rečici ob Savinji ne mirujejo. Zdaj teče bitka za to, kakšen prostor bodo do- bUi v srednjeročnem progra- mu razvoja mozirske občine do 1980. leta. Z osnutkom družbenega plana niso bili zadovo'ljni. Zato so pripravi- li nov razgovor in nanj po- vabili tudi najvidnejše pred- stavnike občinske skupščine in občinskih družbenopolitič- nih organizacij. Gre za pomembna vpraša- nja. Na vsak način obvezujo- ča, kajti plani niso več le zbir želja, marveč seštevek potreb, ki jih je treba re- šiti v predvidenem času. Zato so se dogovorili, da bo treba v tem času posta- viti oziroma zgraditi delov- ne prostore za popravilo in vzdrževanje kmetijskih stro. jev. Prav tako so se zavzeli za postavitev objektov, ki jih potrebuje sodobno in orga- nizirano kmetijstvo. Nadaljnji sklepi se nana- šajo na stanovanjsko grad- njo, tudi blokovno, zatem na izgradnjo popolne osnovne šole s telovadnico, medtem ko bi sedanji šolski objekt odstopili posebni šoli. In da- lje. Gre za rekonstrukcijo ceste Rečica—Dol—Suha—Tr- navče pa tudi za druge ko- munalne objekte, kot še za nekatere ceste, kanalizacijo, javno razsvetljavo itd. Po- membna je tudi odločitev o rednem vzdrževanju vseh ob- jektov, ki služijo kulturnemu in športnemu življenju, tega so meniii, da je t aktivirati vse opuščene spodarske objekte v kra. To so za Rečico živi ska vprašanja. O tem ni ma. Vprašanje je le, če bodo lahko vsa rešiili v čem srednjeročnem obdc če sodimo po tem, di bodo vnesli v občinski c benj plan, potem je zas vilo za njihovo realizacij( In še nekaj so ugotovil zapisaii: Pri načrtovanju pol oziroma sprejemanju i o razvoju občine bo t več sodelovanja, dogov nja in sporazumevanja s jevnima skupnostma. št. 8 — 24. februar 1977 NOVI TEDNIK — stran T SKUPAJ SMO DELALI SO s SVOJO ORGANIZACIJO Mijiuli teden smo bili na »letečem uredništvu« v Zrečah. Nobene skrivnosti ne izdajamo, če povemo, da smo se šli novinarstvo, I informativno in propa- gandno dejavnost v poseb- nih okoliščinah, kakršne I bi bile ob velikih nesrečah j ali tudi v morebitni vojni. , Prišli smo v Zreče in j zahtevali, da v kraju pri- I pravijo vse potrebno za iz- I dajo »zreškega Novega ted- , nika«, da na večer pripra- I vijo program za ustni ča- j sopis oziroma miting. Či- sto zares so v Zrečah o ^ našem prihodu In cilju zvedeli v trenutku, ko smo bili že tam. j Bilo je užitek delati v ' kraju, kjer so nalogo tako resno vzeli, kjer so nam bili v tolikšno pomoč in kjer so s svojo organizira- nostjo dokazali, da so kos vsaki, še tako težiti na- logi. Z nami so ta dan, veči- noma ves dan, sodelovali: Stanko Klemen, predsed- nik krajevne skupnosti, Maks Padežnik, tajnik KS, Zdenko Toplišek, predsed- nili komisije za informa- cije in propagando pri KS. Zreški NOVI TEDNIK so nam ilustrirali Daniel Kro- nekar in šolarki Dušanka Magerl ter Jožica Mlakar. Seveda je bilo pri delu udeleženih še več. Poleg razmnoževalne ekipe je treba omeniti prizadevni strojepiski: Berta Padež- nik in Anica Kiamberger. Po Pohorju nas je vodil mladi Mirko Beškovnik, po Zrečah pa Franc Kropf. Kdo bi naštel še množi- co sodelujočih zvečer, ti- ste, ki so z lepaki in vabi- li napolnili dvorano. Skrat- ka, bilo je odlično! Zreče so dobile sodoben otroški vrtec ZNOVA REFERENDUM Kljub samopnspevKu je denarja v Zrečah še ved- no premalo, zato se prav sedaj ukvarjajo z mislijo, da bi v jeseni uvedli nov referendum za samoprispe- vek, s katerim bi rešili vprašanja šolstva v kraju. Z zbranim denarjem bi namreč k poslopju sicer nove, toda že premajhne šole, »pritaknili« prizidek. Odstotek plačevanja si- cer še ni znan in bo še stvar odločitve občanov, menijo pa, da naj bi obča- ni plačevali 3 "o od svojih osebnih dohodkov. Tako zbrana sredstva bi zado- stovala za gradnjo prizid- ka in krajevna skupnost Zreče bo tako rešila v kratkem času še en pro- blem. mst BRANJA NI Kadar si Zrečani zažene časopisnega branja, potem nalete na velike težave, ki jih premagujejo le tako, da gredo po svoje priljub- ljen časopise v Slovenske Konjice ali pa v Celje. Doma namreč časopisov, razen nekaj tednikov, ni. Nasploh to velja za vse dnevnike. Kakorkoli že, iz- bira ni velika in v zad- njem času se vse glasneje oglašajo tisti, ki brez ča- sopisov ne morej prebiti in zato zahtevajo časopi- sni kio^^JT?; ■ deli v 2 'T- da bi kiosk, '.J ■ ■ jali, v .»:.'• . vi. pogovoro .•■•niso prišli. KRAJEVNA SKUPNOST BAZEN SE DO JESENI STANOVANJ DOVOLJ — JASLI IN REGULACIJA Nekaj čez 2,500 ljudi živi v krajevni skupnosti Zreče, ki so druga največja krajevna skupnost v občini Slovenske Konjice. Kraj se razvija in širi takorekoč čez noč., za to pa imata nedvomno naj- večjo zaslugo delovni orga- nizaciji Unior in Komet, Id sta s krajem najtrdneje po- vezani. Trenutno se krajani Zreč najbolj angažirajo pri grad- nji bazena, kd bi moral biti dograjen do 9. marca, zre- škega krajevnega praznika, na katerega praznovanje se že zdaj vneto pripravljajo. Ze vrsto let Zrečani svojega praz- nika niso praznovali, zato bo letos toliko bolj pester. Bazen bo pokrit do jeseni. Tudi dokončna ureditev jasli so velika želja krajanov in upajo da bodo še letos do- končno zaživele. Krajevna skupnost je mnogo truda vlo- žila tudi v regulacijo potoka Dravinje, ki je s svojimi hu- dourniškimi vodami povzro- čal nemalo preglavic. Del po- toka je že urejen, še letos bodo začeli z gradnjo šport- nega parka, ki mu bodo pri- ključili minigolf, lani pa so končali z rekonstrukcijo vo- dovoda, kar je bilo nujno po- trebno za nove bloke na No- vi Dobrovi, zgrajene lani. Kot so nam zaupali pred- stavniki krajevne skupno- sti, je stanovanjska proble- matika v Zrečah skorajda v celoti rešena. V lanskem le- tu je bilo le osem prošenj za stanovanja, s čimer pa seveda ni rečeno, da je z gradnjo stanovanj končano. Pravkar gradijo še dva blo- ka po 25 stanovanj. Gradnjo financirajo šolstvo ter obe že omenjeni delo\Tii organizaci- ji- Predvsem se Zrečani radi pohvalijo, da so uspešno re- šili problem zaposlovanja, zla- sti žena. V zadnjih letih je zreška industrija, ki daje kra- ju svoj pečat na vsakem ko- raku, ne le v formi vivi, pač pa tudi v ljudeh, zaiposlila okoli 400 žena, ki opravljajo lažja dela. Ker je bil priliv delavcev v zadnjih letih torej izredno velik, so morali re- šiti še vprašanje prevozov na delovna mesta. V krajevno skupnost Zre- če spada tudi območje Sko- marja in Resnika, kjer so prav tako pridni in prizadev- ni. Skomarčani so lani zgra- dili svoj transformator s po- močjo Elektro Maribora TOZD Slovenska Bistrica, na Resniku pa so uvedli celo- dnevno šolo, kar je za ta gorski predel izrednega po- mena. Da bi kmetije na Pohorju in v njegovem vznožju ne bi- le odvisne le od kmetovanja, delom.a tudi od gozdov, se krajevna skupnost močno za- vzema za razvoj kmečkega turizma, v katerem vidi ve- like perspektive. Le-ta bo močno zaživel, tako razglab- ljajo Zrečani, z ureditvijo žičnic, ki so prav tako v na- črtu in s postavitvijo novega hotela v Zrečah ter asfalti- ranjem ceste na Rogljo. Kar krepak zalogaj, ni kaj- M. STRAŠEK PRED 32 LETI PADEL NA PRAGU SVOBODE Zgodovina naše narodnoos- ivobodilne borbe pozna vrsto j osebnosti, ki so se s svo- (jim nesebičnim ravnanjem, ki I je dostikrat mejilo že na ne- izmerno hrabrost, prepojeno )s toplim in plemenitim tova- .?ištvom, trajno vživele v na- šo bit. Luka, Deki, Efenka, ^Mičo. Ilije in še premnogi so j imena, ki žive naprej ne le iv srcih borcev, temveč tudi |v zavesti ljudi povsod, kjer iso hodile svojo zmagoslavno jfpot brigade, bataljoni in od- jredi. I i I ^ Nedvomno je tudi ime mla- dega, komaj 19-letnega Zreča- |na Borisa Vinterja, padlega -jkomandanta šlandrove briga- de, trdno zasidrano v zgodo- vini naše NOB, zlasti pa ga iše danes radi omenjajo Po- jhorci. Boris Vinter je padel natanko na svoj devetnajsti ' rojstni dan, na pragu svobo- jde, 19. februarja 1945. v Špi- 'taliču pri Kamniku. I Mladi komandant, po vsej i verjetnosti najmlajši koman- dant slovenskih brigad, je bil irojen v Beogradu, kjer je ži- vel do 1931. leta. Iz Beogra- da se je Boris skupaj s star- .ši preselil v Zreče, kjer je hodil tudi v osnovno šolo. Ko je izbruhnila vojna, je ikupaj s starši odšel v Ljub- ljano. Zbežali so pred Nem- ci, določeni za streljanje. V Ljubljani se je vpisal v gimnazijo, tam pa se je za- čela tudi njegova revolucio- jnarna pot. Trosilne akcije, [prenašanje pošte, pisanje po pidovih. Marca 1942 poizkuša pobegniti iz okupirane Ljub- ljane. Poizkus se ponesreči in mu uspe mesec dni pozne- je. Kot sedemnajstletni fant poslane kurir v Dolenjskem odredu. Kmalu mu zaupajo odgovorno in nevarno nalogo, tnitraljezca in še v jeseni iste- ga leta napreduje v koman- dirja čete. Spomladi 1943 pošljejo Borisa kot domači- jMa na Pohorje, kjer se nje- gova četa kmalu poveča v bataljon. Poletu 1944 sodeluje pri bojih za osvoboditev Zgor- nje Savinjske doline. V jese- ni 1944 postane komandant šlandrove brigade, Le nekaj kratkih toda us- pešnih mesecev je vodil Bo- ris brigado v juriše in številne akcije. Poln življe- nja, že tik pred svobodo, ko je skorajda neopazno praz- noval rojstni dan, je poroč- nik Boris Vinter padel. Govorili smo o Borisu s Pohorci, z Veroniko Vidm?.r- jevo, pečnikovimi Jerebovimi, Kolšetovimi, Koprivnikovimi, ■/. Alojzem Vindišem-Dundo, njegovem soborcu in komi- sarju, s tetko Pavlo Lepšino, s Kristino Majcen, s kurirjem Jožem Vahtarjerii, Vsi se ga spominjajo kot vedno vesele, ga fa.nta, ki je rad prepeval in brezskrbno razigran vodil svojo brigado po Pohorju, Boris Vinter je znal dati brigadi polet, vtisniti pečat živosti na krilih mladosti ni bilo ničesar pretežko. In kljuij komandantskemu položaju se Boris vendarle nikoli ni ločil od svojega mitraljeza. Vse do 19. II. 1945. M. STRAŠEK Boris Vinter 8. stran — NOVI TEDNIK St.8 — 24. februar 19771 LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMNOST je prijetna, nezahtevna in duhovita italijanska kome- dija. Ponorčuje se iz Italijanov, njihovega družinskega življenja in vseh tistih drobnih stvari, ki nam veirijo ali oblačijo povsem običajen dan. Govori o mladem zobozdravniku, ki je v zakonu nesrečen in si duševne muke, na grozo in trpljenje svojih pacientov lajša s tem, da v ogledalcu opazuje prelepo sosedo. Ker pa je tudi ta nesrečna v svojem zakonu, pride po vrsti zapetljajev do njunega zbližanja. Kot se za komedijo spodobi, na smešen način in s krepkimi posledicami. Lahkoten in duhovit film sicer nima nikakršnih limetniških stremljenj, je pa prijetna satira na itali- janski način družinskega življenja. ŽRELO je ameriška grozljivka. Iti jo je lani v Celju videlo največ kinoobiskovalcev. Kar 9.322 gledalcev si je ogledalo pripoved o morilskem morskem psu, ki pu- stoši po obalah letoviškega mesteca, žrelo je film, ki je obrtniško domala dovršen. Tehnišilti fcriki z meha- nično pošastjo bodo šli v zgodovino filma, režija in montaža je dovršena in preračunana na cilje sleherne grozljivke. Posamezni prizori so res razburljivi in tisti, ki ižčejo v filmu to, bodo prišli na svoj račun. Sicer pa je to film brez umetniških vrednot in brez pravega sporočila. Kljub temu, da je pred letom v Celju že igral, pa ga bo najbrže marsikdo rad vnovič videl. BiRANKO STAMEJCIC AKTIV UČITELJEV SLOVENŠČINE Po skoraj enoletnem pre- moru se je znova sestal ak- tiv učiteljev slovenskega je- zika celjskih osnovnih šol, ki ga vodi tovarišica E. Kre- monšek. Pripravili so sreča- nje z učitelji srednjih šol, da bi se pogovorili o teža- vah, ki jih imajo dijaki ob prehodu iz osnovnih v raz- lične srednje šole. Ob do- kajšnji udeležbi tako članov aktiva kot gostov se je raz- mahnila izredno živahna razprava. Med drtigimi so ugotovili, da je treba v os- novni šoli v prvi vrsti po- skrbeti za temeljito obvlada- nje najosnovnejših zakonito- sti jezika. Mnogo govora je bilo o preobširnih učnih na- črtih, ki namesto da učitelju pomagajo, ga večkrat ovira- jo in omejujejo njegovo ustvarjalnost. Za veliko hibo, ki pesti vse učitelje, so spo- znali pomanjkanje metodike pouka materinščine. Večina pač še vedno uči tako, kot so učili njih svoj čas. Vedo, da to ni prm, ne vedo pa, kako naj si p>omagajo. Po- govor je nanesel tudi na bral- ne značke, kd so se prav le- po razmahnile na osnovnih šolah. M. R. JIH DOVOU POZHAmOZ GROBNICA PADLIH BORCEV IN ŽRTEV NACISTIČNEG/f NASILJA NA GOLOVCU v grobnici na Golovcu počiva 119 padlih borcev narodnoosvobodilne borbe in žrtev nt cističnega nasilja. Med njimi je tudi tu pokopan narodni heroj Janko Stariha-Janko, prv komandant savinjskega odreda, ki je padel 7. novembra 1942 na Tolstem vrhu na Dobroi Ijah, ko so Nemci z močnimi silami napadli in obkolili savinjski bataljon. Sedemnajst pac lih in sedem ujetih partizanov so Nemci pripeljali v Celje, kjer so jih dva dni javno ra; kazovali in zasramovali. Med mrtvimi partizani je bil tudi Stariha. Grobnica, ki se je zel lepo ujela v okolje, je projekt ing. arh. Janka Hartmana. SNEMANJE TUMORJA V NEDELJO ZVEČER V SLG v nedeljo, 21. tega meseca, bo v Slovenskem ljudskem gledališču zadnja predstava širo« Jugoslavije znane in nagrajene uprizoritve Dušana Jovanoviča »Igrajte tumor v glavi i| onesnaženje zraka«. S to predstavo je lani gostovalo celjsko gledališče na Sterijincm pJ zor ju v Novem Sadu, na zagrebškem festivalu Dani mladog teatra in nazadnje naj več j priznanje, povabilo na BITEF v Beogradu (znamenito Gledališče narodov, ki je imei takrat svoj sedež v našem glavnem mestu). Obiskovalce gledališča, ki še niso videli te^ dela, vabimo v nedeljo zvečer ob 19.30 v celjsko gledališko hišo. Predstava bo hkrati tud televizijsko snemana! | BOGO ČERIN DOKUMENTI ČASA Naslov tega pisanja opredeljuje vsebinsko za- snovo razstave fotografij Boga Cerina, Delovega fo- toreporterja. Prav je, da je prostor LikmTiega salona v Celju odmeril svojo kvadraturo delom, ki nas spominjajo na nekaj so- dobnega, na nekakšno te- hnologijo kemije, na ne- kakšno poseganje v doslej tabujske vsebine. Foto- graf je segel v naš čas, v naš prostor tn se z obje- ktivom svojega očesa in očesom svojega objektiva z.azrl v naše početje in po. čutje. V naše bivanje v prostoru, ki smo si ga po svoje ukrojili in se po svoje v njem tudi obnaša- mo. Dokumenti občutenja so torej fotografije Boga Ce. rina, s katerimi nedvomno dokazuje, da je možno vL deti svet na več načinov in z več zornih kotov. Naj gre pri tem za žensko, na videz izbran »fotoreporter- ski« motiv ali portret. Kot di ni nič narejenega, ali pa je preprosta umevnost zalotena v trenutku, ko se nam zdi najbolj nemogoč. Največja vrlina Certnove fotografije pa je nepate- tičnost. Vse je nararao, pa vendar toliko novo, da smo hvaležni ob vsaki sli- ki za novo informacijo. Vrlina nekega sporočila je tudi v tem, da se lahko ob njem tudi kaj naučimo. Ob omnejenih delih se lahko učimo spoznavati sebe in tisto, kar nas obdaja. Saj ne znamo pogledati več v obraz. Ce nas fotografija to že ne nauči, nas vsaj opozarja, koliko zamujamo in kaj zamujamo, kaj za- metujemo in kaj ne spo- štujemo. In če je to nare- jeno sodobno, brez. lažne napetosti in patetike, mo. ramo in moramo temu sporočilu in pozivu toliko bolj verjeti. V tem je vlo- ga vse sodobne fotografi- je, ki je dokumentarna in ni, ki je poetična in ne zrežirana in ki nas spre- mlja iz dneva v dan bolj zvesto. S to neposredno- stjo, si je izborila pomemb- no mesto v življenju člo- veka dvajsetega stoletja. T*udi s Cerinovo pomočjo. DRAGO MEDVED Ob 33. obletnici smrti šoštanjskega rojaka, partizanske- ga pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika-Kajuha, in v počastitev 35. obletnice Pionirske organizacije v Sloveni- ji, bodo na Kajuhovi šoli v soboto 26. februarja ob 10. uri svečano odprli republiško razstavo pod geslom LIKOVNI SVET OTROK. Na razstavi, ki je pod pokroviteljstvom uredništva Pionirskega lista iz Ljubljane, razstavlja svoja dela več sto učencev iz 70. osnovnih šol iz vse Slovenije. Na sliki: Po Kajuhovi pesmi NENAPISANO PISMO IZ JEČE iz osnovne šole Anton Aškerc Velenje. V. KOJC REČICA OB SAVINJI KULTURNO ŽIVLJENJE SE ŠIRI Po uspehih, ki jih je lani doseglo prosvetno di-uštvo »Franc Skok« na Rečici ob Savinji, smo pričakovali, da bo ta velik zagon usahnil. Pri- jeitno pa smo bili presenečeni, ko so se v slabem mesecu in pol ljudje kar štir&rat zado- voljni vračali iz ix)lne dvora- ne prosvetnega doma od pri- reditev, ki so jih pripravili domačini. 2e prvo nedeljo po novem letu se je občanom s samo- stojnim koncertom predstavil moški pevski zbor pod vod- stvom Darka Atelška. Pro- gram so popestrili z enode- janko »Lili« v režiji Ivana Grobelnika. V drugi kulturni teden občine Mozirje so se Rečičani vključili z igro »Ro- kovnjači«, ki so jo naš.tudi- raU ix>d vodstvom neutrud- nega režiserja Ivana StJ-aSka. Izredno nas je razveselilo dejstvo, da smo med petin- tridesetimi igralci, kolikor se jiii je v tej zahtevni igri zvr- stilo na odru, videli veliko novih mladih obrazov, za ka- tere upamo, da se bodo na odrskih deskah pojvaljali tu- di v naslednjih letih. Bogato kulturno žetev pa so zaklju- čili člani domače mladinske organizacije z hteramim ve- čerom o Francetu Prešernu. K izvedbi tega uspešnega re- citala so povabili mlade iz vrst študentov, dijakov in de- lavcev. Vzrok tej živahni dejavno- sti lahko najdemo tudi v tem, da so v prostorih prosvetne- ga doma našU skupno streho poleg članov prosvetnega društva .še člani športnega društva, sitreteke družine, mladinske organizacije, pa tu- di občinska godba na pihala. Ob sodelovanju in prizade- vanju vseh, ki najdejo tu svoj prostor za delo tn razvedrilo, se lahko uspešno rešujejo številni problemi. Zato tudi težnje izvršnega odbora pro- svetnega diiištva, da bi se iz- boljšali pogoji za delo. Dvo- rana je potrebna temeljite obnove. Sicer pa si želijo, da bi se tako živahno delo Se tiadal||evalo. VH PREJELI SMO OB DRUGI PESNIŠKI ZBIRKI VINKA MODERNDORFERJ Tisti, ki kdaj pa kdaj zai- dejo v knjigarno in se ob tem zanimajo za besedno umetnost slovenskih ustvar- jalcev, verjetno niso prezrh pesniške zbirke Vinka Mo- demdorferja. Prodajalna slik. To je že druga zbirka tega mladega ustvarjalca, zato je možno bežno oceniti m pri- merjati Rdeči ritual z novej- šo stvaritvijo. Najosnovnejša skupna črta obema zbirkama je ta, da sta bili i2idani v samozaložbi, kar izpričuje veliko mero samo- zavesti, saj je tako finančno breme morda le' preveliko za komaj IS-letnega dijaka. Mo- derndorferjeva poezija izraža lahkotni zapis mnogih impre- sij trenutnega prostora in ča- sa, podanih s čutečimi meta- foranm, ki včasih postanejo nerazumljive. Prodajalna slik kaže vsebinsko kot celota večjo kakovost kot predhod- na zbirka, kljub temu pa je v Rdečem ritualu nekaj pes- mi na višjem umetniškem ni- voju od večine siik. Tako prednjači pred o&taUmd pe- sem, ki podaja odnos do živ- ljenja in smrti, kajti teme o bivanju in nebivanju se na- mreč Vinko ne loteva pogo- sto. Mogoče tiči v nezainte- resiranosti do takih razglab- ljanj nekakšen notranji elan h kakovosti. Izmed slik velja izdvojiti Pesem o Lukreciji, v kateri lirik izraža skupek vseh, nanj vplivajočih mo- mentov, ki jih manj senzibi- len človek nikdar ne obrav- nava podrobneje. Z zanimanjem lahko prič kujemo naslednjo ustvarjj čevo zbirko, kajti glede \ prvi dve smemo sklepati i večjo, tako emocionalno a socialno angažiranost. Boja ni, da tretje, četrte ... zbir ne bomo dočakali, z avtor, ve strani, glede na njeg tistvarjalni zanos, verjetno ; razen finančnih težav, ki naj jih avtor ne prenaša v sam. V primeru, da Vini ne bi našel kmalu založni za naslednjo oziroma nasl« nje zbirke, pa bi mu verjeti lahko priskočila na pom kulturna skupnost in n omogočila nadaljno uvelja tev v širšem kulturnem pi štoru, ne samo v Celju. P pohioma individualen prod v slovensko moderno liri je za tako mladega ustvi jalca, kljaib njegovi kvalit« izredno težek, kajti Vinil Modemdorfer živi in ustvi ja v Oelju, ki je od slove skega kulturn^a žarLšča Ljubljane, ne samo geogr sko, temveč tudi tradicion no umetniško manjprodukt no oddaljeno. FRANC REBENSl Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur pri Celju r a z p i s u j.e delovno mesto UČITELJA KLAVIRJA Nastop službe takoj! 8 — 24. februar 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 ELJE KULTURA, NAŠ VSAKDANJI... KLJUB TEŽAVAM VIDNI USPEHI, A ŽAL PREMALO VIDNI Ce izhajamo iz program- ih smernic in nalog kultur- skupnosti Celja, lahko otavljamo, da je minulo le- bilo uspešno po vsebinsld, fedbeni plati, manj pa na idročju investicij, o čemer že tekla beseda. Tokrat ustavimo ob nekaterih taljenih delovnih procesih , tudi ob akcijah, ki jih iz- jajo kulturne ustanove v iljski občini. Slovensko ljudsko gledali- e je uprizorilo sedem pre- ier in redno izmenjavo edstav z Mestnim gledali- em ljubljanskim ter gosto- nja mariborske Drame, ladinskega gledališča iz ubljane, Odra mladih Pio- rskega doma. Teatra Stabi- iz Trsta, Teatra IBT iz Za- eba. Dramskega studia iz »ndona, Cirkus belega ko- a iz Združenih držav Ame- te (Bread an Pupitt) in v »steh je bil tudi teater Wolf- ng Walter iz Nemčije. SLG i je gostovalo v številnih ajih Slovenije, v Trstu in )rici, Zrenjaninu, Novem idu, Zemunu in drugod. Po- bno uspešna je bila pred- iva pisca Dušana Jovanovi- Igrajte tumor v glavi in lesnaženje zraka v režiji ubiše Rističa. Z njo so se Tstili na 21. jugoslovanske Bdališke igre v Novem Sa- 1, dobili zanjo vrsto nagrad, lica Kumrova pa je dobila ^verjevo nagrado za vlogo icinte v Pohujšanju v doli- Šentflorjanski. Skupaj so redli 205 predstav, od tega :Celju 141 s 40.132 gledalci 64 gostovanj z 22.166 gle- jlci. Vidimo torej, da je bi- [ na deskah celjskega po- jlcnega gledališča zelo ži- hno. Pogrešamo pa pred- |ive za otroke in lutke. Pre. ilo nudimo mladini, dora- Hjočemu človeku. Ne samo gledališkem, ampak tudi I drugih področ.jih. Med bo- čimi nalogami celjskega Iturnega življenja bo prav tovo morala biti povečana fb za mladino in otroke. Med delujočimi in najbolj tivnimi gledališkimi skupi- mi naj omenimo AG Žele- r. Zarjo Trnovi je, DPD Svo- bodo Zagrad. Se več jih je, vendar bolj životarijo. Le redka med njimi srečamo kje drugje kot na občinski dramski reviji ali pa še tisto ne. Očitno je pomanjkanje strokovnih vodstev, ki bi skr- bela za vsebinsko kakovost izvedenih del, več pa bo tre- ba graditi na vlogi mladih, na množičnosti in iz nje črpati, vzgajati in izobraževati ljudi, ki so edini ključ do napred- ka. Osrednja prireditev mla- dih ob Mladinskem pevskem festivalu je Naša beseda. Vzpodbudno je to, da se je razrasla v kontinuiran proces dela z mladimi na odru. To je velika kulturna akcija, ki ni v prid samo gledališču, ampak celotni družbeni skup- nosti v najširšem smislu. Le več svežine bo treba vnesti v njen vsebinski del, poiskati sodobne avtorje, videti, kaj mladi sami lahko napišejo za oder in to tudi izvedejo. Morda je naredila največji korak do občana Osrednja knjižrrica v Celju z izvedbo nove organizacije dela in do- segla večjo stopnjo izkorišče- nosti in knjižničnega gradiva. Med letom je postala bogate j- ša za 9157 knjig in ima zdaj na voljo 233.207 knjižnih enot. Izposojanje so povečali za 22 odstotkov, število bralcev pa se je povečalo za 16 odstot- kov. Naj omenimo Marksi- stično knjižnico, ki ima 5155 enot. V tem oddelku se je vpisalo 679 novih bralcev. Kljub temu pa še primanj- kuje denarja za nabavo novih knjig. Bralec težko dobi naj- novejše knjige, ki jih založ- be ponujajo prek reklamnih medijev, čakati mora nekaj tednov, da pride nova knjiga na polico. Osrednja knjižni- ca je pripravila tudi številne razstave in se vključila tudi v organizacijo TDF. Oba muzeja sta naredila mnogo na področju podružb- Ijanja svoje dejavnosti. Po- javlja se namreč vrsta dejav- nosti ob rednih delih, števil- ne razstave, predavanja, pi-. sanje in objavljanje strokov- ne literature, delo na terenu, vse to se živo odraža na pod- ročjih dela obeh muzejev. Po- grešamo pa več javnega dela iz obeh ustanov (mislim pred- vsem na sredstva javnega ob- veščanja). Premalo muzejski delavci sami skrbijo za jav- nost svojega dela. Muzej re- volucije je pripravil vrsto študijskega gradiva, ki bi bi- lo zanimivo zia objavo v na- šem tedniku. Nič še ni za- mujeno. Pokrajinski muzej že leta in leta opravlja ar- heološka izkopavanja na Rif- niku, pa javnost ve zelo malo o tem izredno dragocenem proučevanju. To sta samo dva primera, prav gotovo jih je še več. Novinarsko pisa- nje marsikdaj ne more zado- voljevati zahteve po strokov- nosti, zato bo treba okrepiti medsebojno sodelovanje. Ta- ko tudi na glasbenem področ- ju, kjer se pogosteje srečuje- mo ob Mladinskem pevskem festivalu, potem pa čez dve leti sledijo le redna obvestila o koncertih Koncertne poslo- valnice, premalo pa vemo o delu glasbene mladine, pro- blemih glasbene šole in sploh o glasbenem življenju naših prosvetnih društev. Likovni salon bo letos pri- šel do novo urejenega pro- stora, kar bo nedvomno veli- ka pridobitev za Celje, kljub temu, da mesto in okolica ni- sta s tem zmanjšala svojega dolga do dejavnosti v obliki razstavne galerije z možnost- jo poklicnega dela v njej, kar bi Celje nedvomno rabilo. Z ustanovitvijo Drijštva likov- nih amaterjev Celja je bil storjen nov korak h kakovo- sti tovrstnega ustvarjanja. Odločno premalo vemo o delu filmskih amaterjev, ki se zapirajo v društva ljudske tehnike, premalo javno delu- jejo in premalo družbeno ve- rificirajo svoje delo. To so seveda le drobci iz celote. Kajti ni težko ugoto- viti, da kljub vsem težavam, ki jih povzroča pomanjkanje denarja, kadrov in prostorov, kultura le živi svoje polno življenje in nihče ne more trditi, da prem.alo pojemo, igramo, slikamo in sploh. Se- veda pa s tem ni rečeno, da bi tega ne mogli početi še bo- lje in po področjih enako- merneje razdeljeno. Napak bi bilo, če bi kar na slepo v imenu akcij in parol ustanav- Ijah vsepoprek društva, od- pirali s tem nova lačna usta in ustvarjali zmedo v še tako proračunsko ustaljena merila, ali bolje rečeno mentaliteto. Kajti merila bodo za kulturo še dolgo neznanka, vse dotlej, dokler se bomo pogovarjali na pamet, ne imeli analiz in bo naše srednjeročno načrto- vanje iskalo oporo izkustva le na povprečju izračuna pre- teklosti in vizionarskem ugi- banju prihodnosti. Razmerja organizacijske narave v kul- turi so enaka vsem drugim. Tudi dohodkovni odnosi. Tu- di samoupravno življenje. Z ustanovitvijo kluba kulturnih delavcev v Celju bi lahko marsikaj storili. Dela pri adaptaciji prostorov na Tom- šičevem trgu prepočasi na- predujejo, še in še bi lahko naštevali pomanjkljivosti. To- da namen tega pisanja je drugačen. Naj bi opozoril na široko zasnovano paleto dela, ki se nedvomno razrašča. To je dobro. Ni pa dobro, da se razrašča ob istem številu strokovnih delavcev, ob istih prostorskih razmerah in pred- vsem ob enakem denarnem de- ležu, kot ga beležimo že leta in leta. To pa ni dobro. Kajti brez spreminjanja osnovnih pogojev za življenje in delo kulture, je to milo rečeno ne- odgovorno početje. Seveda imamo odgovor na dlani. Na- pak bi bilo zavirati rast kul- turnih dejavnosti, predvsem rast v kakovost. Spreminjati bo treba torej osnovne pogo- je. To pa so najprej dobri samoupravni odnosi, povezo- vanje z združenim delom, prisotnost v krajevnih skup- nostih, šolah, povsod, kjer občani živijo in delajo. Z do- slej opravljenim delom pa ne smemo biti nezadovoljni, saj smo vanj vložili mnogo tru- da. Ne smemo pozabiti, da je bila vrsta kulturnih dejav- nosti desetletja zanemarjena in čudež, ki smo ga priča- kovali od kulturne skupnosti, prihaja le z našo dobro vo- ljo. DRAGO MEDVED Prihodnjič dalje OB TEDNU KULT. SPOMENIKOV PO HITREM POSTOPKU IN POCENI Mednarodni teden za var- stvo kulturnih spomenikov ima v Laškem svojstveno obeležje. Kužno znamenje na spodnjem trgu je »baje ne- znan« voznik težjega vozila »zaščitil« tako, da ga je po- drl. Zdaj leži v treh kosih na dvorišču pri pisarni kra- jevne skupnosti. Ob dejstvu, da je letos v Laškem tudi jubilej 750-let- nice Laškega, je to z-elo te- meljit primer reševanja kul- turnih spomenikov brez de- narja. Na naši gornji sliki: pod- stavek stebra, na katerem je še nedavno stalno kužno zna- menje ... in zgoraj podoben steber s skulpturo na zgor- njem trgu, ki tudi kliče po »zaščiti«. Bo tudi ta primer rešen — brez stroškov!? JURE KRAŠOVEC LJUDSKA PROSVETA NA OSREDNJEM KOZJANSKEM - 1945 - 1955 Piše rTlilenko Strašek (2) Takratno cerkveno pra- vo (Corpus luris can. c. X., III., I) pravi, da mo- ra vsak župnik imeti tudi duhovna, ki naj mu bo edina skrb, da uči petje in vodi šolo. šola v tak- šni obhki je bila za ta- kratni čas potrebna, saj je bila osnova za duhovni- ški naraščaj. Ker pa je bila večina kandidatov revnih, so se izobraževali doma in le redkim je bilo dano nadaljevati študij v tujini. To potrjuje kratek podatek, da je bila »leta 1466 pod pilštanjskim gra- dom šola v hiši, obdani z vrtom, ki jo je knez dal v najem« (Ignaz Orožen, Das Bisthum und die Dib- zese Lavant, IV. Theil, Das Dekanat Drachenburg, I. 1887, str. 60). Po vsej verjetnosti pa ta šola ni dolgo obstajala in tudi najbrž ni služila le za po- trebe cerkve, pač pa tudi za potrebe trga in okoli- ce. Kako se je šola razvi- jala, ne vemo, vemo pa, da je v XVIII. stoletju cesar Prane Jožef TI. s komisijsko odločbo dolo- čil, da morajo leta 1782 šolo odpreti. To se iz ne- znanih vzrokov ni zgodilo vse do leta 1802, ko so šolo preselili v cerkovni- kovo hišo, leta 1824 pa zgradili novo šolsko po- slopje. Domnevajo, da je bila današnja šola zgraje- na na mestu, kjer je bila cerkovnikova hiša. Ta šo- la je bila enorazredna, vendar so jo morali z od- lokom deželnega šolskega sveta v Gradcu 17. avgu- sta razširiti v dvorazred- nico. šele leta 1905 je šo- la na Pilštanju postala šti-- rirazredna, ker so tako narekovale potrebe. Do le- ta 1864 je šolo nadzoroval konzistorij pri Sv. Andre- ju v Mariboru, za šolo pa skrbel šolski odbor. Pred začetkom druge svetovne vojne je bila šola petrazrednica s 300 učenci, kmalu po vojni pa so jo preselili v novo šolsko po- slopje v Lesičnem, imeno- vano po narodni heroinl Tončki Cečevi, ki so Jo Nemci ujeli nedaleč vstran. Ko je Kozjanski odred 15. julija 1944 o.svobodil Pilštanj, do jeseni 1944 pa je bilo osvobojenega veči- na Kozjanskega, so bili Kozjanci prepričani, da je najhujšega konec in da bo končno prišla na vrsto tudi kultura, njihove igre pa petje in branje sloven- skih knjig, za kar so bili vsa ta leta prikrajšani. Kmalu po osvoboditvi trga je šola znova dobila napis v slovenščini, na pročelju šole pa se je po- javil napis »Največ sveta otrokom sliši slave«. Za- - čel se je pouk v sloven- ščini, poučevali pa so partizanski učitelji. Pouk je bil dobro obiskan, če- prav so Nemci nenehno vdirali na osvobojeno ozemlje. Razvila se je ži- vahna politična dejavnost, ustanavljali so narodno osvobodilne odbore. Volitve v narodno osvo- bodilne odbore na Kozjan- skem so bile od poletja do jeseni 1944. Do no- vembra so vse vasi na osvobojenem Kozjanskem imele NOO, v katerih so bili najboljši rodoljubi in tudi politični aktivisti OF, AFŽ, SKOJ In partijski delavci. Prvič je na tem območju bilo v oblastnih forumih toliko preprostih ljudi, ki o upravnih poslih niso mogli imeti veliko izkušenj in znanja. Zato so v okraju Kozje-Pilštanj organizirali upravno poli- tični tečaj, ki se je začel 25. novembra 1944 v osnov- ni šoli na Pilštanju in je trajal do prve obletnice II. zasedanja AVNOJ. Ob- letnico so proslavili s krat- kim kulturnim progra- mom, kar je F>orneniIo ko- nec kulturnega molka na Kozjanskem. Tečaja se je udeležilo nad 50 odbornikov NOO. Pred- sednik takratnega NOO za okrožje Kozje-Pilštanj je bil pokojni Franjo Cepin, sedež pa je bil dolgo časa pri Kroflovih v Lesičnem pod Pilštanjem. Omenimo še, da so bile prve volitve v osvobodilne odbore 29. septembra 1944. Odbori so posvečali po- sebno pozornost tudi kul- turno prosvetnemu delo- vanju. V odboru je bilo določeno posebno odbor- niško mesto za prosvetne- ga delavca ter mesto za tisk in propagando. Na prvi odborovi seji 24. oktobra 1944 so odborniki sklenili, »da nemški napisi na cerkvenem zidu nimajo k-aj iskati in da jih Je treba odstraniti«. S tem so menili na nagrobne napise, ki so biU v nem- ščini, to dejstvo pa so okupatorji izrabljali za tr- ditev, da so ti napisi naj- boljši dokaz, da je bilo to ozemlje že od davnine vključeno v nemško kul- turno območje. Zaradi zadnje nemške ofenzive ta sklep ni bil uresničen. Upravno politični tečaj na Pilštanju. 95 LET PENICEVE FRANCKE DOBRA VOUi\ IN „LEDIG" STi\N ZELO ŽIVAHNO PRIPOVEDUJE O SVOJEM ŽIVLJENJU, POLNEM DELA Kdaj je že ug-ledaila svet? Precej let je od tega. Pa ni učakala, da bi se omožila. Morda je pa še čas? Zalo ni nikoli prepozano. Ko se oko ozre po iabi, je vse polno sončne svetlo- be, ki je s svojo toploto ob- dala striro veliko peč v ko- tu, pa šivalni stroj pri oknu in divan, kjer leži Frtinči- ška. Korenina. Njene roke niso gladile otroških glavic, tistih iz njenega naročja. Pa je zato kljub remu polna hi- šla, polna ljudi in ljubezni. Ze od nekdaj. Frančiška živi pri bratu Iva- nu. Bila je nais;arejši otrok v družini, Ivan najmlajši. Kar trije njuni bratje in se- stre so umrii v enem letu. Vse življenje je imela na hrbtu brento. i)ia je v njej nosila vodo pa vse mogoče reči. Živeti na hribu je trpljenje. A le malokdo se s tako radostjo, predvsem pa vedrino, spominja svoje mla- dosti kot to zna Francka. Njene noge so preplesale v.se veselice in zabave, ki so bi- le večkrat v navadi kot dk- nes. Čeprav zdaj bolj slabo sliši, ji ob zaznanih zvokih z radia poskoči srce. Da se ni omožila . . .? Je imela tri ženine, pa so ji doma vse razgovorih. Da ne bi šla od don;^a, ker je bila pridna za delo. No, danes bi se je ra- di rešili, pa ona noče iti. Tako pravi v šali in se širo- ko nasmeje, dobro vedoč, da je ne bi dali od hiše za'nič na svetu. Saj je ostala med njimi kot luč, da jim sveti v t-cgobah in r,adostih življe- nj-a. Rada sede k mizi tn vrže karte. Ce le ima koga v hi- ši, da si vzame čas za igro. Starejši imajo delo, otroci so v šoli, najmlajši še ne znajo. Pa s kartami tako hit- ro mine čfes. Kar naenkrat bo imela sto let. Ko hodi okoli hiše, se ko- rajžno opira na palico in pogleduje z Gorjan po hri- bih okoli Podsrede. Misel ji zaide v mlade dni, ko je bi- lo treba trdo delati. Kako je bilo med vojno? Privadila sem se, pravi in se nasme- je. Pa ,so težke reči, ki jih vojna prinese s sabo in se jih je težko privladiti. Maja 1945, na pragu svobode so umikajoče ustaške horde za- žgale pri sosedih hčšo, po- tegnil je veter in zgorela je tudi njihova. Spali so nad uto, v slami, bilo jih je dvaj- set v družbi z bolhami. Pše- nica je ostala, lačni niso bili. Danes je vse drugače. Hi- ši-i je .svetla, nov dom stoji, s sodobnimi gospodinjskimi stroji. Ni več tako kot ta- krat, ko je hodila v osnov- no šolo v Podsredo s kosom krulia za cel dan. Pa pravi Francka : nekateri še tega niso imeli. Enkrat v življenju je bila pijana, pravi. P-a ne od pi- jače, am.pak od soda, ker se je nadihala njegove sape . . . drugače pa ima najrajši re- po, zelje in fižol. Pri zdrav- niku je bila s^mo dvakrat. S knajpaniem si je ozdravi- la črne koze, nikoli v živ- ljenju še ni zaužila nobene tablete. Takale beseduje: ne vem kako bo kaj z mojimi leti. Ko je žen,ska stara 75 ali 80 let, se ji duša poprek postavi, pa ne more ne gor ne dol ir ne more umreti. Kajbrž je z mano tudi ta- ko... Leta so minila, ko je ple- sala v Koprivnici, ko se je rada sankala po gričevju, ki ga na Gorjanah ne manjka. Tudi so minili časi, ko je veliko brala in znlala Miklo- vo Zalo na pamet in jo pri- povedovala drugim, saj takoj po vojni ni bilo dovolj knjig. Toda dnevi, ki jih preživlja Frančiška med svojimi, če- prav nima ne moža in nc otrok, so svetli, ker .jo ima jo radi, ker je njihoVa in si delijo ljubezen, kakor so si tiste hude dni delili krtih, trpljenje in bolhe. In zato vsi v hiši tudi vedo, da se bo- mo še enkrat srečali s Franc- ko. Ce ne prej. čez pet let, ko jih bo napolnila sto. DR.AGO MEDVED LETEČE UREDNIŠTVO V ZREČAH v sredo, 16. februarja, je bilo v Zrečah leteče tiredništvo v izvedbi novi- narjev Novega tednika in Radia Celje. V njem naj bi sodelovali tudi kraja- ni. Tudi jaz sem želela sodelovati, pa nisem ime- la možnosti, ker sem bila preveč oddaljena od novi- narske ekipe. Sedela sem namreč na balkonu in ni- sem imela možnosti, da bi povedala svoj problem, ki je star že nekaj let. Hotela sem vprašati, ali kdo sploh misli na ure- ditev primernega prostora za novoletne in dru.ge pri- reditve, da ne bi za te namene uporabljali kul- turnega doma. Morda bi se dalo poiskati bolj pri- meren prostor kot je kul-, turni dom. Gre namreč za to, da za vsako tako p<- ložnost odstranijo iz dvo- rane sedeže, ki se zaradi tega uničujejo. Poleg te- ga pa smo krajani ob t-i- kih prilikah prikrajšani za filme. Zato se kot krajan- ka in oljiskovalka filmsk h predstav pa tudi drugih čutim prikrajšana. Ne želim nikogar priza- deti, želim le zvedeti, če bi se dalo kaj napraviti v tej smeri. JOŽICA GORENJ.VK DROBIŽA PA NI Avtoturistično podjetje Izletnik iz Celja je s pr- vim februarjem ukinilo sprevodnike na lokalnih avtobtisih v občini Vele- nje. Veliko je potnikov iz Šoštanja in okoliških kra- jev, ki se voBijo v Velenje po različnih opravkih. Se- veda pa moraš pri vstopu v avtobu.s imeti pri sebi ustrezen drobiž, ki ga vr- žeš v skrinjico pri vozni- ku. Pri tem pa je zlasti nerodno to, da marsikdo nima pri sebi drobiža in tako nastaja čestokrat mučna situacija — ali si denar izposoditi ali ga menjati pri sopotniku ali pa vreči v skrinjico kar starega tisočaka, še poseb- no nerodno je v jutranjih urah, ko ljudje iščejo dro- biž pred vstopom v avto- bus v bližnjih lokalih. Tu pa po navadi zjutraj dro- biža še nimajo. Vsekakor bo treba nekaj storiti, da bo tudi v Šo- štanju moč dobiti drobiž v lokalih v jutranjih urah. VIKTOR KOJC NI PTIČJE HRANE Zdaj, ko je treba poskr- beti, da bi pri življenju ohranili ptice pevke, žal ni mogoče nikjer dobiti ptičje krme. Kmetijske zadruge bi jo morale imeti v - zalogi, pa je nimajo, žkoda, saj je vendar zna- no, da te ptice uničujejo mrčes na naših kmetijskih zemljiščih in vrtovih. Te hrane ni moč dobiti niti v Sroartnem ob Paki, ne v Šoštanju in tudi v 2alcu ne. Zanimivo je. da ptičke v zimskem času najbolj hra. nijo kmečki ljudje, drugim pa je bolj malo mar, kaj se dogaja z njimi. 2al, zadnje čase opažamo tudi to, da jih mladi za zabavo streljajo in to kar vse ptičke vprek. Tudi domača perutnina ni varna pred takšnimi paglavci. Čudimo se nekaterim staršem, da svojim otrokom kupujejo zračne puške. Tako so tu- di oni soodgoivorni za uni. čevanje naših koristnih ptic. Za to je denar, če pa je treba odšteti kak ko- risten prispevek za našo skupnost, pa godrnjajo. Ali se vam ne zdi, da to ni prav?! ZORKO KOTNIK HVALA NEZNANEMU ŠOFERJU v lepem popoldnevu, v petek, 10. februarja, sme se odpeljale iz Kozjega proti Šentjurju. Toda le- poto dneva nam je malo pred Šentjurjem pokvarila predrta guma na avtomo- bilu. Kaj smo hotele. Po- gimrno smo se lotile me- njave, poskušale odviti vi. jake, a ženske roke so bi- le preslabe. Mimo so se vozili ljudje in bržčas uži vali Ob pogledu na tri ženske, ki so se mučile. Po desetih minutah pa Se je nepričakovano usta- vil tovornjak, iz njega je stopil mlad fant in nam Lrez prošnje menja] kolo. Po hitro opravljenem de. lu je stopi! v tovornjak tn se odpeljal, da se mu skoraj zahvaliti nismo mogle. K vsemu temu naj še dodam, da ni nobena iz- med nas v rosnih letih, ampak smo vse tri pripa- dnice srednje generacije. Zato nas je dejanje in vedenje mladeniča talco prijetno presenetilo. Ker ne vemo imena in priimka šoferja, naj zapi- šemo registrske številko tovornjaka, ki ga je vozil: CE 710 — 52. še enkrat, hvala li, neznani tovariš! JOŽICA KRESNIK KOZ.TE GOTOVLJE: IGRIŠČE, TEDEN ŠPORTA TVD Partizan Gotovlje je imelo prejšnjo soboto redno letno konferen- co, na kateri so ocenili delo v minu- lem obdobju. Sodeč p>o poročilih, je bilo minulo leto precej -uapešiio, po se-ibej še zato, ker dela v Gc^tovljah kar enajst sekcij. Res je, da niso vse delovale tako, kot bi bilo želeti, zato pa je rodno delalo pet sekcij, ostale pa predvsem takrat, ko ni bilo drugih r.ekmovanj. Najbolj a.ktivna je bila sekcija za nogomet, ki ima v Gotov- Ijah že ,T{)-letno tradicijo. Zaživeli sta tudi .sekciji za mali nogomet in roko- met. Larki so dokončno uredili m asfalti- rali igri.šče za košarko, rokomet in od- bojko. Na njem so organizirali tudi teden športa, ki je bil zaradi nezainte- resirano'Siti drugih društev v občini bolj internega značaja. V programu dela za letos so si za- dali predvsem ureditev in r©s.'."avra€ijo igrišča zp. nogomet, organizacijo tedna športa v okviru prazinovanja krajevnega praznika, predvsem pa boljše strokov- no delo v sekcijah. Zato so že omogo- čili trem svojim članom sodelovanje na trenerskem tečaju za nogomet, ro- komet in šah. V dolgoročnem programu pa imajo zgraditev telovadnice pri osnovni šoli v Gotovljah. Pri tem pa seveda raču- najo tudi na pomoč krajevne skupno- >,tii, občine in krajanov. KRISTIJAN MAP.KOVIC NOVO GASILSKO DRUŠTVO Pred kratkim je bil ustanovni občnd zbor Indusitrijskega gasilskega društva .\ERO — TOZD kemija šenapeter. Društvo se je razvilo iz gasilske de- setine, ki je delala ž.e več let. V Aerovi temeljni organizaciji združenega dela Kem-ja v Šempetru so morali zaradi razvoja tehnologije in nevarnostne stopnje vn&rljivosli tekočin, ki jih skla- diščijo, in seveda zaradi preventive ustanoviti gasilsko desetino. Tedaj sc' vsi člani opravili tudi seminar. Dese- tina je delovala dokaj uspeš-no, z veča- njem proizvod.nje, večjim .številom za- poslenih pa se je vse bolj ka^zia.la potre- ba po ustanovitvi lastnega industrij- skega gasilskega društva. V akciji so uspeli in tako ima no- voustanovljeno tndustrijs.ko gasiilsko društvo v AERU — TCZD Kemija v Šempetru 160 podpornih in 2'") opera- 'ivnih članov. Na ustanovnem občnem zboru so sarejeli statut drušiva. program dela itd. JAN.TA Z.AVRŠNIK ŠEMPETER: MLADI LITERATI v počastitev slove.nske.ga iculturnega pra.'nika so se na osnovni šoii v Sem- petiTj srečali mladi literad iz vseh •osnovnih šol in posebne šole v žalski občil ni. Občinska kulturna .skupnost, odbor za delo z mladino, je že jeseni lani razpisal natečaj za najboljša literarna dsla učencev osnovnih šol. Posebna ko- misija je pregledala prozne in pesniške prispevke ter odbrala najboljše. Avtor- ji teh nalog so se zbraii v Šempetru, kjer so jim domači učenci pod vod- stvom svojih učiteljev pripravili lep kulturni program. Nato so prebrali vse nagrajene naloge, vsega skupaj triin- dvajset. Pesniških prispevkov je bilo znatno manj. Zato so nagradili le šest učencev vseh stopenj. Poleg testa je Itomisija odbrala še trideset prispev- kov, katerih avtorji so bili na prire- ditvi javno pohvaljeni. Me-d šolami, ki so poslale veliko število kvalitetnih del, je izstopala .šola Braslovče, tudi zaradi manjšega števila učencev na šoli. Najgloblje in čustveno najbolj pri- zadeto je svoje doživljaje v gorskem svetu opisal učenec Niko Potočnik iz sedmega razreda osnovne šole Petrov- če. Njegova naloga nosi naslov: Kjer tišina šepeta. Med izbranimi pa bi jih našli še nekaj, ki niso zaostajale za njo. Nalogo Nika Potočnika so slišali tudi udeleženci občinske proslave kul- turnega praznika v Libojah. RK TABORNIKI ROGLE« edelj'fc^k so v Zrečah atoorniški odred. Zbra. i^t sedemdeset mladih. ^5tr'li taborniki občin- j-eda »Heroja Bračiča« ;onjic, ki so prika.zali 3 popestrili s filmi o zbom so tudi izvo. [stvo odreda, in sicer [a načelnika ter Maksa tta-rešino. Zdnj ^' konjiški ol>činj ( odredi: »Heroja Bra- :ih Konjicah. »100 tal- ji in »Zelene Rogle« [ H. VIDMAR ITROJNE AVNICE ^tavl^ii stare osno^-ne idi streho 45 učencem. :)kl'icni kovina.rski šoli. urejena dva razreda luk in delaivnice za pri ročni obdelavi, etu načrtujejo na šoli Iflvnic za strojiruo ob- B odvisno od zaintere- organizacij (Uniorja, naj bi prispevala do. Z normalnim poukom jeseni, predvsem tudi j učene;. ki so se letos blanje tudi zaiključili. iev. ki bi se radi vpi- ied, v katerem je pred- delavn-cah za strojno Z. S. ALNA DELA isku v Zrečah smo .se losnovni šoK, kjer ■> iravnateljem' BOGOMI. INGOM. Opozoril nas a dneva, ko poa-aibijo ] še otrok, ki bodo letos ko Šolanje, še prej pa »sihologinja in na pod- ; K)ma-gala usmeriti vsa- Starši so v teh dneh na razgovore in odlo- poklicu je bi-la skup- n strokoraa. t>Ianje v Zrečah je ve. k, je poudaril ravna- ! priz-idkom bi napra. n razširili kuhinjo in a pa jim bo novi je- evek dal te možnost'.? I Z. S. ELJE: [5RAFIRAMJE štiri leta, odkar je bčini izvedena zadnja cija. V Sloveniji pa Jivalstvo na vsake šti- potrebno letos v celi- no fluarogra.fi'•a ti pre- nad 24 let. luorografske akcije v dviden obšinski štab, da bo akcija (predvi- >fu marcu in aprilu) Sprejet je tudi pred- larno kaznijo v višini fi^van vsak, ki se flu- l>o udeležil Z S. TATORJI ^tvo na osnovni šob Pi^ipravilo tekmovanje t^h osnovnih šol v žal- ■[iiovanje je potekalo prej S.0 se predstavili rsamezniki. zatem pa ^■ki je prvo mesto ^žej iz Petrove, ki je ^ »Črni možje« pove. r^. da so se v prene- '*'etile solze. Med sku- '^asaii učenci iz Pe. Ji^edstavili z recitalom domovina«. osnovne šole v Pe- ^^lovali tudi na »NaSl J02E GROBELNIK ZABUKOVIŠKI GASILCI DOBILI AVTOMOBIL, OPREMO IN UREJAJO SVOJ DOM Gasilsko društvo Zabuko- vica je edino na področju večjega dela Poograca, Zabu- kovice in Liboj. Zato ima tu- di še številnejše in odgovor- nejše naloge od nekaterih drugih gasilskih dmštev. Drušu-o .šteje prek 80 čla- nov, v njem pa deluj ei j o pio- nirske, mladinske in članske desetine. .Splošna ocena jl-. da je društvo pri svojem de. lu zelo aktivno, in to ne le na svojem ozkem strokov- nem področju. Pomemben je namreč tudi njihov delež pri iavedbi sleherne akcije v kra- ju in kra.jani vedo povedati, da brez gaslOcev pri njih v nobeni akciji ne gre. Se po- sebej je bil opazen nj'ihov delež pri asfaltiranju ceste v Zabukovico vas, pa ^tudi sicer se gasilci redno zavze- majo za urejevanje cest v svoj i kra.jevni s kupnost i. Trenutno si najbolj želijo, da bi bila končno urejena cesta proti Libojam in pcstaivljeni hidranti v Za.bukovici, Na pdročju svojaga dela so m'nulo leto dosegli lepe uspe. he. Dobili so nov gasilni av- tomobil, iapoipotoili oprejue,, precej pa so nairedili tudi pri urejanju svojeg^a doma. Ker pa je to edini družbeni prastor v vas;, kjer se lahko shajajo krajani Zabukovice, pa tudi Pongraca, sedijo ga- silci, da bo morala biti do- konč-na ureditev d'>ma skrb vseh krajanov im ne le njiho- vega draštva. S:cer pa so la-ii gasilci v boljšo opremljenost svoje enote in dejavnjst društva vložili blizu 150.000 dinarjev, denar pa so večinoma prido- bili s prostovoljnimi prispev- ki in udarniškim delom. FRANC JEŽOVNIK ŽALSKI PLANINCI TUDI VZGOJNA DEJAVNOST — NE LE IZLETI Planinsko društvo Žalec so- di ob preboldskem in ziabu- koviškem med najialdivnejiša v občini. Odlikuje jih nam- reč zelo pestra dejavnost, ki se ne omejuje zgolj na iz- Ietn'štvo. Skrb namreč po. svečajo predvsem vzgoji mlajšega kadra, delu sekcij in prostovoljinemu udarniškemu delu. Ko govorimo o vzgoijni de- javnosti, nikakor ne more- mo mimo skrbi, da bi bili člani kar najbolje seznanje- ni z zakoni orientacije na neznanem zemljišču. To je še posebej koristno znanje v pripravah na siplošni ljud- ski odpor, zato velja dru. štvu za dve o^rganizirani ori- entacijski tekmovan.ji in ude. ležbo na številnih dnigih ori- entacijskih tekmovanjih, vse priznanje, še bolj pa gre po- hvaliti dejstvo, da je s po. močjo sekcije planinskega društva Ferralit 16 starejših pionirjev, članov društva, ko.nčalo tečaj iz orientacije. Nasploh velja, da društvo lepo skrbi za svoj podmla- dek. Lani je 23 pionirjev iz osn0'vne šole Za^lec opravilo planinsko šolo. V društvu so dobili tudi 3 nove gorske stražarje in so zato usta.no. vili odsek gorske straže, ki ima skupno osem članov. Po- hvaliti gre tudi delo marka- cij skega odseka, ki ima 5 članov. Velik pa je tudi in- teres mladih za tečaj za pla- ninske vodnike, tako da bo. do letos tej obliki vzgoje mladih planincev poiSfvetili še več pozornosti. Društvo ima tudi tri sek- cije — planinsko sekcijo tozd Gradbeništvo, sekcijo FeiTalita in upokojensko sek- cijo, ki je bila lani še po. sebej aktuTia, saj so upoko- jenci pripravili nad 30 izle. tov v gore. že lani so člani društva precej pozornosti na- menili izgradnji planinske postojanke na Bukovici, letos pa bodo storili vse, da to postojanko tudi dokončno uredijo. In silednj.ič je treba spre- govoriti tudi o organiziranih društvenih izletih v gore. Teh je bilo lani 18, planinci pa so obiskali vrsto za.nimi- vih poti in vrhov v Sloveniji, sosednjih republikah in tudi v tujini. Vsekakor je to pestra de- javnost za društvo, ki šteje 271 članov, 34 mladincev in 196 pionirjev. BRANKO STAMEJČIC VITANJE ZA 100-LETNfCO DRUŠTVA NOVI DOM Na sedanjem gasilskem domu Vitanje je 12. febru-- £rja 1977 sirena zadnjič zatu- lila. Naznanila je dvanajsio urp in čas, ko so marljivi vitarijski gasilci pričeli ruši- ti stari dom. Gasilsko društvo Vitanje je bilo ustanovljeno 1877. leta, torej pred sto leti. Ob usia- novitvi niso imeli svojega do- ma, vendar so si že dvajset let za tem zgradili prvi gasils. ki dom. Stal je na mestu, kjer jo sedanji in kjer bo tudi bo- doči. Gasilski dom pa ni slu- žil le požarni varnosti, pač pa je bil dolga leta središče kul. turne in prosvetne dejavnos- ti v kraju. Sedanje vodstvo gasilskega društva v Vitanjah je sprejelo sklep, da bo nov in sodobno urejen gasilski dom zgrajen do letošnjega praznika konjiške občine. Po načrtu bo veljal 1,6 milijona dinarjev. Sredstva so že za- gotovljena. Tako bosta v>b. činska gasilska zveza in ob- činska skupnost za požarno varnost prispevali po 300.000 din, vitanjska podjetja in kra- jevna skupnost skupaj 500.000 din. Konus 150.000, Kovaška industrija Zreče in LIP SI, Konjice po 10.000 din. Gasil- ci so se obvezali prispevati okoli 200.000 din. Vsak član :iruštiva bo namreč opravil po 50 prostovoljnih delovnih ur. Gasilsko društvo je z grad- njo novega doma sprejelo ve. liko obveznost, to delo pa bodo vodili predsednic Sdi Petelinšek, Viktor Jeromel, predsednik nadzornega odbo- ra in Slavko Poklic, poveljnik. prireditve v počastitev sto- letnice gasilskega društva se bodo v Vitanju pričele v po- žamo-varnostnem tednu, ko. nec septembra, in se bodo za- ključile s slavnostno sejo ob. činske gasilske zveze 9. ok- tobra ter s parado članov ga- silskih enot. FRANJO MAROŠEK Gasilski dom Vitanje, ki so ga 12. februarja letos pričeli rušiti, da bi na njesovem mestu . zgradili ncnc^a. ' MALA ANKETA um bkii/m Velik napredek, ki so ga v Zrečah naredili v minu- lih letih, pripisujejo tesnemu sodelovanju med vsemi družbeninai organizacijami, samoupravnimi organizmi in med krajevno skupnostjo ter delovnimi organiza- cijami. Kakšno je to sodelovanje in kaj to pomeni za uspeh vsakega organizma posebej, so povedali svoje mnenje štirje Zrečani (eden od teh je rezervni). .lOZK KKLICIAN. pred- sednik krajevne organiza- cije ZB NOV: »Treba je poudariti, da je v naši organizaciji ZB NOV, ki vključuje tudi sosednji krajevni skupnosti na Re- sniku in Skomarju, delo uspešno zato, ker dobro sodelujemo tako z ostali- mi političnimi organizaci- jami, krajevno skupnostjo in delovnimi organizacija- mi. V borčevskih vrstah ni več tistih perečih bor- čevskih problemov, pred- vsem pa ni stanovanjskih problemov. Okoli šest- deset bivših borcev v na- ši organizaciji, ki šteje nad 170 članov, dobiva en- kratno ali pa redno pod- poro, oziroma varstveni dodatek, ker so njihovi osebni dohodki nizki.« JOŽE KUZMAN, predsed- nik krajevne organizacije SZDL: »V našem kraju je politično delati mnogo laž- je, predvsem pa uspe.šne- je kot v večjih krajih in mestih. Morda so Zreče tudi sicer bolj poenotene. Hotenje, da kaj dosežemo, da se kraj razvije, zajema veliko večino občanov, za- to je vsak problem, vsa- ka akcija, ne glede, kdo jo vodi, stvar vseh. Je že res, da bi SZDL morala pred- vsem politično usmerjati, analizirati dejavnost. Toda hočeš nočeš se znajdemo vsi v akciji sami. Kjer je sodelovanje takšno kot pri nas, tam so meje med pri- stojnimi močno zabrisane. V Zrečah pa tudi ni tovar- niških plotov, ki bi ločeva- li tovarniške od kraje\Tiih problemov.. VASILMK Cin KOA IČ, akademski kipar, po ro- du iz Črne gore, drns;ače stanuje v Celju, v zadnjih letih pa s svojim delom in izdelki kulturno bogati zunanjo podobo industrij- skih Zreč. Sodcio^iil je tu- di v ustnem ča.sopisu, ki smo !ja ])rii)ravili ob za- ključku obiska v zreški ki- nodvorani: »Prepričan sem, da imajo tukajšnji ljudje velik posluh tudi za kul- turo. Kraj se vedno bolj razvija in zakaj mu ne bi dali tudi še lepše zuna- nje podobi. Ko sem prvič prišel sem, sem v sebi začutil, da bom tukaj ostal in da bom pomagal k zu- nanjemu izgledu tega simpatičnega kraja pod vznožjem. Pohorja. Pri raz- vijanju kulture moram iti korak naprej, to pa je razstava v naravi. Ko gre- do ljudje iz službe ali v njo, si lahko mimo.grede ogledajo skulpture, ki krasijo njihov kraj. Vse to jih nazadnje tudi du- ho\Tio bogati. Ti zametki pa bodo brez dvoma pri- vabljali tudi druge, kar bo samo v korist kraju.« JOŽE KOVSE, pred.sedjiik osnovne organizacije ZSi\IS v kovaški industriji Zre- če: »Nenehno samouprav- no dogovarjanje med družbenopolitičnimi orga- nizacijami, organizacijami združenega dela in kra- jevno skupnostjo v Zre- čah je podlaga, zaradi ka- tere smem reči, da je na- še delo prijetno in da je rodilo sadove. Ničesar v kraju pa tudi v delovni organizaciji ne gre mimo nas in obratno. Dobro smo obveščeni o vsem, so- delujemo pri vseh akcijah, vabijo nas povsod, kjer se kaj dela. To seveda sku- šamo vrniti na svoj na- čin. Sodelovali smo v sta- bilizacijskih prizadevanjih naše delovne organizacije. Ker je še mnogo dela, smo sklenili, da letos usta- novimo svojo, zreško mla- dinsko delovno brigado. Menim, da se ta enotnost v delu in pogledih v Zre- čah dobro odraža prav povsod.« To naj bi bila vsa skrivnost naglega razvoja, v.se- stranskega uspeha in spodbudnih obetov za prihod- nost Zreč. Sloga, sodeilovanje, solidarnost. J. KRAŠOVEC 16 stran — NOVI TEDNIK Št. 8 — 24. februar 1977 RESNIK NAD ZREČAMl V MODERNEM HLEVU »POJE« DVANAJST GLAV ŽIViNE Iz industrijskih Zreč v ko- njiški občini je speljana ce- sta proti Skomarjem, Resni- ku, Rogli in drugim razdrob- ljenim zaselkom. Cesta si je izbrala svoj prostor med dve- ma strmima pobočjema, kjer je še ravno toliko prostora, da teče potok. Je dovolj široka, lepo speljana in sorazmerno dobro oskrbovana, v letoš- njem letu pa bi se naj že »pogospodila«, saj ji bodo ku- pih nov gvant — črni asfalt. Malce jo bodo na najbolj ne- rodnih mestih tudi porezali, tako da bo lepša in da bo vožnja po njej prijetnejša. V bistvu gre za cesto, ki naj bi že v prihodnjih letih po- menila pomembno žilo pri razvoju tako kmetijstva, kot tudi turizma, predvsem kmeč- kega in onega zimskega. Za vse so v tistem predelu od- lični pogoji tn ljudje so stak- nili glave skupaj ter rekli, zakaj tega ne bi izrabili! O sami Rogli ne bomo pi- sali, ker je to snov za pose- ben zapis, nekaj podobnega pa bomo storili tudi z idilič- no vasico Skomarje, kjer je med okoli petdesetimi hišni- mi številkami in vikendi še približno 22 takšnih, kjer ži- vijo izključno od kmetijstva. Med drugim ima vsaka hiša televizor (res samo črno bel, vendar televizor je) tn avto pa kmetijsko mehanizacijo — največ traktor s priključki za spravljanje lesa iz goše ter za odvoz gnojnice. Sicer pa smo zapisali, da je to snov za prihodnjič. Zapodili smo se v bližnji Resnik, ki skupaj s Skomarji predstavljata vsak zase kra- jevno skupnost, obe pa sta vezani na krajevno skupnost Zreče. Resnik je nekako tak- šen: hiše so tako skupaj kot recimo ponedeljek in sobota! Pokrajina je takšna, da če FK)gledaš v dolino, se ti zvrti v glavi, če pogledaš v breg, podvomiš v svojo kondicijo. Ljudje tam gori so se v dol- gih letih tako prebičali, da tega niti ne opazijo več. Ni- majo ne vrtoglavice in tudi brez kondicije niso, kajti dru- gače v tistem svetu ne bi mo- gli živeti. Ce se postaviš sredi travni- kov in njiv, s katerih razigra- ni veter odnaša zemljo v do- lino, za čuda ne slišiš več ptičjega petja, ampak samo petje — žag! Zato ni čudno, da tam daleč naokoli ni več divjih petelinov, ki potrebu- jejo mir. Včasih jih je bilo veliko, zdaj pa so jih pregna- le žage. Z žagami pa kmetje hitreje podrejo les, ki je pravzaprav glavni zaslužek. In kdo bi se še zmenil za div- jega petelina, važen je denar. Od petelina ne moreš živeti, od denarja lahko. Tega mo- dernega nemira so se že na- vadile srne, ki jih je tam naokoli veliko, v kar smo se sami prepričali, saj smo vi- deli dve večji skupini, ki sta se po travniku v rahlem ga- lopu zgubili v goši in skrili pred radovednim in neprijet- nim avtomobilskim hrupom. S Fricem Beškovnikom, ki je sicer zaposlen v zreškem Oometu in ki mi je bil tisti dan čudovit vodič po njihovih krajih, sva potrkala na vrata velike in lepo urejene doma- čije Antona in Vere Ločni- kar. Pes se je potepel nekaj metrov proč proti kapeli, vra- ta pa je odprla gospodinja Vera. »Sama sem doma, mož je v goši. Podirajo!« S Fricem sva se spogleda- la, saj sva vsepovsod, kamor sva prišla, naletela na isto: doma so bile samo žene, mož- je so bih v goši. Les je pač tisto prvo poleg živinoreje, kar daje denar. Ločnikarjeva Vera je imela skupaj z možem Antonom sedem otrok. Zdaj so poraz- gubi j eni po dolini, en sin pa bo ostal doma In kasneje prevzel kmetijo, katero sta starša pred petimi leti na predlog zadruge preusmerila. S pomočjo kreditov in stro- kovnih nasvetov sta postavila sodoben hlev, ki je vreden ogleda. Zdaj je v njem 12 glav živine, pretežno takšne, ki daje mleko, katero teče v dolino. »V prihodnje se bomo še bolj preusmerili v krave, da bomo imeli še več mleka. Sa- mo ko bi tu pri nas ustano- vili neko skupino tn bi od nje jemali mleko za dohno. Tako pa moramo vsak dan sami voziti. Ce bi ga skupaj pro- dajali, bi bilo bolje, teletom pa se ga ne splača dajati, ker se ti to ne obrestuje. Pa tudi prej prideš do denarja s kra- vo in mlekom, kot recimo z biki.« Pri kmetiji, ki sodi za vzor v tistem koncu, je skoraj vsa potrebna kmetijska mehani- zacija pa tudi molzenje ima- jo strojno urejeno. Zdaj, ko so uredih prvo operacijo na poti k preusmeritvi pa že razmišljajo o drugi.. . »Kmečki turizem? Zakaj pa ne! Saj nas nagovarjajo! Go- zdno gospodarstvo in zadru- ga sta celo že pripravila te- čaj za kmečke gospodinje. kjer so nam povedali, kako je treba delati s turistom in kakšno hrano zanj priprav- ljati — samo pravo domačo! Bilo je zelo fajn organizira- no ...« Uredili bi nekaj sob in tam bi lahko, ljudje preživljali proste dneve. Do vse bolj ra- zvijajočega turističnega cen- tra na Rogli ni daleč ... Si- cer pa so od vsake kmetije možni lepi krajši izleti . .. Mo- žen je lov ... Možen je ogled številnih spomenikov, ki spo- minjajo, da so tam med voj- no tekle krvave bitke med sovražnikom in partizani. Sle- dnji so imeli veliko oporo prav v ljudeh, ki živijo po tamkajšnjih kmetijah. »Pri nas je včasih tudi zelo tispevalo žito. Pa sva eno ju- tro prišla z možem tn videla — vse je bilo poštucano od srnjadi... Zdaj žita nimamo več, saj je tudi s povračilom škode težko ... Pa koliko ovc smo imeli! Po 25 do 30! še danes imam njihovo volno, ki jo prede ženica tu v bližini. Moški imajo še vse nogavice iz domače volne. Zdaj tudi ovc ni več, imajo pa jih pro- ti Paki pri Vitanju. Veliko dela je z njimi pa svojega človeka —- pastirja — potre- bujejo. Kdo pa bo še šel danes za pastirja?« Tudi tiste raztresene kme- tije gredo s časom naprej. Preusmerjajo se, ljudje si po- skušajo ustvariti, da bi hitre- je in lažje proizvedli artikle za trg in sebe. še sreča, da so tam gori številne družine in da vsaj eden izmed otrok ostane doma. Tako kmetije ne propadajo, vsaj vse ne. Tudi v tistih koščkih naše pokrajine že vrsto let veje nov veter. Danes se da že do skoraj vsake hiše priti z oseb- nim avtomobilom pa čeprav je vreme slabo in se pod kolesi meša blato. Variant za razvoj je še veliko, predvsem pa je treba izkoristiti eno: omogočiti tistim Ijtidem soli- dno življenje, istočasno pa ne imičiti narave TONE VRABL ŽALSKI KOMUNISTI O KMETIJSTVU Včeraj popoldne se je v Žalcu sestal komite občinske konference ZKS in v osred- n.)i točki dnevnega reda raz- pravljal o družbenoekonom- skem in samoupravnem or- ganiziranju kmetijstva, goz- darstva in vasi. Razprava je opozorila zlasti na probleme v zvezi z bodočo organizira- nostjo kombianta Hmezad in s tem v zvezi tudi na vlogo in mesto Hmezada v Dobri- ni. Poleg tega pa so komu- nisti odkrito spregovorili tu- di o slabostih sedan,ie orga- niziranosti kmetov v tozdu Kooperaci.)a, položa.ju kme- tov in vse mučnejš i deagra- rizaciji ter razslojevanju va- si. Opozorili pa so tudi na temeljne naloge komunistov pri uresničevanju stališč 25. seje predsedstva CK ZKJ o kmeti,jski politiki in odnosih na vasi. V razpravi so bili konkret- ni, zato tudi niso mogli mi- mo nekaterih najakutnejših problemov v primarni kme- tijski proizvodnji, ki jo v po- sameznih panogah še vedno duši nesklad,je stroškov in cen. O včerajšnji seji komiteja občinske konference ZK v Žalcu bomo podrobneje po- ročali v prihodnji številki. B. S. TOZD MALOPRODAJA KMEČKIH ŽENSK NA MORJE Naša vsakoletna akcija »100 kmečkih žensk na morje« zbuja vsakič večje zanimanje tako med bral- kami, kot med delovnimi organizacijami, ki neposred- no zadovoljujejo potrošnika. Kg smo v ponedeljek na hitrico prešteli prijave za izlet, smo se čudili — okoli 1000 prijav! Dvakrat smo presenečeni. Prvič zato, ker je toliko prijav in drugič, ker so v kolektivu TEHNOMERKA- TOR TOZD iMaloprodaja pokazali prav tolikšno zani- manje za izlet kot naše bralke. Na to slednje smo skušali poiskati odgovor v kramlajnju z njimi. Odgo- voril nam je SINJO JEZERNIK, v. d. šefa splošno organizacijskega sektorja TOZD Maloprodaja. V.: Ko ste zvedeli za izlet ste se v podjetju odlo- čili prevzeti glavno pokroviteljstvo nad njim. Kaj vas je navedlo na to odločitev? O.: Zakon o zdrtiženem delu zahteva od delavcev v trgovini nov odnos do kupca, potrošnika. Doseči mo- ramo nove kvalitete v odnosu do kupca, ki se ne za- dovoljuje več le z golo prodajo blaga, želi si sveto- vanja o blagu, izbiro . . . V.: Potrošniki z izbiro nismo zadovoljni! O.: Delavci v trgovini še manj! Naš življenjski inte- res je dobro založena trgovina. Trudimo se, da bi bila. Vendar mnogokdaj pri dobaviteljih ne dobimo blaga, ka ga želimo, ki ga želi potrošnik. Omejen uvoz nam izbiro še zmanjšuje. Vendar menimo, da so to le pre- hodrie objekti\Ti8 težave. Zato se pripravljamo že zdaj na ugodnejše možnosti. Spoznati moramo kupčevo za- nimanje za blago. V.: Je v tem odgovor na postavljeno vprašanje? O.: Da. Potrošniški sveti nam bodo v veliko pomoč. Želimo si njihovih mnenj, kritičnih pripomb. Tudi sami iščemo nove oblike stikov in povezanosti s po- trošniki. Izlet kmečkih žensk smo ocenili za eno teh oblik, ker vemo, da so ženske pomembni kupci. Dela- vec v trgovini želi prodati blago, ki zanima potrošnika. To je njegov eksistenčni mteres. Zato išče pota kako z dobro založeno trgo\'ino ugoditi potrošniku. Ugoditi potrošniku pa pomeni tudi poznati njegove potrebe, želje in na drugi strani storiti vse, da jih zadovoljimo. • * ft Tako torej o izletu v TEHNO.\IERKATOR Celje. Kaj menijo o izletu ženske so že povedale, saj smo o tem lani in tudi letos že pisali. In še bomo, ko se bomo vrnili z izleta. Ta pa ni več daleč, le še 29 dni in nekaj uric. bv ŽALEC M^44 J JI ^^^^^^ NESKLADJE STROŠKOV PROIZVODNJE IN CEN Vprašanj proizvodnje hme- lja se v žalski občini že vrsto let lotevajo načrtno, kljub temu pa je ta panoga v vse večjih težavah. Hmeljarje v občini namreč vse bolj priti- ska razkorak med rastjo stro- škov pridelovanja hmelja in ceno hmelja na svetovnem tržišču. Ta odločno vpliva na hmeijsko proizvodnjo, saj gre v izvoz nad 80 odstotkov ce- lotne proizvodnje. Problem je vse bolj pereč, še zlasti pa se je zaostril lani, ko so do- segli vrh vsega še sorazmer- no nizko letino (11,4 centa na hektar), kar so povzročile ne- ugodne klimatske razmere oziroma stiša in toča. V občini skušajo iz zagate na vse mogoče načme. Opaz- ni so zlasti premiki pri iz- boljševanju produktivnosti proizvodnje hmelja, pa tudi pri združevanju dela,'denarja in zemlje. Kar zadeva produktivnost je treba povedati, da število ur, ki so potrebne za obde- lovanje hmeljišč in za spra- vilo pridelka, upada. V po- vojnili letih je bilo za obde- lovanje hmeljišč potrebnih 1400 ur dela, lani pa le še 481. Spravilo je v povojnih letih zahte^ralo 3000 ur dela, lani pa le še 810 ur. Pomem- ben prispevek izboljšani pro- duktivnosti gre nedvomno pripisovati večji organizira- nosti in združevanju. V ob- čini so lani pridelovali hmelj na 705 hektarih, dogovorjena pa je bila delitev dela in vpe- ljani dohodkovni odnosi, saj je TOZD Kooperacija kom- binata Hmezad zagotovil mi- nimalno odkupno ceno. Na 480 hektarih so hmelj pride- lovali v skupnih žičnicah. V 44 skupnostih pa obiranje hmelja je vključenih 420 ko- operantov, ki oberejo 80 od- stotkov pridelanega hmelja v kooperaciji. K tem, pozitiv- nim premikom za izboljševa- nje proizvodnih rezultatov, pa je treba dodati še nekaj sla- bosti, ki zavirajo večjo uspeš- nost. Ob opisanih težavah za- radi neskladja stroškov pro- izvodnje in prodajnih cen, gre med slabosti šteti tudi nezadovoljivo prenašanje raz- iskovainih dosežkov Institu- ta za hmeljarstvo v redno proizvodnjo. Zdi se, da so očitki, češ da je Institut v letih svojega obstoja naredil premalo za potrebe konkret- ne proizvodnje, upravičeni. Premalo je namreč naredil za praktično raziskovanje upo- rabnosti najbolj rodnih sort hmelja v Savinjski dolini. In še ena slabost zaskrb- ljuje. Že nekaj let je zelo opazno zmanjševanje števila hmeljarjev in hmeljarskih zemljišč v kooperacijski pro- izvodnji. Medtem, ko je bilo še leta 1970 950 hektarov hme- ljišč, jih je bilo lani le še 705 hektarov. Kaže, d5 se za- radi majhne donosnosti in nizkih dobičkov v hmeljarstvu kmetje vse bolj odločajo za preusmeritve v donosnejše kmetijske panoge, predvsem živinorejo. Jasno je torej, da se bodo morali v občini Ža- lec odločneje lotiti reševanja vprašanj hmeljske proizvod- nje oziroma izpolnjevanja do- bro začrtanega akcijskega na- črta. Odločnejši bodo morah postati poskusi, da se sistem- sko reši neskladje med stroš- ki in cenami, inštitut bo mo- ral v svojih raziskavah sto- riti korak naprej k praktič- nemu, kmetijski proizvodnji potrebnemu raziskovanju, po- zitivne premike v izboljše- vanju storilnosti in organizi- ranosti hmeljarjev pa bo tre- ba še poglobiti v skladu z določili zakona o združenem delu. BRANKO STAMEJCIC fi—2A. februar 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 ZGODBA POHORSKEGA KMETA če kdo pozna novejšo zgodovino slovenskega naroda, potem jo takšni, kot je Albin Malec iz Črešnove nad Zrečami. Napisana mu je na kožo, če malce spremenimo izrek, da jo je občutil na lastni koži. EnainosemdesetletnJ preužitkar je aktivno sodeloval v najbolj odločilnih zgodo- vinskih preobratih in je doživljal čas najbolj burnih spre- memb, naposled tudi najbolj zmagovitih dni našega na- roda. XXX Kakšna so bila tista otroška in deška leta, preden ga je vojna vihra pognala v svet? Srajce iz nebeljenega platna, hlače iz raševine, cokle, ržen kruh pa še tistega ne dovolj. Ko je .bilo Albinu devetnajst let je prva vojna že dobro leto besnela. Na hitro so ga naučili nositi puško in že je s svojim 87 regimentom krenil v Srbijo, od koder so jih kar hitro umaknili, ker so se preveč bratili in razumeli z ljudmi. Potem je tedne in mesece poslušal grozljivo kanonado v Tirolah, ko pa je na goriški fronti postalo najbolj vroče, so jih prestavili tja. Kar naenkrat so jim začeli dopovedovati, da pravzaprav branijo svojo zemljo pred pogoltnimi Lahi. Doberdob je bil krvavi mlin, ki je požiral polke na obeh straneh. Tudi Albina je dvakrat zadelo. Ob koncu vojne je bil v lazaretu. Pridružil se je celjskemu polku, ki je bil podrejen generalu Maistru v boju za severno mejo. In spet je imel Albin Malec smolo. Pri Velikovcu je bil ponovno ranjen. Na solze mu je šlo, ko je v bolnišnici zvedel, da so se morali Mai- strovi borci umakniti s Koroške. V trdem vojaškem življenju ojeklenel mož se je moral ozreti naokoli kako bo naravnal svoje lastno živ- ljenje, če mu je vojna prizanesla in je bila bodočnost še pred njim. Naneslo je tako, da se mu je oko ustavilo na mladi vdovi z dvema zdravima fantičema. Kar kmalu je bila ^hcet v Črešnovi, potem pa delo od zore do mraka, /idaj na njivi in pri živini, pozimi in na pomlad v gozdu. Fanta sta rastla, bila sta postavna in čeprav nista nosila njegovega priimka, so se razumeli. Nikoli ni bilo prepira med njimi. Ljudje, ki morajo trdo delati, ki nimajo veliko takega zaradi česa bi se bilo vredno pre- pirati, se navadno zelo dobro razumejo. Bilo je vsega tista leta, ki so jih preživeli v miru. Bilo je veselja, a še več skrbi in nadlog. Pa kakorkoli že, vojne si v Malecovi družini gotovo niso želeli. Toda malega človeka nikoli nihče nič ne vpraša. In tako je spet čez Pohorje in pod njim završala vojna. Če je kdo kje na tihem ali na glas tožil po rajnki Avstriji, je ob srečanju s hitlerjevo soldatesko in policijo hitro spoznal, da vrnitve starih časov ne bo. V Avstriji slovenski jezik ni bil ravno čislan, toda vsaj prepovedan ni bil. Zdaj pa so otroke v šoli učili prepevati le nemške pesmi, na uradih po slovensko nisi nič opravil, še v cer- kvi je bilo zapovedano pridigati po nemško. Njemu, Albi- nu, ki je bil Maistrov borec, so od prvega dne gledali pod prste. XXX Kmalu so od Rogle sem, s Peska začele prihajati skrivnostne novice o ljudeh, ki so se zatekli v gozdove. Tudi Albin je zvedel zanje, sem in tja tudi kaj poslal po zvezi. Ko pa je pri Treh žebljih padel pohorski bata- ljon, so Pohorci otrpnili od groze. Bili so preoričani. da se bodo Nemci hudo znesli nad rvjimi. Pa so Nemci imeli tisti čas še večje skrbi. Zima jih je stisnila pred Moskvo in pri Stalingradu je bila na kolenih von Paulusova armij- ska grupa. Nekega večera, bilo je februarja, leto dni po pohorski tragediji, sta se oglasila dva partizana. Oba sta govorila kranjsko narečje in Maleca je hudo mikastila radoved- nost, kako sta se oglasila ravno pri njih. In je zvedel. Boris, tisti Vintarjev fant iz Zreč, ju je poslal. No, saj se je tudi Boris potem katerikrat oglasil. Nekoč mu je dejal: »Oče Malec, poznam vas ko sem bil še takle!« Tako je rekel in segel z upognjeno dlanjo do svojega kolena. Zdaj je bil Albin Malec pri svojih sedeminštiridesetih letih spet na fronti. Ta fronta je bila zdaj okoli njegovega doma. Malone vsak večer so prihajali borci po živež, ki ga je zbiral, prišli so ponj, da jih je vodil čez Pohorje do naslednje zveze, čez dan pa je bilo treba čim več pridelati, kajti ust je bilo zdaj veliko in varovati se j^ bilo treba Nemcev, obveščati partizane in vaščane. Bojev vajen Albin je prenekaterikrat, ko je tam okoli Črešnove ropotalo, spravil vaščane v varne obokane kleti. Sredi leta 1944 so prišli ponj in ga odvlekli v Vitanje, kjer so ga dober teden mlatili koi: otep slame. Nič ni povedal. Odpeljali so ga v Maribor v kaznilnico in ga pretepali naprej. Čez dva meseca se je vrnil domov. Imel je nekaj čez štirideset kilogramov in tako je bil zdelan, da je moral po vojni na operacijo želodca. Nesreča ne pride nikoli sama. Eden od fantov, starejši, ki je bil že poročen, je v partizanih padel. Drugi, sedanji gospodar, je dezertira! iz nemške vojske, a so ga ujeli in vtaknili v celovški zapor. Tja je hodil Albin, mazal s tedaj najbolj veljavno valuto, mastjo in mesom, da je nesrečni mladenič v zaporu dobil vsaj nekaj priboljška in zdržal do konca vojne. Kaj bi na široko pisali ob tem, kako je bilo po kon- čani vojni. Svoboda je vse opijanjala od veselja in sreče. Toda življenje je terjalo svoje. Albin in žena sta sklenila izročili grunt Antonu, ta mlajšemu, ki se je vrnil iz za- pora. Nista čakala, kot mnogi: Ti meni luč, jaz tebi ključ! A ker so mladi radi zase, sta si Albin in žena v dveh letih tik ob cesti postavila hiško. Kdaj? Leta 1947 je bila narejena! Takrat, ko je bilo vse na karte, ko so-ljudje govorili, da bi ne mogli boga križati, tako težko je bilo za žeblje. Pa je stari vojak Albin, takrat zaposlen pri gozdni, zmogel tudi to. Zmogel je dvajset let odborniko- vanja v Konjicah in na okraju v Celju — takrat, ko se je v dolino hodilo peš. Zdaj je v svoji kocki sam. Vdovec je od lani. Noge, ki so prehodile toliko sveta, ga ne ubogajo rade. V izbi ima televizor, ki ga popelje po svetu, ki se je od nje- govega otroštva močno spremenil. Tako, da komaj verja- me očem in ušesom. JURE KRAŠOVEC Pomlad pritiska na naš svet, prvo fetje je že pognalo. Ob tem prihajamo ed naše zveste bralce tudi mi z novim iganjkom — z mesečno Tednikovo pri- go OBZORNIK. Prvi znanilec je pred vami. Ni se še ovsem »odprl«. In se bo, kolikor bolj se odo razrastle korenine. Naš namen je Ireprost. Koliko gradiva nam ostaja, še leč ga je, ki ga le stežka objavljamo, ker pmamo primernih rubrik in ne prostora. |a bi ga radi. Vemo tudi, da ga boste ^alcl z zadovoljstvom vzeli v roke. Zato poskušamo z mesečno prilogo ipolniti vrzel. V OBZORNIKU bomo za- igadelj vsak zadnji četrtek v mesecu Navijali naše in vaše prispevke, zapise, bomine, literarne poskuse — vse kar je fedno objaviti, še bolj seveda prebrati. I UREDNIŠTVO neuclio bo že drugič na sporedu posebna oddaja v kateri vam predstavljamo stare pesmi, ki jih le se poredkoma po- ■J^iveč seveda na deželi. Tokrat sta avtorja oddaje Drago Medved in Vojko Rizmal obiskala hiso Lojzke in Štefana i^^rja pod Brinjevo goro. Stare pesmi so peli Lozjka in Štefana Vahter, njune hčerke Lojzka, Ocko in Jožica Gore- Pa znanci Stanko Sadek, Stanko Albreht znan tudi z imenom Pohorski zvonček, Anton Sporar, prvi konjiški tupan 'f^^gi svetovni vojni. Najbolj junaška je bila dvainsedemdesetletna Lojzka Vahter, ki je vse spravljala v dobro voljo, ^? ne bi. saj zna vrsto pesmi, ki govore o trti in sladki vinski kapljici. Sicer pa poslušajte v nedeljo omenjeno odda- ' ie na sporedu približno ob enajsti uri. In pošljite zanjo predloge, nova imena in sploh jo pomagajte soustvarjati 12 stran — NOVI TEDNIK SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Q Slovensko ljudsko gledališče Celje bo letos že devetič sodelovalo na Jugoslovanskih gledaliških igrah, dvaindvaj- setih v Novem Sadu. bolj znanih pod imenom Sterijino pozorje. Zametki te največje jugoslovanske gledališke manifestacije so bili podani pravzaprav v Celju, ko so leta 1955 v mesecu maju organizirali Prvi festival sloven- ske, in sodobne jugoslovanske drame. Med poglavitnimi organizatorji in njen nosilec je bil pokojni dramaturg Lojze Filipič. Celjski gledališki ansambel je nato že čez dve leti' [1957) sodeloval na Sterijinem pozorju (ime je po znanem srbskem komediografu Jovanu Popoviču Steriji) s kome- dijo Miloša Mikelna Petra Seme pozna poroka. Leto za- tem so celjski gledališčniki znova stopili na deske odra Srpskog narodnog pozorišta v Novem Sadu. Tokrat z de- lom Jureta Kislingerja Na slepem tiru. Celjane spet srečamo v Novem Sadu čez pet let. Torej leta 1963 z gledališkim delom Janeza Žmavca Jubilej. In spet mine pet let [1968), ko nastopijo pred r.ovosad- skim občinstvom s Cankarjevimi Hlapci. Nato štiri leta premora in Norci Dušana Jovanoviča, ki opozarja novo- sadsko občinstvo, pa tudi kritike in strokovne kroge na specifiko svojega gledališkega jezika. Po treh letih (1975) se prične serija predstav. Tega leta znana komedija To- neta Partljiča Ščuke pa ni, leto zatem spet Dušan Jova- novič in Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka in letos Ivan Cankar Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Po devetih letih Celjani devetič na Sterijinem pozorju z Ivanom Cankarjem. Zanimivo je to, da so lansko leto ob gostovanju v Novem Sadu na 21. jugoslovanskih gle- daliških igrah igrali Pohujšanje v dolini Šentflorjanski že v Zrenjaninu in to v torek, 20. aprila in v četrtek, 22. apri- la v Zemunu. Vmes so igrah, 21. aprila, v Novem Sadu Tumor. Dve predstavi ena za drugo, ali ena pred drugo. Najprej Pohujšanje, zatem Tumor in spet Pohujšanje in letos ponovno Pohujšanje, na osrednjem odru jugoslovan- skega teatra. Če ravno hočemo iskati zagonetno igro naključja ali zaporedja dogodkov, sledimo tihemu zasle- dovanju obeh predstav, dveh silnic, ki sta kot gledališki; predstavi tako značilni za celjski gledališki ansambel in to je gledališka igra v kolektivu. Nehote se mi v tem trenutku pojavi pred očmi televizijska predstava Pohuj- šanja, ki je precej osiromašila Korunovo pripoved Can- karjeve literarne predloge, ki je tako mojstrsko postavi! pred nas drugo plat alternative umetništva in doline šentflorjanske. igra predstave, grajena na precizni kom- poziciji, že kar likovno intonirana, je v ploski, svetlobno osiromašeni televizijski predstavitvi precej izgubila. Lanska udeležba Celjanov na Sterijinem pozorju je bila pomembna z več vidikov. Morda najbolj s tega, ki kaže na določeno kontiuiteto dela v hiši in na upravičeno trditev, da je celjski gledališki ansambel med najboljšimi \i Jugoslaviij in da ni velika hiša merilo kakovosti. Tudi nagrade povedo svoje: Maks Furjan je dobil nagrado za igro, Ljubiša Ristič za režijo, Miodrag Tabački za sceno in seveda Dušan Jovanovič za tekst. V Novem Sadu je iiekdo rekel, da bi morala nagrado dobiti tudi gia svetlobni opremi te predstave pa smo še ten spoznali pomembnost dela Chris Johnsonove. S t stavo so Celjani sodelovali tudi na beograjskem Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski žiral Mile Korun. Ko sem med vajami lansko leto 2 njim pogovor o nastajajoči predstavi, ni z navdu odgovarjal na moja vprašanja za radijski kulturni Predstava je nastajala na odru, toda vsebina njenf be se je še trgala iz njega. Zato ni bil niti pri| povedati vsega, tudi tistega ne, kar je tedaj čut morda lahko prišlo spontano v obliki besede na da to utruja in kar je še hujše: človeka razmagneti, jalca ohladi, napetost popušča. Nekaj podobne; lahko razbrali tudi iz zapisanega pogovora Mileta z umetniškim vodjem gledališča Igorjem Lampre je bil objavljen v gledališkem fistu št. 5 lanskei Naj uporabim zaključne besede iz tega zapisa, k režiser: »Osebno ne čutim sveta, v katerem živirr razklanega, kot ga je čutil Cankar, ki je videl strani svet gole, grobe stvarnosti, če lahko tako na drugi strani pa svet prefinjenih, pajčevinastih, nih odnosov. Najbrž gledam na svet kot na ceh vsakdo. Svet sestavljen iz obojega, iz grobe stv v kateri ta trenutek živimo, pa tudi hrepenenji ■lačrtov, ki jih nosimo ali snujemo v sebi.« Kdor je predstavo videl, mu jo te misli po Ni več črnobelega filma. Tudi umetništvo je lahk fivo, tudi dolina Šentflorjanska ima v sebi ob v kvarjenosti le človeške lastnosti. In tako dalje, je bilo presenečenje in kakovost Korunovega C v Pohujšanju, s katerim Celjani že tretjič zapore stavljajo slovensko dramatiko na Sterijinem pozor 67 predstavami, kolikor jih je konkuriralo, je kom brala osem predstav, med njimi tudi Celjsko. ORAGO K Marodičeva televizijska nadaljevanlia »Marija« je s svojo drugo zgodbo, v nedeljo, 13. feb^-uarja 1977, sovpa- dla z obletnico strahotnega bombardiranja Dresdna, 13. fe- bruarja 1945. Slika življenje in beg taboriščnic. Podoben pobeg s>/a skupaj preživeli dve Celjanki med sedemnajstimi Slovenkami, tretja, šestnajstletna Ankica Stmgel je po pričevanju naše tovarišice Marije Čretnik iz Hotinje vasi pri Mariboru umrla med ruševinami zruše- nega vhoda v tovarno Ic nekaj sekund pred rešitvijo. Nje- nemu in spominu več sto taboriščnicarn, ki so to noč umrle pod ruševinami, je namenien ta z nadaljevanko in obletnico sovpadajoči opis. NEUTOLAŽLJIVA ANICA Podružnica ravensbriskega taborišča je bila med mno- gimi tudi' v tovarni letalskih motorjev v Dresdnu. V to- varno Universelle, Florastrasse 14 so v oktobru 1944 pripeljali okoli sedemsto žena iz Ravensbrucka in jih na- mestili v tretjem nacstropju in na podstrešju tovarne. Sedemnajst Slovenk: Verica Bračko, Marica Matjašič, Anka Valcl, Malka Golob, Mira Gregorc, Mara Lešnik, (5¥Mla Blažič, Štefka Kocman, Marija Čretnik, Anka Štingel, Gigica Nerat, Frančiška Mulec, Nada Črepinšek, Marija Hotko, Anka Črešnik, Berta Prohaska in jaz, Darinka Fortunat, se nas je razporedilo fX) podstrešju, v trinad- stropne pograde čisto v kot, ob zastekleno steno. Da, samo stena je bila. Okna se niso dala odpirati. Ob za- hodni steni dolgega podstrešja so ležale Poljakinje, v sred- nji koloni pogradov Srbkinje, Rusinje, Čehinje, Belgijke, Francozinje, Italijanke in Litvanka, a prav ob nasprotni steni od naše, so ležale jehovke, ciganke in nekaj nemš- kih kriminalk, ki so jih dodali nam, političnim jetnicam. Z nami Slovenkami pa sta bili še nemška predvojna komunistka, pravnica dr. Rita Sprengel in Švicarka Elza. žena francoskega politika. Nad tristo nas je spalo v enem samem prostoru, ki ga je ogrevala majhna, železna pečica Umivale smo se v eni sami umivalnici s tremi pipami in spale na pogradih, ki so bili komaj pokriti z lesno volno in tudi pokrite smo bile s tankimi, temnosivimi odejami iz celuloze. Vzglavnikov ni bilo. Delale smo ob težkih rezkalnih in vrtalnih strojih teden dni v dnevni in drugi teden v nočni izmeni po 12 ur ob minimalni hrani — zjutraj skodelica grenkega čaja, opoldne juha iz korenja repe ali zelja z dodatkom dveh ali treh krompirjev, ob nedeljah ter zvečer 10dkg kruha ter dvocentimetrsko kocko margarine ali klobase z enakim čajem kot zjutraj. Naučile smo se rezati teh lOdkg kruha na milimetrsko tanke rezine, saj je bil to celodnevni obrok ob težaškem delu pri strojih. Trinajstega februarja je Ankica Stingel, naša najmlaj- ša sinjeoka kodrolaska, neutolažljivo jokala. Dve sva jo tolažili, vendar zaman. Prosila je, naj jo pustimo, da se izjoče. Na dom in mamo se je spomnila. Kljub vsemu hudemu je bil tak, neutolažljiv jok med nami vendarle tako redek, da je težko legel na vse nas. Sedla sem k zastekleni steni in nad strehami mesta, ki sem ga po- znala samo toliko, kolikor sem ga videla, ko so nas v koloni prignali s kolodvora in drugič, ko so nas gnali na razuševanje, iskala EIbo, preko katere bi bežala vzhodni fronti nasproti, če bi mogla... »Uiti, zbežati,« me je tisti večer zajelo s silno močjo. Ko je paznica ugasnila luč, nisem mogla zaspati. Tudi z Rito se nisva pogovarjali kot navadno, ko so ugasnili iUG. Misli so mi blodile po ljubih poteh rodnega Celja in se ustavile prav na ozki gozdni potki okoli Aljaževega hriba, ko je zatulila sirena in so nas nagnali v klet. V kleti, kamor so nas vseh sedemsto stlačili, si je naša skupina, skupno z Rito in Elzo izbrala kot ob dim- niku, sodeč, da je tam zid najtrdnejši. Alarmov dotlej ni i)ilo veliko. Tokrat pa je že ob prvem alarmu šlo zares Neznansko je bobnelo nad tovarno, luči so se majale, v zidu so nastale razpoke in po kakšni uri so sirene zatulile konec PEKEL V ZAKLONIŠČU Stavba je bila že ob prvem napadu tako poškodovana, da se tiste, ki smo stanovale na podstrešju, nismo mogle več vrniti tja. Oblečene smo polegle k tovarišicam v tret- jem nadstropju. Jaz sem legla k Poljakinji, zdravnici Janini Koščuščkovi. Dobro pomnim, da smo ležale le nekaj minut, ko so sirene ponovno zatulile in tulile dolgo, dolgo. Toda komaj smo pridrvele v klet, je najprej med grozotnim bobne- njem ugasnila luč in potem se je med neznanskim hre- ščanjem in kriki na sedemsto druga ob drugi stoječih žena zrušila sredina stropa ob stebru in nato obodno iidovje kleti Nagonsko sem se sključila in si pokrila glavo z cne- nažko. Zaradi zračnega pritiska sem za nekaj časa izgubile zavest. K sreči sem bila v kotu ob dimniku, ki je res vzdržal in me ležečo na tleh množica v temi ni pohodila Medtem ko sem se prebudila, že ni bilo v tistem kotu ob dimniku nobene več iz naše skupine. Za dvema poru- šenima zidovoma kleti je gorelo. Na sredi kleti je bil steber upognjen, strop predrt in pod tono prahu se je zvijal nerazločljiv klopčič jetnic. Plazeč sem se jim pri- bližala Krepka, visoka Ukrajinka, me je povlekla za roke s seboj, da bi šla z njo kar skozi ogenj. Že sva prestopili nekaj korakov, pa sem se domislila, da je treba poiskati drug izhod in sem se ji iztrgala iz rok. V tem ko je stekla v drugo smer, sem zablodila v dušeč dim, vendar sen"v se skozenj prerinila do kamnitih stopnic, po katerih sme prišle v to klet. Skozi ogenj sem si upala, zdaj pa, kc sem zagledala stopnice zatrpane s trupli, se me je polotil obup. Kakih sedem metrov dolge, strme stopnice je ščitila ograja z železnim drogom. Že pri šolski telovadbi nisem marala plezanja po že- leznih drogih. Pa sem morala do vrha, učiteljica je bila dosledna. In tu je bil spet železen drog — ograja stopnic. Ga bom zmogla? K vrhu stopnic mi je po drogu pomagala ■davno pridobljena spretnost, spretnost, za katero nekoč v telovadnici nisem mogla misliti, da mi bo rešila živ- ljenje Dvakrat me je med plezanjem ob tem železnem drogu potegnilo Ic truplom na stopnicah. Malo pred vrhom sem prijela dvignjeno roko še žive tovarišice. Vlekla serri to roko do predzadnjega navpičnega droga na železni ograji. Na vrhu stopnic sem med ognjem za seboj, med obupnimi kriki in hreščanjem padajočega zidovja. v zmedi groze pomislila na mamo. »K njej moram, moram domov, moram, moram.« To mi je pomagalo, da sem se dvignila in se opotekla k vra- tom na dvorišče. Tudi tu na dvorišču je vse gorelo kot tam spodaj. Tam je bil razrušen bunker, v katerem so bile paznice. Na drugi strani, za porušenimi zidovi, sem zagledala goreče stroje. V svetlobi ognja sem videla tovarno, dimnik, ki se ni podrl, ob katerem smo &i izbirale prostor v zakloniščni kleti. In potem sem zagledi seboj kakih deset metrov oddaljena velika vrat; peljala na ulico 8EG IZ GOREČEGA MEST/ 'Skozi ta vrata moram,« sem se v hipu o\ zagledala na levi, med vrati goreče orodjarnice svojih tovarišic, Slovenk, Mire in Mare; »Tu gori, pojdita!« sem jima še zaklicala. Medtem se je v | tovarne zrušil nek zid. Prah rušečega zidovja ter množica, sta me v hipu ločili od njiju. »Na ulico, skozi velika vrata« sem pomislila je prah toliko polegel, da sem zopet videla, sem z tik pred vrati široko, malone ves prehod obJ Takole je neznan avtor Uli avtoricaj narisal tref NOVI TEDNIK — stran 13 Celje je že zdavnaj zajela prava rokometna mrzlica, M se kaže v neizmernem izviru dobrih rokometašev. kot tudi v fanatičnem pristopu ljubiteljev igre z drobno žoge do rokometne tekme. Celjskim rokometašem se je lani po nekaj letih ponovno uspelo uvrstiti v I. zvezno ligo. ka- tero mnogi rokometni strokovnjaki smatrajo za eno naj- .nočnejših, če že ne najmočnejšo v Evropi Evropa pa pomeni v svetu kraljico te dinamične igre Celjski rokometaši so uspeli. Tudi zdaj uspešno na- stopajo, saj so osmi, kar je velik uspeh za ekipo iz tako majhnega mesta, kot je Celje, In v tej ekipi so trenutno štirje reprezentantje: mladinska Slavko Ivezič in Stanko Anderluh ter članska Zdenko ZoTko in Vlado Bojevič. Slednji je za reprezentanco, kjer so na prsih pripete olamenice, doslej odigral že 48 tekem ter je tako trenutno edini Slovenec, ki je tako dolgo in konstantno zdržal med najboljšimi. V začetku so bile težave, kot jih pač ima vsak novinec, da si najde oziroma bolje povedano pribori mesto »pod soncem«. Vlado si ga je in tako je lani bi! tudi edini celjski olimpijec v Montrealu, Žal ima na dolgo pot v Kanado kaj slabe spomine .. . ■■Medaljo smo izgubili za en sam gol! Takšna prilož- nost bo težko ponovljiva.« No, Vlado pa kljub temu ni brez medalj, saj jih je dobil na svetovnem študentskem prvenstvu na Poljskem Lsrebrno), pa na mediteranskih igrah v Alžiru Iziato), najdražje pa mu je prvo mesto na svetovnem pokalu na Švedskem 1974, kjer je nastopilo 12 najboljših ekip sveta, .lugoslovani pa so bili prvi Vlado pa kljub igranju rokometa redno študira in opravil je že vse izpite na pravni fakulteti, diplomo pa bo predvidoma opravil aprila. Letos! To je nov dokaz, da se da tudi vrhunski šport spojiti z rednim študijem, če je le človek za to. In vlado je "Sicer pa me poleg rokometa in študija zanima glas- ba. Sem velik ljubitelj ,črno obarvane' glasbe. Sicer pa imam okoli 250 kaset in to vse od klasike dalje,« Vlado je prepotoval skoraj vse kontinente, saj je bi! v ZDA, Kanadi, Aziji (kot prvi celjski športnik na Kitaj- skem), v Afriki (Alžir) in seveda skoraj po vsej Evropi. Kaj s teh potovanj prinaša domov? »Zbiram suvenirje, ki so značilni za deželo, ki jo obi- ščem, v zadnjem času pa zbiram tudi .starine« Kaj pa zbira brat Miha? »Igrače in značke.« Trenutno tvoj največji problem? »Stanovanje! Tu, kjer sva z bratom zdaj, so prej sta- novali tudi starši, ki so se preselili v Beograd, Midva sva lahko v tem stanovanju pogodbeno do aprila. Kam PORTRET VLADA BOJEVIČA potem? Rešitev brez dvoma ni v garsonjeri, saj sva že oba sorazmerno stara in treba je misliti naprej.« Bosta ostala v Celju? »Vse je odvisno od stanovanja. Je že tako! Bojim se za Miho, ki je bolj čustven in mu ne bo treba dvakrat reči, naj gre k staršem v Beograd. Jaz bom ostal v Slo- veniji, samo tam, kjer bo stanovanje.« Vlado še nato izredno pohvalno govori o mladi celjski rokometni generaciji, ki je izredno perspektivna in se lako ni bati za nadaljni razvoj celjskega rokometa. Pove tudi nekaj besed o občinstvu, ki ni vedno dovolj korektno. Pove tudi o različnih dogodkiii, ki jih doživlja na številnih turnejah po svetu in ki jih ne bi doživel, če ne bi igral rokometa in bil državni reprezentant. Vlado je fant da- našnje dobe: v sebi je združil vse — od aktivnosti (uspeš- ne) v študiju do vrhunske kvalitete športnika. Marsika- tera eksplozivnost (kratko trajajoča) pa je pogojena tudi s tempom, ki ga kot človek doživlja. To mu ne gre šteti v slabo, saj navsezadnje le ni kar tako biti na pragu pravniškega poklica in še stalno nastopati v rokometni reprezentanci, ki je med najboljšim.! v svetu in za katero velja geslo, da je več na poti kot doma. Vlado Bojevič je visok 186 cm, težak 78 kg, za repre- zentanco je dal 43 golov, igra na krilu, do aprila pa sta- nuje v Celju, Levstikova iONE VRABL jamo, v kateri je bilo poino drogov in tramov. Ogenj fosfornih bomb je svetil in žgal bolj kot sonce. Lezla sem prek tramovja, ob robu jame. Tedaj pa se mi je snel desni čeveLj, ki sem ga bila samo na zunaj povezala, ker ni bilo časa, da bi vezalke pretaknila skozi luknjice. »Moram imeti čevlje, kako bom pa bežala,« me je kljub vsej zmedi prešinilo. Zlezla sem ponj. Na robu lijakaste jame sem ga obula in se nato ob robu, preko križem kražem ležečih tramov splazila ob jami. Tedajci sem zagledala nad sabo strnjeno krdelo bombnikov. Med oglušujočim, treskom sem se pognala mimo stražarja na ulico in čeznjo k nekemu zidu. ^ »Svobodna!« Da, zavpiti sem morala, da sem svobodna! V tistem hipu je za mano grozotno hreščalo. Na pol sem se ozrla in videla, kako se je majal zid z velikimi v/rati, skozi katera sem pravkar ušla. Na vso silo sem tekla vzdolž ulice, ki je bila skoraj prazna. Svobodna in hkrati preganjana od negotovosti kaj bo zdaj, pokrita z menažko, v krilu, zaznamovanem spredaj in zadaj z velikimi Andrejevimi križi in v jopici pidžame, ki so mi jo pozabili zaznamovati takrat, ko sem jo dobila od doma, sem stekla po ulici in dohitela sojetnico. Srb- kinjo Vuko, Prav na koncu ulice pa sva zagledali dva nemška vojaka Hitro sva se skrili v prvo vežo Beli križi so se na Vukini obleki v svetlobi fosfornega ognja tako svetili, da sem se zavedela tudi svojih na krilu. »Obrniva obleke, cbleciva jih narobe!« Vuka ni dojela, kaj hočem Hotela sem jo sleči, a ni dovolila. Najbrž je mislila da ji hočem vzeti obleko, V zmedenosti in v novem hrušču padajočih bomb me je porinila k zidu. Šele potem, ko sem si zapela narobe oblečeno krilo, me je nehala gledati sovražno, toda sama obleke ni hotela obrniti. Ker je vse bolj gorelo, sva mo- rali teči do konca ulice. Vojaka sta naju ustavila, toda meni se je posrečilo uiti. Zelo malo ljudi je bilo takrat na ulicah. Dohitela sem starega moža v delavski obleki prav na križišču ulic in ga vprašala, kod moram, da bi prišla na most čez EIbo Pokazal mi je ozko ulico, ki je še bolj gorela kot prejšnja. Plameni so se tu iz obeh strani združevali Nikogar ni bilo v ulici. Spet me je rešila hitra odločitev. Pretekla sem jo in prišla do železniških tirov Tami semi ponovne zadela v uniforme, ki pa niso bile vojaške, vendar jih nisem poznala Železničarja tudi niste bila. Niseni ju upala vprašati, ali tečem v pravo smer. Tekla sem brez orientacije. Ulice so postajale vse gostejše To me je opozorilo, da tečem narobe Obrnila sem se v nasprotne smer, spet ob progi. Tekla sem dolgo, dokler nisem na desni strani proge zagledala cesto in most. Elba je po- menila vzhod . . SNIDENJE Z GIGICO Sesedla sem se na začetku mostu. Piš močnega vetra in mrazeče dežne kaplje so mi pomagale naprej, A nekako sredi mostu sem se ustavila in zagledala najprej Elzo in nato še Gigico, Po tako zapleteni poti skozi goreče mesto sva se srečali prav midve, ki naju je iz celjskega zapora vodila skupna pot v mariborski zapor, v Ravensbriick in od tod v Dresden. Prav njo je pred odhodom iz celjskeg? v mariborski zapor prosila moja mama za pomoč, da bi se obe srečno vrnili. Rešitev iz dresdenske groze se s teiri srečanjem na mostu preko Elbe pravzaprav končuje. Od tu dalje se dogodkov ne spominjam več celovito Prepustila sem se Gigičinemu vodstvu. Zato so med mo- jimi spomini o nadaljnji poti mnoge praznine Sunki vetra in -pljuski februarskega dežja, Elzina rano na glavi, Gigičine, samo v nogavice obute noge in oslab- Ijenost, so nas vse tri pognale v eno prvih obcestnih pritličnih hiš. Žena, ki nam je odprla vrata, je stopila korak nazaj, tako se nas je ustrašila. Za vodo smo najprej prosile in za čevlje, S toplo vodo se že dolge mesece nismo umile. Komaj nas je žena posedla v malo sobo, je vsaj mene tako prestrašil mož v policijski uniformi, da sem samo gledala, kako bi se čimprej prikradla iz tesne sobe. Vem, da smo jedle nekaj toplega. Toda strah pred uniformo in ponovno aretacijo, mi je poleg tople vode ostal najbolj v spominu. Vem, da sem bila prva na cesti in oprezala v gosto grmičevje na vrtu, če bi se spet prikazat policist. Ves ostanek noči smo nato hodile po cesti proti vzhodu. Zdelo se mi je, da slišim v daljavi topove. Proti jutru smo pritavale do reke, preko katere je vodil splav. Neki mož nam je plačal prevoz na splavu. Na drugi strani smo ugledale barake z jugoslovanskimi vojnimi ujetniki. Zopet smo dolgo hodile. Spomnim se le še slame pod velikim kozolcem, ponovnega bombnega napada na takrat že oddaljeni Dresden in gestapovca,. ki naju je prebudil. Blizu kozolca je bila kmeti>a, kamor sva morali za njim. V kuhinji sta naju stražila velika psa, medtem ko je šel gestapovec poizvedovati, če sva se prijavili. Od tu sva zelo prestrašeni zbežali po poljski poti proti naslednji vasi. Tu sva skovali nov načrt Sklenili sva, da si morava po- iskati naslov tovarne v kraju, ki nacistom ni bil več do- segljiv. Tako bi imeli oprijemljiv izgovor, ker nisva imeli dokumentov IZMIŠLJENA ZGODBICA Prispeli sva v nekoliko večji kraj in najprej poiskali poštni urad. Prosili sva za telefonski imenik in v njem našli zemljevid telefonskega omrežja. Nekaj dni prej je Gigici eden izmed delavcev prinesel časopis, v katerem smo našle poročilo o krajih, od koder se je morala nem- ška vojska umakniti. Potem sva našli ime nekega mesta in neke tovarne Oboje sva si napisali in za preizkus zahtevali telefonsko zvezo s to tovarno. Uradnica nama je povedala, da je ni mogoče več dobiti. Prav to sva hoteli. Nato sva se naučili izmišljeno zgodbo: »V kraju (ki sva ga našli v imeniku), sva bili na delu v/ tej in tej tovarni. A ker je bil ta kraj evakuiran, sva se vračali domov. Spotoma sva prenočevali v čakalnici dresdenskega južnega kolodvora in med bombardiranjem izgubili vse — obleko in dokumente. Sedaj se vračava jomov.« To zgodbico sva morali poslej mnogokrat pove- dati. Prvič v neki šoli, kjer je bila organizirana pomoč za bombardirane. Tu sva se z izmišljeno zgodbo formalno prijavili. Dobili sva nakaznico za tople obroke ter stara plašča. V tej šoli sva tisto noč prespali, a drugi dan sva dobili nakaznice za prenočitev v sosednji vasi. Tu smo se našle zopet s Švicarko Elzo, s Hrastničanko Berto Prohaska in z nekaj Srbkinjami. Zopet je nastalo vpraša- nje, kako, po kateri poti domov. Mene ie vleklo domov preko Češke, proti vzhodu fako se je začelo dolgo potovanje z vlakom na zahod, naprej do Leipziga, kjer smo se z Elzo in Berto ločile, saj so hotele v Švico, Z Gigico sva potem preko Ntirn- berga pripotovali do Salzburga, se skrivali po straniščih vagonov in doživljali spoloma prenekatero bombardiranje. V bližni Salzburga je imela Gigica znance, ki so naju nahranili in nama preskrbeli zanesljivejše dokumente. Od tu sva se preko avstrijskega Gradca pripeljali do Rad- gone Ponoči sva šli skupaj na grob Gigičinega očeta. Ljudje, pri katerih sva se ustavili, so se hudo bali, ker sva bili pri njih. Prikradli sva se na vlak proti Celju in izstopili že v Štorah. Peš sva nadaljevali pot. Naš dom v Zavodnji je bil porušen. Jaz sem se vrnila na Teharje, kjer so bili zdaj domači. Ob pomoči staršev in dobrih ljudi sem si tako opomogla, da sem malone zdrava pri- čakala pravo svobodo. Samo Gigičina spretnost, tovarištvo, obljuba dana moji mami, so mi poleg srečnih naključij pripomogli, da sem pobegnila in ostala živa, DARINKA VIZJAK-FORTUNAT- peča armada osvobodila jetnice v taborišču Ravensbruck. !4. stfan — NOVI TEDNIK St. 8 — 24. februar 1977 Kakšne volje je Kura^t? Videli smo ga že. toda kakšne e volje, ne ve nihče. Se to ne vemo, katero je leto ijegovega rojstva. Menda je častitljive starosti in sega e v poganske čase. Morda. Toda ko se ob pustnem času berejo na Ptujskem polju m pričnejo svoj divji ples, 'sak ve, da je napočil čas. ko si spet lahko ogledamo irastaro izročilo naših dedov. Kajti Kurant ali Korant je lekakšen sinonim za pusta, je nekakšen od ljudstva po- tavljen svetnik in bog razbrzdanega veselja, kakor naj 1 ga imenovali naši poganski predniki. »V pripovedki amreč nastopa Kurent kot pravi ajdovski bog, ki je rešil tlovence iz vesoljnega potopa. Naš davni prednik se j9 amreč skušal rešiti tako, da je plezal po vinski trti. Ta] 2 bila posvečena veselemu bogu Kurentu. Kurentu jej ■ilo všeč. da se Slovenec rešuje prav po trti. zato ga je« ešil. Voda je odtekla. Kurentu pa je moral Slovenec ob-^ iubiti, da bo vselej spoštoval trto in ajdo. Tega se jej merom zvesto držal in do dandanašnjih dni časti tudi i kurenta, ki goduje na pustni torek...« (dr. Niko Kuret: 'raznično leto Slovencev I). Pa poglejmo, kaj pravi menjena knjiga še o Kurentu: »Prekmurci vedo drugo godbo o njem. Kurent je bil baje prelep mladenič. Ženske ' d blizu in daleč so norele za njim, da nikoli nikjer ni nel miru. Nazadnje se je umaknil v puščavo in tam pro- ii boga, naj mu skazi obraz Bog ga je uslišal in zrasli o mu rogovi. Takšen se je vrnil med ljudi. Zdaj so mu enske dale mir, a v spomin na nekdanjega zalega mla- eniča so začele praznovati pustni torek z razposajenimi orčijami ... Končno je postal Kurent v ljudskih pred- tavah navaden ubog zemljan, sirota, a veseljak, ki je voj boren zaslužek brez pomišljanja razdal »^evežem. Bog mu je zato dal mošnjo, ki v njej nikoli ni zmanjkalo denarja, gosli, ki je z njimi vsakogar prisilil k plesu in puško, ki je zmerom zadela, če si z njo meril ali ne ...« Danes so Kurenti posebne šeme. Ovčji kožuh, navzven obrnjen, velika maska, zvonci in ježevka. Kar grozljiva podoba. Biti Kurent je na dravskem polju, v okolici Ptuja, posebno še Markovcih, posebna čast. To je izročilo oče- tov sinovom in biti našemljen v Kurenta, je sen vsakega mladeniča. Zvonci se dedujejo po hišah in jih izključne rabijo samo za kurentovanje. Kurent ima tudi ježevko, palico, ki je na koncu ovita z ježevimi bodicami. To je tudi orožje, saj se z njo Kurent brani, da ne bi izgubil kape, kar bi bila strašna sramota. Ko si Kurent povezne kapo na glavo, ga zajame čuden trans, da prične poska- kovati. Kurenti se zbirajo v skupine in obiskujejo hiše. Gospodinje mečejo prednje stare glinaste lonce, kar naj bi pomagalo, da bi kure pri hiši bolje nesle. Pred Kurenti bežijo še psi in mačke. Nikomur nič nočejo, toda v pre- teklosti so se različne skupine Kurentov spopadle med seboj, da so tudi samokresi pokali ... Zato so pred vojno orožniki preganjali Kurente. Na nedavnem karnevalu v Ptuju je bilo mnogo Kuren- tov. Takšni in drugačnih, vendar je bilo opaziti, da ni več tiste natančnosti v njihovi opravi. Toda zagnanost je osta- la, saj so bili na ulicah tudi prav majhni otroci, našem- ljeni v Kurente. Gre torej za spontano ohranjanje starega izročila, ki ima veliko podporo v obliki turističnega hrupa, v njem pa tudi nevarnost, da se izrodi. Vsekakor pa so Kurenti, po pojavnosti in ustnem izročilu prava paša za oči in ušesa in Slovenci marsikoga presenetimo s tem izročilom. DRAGO MEDVED Preseliinu se v iViestiio gaierijo v Ljubljani, kjer te dni azstavljajo likovniki z vseh strani sveta v skupni razstavi nane likovne skupine Junij, ki je pričela svojo razstavno ot ravno v Celju pred šestimi leti v Muzeju revolucije, akrat so razstavljali trije slikarji: Stane Jagodic. Enver aljanac, Harald Draušbaher in kipar Viktor Gojkovič. >anes razstavlja v okviru te skupine 35 umetnikov z vse- a sveta. Med njimi je tudi Kjartan Slettemark, rojen na lorveškem v Neustdalu leta 1932. Pozneje se je preselil a Švedsko, kjer je obiskoval Kraljevo akademijo za likov- 0 umetnost v Stockholmu in je zdaj direktor Moderata luseet. Specializiral se je za fotografijo in to je prav- aprav vzrok tega pisanja. V ljubljanski Mestni galeriji mo na omenjeni razstavi lahko videli tudi njegov potni list. Nekaj posebnega je, zaradi fotografije v njem. Znano je, da mora imeti vsak državljan v svojem potnem listu tudi svojo sliko. No, Kjartan se je malo poigral s svojo podobo, poigral se je tudi z nekdanjim ameriškim pred- sednikom Richardom Nixonom in cariniki Evrope in Ame- rike. Posnel je Nixona, pa še sebe, naredil spretno foto- montažo dveh glav in takšno sliko prilepil v potni list in z njim prepotoval celo Evropo in Ameriko. Potni list je veljaven do leta 1984 in tako v vsej svoji veljavnosti visi zdaj v Mestni galeriji v Ljublajhi. Na posnetku vidimo »postopek« integracije norveškega slikarja in fotografa in nekdanjega ameriškega vvatergate predsednika. DRAGO MEDVED akle je vrstni »ed. najprej portret Richarda Nixona, zatem slikar Kiarten Slettemark in nontaza obeh giav. »Združena« slika je služila za uradni posnetek v potnem listu, ki še elja do lela 1984. la posnetku je pobii list. ki je razstavljen na omenjeni razstavi mednarodne likovne kupine v Mestni galeriji v Ljubljani. Dva Angleža se že kot otroka nista marala, če je le bilo mogoče, sta drug" drugemu postavljala polena pod noge. Najprej sta se do onemoglosti pretepala in lasala, potem sta si podtikala raznorazne hudobije, v gimnazi- ji pa eden ni izrekel takega stavka, da bi ga drugi ne izpodbijal. In narobe, seveda. čez leto dni sta se njuni poti razšli. Eden je šel v vojaško akademijo, drugi na teologijo. Minevala so le- ta. Oni, ki je šel med mornarje je postal časnik, potem poveljnik male ladje, pa večje in še večje. Sel je v voj- no, uspešno poveljeval in naposled, ko so mu osiveli lasje, prisil na rokave admiralske našitke . . . Oni pa, ki je šel na teologijo, je postal duhovnik, služboval je kot kaplan, pa kot župnik, opat in kanonik. Vsakič ko je napredoval, je prišel v bogatejši kraj in naposled, ko je pristal na škofovskem sedežu, je bil že lepo za- obljen in okrogel In je po dolgih, dolgih letih naneslo, da sta se po naključju srečala na londonski železniški postaji, če- prav so minila desetletja, sta se mladostna nasprotni- ka vseeno takoj spoznala, le da tega nista priznala, že od daleč sta se sprenevedala. Pa je škofu šinila domislica v glavo. Postavil se je pred admirala, s prezirom pogledal ducat odlikovanj na njegovi temnoplavi uniformi in vprašal: »Oprostite, gospod postajenačelnik, na katerem pe- ronu stoji vlak za Oxforcl?« Admiral je mrzlo prcbodel škofa z očmi, potem pa hitro spačil obraz v prijazen nasmeh: »Peron pet, cenjena dama. Toda čudi me, da v ta- ko visoki nosečnosti še tvegate takšno pot?« St. 8 — 24. februar 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 Na celjskem občinskem inšpektoratu ni inšpekcije, ki bi imela malo dela, glede na ogromno področje pa morda le prednjači tržna inšpekcija, kar pravzaprav ni čudno v ta- ko izrazito potrošniškem središču kot je Celje. Opravljajo številne preglede in na osnovi ugotovljenega stanja ukre- pajo: z odločbo odredijo odpravo pomanjkljivosti, napišejo prijavo, preventivno opozarjajo delovne organizacije na po- manjkljivosti, dajejo pojasnila, nasvete, predloge pristoj- nim organom itd. O tem smo se pogovarjali z vodjo tržne inšpekcije STA- NETOM GABERŠKOM (ki je hkrati načelnik inšpektorata) in inšpektorjema LEOPOLdOM JEVŠENJAKOM ter VINCEN- COM DOLŽANOM. Razveseljiva je ugotovitev inšpektor- jev, da so v preteklem letu zasledili v delovnih organizacijah večja prizadeva- nja za upoštevanje predpisov, še vedno pa pogrešajo interno kontrolo, na tere- nu pa aktivne potrošniške svete. Lani so dobili le eno prijavo, in to s strani potrošniškega sveta Vojnik Garancijski lističi v prvem tromesečju preteklega leta so kontrolirali predvsem, če imajo vsi izdelki — za katere je to določeno — garancijske lističe, če govorimo o traj- nejših industrijskih izdelkih, je zani- miva ugotovitev, da sicer imajo lističe, vendar z neustrezno vsebino. Večino- ma manjka klavzula: če ima proizvod napako in le-te serviser ni odpravil v roku 60 dni, ga mora prodajalec vzeti naza.j ali vrniti kupnino. Gre za kolesa, radio aparate, razne gospodinjske stro- je itd. Uspeh te poglobljene akcije je bil precejšen. Naj povemo, da so začasno prepovedah prodajo blaga v vrednosti nekaj manj kot tri milijone dinarjev, kršitelje pa predlagali v obravnavo občinskemu sodniku za prekrške. Še bolj razveseljiva pa je ugotovi- tev — razveseljiva zaradi zaščite po- trošnika — da je akcija »lističi« zaje- la veliko večino primerov, inšpektorji ocenjujejo najmanj 80 do 90 odstotkov. Naj ob tem zabeležimo še naš pri- mer, niso nam ga namreč povedali inšpektorji. Stranka je kupila dvokolo in doma ugotovila, da ima takšno napako, ki je bila nevarna za življenje. Prihodnji dan je po reklamaciji šef trgovine dejal stranki, naj ga kar odpelje k serviserju na drug konec mesta, čeprav je videl, da je prav njegova trgovina prodala blago z napako. Ko smo se pogovar- jali z inšpektorji, jim omenili ta pri- mer in povedali trgovino, so nam za- upali, da primer ni edini in da ima šef večkrat takšen odnos. Skratka, kot rdeča nit se nam je vleklo med pogovor spoznanje, da inšpektorji ogromno vedo o vsaki prodajalni v mestu. Spoštovani bralci, dovolite nasvet: dobro si oglejte garancijski listek in uveljavite svojo pravico, četudi na njem ne bo klavzule, ki smo jo ome- mll. Blago slabe kvalitete Druga ugotovitev tržne inšpekcije iz lanskega leta je, da so organizacije zdi-uženega dela in samostojni gostin- ci večkrat dajali v promet nekakovost- no bla^o: neprijeten vonj, predebel sloj slanine na mesu, prekoračen rok uporabe, različne primesi, ki ne sodijo v izdelek itd. Mimogrede smo jih pobarali, zakaj nekaj časa v Merxo\nh trgovinah ni bilo riža. CuU smo namreč, da je to »maslo« celjskih inšpektorjev. 29 ton riža je zajela prepioved! Makedonski proizvajalec je poslal Merxu nekvaliteten riž in zaradi opo- zorila same trgovske organizacije — tudi te skušajo čimbolj zaščititi potro- šnika — so riž pregledali m ugotovili: preveč lomljenih, rumenih in neolu- ščenih zrnc ter preveč vlage. Riž je romal nazaj v Makedonijo. Že večkrat smo se prijela za glavo, ko smo ugotavljali, kaj vse kupd celjski ix>trošnik in ugotavljali, da je kvaliteta ponujenega blaga v večjih središčih le boljša. Zakaj? Morda zato, ker se še vedno premalo zavedamo svojih pravic kot potrošniki, ker smo premalo organizirani! Zato lahko veli- ko pričakujemo od akcije Socialistične zveze za oživitev p>otrošniških svetov. Gnila zelenjava in sadje Tipičen primer takšnega prodajanja sta zelenjava in sadje. Tako v zelenjav- nih trgovinah kot na celjski tržnici. Tako me je v nedeljo ustavil znanec in povedal, da je zaradi pomaranč — kupljenih na tržnici — imel dvojno pot. Zavito blago je pogledal šele doma in ugotovil, da so mu »podtaknili« na- gnite sadeže. Plačal pa jih je seveda kot prvo kvaliteto. Krompir, ki ga kupujemo, ni naj- lx>ljši. Vse preveč je v njem še črnih gomoljev, zelenjava ni klasirana, mno- gokrat jo dobi potrošnik že v visokem stadiju gnitja. Distributer takšne zelenjave je več- krat Merx, proizvajalci, ki Mencu tak- šno zelenjavo pošiljajo, pa so iz Pri- morske, Dalmacije, Bosne in Makedo- nije. Tako so med drugim inšpektorji prepovedali prodajo večje količine sliv. Po takšnem posegli inšpektorji običaj- no prijavijo trgovino in proizvajalca, včasih pa le enega — odvisno od dele- ža krivde. Ukrepi so dobrodošli, saj kazni niso majhne in kaznovani drugič dobro premisli, kaj se mu izplača. Naj poudarimo, da sta bila v preteklem obdobju najbolj kritična riž in slive. Poleti so za inšpektorje aktualne preventivne akcije »sadje«, ker je gnitje hitrejše v tem obdobju. Povprašali smo tudi o odnosu pro- dajalcev sadja na celjski tržnici do nas, potrošnikov. Ce kupujete na trž- nici, se vam je že gotovo zgodilo, da je n. pr. imel prodajalec lepo, sočno grozdje na eni, tistega, razpadajočega in gnijočega pa na drugi strani. V vrečko vam je naložil tega drugega in še razburil se je, če ste se namrd- nili. Ni ravnal pravilno! Inšpektorji so nam zagotovili, da nam prodajalec ne sme vsiliti blaga slabše kvalitete, če ima na razpolago boljše. Žalostno je le to, da se tako redko poslužujemo te pravice. O najtežjem problemu trgovin v Ce- lju — premajhni, neustrezni prostori — smo že pisali. Danes naj zapišemo predvsem največjo zamero s strani tržnih inšpektorjev; neustrezna oprem- ljenost. Hudo pri tem je to, da so mnogokrat trgovine s tehničnim bla- gom bolje opremljene in urejene, kot pa tiste, ki prodajajo za človeka mno- go občutljivejše stvari. Vzemimo kot primer sadje, ki je v hladilnicah pod kontrolo. Nato pride iz te atmosfere v nehlajen in nekon- troliran prostor. Posledica: gnitje! Re- zultat: potrošnik kupuje slabo sadje! Kontrola cen Preteklo leto so se inšpektorji pri kontroli cen manj posvetila td-govtnam, kjer je stanje že malo boljše, zato pa več servisnim storitvam in dejavno- stim. Preden nadaljujemo, pa moramo za- pisati, da so vse ugotovitve in prijave še odprte. Zadeve torej še niso zaklju- čene, zato formalno in uradno o krši- teljih še ne moremo govoriti, čeprav so inšpektorji prepričani, da gre po- vsod za kršitev predpisa o cenah. Dragocene režijske ure Kršitve so bile pri popravljanju in vzdrževanju proizvodov, in to pred- vsem v družbenem sektorju. Metodi sta dve: višje zaračunavanje režijskih ur kot pa so odobrene in drugo — nepravilno zaračunavanje re- zervnih delov, in sicer pribitki na material, ki ga porabijo pri servisira- nju Torej je tu potrebno biti še pose- bej previden. Prav izhajajoč iz teh ugotovitev, vam ni treba biti prav nič nerodno, če boste detajlno pregledali račim in zahtevali obrazložitev. Kon- kretnih primerov ne navajamo, saj smo prepričani, da ste jih že sami doživeli. Omeniti pa moramo tudi geodetske storitve. Celjski inšpektorji so prepri- čani, da so cene zanje bile previsoke in so temu primerno tudi ukrepali. Sestavljajo prijavo za Okrožno to*«1- stvo!!! Pozor pri prevozih Marsikdo večkrat potrebuje prevo- znika in se tako »obrne« na zasebnika. Ta nekoliko »pojamra«, nato pa se le odloči, da mu bo naredil uslugo m opravi prevoz blaga. Prav tu so inšpektorji ugotovili več primerov, da se zasebni avtoprevozni.ki ne držijo regularnih cen, zapisanih v ceniku, še bolj običajno je, da potro- šniku sploh ne pokažejo potrjenega cenika Pomanjkljivo vodenje listin, ki zelo otežkoča kontrolo, je stalen pojav. Pre- voznik napiše na račun naslov naročni- ka in opravljen prevoz — brez označbe prevoženih kilometrov. Tako pokaže kar končen znesek in potrošnik — pla- ča. Zgodi se, da ves hvaležen še stisne pievozniku nekaj tisočakov, ker mu je ta razložil, da bi »uradno« plačal še več, v resnici pa ga je ogoljufal. Znan je tudi primer, ko je bila kmetom pri odkupu, pozneje — pri obračunu — korigirana maščobna eno- ta, ugotovljena z individualniim vzorče- njem. V končni meri je imel kupec minimalno korist, kmet pa je bil na škodi. Naj današnji sestavek zaključimo z zanimivim primerom elektrike! Odklopi elektrike Lam je bilo več neupravičenih od- klopov električne energije potrošni- kom. S tem so bile mnogim povzroče- ne nevšečnosti in tudi stroški. Res je, da je to edino možen naoin »kazsnova- nja« tistih, ki ne plačajo račimov za porabljeno energijo, vendar se je pri tem zgodilo vse preveč napak. Tako se je zgodilo, da pred odklo pom priključkov ni bilo preverjeno, če potrošnik resnično ni plačal račima. Ali pa ni bil vročen opomin in po- trošnik ni bil dokazno obveščen o odklopu, ki mu grozi. Zdaj pa pomislite, kako vam bo prijetno, če boste vzeli po službi otro- ka iz vrtca in hiteh domov, da pripra- vite kosilo. Vklopite štedilnik in — nič. Hitite k električarju, ga prepro- site, da pride in strokovno ugotovi — odklopljena elektrika. Nevšečnosti in stroški. In takšni primeri so bili! Se huje je, da so nekateri dobili račun za stroške odklopa, leta pa sploh ni bil opravljen. Takšno poslovanje ni nikomur v Korist, je pa lahko v veliko jezo in tudi škodo. Pomislite na hladilnike in hladilne skrinje. Za zaključek naj povemo še to, da je bilo lani v primerjavi s prejšnjimi leti v zvezi s cenami manj špekulativ- nih primerov. Mnogokrat je šlo za to, da kršitelj ni vedel za predpis, občutiti pa je tudi to, da »šeG« ramih enot vse premalo sodelujejo z operativo in jih puščajo v »neznanju«. To pa j« škod- ljivo, že od nekdaj! MILAN SENICAR 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 8 — 24. februar 197: Mimo Celja. Pravzaprav slednje ne drži, saj tudi letos Celjani nismo ostali brez pustnega karnevala. Imeli smo celo dva! Enega »namišljenega« v nedeljo v našem ra- dijskem programu (joj groza, takoj po pr- vem prenosu se je na Trgu V. kongresa zbralo nekaj sto ljudi, ki so želeli v »živo« videti celjsko pustno karnevalijol), drugega tfposojeinega« pa v torek opoldne iz Radeč. Tako navsezadnje nismo ostali brez pust- nega karnevala in vse skupaj bi lahko za- ključili nekako takole: če drugi poskrbijo za naše veselje, zakaj bi še sami! Se mnogo bolj prijetno pa je bilo v Mo- zirju in ne nazadnje na Vranskem, kjer so pustni sprevod vzeli na moč resno in v njem Mzplunili« vse tisto, kar se jim je v letu dni nabralo v želodcih. Vemo pa, da nekaj v želodcu ni dobro nositi in da je tisto bolje spraviti na plan, pa čeprav brez večjega haska. Smeh pa je vseeno bil! Najbolj pa so se potrudili v Braslovčah, kjer so sicer karneval pripravljali, pa so jim »ideio« vzeli s tem, da so pred pustom položili temeljni kamen za novo šolo. Osta- li so brez idej (vse kaže, da jih kaj druge- ga ne muči!), ostale pa so jim tudi značke, ki so jih pripravili za karneval, ki ga ni bilo. Vendar so se znašli in značke vseeno prodajali! Kdor zna, pa zna! Ce pa je to prav (tudi na pusta) je vprašanje ... Vse pustne prireditve od karnevalov, sprevodov do navadnih gostilniških maške- rad in trkanja na vrata za cvenki so še enkrat dokazali, da Slovenci le nismo tako vase zaprti in da znamo ob takšnih (če- prav enkrat letnih priložnostih) prilikah nategniti konec ... V svojo korist. Kako pa je sicer bilo, o tem naj govo- ri reportaža in nenazadnje vaše pustno po- četje, ki je verjetno danes pusto. Brez krofov in krač so za vas pustova- U: Brez krofov in krač so za vas pustovali: iVIIL.4N BOŽIČ, MATEJA PODJED, DRAGO MEDVED, BOJAN VOLK, LOJZE OJSTER- SEK IN TONE VRABL Pustni torek popoldne. .Na trgu v središču Mozirja se je zbralo okoli li.OOO ljuorocdo, kako neunmi smo včasih ... 1 Tudi letos so v \'inski gori pxi Velenju pripravili člani domačega prosvetnega društva »mini pustni karneval«. Obšel je vse vasi, zatem pa se je povorka ustavila pri zadružnem domu v Vinski gori, kjer so občanom prebrali kroniko, zabeljeno s pnstnimi dodatki ... MOZIRSKI PERIVNEK Za jubilejni, petmdvajseti, povojni nastop pusta so si izposodili žehtnik in ga poime- novali po domače — perivnek. Sicer pa v Mozirju slavijo pusta že okoli r2mi tremi je do- bila najhujše poškodbe Janja Klarine, ki je lani z Magdo Urh osvojila naslov svetov- ne prvakinje v parih na Dunaju. Brez dvo- ma je to težak udarec za cel.jski kegljaški šport, še posebej zato, ker bi celjska ekipa kot državni prvak morala letos nastopiti v evropskem pokalu. Tri njihove najboljše kegljavke (Vesna je mladinska državna re- prezentantka) predstavljajo polovico ekipe, kar pomeni, da je sedaj ekipa za nedolo- čen čas dobesedno razpolovljena. Vsem trem kegljavkam, odličnim šport- nicam in delavkam, željni« čimprejšnje uspešno okrevanje in vrnitev na kogljaško stezo, kjer jih bodo vsi ljubitelji tega le- ])ega ši)orta močno pogrešali. XXX V hali Golovec so pripravili kot prvi v Sloveniji turnir v basketu, to je košarki Ijajo od i)riiio(Injesa ponedeljka (28. fe- bruar) dalje rekreativno vadbo. Ia bo vsak ponedeljek od 18.30 do ure. Brez dvo- ma dobro za čimdaljšo vitalnost telesa. XXX V šahovski INTERLIGI so presenetili Celjani, ki so gostovali v Mariboru in do- bili srečanje s favorizirano ekijK) 5:3. Zma- gali so Cegler, Bervar. Studnička in Mar- kovič, remizirala Pešec in šrrajher. izgu- bila pa Ojstrež tor Pertinač. V prihodnjem četrtem kolu igrajo Celjani doma prorl Merkurju iz Graza. XXX V Slovenski Bi.strici .je bilo republiško prvenstvo v judu, kjer so presenetili celj- ski tekmovalci kluba Ivo Reva. V sredn.ji kategoriji Je postal republiški prvak Fab- jan in bo tako nast0])il tudi na državnem prvenstvu. Ekipno so bili Celjani odlični OGLAŠUJTE V MALOKRAT V ČRNO Po precej clejl.i^eiii za- tišju so se strelci ponovno zbrali na lepo preurejenem strelišču SD »KOVINAR« — .Štore. Pričela se je na. mreč zimska liga občinske strelske aveze. Tekmo\'a. nje se bo odvijalo v petih kolih. Nastopajo ekipe strelskih družin, v vsaki ekipi pa nastopa pet te- kmovalcev. Strelja se z zračno puško .serijske i.'. delave z 9 poizkusnuni in .30 streli za dceno. V pr- vem kolu so bili doseženi bolj skromni rezultati, očitno se pozna, da je še'e začetek sezone. Med prvo desetorico pa najdemo ne- haj novih imen — Gačnik, Bule in štuhec, ki so do- segli dobre rezultate in .so vsekakor prijetno presen.^- tili. Nastopilo je 17 ekip, kar je res izredna mno- žičnost. Rezultati ekipno: SD »Celje« 1323 krogov, »Tempo« 1313, »Kovinar«— štore 1293, »Bratov Dobro, tjnšek« — Vojnik 1248. »Celje« II. ekipa 1241, »Av. to Celje« 1223, »Ingrad« 1206, »Kovinar« — štore II. ekipa 1179, »Cinkarna« 117.5, »Tempo« II. ekipa 1123,' »Metka« 1120, »Miličnik« 1116, »Bratov Dobrotinšek« Vojnik II. ekipa 1100, »Zla- tar« 1094, »Tone Tomšič« Dobrna 1012, »žična« 891 in »Celje« III. ekipa .527 kro- gov. TONE JAGER ATLETIKA VEDNO BOLJ SE UVELJAVLJAJO TUDI MLADi V odlični organizaciji AD Kladivar je bilo v soboto in nedeljo XII. republiško dvo- ransko atletsko prvenstvo ob sodelovanju 12-7 atletov in at- letinj iz 11-tih atletskih klu- bov, kot gostje pa so sode- lovali tudi atleti iz dveh trža- ških klubov. Odlična organi- zacija, vzorno sojenje brez vsakih spodrsljajev in borbe- nost nastopajočih — vse to je pripomoglo, da je nad 200 mladih gledalcev uživalo v prikazani atletiki. Celjani v tem nastopu niso izneverili. S svojimi rezultati in uvrstit- vami so dokazali, da se od- lično pripravljajo na letošnjo tekmovalno sezono. Bili smo priča številnim osebnim re- kordom, dobrim rezuitatom in osvojenim kolajnam. Kar 15 odličij so pobrali predstav- na en koš. Nastopilo je 24 ekip, zmagala pa je trojka MERX, katera je doživela edini poraz od ekipe veteranov, za katere so nastopili nekdaj odlični celjski šport- niki (danes pa vzgojitelji mladih športni- kov oz. športni delavci) Mirko Kolnik, Ro- man Lešek in Tone Goršič. XXX Tudi v hali Golovec bodo pripravili pri- reditev za 8. marec in sicer turnir odp'te- %A tipa v odbojki, kjer lahko nastopijo vse ženske ekipe iz sindikalnih organizacij in drugod. Za ženske od 20. do 40. leta pa priprav- tretji (14 ekip), isto mesto pa so osvojih tudi med takoimenovanimi centri. XXX Nogometaši Kladivarja se vestno pri- pravljajo za drugi del tekmovanja v repub- liški ligi. Na Skalni kleti so odigrali prija- teljsko tekmo s trboveljskim Rudarjem in igrali neodločeno 1:1. Strelec Brkovič. V prihodnjih dneh bodo igrali še tekme po- vratno z Rudarjem ter Aluminijem in Šmartnim. Mladinci so izgubili z vrstniki iz Trbovelj 1:5. Zbrala: TONE VRABL JOŽE KUZMA KOŠARKA >SI¥iČ ¥ GOSTEH Celjski košarkarji so se vrnili iz Zagreoa v srečanju z Medveščakom s prvo zmago v gosteh. 79:72 je dokaj nizek m kaže, da so tokrat Celjani igrali zelo oprezno, brez silovitega tempa, lahko bi rekli preudarno tako v obrambi in napadu. Dragoceni točki sta torej romali v Celje. Sedaj jih je pred zaključkom pi-venstva že 20 in s tem je sodelovanje Celjanov v II. ZKL zahod zr,go- tovljeno teoretično in praktično tudi za prihodnjo se- zono. Trener Zmago Sagadin je o srečanju med dmgim dejal: »Le v začet,ku so vod-Lli domačini. Kmalu smo jih dohiteli, prevzeli vodstvo in ga nismo izpustili iz rok skozi vso tekmo. Pač — v drugem polčasu so nas enkrat dohiteli, pa smo takoj pobegnili za 10 košev. Igrali smo dokaj počasi tako v obrambi in napadu. Bila je to ena najboljših iger našega moštva, precej boljša od prejšnjih. Igrali smo pač na zmago, saj sta nam bili točki zelo potrebni. Sedaj lahko mirno nada- ljujemo zaključek prvenstva. V goste nam prihaja Si- benik,. potem pa potujemo še v Kranj. Možnosti so, da obe tekmi odločimo v svojo korist, saj nimamo kaj izgubiti. S pametno igro in taktiko bi ob eventualnih zmagah lahko dosegli še mesto ali dve boljši v ligi, kar bi pomenilo za celjsko košarko izreden uspeh. V Zagrebu sta bila najboljša Sabolčki in Pipan, iz- redno dobro partijo sta dala Kralj (i>olovil je veliko žog pod košema) in Subotič. Vsi omenjeni s:' bili tudi najboljši strelci: Sabolčki 21, Pipan 20. Kralj 12, Su- botič 10 itd.« V soboto ob 19. uri bodo gostovali v dvorani TšC igralci iz šibenika, ki so na lestvici za štiri točke za Celjani. Celjani se na domačih tleh nadejajo zmage, ki jim je potrebna za utrditev položaja pri sredini lest- vice udeležencev v II. ZKL zahod, če bodo uspešni še v zaključnem kolu proti Triglavu v Kranju, bi se s 24 točkami več kot odlično odrezali v letošnjem piven- stvu. Košarkarji Eiektre so na Vrhniki v republiški ligi doživeli poraz vsega za točko razlike — 95:94 in so trenutno na 5. mestu. V prihodnjem kolu bodo nasto- pili doma proti vodilni ekipi v tej ligi Domžalami. K. JUG niki iz Celja — 8 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste. Med zmagovalce so se vpisali: pri članih odličen Dušan Prezelj na visokih ovirah, Gorazd Strniša v teku na 60 m m Darko Rener v skoku ob pa- lici; pri mladincih Vlado ži- rovec v skoku ob palici, Rok Kopitar na visokih ovirah in Bojan Horvat v skoku v da- ljino; pri mladinkah Marjana Kopitar na ovirah in Branka štranc v skoku v daljino, če omenamo osebne rekorde ne moremo mimo izrednega na- predka mladega Roka Kopi- tarja, ki je na 60 m ovire s časom 8.4 presenetil vse at- letske strokovnjake. Tu je mladi 16 letni Vlado žirovec, ki šele 5 mesecev skače s palico in je s 3.80 do.segel osebni rekord ter zmago. V veliki formi je Dtišan Pre- zelj, ki je zmagal na visokih ovirah z 8,3, odličen pa je bil tudi v skoku v daljino z 2. mestom in rezultatom 7.03 m. Marjana Kopitarjeva je bila najhitrejša pri mla- dinkah na ovirah, nž 60 m pa je zaradi slabega starta bila tretja. Mladinec Horvat je presenetil z zmago v sko- ku v daljino, kjer je prema- gal številne tekmece iz vse Slovenije, štančeva je pri mla- dinkah v zadnji seriji v sko- ku v daljino dosegla lepo znamko 5.34 m, Mojca Jagro- \^ pa je kot druga v tej dis- ciplini prvič premagala mejo 5 m! Gorazd Strniša je pri članih na 60 m bil najhitrej- ši, vendar po lastni izjavi ne trenira. Uspeh je tako rezul- tat prirojene hitrosti in aku- mulirane energije iz prejšnjih časov ... Še bi lahko našte- vali ostale v tem zanimivem nastopu, ki so s svojimi re- zultati in uvrstitvami potrdi- li uspešno vadbo in delo po- žrtvovalnih trenerjev. Prav delo trenerjev z odličnim Pav- Ijakom na čelu je pri AD Kla- divar še vselej preveč v ano- nimnosti, čeprav si večkrat zaslužijo večje priznanje .... ____________ __JLJUG 22 stran — NOV! TEDNIK Št. 8 — 24. februar 1977 OTIlOsKl voziček, gi^-bok uvožen, prodamo za 800,00 din. Medved, Na zelenici 1, Celje, telefon 25-469. Vpra- šajte popoldne. UGODNO prodam zastavo 1300-1500. Ogled v petek po- poldne, Krpanova 9, Ostrož- no. gKODO 110 L, letnik 1973 pro- dam. Vinska gora 5, 63320 Velenje. OSEBNI avto VW, general- no popravljen, ugodno pro- dam. Leopold Užmah, Ul. bratov Vošnj'ikov 28 c, Ce- lje. TR.\KTORSKO prikolico po- ceni prodam. Jože Koče- var, Ločica, Poloela, tele- fon (063) 720-025. TRAKTOR zetor 2511 s ko- silnico mortl prodam. Pi-anc šporn, Parižlje 27, Bras- lovče. TRAKTOR ursus v zelo dob- rem stanju, 1. 1972, 45 KM, prodam. Prodam tudi vino- grad na Bučah blizu Koz- jega, cesta je dovozna do kraja samega. Od asfaltne ceste je 500 m. Vodovod je tudi na.peljan v klet. Pro- stor je primeren za vikend. Ivan Kolar, Pcdpeč 7, Pla- nina 63225. AVTORADIO na baterije ali na akumulator, brejo kra- vo drugega teleta ter ko- silnico za štajerja prodam. Martin Jug, Šmartno v Rož. dol., Pepelno 8. VW 1300 prodam. Tratna 2 D, Grobelno. FIAT 126 P — 3000 km ugod- no prodam. Naslov: Fani Robič, Skupščina občine Žalec. MOTORNO kolo tomos 3 K avtomatik prodam. Ponud- be na NT pod oznako »Av- toma.tdk«. FIAT 124 prodam. Davorin Vrhovnik, ul. bratov Voš- nJakov 26 d. OBRAČALNIK maraton 140 B, odlično ohranjen, za ko- silnico BCS 127 ali 110 pro- dam. Mandelc, Studence 4, 63310 Žalec. ENOFAZNI elektromotor 2 KS, cirkular za drva, sad- ni mlm in okrogh koš za stiskalnico prostornine 180 litrov prodam. Gostilna Ana Medved. Frankolovo, Verpe- te. RE.ZP:RVNE dele za fiat 850 prodam. Informacije: Pet- rol, ul. 14. divizije, Celje. INVALIDSKI voziček z vgra- jenim motorjem »tomos- automatic«, malo rabljen, ugodno prodam. Oskar Les- košek, Cankarjeva U, Ce- lje. POCENI prodam za tri po- stelje dobro ohranjene tri- dilne žimnice in dve po- steljni mreži ter dvopostelj- no pregrinjalo. Bizjak, Ce- lje, Na zelenici 3, telefon 210-52. ČISTOKRVNE nemške ovčar- je — psičko z rodovnikom prodam. Anton Praznik, Šoštanj, Cesta talcev (pri spomeniku). DOBRO ohranjeno komplet- no dneJktno sobo prodam po ugodna ceni. Ogled vsak dan po 15. uri, Prekorje 33 a, škof j a vas. KOTEL za žganje prodam. Martin Leber, M. Dob je 5, Drami je. 3 HEKTARE mešanega gozda v Košnica prodam. Franc Jesenek, Doibaxwa 54, Celje. LESENO uto 2,5x3 m in strešno opeiko 40 x 40 pro- dam. Jože Jager, Gončica 12, Šentjur pri Celju. DVOSTANOVANJSKO hišo z lepim vrtom in brajdo pro- dam. Jože Oberžan, Kom- pole 123 a, štore. RAZLIČNO pohištvo, med drugim starinsko jedilnico — rokoko, razprodajam. Ogled vsak dan, razen ne- delje, od 15. do 17. ure. Ludvik Selišek. Celje, Kers- nikova ulica 7, pritličje. NOVO ostrešje za hišo ali brunarico 9x7 m prodam. Telefon 23-921, interna 429. ENOSTANOVANJSKO hišo z garažo ter 18 ari zemlje na Teharjih ob glavni cesti Celje—štore ugodno pro- dam. Cena po dogovoru. Marija Klepej, Teharje 46 pri Celju. UGODNA prodaja petehnčkov — behh po 3, grahaste 6 za kos. Nabavite lahko 26. febr. ob 7. uri na tržnici, od 50 kosov naprej. Krajnc, Delavska 23. ŽBICE — jurkomandera pro- dam. Helena Motoh, Arclin 39, škof j a vas. PARCELO za 2 vikenda in kosilnico rapid v dobrem stanju prodam. Ponudbe NT pod oznako »Rapid«. KROMPIR Igor prodam. Li- povec 5, Ljubečna. KOZOLEC na 6 oken prodam. Vprašajte v gostilni pri Gučeku, Rečica p. Laško. TRANZISTOR z magnetofo- nom grunding prodam. Šte- fan čakš, Delavska 18, Ce- lje. KOSILNICO figaro na petro- lej in skoraj nov moped na 4 prestave (še ni regi- striran), prodam. Franc štadler, Liboje 73, Petrov- če. PRITLIČNA hiša za rušenje naprodaj. Jereb, Vojnik 86. DOBRO ohranjen zimski plašč in moško obleko po zelo nizki ceni prodam. Zbilj- ski, Muzejski trg 2, Celje. PARCELO za gradnjo eno- nadstropnice prodam v Ce- lju. Dr. Katarina Dubravec, Delgalova 25, 41O40 Zagreb. SENO. sladko, hribovsko pro- dam. Količina 3000 kg. Franc Novak, Lisce 1, (An- ski vrh) Olje. Cena ugod- na. ZELO dobro ohranjeno dnev- no sobo ugodno prodam. Informacije od 10. ure da- lje. Otorepec, Kocbekova 1 a, Celje. ZARADI bolezni prodam 12 arov vinograda na žičnico, klet, voda elektrika, dovoz z vsakim vozilom, 24 km iz Celja. Naslov: Na Otoku 12. DOBRO ohranjeno žago za razrez hlodovine prodam. Ogled v popoldanskem ča- su. Branko Koštomaj, Voj- nik 167. .IP.-VR.^T proti močenju po- stelje prodam. Pavla Golav- šek, Petrovče 78 c, naspro- ti Drešinje vasi, novo nase- lje. STARO spalnico z volnenimi vložki in vzmetnicami pro- dam. Antonija Kroflič, Mu- zejski trg 9, Celje. ALUMINIJASTA platišča 5 j 13 col, malo rabljeno ku- hinjsko opremo in sedežno garnituro, zelo ugodno pro- dam. Kalčič, Dobrteša vas 63, Šempeter, tel. 710-700 dopoldne. MANJŠE posestvo, okoli tri in pol ha, v bližini Laške- ga prodam. Ogled v sobo- to dopoldne. Ivan Planin- šek, Radoble 15, Laško. 3 TONE polsladkega sena prodam. Cena ugodna. Alojz Kincl, Grobelno. UGODNO prodam klavirsko harmoniko hohner-atlantic IV N de luxe, 120 basov, skoraj nova. Oznaka »Ohra- njena«. VEČJO količino smrekovih drogov (hmelog) prodam. Franc špajzer, Liboje 67, 63301 Petrovče. PEČ klipersbusch, peč na olje emo 8 tn 5, pletiLni stroj, dvovrstni, regina AEG, peč 4 V, kavč in radio sava UKV prodam. Cencen, Ve- gova 5, R>lule. STARO zidno opeko in eno stavbo za rušenj« dolžine 7x4 prodam. Vse mforma- cije dobite v gostilni Sve- tec na Ljubečni. KUi"lM avto za gradbeni ma- terial. VW ali kadett, od 1970 dalje; 101 od 1974 da- lje. Ponudbe pod »V. T.« KUPIM traktor pasovah s prikolico nakerdan. Ponud- nik naj opiše stroj in ceno. Rečica 26, 63270 p. Laško. G.\RAžO v Trubarjevi ulici, blizu samopostrežbe, ali v okolici gimnazije kupim. Pod »Gotovina«. ENOSOBNO stanovanje aU garsonjero v Celju kupim. Ponudbe pod »Novejše«. NOVEJŠO stanovanjsko hišo z nekaj zemlje, lahko tudi dotrajana kmečka hiša v Celju ali bHžnji okolici — kupim. Ponudbe pod ozna- ka »Čimprej« na NT, C^lje ali tel. 21-267. SPREJMEM takoj za učenje ali za priučitev dva fanta. Vodovodno inštalaterstvo Skupna služba sa- . moupravnih Intere- snih skupnosti Laško Valvazcrjev trg 6 išče za svojo socialno delavko garsonjero ali manj- še stanovanje v Laškem ali Celju. Ponudbe pošljite na gor- nji naslov. Arclm a7, 63211 Škofja vi; pri Celju. NUJNO potrebujem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Drugo po dogovoru. Pavel Zupane, Proseniško 14, Šent- jur. IšcEM starejšo ženo, ki bi mi čistila enosobno stano- vanje in kuhala kosilo. Ho- norar po dogovoru. Gigica Nerat, 63000 Celje, Simon- čičeva 6, pritličje. TAKOJ ali po dogovoru nu- dim stalno zaposlitev KV ah PK ključavničarju. Pla- ča po dogovoru. Ponudbe pod »Delaven«. V LJUBLJANI oddamo veliko dnemo sobo, kabinet, ku- hinjo in kopalnico, vse opremljeno, komfortno, no- vogradnja, dvema študent- kama (sestri ali prijatelji- ci). Ponudbe pod »Od apri- la 1977, Ljubljana«. MLAD zakonski par brez otrok išče enosobno stano- vanje ali garsonjero v Ce- lju. Ponudbe pod »Plača eno leto vnaprej«. IŠČEM prazno sobo, po mož- nosti z vodo in kopalnico v Celju — mati samohra- nilka z 11-mesečnih otro- kom. Ponudbe pod »Mati«. DIJ.\KINJ1 nudim centralno ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »1. marec«. FANTU oddam opremljeno sobo s souporabo kopalni- ce. Anica Fartel, Dobojska 36, Sp. Hudinja. DVEMA tovarišicama oddam opremljeno sobo in kuhi- njo s posebnim vhodom, kasneje možna preselitev v garsonjero z mina kuhdnji- co. Prednost imajo tovari- šice srednjih let. Ponudbe pod »Marec«. FANT in dekle iščeta oprem- ljeno ali neopremljeno so- bo z možnostjo kuhanja in souporabo kopalnice v Žal- cu ali bližiiji okolici. Po- nudbe pod oznako »Mirna m poštena«. SOBO iščem, opremljeno ali neopremljeno. Po možnosti s posebnim vhodom. Pis- mene ponudbe pod »Profe- sor«. K.MEČKO dekle, ki je kot ekonomski tehnik zaposle- no v Celju, nujno išče so- bo s kopalnico in da ima po možnosti, vendar ni nuj- no, poseben vhod. Rada pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod oznako »Po- štenost«. DVOSOBNO stanovanje s centralnim ogrevanjem, v Novi vasi, zamenjam za tri ali štirisobno, lahko brez centralne v starejši hiši. Kozovinc, Ul. bratov Voš- njakov 26. ST.ANOVANJE za krajši čas iščeta niiauii ..aKonca z otrokom. Ponudbe pod oz- nako »Takoj«. MLAD.4 družina z enoletnim otrokom išče stanovanje v Celju ah bližnji okolici. Viktor Rožanc, Dobojska 34. Zgornja Hudin,:a. POTROŠNIŠKI i^redit zame- njam za rabljen družinski avto, najraje škodo ali wa.rtburg. Ponudbe pod »Do 3 milijone«. ORGANIZIRAM ročno pletil- stoi tečaj za vse vrste stro- jev. Tečaj bo v dvorani Kra.jevne skupnosti pod gradom (Stegu). Prijave in informacije pri tov. LeJI Topole (Srebotnjak), Ja.p>- Ijeva 11, Celje. Tečaj bo vodila Marija Bezjak, Ma- ribo*. VARSTVO za 8-mesečnega fantka ob delavnikih do 14. ure iščemo. Ponudbe po t.el. 22-372, int. 009 (Čan- der). SPLOŠNA STEKLARSTVO Zidanškova 17 Albert Leskošek zaposli ' dva kvalficirana ali priučena mizarja! stanujoča v bližini Celja i Pogoj: odslužen vojaški rok in šoferski izpit"; B kategorije ' dva steklobrusilca s končano steklarsko šolo v Rogaški Slatina^ (Ddslužen vojaški rok in šoferski izpit B kategorije. ] Nastop službe takoj ali po dogovoru. , Prijave na gonijl naslov pismeno aH osebno vsak^ dan od 6. do 7. uie in od 13. do 14. ure. i SLOVIN LJUBLJANA TOZD VITAL — 63310 Žalec Nade Cilenšek 11 Odbor za medsebojna razmerja delavcev SLOVIN, TOZD VITAL, ŽALEC razglaša naslednja prosta delovna mesta: za Polnilnico v Žalcu 1. Strojnik — izmenovodja — visoko kvalificiran delavec z osnovnim pokhcem strojni ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj Zaželen je opravljen izpit iz varstva pri delu. 2. kurjač — kvalificiran delavec kovinske stroke — izpit za upravljanje z visokotlačnimi kotli 3. tehnolog — višja ali visoka izobrazba — tehnolog živilska ali kemijska smer Zaželena praksa Za vsa delovna mesta je predvideno poskusno delo in m.ožnosc zasedbe takoj. Kandidati naj svoje vloge z dokumenti in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 10 dneh po tej objavi na naslov: SLOVIN, TOZD VI- TAL, ŽALEC, Nade Cilenšek 11. št. 8 ~ 24. februar 1977 NOVI TEDNIK — stran 23 četrtek, 24. februarja ob 16. uri Pavel Lužan »Zlati časi, lepi krasi« — gostovanje v Ptuju; ob 19.30 isto dalo, prav tako v Ptuju. Sobota, 23. februarja ob 3. uri štau- briiiger-Popovič »Zgodba o tovarišu Titu« — zaključena predstava za Oš s Kozjanskega; ob 11.30 isto delo prav tako zaključ&na predstava Oš s Kozjan- skega; ob 11.30 isto delo prav tako za- ključena predstava Oš s Kozjanskega. Nedelja, 27. febraarja ob 19.30 — Dušan Jovanovič »Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka — izven ;.;bon- maja Torek, 1. marca ob 1'9.30 A. IVEHer »Salemske čarovnice« — gostovanje v Ravnah KINO UNION: do 27. februarja ameriški barvni film »KAZEN NA PLANINI EIOER« od 2S. februarja dalje italijanski barvni film »AFERA NA A^ZURNI OBA- LI« METROPOL: do 27. februarja itali- janski barvni film »L-JUBEZEN PO- MENI LJUBOSUMNO'3T« od DS. februarja dalje francoska barvni film »KRIK ŽIVLJENJA« DOM: 24. februarja še ameriški barvni film »ŽRELO« od 25. do 28. februarja italijanski barvni film »STRAH NAD MESTOM« od 1. marca dalje ameriški barvni film »ŽELEZNA PE3T« TV SraiREDi NKDIiUA, 27. II. 7.50 Poročila (Lj) 7.55 Za nedeljsko dobro jutro: Revija mla- dinskih pev.skih zborov — 4. del barvne oddaje 8.25 625 (Lj) 9.05 H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast, barvna nadaljevanka (Lj) 10.35 Raziskovalci, serijski film (Lj) 11.25 Mozaik (Lj) 11.3:) Kmetijska oddaja (Sar) 12.,% Poročila (do 12.35) (Lj) 13.00 Namizni t«nis evropa 12 — prenos (dO 14.30) (Sar-Lj) NEDELJSKO POPOLDNE: Križem kražem Morda vas zanima Kulundžič: Klara Dombrovska, barvna drama TV Zagreb Poročila TV žehtnik 17.30 Čarobna temnica — barvni film (LJ) 19.16 RLsanka (Lj) 19.20 Cikcak (I..J) li9.30 TV dnevnik (Lj) 1:9.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) lS.5i5 Propagandna oddaja (Lj) ao.O!) A. Marodič: Marija, barvna nadaljevan- ka T v Zagreb (Lj) 31.15 Na koncu sveta, barvna oddaja TV Sa- rajevo (Lj) 21.50 Športni pregled (Zgb) 22.25 TV dnevnik (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 15.20 Nedeljsko popoldne (Zgb) 10.30 TV dnevnik (Sar) 30.00 Zabavno-glasbena oddaja (Zgb II) 21.00 24 ur (Bgd 11) 21.20 Olovečemi film (E^d II) PONEDEL.IEK, 28. II. 8.10 TV v šoli: Pravljica. Kemija, V gozdu, Slovenščina (Zgb) 9.30 TV v šoli: Za najmlaj.^e. Metalurgija (Sar) 10.05 TV v šoli: SrbolirvaSčina, Po naSih krajih (do 11.10) (Bgd) 14.10 TV v šoli — ponovitev (do 15.30) (Zgb) 1.7.10 Priroda Japonske — poljudnoznanstveni film (Lj) 17.40 Obzornik (Lj) 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem življaiju, barvna oddaja (Lj) 18.25 Mozaik (Lj) 13.30 Dogovorili .smo še (Lj) 118.45 Mladi za mlade (Sar) 19.15 Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) 119.30 TV dnevnik (LJ) 19.5i> Propagandna oddaja (LJ) 20.00 A. Nicolaj: Stara garda, predstava SSG Trst, barvna oddaja (Lj) 21.2i5 Propagadna oddaja (Lj) 21.30 Mozaik kratkega filma (Lj) . . . . TV dnevnik (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik (Zgb) , 17.35 TV koledar (Zgb) 18.00 Živel je car (Bgd) 18.15 Branje (N. Sad) 18.4.'i Mladi za mlade (Sar) li9.4'l T v dnevnik (Zgb) 20.00 Smrtna oddaja (Bgd 11) 20.30 .Aktualna oddaja (Bgd II) 2il.00 Dnevna kronika fZgta II) 21.10 Celo\'e«em) film (Bgd II) TORKK. 1. 11. 8.00 TV v šoH: StATa Grčija, NaSe planine, Vreme in podnebje. Nemščina, TV vrtec. Evolucija življenja (Zgb) 10.00 TV v šoli: PrH%loslovje, Glasbeni pouk (do 11.10) (Bgd) lil.OO TV v šoli — ponovitev (do 16.00) (Zgb) 16.05 šolska TV; Onesnaževanje morja, barv- na oddaja (do 16.25) (Lj) 1^.05 Zverinice iz Rezije: Zajčkova zadnja želja, barvna oddaja (Lj) 17.25 PIKA N(X;AVIČKA — serijski barvni film (Lj) li7.55 Obzornik (Lj) IS.10 Jugoslovanska nar(xlna glasba (Lj) ia.40 Mozaik (Lj) 18.45 Po sledeh napredka, barvna oddaja (Lj) 19.1!i Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) 19.3-0 TV dnevnik (Lj) 119.55 Propagandna oddaja (LJ) 2!).00 DIAGONALE (Lj) 20.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) 20.35 A. J. Cronin: ZVEZDE GLEDAJO Z NE- B.\, barvna nadaljevanka (Lj) 21.25 Iz koncertnih dvoran — J. Brahms: III. simfonija — barvna oddaja (Lj) 21.55 TV dnevnik (Lj) Oddajniki II. TV mreže: in.Vi) TV dnevnik (Zgb) 17.35 TV koledar (Zgb) 17.4i5 Narava Japonske, dokumentarni film (Sar) 118.15 Dokumentarni film (Zgb) 19.30 TV dnevnik (Zgb/II-Sar) 20.00 TV drama 21.00 24 ur (Bgd II) 21.2^) Zabavnoglasnena oddaja (Zgb II) 2)2.35 Znanost (do 23.00) (Bgd 11) SREDA, 2. II. 8.10 TV v šoli: Šole, muzeji. Prostor na filmu (Zgb) 9.C0 TV v šoli: Kocka, kocka, Izobraževalni film (do 10.05) (Bgd) 14.10 TV v šoli — ponovitev (do 15.00) (Zgb) 17.00 Narodna: Kralj Matjaž in Alenčica — barvna oddaja (Lj) 17.16 Ustvarjalno oko, barvni dokumentarni film (Lj) 17.40 Obzornik (Lj) 17.55 Od zore do mraka: Plavajoči inštitut (Lj) 18.25 Mozaik (Lj) 18.30 Glasba takšna in drugačna, barvna od- daja (Lj) 19.15 Risanka (Lj) 10.21 Cikcak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.55 Propagandna oddaja (Lj) 20.00 Film tedna: Nenavadna osamljenost Konrada Steinerja (Lj) 21.40 Propagandna oddaja (Lj) 21.45 TV dnevnik (Lj) 22.00 Športni večer (Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju); nogomet: Ba- jnem : Dinamo (Kijev) Oddajniki 11. TV mreže: 17.13 TV dnevnik (Zgb) I'?.35 TV koledar (Zgb) 17.45 Med šolo in domom (Sar) 18.16 Znanost (Bgd) 13.45 Glasbena oddaja (Bgd) 19.30 TV dnevnik (Zgb) 119.55 Športna sreda (do 23.35) (Bgd I-Zgb I) ČETRTEK, 3. III. 8.00 TV v šoU: PaJiz, Za trobento. Od Ti- tovega Užica do Beogi-ada (Zgb) g.OtJ TV v šoli: Francoščina (Skop) 9.30 TV v šoli: Portret znanstvenika (Sar) 10.00 TV v šoli (do 10.50), reportaža. Risanka (Bgd) 14.00 TV v šoli — ponovitev (Zgb) 15.00 Šolska T\': Onesnaževanje morja, po- novitev (do 15.2=3) (Lj) 1,7.10 Mala čebelica, barvna oddaja (LJ) 17.25 Obzornik (Lj) Ii7.4r3 Mozaik (Lj) 17.45 Poljudnozniinstveni film (Lj) 18.35 Amerika je daleč, film iz barvne nada- ljevanka P. Zidar: Utonilo je sonce (Lj) 19.15 Risanka (Lj) 119.20 Cikcak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 10.55 Propagandna oddaja (Lj) 2c3.0'J V živo: Tabletomanija vmes Poročila 23.00 Svetovno prvenst-«o v umetnostnem dr- sanju — ženske, barvna reportaža iz Tokia (Lj) Oddajniki II, TV mreže: 17.15 TV dnevnik (Zgb) 17.35 TV koledar (Zgb) 17.45 Babičin \-nuk (Bgd) 18.15 Narodni parki (Zgb) 10.45 Ali morda veste? (N.Sad) 19..30 TV dnevnik (Zgb II-Titog) 20.00 Siva obala — serijski film (Zgb 11) 2D..50 24 ur (Bgd II) 21.10 Iz T V proizvodnje neuvrščenih (do 211.50) (Bgd 11) PETEK, 4. III. 8.10 TV v šoli: Geometrija, Ribe, Obisk v pekami, Ruščina, TV vrtec. Dnevnik 10 (Lj) tO.OO TV v šoli: .Angleščina, Umetnost (do 11.05) (Bgd) 14.10 TV v šoli — ponovitev (do 15.46) (Zgb) 16.10 Svetovno pn-enstvo v umetnostnem dr- sanju, ženske — b.arvna reportaža iz Tokia (Lj) 17.10 Križem kražem (Lj) 17.20 Pisani svet — barvna oddaja (Lj) 17.5-1 Obzornik (Lj) lfl.05 Cez tri gore: Mata«ta Primorska, barvna oddaja (Lj) 18.35 Mozaik (Lj) 18.40 Prva pomoč, barvna od£laja (Lj) 10 00 Japonski športi: Judo, barvna oddaja (Lj) 19.15 Risanka (Lj) 10.20 Cikcak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) IG.55 Tedenski notranjepolitični komentar (IJ) 20.01 Propagandna oddaja (LJ) 30.05 P. He:-iat: Bou.ssardelovi, ban.'na nada- lievanka (Lj) 20.,55 Propagandna oddaja (Lj) 21.00 Razgledi: Dan .svetlobe (barvna oddaja iz cikla Človek brez meja) 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) 21.35 Ulice .San Francisca — serijski barvni film (Lj) 22.2" T V dnevnik (Lj) 22.45 Svetovno prvenstvo v umetno.'itnem dr- sanju, plesni pari, barvna reiJortaža te T^tria (Lj) Oddajniki 11. TV mrrfe: 17.15 TV dnevnik (Zgb) 17.35 TV koledar (Zgb) 17.45 OTROŠKA ODDAJA fBgd) lfl.l5 Druibena tema (Zgb) ■^fl.45 Dnr>vnik 10 (Zgb) 10 O'. KuTtnmi pregled (Zgb) 19.15 Literatura (Zgb II) 19.33 TV dnevnik (Zgb Il-Sk) 20.00 Na dnevnem redu je kultura (Zgb II) 21.00 Dnevna kronika (Zgb II) 21.115 Glejte glasbo (Zgb II) 22.00 Svetovno prvenstvo v umetnovstnem dr- sanju, posneieK iz Tokia (Zgb II) .SOBOIA, 5. III. 8.00 Mala čebelica, barvna oddaja (Lj) 8.1(5 3. Makarovič: Pekarna Miš Maš, baivna oddaja (Lj) 8.30 E. Rostanat: Cyrano de Bergerac (Lj) 9.40 Pri, mačke in miši, barv. odd. iz cikla Zverinice iz Rezije (Lj) 10.00 Narava Japonske, serijski barvni film (Lj) 10.25 Po sledeh napredka, baivna oddaja (Lj) 11.25 P. Heriat: Boussardelovi, barvna nadalje- vanka (do 12.15) 13.55 Nogomet: Bodučnost : Hajduk, prenos (da 15.50) (Jrt) v odmoru Propagandna oddaja (Lj) 15..55 A. Negri: Mafija, barvna TV ctrnma (Lj) 17.05 Obzornik (Lj) 17.20 Mozaik (Lj) 17.25 Otroci železnice, barvni film (Lj) 19.15 Risanka (Lj) 10.20 Cikcak (Lj) U3.30 T V dnevnik (Lj) 19.,y0 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) 19.55 Propagandna oddaja (Lj) 20.00 Pogreb v Los Angelesu, film (Lj) 21 .,50 Moda za vas (Lj) 22.03 TV dnevnik (Lj) 22.15 625 (Lj) 22.35 MlacUnsko evropsko prvenstvo v smu- čanju — reportaža (Lj) 22.45 Svet. prvenstvo v umetnostnem drsanju, moški prosto, barv. reportaža iz Tokia (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.20 Sedem dni (Lj) 17.50 Narodna glasba (Bgd II) 18.20 Zagrebška kronika (Zgb II) 18.40 Janny — serij, film (Bgd II) IS.30 TV dnevnik (Zgb) 20.C.3 Feljton (Zgb II) 20.30 G. Donizetti: Lucia di Lammermoor — I. dejanje (Bgd II) 21.3(1 24 ur (Bgd 11' 31.55 Ljudje koic .e i2'>.30) (Bgd II) TRČENJE NA AVTOBUSNI POSTAJI Na avtobusnem postajališču št. 8 V (Delju je stal parkiran avtobus, v ka- terega so \'stopali potniki. Iz smeri Laškega je takrat pripeljal voznik osebnega avtomobila JOŽE BOVHA, 32, iz Celja, ki je voail prehitro in preveč po desni strani ter se je zato kljub 20 metrov dolgemu zaviranju za- letel v avtobus in povzročil škode za okoli 10.000 dinarjev. ZALEDENELO STEKLO Skozi Ojstriško vas je pelj;ala z osebnim avtomobilom MARIJA ZUPAN- ČIČ, 47, iiz Lok pri Taboru. Ker pred vožnjo ni dobro očistila zia.ledenele:.ga vetrobranskega stekla, je v ostrem le- vem ovinku zapeljala preveč v desno s ceste ter trčila v drevo. Voznica in sopotnica sta se laže poškodovali, na avtomobilu pa je škode za 10.000 di. narjev. POŠKODOVAN PEŠEC Po Prijateljevi ulici v Celju se je peljal vo-m:ik osebnega avtomotoiilt MAR- JAN VIDOVIČ, 22, iz Zgornje Hudinje. Nenadoma je predenj skočil na cesto 50-letni pešec RADMIL JOVANOVIČ iz Celja, katerega je Vidovič zibil kljub temu. da je močno zaviral. Po- škodovanemu pešcu so nudili prvo po- moč v sosednji hiši, nato pa so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganov in rano na levi strani čela. BREZ IZPITA V Dolu pri Gornjem gradu sta se srečala vczni:k osebnega ajvtcmobila FRANC KREBS, 34, iz Melis in DRA. GO BEZOVŠEK, 17, iz Lenarta, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Ker je Bezovšek vozil povsem po levi stra- ni, je prišlo do trčenja, pri čemer so se teže poškodovali Drago Bezovšek ter dve sopotnici, lažje poškodbe pa ima voznik Krebs ter dva sopotnika. Škode pri nesreči je za okoli 30.000 dinarjev. KUUB ZNAKU »NIMAŠ PREDNOSTI« Izpred gostilne Belej na CesU v La- ško v Celju je pripeljala do prednost- ne ceste voznica osebnega avtomobila VESNA JAVERŠEK, 23, iz Celja m ker ni up>oštevala prometnega znaika, da nima prednosti, je vanjo trčil voz- nik osebne^ avtomobila FRANC ZU. PANC, 38, iz Celja, ki je pripeljal iz središče mesta. Avtomobili Javerškove je zbilo v šest metrov globok jarek, medtem pa je iz njega padla sopot- nica JANJA MARINC, M, iz Celja, kd se je poškodovala po medenični kosti in prsnem košu, Javerškova in Zupane ter sopotnica MAGDA UHR pa imajo lažje poškodbe, škode na vozilih je za 80.000 ditnarjev. KOIA) BREZ LUCI FRANC VOUK, 55, iz Uniš, se je peljal s kolesom po klancu navzdol skozi Primož pri Šentjurju. Ne(nado. ma je pred seboj zagledal IVANA FIDLERJA, 3«, iz Primoža, ki j« šel po levi strani ceste ob kole.su, na ka- terem ni bilo luči. Vouk je padel čez Fidlerja in se lažje poškodovali, med. tem ko ima Ivan Fidler teižje poškodbe. NEPREVIDNA DEKLICA Sko/ii Začret pri Celju se je peljal z osebnim avtomobilom FRANC NO- VACAN, 24, iz Trnovelj. Nenadoma je z njegove leve strani stekla na cesto 4-letna NATALIJA KUNST iz Začreta. Voznik jo je zadel z levim delom avto- mobila, kljub temu, da je zaviraJ, in deklico zbil po cesti. Takoj jo je pe- ljal v celjsko bolnišnico, kjer so ugo. toviM, da ima poškodbe po glavi in zlomljeno desno nogo. ZAVIJANJK V LEVO V Šmarju pri Jeilšaih sta se srečala voznik osebnega a\^omobila JOŽE KO- REN, 40, iz (^olja in voznik kolesa na pomožni motor IVAN PLANINŠEK, 47, iz Škofij pri Pristavi. Trk pred srečanjem pa je vocnik Plariinšek za. vil v levo, zarad; česar je iyrišlo do čelnega trčenja. Kolesarja je vrglo na pokrov motorja, nato pa ob rob ploč- nika, kjer je obležal težje pošikodovan. Pri taj nesreči je škode na aivtomobilu za okoli 6.000. na kolesu pa za 1.000 dinariev 1^ Poročilo se je 8 parov, med njimi ALFRED KOSTANJ.ŠBK, Celje in AMA- LIJA BRŠEK, Polzela ter JOižEP ZVO- NAR, Celje in MARIJA TRNOVŠEK, Ledina. SLOVENSKE KONJ5CE IVAN BRGLEZ, 24, Gračač in MAR- TA ČRNEC, 22, Radna vas; FRANC KOVŠE, 27, Ljulmica in M/\RTINA BORNŠEK, 20, Stranice; SREČKO FRIM, 24, in ŠTEFANIJA COLNARIČ, oba iz Zbelovske gore; FRAJSfC KOVŠE, 23, Ljubnica in JOŽICA ROTOVNIK, 21, Gabrovnik; ALOJZ HLASTEC, 22, Pre- vrat in SILVA POTOČNIK, 21, ŠkaJce. ŠENTJUR PRI CELJU VENČESLAV PILEJ, 22, delavec. Drami je in NADA LAIMUT, 21, delavka, Vodule; JANKO VIR.\NT, 31, delavec, Kranjčica m BOŽA šTANCER, 19, ku- harica. Vodice. SMRTI CELJE rVAN MOZOVSKI, 54, Skopje; LE- OPOLDINA KOTNIK, 85, Dol pod Goj- ko; RUŽA TRANKITLOV, T3, Celje; ELI- ZABETA KOŠTOMAJ, 79, Zadobrova; VLADO ŠUŠNJARA, .54, Celje; AiLOJ- ZIJA ŠUMER, 79, Zg. Negonje; PR,ANC PEONIK, 66, Liboje; MARIJA SEME, 85, Vrbje; IV.AN KANGI^R, 58, Pre- vrat; GREGOR DREJV. 41, Šoštanj; ELIZABETA CESAR, 89, Celje; FKANC ROBIDA, 64, Debro; MARTIN KOTNIK, 54, Gorenje pri Zrečah; FRAJMC ARLIČ, 74, Novo Celje; ANTON SOTER, 75, Novo Celje. SLOVENSKE KONJICE ANTON PIŠOTEK, 73, Konjiška vas; IGNAC VET'RIH, 55, Ranina; ANTOIN PODKUBOVŠEJC, 67, Suhadol; POČITNiCE NA JUŽNEM TIROLSKEM (3) SNEG DENARJA VLADAR i/OZNE KARTE DRAGE LE NA PRVI POGLED Na plan de Corones se za- vedajo, kako zelo so odvisni od snega. V sezoni zato nare. dijo prav vse, da bi iztržili kar največ. Pri tem pa ne uporabljajo le najbolj pre- prostih receptov. Drugače pavedano, ne navijajo cen do skrajnih meja. Nasprotno. Z ci.obro organizacijo dela poskr. bijo za to, da se gost pri njih lepo počuti, da se naužije vsega za kar je prišel in da ohrani ta kraj v kar najlep- šem spominu. O organizira, nem varstvu snega, vzdrževa- nju smučišč in skrbi za žični, ce, je bil že govor. Kljub te- mu ne bo odveč še nekaj in- formacij, ki bodo uspešnast njihove turistične organizaci- je še bolje orisale. Ob vstopu na smučišča dobi vsak smu- čar, ki želi tu smučati več rini, posebno izkaznico. Na njej je smučarjeva fotografi- ja in računalniške šifre. Kajti celoten sistem žičnic pravza- prav upravljajo iz računskega središča. Avtomati ob žični- cah s piskom registrirajo vsa. ko opravljeno vožnjo in v svojem spominu podate]< shranijo. Pi.sk pa tudi ne po- trdi le veljavnosti izkaznice. Je tudi v veliko pomoč. Če se, na primer, smučar izgubi, je s pomočjo računalnika kaj lahko odkriti, na kateri žični, ci je opravil zadnjo vožnjo in področje, kjer bo treba smu- čarja iskati, se m.očno zmanj. ša. Ob odhodu lahko vsakdo tudi izve, koliko kilometrov je prevozil z žičnicami in na osnovi tega podatka ni težko izračunati, koliko kilometrov je presmučal. Na smučišču je vsaj petnajst smučarskih gos- tišč, kjer se lahko za malo denarja dobro naješ v saaio postrežnih restavracijah ali v klasičnih gostiščih. Porcija .špageto*,- z ragujem napri- nier velja 1000 lir. ce kdo zaide sem slučajno, pa si zaželi smučanja, ni težav. Ob vznožju je izposo- jevalnica smuči, palic in če- vljev. Enodnevna izposojeval. nina za celotno opremo, iia- primer, velja 3800 lir. Tudi smučarski otroški vrtec je tu in seveda obvezna smučarska šola, kjer dobiš svojega uči- telja za 6000 lir za tri ure dneivnega uCenJa In vozne karte? Drage so. Vsaj na prvi pogled. Dnevna karta za vse žičnice velja v glavni sezoni 6.200 lir. Toda za ta denar se lahko tudi naj- bolj zahteven smučar nasmu- ča. Sistem žičnic omogoča dnevno tudi po sto in več ki- lomeTrov smuke. Ce torej pre računamo ceno na prevoden kilometer, tale ni prehudo zabel j ena. Se pa znižuje s šte- vilom dni, ki jih smučar pre. živi na Plan de Corones. Te- denska karta tako velja le 32000 lir ali 4.600 Ur na dan. To pa je le za kak dinar več, kot stane dnevna karta na povprečnem slovenskem smu- čišču. Vsekakor velja povedati, da je užitek, ki ga smučar dobi za Svoj denar praktično neiz- merljiv. Tudi če ga gledamo s kritičnim očesom varčeval- nega Slovenca. Zato nismo bi. ii začudeni, ko smo na smu- čiščih vsakodnevno srečevali izredno veliko naših državlja. nov. Je že tako — dober glas gre v deveto vas. BRANKO STAMEJCIC Gostišč, kot ,je tole. je na Plan de Corones sedemnajst. V vsakem hitro postrežejo / je- dačo, ki niti ni preolagri- jo s tehnologijo, ki je pa prilagojena potrebam dr- žave — torej države, ki je startala v večji razvoj. Manjka jim pa vrhunska tehnika na najrazličnejših področjih, najbolj obču- tljivo pa je to v petroke- miji in metalurgiji. Zato večino tega skušajo naku- piti izven svojih meja. četrtina svetovnih rezerv Najbolj vidne rezultate pa So Kitajci dosegli v zadnjih letih (na področju gospodarstva) v naftni jn- dustriji. Sicer niso objavili podatkov o svojih rezer. vah in predvidevanjih, če pa sledimo ameriškim ugibanjem — verjetno ni- so daleč Od resnice — raz. polaga Kitajska z 19 do 24 milijard ton nafte, kar pa predstavlja četrtino sve- tovnih rezerv (90 milijard ton). To je po približnih cenitvah enaka količina, kot z njo razpolaga Saudo- vu Arabija. Močno pri- sotno je tudi mnenje stro. kovnjakov, da razpolaga Kitajska z bogatimi naiia- jališči naravnega plina. Cu en Laj je na Japons- kem v priložnostnem go- voru 1. 1974 navedel neka- tere zanimive podatke Po r.jem je' znašala kitajska proizvodnja nafte 1. 19r>2 4.50.000 ton, 1973. leta je dosegla 50 milijonov ton in preteklo leto kar 100 milijonov ton, Pričakova.- nje, da bo ta vsota 1. 1980 podvojena, je popolnoma verjetno. To pa pomeni več kot polovico današnje proizvodnje Saudove Ara- bije, ki znaša 365 milijo- nov ton letno. Američani so prepriča- ni, da Kitajci proizvajajo približno enake količine zemeljskega plina. Letno pa proizvajajo na Kitajs- kem tudi milijon in pol ton nafte iz bitumenskih skrilavcev. Kitajska »epopeja nafte« se je pričela v Tačingu v Mandžuriji. Danes tu de- luje preko 200 izvirov, ki dajejo kar tretjino narod- ne proizvodnje nafte. Pred avema letoma je agencija )>Nova Kitajska« obajviia vest, da So našli nova na- hajališča v ustju Rumene reke. Nekaj časa že raz- polaga Kitajska z več naf- tovodi in plinovodi. Naj- daljši — 1152 kilometrov — povezuje Tačing s pri- staniščem Cing Huan Tao. (prihodnjič IZKORISTIJO TUDI VETER) Najbolj .se Pusta veselijo najmlajši in kaj .se ga ne bi, saj znajo biti tudi na.jbolj .sj)roš('oni in prisrčni. Naša posnetka prikazujeta male \aro\ance vzgojno varstvene ustanove ».\iiic6 černejeve«, ko so junaško krenili po celjskih ulicah in s svojim nastopom opozarjali Ce- l.iane, kako bi bilo dobro, če bi se jim kdaj tudi odi-asli priključili in vsaj za hi)) pozabili na vsakdanjo dirko s časom. Foto: Mateja Podjed NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pn Jelšah m Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Gla\mj m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek. Tone V^rabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojna. Tekoči račun .50102-fiOl-20012 CGP »)Delo« Liubliana — Tolefon: 22-369. 23-105. o^ilasi in naročnina 22-800