143. številka. Ljubljana, v srede 24. junija 1903. XXXVI. leto. isja vsak dan zvečer, immBi nedelje in praznike, jter velja pe posti prejeman za avatro-ograka dežele za vse^leto K za pol leta 13 K, za četrt leta 6 R 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano e pošiljanjem dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za po) leta 11 K; za četrt leta & K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko !, kolikor znaša po&tnina. — Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačnje se od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, m po H h, če. trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga fit. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari — Vhod v arednifitvo je iz Vegove alice st. 2 vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. [Resna beseda učitelja-poslanca g. Jakliča. Menili smo do sedaj, da resnost kvari povzroči resne besede. Učiteljic gmotno vprašanje je resna, pre-isna stvar. Kdor se s tem vpraša-liena peča ali je kakorsikoli intere-pran pri tem vprašanju, bode isto zel resno in se ne bode igral skri-alniee z njim, kakor dela to naš ikolega« Jaklič v Dobrepolju. O Ve-kinoči smo imeli shod za naše težje in pri tem shodu je Jaklič gla-oval za resolucijo, ki zahteva id deželnega zbora, kot kompetentne Iblasti, da se učiteljstvu povišajo petletnice, dovolijo aktivitetne doklade, sprememba odstotkov v statusu itd. a to resolucijo smo glasovali kakor n mož, tudi Jaklič z nami. Zahtevali smo to od dežele, toda nikjer ki bilo brati v naši resoluciji, je naj dežela dobi pokritje a to. Jaklič zmanjša resnost ase ga shoda, ker trdi v »Sio-encue z dne 18. junija t. L, da smo ii učitelji poslancem ukazo-ali, kje naj denar v z e m o. Do ilovno iz »Slovenca«: Po druzih de-elah so bili učitelji ob takem vpra-ianju bolj previdni. Zahtevali so sicer resolucijo, a za drugo se niso brigali, aajmanj pa so se utikali v 91 v a r i poslancev, zlasti pa so ■ i toliko modri, da niso poslancem ukazovali, kje naj denarvzemo. To je monopol kranjskih naprednih učiteljev«. Basta! Tako Jaklič. Mi pa ijega slovesno vprašamo: Kje in daj smo mi ukazovali, kje naj ■poslanci vzemodenar? Kje in Kdaj smo se vtikali v stvari poslancev? Na našem shodu ni bilo o tem najmanjšega govora od naše strani. Mi smo samo zahtevali resolucijo in jo bo-demo še, dokler ne pridemo do svojih krvavih pravic. PaČ pa je gosp. poslanec Hribar omenil, obljubujoč pomoč slovenskih naprednih poslancev, da bode mogla dežela ugrizniti v kislo jabolko (kakor indirektno vedno grize, n. pr. škofovi zavodi, afrikanski zamorčki itd ) ter zvišati deželne doklade, ker tega je vredno učiteljstvo. Vsak človek z normalno pametjo ve, da pri regulaciji učiteljskih plač ni druge poti, kakor ta, katero je poslanec Hribar navedel. Klicali smo Hribarju »živio«, ker je mož povedal brez olepševalnih fraz, kaj bode storiti deželnemu zboru. V drugem duru pa je zaigral čez nekaj dni dr. ŠusteršiČ na svojo kričečo politično lajno. Ta je kratko in malo kar napovedal, da rajše razbije deželni zbor, kakor bi dovolil kako povišanje doklad za regulacijo učiteljskih plač. Doslovno iz »Slovenca«: »Zupan Hribar, ki ima navado, da vedno jako veliko govori pri vsaki priliki, je na shodu dejal (na učiteljskem shodu), naj se povišajo deželne doklade, d a s'e poboljšajo učite ljskeplače, Proti temu se moram najodločneje izjaviti. (»Dobro««kl;ci.) Raje razbijemo ves deželni zbor, nego bi kaj takega privolili«. Jaklič piše v »Slovencu«: »Tako so si prikrojili dr. ŠusteršiČeve besede, izgovorjene v čisto drugem smislu, nekateri (vsi, ki imajo razum ne samo nekateri) gg. kolegi, in sedaj vprašujejo javno po listih mene, ako se strinjam z izjavo, katera ni bila nikdar izgovorjena«. To nam jasno kaže, da je poslanec-učitelj Jaklič popolna brezmočna ma-rijoneta dr. Susteršiča, ker zagovarja stvari, katere se zagovarjati ne dajo od strani učitelja, pač pa le obsojati. In to govori dolge izjave, kakega načelnika imajo »Slom-škarji«, koliko je Slomškova Zveza »učiteljska« »Zveza« in kakšne kolege imamo — učitelji sploh. Rekli bi lahko nekaj o prodanih dušah, pa ne maramo razvijati tega častnega nadevka. Jaklič piše dalje v »Slovencu«, da je dr. Susteršič za regulacijo in sploh katoliška narodna stranka, samo, da naj se upelje nov šolski davek. To je znana famozna ideja dr. Susteršiča, naj bi plačevali ta davek taki, ki imajo dohodkov nad 5000 K. Nikjer v celi avstro ogrski monarhiji ni upeljan še tak davek, ki je fenomenalna iznajdba brihtnega katoliškega advokata. In na kak odpor bi naletel ta davek v višjih krogih, v prvi vrsti v cerkvenih! Sicer naj si pa zmešane P atcliške glave zapomnijo, da se gre tukaj za regulacijo plač ljudsko-šolskih učiteljev, ki poučujejo na ljudskih šolah, od katerih imajo absolutno korist ljudje pod 5000 K dohodkov. Dalje se gre tukaj specialno za regulacijo kranjskega učiteljstva. Res je precej ljudi s 5000 kron dohodki, toda ti se bodo od ločno uprli sami plačevati poseben davek za ljudske šole, katerih koristi ne uživajo sami. Tak davek bi bil bolj umesten pri srednjih in visokih šolah, katere bolj uživajo imenovani 5000 K dohcdkarji. Tak zakon bi tudi ne bil najbrž nikdar sankcioniran pri sedanjih razmerah. Pravzaprav pa so katoliški politiki ta davek pognali med svet, da bi učiteljstvo preslepili po eni strani, ljudstvo pa po drugi strani. Katoliška gospoda, ki sedi pri bogato obloženi mizi, katera pa je bogato pogrnjena iz ljudstva, tistega dobrega ljudstva izžetimi krajcarji, ta gospoda učiteljstvo in šolo težko trpi, kako pač naj bi potem imela resne namene pomagati učiteljstvu in to še posebno po veliki, veliki večini naprednemu učiteljstvu. Dr. ŠusteršiČ je rekel: Ravno zgoraj označeno sta lišče (ker namreč nismo nazadnjaki) enega dela učiteljstva nam otež-kuj e postaviti se popolnoma ob stran učiteljstva«. Doslovno iz »Slovenca«. Tako priznava poglavar sam, da se ne morejo postaviti popolnoma ob našo stran pri regulaciji. Samo nekoliko, ali najbolj odkrito povedano: nič. Gospodine Jaklič, mi razumemo politiko, ki jo uganja katoliška stranka z nami in ki jo morate uganjati tudi Vi. To je politika slepomišja ali skrivalnic. Mi še danes izjavljamo, da nam je vseeno, kako prirede regulacijo plač poslanci, mi ne ukazujemo način pridobitve za regulacijo, mi samo zahtevamo regulacijo in naj se udi upelje nov šolski davek, vsaj ga mi ne bodemo plačevali, ker nima nihče od nas 5000 K dohodkov. Tudi se ne brigamo, kje se bode dobila večina za ta ali drugi način prido bitve za naše izboljšanje. Poslanec Jaklič gladi že sedaj pot svojemu stališču, kadar pride v deželnem zboru na vrsto naša zahteva. Sodeč ga po njegovem zadnjem spisu v »Slovencu«, bode se držal kakor iz bez-govega stržena narejen možic. Gosp. Jaklič naj nam oprosti na vsak način, da smo napravili tako primero, zakaj, kdor dr. Susteršiča zagovarja pri njegovem nastopu dne 19. aprila, ta je pač tak, kakor gori omenjeni možic. Seveda g. Jakliču se tudi ne mudi tako, da bi mu izboljšali plačo, ker on je v dobrem gmotnem stanju. Gospod kolega! Niso pa drugi učitelji tako srečni, kakor ste Vi! Pomolite le glavo nekoliko iz katoliškega prepričanja in videli bodete, kako životari večina učiteljev in do bili bodete drugo prepričanje, ki Vas bede zbližalo z našimi težnjami. Ves spis v »Slovencu« pa je napravil na učiteljstvo slab utis in mi smo prav hvaležni Jakliču, da nam je dal indirektno pojasnilo na nase vprašanje v »Slovenskem Na-rodua: Če se strinja s Šusteršičevo izjavo: »Raje razbijem ves deželni zbor itd« Hvala g. Jakliču, da se je potrudil to pot na nepodpisano »javno vprašanje« odgovoriti. Da ga pa ne bode radovednost trla, zakaj naše »javno vprašanje« ni bilo podpisano, mu povemo, da bi se prvič vsi podpisi vsled obilice imen ne mogli navajati in ker drugič se ne gre tu za imena, ob katera bi se Jaklič potem brez konca in kraja drgnil, temveč se gre za stvar. H koncu si usojamo zopet vprašati: Kaj pa pravite vi na to, tisti kolikor toliko zavedni udje »Slomškove zveze«, ko uganja Vaš predsednik tako, za učiteljstvo nekoristno politiko in hlap čevanje dr. Šusteršiču, ki je dokazan sovražnik šole? Napišite nam razpravo o novem šolskem zakonu, kako si jo predstavljate. Tako nenavadna iz najdba in občudovanja vreden problem bistri um. Mi bodemo z veseljem prečitali vse in morda še kaj dostavili, če bi ne prišlo na misel vam. Poslanec Jaklič pa naj pregleda sedaj svoj spis in našega in videl bode: »Kdo je pačil resnico in zavijal«, kakor pravi o nas v »Slovencu«. Kaj diže v testament. Zadnjič, ko smo poročali o vele-zanimivi pravdi Ane Smalc proti stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, smo tudi obljubili, da prinesemo v našem listu razloge sodbe, s katero je c. kr. deželno sodišče v Ljubljani ugodilo tožbi in stolno cerkev sv. Nikolaja obsodilo v povračilo pravnih stroškov. Danes se nam je dostavila ta sodba in tako naj tedaj slovensko občinstvo izve, na kak naravnost uničujoč način se je izreklo deželno sodišče o pravnih zmožnostih kanonika Kajdiža in s kakim, po vseh določilih našega občnega državljanskega zakonika neveljavnim testamentom bi prišla zopet enkrat precejšnja svotica v mrtve roke, da se ni pravočasno Ana Smalc ojuna-čila za boj zoper šenklavško gospodo, oziroma vrhovnega jurista v njeni sredi, kanonika Kajdiža. Razlogi sodbe se glasijo: Tožbenemu zahtevku je bilo ugoditi. Oporoka z dne 11. maja 1902 je kot pismena radi pomanjkanja pravne oblike neveljavna. Priznano je, da je bila zapustnioa vešča pisanju. To se razvidi tudi iz oporoke z dne 8. maja 1894, katero je podpisala ista s svojim krstnim imenom in priimkom. Tudi ni sporno, da je spisal izpodbijano oporoko kanonik Tomaž Kajdiž. Po določilu § 579 o. d. z, mora pa zapustnik, kateri je pustil svojo sledno voljo napisati po kaki drugi osebi, isto lastnoročno podpisati. Le v slučaju, da zapustnik ne zna pisati, zadostuje, da pristavi isti oporoki lastnoročno svoje ročno znamenje. — § 580 o. d. z. — To določilo bilo bi v smislu zakgna uporabljati tudi tedaj, ko bi zapustnik vsled fizične oslabelosti ne mogel podpisati svojega imena. Slednje se pa glede zapustnice nikakor ne more trditi. Po izpovedbi navedenih oporočnih prič in Tomaža Kajdiža, je prišla zapustnica, akoravno stara že 76 let, sama in brez vsake podpore od svojega stanovanja iz Streliških ulic v Pogreb v Srbih. Spisal Anton Trstenjak. Pogreb in zopet pogreb v ma-em prestolnem mestu male srbske kraljevine! In pogrebi v črni noči, v kateri vladajo duhovi! Brez zvonenja »n brez molitve! Ni molil pop za dušo pokojnika, ni jokal nihče! Hitro, kakor da bi treščila strela, zatisnila sta oči kralj in kraljica, a še hitreje bo ju izročili materi zemlji, samo da bi hitro zabili in nikdar več ne videli vladarja, kateri je storil toliko Bramote rodni zemlji in toliko krivice rodnim bratom. Kakor buČele na sladki med, tako hlastno so planili mnogobrojni časnikarji iz vseh mest Evrope v Čeligrad, da bi vse to videli na licu mesta in da bi svetu poročali, kak->n je srbski narod. Posebno vlogo Bta imela dva žurnalista, MaŽar in Nemec. Pečali se bodemo samo z Nemcem. Kar Nemec v srcu nosi, to je sedaj spet pokazal, a to na toli fin način, da je premamil in oslepil tudi razsodnega čitatelja. Dejstva ne more prikrivati nihče: tudi Nemec ne more tajiti, kar zna in vidi vsa Evropa. A ves svet ve, da se je tako moralo zgoditi, in, ako so Srbi hoteli spasiti domovino in prestol, morali so odstraniti Aleksandra in Drago, a na kraljevski prestol poklicati slavni rod Karagjorgje-vićev. Narodna skupščina in senat izvolila sta posebno odposlanstvo, katero se pokloni novemu kralju. Ali kakšno je to odposlanstvo? Nemški časnikar je vrgel nanje prvi madež. Poročal je namreč*), da ti odposlanci nimajo ntti toliko denarja, da bi si kupili obleke! Ni sicer sramota, ako človek nima denarja, ali nekaj je že, ako se poroča, da pojdejo reveži po kralja! Nenavadne pogrebe so imeli Srbi v Belemgradu. Bili so čudni in neevropski! Kralja in kraljico so pokopali, kakor se pokopavajo pri nas *) „Neue Freie htm", berači fn okuženi ljudje. Namesto črnih zastav, katere so znak žalovanja, plapolale so raz belograjske palače in hiše vesele srbske troboj-nice, kakor da bi se slavilo narodno slavlje! Jokal se ni nihče, vojaki so celo veselo vriskali, pili in peli, a ves narod, meščan in seljak, pa je ploskal in klical živio in slava! Ali ni to res čuden narod, ta srbski narod! Metropolit je pohitel v cerkev, stopil je pred oltar, povzdignil je oči k Bogu in je na ves glas zapel veselo zahvalno pesem, da je Bog spasil Srbijo in narod in da je bila volja božja, da se je vse tako zgodilo in srečno izvršilo. Slavil je zaroto in zarotnike ravno tako, kakor narodna skupščina. Ali čudno, zarotniki so sklenili, da ne sprejmo nikake nagrade na noben način. V drugih deželah, zlasti na Mažarskem, nimajo takih navad. Zopet se je pokazalo, kako je svet nehvaležen! V stiski in težavi zapuščajo te — prijatelji! Ni car, ni cesar, ni kralj ne bode v srcu žaloval; vsakdo se uklanja resnobi veli- kega dogodka, a Črnogorski tast je celo streljal s topovi od same radosti, po Getinju je svirala godba vesele budnice in popotnice ravno tako, kakor veselo so godli godci v gro zoviti noči v Beiomgradu! Mi to umejemo. Potem so pokopavali kraljeve morilce. Na poslednjem potu so jim izkazovali vse časti; narod je bil ginjen in potrt; rosilo je marsikatero oko! Ali ni to res čuden narod, ta srbski, barbarski narod, ki ne spada v prosvetljeno Evropo! In kakšne narodne časti so jim izkazovali? Čudne so tudi te časti, sam zlodej jih umeje, evropski Nemec — ne. Kakor je bilo čudno in »neveličastno«, da so se srbski po sland na skupščini ob volitvi kralja pokazali v »narodni« noši in da je samo Avakumović s svojimi tovariši bil v »evropskem« fraku, ravno tako je bilo smešno, kako so pokopali srbske častnike. Poslušaj in strmi, Evropa! Spremljali so jih vojaki in meščani so peli žalostinke kakor kake stare »n a r i k a č e«, in to so neki »p o - grebalnije plači«, kakor so že običajni v Rusih. Ali smeh se je po-lotel nemškega poročevalca, ko je videl na svoje oči, de je jeden vojak ves žalosten in potrt stopal tik za krsto in je nosil v roki na velikem krožniku velik kolač, recimo pogačo! V grob so položili mrtveca, a oni vojak se je tudi pripognil in je rahlo postavil tisti kolač mrtvecu ob glavi, da bi ta v grobu jedel! Oj ti čudni Srbi, Še v grobu jedo, zmirom jedo in rakijo pijo; živi in mrtvi mislijo samo na jesti! Kdor tako opisuje Srbe ali sploh Slovane, a ne omenja, da je sveti narodni običaj, hoče s tem nekaj doseči, a ta »nekaj« je, da so Srbi izvanreden evropski narod. Citajočo občinstvo ne zna si razlagati ni na* rodnega svojstva, ni narodne predaje, v kateri je vzrasel narod in katera je vsakemu narodu draga in sveta. A smešiti se da vse. Tako so zlasti pogrebni običaji nekaj starodavnega, kar se je ustanovilo v prazgodovini in kar se je narodu tako vcepilo in prešlo v kri in duh, da so od svojih 5—6 minut oddaljeno stanovanje kanonika Kajdiža, nahajajoče se v I. nad stropju. Morala je tedaj vzlic visoki starosti biti telesno še dokaj krepka. Po izpovedbi priče Tomaža Kajdiža zapustnica baje radi tega ni podpisala svojega imena, ker je rekla: »jaz sem slana, roka se mi trese«. Priča je verjel temu, ne da bi se bil prepričal o resničnosti te trditve. — Priča Avbelj pravi, da je zapustnica le rekla, da težko piše in bo kar podkrižala. Morda je celo rekla: »vsaj ie tako dobro, če samo podkrižam«. Da se ji trese roka, ni omenila. — Priča Jože ValenČič je menil, da zapustnica ne more podpisati radi tega, ker ne vidi dobro, namignila je namreč z roko proti svojim očem. — Priča Ivana Bizil izpovedala je, da je zapustnica rabila očala pri branji in šivanji. Iz vsega tega se pa nikakor ne more sklepati, da zapustnica le vsled fizične onemoglosti ali oslepelosti ni lastnoročno oporoke podpisala s svojim imenom. Sodišče je marveč dobilo prepričanje, da je bila zapustnica dne 11. maja 1902 vsekakor telesno zmožna, lastnoročno podpisati oporoko, če tudi morda s tresočo roko, vsekakor pa tako, da bi pri tem rabila očala. Le deloma oslabel vid pa še nikakor ne opravi Čuje prezreti strogetra, zgoraj omen jenega predpisa § 579 o. d. z. Ker primanjkuje tedaj oporoki z dne 11. maja 1902 lastnoročni pod pis pisanju vešče in temu tudi fizično zmožne zapustnice, imeti je to oporoko neveljavno v smislu §. 601 o. d. z. ne da bi bilo treba dalje še razmo-trivati, se je li pri sestavi pismene slednje volje zadostilo tudi ostalim, za pravoveljavnost oporoke bistveno potrebnim predpisom §. 579 o. d. z. Vzpričo izpovedbe oporočnih prič in Tomaža Kajdiža se pa oporoka tudi kot ustno sporočilo ne more uveljaviti, ker zapustnica sama v navzočnosti poklicanih prič svoje poslednje volje ustno ni sporočila, marveč je že prej spisano oporoko pričam prebral le pisar oporoke To maž Kajdiž — § 585 o. d. z. — Ko bi se pa hotelo tudij meniti, da je zapustnica le vsled telesne onemoglosti oporoko podkrižala, in da so se tudi sicer upoštevali vsi bistveni predpisi §§. 579 in 580 o. d. z., bi pa vendar postala ista vsled poznejšega zapustničnega preklica neveljavna. Kakor sledi iz izpovedeb prič, Tomaža Kajdiža, Jurija Avbeljna in Ivane Bizil, je izrazila zapustnica pri polni pameti in po izpovedbi priče Jurija Avbelj, že 12. maja 1902, svojo resno voljo testament preklicati, zahtevajoč tega od hranitelja Tomaža Kajdiža. Temu ustmenemu preklicu sledilo je pa tudi dejanje, vsled katerega se ima pismeno oporoko uničeno smatrati. — §§ 717, 718 o. d. z. Iz zgoraj navedenih izpovedb prič Tomaža Kajdiža in Ane Brodnik in posebno iz vtisa, katerega je dobil priča Kajdiž iz besed Ane Brodnik pri izročitvi oporoke na dan zapuat nične smrti, mora se brezdvcmbeno Bklepati, da je izročila zapustnioa slednji oporoko le v namenu, da jo na eni ali drugi način uniči, sicer bi ne bilo docela neumevno, kako pride Ana Brodnik do tega, da vrže oporoko v navzočnosti zapustnice in brez kakega ugovora v štedilnik. Ako oporoka tu le slučajno, vsled pomanjkanja ognja (? Opomba stav-čeva) ni zgorela in se ni dejansko uničila, zgodilo se je to proti volji zapustnice, kateri, kakor Ana Brodnik sama navaja, potem ni nikdar povedala, da je pozneje našla oporoko nesežgano. Vzlic temu, da oporoka ni zgorela, jo je po analogiji določila §. 722 o. d. z. smatrati za uničeno. Izrek o stroških opira se na g 41 c. p. r. S temi razlogi je tedaj deželna sodnija v Ljubljani končala svojo nalogo. Če se namerava Kajdiž, oziroma slavna c. kr. finančna proku-ratura podati zoper te razloge na pot v višje instance, nam ni znano, pač pa vsejedno. Državni zbor. Seja dne 2 3. junija. Z včerajšnjo sejo je državni zfror pravzaprav zaključil svojo pomladan sko zasedanje. Danes zvečer se skliče s use to sto shlizo te Svete Ligruorjansk morale ino stouzi v tam moshnari ker| shauske lubezni ino po maski s to shaubP vse tuoje sourasbnike, de bo reshei«3 vera, dom in zesar. — Probatum estM. Le po njih — „nadljudiu to ne ženiraE( ker se ne razburjajo nad tem, kalj sodi in govoriči o njih zaveden 1 >atii#' čar ali radikalno zaveden Slovenijanl ie K) marveč le to, kaj sodi javnost; in rc: Dalje v pnilogi. običajev ni ločil do današnjega dne, nego živi v njih ravno tako trdno, kakor so v njih živeli naši praočetje, kateri so si jih ustvarili. Vojak je res dal mrtvecu jed v greb, dasi ve, da se je rajnik ne bode dotaknil. Ali to, kar je storil, storil je po starem slučaju, in morda še sam ne ve, zakaj je to storil. To so vedeli le naši prastari prednik?, kateri so tako delali po svoji veri. Stari Slovani predstavljali so si svet drugače, nego mi danes, in niti krščanstvo, katero jim je prineslo novo naziranje o svetu sploh, ni moglo izbrisati vseh poganskih znakov. Osobito narodni pogrebni ob redi so tsko okameneli, da še danes žive v narodu in obstoje poleg krščanskih obredov in da so se celo spojili ž njimi. Ako bi ne vedeli, kaj so si mislili naši predniki, ko so dajali rajniku jedi in pijače, ne mogli bi si razlagati narodnih običajev, po katerih še danes živi narod. V vseh arioevropskih narodih bila je razširjena vera, da duša še po smrti živi. V nesmrtnost duše verovali so tidno stari Slavani. Mislili so, da se po smrti pričenja novo življenje. Verovali so celo, da v spanju zapušča človeka duša in da potuje po svetu. Takrat pa, ko se je duša ločila od telesa, to je ko je človek umrl, potovala je tudi nekaj čssa po svetu in se je vračala na dom po kojnikov. Pri starih Slovanih je bila navada, da so polagali jedi in pijačo na okna, da bi se rajniki pokrepča-vali, kadar so domu prihajali. Se v grobu so torej živeli stari Slovani in zato so jim dajali v grob jed in pijačo, da ne bi žeje in gladu trpeli. Krek nam pripoveduje v svoji znameniti knjigi, da so Rusi 1. 921. in 922. dajali svojim rajnikom v grob pijačo, meso, kruh in čebulo. Čebula in Česen sta važen pridelek ruskega naroda. Še danes je v Rusiji celih razsežnih poljan, na katerih rase sama čebula in česen. Kakor vidimo, bila je čebula že v davnini Rusu priljubljena jed. Krščanstvo je stare Slovane zlahka pridobilo za novo blagovestje. Mnogokaj so že itak verovali, kar jih je učila in kar jim je prinesla nova vera. Ko je telo iztrohnelo, i mislili so si predkrščanski Slovani, da se je duša preselila nad svetle oblake, kjer zelene njive in logi in kjer je večna pomlad. Ta kraj so imenovali »n a v« in tudi »raj«. V tem raju se je nadaljevalo poprejšnje življenje. Slovenska beseda »r a j -n i k« pomenja in označuje človeka, kateri živi v raju, kateri prebiva v raju. D^nes seveda pomenja beseda rajnik toliko, kar beseda pokojnik. Zli Slovani pa so že nekdaj prihajali v »pekel«, kjer je bilo to, kar pomenja beseda: kjer je peklo. Stari Slovani so torej imeli raj in pekel že pred krščanstvom. Naši pradedje pokopali so drage svojce poleg doma, na polju, v gozdu, pozneje pa tudi na hribih in gorah. Na grob so nasuli zemlje; napravili so gomilo. A od svojih mrtvih sorodnikov so se ločili zelo težko. Cesto se je dogajalo, da je žena ra-dovoljno umrla z možem; ljubezen do roditeljev je bila tolika, d« se j* hči rada odrekla življenju in je izjavila, da hoče umreti z očetom. Tako hčer je umorila vpričo sorodnikov stara baba. Na grmado polo- žili so potem očeta in hčer in tako oba skupno sežgali. Sicer pa so tudi mrtvece pokopavali. In takrat so iz kopali jamo, položili vanjo rajnika, potem pa so dali v grob orodje, obleko, pijačo in jed. Ako so mrliča sežgali, hranili so pepel v vrču in ga takisto zakopavali v zemljo, a nad grobom so napravljali gomilo. Ta gomila aii niogila je bil spomin na rajnika. Po tem pogrebnem obredu prirejali so rajniku na čast posebne slovesnosti, najprej »t r i z n o«, to so bile bojne igre, a ves obred se je završil s »stravo«, to je s sijajno pojedino. To pojedino so imeli ali takoj na grobu ali pa kje v bližini. Ves čas pa so peli pesmi žalo stinke. Ta starodavni običaj chranil se je v vseh Slovanih. Jedo pogreboi in sorodniki, a pri nas Slovencih na-pravljajo so take sijajne pojedine še danes v hiši pokojnikovi. Slovenci na Štajerskem zovo to »sedmin o«, to je pojedina, katero imajo sedmi dan po smrti. Ali danes že ne gledajo toliko na dan in imajo »sed mino« še na dsn pogreba, ko so *m vsi pogreboi zbrani v hiši. 'te Rusi imajo posebno jed v * imenujejo K > t i a, K v t b a, k u t j n it to je riž z medom in rozinami, cerkvi polagajo poleg mrtveca kro^M nik s »kaljo«, katero blagoslavlja svečenik. V nekaterih krajih RusijB jedo kutio na grobu. Bol^arkn peče velik pšeničen kolač » k o j levo«, nese ga na grob in ga i.aj* čenja govoreč: Bog da proste. XkM se ji sanja o pokoinem možu, smatrali to za znak, da je pokojnik žejen if lačen. V Srbiji pa je običaj, da zlasti« žene dolgo časa dan na dan hodijoB na grobove in pokladajo tam jediB vino in rakijo. 1 Tako je tudi mogočna tradic j* l zahtevala, da je srbski vojak nes na krožniku kolač in ga položil vA grob dragemu in nepozabnemu p a-S. lemu zarotniku. A mi smo videli,! koli mogočna je tradicija kot ded ščina, katero čuva vsak Srbin, da je še dozdaj ni mogla zatreti v moderni prestolnici srbskih kralje takozvana zapadnoevropska civilizacija. ■tj Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 143, dne 24. junija 1903 .^lemiki najdejo drugih Philippi, nego te, ali je šel ta ali oni 5 min. preje sloje iz dvorane in ali je pilo 20 p 0V vina 30 ali pa natančno 56 lju-- In tam pri onih Philippih se lioio se letos! — Vsak po svoje ! Vi ]e po njih! Največ Vam menda leži želodcu „GradaŠČica." Prijatelji ! ne ek [nirajte ust preveč narazen, sicer Vam Lbt steče v grlo še več, da Vas bo bo-**} [o tako radikalno, kakor boli gospode gi /ovenijane", ki jih vprašate s tako UM ; ratimsko ljubosumnostjo, jeli odo-^ ;\vajo one naprednjakove napade na af jšo duševno prevzvišenost. — Da **k a:n mlada, krepka „Savau ravno tako vil po godu, kakor ni gospodi Slove-^ janom, to je zelo umljivo — zato jo :ai : napadate tako strastno kakor sa-sfc čakali potnike. Pozabili pa ste, *j i jemljejo potniki, predno gredo med e§ fe$\e, revolverje seboj ! . . . Kajneda, 0Q] Slovenijo1* bi se že dalo izhajati, a lađa -Sava" rešila je baš v pravem ?ta|enotku svobodni prapor dijaški, za terega ste si, gospoda Daniearji, enda /e nabavili spominske žebljičke, i jih s prilično liturgijo zabijete vanj ! . Pa vsi ti zlati upi splavali so po ivj. — In natančno 50 odločno pro-7 klerikalnih slovenskih svobodomiselnih ijakov na Savanskem zboru — ej — hko se Vam cedijo sline! — Zoper ine ima gospod sv. Kolomon sredstva, per sovražnike pa priporoča tele eakne rigelne: + Z. + D. + A. P. + Z. + S. A. Z. — Cb. + P- + O.F. + R. S.+. — Po-igajo tudi zoper jezo! Navežite si ■ h škapnlirje — so zmirej per sabe iti. Pomaga! Zoper kugo (menda di .liberalno") pa so tile: + Z.D.1.A. B.I.Z. + S.A.B. + Z.H.G.P. 4-B.F. R. S. a ne porečete, da Vam i „nadljudjea e žele dobro in da niso prijazni z suni. Vam jih dajemo na izbero in izpolago. MSlavnoznana(( Ko. & Ho. V 'it 2» n nil j d; 0( e al( »rci h ari av m rit ik( m - a le il< t Katoliški uzori. •u (Daljo.) Cerkev srednjega veka je, kakor ikfno videli, načeloma zanikovala vso svetno kulturo, da bi na njeno esto postavila »božji red«, določen ) njeni duhovščini. Cerkev je bila, b zaslomba omike in državnega da, kakor je časih rada trdila, larveč najodločnejša nasprotnica ie?a, kar pospešuje kulturo. Država jj. i rodovina, posvetna znanost in po-retna umetnost — vse to je ob-ajalo samo v toliko, v kolikor se znalo izviti iz cerkvenih okov. ;ni akor se je cerkev trudila z vsemi očmi, da bi veljavni red v človeški ruibi odpravila in vstvarila nov id po vzoru »nebeškega kraljestva«, ko je tudi na vseh poljih kulture remila za istim smotrom in postala $r- v srednjem veku res središče vse bo alture tako, kakor so bile poganske eD ržave središča poganske kulture. Ali to »božje kraljestvo« na Jmlji 8e ni moglo nikdar do cela resničiti in tudi kar je cerkev do-fgia, se ni vzdržalo, ker ni bilo ravno. »Božje kraljestvo« na zemlji pomenilo ničesar drugega, kakor omejeno gospodstvo cerkve v vseh ^ ssvetnih zadevah, zanikanje sveta • » je pomenilo, da mora biti vsa ilast v rokah cerkve. Id tako se je zgodilo, da se je vera ljubezni izcimil političen si-em, ki je temeljil na nasilstvu in sovraštvu. Cerkvena dogmatika ednjega veka je uničila plemenito umaniteto Kristusovih naukov. Evan-elij o revščini je pomagal cerkvi velikanskih bogastev; zanikovanje olske ljubezni je rodilo — sv. Li e lorija; evangelij o pokorščini je pravil iz cerkve največjo in naj ogočnejso državo na svetu. Zdaj in zdaj je cerkev resno -■skusila, da pride nazaj na pravo it. Najbolje se to spozna iz priza ivanj, da bi se duhovščina odvrnila posvetnih želja in hrepenenj in 1 uživanja. V tem oziru so se naj >lj trudili menihi. A kaj vidimo ? ed menihi je zavladala grozna raz fcdanost. Vsak red je bil ustanoven, da bi obnovil in gojil relgi-zđo askezo, a po kratkem čaBU so tdi v njem zavladale take razmere, »je nastala potreba, ustanoviti nov >d, ki je po kratki slavi zopet za-v razae — grehe. AsketiČna stro »t, vladajoča v kakem redu, je a vzrok, da je ta red dosegel ve--o bogatstvo. Ljudje so prav takim dovom posebno radi in mnogo dajali, a čim je red prišel do bogat-Va, je že opustil asketiČno življenje, fttercijanski opat Cezarij Heister-ch je dobro spoznal, da je bogat *o vzrok tega propada. V svojih aiilijah je pisal: »Vera je bila pro- si vzročiteljica meniških bogastev, bo gastva pa so ubila vero«. Pisatelj zgodovine samostana Pruma pa je izrekel enako sodbo z besedami: »Vera nam je donesla bogastev, a hčer je svojo mater snedla«. Isti proces se vidi tudi pri cerkvenih viteških redovih. Ti so imeli verske namene, a ko so s temi verskimi nameni dobili velikanska posestva, so morali delati posebno politiko, pri kateri so varovali pr^d vsem svoje premoženje in se s tem odtu jili prvotnim svojim namenom in sploh cerkvi. tDalje prih.) Dnevne vesti. V Lijubi|am. 24 junija. — Ekscelenca Svegelj radi demonstracij v »Zvezdi* — postal je obstrultcijonist« Neverjetno, vendar res je, da je danes, 23. t. m , švegelj pol ure za ustavil, to je obstruiral državni zbor. Stvar je pa tako-le prišla. Ljubljanski nemškutarji, pod vodstvom prof. Bin-derja in dr. E^erja, poslali so eksce lenci Šveglju silno obširna in arogantno interpelacijo radi znanih demonstracij pred ljubljansko kaz no Stara ekscelenca se je siin > prestra Sil, ko je dobil to interpelacijo v roke in podviza! se je preskrbeti potrebne podpise in jo vložiti. — Prej je pa na raznih krajih več vrst prečrtal, ker mu je bi! prehud tobak, ki so ga gg. nemškutarji v Ljubljani skuhali in konec je sam na novo redigiral in spisal. Za čitanje te za nimive interpelacije porabilo se je pol ure in ravno toliko časa je prav nepotreboma ista za delovanje določenega časa ukrala zbornici. Seveda se nikdo v zbornici ni brigal za to smešno interpelacijo, gotovo je pa, da jo bodejo nemški listi z veliko slastjo tiskali in nas S4*3venco sramotili. Ali ni ekscelenca Svegelj častni občan ljubljanski? Morda je pozabil na to čast in radi tega se čutil poklicanega, belo Ljublja/io grditi pred svetom še sedaj, ko je dokazano, da se ni v Ljubljani v okno kazine streljalo, kakor so Nemci to raznesli na brezvestni način? Radovedni smo, bo li ministrski predsednik, ki ima kazenski akt v rokah, sedaj dal čast resnici in stvar pojasnil na podlagi sodnih spisov ali ne! Vederemo! — Doviipna interpelacija. Poslanec Prohazka m dunajski kršč. socialisti so interpeiirali: Ker so Lahi v Trstu raznesli vest, da bodejo dunajski poslanci, ko si pridejo železniška dela ogledat v Trst, pretepeni, vprašamo, ali hočemo mi tržaške po slance na Dunaju pretepsti, ali hoče vlada to preskrbeti? It te interpelacije je razvidno, da je parlament popolnoma onemogel in da je skrajni č*s, da gre na počitnice. — Nov ,,Slovencev" so« trudnik. Blagoslovljeni »Sioven-čevi« uredniki so dobili novo moč v osebi žida StUsmanna Wurfa iz Pfemysla. Z veseljem mu stiskajo roke, ko jim prihaja poročat svoje onemoglo maščevanje proti tukaj šnjemu založniku F., ki je storil SUssmannovo nezakonito kolportažo nemogočo. S svojim sotrudništvom pri »Slovencu« se Sussmann vsak dan hvali v kavarni. Sedaj vemo, kje je vir novim duhovitostim »Slo-vonca«. Ti ljudje bi se zvezali tudi z očetom Bitru, ako jim le posvečujejo namene. — Kaplan Petnic v Škofji Loki, ali kaj si kaplani upajo. Pod tem naslovom smo napisali tri članke o Petriču, s katerimi smo povedali, da je nastopil v Skofji Loki kot zastopnik cerkve v kraj. šolskem svetu proti nadučitelju-voditelju in mu hotel snesti tiste bore krouice, katere je dobival nadučitelj za vzdrževanje snage in kurjave v šoli. Potem se je predrz-nil reči pri seji; da učitelji ne smejo brati »Učiteljskega Tovariša." Očitali smo mu natančno, koliko zamud ima pri pouku kot katehet in si vendar pusti vse ure plačati. Dalje je nekoč (pred dvema mesecama) prigrmel v šolo, ker je učitelj pridržal njegovega ministranta in z največjo arogantnostjo žalil učitelje in motil pouk, ker je rekel učencu : Pojdi domov zato te nima nobeden pravice zapirati. In med dru- gim smo mu še očitali, da je 28. janu-varija t. 1. se opravičil v šoli, da gre obhajat, v resnici je pa šel nekega župnika vezovat. Rekli smo, da je šel v Soro na godovanje. Sedaj pa je nastopil ta ljubeznjiv kaplan in razsaja v eni številki „Slovenca", kakor pijan fantalin, ki je prvič okusil alkohol. Kaplan Petrič pravi, da je to obrekovanje in laž, da ni bil ta dan na go-dovanju v Sori. Mi smo to zapisali, kar se nam je povedalo od zanesljive strani. Mogoče pa je, da smo v zmoti za kraj. Gospod Petrič naj tedaj pove, kje je (baje) res obhajal, in če se bodemo prepričali, da je res, bodemo to trditev razveljavili. Ampak nekaj druzega je pri tein kaplanovem dopisu. Duhovščina je za vsako notico v „Narodu" ali „ Gorenjcu" prisiljena, da nekaj odgovori, če se imenuje osebo. Ta prisilnost pribaja od „popravkarskega društva", ki navadno tudi popravo sama skuje, če dotičnik nece, katerega se tiče. Tako je tudi kaplan dobil obvestilo, toda na vse, kar smo pisali, ni vedel druzega odgovoriti, kakor zgoraj povedano obhajilo ali godovanje obdelovati. Več se pa z gospodom Putričem ne maramo danes pečati. Pa še kedaj drugič. H. — Hitite v Mestni dom !" tiizstava ženskih robnih del je vsaki drtn bolj zanimiva in bogatejši*. Zbirka g. Neur^iterjeve je uprav čudovita. — Giede na nizko vstopnino, glede na preblagi namen: glede na redke takšne razstave, je pa obisk prereven do zdaj. Nekateri — in to tudi boljši ljudje — komaj vedo, da je ta imenitna, za um, pridnost in trud naših žensk toliko ponosna razstava odprta. Srečal sem včeraj nekoga, čudil se je, da imamo to razstavo. In zopet drUi^i, tretji ni vedel, kje je — da je v »Mestnem domu«. Za božjo voljo, uli ničesar ne berete, ali ne hodite z odprtimi očmi okrog?! Ce pa krpajo kje kakšen baion, dere vse vkup, staro in mlado, bogato in revno. Za vednejši sporiDujajte in poučujte okrog sebe, da doseže naša prekrasna razstava tisti namen, tisto korist po na ših slovenskih hišah, za kar se je priredila. Občudovati moramo pri tem neumorno&t naših vodilnih dam! — Za Prešerna. Človek ne živi samo o naporu, o delu — treba mu je počitka, razvedrila za telo in dušo . . . Seveda to pa pametno in po razmerah. In če so ta razvedrila še z ružena z narodno-kulturnimi koristmi — pa še bolj velja! In naše zavedno občinstvo to dobro ume in izvršuje; vedno druži veselje s koristjo. Majhni smo zares, ali veliki smo s svojo narodno ljubeznijo in čudovitim požrtovanjem. Naš Mohor, naša brata Ciril Metod, naši pametuiki našim velmožem — našim narodnim svetnikom — so žive pri6e temu .. . Relativno se je do zdaj dosti storilo za našega duševnega Triglava — za Prešerna! Spomenik njegov mora biti njega vreden,mora biti vrhunec narodne zavesti in časti. Da se to doseže stopa Ljubljana na dan in prosi pomoči ukrog in okrog. 5 julija 1.1. priredi — kakor že znano — za Prešernov spomenik veliko slavnost . . . Koliko izmečemo često za namišljeno veselje, za radovanje brez posebnega namena in programa. Tukaj pa imaš program, tukaj imaš vzvišen namen! Pokažimo ta dan, da smo vredni svojega velikana... V naši zvezdi so izvrši praznik na korist njegovega spomenika. — Danes poglejte tukaj le širši obris. V srcu »Zvezde« bode glavni prostor za združeno petje, igranje, ples itd. V presledkih utabore se posamezna pevska društva primerno ob periferiji. No, ni treba posebe povdarjati štirikotnost zvezde! Bodi le zato, da bode ob eni strani prostor za pivarne, ob drugi za vi-narne, ob tretji za domače kleti in četrti za kavarne, za bonbončke itd. . . . Preskrbi se tudi vse drugo za zobe in zobke ... In kdo ti vse to preskrbi in oskrbi? Vse, vse naše dražestne gospe in gospice s svojim rodoljubnim srcem. Za konec bo raz svetljava morje luč in luČič — dve priznani brilantni godbi bodeta igrali. — „Glasbena Matica". Koncem šolskega leta 1902/1903 priredi »Glasbena Matica« v veliki dvorani »Narodnega doma« tri javne produkcije gojencev kot šolske koncerte društvene glasbene šole. Prva javna produkcija bo v soboto, dne 2 7. j u nija, zvečer ob polu 8. uri, druga v sredo, dne 1. julija, in tretja v a o bo to, dne 4. julija, vselej v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vstop je k tem produkcijam prost in se vabijo k njim prijatelji slovenskega glasbeno kulturnega napredka, vsi društveni Člani, njih rodbine ter sploh podporniki in prijatelji »Glasbene Matice«. Vsporede produkcij prijavimo pravočasno. — Iz Trnovega se nam piše: Godovnica, katero so kresni večer, v prvi vrsti Trnoski farani, priredili svojemu župniku preč. g. Vrhovniku je bila ginljiva in pomenljiva. Že ob pol deveti uri napolnili so se prostori pred okinčano cerkvijo in farovžem. Nad ljudmi so pa neštevilne bengalične lučice švigale v zrak kot iskri pozdravi godovniku. Točno ob 9. uri nastopila je „Ljubljana" in ob uzorni tihoti je krepko in umetniško pela tri krasne zbore. Okoli pevcev so pa večinoma gospice vzdržno prižigale umetna plamena. Petju sledilo je neko tambura-ško društvo, ki je ljubko svira o slovanske melodije. Vse kar se je godilo je govorilo: spoštovanje in ljubav do onega, kateremu je veljalo, in prav je bilo. Čast, komur čast! — Pevskega društva »Ljubljana* druga vrtna veselica, katera se je vršila v nedeljo, 21 t. m. na Koslerjevem vrtu, se je vzlic slabemu vremenu prav dobro obnesla. Pod spretnim vodstvom pevovodje gosp. prof A De k leve je izvajala sicer majhna četa izbornih pevcev, vse zbore točno in krepko. Posebno sta ugajala občinstvu »Novi dom«, zbor s baritou-solom in spremljevanjem orkestra, nadalje tudi šaljivi zbor »Palje ima pravico do vrvi, na kateri je bil obešen kak hudodelnik ; ima pa tudi pravico se polastiti celega posestva obešenega lnulotlelnika. Tudi na obrežju ujet kit je kraljeva lastnina, ker so kiti sploh kraljeve ribe, kajti kralj ima pravico do glave in kraljica do trupla. Jurij lil. je baje v enem le u skupil 6000 mark za kite, ki so jih vjeli na obrežju. Potem ima pravico tudi do vseh zakladov, ki se najdejo v deželi, a sedanji vladar je plačal vsakemu najditelju zakladov, ako jih je hotel imeti popolnoma. Ako kdo vzame eno vedro votle iz morja, stori veliko hudodelstvo, kajti morska voda in primorje okoli, kakor tudi ves gramoz na obrežju so last kraljeva. Malokdaj pa zahteva kralj svoje pravice; samo pred kratkim je dal v najem is4 oralov zemlje na otoku Man mestu Kamsev, a zelo po eeui, namreč samo za 40 mark letnega prispevka. Morska haljuga pod vodo je privatna last kraljeva; kdor jo hoče zbirati, mora plačati na leto 1 marko. Prej je zamogel vladar tudi zahtevati vsako deseto kožo od živali, ki so bile vjete v okolišu njegovega kraljestva; seveda je to bilo za časa, ko so se še nahajale na Angleškem dragocene živali. Ker pa še ta postava obstoji, zamore tudi sedanji kralj zahtevati kože od zajcev ali jednakih živali, kar bi se mu seveda moralo ugoditi. * Pogrebni obredi v Novi Gvineji. Pri pokopovanju mrličev v Novi Gvineji se vrše zelo čudne ceremonije. Mrliča postavijo tako, kakor bi bil se živ, okrase ga z živalskimi kožami in ga dobro namažejo s sokom kokosovega oreha. Grobokopi, katere imenujejo Papuanci Kaliana, izkopljejo nato jamo in postavijo mrliča notri tako kakor da bi bil živ. Ono mesto, kjer se ima izkopati jama, poprej popolnoma pokrijejo, da jih pri tem delu ne vidi nihče. Po končanem pogrebu se prične očiščevanje grohokopov. Banane pomešane z nekim drugim sadom ki se imenuje taro, skuhajo v Ione ti in si s tem namažejo roke, ostalo pa obesijo na kako drevo ob morju. Nato vsadijo med raznimi obredi na produ nekaj banan in taro, da bi nasadi, ki jih nimajo grobokopi doma, tudi dobro uspevavali. Med grobokopi vlada namreč vera, da bi se posušili vsi njihovi nasadi, če bi se ne očistili, ker so se dotaknile njihove roke mrliča. Kokosov oreh, s katerega sokom so namazali mrliča, puste še tri do štiri tedne viseti. Vsi sorodniki umrlega se podajo nato slovesno opravljeni k obrežju ter vržejo omenjeni oreh v morje in z njim vred tudi vse ribiško orodje. (Je se tisto leto malo rib ujamejo pravijo : „Naš sorodnik je bil slab človek." (Je je pa ribji lov obilen, slavijo umrlega kot dobrega človeka, ki jim je prinesel srečo. Na dan smrti se vsi sorodniki začnejo mazati z ogljem in sc ne osna-žijo, dokler ne mine čas žalovanja. Ce umre mož, potem morajo žena in otroci tri leta žalovati, in ne smejo jesti niti banan, niti svinjskega mesa. Vdovo zaprejo v hišo, tako da mora v temi bivati; če gre pa na delo, ne sme nikogar pogledati in ogovoriti. Nič boljšega nimajo možje, katerim žene umrejo. Mnogo jih umre že pred pretekom žalovalue dobe radi bolezni, ki jih provzroČi kožna nesnaga Otroci ne smejo stopiti na polje, ki ga je umrli oce obdeloval, ne smejo jesti sadov onega poljane piti vode, ki teče po onem polju. Vsi nasadi pokojnega se navadno posekajo in opustošijo. Nemiri na Hrvatskem. B| Revolucija v Zagorju. Kakor smo že včeraj poročali, nastal je v Ludbregu velik upor. Naval na mesto je trajal od 9. ure zvečer do jutra. Kolikor nam je znano, napadli so seljaki mesto od vseh strani. Sto s puškami oboroževih kmetov je zaprlo vse poti, ki vodijo v mesto. En oddelek seljakov je potrgal vse brzojavne žice, ki vodijo v Varaždin , drugi oddelek je zasedel vse madjaronske hiše, zaprl vrata in ni pustil nobenega ma-djarona na ulico. Ostali kmetje so se razdelili v tri Čete, od katerih je prva udarila na hranilnico, ki je v rokah madjaronov, druga je navalila na občinski urad, a tretja na drž. okr. oblast. Hranilnica je razrušena do temelja. Ker niso mogli prodreti močnih železnih vrat, razbili so z sekirami okna, a tudi sedaj niso mogli prodredi v poslopje, ker so okna zavarovana s močnimi križi. Nato so pa vrgli dinamit skozi razbito okno, ki je razrušil vso sprednjo stran po slopja in del strehe. Sedaj so utlrli notri, razbil i vso opravo, in sežgali vse knjige in spise. Blagajne se pa niso dotaknili, kar je zelo značilno. Iz tega izprevidimo, da je narod hrvatski toliko zrel, tla ne napada madjaronskili hiš iz ropaželjuosti, ampak zato, da 81 iz vojuje ljubo svobodo, katero mu odreka matljaronski policijski sistem. Mati jaroni v Lud bregu 80 hoteli brzojavno pozvati vojaštvo na pomoč, a so takoj tzprevideli, tla na ta način ne bodo nič tlosegli, ker so seljaki brzojavne žice potrgali. Na to so pa hiteli z vozom po ovinkih v Varaždin po vojaško pomoč. Prišli ste dve stotniji vojakov in dva eskadrona ulancev, seveda piopo-zno. Na vsak korak je prišlo uato do spopada meti kmeti in vojaštvom, na obeh straneh seje hudo streljalo. Koliko je ubitih in ranjenih, se ne ve. .Šele krog 4. ure zjutraj se je posrečilo vojakom iztirati seljake, a tudi zunaj mesta je prišlo do krvavih spopadov. Bila je to prava slika boja. Kmetje pa se niso pomirili, ampak so naslednji dan vnovič udarili na mesto. Orožništvo se je moralo umakniti prebudi sili in tudi iz Varaždina došlo vojaštvo ni dosti več opravilo, vsled česar sc je naslednji dan (23. t. m.) izdala naredba s katero se nad okrajem l o d 1> r e ž k e g a upravnega kotara, županije varaždinske proglaša p reki sod. Naredbo je izdal v imenu bana podban Krajcsovics na podlagi §§ 570 in 271 kaz. z. dogovorno s predsednikom kr. stola sedmorice radi zločinstva ustaje, umorov, „razbojstva", požiganja in javnega nasilja. — Nest o proglašenju prekega soda ni ljudstva nič presenetila, temveč ga je še bolj razburila, da se pripravlja na hujši boj. Naval na mesto Ludbreg zelo vpliva na ljudstvo po celem Zagorja, take da bo najbrž proglašen v kratkem preki sod nad celim Zagorjem od Varaždina pa do Zagreba. Maojaronska vlada je v odsotnosti bana Khuena v veliki zadregi. Zadnje proglašenje prekega soda pač ne bo dobro vplivalo na „interesantne razmere" grota Khuena. Madjarski pandur bo zmagal. Vsa madjarska liberalna stranka je za Khuena, kakor izprevidimo iz njenih glasil. S svojim znanim kramarskim obnašanjem se je znal prikupiti tudi vodjam madjarske opozicije Hrvatje se tega zelo vesele, ker se bodo rešili moralno propale osebe Košutovci so mu prigovarjali, naj razvije svoj program. Osnova njegovega programa je danes najbrž že obelodanjena. Zelo koristi taktiki Hedervaryja pomoč grofa Szella in simpatije stranke grofa An-tlrassvja, ki je velik prijatelj madjar-skih staroliberalcev. Značilno je dalje, da tudi uradne madjaronske „Narodne novine" pišejo v tem oziru v prilog bana, iz česar izprevidimo, da bi se ga celo madjaroni radi rešili. Seveda tega niso hoteli sedaj javno kazati, kei vsa stvar še ni bila gotova. Hrvatje se čudijo brezobzirnosti banovi, ki je na vprašanje ogrskega državnika, zakaj so nastali nemiri in bodo li še dolgo trajali, odgovoril, da se bo mir lakoj povrnil v deželo, čim se tinancielne razmere izboljšajo. Hrvatje po vsej pravici lahko vprašajo tega tirana, zakaj je sedel dvajset let na banski stolici. Saj je imel vso moč v rokah in in bi lahko uredil linancialne razmere. Seveda on je raje hodil po petdesetkrat na leto s svojimi mameluki v Budimpešto, pa ne za to, da bi branil pravice hrvatskega naroda, ampak da bi igral tam geutlemana in zastopal v „Os-Budavaru" veliko madjarski državni absurd. Radovedni smo, kako bodo vsprejeli merodajni faktorji zadnjo proglasitev prekega soda v Ludbregu, ko so vendar banu namignili, naj naredi že enkrat mir na Hrvatskem. To je tudi dokaz, koliko simpatij vživa ban med Hrvati, ki mu voščijo „srečen" pot iz dežele, da bi se nikdar več ne povrnil na Hrvatsko; kajti če bi jih še dalje vodil za nos, ne bo samo on, ampak cela monarhija doživela neugoden udarec na slovanskem jugu. Tudi mi Slovenci se zgražamo nad tolikim prelivanjem krvi na Hrvatskem in odločno zahtevamo, da se že vendar enkrat odstrani ta tiran s političnega ob zorja ne samo na korist Hrvatske, ampak na korist monarhije in njenega ugleda pred celim civiliziranim svetom. Dogodki v Srbiji. Odpotovanje kralja Petra iz Ženeve« V ponedeljek zvečer je zapustil kralj Peter Ženevo ob velikih ova cijah mnogobrojnoga občinstva. Kralju je bilo poklonjenih mnogo krasnih Šopkov. Ko se je začel vlak pomikati, je zaklical kralj: »Ž»vela Švica!« Splošno se je kralj najprisrčneje poslovil od ondotne ruske in srbske kolonije in meščanstva Posvetovanje zarotnikov. Srbski oficirji, ki so se udeležili zarote, so imeli dne 22. t. m. posve tovanje, kaj se naj zgodi, ako bi kralja zunanji vplivi vkljub sklepu skupščine prisilili« da bi postopal proti zarotnikom. Sklenili so, v tej zadevi se spraviti s pota, kar bi moglo kralju delati kakršnekoli neprilike. Polkovnik Mišić, vodja zarotnikov, je izjavil, da je pripravljen se ustreliti, ako bi se s tem moglo zadostiti umorom. Kralj pa najbrže niti ne misli na kazno vanje, kar kaže, da je tri oficirje, ki so mu prideljeni v častno službo takoj povišal. Nova srbska vlada. Ministrstvo je sklenilo, takoj odstopiti, bo dospe kralj v Belgrad. Dvomljivo je, ali bo kralj obdržal sedanjo vlado, ki je nekaka revo'u-cijska. Bolj gotovo je, da sestavi uradniško ministrstvo. Pomiloščenje političnih zločincev. JustiČni minister bo predložil kralju kot prvo predlrgo glede po-mloščenja vseh političnih zločincev, ki so žrtve kralja Milana in Alek eandra. Kralj Peter v Inomostu. Včeraj zjutraj se je pripeljal srbski krnlj v Inomost, kjer mu je priredilo 78 srbskih in hrvaških dijakov prisrčne ovacije. Kralj se je zelo teplo izražal o simpatijah, ki jO mu jih izkazovali med vožnjo po celi Švici. Kralj Peter o položaju. Poročevalec »Neoe Freie Presse« je imel med vožnjo razgovor s srbskim kraljem. Kralj je rekel, da ga zahteve nekaterih velesil, naj bi kaznoval zarotnike, spravljajo v težaven pokžaj. On da je ustavni vladar in mora respektirati sklep narodne skupščine, ki je izrekla armadi zahvalo. On ne more iti v nasprotje z zakonito korporacijo. Sicer pa so se ti sklepi storili pred njegovo izvolitvijo O svojem programu je rekel kralj: delali, blagostanje dežele povzdigniti in v to zastaviti vse sile. Odpovedane diplomatične zveze. Razun Angleške in Nizozemske sla tudi Francoska in Turška odpo-klicali svoja zastopnika iz Belgrada. Vsi ti poslaniki so se odpeljali pred d. hodom kralja. Tudi Nemčija je naročila zadnji trenutek svojemu zastopniku, da se ne sme udeležiti kraljevega sprejema. Obiski kralja Petra. Govori se , da bo novi srbski kralj še tekom tega poletja obiskal carja v Peterburgu ter Rim in Ce tinje. Protisrbske demonstracije v Peterburgu. Pri neki veselici v »Aqnariuma v Peterburgu je občinstvo hrupno demonstriralo proti navzočim srh skim častnikom. Obmetavali so jih z repo, krompirjem in kostmi, dokler niso Srbi zapustili dvorane. Sploh se kaže v Peterburgu sovraštvo zoper Srbe. »Svvčt« je priobčil zelo oster članek proti belgrajskemu metropolitu Inocenciju, ki je imel zahvalno mašo in nagovor po umorih. Zapuščina kralja Aleksandra. Kralj Aleksander je imel obsežna posestva na Rumunskem, ki jih je podedoval po svoji stari materi Mariji Catargi, materi kralja Mi lana. Ker se je zvedelo, da misli srbska vlada ta posestva prodati, si je kraljica Natalija najela odvetnika, ki ima nalog, posestva ohraniti le njej kot edinemu zakonitemu dediču. Turški listi o srbskih umorih. Sedaj šele so začeli turški listi, očividno po ukazu sultana, pisati o belgrajskih umorih. Vsi listi obsojajo umor. Dosedaj niso turški listi ničesar pisali o kraljevih umorih. O umorjenem italijanskem kralju so pisali, da ga je zadela kap, avstrij ska cesarica je umrla za črevesnim katarom itd. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24. junija. Cesar se je povrnil danes iz Brucka, kjer je včeraj inspiciral ondotno vojaško taborišče. Dunaj 24. junija. Državni zbor se danes še ne odgodi, temuč bo imel še seje jutri in pojutršnjein. V soboto prinese „\Viener Ztg." cdgoditev. Dunaj 24 junija. Nemška ljudska in napredna stranka sta sklenili koalicijo z antisemiti Tudi katoliška in vsenemška stranka sta sa povabili za taktično postopanje. Dunaj 24. junija. Združena srbsko, hrvatska, slovenska omladina proslavlja oduševljeno zase-sedanje kralja Petra na srbski prestol „Slovenija". Dunaj 24 junija Kralj Peter ! je prišel danes ob 10. uri na Dunaj ter se po 23 minutnem odmoru j peljal proti Budimpešti. Sprejem na kolodvoru je bil prav prisrčen. Praga 24. junija. Rektorjem nemškega vseučilišča je izvoljen benediktinec piv-fesor dr. Virgil G r i m m i c h. Budimpešta 24 junija. Ban Iledervarv se je v vseh zahtevah podvrgel opoziciji. Dovoli se lej dosedanje število rekrutov in ne en mož več. Ban je imel vseka kor instrukcije, v skrajni sili tako daleč popustiti. Liberalna stranka je jako nezadovoljna, češ, pod ta kimi pogoji bi tudi Ssell bil dosegel potrebne vspehe. Hedervary| je prišel na Dunaj cesarju poročat Bel grad 24 junija. V zapuščini kralja Aleksandra so se našla| pisma, ki znova hudo kompromi-tujejo kralja in kraljico Drago. Književnost. — ,,Popotnik" ima v st. &] s;edečo vsebino: 1. V. Bežek: Adj nlterim ! III 2 D r. J o s. T o m i n š e k: Slovn povratno razmerje v šoli in vedi. (Konec) 3 Raztrled Listek 19 Pedagoški paberki 191. Kronika. Gospodarstvo. Izdelovanje kondezovanega mleka, — prodaja se obično v obliki praški — je s cer jako natančno in zrlo, drago, ker požro stroji neznanske' svote dnarja, a pravi podjetnik s< tega ne straši! Kondenzovano mleko se lahk( uporabi mesto običnega mleka, osobito v vročih deželah, kjer se navadno mleko izpridi. K*j posr: ■: ugodno je za vojaštvo in ladijevje Na Nemškem ga splošno uporabljajo sladščičari, pri nas pa imajo še Iju 1je deloma predsodke, deloma pa splot ne vedo, da tksistuje in zaki eksistuje. Znamenito je kako imenitno Uko tovarniško podjetje izplača. Ni Nemškem doseže splošno 10° a d( bička od naloženega kapitala. Prt dajalec mleka pa dobi za mleko II vinarjev, kar je za naše razmere na ravnost kolosalno. A pripomniti mo^ jamo, da se plača kmetu ali živinoj] rejcu mleko na njegovem dom po 13 vinarjev! Umevno je, di hi podjetje, ki bi se recimo dane) zasnovalo na Slovenskem, ne mogu takoj tako krasno uspevati. Vprašanje nastaja še. kje bi b:i za stvar ugodna tla? Debata avstrijl skih agrarcev je potrdila prof. At Adametzovo trditev, da ni mogoi ustanoviti take tovarne v alpi skih krajih, ker je tamkaj 1. ska) že jako ukoreninjeno sirarstvo in bi tudi planšaretvo ob poletnuj časih neugodno vplivalo na njel razvoj, a tudi ne v industrijski! pokrajinah, kjer se Živina krni z različnimi industrijskimi ostanki Isti niso normalno krmilo ter vplivi na mleko jako slabo. Mleko dobljen-od normale krme ima namreč v seb| glivice, ki onemogočujejopr« delovanje v dobro, kondenzovan; mleko. Dvorni svetnik dr. Kaltei egger je direktno utemeljeval da bi bile za tako podjet; kakor nalašč pokrajine t v s h o d n i h iztokih a l p, tor Koroška, Štajerska. Mi pa grenil še naprej in priklopimo tudi Kranf sko in Goriško! Tudi tukaj krma normalna, tudi tukaj bi dalo koncentrirati na dan 20 tis£ litrov (toliko jih je nameč za poj jetje neobhodno potrebno) mleka, snovanje tovarne govori tudi |M treba, da bi slovensko mlekarsti prišlo v kratkem do zaneslj| vega obstanka. (Dalje prih ) Poslano.*) K notici, katero je svojeoasno »Slovenfc« prinesel, da so neki potniki za vožnji list v Cleveland Uhio jn sicer eden za 119 g"ld. in drugi ja ravno isti vožnji list 139 gld. plačali, javljam, da se to tudi v moji pisarni ni zgodilo, ker je to nemogoče . Ed. Šmarda <16Bl> liOnceN. pntovaliiti pisiu-iiii Dunajska cesta štev. 6. *) Za vsebino tega spisa je aredniStvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Borzna poročila. Ljubljanska ,Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunai. borze 24. junija 1903. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las Taano-climin tinltora 4 2>. majeva renta . . . 4 2C ■ srebrna renta *vstr. kronska renta . „ zlata I C grška kronska „ „ zlata „ -posojilo dežele Kranjske posojilo mesta Spljeta „ „ Zadra i , Obos.-herc. žel. pos.|1902 4 čeSka dež. banka k. o. n * i> 2« °- 41 0 1 0 d1 c * * c 100 20 iooioI 100'60J 121)951 1 5i 9975 100— ! 100 — 101— 1 99 '01 9960 101-— ir6'70| 101 — 1C-0 50 100- B[ag0 100 60 lOO 30 100 80 lariB 99.60 120 75 100 — V. K) — £8 50 P«-O 3(>7 76 101 - 165-182 rO 245*— 1B5 50 276-269 50 257 — 85 50 123 18-70 486 — 84 25 75 — 70'— M 40 8650 68 -79 -452 - 82 25 669 — 1626 — 6B8 75 728-2M — 651— 370-- 1610 -464 — 375 -353 -152-~ 11 31 1906 23-47 23 89 117 35 95 10 253 — zast. pis. gat d. hip. b. pest. kom. k. o. z 10° o pr...... d* ,•/, zast. pis. Innerst. hr. „ ogr. centr deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b ; ,•/, obl. ogr. lokalne 3e-leznice d. dr. . . . 0 „ ?eške icd. banke prior. Trst-Poreč lok. 2ei t, dolenjskih železnic .. jok žel. kup. li. 1 , av. pos. za žel. p. o. Btareefce. Srečke ođ leta 1*54 . . . u m »i lrJtiO1 » . » •• „ 1864 . , tizske...... zemii. kred. I. emisije „ „ n. ogrske hip. banfce . srbske a frs. 100'— :. turske ..... B^silika erečke Kreditne - . • . Incmoske B ... Krakovske „ ... Ljubljansko „ ... Avstr. rud. križa , ... Ogr. „ ,. «... Ptjdolfove n ... 3aiebursk6 n n^naiake kom. s l>elnlce>( Jažne železnico • , , Državne železnice .... Avstro-cgTsko bančne del. Avstr. kreditne banke . . jgrske . , . I no stenske „ . i Premcgokop v Mosta (Brdx) aipinske montan .... Praške želez ind. dr, . . i aima-Mnranyi..... Trboveljske prem. družbe . | Avstr. orožne tovr. družbe čoSfee sladkorne družbe . Vafote. C, ter, cekin ,....« 20 franki ....... 80 marke....... Sovereigns...... Marke •••••••• Laški bankovci..... Sablji...... . . Žitne cene v Budimpešti. dne 23. junija 1903. 10190 99 90 99 a» 10125 10770 102 — 101 — 100- 70 101- — 101 — 9975 30975 10150 katera oUrrpfnJ«* laslsce, odstranjuje lugkf in prepreeuj* Impa-tlatnj« Ui. t «i«-kli'nlrH m navođeni 1 M. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dsi lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it I poieg novozgrajenega Fran Jozefevega lubil. moRtD (2(>4—23' Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda : Gosp. I M. Novak v Kamniku 6 K, po veseli družbi „pri Kendiu v pušico dejani in iz iste zopet ! izstreseni denar. — Vašo željo prijavjmo s gosp b'agajniku C M družbe. — Živeli ! j Meteorologično poročilo. j ViAina nad morjem 806*2. Sredpji sracni ti »k 7S6'0 mm. Juni Čas opazovanja Stanje! £5P baro-j & o metra j S g v mm. £ ^ i Vetro vi t Nebo 23. 9. zv. 725 9 14*8 j si. j vzhod jasne 24 7. zj. 2. pop. 7361 7344 114 230 si. j vzhod sr. j vzhod jasno jasno 175 — tt-4'50 250 — 15750 280 — 274 — 261 — 89 50 124 — 19 70 440 -88 25 79 — 73 — 65 40 27 50 71 50 81 — 83i?5 670 — 1636-— 659 75 729— 252*— 6">3 50 371 — 1f,20 — 465 — :^79 — 355 — 156 — 11-35 1908 23o4 23 97 11755 95-30 254 — Srednja vcerajSnja temperatura 16'6*, oormale: 18 6*. Mokriaa v 24 urah: 0*0 mm. Nobeno ceneno bazarno blago, edino le precizijske fabrikate in odlične novosti ima katalog iz leta 1903 s 600 slikami. Dobi se nazabtevo takoj zastonj na poštnine prosto podnaslovom M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3. Večletni depositer i£če v tej stroki službo v mestu. Kavcije lahko založi do 10.000 kron. Ponudbe na uoravništvo »Slov. Naroda« pod ,depositer". (1604—3) zorama Ores sa oktober . M oktober . t» jolij „ avgust . „ maj 1904. vt oktober . za 50 kg 7, 50 „ »i 50 7 44 6 23 628 6 37 5 25 549 Hfestff. Vzdržno. Ceneno domače zdravilo. Za urav-avo m ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MollovegaSeidlitz-praska'4, M se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpoSilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOL.L, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOL.l^-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (10-9) Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-tr^ežn ejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Stediina ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 1852 —26: Tovarna za stediina ognjišča „Triumph" < « O I < 1 M< * 1 ' Vkl ■ < I t .«-»111 Odda 5C ducje lepil^ stanovanj vsako obstoji iz dveh sob, ksl:in*ita in pritiklin. Eno stanovanje se odda s 1 julijem, drugo pa za avgustov termin. Več se izve na Dunajski cesti št. 60. (1634—3) ,£@ Clriffoti' najboljši cigaretni papir. Dobiva me pov&oil. 705 iS?3': Se dobiva povsod! V ! neobhodno potrebna zobna Creme 1(\ vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Kuhalnik na špiritov plin „0EC0N0M" I je nepoicrcNlJiv ka v§ako 2 j;oH|iodIilJw< VO, 745 10 popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronciran, niklast ali emajliran. Ceniki o kuhalniku in likalniku brezplačno in franko. Pristen samo pri Joliannes Heuer Dunaj, IV., Jtliilil«rf»Mse 3. Moško in damsko kolo slednje prav fino in malo rabljeno, se prodasta pod roko. (1662) Več pove sluga na dirkališču Mala trgovina katero lahko tudi Ženska oskrbuje in ki daja mesečno povprečno 35 gld. čistega dobička se radi bolehnosti takoj proda. Naslov se izve pri upravnidtvu »Slov. Naroda*. (1652 - 2i Ob pridelku sezone! Razkosana Sy W 38 clobl (1592—2) Franu Lovše mesarju na Jurčičevem trgu. 1* & T> j «3 za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI1124-10 Zunanja naročila se točno izvršujejo. v Savinski dolini. Ker se nameravam preseliti v drug kraj, prodam svoje posestvo, ležeče v enem najlepših krajev Savinske doline. Fosestvo obstoji iz več mladih hmelj-nikov, vinograda, sadonosnikov, njiv, travnikov in malega parka. Velika hisa s krasnimi stanovanji, najlepšim razgledom po Savinski dolini in z veliko, črez vse cvetočo trgovino, ki ima 60—70.000 K letnega prometa; poleg so tudi pospo-darska poslopja, kar je vse v najboljšem stanu. Nataučneji pogoji pismeno. Naslov pod E. M. O. poste rest., Celje. 1637-2 V Ameriko je najkrajša, najprijetnejša in naj-ceneja vožnja čez Francosko Havre — New-York ali Antwerpen — New-Tork, Havre — PJiiladelphia ali Antwerpen - Phi ladelplii a. Natančnejša pojasnila in cene naznanja radovoljno in zastonj (1204 — 9> 7van B»helj zastopnik generalne agenture (za celo Švico) v Buksu (meja) zraven kolodvora. BaaBSaaaasassk Sr. Friderika I.ettglel-a rezov (balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, sadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50- (871—6) Dr. Friderika Iiengiel-a NajmilejSe in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — PoStna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X. Najboljše spanje z blaženim čutom v želodcu podeli zvečer požirek Klauer-jevega „Triglava". Edino pristen pri (11—I5lj Sdmiind 5{avčič-u v Ljubljani, Prešernove ulice v steklenicah po K 4-—, 2*20 in 1*20. e== Išče se lokal s kuhinjo za takoj, ali v kratkem času v Ljubljani oziroma Sv. Petra predmestju, blizu kolodvora ali vojašnic. (1452-12) Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo »Stov. Naroda«. Na prodaj ste ll 1 !S 1 v JftoSnjah St. 4 ia St. 39 obe v prav dobrem stanju, jedna hiša je za gostilno, dru^ra za arostače. Tudi je nekoliko vrta zraven. Cena zmerna. Več pove lastnica Marija Po-gačar v Mošnjah štev. 4, pošta Radoljica. (1605-3) Trgovski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v manufakturni, špecerijski in železni stroki, star 20 let, želi svojo dosedanjo službo premeniti in vstopiti v kakšno v*čio trgovino v Ljubljani ali kakšnem drugam mestu. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (1641—2) Milijone dam uporablja „Feeolin". Vprašajte svojega zdravnika, ali nI „Feeolin" najboljše lepotilo za polt, lase in zobe! Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo aristokratsko finost in obliko po uporabi „Feeolina". „Feeolin" je angle&ko milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zeliSč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi „Feeolina" brez sledu izginejo. — „Feeolin" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšacje las, preprečuje izpadanje las, pleSatost in glavine bolezni. ,,Feeolin1* je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne bodete takoj popolnoma zadovoljni s „Feeolinom". Cena za 1 komad K 1*—, 3 komadi K 2-50, 6 komadov K 4*—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po po&tn^m povzetju 60 h več. (1161—5) Razpošilja glavno skladišče M. ■ ^ ellla na* Unnafn VII., Mariahllferstrasse štev. 38. Zaloso za IJulHjuno : Anf. Hanf, drogueri8t — t-:«lIflalir, Židovske ulice. — Lekarna ,,p«-i zlatem Jelenu**. Frane Wilhelmov odvajajoči čaj FRANCA VVILHELMA leka naja, c. kr. zalagatelja Nennkirchen, Spod. Avstrijsko se dobiva v vseh lekarnah v zavitkih po 2 K avstr. velj. c 2721-16) Kjer se ne dobi, se pošlje naravnost. Poštni eolli = 15 zavitkov K 24, franko na vsako avstr.-ogrsko poštno postajo. Kot znamenje pristnosti je na zavitkih vtisnjen gre trške občine Neunkirchen (devet oerkv&). LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K I.OOO.OOO-— 14 ti p u Je In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, vaiut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in ekskomptuje Daje iredejeie ia vrednostne papirji, izžrebane vrednostne papirje in Zavariije s rečica proti vnovčuje zapale kupone. k-orzni Izgr^/toi- Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninjslce kavcije. (fcjT Knknni|»t In ImI&mho bmIc. "kJJ |Cy BoriM naročil«. Podružnica w SPLJETU. c2z?5^ Denarne vloge eprejema v tekočem računu ali na viožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vlo2eut denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2975-85) Promet s čeki in nakaznioami. AVGUST REPIC Ljubljana, Kolezijske ulice 16 Trno vam) izdeluje, prodaj« in popravlja IJ vsakovrstne po iiajnlijlfo eenaH. Kupu e in prodaja staro vinsko posodo. Su• Ur. Kutlolt* Haabe. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Oihod. iz Ljubijace juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlpt v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensteste, Inomost, Monakovo, Ltfubno, čez Selzthai v Aussee, Šolnograd, Čez Klein-Reiiling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5* uri zj osebni vlak v Trbiž od 1. julij* do 15 septembra ob nedeljah in praanikih — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthai v Šolnograd, Inomost, čez Klein-Reirling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak Celovec, Ljubno, Selzthai, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthai v Šolnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-gene, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago ^direfetni voz 1 in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ix Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi 1 in 11. razreda), Franzensteste, Šolnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I in 11. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Šolnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta, čez Kleia-Reining iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, H*ba, Francovih varov. Prage, Lipskega — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, ob nedeijah in praznikih. — Proga u Novega mesta in Soćevja. Osobni vlaki : Ob H. ari 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Oihod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 4y m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m m ob 9- uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1, x >s > ... y y y (1325- 12 Za pomlad in poletje. i ;.;:| JKoj novi ******** ^ubijana f \m m m ilustrovani cenik Mestni trg št, 17 \ JctollUSCOV *a dame' đcWicc razpošiljam brezplačno« Izdelovanje in popravljanje točno in po najnižji ceni. ******** •Henrik 3[en.« lrMiusi»f postaj**, na najlepšem prostoru v večjem farnem kraju na Dolenjskem (1627— 2» Natančneji naslov pove iz prijaznosti upravnistvo »Slov. Naroda«. Pozor! Pozor! Ravnokar je izšla: |yf agdalena prevod znamenitega pesniškega dela slavnega Čeha J. S. Machar-ja, ki je doživelo v izvirniku že ove izdaji in ki se prevaja tudi na druge slovanske jezike. 292 strani obsežna knj'ga je izšla kot I. zvezek Ljudske knjižnice v založbi\ «* š* i s* *i«|»i»it4ov v Ljubljani €>■•» « kroni. (1621—2) Dobiva se po ljubljanskih knjigotržnicah (Kleinmavr & Bamberg, Giontini, Schwen-tner) in pri upravništvu Naših zapiskov", Ljubljana. Stari trg št 13, III. nadstr. II. /%, /«*lt ..E.j «11* <*!««• klljlž- nlcr" izide k(.neo junija Obvezal bo: ,,OI»eln»l*i ^itcijiill/cDii''. ('ena 70 h. Še nekaj številk izišlib ...\it»ili se-I»i**l4«*>, (šot*ijalii«' IJ«*** imamo v zalogi Letnik (12 številk) končan meseca julija. Stane na leto s poštnino 2 K 80 h. GRANĐ PRIX Pariška svetovna razstava 1900. W DENTIFBICE l dldocteur fiebre Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (231—43) C/3 O o i/i a o NOVO! NOVO! Likalnik kuri se s špiritom! pf-j&oljšo vrsto pripo- roča (1602 - 3^ Val. Lapajne trgovina z železom v Idriji. Cena za I komad 7 kron. Krer. \s«U«'tc« «1 •■ ■■*» in m ter Bwtlfje> ieklui |ii>ont proti zinerul renl in #. ntijioc- iiejMu poNtrežtio vstreči. ,T * Velespostovanjem udana (1588-4^ Doljan prej „hotel Liebald", Vzorci vina za poskušnjo, ceniki in natančnejša pojasnila dajejo se rade volje v skladišču na Starem trgu št. 15. Na željo oziroma zahtevo dostavlja se naročeno vino franko na dom. Otvoritev v soboto, 30. maja t. I., v Ljubljani, Stari trg št. 15 J Bratje Novakovič i ™ uljudno naznanjajo si. občinstvu stoli lastniki vinogradov na otoku Braču in v makarskem primorju v Dalmaciji nega mesta Ljubljane da so otvorili v soboto, dne 30. t m. Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin v steklenicah in na debelo v Cjubljani, na Starem trgu 15 ter se uljudno priporočajo v izdatna naročila. Na izbero imajo izključno pristna, izbrana vina lastnega (1487-8) pridelka po različni primerno nizki ceni. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne" 70