Posamezae številke« | Kavadae Din 1‘— 9 ob nedeljah Din 2*—- .TABOR* izhaja vsule dan, razvcft nedelje in praznikov, oi> 18. uri * datumom nasledn]ej^a dne ter stane mesečno po poati D zaino*. cemstvo D 26* - , dostavljen na dom O 19*—^ ca izkaznic« D 13*-% insernti po dogovoru. Naroča «c pri upravi »TABORA*. MARIBOR. Jurčičeva alica štev, *- PdSfnfn&Tplačana v gotovini Ceiia 'današnfe SfeV- t D*ni TABOR Posamezne številke« Kavadno Din !•—, ob nedeljah Dim 2*—. UREDNIŠTVO w oaha]o v Mari-bora, Jurčičeva ui. at* 4« I. nad* atropje* Telefon interurb* št. 27A UPRAVA ee nahaja v JnrČieevt ulici št- 4, pritličje, desno. Telo* fon št« 24. «-* SHS poštnočckovni varajo štev. 11-787. Na naročila brc* denarja 00 M rfl predsednik J-ugoslov. Matice izrabljal za svoje osebno politično ambicije. Kakor zahte-!vamo, da.sc naj n£- izrabi ja-\era~i n*. Lver- Nove puste kombinacije. — Slojkoprcj možni BEOGRAD, 7. maja. Za danes dopoldne se je pričakovalo povabilo g- Davidovima na dvor. Vendar se to do poldneva ni zgodilo. Medtem .so seveda, nastale zopet razne nove kombinacije. Govorilo se je o oddvojitvi Koroščevega in Davi-dovičovega kluba iz opozicijonnlnega bloka. Jovanovič je dopoldne konfcriral del j časa z dr. Korošcem. Korošec je baje odklonil vstop v Pašičev kabinet. V Davidovičevom klubu obstoja baje struja za koalicijo z radikalci, ker uvide vajo, da z Rndičevci ni mogoče delati. Vendar pa tudi ta noče Pašiča za šefa. kabineta. Tudi še niso zveze z Radičevci pretrgane. Končno baje ni mogočo sodelovanje s Pribičevci. , volilna vlada Pašič - Pribičevič edino izhod. V drugih' krogih so mnenja, da bo prišlo še do novih poskusov za sestavo poslovne vlade. Komu bi naj kralj to nalogo poveril, seveda nihče ne ve povedati. Eno je gotovo: radikalni klub stoji trdno na stališču, da mimo Pašiča in’ brez njegovega soglasja nihče po bo sestavil nove vlade. Jasno je danes: naj se ustvari kakor-šnakoli vlada, bo ustvarjena brez Radi-čevoev, ki niso pokazali volje resno sodelovati na. konsolidaciji države. Tudi Davidovič bo moral konferirati z radikalci. Ako bodo izčrpane vse možnosti za sestavo poslovne vlade, ostane edino možna kombinacija: volilna vlada Pa-šič-Pribičevie. Pribičevič o nemožnosti koncentracijske viade. Dva jasno opredeljena tabora: za m proti ustavi. — Za močno vlado dela, ki bo branila državno edinstvo. BEOGRAD, 7. maja. Današnja »Reč« na čelu stoji g. Davidovič. Vprašanje je objavlja članek g. Pri-bičeviča, v katerem jasno postavljen <> in narod bo nanje lah-se obrača proti sestavi koncentracijske ko odgovoril. Med temi dvemi politični-vladc. G. Davidovič stremi sedaj, ko je s mi smermi ni mogoč sporazum, zato tu-švojo akcijo doživel zlom. za formacijo di ni mogoče najti -podlage za k-oncen-koincenttracijslke vlade. Pribičevič je tracijsko vlado. G. Pribičevič končuje -mnenja, da je koncentracijska vlada v sc- Članek s trditvo, da koncentracijska vla-dajnem trenutku nemoigoča. Takšna vla- d'a ni.na ideje in politike in bi bila škod-da se sestavi samo, čc je država v krizi Ijiva za državo. Hočemo imeti vlado, ki inče sa si vsi edfrii v tem, da jo'je treba ho branila državno idejo, izraženo v vi-bran-iti. Kakšna je poflitika radikalov in dovdanski ustavi, vlado avtoritete, dela samostailnih demokratov, je znamo cele- in zakonitosti, vlado, ki naj bo močna in mu svetu. Znano pa je tudi, kakšna je po- pod katero se ne bodo mogli razvijati litika opozicijpnalnega bloka, kateremu subverzivni protingrodni elementu ' ■ JOVANOVIČ PRI KRALJU. BEOGRAD, 7. maja. Danes ob 12. url je bil sprejet skupščinski predsednik g. Jovanovič vi avfdije-nci, ki je trajala :do 12.50. Po aivdijenci je šel Jovanovič v -stanovanje in ni dal o aivdijenci nobene fejave. V opoo-icijonalnih krogih so takoj sk-aviali vest, da je Jovanovič poročal kralju o 30 mož broječi skupini v ra-idiilkajjueni -klubu, ki je proti volilnemu -maJidiatu, PREPREČENA ITALIJANSKA' SLAV. NOST V ŠIBENIKU. RIM. 7. maja. (Izv.) V Šibeniku je prišlo glasom poročil iz Zadra o priliki proslave 500-lebnice Tomasca do večjih, protiitalijanskih manifestacij. Ko Je dospel parnik, na katerem sc je pripeljal sNuvn-ostni govornik, poslanec Orano, v šibeniško luko, so tani-ošnji Hrvatje viprizorili denvonst-racijč, talko, da se govornik sploh ni mogd izkrcati. Italijane, ki so ga pričakovali ob -obali, so demonstra-ntje pretepli in razpodili. Še le po 5 urah je policija napravila red. Ko se je poslanec Orano nato v- avtomobilu odpeljal, so ga obmetavali s kamenjem, tako da je moral zbežati v bližnjo hišo. Pred hiš'o je nato eksplodirala bomba, ki pa ni povzročila nikakc škodo. Policija je nato oddala več strelov, ter s tem razpršila množico. Ko sta po slavnosti odpotovala italijanski konzul v Splitu m senator Tacco-ni, so se demonstracije ponovile. Ora-no se je moral vrniti v Zadie-r, ne da1 bi bil imel nameravani slavnostni govor. Strojna in kovinska industrija v. Švici ustavila delo. Š > CURIH, 6. maja. (Švic. Dcip. - Ag.) Zveza delodajalcev švicarsko strojne in kovinske industrije je sklenia, da odredi splošno ustavitev, dela. Ta ustavi* tov je prva odredba strojnih industrija!-, cov v boju, ki ga vodi švicarska zveza kovinskih in urarskih delavcev, proti 52* urnom-u tedttu. • • Zopet železničha nesreča. BERLIN, 7. -majav IzV„ «L’okaIaiuei- gcr» poroča iz Pariza- o železniški na* sreči, ki -se je pripetila1 pri Port-d’ Ata* lier Ekspresni vilalk Bcrlin-Belfoirt jo trčil iv tovorni vlak, pri čemur je bilo nekaj oseb ubitih, yvč pa težko ranienih, gjj Nov Poincarojov govor, fr PARIZ, 6. maja. (Havas.) Pri pojedini trgovinsko zbornice je ime-1 P-oincarfl! govor, v katerem jc obrazložil francoska! zunanjo politiko. Francoska .vlada je pri* p-ravljena- obnoviti nemško gospodarsko-enotnost, kakor hitro bf Nemčija izvršila program, ki ga je stavila ra-pa-racijska -komisija. Ker pa ne .ve, kako bo Nemčija program izvršila in ali ga sploh »a« morava izvršiti, jc francoska iviada pri* mora-ira, da.vztraja pri politiki pažnje in -okrepitve. ■> borza: i CURIH, 7. maja. (Izv.)'1 Predli or z a. Pariz 36.55, Beograd 6.97, London- .24.63, P ra* ga 16.47, Milap 25.32, Ne\Vryork 561.50, Dunaj 0.007950. ZAGREB, 7. maja. Pariz 530—535, Švica 1431—1441 London' 352—355, Dunaj (1.1120—0.1140, Praga 235.50-238.50, Milan 360.10—36-1.10, Nowyork 79.65—80.65. BEOGRAD, 6. maja. Pariz 326r-523,' Švica 1432—1433, London 353—353.40, Dunaj 0.1134—0.1135, Praga 336.25— -36.50^ Milan 361—36L50, NewyorJČ 80.40-S0.50. ^ «kb čustvovanje v politien© svrhe, isto-, tako moramo zahtevati, da ne smejo funkcijonarji Sokola ali Orj-nno izrabljati teh organizacij v politične svrhe. Odločno pa moramo zavrniti vso one, kir hočejo javnosti sugerirati, da so odličen sokolski ali or junaški funkcijonar no bi smel pojaviti na zborih demokratsko stranke kot apostol nje-nih idej. Naši nasprotniki v klerikalni stranki pojmujejo svoje naloge povsem' drugače. Najodličnejši funkcijonarji OrloVstva so obenem! najodličnejši bojevniki v vrstah klerikalno stranko. In nihče se ne dvigne v njihovih vrstah, da bi to obsodil, nasprotno smatrajo oni orlovstvo samo kot ono izmed sredstev za ekspanzijo klerikalne politične moči. No pride mi na misel, isto zahtevati- pri Sokolstvu ali Orjuni. Odklanjam pa kuratelo teh organizacij nad strankarsko-politič-n«nl udejstvovanjem; njunih članov. Moral šeni! končno te besede zapisati, da se napravi konec slepomišenju in krivim pojmom. Zlasti še zato, kor dobro vidim!-, da sc hoče s strani gotovih ljudi, ki so se dokopali do odličnih mest v Orjuni kot, nasprotniki demokratske stranke, našim pristašem', ki so 7. dušo in telesom nacijonalisti, zapreti pot do_u-dejshovanja v naši stranki in ničnem delu.; ,V. S. Politične vesti. * Razvoj krize. Kakor smo- predvidevali, je Pasic kralju izjavil, da ne more sprejeti mandata za sestavo poslovno vlade. Predpo jo šel popoldne v avdijen-co, je sklical- min. svet, ki je soglasuo sklenil, da razmere v parlamentu ne dajejo nobene nade na uspešno delo v skupščini, radi česar se poskusi s koalicijsko vlado ne more obnesti. Po Pašieu jo bil pozvan v avdijenco skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič, o katerem sc je go-vorilo, da bo dobil mandat za sestavo vlade. Zlasti so se na to bilko šel obešali opozicijo-ualei, ki so že izjavljali, da bi šli v takšno koalicijsko vlado. Saj jo celo ljubljanski »Slovenec« včeraj naenkrat postal krotek kot jagnje in zasvi-ral na struno koncentracijsko vlade, d o čim' je bil še pred par dnevi prepričan' o vladi g. Davidovičn. Tudi. to se ni ob-istinilo. Jovanovič je kralju pojasnil svoje stališče, da’je razpis volitov edini izhod iz krize. Volitve naj' vodi Pnšič-Prlbičevičeva vlada. Danes ho menda zgolj formalno kralj ponudil Davidovimi sestavo koncentracijske vlade. Ker tudi to ne bo uspelo, jo pričakovati za nocoj ali za jutri konca krize, kakor smo ga vkljub sHlovcnou« in »Straži« preroko- vali: razpust in volitve. Zaključna tast krize jo tu. ■ • ■ ; *. y\,x *| * Nemci v Sloveniji in Madžari Si Prekmurju. Z ozirom; na vesti, da bo vlada razpustila nemške iif madžarske iredentistične organizacijo vi Vojvodini, s« je pri nas v Sloveniji načelo .vprašanje* kaj -bo z nemškimi organizacijami' si Sloveniji irfl madžarskimi v Prekmurju. Iz Beograda doznavnmo, da Ko vladal tudi tom! organizacijami posvečala svoj« pozornost in nadzorovala njih delovanje zlasti zato, ker jc Slovenija najboiji izpostavljena politični propagandi z onstran mej. Razpustila se bodo vsa manjšinska društva, ki delujejo na politično-nacijonalističnem programu. Nemci iu Madžari pa lahko pristopijo k organizacijam, ki temelje na lojalnosti mapraanl državni ideji. Skrajni čas, da se pristriže greben raznim! nemškim in madžarskim petelinom, ki so na zunaj cede Im jalnosti, naznotraj so pa najgrši iredentisti. * Proti iredentistom. Iz Beograda poročajo, da so je te dni vrnil iz južne Srbijo z inšpekcijskega potovanja šef javne varnosti g. Žika Lazič, ki je prisostvoval tudi svečanostim' povodom posvečenja zastavo organizacij, ustvarjenih proti bolgarskim' komitašem. G. Lazič pripo- Sfcran S. * A U iLi.4 . .OOX i-ij U.-U.L, 1---- Vetinie, da je našel ta protikomitski poki reft v prebivalstvu južne Srbije najlepši odmev irf združil krog sebe ogromne binožžne našeg'a naroda, zlasti na levi fetrani Vardara. Ta organizacija jo osnovana pod pritiskom terorja rnakedon-stvujuščih in ima namen, zaščititi prebivalstvo od bolgarskih komitaških napadov, Člani tega udružcnja so močno o boroženi. Proslava posvečenja zastave se je spremenila v veliko narodno manifestacijo proti bolgarskimi iredentistom' v južni Srbiji (makedonstvujuščim) Kum' zastave je Švicar dr. Rajs. V vsaki vasi se 'bodo osnovale podorganizacije Glede Madžarov in Nemcev v Vojvodini se je vlada postavila na stališče spoštovanja' obstoječih zakonov, v kolikor niso v nasprotju z ustavo. V Vojvodini je po obstoječem! zakonu potrebno odobrenje političnih oblasti za snovanje društev in političnih strank. Vlada ne namerava žaibraniti političnih strank, ker smatra, da. organizacije, osnovane na temelju državne ideje, pripomagajo h konsolidaciji položaja. Takšne organizacije pa niso one, ki, stoje na principu narodnih manjšin in ki podpirajo ali vsaj olajša-vajo iredentistično gibanje ter služijo hujskanju proti narodu, ki tvori večino države. * Radičeve brbljanje. G. Radič ne !more molčati. Sedaj je zopet dal »inter-view« 'beograjskemu dopisniku »Berli-nen Tagblatta« g. Berkesu, ki ga jo obiskal na Dunaju. Radič je dejal med drugim: »Vemo, da so Srbi monarhisti. Mi pa smo in ostanemo republikanci. Kako to izravnati? Mi si mislimo tako: Srbska (!) dinastija naj ostane še dalje na-pranv inozemstvu skupni simbol., V notranjosti pa mora biti hrvatski parlament popolnoma 'suveren in hrvatska vlada' mora, biti odgovorna samo temu parlamentu. Poleg srbske države naj torej obstoja tudi popolnoma samostal-na Hrvatska in Slovenija. Bosna in Her-;čegovina bi dobili poseben avtonomni položaj, za kar bi- -bila potrebna posebna-i pogodba med1 Srbi in, Hrvati po zasliša-S-Jfju Bosne in Hercegovine, ali se hočeta bssloniti na Srbijo ali Hrvatsko. Isto 'tfrelja za Vojvodino. Kar se tiče Črne ^ffore in Macedonije, bi interesirali ti dve 'pokrajini Hrvatsko samo v njihovih od-Jkiošajih naprami inozemstvu. Hrvatsko jfcamo pa bi tvorile Hrvatska, Slavonija Itn čela Dalmacija in bi imela Hrvatska ekupnozBeogradomi-sa-mo diplomacijo in -vojsko v svrho obrambe.«- — Ko je g. jBerkes vprašal Radiča, ali misli, da bo IBeograd na to pristni, je Radič dejal, |da g. Davidovič pozna ta njegov pro-'.graml hi ker je stopil z Radičem v odno-fsaje, mora biti vsekakor prepričan o [možnosti sporazuma v tem' smislu. — Na jjte Radičeve brbljarije ima besedo g. Da-! Vidovič. * Po nemških' volitvah. Po dozdaj 'ina-ihib rezultatih volitev v Nemčiji je gostovo,, da so dobile stranke, ki so proti fizvriŠtvi'm'irovnih1 pogodb, večino (krog «30-- 465). To so nemška ljudska stranka, »nemški tfacijortali-sti, komunisti, bavar-jpka, ljudska stranka, bavarska kmečka f®veza.in pangermani. Te-stranke so tudi iipnoii weimarskr ustavi, ki je nastala na •Podlagi mirovnih pogodb. Seveda še to ime^pombni, da pride do revizije weimar-jške ustav-e; ker so si vse te stranke tudi jlgtede revizije zelo nasprotne v nazorih. ŽKeriso verojefno soc. demokrat jo vendar Nše relativno najmočnejša stranka, je rfersTiti, da bodo dobili zopet predsedni-i&ft. Glede mirovnih pogodb samo ob sebi tudi še tako velika večino, nji-■fcovjh nasprotnikov ne bo mogla ničesar ■ radi enodušniosta. antante v prav-;«a obrambe in izvršitve teh pogodb. Vo-Ittvenega izida torej ni jemati preveč ^tragično za splošni evropski položaj, j. * Stranka nemških realistov na če-pkcelovaškem. Vi Brnu so imeli te dni rea^ti svojo drugo skupščino jjpod predsedstvom inž. Kremerja. Govor-F* 1 jobsojali negativistično politiko jfoemghih strank v Češkoslovaški in na-.fedl«SaTi potrebo češko-n eniškega abliža--ftoe. Masargku so poslali brzojavko, v kat er 1 po vd arj a j 0 svojo lojalnost- na-ipraat državi. jL * Helgiinko-ruska pogajanja. Iz (Moskve javljajo, da je Rakovski -belgijskc-teU' ministru y Londonu sporočil, da sovjetska vlada soglaša s tem, da se vršijo jbelgijsko - sovjetska pogajanja meseca ScliicSit Si Pi*avo ScMchiovo-mis© z znamk© „3ELEM" prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schichtovim- milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat. Dneraa kronika. — Smrtna kesa. V Gradcu je umrl minuli pondeljek bivši veterinarski svetnik g. Martin Jelovšek v starosti 70. let Pokojnik je bil znan' gospodarski strokovnjak in sotrudnik kmetijske družbe za slovensko Štajersko. — »Straža« z avstrijskimi copatami. Ves jugoslovenski svet ve, da ni več Štajerske. »Straža« pa je začela rabiti v svoji 50. številki zopet napis: »Štajerske novice«. Nategnila si je odložene stare raztrgano avstrijske copate. —■ Farizeji s« delajo lepe pred Bogom in svetom. Prejeli smo: »Straža« se je nedavno silno razburila, ker ste ji vrnili milo za drago in jo potipali malo na — uri, ko so že vsi spali. Sumijo, da je nekdo zažgal, — Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja. Elzatrg št 201, Hrvatska. 2736 — Jubilej kmetijskega strokovnjaka. S 1. majem' tl. je poteklo 40 let. odkar je začel sodelovati pri »Kmetovalcu« kmetijski svetnik V. Ro h rman, ki je takrat nastopil službo pristava na bivši vinarski in sadjarski šoli na Slapu pri Vipavi. Spisal je v tej dolgi vrsti let števil- IKuttura in umetnost Proslava 200 letnice rojstva filozofa Kanta v IViariboru. S takozvanLm' Kantovim večerom, ki ga je priredila dne 5. t. m. »Ljudska univerza« se je tudi Maribor 'poklonil nesmrtni senci velikega filozofa, ki je pred 200 leti ugledal svet, da postane eden izmed onih kladivarjev duha, ki se jim je posrečilo vsaj nekoliko natrti lupino večne uganke sveta in življenja. To, da je naša »Ljudska univerza« proslavila jhlbilej filozofa; ki jo Nemec po rodu in ki se ž njim ponaša ves germanski svet, je v dobi narodnega sovraštva tembolj hvalevredno; veliki duhovi tako malo mole nad povprečno maso »nas rodnih« politikov in hujskačev, kakor vrhovi' gora nad megle močvirnih dolin. Kantovo proslavo v »Ljudski univerzi« je otvoril -g. inž. J. Kukovec a kratki-m predavanjem' o Kantu kot človeku in filozofu. Podal je obrise njegove neznatne človeške osebnosti, nato pa ga je postavil v miselni' razvoj evrop- ne članke in jih podpisaval ali s polnim skega človeštva. Po ločitvi vere od: zna- imenom ali s kakim drugim znakom ali pa objavljal tudi brez vsakega podpisa. Ves ta čas do zadnjega je sodeloval brez vsakega honorarja. V zadnjem) času o- gospodarski žilici. Farizeji pri »Straži« , , ■ , so zatajili same sebe ali pa so slabega j obenem'tudi urednastvo »Kmeto- spomina, zato vprašamo: Kdo je pozival — ni še dolgo temu — na bojkot pro- valca«. | —1 Pokrajinski zbor Jugoslovanske { Matice v Zagrebu. Včeraj se je vršil v nicam? Kdo je »farbal« naš narod, da zbor .Tu«osloveu»ke' .r-os: ,.„i____(Matice za Hrvatsko in Slavonijo, kate- ti neklerikalnim posojilnicam in hrauil-j greši proti kmetu, če nalaga ali si izpo so ju j e denar v hranilnicah in posojilnicah, ki niso v klerikalnih rokah? Kdoi je napadal Mariborsko meslno hranilni-\ rega je otvoril predsednik pokrajinskega odbora dr. Živko Petričič. Tajniško (poročilo je izkazalo obilno delo Matice j co in druge naše denarne zavode, hoteč! V jem letu, ki je doprineslo velike jim iz gole zavisti oslabiti med narodom! "T 0 "a j" ekonomskem' II ‘toejs^-Londonu. zaupanje? Nikomur drugemu nego gg. duhovnikom pri. »Straži« in »Slovensk. Gospodarju« ter gorečim' duhovnikom po deželi ni 'bilo »prenizkotno, pveogabno, se valjati v tem' blatu«. Gospodje duhovniki, -dajte nanjl v smislu naukov velikega katoliškega k a teki zrn a ne samo s svojimi obnašanjem, temveč tudi po časopisih sVojo stranke lepe izgledo ljubezni do bližnjega, potem so ne bodete kakor tokrat osmešili z lastno lažjo. Ako ste pa svojo zmoto spoznali in uvideli,! da vas zapuščajo oni, kojc ste večkrat po krivici napadali in blatili, potem nas vaša Izjava v »Straži« le veseli, samo glejte, da se je bodete tudi držali po citatu velikega katekizma: »Vse, karkoli' hočete, da naj vam ljudje store, tudi vi njim -storite; zakaj to je postava in preroki.« (Mat. 7,. 12.) — Konjska dirka v Ljutomeru se vrši v nedeljo II. maja ob 14. uri. Odhod vlaka iz Maribora ob 6.30 zjutraj, povratek v Maribor ob 20.50. 1— Šolski izleti. 1. Učenci (dijaki) vseh domačih, javnih kakor tudi od države priznanih privatnih učilišč imajo pravico do sledečih povlastic,-ako potujejo pod vodstvom svojih učiteljev na izlete: v II. razredu brzih vlakov s polovično karto ITI. razreda brzih vlakov; v III. razredu brzih vlakov s polovično karto III. razr. potniških vlakov; v II. razredu potniških vlakov s polovično karto III. razreda potniških vlakov jn v ITI. razredu potniških vlakov s četrtinsko karto UT. razreda potniških vlakov in sicer samo, kadar potujejo v skupinah najmaitje po 10 dijakov ali ako se znižana cena plača za to število. Zastonj se ne prevaža nihče. 2. Učitelj, ki vodi skupino, plača Pc-lovico normalne vozne cene, vendar se Prevaža na vsakih 5 učencev samo 1 učitelj. Skupno potovanje se mora prijaviti pismteno v 2 izvodih načelniku odhodne postaje najmanj 2 dni pred nameravanim' potovanjem. Prijava mora vsebovati ime zavoda, odhodno in namembno postajo, eventualni povratek, število o-'.scb, dan in vlak, kdaj se potovanje vrši, podpis in žig ravnateljstva. — Bajram mubarc-kj olsun! Dne 5. t. m', je bil zadnji dan muslimanskega P°-sta Ramazana. 6. tm’. so 'se pričeli Ba.i-ramski prazniki, katero si želijo muslimani z voščilom: »Bajram mubarekj olsun!« polju našega naroda. Naš narod' vodi pod tujim jarmom težko borbo za ohra-j mite v svojega jezika in narodnosti. Tudi blagajna izkazuje vedno večji napredek podružnic na teritoriju Hrvatske in Slavonije. Izvoljen je bil stari odbor. — Nova izmenjava ujetnikov meti Ru-muiisko in Madžarsko. Iz Bukarešte po- nosti. (skolast.ike) so duhovi prodirali ■vj mrak svetovne uganko m dveh strani: enim so bile izkušnje (empirfki) edina -luč v večni temini, drugim’ pa je priba* jala svetloba, od znotraj, \% razuma (racionalisti). Hume je hotel končati dolgotrajni hoj za r esn i co - vari jivk o in. jft dokazoval, da človek sploh ne more spoznati resnice. Na prelomu stoletij je' vstal Kanit iri) jo izkušal pod Hum©-ovim vplivom' združiti obe temeljni smeri. V tem leži velik pomeni Kantov® filozofije. Tu posehdob je Kant kakor1 strmna skala. Vsak, kdor danes rešuj® spoznavalme probleme, mora-iti mimo te sekularne skale- G. prof. dr. A. Dakar jo nato pregledno in vzhc nepoljudnemu značaju snovtl jnsborazložil najvažnejše premise,, ki j!K jo Kant postavil v svoj: poglavitni fiiozofični izpovedi: »Kritik der reiuerf Vemunft«. Z nazornostjo veščega didakta je seznanjal slušatelje s Kan- ročajo, da so je dne 5. tm. izvršila nova tovo spoznavalno teorijo; z vlogo, ki j® izmenjava političnih ujetnikov. Ru,mu- : ni ja je izročila Madžarisibi 12 radi upo-! ra obsojenih sedmograških Madžarov, dočini je dobila Romunija 12 v’ Madžarski obsojenih Rumu nov. — Velika tatvina na bosanski pošti. Sarajevska poštna direkcija je uvedla preiskavo o tatvini 77.0ho D iz vreče, ki ,ie bila na potu od poštno postaje v Čaj ! niču do Gorazde. V Gorazdi so zapazi j primanjkljaj ter obvestili policijo, ki je - takoj uvedla preiskavo, toda do sedaj brez uspeha. Vreča je bila transportirana najprej s poštnim' vozom, potemi z že lcznico in nato zopet s poštnim vozom I zgled a; da je udeleženih pri tatvini več oseb, — Svojega župnika so hoteli obesiti. V Knegincu pri Varaždinu je doživel ta-onošnji župnik pred par dnevi velik strah, V cerkev je prišel mlad par, ki se je hotel poročiti. Ženin pa župniku •ni bil posclgio po godu, zato jc kratko-analo odklopil poroko, češ, da njegovi papirji niso v redu. Svatje so ogorčeni zapustili cerkev ter odšli, v bližnjo gostilno. Proti večeru so bili že vsi Židane volje. Ko pa so sc spomnili župnika, jih je popadla taka jeza, da so vdrli v župnišče ter zagrozili župniku, da ga obesijo, župnišče, pa zažgejo, če se ho še nadalje protivil. Župnik je kmalu uvidel, da milijo resno. Šel je torej zvečer ob fl. uri v cerkev ter opravil cerkveno poroko, drugi dan pa jc zadevo seveda prijavil oblastem in lahko se zgodi, da bosta jo filozof določil' razumu kot avtouom-, n emu činitelju In volji kot najsilnejlše-* mu pojavn življenja. Predavatelj j® razložil* tudi pomen znanih Kantovih; kalegorij, se dotaknil njegovih pomembnih teoriji o času in prostoru, potoni' spoznavanja stvarnosti na sobi (das Dingi an sich) in tudi njegovo kritike verskih! pojmov o Bogu, nesmrtnosti duše 1. dr. — Oba predavatelja sla s svojimi izvajanji nekoliko približala občinstvo k teškhni problemom! Kantove filozofije* dasi sta jih — samoobsobi umevno — pokazala le iz ptičjo perspektive, odkoder so vidni zgolj grobi obrisi. Zanimivo in; razveseljivo pa jo dejstvo, da je bil obisk tako dober, kakor ni. ibil že del j časa; Okoli 2oO ljudi se je udeležilo Kantovega večera. Ker pa ni kazalo, da bi nastopil tretji napovedani predavatelj g. prof. Favai, je njegovo predavanje d Kantovi etiki preloženo na prihodnji pondeljek dne 12. marca. Predavanje bo zajelo tudi etiko pred Kantom; da bodo tako razumljivejši Kantovi nazori o etiki. — Naj bi slušatelji ponesli v realno, praktično življen je predvsem visoko Kantovo mnenje o človeških dolžnostih* Človek je zato človek, da vestno iznol-' p ju je izvostne dolžnosti. G. inž. Kuko-' vec ,ie drtbro povdartl, da je naši dolu najbolj treba bas tega spoznanja in d® se tudi in zlasti zaradi njega moramo v r a č atih Kantu! I—us. (Opomlba: Vsled pomanjkanja pro- stora ni mogel' članek iztti v včerajšnji- Objave. ženin in nevesta preživela medene ted-j Številki, kakor je 'bil namenjen. Ured.) j ne v zaporu. odpravljajo nepismenost. Dne 25. maja se vrši v Moskvi tretji vseruski zbor za odpravo nepismenosti. Sklenjeni bodo razni ukrepi, da «e nepismenost v vsej Rusiji odpravi pooolno-mn. Zdi pa se, da vlada ni tako delavna kakor so kongresi -inicijativni. OOOODDanODDO □ □ □nnnnmnnmn naraščajev a akademija — Požar v Breznu. V nedeljo 4. tm.5 sc vrši v četrtek 8. maja ob 8. uri zvečer Jo zgorela posestniku Potočniku v Breznu koča na pobočju ob Dravi do tal. Prebivalci so komaj rešili golo življe- v NARODNEM domu. .Vstopniua prostovoljna n°J iw-'žlxbP°*-vGoreti je pričelo ob. 21...» oocDOODDDODo n -n pnnnnnnnnnnn § revsko društvo »Luna« v Lajterš-bergu-Krčevina prosi vse člane, da so zanesljivo udeleže sestanka, v nedeljo, dno 11. maja od 9. Ij, ure v gostilni pri Krambergerju na Aleksandrovi cesti. — Posvetovalo se bo o prireditvi veselic« meseca junija. Ob enem' so vabijo prija-j telji potjn, da pristopijo kot člani kH imenovanemu društvu. — Odbor. KAROčevUi Maribor, Koroška c. 19«i V Mariboru, dne 8. maja 1924, »x A Ji O K«. feir&n iu» Mariborske vesti. Kaliber, 7. maja 1924, m! Smrtna kosa. V torek, dne 6. maj-nika je umrl s. Maks Straschil, posest-nik in lesotržec Ob bregu 2. Pogreb se Vrši v četrtek, dne S. majnika ob 14. uri ir, hiše žalosti na magdalcnsko pokopališče v Pobrežju. ■ m »Slovenski kvartet« (gg. Banovce, Pečenko, Završan, Zupan) iz Ljubljane nastopi v Mariboru v sredo, 14. trn. s .samostojnim vokalnim koncertom v veliki kazinski dvorani; Kvartet se je ustano-fvil 1. 1920 in goji študij starejše in moderne slov. vokalne glasbe v resnem kom ce rt nem stilu, kar je dokazal z vsemi svojimi dosedanjimi nastopi. V Ljubljani je nastopil poslednjič pred dvemi tedni na mladinskem glasb, predavanju ,v Filharm, dvorani in žel za svoje umetniško prednašanje viharje odobravanja. Strokovna kritika je sprejela tudi ta njegov nastop z laskavim priznanjem in označila kvartet kot našo najboljšo pevsko komorno enoto. Sloves »Slov. kvarteta: nam jamči, dp gotovo tudi naše občinstvo ne bo zamudilo prilike, da obišče ta njegov koncert. Vstopnice so v-predprodaji v trgovini Zlate Brišnik. m Prebivalci Linharte ve ulice se pritožujejo, da se tam v neki niši 'skoraj vsako noč razgraja do zgodnjih jutra njih ur. Tako. se je na pr. minulo noč igralo, kričalo in plesalo čez 3. ure zjutraj. Ostali prebivalci, večinoma iz delavskih krp.gov, ki so potrebni nočnega miru, prosijo policijski komisar! j at, da .naj se za stvar malo pozanima in napravi red. m' Prebarvanje državnega mostu. Zadnji čas so pričeli železni delt na državnem mostu črez Dravo rjaveči, zato bo most na. novo prebarvan. Barvanje bo stalo okrog 100.000 dinarjev. m Akcijski odbor v dobrobit ponesrečenemu stražniku Kralj Lorencu naznanja slav. občinstvu, da je tozadevna akcija doprinesla znesek 13.411.73 D. Od tega se ie nabavila ponesrečencu potom1 Odbora umetna noga za 3568 D. Njegovim trem' mladoletnim otrokom, se je Vložil v tukajšnjo Mestno hranilnico znesek 3000 D — tako, da lahko vsak posameznik dvigne znesek 10% D z obrestmi vred —- komuj v 21. letu svoje starosti. Njegovi soprogi se je izročil takoj po prireditvi družabnega večera znesek 200 D. Njemu samemu pa sc? je izročilo za Osebne in družinske potrebščine ter za nabavo protezne rezerve: I. 50o D, TT 30C0 D in dne 4. maja t. 1. ostalih 5.143.75 D. Končno so naznanja, da ,se jo toza devni odbor s 4. majem t. 1. razpustil. m Redno glavno cepljenje proti kozam. Obligatorično brezplačno cepljenje proti kosam Za vse ono prebivalce mesta Maribor, ki še niso bili cepki eni in so stari nad 6 mesecev, se vrši v času od 19. do 24. maja tl. vsak dan od 9. do 12, mre mestnem1 fizikatn (Rotovž) soba St. 7. Spored za poedioe okraje je sle id-eči: L okraj' 19., maja, Tl. okraj 20. maja, ITI. okraj 21. maja, IV. okraj 22. maja, V. okraj 23. maja tl. m Tujci v Mariboru. Dne 7. majnika jo bilo prijavljenih v Mariboru (19 tujcev in sicer: hotel »Moran« 23, privat-^mtel 3, hotel »Zamorec« 9, gostilna Halbwidl 7, hotel »Črni orel« 5, gostilna »/lati konj« 5 1,otel »Kosovo« 4, gostilna Zokalv 9, gostilna »Pri jelenu« 3, gostil na »Pri grozdu« 3, gostilna »Zlati lev« 3, gostilna Loschnfgg i. m' Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebni em učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija tl. in trajajo štiri meseče. Vpisovanja in pojasnila v trgovini is pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. m Pobegla kaznjenca. Zadnjo nedeljo sto pobegnila iz mariborske kaznilnice dva kaznjenca, ki sta se med mašo iskrila v kapelici. Posrečilo se jima je, da sta splezala skozi okno na prosto. (Ušel pa je samo eden, ker so drugega kmalu po bogu prijeli stražniki blizu Drave pri Veliki kavami'. Eden iinaod-sedeti 2, drugi pa 4 leta težke ječe. m’ Kri ji ge, leposlovno In znail-fetvene, literarne vrednosti, v vseh jezl-8rih, kupuje po najvišjih cenah veuno »Ljudska knjižica«.., b Mariboru, '.jiTa«, rodni doni L h 4 Narodno gledališče. REPERTOffiE: Sredo 7 maja. Čardaška kneginja. Ah', C. (Kuponi). Četrtek, 8. maja. Veseli dan ali Mati ček se ženi Ab E. (Kuponi). H3— -'K''-1 ' Poset Hudožestvenikov v Mariboru Odlični ruski dramski umetniki pose ti jo naše mesto okoli 18. trn1., kjer bodo go stovali v našem gledališču' s tremi predstavami in sicer: 1. Dostojevski j; Sel Stepančikovo; 2. Dickens: Življensk boj in1 3. Čehov: Višnjovi sad (Češnjev vrt). Umetnikov dospe 25. Vstopnice so že v predprodaji in’ se lahko rezervirajo od; 9.—12. in 15.-17. ure pri dnevni gledališki blagajni. Telefon 382. Meščanom mesta Maribor. Sredi maja bomo imeli čast sprejeti svetovne dra molske umetnike Hndožestvenike, ki so bili v vseh mestih Jugoslavije in' v i-no zemstvu predmet prisrčnih in: navduše nih ovacij. Umetnikov dospe 25,.za kat-e re je poskrbeti stanovanja oz. sobe. Ker je Po hotelih težko rezervirati tolik število sob, se obrača gled. uprava do pn. občinstva s prošnjo, da bi po mož nosti za tiste dni odstopilo eno oz. dvo je sob. Prijave sprejema gled. uprava do četrtka 8.'tm. Naša dolžnost je, da umetnike, ki so bili na 'svojih gostovanjih če.šče gostje kraljevskih rodbin sprejmemo čim dostojnejše. Rim. Mestni kino. »Pariški vrabec«, kras na drama v 5 činih, v glavni vlogi Re na Bonet, se predvaja v sredo in četrtek, Sokolstvo. o Te.Invad.ua akademija sokol, para ščaja. V prid sokolskega doma na Taboru se vrši v četrtek ob 20. uri v Nar. domu telov. akademija sokol, naraščaja. Program bo jako raznovrsten ter bo nudil občinstvu mnogo užitka.. — Član sivo in sokolstvu naklonjeno občinstvo se opozarja, da je čisti dohodek tega. na stopa namenjen za zgradbo Sokolskega doma na Taboru, ki je ravno sedaj velikih materijalnih, gmotnih1 in drugih težkočah. Naša dolžnost jo, da temu dru stval bratsko priskočimo na pomoč, tor pomagamo vsak po svojih močeh k zgradbi veličastne sokolsko zgradbe. — Vstopnina se bo pobirala le v prostovoljnih prispe vici h. o Apeliramo na naše sokolsko občin stvo, da poseti jutri v četrtek akademijo naraščaja, ki so vrši v korist Sokolskega doma na Taboru, polnoštevilno. Na svidenje! — Odbor. o Načelstvo »Kola jahačev« Sokola ima v četrtek dne 8. -trn, svojo redno sejo. o Sokol Studenci priredi v soboto dne 17. majnika 1924 v Sokolskem domu telovadno akademijo. Začetek ob 20. uri. Po akademiji ples in prosta zabava. Oriuna. Četniška sekcija. V četrtek dne S. maja ob 20. (8.) uri se vrši v Sokolskem domu Studenci redovna vaja ob vsakem vremenu. Zdravo! — Glavar. Oriuna Studenc! poziva 'svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži od kritja Malgajevega spomenika v Gu-štanju dne 29. trn. Za članstvo v kroju jo udeležba obvezna. Prijaviti se je v tajništvu ob navadnih uradnih urah. Ekonomska Orjuna. Dospeli so-pro-spekti in subskripcijski Usti in se dobe istotako v tajništvu, kjer se obenem sprejema im odpošilja tudi denar. Nacionalisti, podpirajte lastno osrednjo gospodarsko zadrugo! Kdor podpiše delež, ne podpre lo naše organizacije, ampak absolutna varno in plodonosno naloži svoj denar. Zdravo! > Turistika in šport. ! Maribora,, 1«... NajIeje la_ danski izleti na pičlo tri ure iz Maribora ali iz Doc oddaljeno kočo, Oskrba prvovrstna. Snega ni več. Plauinci in drugi, posečajte to najlopšo točko mariborsko okolice. «,(SPD, ■ — Sisort. T. slov. športni klub »Maribor« tveroinigung »Itapid« 2:25 venstveno tekmovanje minule nedelje I-vajo z žogami — vendar vse zastonj«; —«j Obrana »Maribora«, posebno desni bnek, deluje precizno in skrajno požrtvoval-" Sportveroinisung »Rapid«‘2:2 0:0)' Pr-I n°‘ N“?ad. sM«r3b begu Morena, poveljnika sovražne ko-' njoniee, z obema carjevima sinovoma, o femrti petdeseterice satrapov. Julijan se "91 i ne začudil ne razveselil; obraz mu je (p-sfal neizpremenjen. i):' Vstopili so njegovi zvesti oprode: Da-tralaif, Gor mazda, Nevita, Arinotcj, Lu-i^silijan in prefekt vzhodnih dežela — Sa->Justij; vodil jih je komes Jo vi jan. Mrio-'S\, ki so se že ukvarjali z zasnovami o bodočnosti, so želeli, videti Jovljana na .(•prestolu; bil je šibek, bojazljiv mož in SBoiikoonur nevaren. Nadejali so se, da si bodo nod njiimi odpočili od prebavnega Gulijariovega vladanja, .lovijan je pognal umetnost, ikako da se človek vsemi *•— prikupi. Bil je visok in lepega stasu; o-braz mu je bil. tako neizrazit, da je v množici izginil izpred oči. Imel je 'vitro, a ni če mu m« srce. Med odličnjaki jo bil mladi čenturij dvornih ščitonosccv, poznejši zgodovinar Ammijan Marcellin. Vsi so vedeli, da si zapisuje vojne dogodke. Brž ko je vstopil v šotor, je vzel iz plašča voščeno ploščice .in medeni stilos. Hotel je zapisati cesarjeve besede pred smrtjo. — Odgrnite .zaveso, — je vdel Julijan. Brž so odgrnili zastor na vratih. Vsi so stopili za korak proč od vrat. Jutranji vzduh je vel umirajočemu v obraz, Vrata so bila obrnjena proti vzhodu. Nekoliko dalje od taborišča je svet prehajal v daljno ravan; ničesar ni bilo, kar bi zapiralo obzorje. Julijan je ugledal svetle oblake; bili so hladnejši in prozornejši od ledu. Čez minuto je vzdihnil in rekel; — Tako, Dobro je. Utrnite svetil jko.. Pogasili so ogenj; v šotoru je nastal pol »mrak. , . - .\:.yjiJ:;;w*;,. Vsi. so čakali molče. * — Čujte, prijatelji, -- je začel cesar svoj poslednji govor; govoril je tiho, a razumljivo; obraz mu je bil docela miren. !/,#.( Ammijan Marcellin je beležil: — Čujte, prijatelji, — prišla je moja ura, nemara celo nekoliko prezgodaj; a glejte: veselim so je, Saj vračam življenje prirodi, kakor vrača pošten dolžnik svoj dolg. V moji duši ni no žalosti ne strahu; v nji polje tiha radost, modrih ljudi, pred ob čut j e večnega miru. Izpolnil sem svoje dolžnosti, in če so spominjam1 preteklosti, ne vidim potrebe, da bi se bil kosal. Tiste dni, ko sem od vseh preganjan čakal smrti v loapadokijski puščavi, na trdnjavi Maceluniu, in pozneje, ko som bil na višku svoje moči, v škrlatu rimskega cesarja — mi je duša ostala noomadeževana in je zmeraj hrepenela. k visokim ciljem. Da pa nisem izpolnil vsega, kar sem bil hotel —- ne pozabite, prijatelji, da so človeška dejanja podvržena moči usode. — Danes zahvaljujem Večnemu za to, da mi ni dovolil umreti od dolge bolezni ali pod krvnikovo, zločinčevo roko, temveč na bojnem polju, v cvetu mladosti, sredi neizvršenih načrtov... Povejte, prijate 1 ji, mojim sovragom in prijateljem, kako umirajo od starodavne modrosti prežeti Helenci! Julijau je umolknil. Vsi so pokleknili, Mnogi so' jokali. — Čemu jokate, reveži! — j-e vprašal Julijan smehljaje. — Ne spodobi se jokati za človekom, ki se vrača v svojo doma jo.,. potolaži .se, Viktor! Starec jc hotel nekaj odvrniti, a ni imel moči; zakril jc obraz z rokami in zaplakal še alineje. — Tišje, tišje, — je dejal Julijan, o-brnivši pogled -na daljno nebo. — Glejte ga!... Oblaki so vzplamteli. Somrak v šotor ju je dobil toplo jantarjevo barvo. Šinil je prvi solnčni žarek. Umirajoči je obrni! svoj obraz k njemu. Tedaj je pristopil prefekt vzhodnih dežela Salustij Sekuud in poljubil Juli-janovo roko: — Blaženi Avgust, koga-določiš za svojega naslednika! — Vseeno, — je odvrnil vladar. — Naj odloči usoda. Nji -se ne smemo zoperstavljati. Naj le triumfirajo Calilej-c-i. Mi bomo zmagali prejalislej, in z nami je solnce. Glejte ga, tam' jo, tam... Slaboten 'drget je šinil po njegovem! telesu. 7j zadnjim- naporom! je, dvignil roke, >ko da bi se bil hotel napotiti soln-cu naproti. Iz rane je brizgnila črna ikri; na vratu in na senceh so mu nabreknile žile. — Piti, piti! — je zašepetal in vzdihnil. Viktor je pristavil k njegovim ustavni globok kozarec; bil je zlat in blesteč; napolnjen do roba -s čisto studenčnico. Julijan je zrl v solnce in je počasi, s poželjivimi požirki srebal prozorno, kakor led hladno vodo. Nato je glava- 'klonila. Tz napol odprtih ust se jo iztrgal zadnji vzdih, zadnji šepet: — Veselite se!.. Smrt — solnce.. Jaz som!., kakor Ti, Helios!.. Cesarjeve oči so ugasnile. Viktor jih je zaprl. Julijanov obraz je bil v solnčni svetlobi podoben obrazu spečega boga. r XX. Minili so trije meseci, odkar je cesar Jovijan sklenil mir s Perzijci. V začetku oktobra, še je rimska vojska vrnila v, Antiohijo. Bila, je izmučena od gladu in od neskončne poti čez vročo Mezopotamijo. Med potjo se je-tribun ščitonoscev A-natolij sprijatelji 1 z mladim- zgodovinarjem Ammianom' Marcelinem. Prijatelja sta sklenila odpotovati v Italijo in se naseliti v (samotni vili blizu Baj, kamor jih je bila povabila Arsimoja, da si odpočijeta od težkih vojnih pohodov in v žveplenih vrelcih zdravita svoje rane. Mimogrede sto. se bila ustavila na nekoliko dni v Antiohiji. '(Da-lje sledi.) ' Darujte za,Sklad otroške bolnice1 v Mariboru. POPRAVILA IN SNAŽEN J A PISALNIH STROJEV, ANT. RUD. LEGAT, MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 7, TELEFON 100. Mala oznanila. UVAN LEGAT, !. špacijelna popravljalnica za pisalna, ‘računske, kopirne stroje 'ter druge pisarniške stroje. ■ Najboljši barvni traki ter oglen 'papir itd. Čuvajte Vaše pisal-1 ne stroje ter obrnite se samo -(na izkušenega strokovnjaka . IVAN LEGAT, tačas Vrazova ; ulica A, od 15. maja Vetrinj-kska ulica 30, kavarna Žigart, -"telefon 434, ustanovljeno 1910. 982 7—1! jbitellgentno mlado pomožni no delavko za čisto in mir-K no delo išče za takoj „Volta“ Pl* d. d., Maribor. 972 Čevljarska delavnica, 2 stroja iu kompletni inventar ali tudi brez je takoj ria prodtij. Naslov pove uprava lista. — 975 3—1 Dobro ohranjeno moško kolo po ceni na prodaj. Trstenjakova ulica 2, Kolar. 980 2-1 Vzamem kovaško delavnico v Mariboru ali bližnji okolici v najem. Naslov pove uprava ..Tabora” 978 2-1 kovaški stroki popolnemn iz-; , urjen kovač išče namešča-k nje. Naslov pove upravnižtvo. -Tabora". 979 2—1 Trgovske hiša v Mariboru na zelo ugodnem prostoru na prodaj. Pojasnila pri upravitelju A. Skasn, Maribor, Krekova ulica 16 in pri lastniku Ho-bert Stbhr, St. Polten, Schi-iB-stattpromonade 3, Osterreich. 670 10-4 MBnMUBnoaaumaBBHSBSisaiiaBEffiaii-BsaaMsa Iv. Kms. Ul Aleksandrova 13 Telefon 207 Slomškov trg G | (Janjat« torbice in kovčeke za potovanje v vseh veličinah kakor tudi spisne in damske torbice, listnice, tobačnice itdj Nahrbtniki za šolarje, planince itd. Usnjata gamaše. Ovratniki, nagobčniki, biči in vrvice za pse, gobe, kožice in ščetke,za kočije prati. Beline ponjave (plahte) za vozove in « mn m „ x konje ▼ vseh velikostih. Razni okovi za konjske opreme vi Pl S® nikelnu, medi, poniklovano ali črno lakorano. Gonilni Jer- 9 ntonl iz la usnja, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni. 10 Vsa v Jermenar., sedlar, in torbarsko stroko g spadajoča popravila se sprejmejo in po mož- g nosti hitro izvršijo. Moderno in higijensko are jeni brivski salon Fr. Novak. Aleksandrova cesta 22, se čeuj, občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abo nentom ns razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom in poduradnikom predplačilu popust. 26:3 50-45 Amaterji! Sveže foto-potreb ščine prvovrstnih znamk V, Vlažič, Maribor, Gosposka ulica št, 23. 818 10-6 Vila v park« z lepim velim vrtom radi selitve na prodaj. Kupcu stanovanje 4 sob s pritiklinami takoj na razpolago. PreSernova ulica 27. 966 4-2 Lepa psica volčje pasme, leto stara za 700 Din na prodaj Zrinskega ulica 16. Studenci. 964 2-2 Prodam motorno kolo NSU, 3 H P; dobro ohranjeno po nizki ceni. Vprašati: Maribor, Aleksandrova cesta štev, 55. 921 7-4 Zamenja se lepo stanovanje (5 sob, kuhinja, kopalnica in predsoba ter ostale pritikline) v sredini mesta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod .Zamena" na upravo „Tabora". „ 716 n Ct3SaH!BB®ffiBiaHESIHffiES!Eraai35E«B samoveznice, srajce, nogavice in rokavice, kupite po najnižjih cenah pri 869 tvrdki: 3—l J- TOM&3EBM Maribor, Grajski trg št. 4. Ugodno kupite kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini S. HM Ko. Maribor, Gosposka uliea 26 — Najlspše novosti — 128 Edino le električni BBZOVAR in POTflPUMMIK patenti p. j^EUREBCA dasta v momentu vrelo vročo ali mlačno vodo. Dobivajo_ se pri lastniku M. Nerat, Slovenska ul. 12 kjer se vidijo tudi vsi aparati v funkciji. 20—13 356 Klobuke, tepke nainovejše oblike od 30 D naprej ter perilo, samoveznlee, čevlje, dežne plašče itd. po najsoliiinejših cenah nudi Jakob Lah, Maribor, or®’j”l2>*rs m igagri- ---------- ■» Vinogradniki! Modra galica (Kupfmitriol) najboljša se dobi po aajnižji dnevni ceni pri Antsii Tonejc, lunina i umetnim gnojem ia taiKijai Maribor, Aleksandrova c. 35 repričajte Pristopajte k Sokolski Matici! Zadružne elektrarne v Ormožu,, s*, da je najboljša zobna krema ’ l I; afflBBaBa&aKaBEtiBaBBBHKinraaesKiaKEZiaiBmaBn nciBMMiBUiamBBBaiB Pozor! Pozor! Oglejta si našo Izložbo Maribor, Aleksandrova cesta 19, I tam sn novi stari avtomobili svetovnih znamk. Isto- Pr°daJ motorna kolesa, radioaparati, pisalni stroji i. t. d. eoretičen in praktičen pouk v vožnji z avtomobili. zvože , lo‘|ad®bro ohranjeni avtomobili se prevzamejo v komisijonolno prodajo. Strogo reeina, solidna in točna postrežba. A. STOINSCMEOG, R. PELIKAN MarSSior Aleksandrova cesta 19 HaaBBaBKBiaBBMimozS' ki s® povsod dobi VABILO na redni občni zbor Zadružne elektrarne v Ormožu r. z. z o. z., kateri *se bo vršil v pondeljek dne 19. majnlka 1924 ob H ^6’ uri p0p’v dvorani Kletarske gostilne v Ormožu, ^ 'DNEVNI RED: 1. Citanje revizijskega poročila. —. 2. Poročilo načelstva o prvem letnem računu. — 3. Potrjenje letnega računa. _ — 4. Sklepanje z ozirom na letni račun, nadalje v smislu § 13 odstavek d) zadružnih pravil ter o^ priključku občin od Ormoža do Središča. — 5. Sprememba pravil in zvišanje deležne glavnice. — 6. Nadomestna volitev načelstva in^ nadzorstva. — 7. Pojasnila tvrdke Štebi & Tuječ. 8. Slučajnosti. PRIPOMBA: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno štcvi!o_ zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši eno uro kasneje na istem kraju z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki 976 Urška, aF že veš 6« j« dobil A. VICEL, MARIBOR Glavni trg št. 5 emajlirano težko posodo znamk« .Gobani" m la*}« vr*t«, SeSko-slovaSkeg« proizvoda, ploČeTi-r.wto in lito posodo, porcelanasto, koraoninaeto in stekleno robo najbolj la vrste. Vse kupuje pri ujem; zato hiti, tla no za-214 mudiš. 40—4 ltl je sklepčen pri vsakem številu zadružnikov. 9 77 Načeisšvo. iftst-mik iu-iadaia.telj.: Konzonol^ *.®ab*r«. Glavaj.. iat..adaMjo*|Bl urednik: Vekoslav S n i o ->) e *v — Tlak«; Mariborska tiskana d. d,