Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, petek SO. septembra 1940 V Vesti 20. septembra Rimski posveti o nadaljnem preurejanju Evrope Posebna pozornost ie veljala Balkanu, bodočemu razmerju med Italijo in Nemčijo ter Sovjeti in akcijam v Afriki Rim, 20. s epi. m. Europa Press poroča: Snoči ob 20 je bilo izdano uradno poročilo v zvezi z razgovori v Rimu po prihodu neniske-Sa zunanjega ministra von Ribbentroppa. Poročilo pravi: Razgovori so bili od 15, do 19. ure v Beneški palači. Navzoči so bili Mussolini, v. Ribbentrop, grof Ciano, nemški veleposlanik von Mackenseui in italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri. Po teh razgovorih je sprejel Mussolini nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa in ostal z njim dalj časa v razgovoru. Splošno računajo v Rimu, da se bodo danes razgovori nadaljevali. V zvezi z vsebino razgovorov pravijo italijanski politični krogi, da so se nanašali na vodstvo vojne v Afriki, ki je dosegla sedaj vrhunec. Govorili so tudi o načinih, kako bi odstranili sleherni vpliv in motnje, katere povzroča Velika Britanija pri organizaciji nove Evrope. Pogajanja bodo zelo važna za razvoj dogodkov v Afriki, zlasti pa v Egiptu. Rim, 20. sept. o. Unted Press poroča: Včerajšnji sestanek med Mussolinijem ter nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom je trajal dve uri. italijansko časopisje ne prinaša o vsebini tega posveta nobenih poročil. Iz zanesljivih virov je bilo mogoče zvedeti o tem naslednje: Nemški zunanji minister in voditelj Italije sta razpravljala o skupnih načrtih in skupnem bodočem delu za poraz Britanije in za vpostavitev nemškega in italijanskega vodstva v Evropi. Temeljito sta obravnavala vsa vprašanja, ki so v zvezi s splošno politiko Nemčije in Italije v Evropi ter na Turška opozorila Bolgariji in Madžarski Carigrad, 20. septembra, o. Vodilni turški dnevni »Jeni Sabah« prinaša uvodnik, v katerem svari madžarsko in bolgarsko časopisje, naj ne prinaša zahtev o tem. da je treba z,a Romunijo okrniti tudi Grčijo in dati Bolgariji grško Traci jo ter s tem dostop na Egejsko morje. List pravi, da tako pisanje prižiga smodnik na Balkanu. Prvi pogoj za mir in napredek Balkana je. da se druge države ne mešajo v balkanske zadeve. Poskusi za okrnitev Grčije se ne bodo tako lahko posrečili, kakor je bilo to pri Romuniji. Sovjetski vojaški odposlanec Belgrad, 20. sept. m. Danes prispe v Bel-grad z letalom iz Moskve čez Berlin prvi vojaški odposlanec Sovjetske zveze v naši državi generalni major Samohin. svetu, zlasti pa so posveti veljali naslednjim vprašanjem: 1. Utrditev nemške in italijanske moči in vpliva v južnovzhodni Evropi ter v zvezi s tem vprašanjem o bodoči usodi Gičije ir Turčije. ^ 2. Pridobitev sodelovanja Španije v sedanji vojni. 3. Obrambna pogodba med Združenimi državami in Anglijo, odstop angleških oporišč Združenim državam in pomorska pomoč Arne- . rike za Anglijo. 4. Vprašanje o morebitni zasedbi ostale Francije ter francoskega ozemlja v Severni Afriki. Aleksandrija, 20. septembra o, United Press poroča: Angleško uradno poročilo pravi: Na egiptovskih bojiščih se položaj ni spremenil. Sovražnik nadaljuje z utrjevanjem svojih položajev pri Sidi Baraniju in Sollumu. Angleška letala so šestič bombardirala vojaške objekte ter letališče pri Mogadisciju, Vsa angleška Pozdravi romunskega zunanjega ministra Cianu in Ribbentropu Bukarešta, 20. sept. Europa Press poroča: Romunski zunanji minister Sturza je poslal nemškemu zunanjemu ministru von Ribbentropu' sledečo brzo javko: »V trenutku, ko jircvzemam težko dolžnost zunanjih poslov nove Romunije pod vodstvom poglavarja države generala Antonescn. izvajajoč odrešilni program Železne garde, se zahvaljujem za besede in izraze simpatij, ki jih je Vaša ekscelenca vedno izražala za dobro in uspeh Romunije.« Italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu je poslal Sturza tole brzojavko: »Kot j ,i zunanji minister legionarske romunske države se spominjam razgovora, ki sva ga imela pred meseci in v katerem ste poudarjali pomen nove Evrope, ki je osvobodila tudi mojo državo.« 5. Bodoče razmerje Nemčije in Italije s Sovjetsko Zvezo, sovjetski vpliv na Balkanu in razmerje Sovjetov do Turčije, posebno v zvezi z Dardanelami. Italijanski listi poudarjajo, da pomeni ta sestanek novo razdobje v preurejanju Evrope in načenjajo vprašanje razmerja med Italijo ter Nemčijo do Grčije, do katere ima Italija ozemeljske zahteve in pa do Turčije, ki je pod angleškim vplivom. Ko bo italijanska vojska premagala Angleže v Egiptu, bosta morali tudi Grčija in Turčija podrediti se italijanskim in nemškim načrtom. Anglijo bosta Nemčija in Italija skušali premagati z diplomacijo in z orožjem. letala so se vrnila. ' 1 i • Angleško sredozemsko brodovje je začelo z največjimi svojimi edinicami bombardirati italijansko vojsko in prevoze ob libijski in egiptovski obali v dolžini 500 km. Hkrati bombard ra angleško letalstvo sovražnikova zbiranja v puščavi. Tp je prvi večji nastop angleških oboroženih sil proti italijanski vojski, ki bo iz Sidi Baranija skušala prodirati proti Marsa Matruhu, od tam pa po asfaltirani cesti proti Aleksandriji. Napadi iz morja in iz zraka so povzročili ogromno škodo oporiščem, s katerih pripravlja general Graziani svoje nadalj-ne prodiranje. Angleško brodovje je obstreljevalo italijansko vojsko vzdolž obale od Soluma do Sidija Baranija in razpršilo zbiranja italijanskih čet ter skladišča, ki so jih uredili pred kratkim. Napad je povzročil •aunedo in presenečenje. Angleško brodovje je silovito obstreljevalo tudi veliko pristanišče Bengasi v Libiji in sicer v noči od srede na četrtek. V Bengasiju je zbrano jedro italijanske vojske ter so tam glavna skladišča. Pri napadu so sodelovala tudi letala. Uničenih je bilo veliko letalskih hangarjev, skladišč, pristaniških naprav in ladij. Angleško brodovje je napadlo tudi italijanske pomorske postojanke na Dodekaneških otokih in je v zadnjih dneh prevozilo okoli 5000 km ob grških otokih ter po Egejskem morju, s čimer hočejo Angleži pokazati, da njihova mornarica varuje Grčijo. V Belgradu se je danes začelo jesensko zasedanje jugoslovansko-nemškega stalnega gospodarskega odbora. Odbor bo preučil vsa vprašanja, ki so zvezana s trgovino med nami in Nemčijo, in pa o zvišanju tečaja nemške marke pri medsebojnem obračunavanju. Tečaj marke naj bi se zvišal za tri dinarje. Bolgarska vojska bo jutri dopoldne začela zasedati Juž. Dobrudžo. Pri tej priliki bo imel predsednik vlade Filov govor. Pri zasedbi bodo sodelovale vse kopne, pomorske in rečne edi-nice bolgarske vojske. Stroški za vzdrževanje nemške zasedbene vojske ne znašajo niti polovico toliko, kolikor je Francija dajala za vzdrževanje svoje vojske med vojno. Zaradi tega ni res, da bi Nemčija izsesavala Francijo, kakor trdijo v Londonu, pravi neka vest nemškega poročevalskega urada. Delovanje italijanskih podmornic na Atlantskem morju je mnogo bolj uspešno kakor pa na Sredozemskem morju, poročajo italijanski listi. Nemški listi silovito napadajo Anglijo, ko pišejo, da so angleška letala predsuočnjim bombardirala bolnišnice pri Biellefeldu na Westfalskem. Listi pravijo, da bo obračun zaradi tega strahovit, ker se Angleži bore v tej vojni proti ženskam in otrokom z blokado in bombami. Napadi na London predstavljajo v tem maščevanju samo nežno predigro. Milosti za Angleže ne bo, ker bo govoril samo dinamit. Pri zadnjih nemških letalskih napadih je bilo do tal porušenih več delavskih naselbin v južnem delu Londona, nekaj bolnišnic, kapel in drugih poslopij, pravi predvčerajšnje poročilo letalskega ministrstva. Če bo tudi Egipt potegnjen v sedanjo vojno, ne bo tega kriva Italija, marveč Anglija, ki vzdržuje tam svojo vojsko, pravi nemški list Frankfurter Zeitung. Poročila o letalskih izgubah Nemško uradno poročilo: 38 angleških letal sestreljenih, v 13 nemških letal še ni vrnila Angleško uradno poročilo: > 5 nemških letal zbitih. Londonski listi prinašajo slike slovitega zgodovinskega zvona »Big Ben«, ki visi v stolpu poslanske zbornice. Ob zvonu je polno drobcev od nemških bomb, Ta zvon je slišati ob napovedih časa v angleških radijskih postajah. Bivši poveljnik francoske posadke v Casablanci, glavnem mestu francoskega Maroka, general Eon je prišel v Anglijo ter se pridružil generalu de Gaulleju. Anglija je pretekli teden izdelala več lovskih in borbnih letal, kakor jih je v bojih in pri nesrečah izgubila od začetka sedanje vojne, |>i.še minister za izdelavo letal lord Beavvcrbrook v zuhvalnem pismu, katero je poslal strokovnim organizacijam delavstva, zaposlenega v letalskih tovarnah. Zlom FrancijeF kaže, kaj mora Amerika storiti za izpopolnitev vsake panoge v svoji obrambi, je izjavil vojni minister 7xlruŽenih držav Stimpson, ko je s časnikarji razpravljal o posjteševauju letalske oborožitve, španski notranji minister Suner je ime! pred odhodom v Berlin govor, v katerem je dejal, da je Španija pri sedanji vojni že dala svoj prispevek, ko se je tri leta borila^ v državljanski vojni proti poskusom boljševizma, da bi zavladal na evropskem zahodu. Kar pripada Albaniji, ji Im ireba pač vrniti. Toda na jugoslovanski meji Albanija nima nobenih teženj, čeprav se nekatere sile trudijo, da bi v Jugoslaviji in Grčiji zanetile nezadovoljnost zaradi Albanije, piše italijanski mesečnik »II, mare«. Pri včerajšnjih letalskih napadih na London bi bil kmalu ubit brat angleškega kralja vojvoda Kentski, ker je blizu njegovega avtomobila, s katerim je ogledoval škodo v londonski okolici, eksplodirala na čas uravnana nemška bomba. Obisk španskega zunanjega ministra Sunerja v Nemčiji ne bo posebno vplival na nadaljnje razmerje med .Španijo in Anglijo, sodijo na splošno v Madridu, kakor poroča agencija United Press, ki pravi tudi, da je v šjvanskem tisku nenadno potihnila vsa gonja glede Gibraltarja. Italijanska zasedba severnozahodnega dela egiptovske puščave ne predstavlja resnega ogražanja za dolino Nila, v katerem živi 81 odstotkov egiptovskega prebivalstvi. Egiptovsko ljudstvo pa ne verjame zagotovilom, da bi pomenila zasedba Egipta p<» Italiji njegovo osvolmditev, piše kairski dnevnik »Journal de Kgvptec. Verjetnost, da bo Anglija vojno dobila je danes dosti večja, kakor pa je bila pred šestimi tedni, je izjavil ameriški vojni minister Stimpson včeraj. Angleško poročilo o škodi v Londonu London, 20, sept. o. United Press poroča: Iz angleškega ministrstva za javno varnost poročajo, da dosedanji nemški napadi na London niso prizadeli nikake resne škode londonskim pristaniškim napravam, ladjedelnicam in težki industriji v prestolnici. Ravno tako ni posebne škode na vojaških skladiščih. Dozdaj je bilo uničenih 2% zalog bencina in tekočih goriv v Londonu. Resno je bila poškodovana ena letalska tovarna, a bo škodo mogoče popraviti, poškodovana je bila tudi neka plinarna. Vsa škoda na vojaških in drugih tovarnah daleč odtehtajo nove vojno industrijske naprave, urejene p0 začetku vojne na varnih krajih izven prestolnice. Te naprave so šele zdaj začele z de-. i.r°r°Čilo pravi dalje, da v londonskem okrožju m bila prizadeta nobena večja elektrarna ali vodovodna naprava, kar pa je škode v prometu, jo navzlic napadom hitro popravijo. *fa obtožena Garnel in In Daladier Vlchy, 20. septembra o. Uradno poročajo: Bivši predsednik vlade in vojni minister Daladier ter bivši vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin sta obtožena na splošno zaradi krivde za pomanjkljivo vojaško pripravo Francije in s tem za francoski poraz. Dalje sta obtožena zaradi hudih prestopkov v svojem službenem področju in zaradi •anemarjanja uradnih dolžnosti. Trinajsta nemirna noč v angleški prestolnici Snočnji napadi nemšk h letal so bili šibkejši. Angleži so zopet bombardirali belgijsko in francosko obalo ter velika nemška mesta London, 20 sept. o. Snočnje — trinajsto — xverpnu, Dieppu, prav tako pa so bombardirala bombardiranje Londona in londonskega predmestja je povz.ročilo mnogo manjšo kodo, kot pa pretekle noči. V severnem deiu Londona je bilo povzročenih več požarov, porušenih več hiš in tudi precej smrtnih žrtev. Na vzhodnem delu Londona pa so nemška letala poškodovala eno tovarno, zmetanih je bilo tudi več zažigalnih bomb, ki so povzročile požar na različnih mestih. Tudi v tem delu so našteli več smrti. Ostala nemška letala so bombardirala mesta v grofiji Kent, Lan-cashireju, Midlandu, Essexu in južnovzhodnein VVallesu. V Essexu so zanetili več požarov in porušili dva šolska zavoda. I’ri snočnjem napadu so žarometi delovali v večjem številu, protiletalske baterije in lovci so prvič skujmo branili London proii sovražnemu napadu. Tokrat pa so nemška letala prišla iz se-vernovzhodne strani nad London. Nadaljnje podrobnosti o snočnjem napadu na London niso znane, ker je Anglija uvedla strožjo cenzuro. Angleška letala so snoči bombardirala mesta v zasedeni Franciji in Belgiji v Flussingu, Ant- Italijanska poročila o angleških akcijah na Sredozemlju in v Afriki Nekje v Italiji, 20. septembra. Stefani. Porodilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 104 se glasi: Sovražnikove pomorske enote so nastopile proti našim četam ob obrežnem |>redelu med Barbvjeitt in Sidi-el-Baranijem. Naše letalstvo je močno Irombardiralo te enote in prisililo k Umiku. Neko desettisočtonsko križarko je zadel torpedo iz nekega našega letala in jo nevarno Poškodoval. Naše letalstvo je izvedlo tudi druga bombardiranja in obsulo s strojniškim ognjem sovražnikove kolone in mehanizirane oddelke, bežeče proti Marsa Matruhu. Sovražnik je nastopal z letali v Tolvruku in Bengaziju in prizadejal manjšo izgubo in škodo. Naši lovski aparati so zbili dve sovražnikovi le- tali, nadaljna tri sovražnikova letala so najbrže prav tako uničena. Protiletalska obramba mornarice je prav tako zbila en aparat. Vsa naša leda so se vrnila v svoja oporišča. Sovražnik je napadel otoka Rodos in Leros in metal bombe brez načrta, tako da so nekatere treščile v morje, druge pa povzročile manjše po-žare, ali pa docela nejvomembno škodo na nekem poslopju, ne da bi bile zahtevale žrtve. Protiletalsko topništvo je zbilo eno sovražnikovo letalo. V vzhodni Afriki je sovražnik napadel Kasahun, Mogadiscio. Diredavo, Zeilo. Merso in Toklai. Vsi ti najradi so terjali smrt sedmih ljudi, lil jih je pa ranjenih. Prizadejana škoda je neznatna. Naša letala so bombardirala ladje, zasidrane v adenski luki. mesta Manheim, Osnabriick, Seebriigge in nekatera druga mesta v Nemčiji. V glavnem so se začeli ti napadi na železniške proge, doke, ladjedelnice in petrolejska skladišča. London, 20. sept. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča, da včeraj ni bilo nobenih večjih bojev in napadov. Dve sovražni letali sta vrgli bombe na neko vzhodno predmestje Londona. — Napravili sta škodo in obžalovati je tudi človeške žrtve. Angleška letala so se spustila takoj v borbo ter zbila eno izmed sovrašnih letal Sovražna letala so bombardirala tudi neka obalska mesta v grofiji Sussex. Število človeških žrtev ni veliko. London je bil včeraj skoraj dvunajst ur brez letalskih napadov. Med francosko in japonsko vlado je bil sklenjen sporazum o tein, da bodo jajx>nci lahko uporabljali nekatera oporišča v francoski Indokiui za napad proti Kitajcem z juga. Zdi se pa, da liodo zaradi tega Kitajci napadli Indokino. Japonci so namreč navzlic sjvorazumu dali vsem jajjonskim državljanom, konzularnemu in diplomatskemu osebju nalog, da mora takoj od|x>tovati iz Jndokine, ki se utegne spremeniti v novo bojišče, zlasti, če bodo Združene države tudi posegle vmes. Romunska policija je izgnala iz Bukarešta 12 angleških učiteljev in učiteljic, ki so vodili tamošnjo angleško šolo. izgnani so bili na zahtevo nemških krogov. Angleško poslaništvo 1m> zaradi tega pri romunski vladi protestiralo. Pri včerajšnjih letalskih napadih na I^ondon je bil v slovitem hotelu ».Savov« ubit general Bruce llay in njegova žena. 1 lav je bil svoje čase generalni inšpektor v Iraku ter do letu 193". vodja angleškega vojaškega zastopstva v tej državi. V berlinskih kinematografih kažejo film o nočnem bombardiranju l^ondona in o požarih, ki jih bombardiranja jvovzročajo. Film so posneli nemški letalci med najmdn Prvi veliki napad angleške mornarice in letalstva v Egiptu in Libiji Angleško brodovje je bombardiralo vso zasedeno egiptovsko obalo ter veliko libijsko pristanišče Bengasi V Ljubljani že dolgo ni bilo priložnosti videti slavnega franc, karakternega igralca „Harry Baura". Zato ne smete mimo tega, da si ne bi ogledali iilma, ki ga predvajamo danes v premieri Ljubezen državnega pravdnika Film skrajno zanimive vsebine — ljubezen spremeni celo strogega državnega pravdoika I Poleg Harry Baura nastopajo Betty Stockield, Jeanne Prevost in drugi znameniti franc. igralci. Predstave danes ob 16., 19. in 21 uril KINO UNION, tel. 22-21 Od danes naprej predvajamo sopet redno najnovejši POX>ov tadnlkl Kot dodatek k programu boste videli film domače proizvodnje, ki predstavlja »ŽALE« in njih slovesno blagoslovitev Film je izdelala družba Emona-Film, ki je z njim pokazala, da tudi sami nekaj zmoremo. Ljubifana od včeraj do danes Po meglenem jutru smo včeraj dobili lep, sončen dau, ki je bil v zgodnjih popoldanskih urah kar pošteno vroč. Termometer je kazal na soncu +30“ Celzija, kar je za sedanji čas prav gotovo veliko. Popoldne pa so se čez nebo pomikali prav nič nevarni beli oblaki. Večer je bil lep in ogromna luna se je počasi odločila od vzhodnega obzorja ter priplavala na jasno nebo. Krasna xip$ se je napravila. Šele ko.se je pravagala proti jutru, je luna izgubila svoj sijaj, od vseh strani so se začele dvigati megle in siliti Ji nebu, dokler končno niso popolnoma zavladale nad spečo zemljo. Vedno bolj bele so postajale in zjutraj smo se spe' zb idili v hladnem, meglenem jutru, ki nam je napovedovalo, nov lep in jasen dan. Jutra in večeri so zdaj že hladni, čez dan pa sonce še zna prav pošteno pripeči. Zdaj se še veselimo toplote, tega sonca, ki ima še nekaj moči, dolgo pa se ne bomo več. 2e čez dober mesec bomo tudi podnevi radi pohiteli domov, prav nič se nam ne bo zdelo postajati zunaj. Morda bo treba tudi že zakuriti peči. Prav močno- se že pozna, da so dnevi postali občutno krajši. Zdaj je ob sedmih zvečer že skoraj Čisto temno. Že mnogo prej pa moramo doma prižigati luči, če hočemo delati. Pa tudi jutro zdaj že nastopa pozno. Življenjski praziik dveh odličn h kulturnih delavcev Danes obhaja sedemdesetletnico rojstva naš imenitni slikar Matej Sternen. Šolal se je v Gradcu, na Dunaju in Miinchenu, kjer se je posvetil proučevanju impresionističnega načina slikanja. Že 1. 1900 je v Ljubljani na prvi slovenski slikarski razstavi dosegel skupaj z Jakopičem, Groharjem in Jamo velik uspeh. Pozneje je dobival priznanja po razuih evropskih in balkanskih kulturnih središčih. Zlasti se je, kakor njegovi trije prijatelji, uveljavil s pokrajinskimi slikami. Zelo cenjen je tudi kot cerkveni slikar, faj je na obokih frančiškanske cerkve v Ljubljani s svojimi krasnimi slikami zapustil nesmrten spomenik. Kot restavrator pa naš umetnik-jubilant med Slovenci prav gotovo nima para. Na tem področju je pokazal izredno iznajdljivost in spretnost; rešil nam je nepregledno vrsto del, ki bi danes prav gotovo ne vedeli zanje, če jih ne bi spet priklical na dan Matej Sternen. Za te velike zasluge mu bo slovenski narod ohranil trajno hvaležnost. Umetniku Mateju Sternenu čestitamo ob njegovi sedemdesetletnici tor mu želimo, da bi ga Bog ohranil še dolgo let zdravega in čilega! Petdesetletnico rojstva pa obhaja danes univerzitetni profesor dr. France Veber, eden naših najodličnejših filozofov. Gimnazijo je študiral v Mariboru, leta 1910 pa se je vpisal v mariborsko bogoslovje. Pokojni profesor Kovačič ga je seznanil z graškim filozofom Meinongom, kar je pozneje spremenilo Vebrovo življenjsko pot. Izstopil je iz bogoslovja, se vpisal na graško univerzo, kjer je leta 1917 doktoriral, leta 1919 se je habilitiral v Zagrebu, leta 1920 pa je začel s predavanji iz filozofije v Ljubljani, kjer tudi danes Se deluje. Na odličen način je rešil celo vrsto vprašanj it psihologije in spoznavne teorije, iz etike in estetike. Svoje znanstveno utemeljeno krščansko prepričanje je izpovedal v >Knjigi o Bogu«. Velike filozofske zasluge prof. Vebra pozna pri nas vsak izobraženec, visoko pa jih ceni tudi tujina, ki uvršča slavljenca med najodličnejše sodobne evropske filozofe. Sodeloval je pri treh mednarodnih filozofskih kongresih, v Pragi, v Rimu in v Parizu Zasluga jubilanta pa je tudi v tem, da J® vzgojil nekaj učencev, ki zdaj že pomenjajo splošno znana imena v filozofskem svetu ter se odlikujejo po vrlinah, ki so se razvile prav v Vebrovi šoli. Ko mu čestita slovenska kulturna javnost k življenjskemu jubileju, mu želi obilo zdravja in moči, da bi še lahko dolgo časa bogatil našo kulturo s svojim^ filozofskimi izsledki. Lep obisk na umetniiki razstavi Preteklo nedeljo je bila v Jakopičevem paviljonu, kakor smo že omenili, odprta razstava slik in risb, ki jih je ustvaril mladi goriški rojak Riko Debenjak. Za to razstavo vlada med ljubljanskim občinstvom, ki ljubi umetnost, veliko za- nimanje. Obisk razstave je. prav lep ter se je nadejati, da se bo v prihodnjih dneh še stopnjeval. Kakor se čuje, je bilo nekaj slik že prodanih. Prav je, da si tisti, ki zmorejo, omislijo to ali ono sliko iz Debenjakove zbirke, kajti nihče ne more zanikati dejstva, da je Debenjak visoko nadarjen upietfijli in da bo njegova življenjska in umetniška pot še zelo lepa. Trenutno mu je za-vrla ustvarjanje zahrbtna bolezen, ki ga je prikovala na bolniško posteljo, tako da se niti na dan, ko je bila njegova razstava odprta, ni mogel osebno pojaviti v Jakopičevem paviljonu. Upajmo, da se mu bo obrnilo na boljše in da si bo že v kratkem toliko opomogel, da se bo lahko spet posvetil svojemu delu! Na to lepo razstavo opozarjamo vse tiste ljubljanske meščane, ki si je dozdaj še niso utegnili ogledati. Zvezda spet spreminja lice Na dan, ko je bil odkrit spomenik Viteškemu kralju Aleksandru Zedihitelju, so ljubljanski meščani vsevprek menili, da je zdaj Zvezda za lep čas regulirana, nemara da celo dokončno urejena. Pokazalo pa se je, da je stvar drugačna in da so na sporedu še nekatere spremembe, ki bodo pa opravljene že v najkrajšem času. Komnj se je poleglo slavnostno razooloženie, že so prihiteli delavci, ki so začeli izkopavati in podirati kostanje na spodnjem robu parka. Sprva se je zdelo, da bodo podrli samo tisto vrsto, ki stoji najniže ob cestišču. Na ta način naj bi Zvezda dobila širši stranski hodnik za pešce. Toda ni ostalo samo pri podiranju kostanjev ob cestišču. Drevo je padlo za drevesom, potem pa so se delavci obrnili proti središču ter začeli podirati kostanje ob dohodu. Zdaj vlada tam velik vrvež, neprestano imajo delavci kaj gledalcev, ki stoje v bližini ter jih opazujejo. Ljudje ugibajo, koliko kostanjev bodo še podrli in kje. Zdi se pa, da bodo ta trebljenja najbrž zadnja, kajti po njih bo park postal dovolj svetal in drevje dovolj redko. Občinski krompir Je že naproda} Že nekaj dni je bilo na trgu občutno pomanjkanje krompirja. Ko je tržno nadzorstvo določilo ceno pred enim tednom na 1.50 din za kg, je bila posledica, da so pričele prodajalke z opozicijo in so prodajale nagnit krompir, ki so ga pozjieje na zahtevo tržnih nadzornikov morale odstraniti s trga. Danes je prispel krompir, ki ga je naročila mestna občina in ga bo sama prodajala na stojnici na Vodnikovem trgu v nadrobni prodaji po 1.50 din z kilogram. Kdor želi kupiti večje količine, dobi bone za 50 kg krompirja v mestni hranilnici ljubljanski. Vsak bon je za 50 kg. Možno je kupiti več bonov. Krompir stane v prodaji na veliko 1.40 din za kilogram. Ta krompir je shranjen v milarni na Viču, odkoder ga lahko kupci odpeljejo. Važen psihološki problem v lavnem prometu Vpraianie zasenčanja avtomobilskih žarometov - Avtopod* jetnik Rode oproščen - Raznoterosti Ljubljana, 20. septembra. Bilo je že mnogo anket in velikih posvetovanj zaradi ureditve in vzdrževanja javnega prometa. Lani n. pr. je bila velika anketa, na kateri so posebno zastopniki avtomobilskega športa in razni podjetniki dajali raznolične in mnogolične nasvete, kako je treba vzdrževati javni promet in posebno braniti avtomobilizem. V mnogem pogledu so poučne in tudi za avtomobiliste važne kazenske razprave, ki se navadno izvajajo pred kazenskim sodnikom poedincem na okrožnem sodišču. Skoraj bi bilo potrebno, da bi bil za vse prometne, zlasti pa za avtomobilske nesreče angažiran poseben sodnik — takorekoč strokovnjak v prometnih nesrečah in prometnih pravilnikih. Avtomobilisti imajo splošno navado, da vedno zvračajo krivdo na nesrečnega pasanta in hočejo biti na cesti nekaki »suvereni«. Treba pa je omeniti, da so zunaj mesta, na deželi, krivi prometnih nesreč tudi ljudje sami. Za javnost je sedaj prav poučna razprava, ki je bila včeraj pred sod-nikom-poedincem na okrožnem sodišču. Ozadje nesreče tvori huda avtobusna nesreča! Splošno lahko trdimo, da ne mine teden, ko se ne bi morali pred sodnikom zagovarjati razni avtomobilisti, kolesarji in vozniki zaradi prometnih nesreč, ko so ogrožali življenje pasantov in drugih vozačev. Prav sodna kronika lahko zgovorno pove, da so še tudi mnogi avtomobilisti jako prešerni, ko vozijo po cestah in se kratkomalo ne ozirajo na varnost tujega življenja. Lani 10. oktobra je solastnik avtopodjetja »Pe-regrin«, Alojzij Rode, vozil iz Ljubljane proti Kamniku. Bilo je okoli 18.15, ko je privozil po banovinski cesti, široki 4.90 m v Srednje Jarše. Prav takrat je vsak dan na tej cesti živahen kolesarski promet. Takrat navadno mnoge delavke in delavci na kolesih vozijo proti domu, ko zapuščajo tovarno »Induplat« v Jaršah. Ta dan ir kritični trenotek je vozilo po cesti mnogo kolesarjev in kolesark. Avtobus je sicer vozil pravilno po predoisih, trde pa mnogi, da prehitro In nekoiiko neprevidno. Nasproti sta privozili dve delavki na ko'esih. Prva delavka, Vrankarjeva, se je avtobusu, ki je imel zasenčen žaromet, izognila na ta način, da je zaradi slepitve zavozila na kup gramoza in se ustavila. Druga Antonija Petričeva je bila pa tako prestrašena, da se ni znala pravilno ogniti in jo je avtobus, ki je krenil čez cesto na travnik, podrl, jo nekaj časa vlekel pod vozom in so jo pozneje ljubljanski reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer je okoli 21. ure podlegla poškodbam, ki jih je do-, bila na glavi. Med vožnjo v bolnišnico je, ko je prišla k zavesti, kratko omenila: »Ustrašila sem se!« Šofer, ki takrat še ni imel šoferskega Izpita, je bil ovaden sodišču zaradi malomarne in neprevidne vožnje v smislu avtomobilskega paragrafa 205 k. z. Včeraj je bila že druga razprava, na kateri so bile zaslišane nekatere priče, ki so se vozile z avtobusom proti Kamniku, in dva izvedenca. Prav ta razprava je podala poučno gradivo za psihologa in ne samo za strokovnjaka v avtomobilizmu, Obtoženec Alojzij Rode je zvračal krivdo na kolesarko, pokojno Petričevo, češ, da je sam vozil pravilno, da je imel zasenčen žaromet in se je v najkri-tičnejšem trenotku skušal izogniti nesreči na ta način, da je z avtobusom krenil na travnik. Oba izvedenca Joso Goreč in inž. H. Golob, višji tehniški uradnik banske uprave, sta podala svoji mnenji o žarometih in vplivu svetlobe na pasanta in kolesarja. Potrdila sta, da so žarometi znamke »Boch« dejansko najboljši, toda vprašanje je, kako delujejo ti žarometi na nasproti prihajajočega pasanta in vozača. V bistvu sta poudarjala, da bi šofer lahko ustavil avtobus, toda bili so momenti, ki so silili vozača, da je krenil na travnik. Prav ta razprava je bila v psihološkem pogledu zanimiva in bi bilo potrebno, da bi sodišče v takih primerih poklicalo tudi psihijatre k zaslišanju. Je res, da je zvedenec Goreč omenil, da pozna skoraj vso literaturo glede vpliva žarometov na mimoidoče pasante. Na podlagi Izvedenih dokazov je sodnik izrekel oprostilno sodbo. Prav pri tej razpravi je bilo široko in na dolgo obravnavano vprašanje zasenčenja žarometov, katerih svetloba vedno hudo vpliva na nasproti prihajajočega pasanta in kolesarja. Drobne Zagreb, 20. sept. j. Glavni ravnatelj Gospo-aarske sloge Ljubomir Tomašič je po listu »Se-ljacKi dorn^ poslal kmetom v Liki sledeči poziv, k* s? n®na^? na bivanje obsojenih verižnikov v okraju Donji Lapac: >Ko 60 verižnlki prispeli v vas Dnopolje, nedaleč od Lapra, jih je ljudstvo neveselo sprejelo. Ta vas je oddaljena 42 kilometrov od najbližje železniške postaje Zrmanje in več kot 50 kilometrov od postaje Bihač. Prebivalci so zelo revni, njihove hišice pa so najbolj bedne, kar jih je v hrvaški banovini. Verižniki stanujejo v neki zapuščeni bajtici in v neki šupi. Opozarjamo kmečko ljudstvo tega kraja, naj nanje pazi tako, di bodo okusili ves tisti luksus, katerega tudi ljudstvo tam uživa.« Domač film o Žalah Domače filmsko podjetje »Emona-film« je včeraj povabilo zastopnike mestne občine z županom dr. Adlešičem ter predsednikom Mestnega pogrebnega urada g. Sušnikom, časnikarje ter zastopnike raznih drugih javnih ustanov, na ogled zvočnega kulturnega filma o Žalah. Film je bil posnet z domačimi močmi ter izdelan v delavnicah omenjene družbe, kar predstavlja razveseljiv korak pri poskusih za uresničenje želja po slovenskem filmu. V kolikor je filmsko podajanje gole arhitektu' re zelo kočljiva naloga, je treba reči, da je delo po fotografski strani uspelo in potrjuje smisel naših filmskih ljudi za lepo motivno fotografijo. Tudi zvočni dei, reprodukcija godbe, petja in govorov je odličen, malce nerodna in trda je montaža, ki kaže, da je film bil narejen brez spisanega načrta. Spričo tega, kar so posnemalci imeli na razpolago pa te pripombe vrednosti dela ne zmanjšujejo in je film dosegel pri navzočem občinstvu popolen uspeh — in z njim seveda Žale. Zadovoljen je bil celo zastopnik »Slovenskega Naroda«, ki bo zdaj baje spremenil svoje divjaško stališče proti Žalam, ko je videl njegov človek v filmu, da je vendar bolje, če so Žale — kakor vsa pokopališča na svetu — bele namesto črne, kakor zahteva on. Kako bi jih sicer mogli sploh fotografirati! Po predstavi filma so zastopniki podjetja raz* kazali občinstvu tudi skromne, toda vzorno tire* jene filmske delavnice, kjer so vse priprave, kakor tudi vsi posnemalni aparati, delo domačih mladih rok. »Emona-filmu« želimo pri njegovem delu mno* go uspeha. Tatvine v mestni klavnici pred sodiščem Maribor, 20. sept. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila danes dopoldne razprava o velikih in zanimivih tatvinah, ki so se letošnjo spomlad dogajale v mestni klavnici. Na zatožni klopi je bilo šest oseb, med njimi ena mladolet* niča. Glavni obtoženec je 29 letni mesarski P°' močnik Karel GorCenko iz Maribora, njegov glavni pomagač pa mesarski pomočnik Mihael Kovačič iz Maribora. Soobtoženi pa so še oče in mati Mihaela Kovačiča, 49 letni prevoznik Avgust Kovačič, itt njegova 52 letna žena Marija, daije neko 15 letno dekle in 33 letni mesarski mojster Ivan Verbič V mariborski klavnici so se že dolgo casa do* gajale tatvine. Najprej pri mesarskem mojstru Piršu, kateremu je zmanjkal iz njegovega hladilnega oddelka sedaj ta ali oni večji kos mesa, včasih pa kar tudi celo tele. Pri mojstru Piršu je bil takrat današnji obtoženec Gorčenko za pomočnika. Pirš je možno sumil svojega pomočnika, dokazati pa mu ni mogel ničesar, pa ga je vseeno odpustil. Potem pa so te tatvine pri njem namah prenehale. Gorčenko je ostal tako brez službe, pa se je začel ozirati za priložnostnim zaslužkom. Kot dobremu poznavalcu razmer v klavnici ni bilo težko napraviti primeren načrt, da bi s pomočjo tatvin prišel do denarja. Živel je pri svojem prijatelju mesarskem pomočniku Mihaelu Kovačiču, ki je stanoval pri svojem očetu, prevozniku Maksu Kovačiču, v Plinarniški ulici tik mestne klavnice. To je bilo posebno pripravno za izvršitev Gorčenko-vega načrta, za katerega je pridobil tudi Mihaela Kovačiča. V klavnici so imeli v hlevih mariborski mesarski mojstri spravljene žive sremske svinje, katere so po potrebi klali. Tako je imel tam svinje tudi mesarski mojster Franc Frigula. Dne 31. maja mu je naenkrat zmanjkala iz hleva 160 kg težka svinja, vredna 1600 din. Dne 15. junija je bila izvršena druga takšna tatvina na njegovo škodo ter mu je zmanjkala sedaj 150 kg težka svinja v vrednogti 1500 din. Tat ni zapustil za seboj nobenih sledov, sum pa je vseeno padel na Gor-čenka in Kovačiča. Nenadna preiskava v hiši prevoznika Kovačiča v Plinarniški ulici je prinesla potem vse na dan. Ugotovilo se je, da sta Gorčenko in Kovačič obe svinji spravila na Kovačičev dom, kjer so ju zaklali. Prvo svinjo so nasolili doma ter so imeli meso v zaseki, klobase pa v shrambi, drugo svinjo pa sta Gorčenko in Kovačič prodala mesarskemu mojstru Verbjiu, tn sicer za polovično ceno. Nadalje obtožuje otožnica starega Kovačiča, da je ukradel trgovcu s kurivom Mejovšku 6229 kg premoga. .... v- — . Volove v okrajne zastope na Hrvaškem Zagreb, 20. sept. j. Hrvaški ban je razpisal volitve v okrajne skupščine na področju hrvaške banovine razen v okrajih Kastav, Cabar, Suša.k, Delnice, Benkovac in Šibenik. Volitve bodo izvršili občinski odbori v vseh občinah po določilih posebnega zakona o volitvah v okrajne zastope. Okrajna glavarstva bodo določila, koliko čianov okrajnega zastopa in koliko namestnikov voli osaka občina. Ako je bil v kateri občini izvoljeni občinski odbor razpuščen, voli delegata začasna občinska uprava dotlej, dokler ne bo izvoljena nova občinska uprava, katera bo potem določila svojega delegata v okrajni zastop. Okraj-ni zastopi bodo imeli po dvajset Članov, od ka-tenh bo vsaka občina dobila po enega. Če bi pa ostalo kaj mest praznih, pa bodo ostanek razdelili po d Hontovem sistemu. ZGREŠENI STREL Policaj je prijavil gosta: »Nadzornik Calam.« Takoj nato je Calam vstopil s službeno kapo na glavi. »Pozdravljen Calam,« ga je pozdravil Slad. *Točeo kot vedno. Clinetoma poznate, to pa je Broley«, je predstavil Slad svojega tovariša v sobi, »Drago mi je « »Sedite, Calam,« mu je ponudil Bro-ley. »Zavidam vam za tistih dvanajst krasnih ur, ki ste jih prebili v gradiču.« Ko je videl, da je Calam zaradi take Izjave nekoliko osupel, je Slad rekel: »Nikar ne skrbite, Calam. Broley jo pojfosto takole udari. Se boste že še navadili na njegov način govorjenja.« Clineton se je obrnil na svojem 6tolu in ponudil Sladu nekaj pol, popisanih z njegovo jasno in veliko pisavo. »Končal sem,« je rekel Sladu. »Poročil? o primeru Ruvan!« ie pokazal te pole svojemu obiskovalcu Slad. »To pomeni, da ste v enem tednu zbrali ves potrebni dokazani material?« je vprašal Calam nekoliko presenečen. »Dejansko, prav za prav v petih dneh,« je odgovoril Slad m postavil akte na mizo zraven sebe. »Dva dni je trajala, dokler 52 nista Vera Towley... ali boljše rečeno Vera Bandillo ... in njen mož razvezala jezikov. Potem smo porabili tri dni, da smo preverili vse njune podatke, ki so bili do pičice točni, čeprav je to neverjetno.« »Že ves teden čakam na vašo razlago,« je pripomnil Calam. »Ta Towley mora biti velk zločinec.« »Pa še kakšen!« mu je odvrnil Slad. »Le njegovi načrti so se mu izjalovili. Če ne bi bil tako grabežljiv, ne bi bili trije mrliči v gradiču. Eden bi bil zadostoval za izvedbo njegovih načrtov,« »Kajpak, le Hubert Ruvan ...« »Tako je, Hubert Tista stvar z odvetnikom je bila napačno narejena, ko pa je prišel na vrsto Haverill, pa je mož propadel. Towley je imel popolnoma v rokah svojo hčerko in njenega moža .,.« »Ali mislite, da samo zaradi tega, ker je vedel, da sta bila poročena?« »Veste,« se je nasmehnil tajinstveno Slad. »Vsi tisti diamatični in številni dogodki 6e ne bi dogodili, če ne bi bila onadva poročena. Ker pa je Towley vedel, da je Bandillo mož njegove hčerke, mu je mogel ukazovati, kaj naj stori in kaj ne. Zakonski par Bandillo ni imel čiste vesti, saj se spominjate tiste stvari z Rutho Ruvan, sestro Haverillovo, Kakor veste, nam je pred svojo smrtjo povedal, da se je njegova sestra zastrupila. Tudi on je mislil in njen mož je bil o tem prepričan, da se je zastrupila zaradi tega, ker jo je Hubert Ruvan zapustil. Toda jaz niti malo dvomim v to, da je Vera Tow-Iey imela vmes svoje prste. Najmanj, kar je storila, je bilo to, da je Rutho bodrila, naj naredi samomor in )i je morebiti celo prinesla strup. Točno tega ni mogoče ugotoviti. Vse to je precej temna stvar in Vera se je kasno spomnila na kesanje, da bi rešila svojo žrtev ...« »Žrtev?« je vprašal Calam. »Da, Calam,« je rekel Slad in se zlekni v svojem stolu. »P° mojem globokem prepričanju Vera Towley ni nedolžna pri smrti Ruth Ruvan. Vse pa kaže, da je podrobnosti o tem vedel tudi njen oče in odtod njegova oblast nad njo in posredno nad njenim možem. Motiv za to? Zakaj bi spraševali za nagib pri taki ženski kakor je Vera Towley, ki je polna dražesti in lepote? Morebiti je bilo to ljubosumnje ali nevoščljivost, ali kak škandal, majhen ženski spor, pri katerem se nehote pove marsikatera resnica. Vi sami veste, kako ponavadi do tega pride. Ni ga večjega sovraštva, kakor je mržnja med dvema prijateljicama, ki sta bili pravi prijatelji::! leta in leta in nista nikdar ničesar skrivali druga pred drugo, pa sta se nazadnje sprli. Toda rečem vam, da bo večino tega težko dokazati, ali pa sploh nikoli ne.« »Zakaj pa je to igralo tako važno vlogo, kaj mislile Slad? «ga je vprašal Ca- »Če bi imel le pojem o tem, kako odvisna sta bila Bandillo in njegova žena od tovarnarja Maksima Towleya in sicer zaradi Ruthe Ruvan, mislim, da ne bi tako strogo preganjali Bandilla. Morebiti bi Staridge in Haverill ostala pri življenju, če bi pravočasno povedala, kaj vesta, Brez dvoma Towley ne bi izvršil poskusa umora nad svojim zetom.« »Mislite na oni strel v ogledalo?« je vprašal Calam. »Slad, veste, to mi bo ostalo vedno v spominu. Nikdar ne bom pozabil in še sedaj me jeza popada, če 6e spomnim tistega trenutka.« »Potem nikar na to n« mislit«,« te je nasmehnil Slad. »Ali mislite, de. je Towley zares hotel ubiti svojega zeta sama zato, ker se je bal, da bi njegova hčerka nato vse povedala? Toda meni 6e zdi nasprotno, da bi namreč tedaj prav ona pojasnila vso stvar.« »Da, to je točno,« je odgovoril Slad. »Toda moj cilj je bil prav v tem, da mu preprečim, da bi ubil Verinega moža... Za to sem imel psihološke razloge, toda istočasno sem hotel zapeljati morilca, da bi odkrito in jasno stopil na oder, da ga izmamim, ker sem vedel, da v takih tre-nutikh dosti ne razmišlja. Ko je Towley izstrelil strel, 6e ni več mogel znebiti svojega samokresa, S tem sem računal, To je sicer mogel storiti po umoru Haverilla, toda takrat so vsi 6tekli iz svojih sob pravočasno, in tako se je mož znašel v tropf, ki ee je nabrala prej, predem je mogel po- begniti S tem sem računal in sem vedel, da ima samokres v žepu.« Čez kratek čas je Slad nadaljeval s svojo razlago: »Rekel sem: psihološki razlogi. Pojasniti moram, kaj pod tem pojmom razumem. Arthur Bandillo je bil borbena narava, ki je neznansko ljubil svojo ženo. Vendar p_ jo je sumničil, da je sodelovala pri zelo težkem zločinu. Pozneje vam bom povedal, odkod ta njegov sum. Bit je prisiljen da je stalno voail dvojno življenje, da igra dvojno vlogo, (n da mora stalno druge slepiti: istočasno je bil tajnik Huberta Ruavana in mož njegove zaročenke in to skrivaj, pa ne po svoji krivdi, kakor ono to že videli.« Nadzornik Slad je prižgal »vojo cigareto in nato nadaljeval: »Ni čudno, da v takem položaju ni mogel več biti gospodar situacije. Razen tega ,so se pojavili še drugi zapleti. Tudi Hubert Ruvan je bil tajno poročen, njegov bogati oče pa o tem ni smel ničesar vedeti. Hubert je prikrival ta zakon za-f ,*eS®' kCr se i® kal, da ne bi oče tega izvedel in spremenil svoje oporoke ter zapustil vse imetje svojim revnim sorodnikom, o katerih je zadnja leta pred smrtjo stalno sanjaril. Največ pa je moral od »trani Towleya potrpeti Bandillo ...« »A... kaj pravite?« je vzkliknil Calam. »Da... in s tem prehajam na označbo Vere, Towleyeve hčerke,« je nadaljevil Slad. »Bila je sebična, samovoljna, v bi* stvu pa le strašno bojazljiva- Od tu in tam O znižanju odknpne cene pšenice pišejo belgrajski časopisi. Poudarjajo, da je odkupna cena 800 dinarjev za metrski stot previsoka, da bi jo mogli pasivni kraji dolgo plačevati. Zaradi tega so začeli v merodajnih krogih računati z možnostjo, da bi ceno znižali in polagoma odpravili premijo 50 dinarjev za metrski stot, katero plačuje Prizad po določilih zadnje uredbe kot dodatek k prej veljavni odkupni ceni 250 dinarjev. Na ta način bi pasivni kraji dobili cenejše žito in moko. Kaže, da bo tudi dobra letina koruze pomagala pri tem načrtu, ker bo dobro založen trg nujno imel za posledico znižanje cen koruze, torej večjo porabo te vrste žita in s tem tudi manjše povpraševanje po pšenici. Odkupovanje sončničnega semena je Privilegirana izvozna družba prepovedala tovarnam olja. Prizad utemeljuje svoj ukrep s tem, da so tovarne zašle med seboj v konkurenco in so same kupovale po višji ceni, kakor pa je bilo dovoljeno, in so obenem hodile druga drugi v »škodo« s tem, da so seme kupovale v okrajih, ki so bili določeni kot odkupovalna okrožja druge tovarne. Konkurenca pri odkupovanju je imela seveda za posledico podražitev in spet bi na trgu olja nastala zmeda v škodo potrošnikov. V nekaj dneh bo ustanovljena zajednica predelovalcev oljaric in ta za-jednica bo imela edina pravico kupovati poslej sončnično seme. V Zagrebu se je začela sodna razprava proti Judoma Juliju Brunerju in Janu Langerju, ki ®ta ponarejala potne liste in z njima kupčevala. 0 njuni aferi je časopisje ob priliki odkritja pre- obširno pisalo in naštevalo številne pregrehe, ki sta j ib k nam pribegla goljufa izvršila. Imela »ta ponarejenih celo vrsto pečatov policijskih ravnateljstev v Pragi, Holandiji, Belgiji in drugod in sta izdelovala ponarejene potne liste za tiste jude, ki so nezakonito pribežali k nam, in za tiste, ki so se hoteli morebiti izseliti iz naše države drugam. Poleg tega je Bruner goljufal svoje odjemalce še na drug način. Pregovarjal jih je, da so njemu izročili svoj denar, Češ da ima dobre zveze z neko banko v Curihu, ki bo po njegovem nalogu nakazala denar za begunca v tisto državo, kamor bo hotel odpotovati. Svojega odjemalca je potem preslepil s pismom, katerega naj bi mu poslala banka iz Guriha, pa ga je seveda samo ponaredil. Ni ugotovljeno, koliko ljudi je na tak način ogoljufal, do zdaj vedo le za nekega zagrebškega odvetnika, ki je Brunerju izročil leipe denarje in potem odpotoval v Združene ameriške driave. Pri razpravi Jud vse taji in pravi, da mu je prejšnja priznanja izsilila policija s silo. Iz mnogoštevilnih mest v državi poročajo o policijskih ukrepih proti špekulacijam. Preisko-valpi ^p^rat sedaj povsod deluje in odkriva vedno znova ljudi, ki so hoteli izrabiti priliko in obogateti. Tako so na primer v Skopi,ju preiskali skladišča trgovcev z bombažem in našli kar 45.000 kilogramov tega blaga pri treh trgovcih, katerih iniena so prav judovska. Policija je boinl^i zaplenila, trgovce pa bo doletela kazen. Tudi iz drugih mest poročajo o podobnih špekulacijah, zlasti Pri judovskih trgovcih. S takim ravnanjem si jugoslovansko judovstvo samo pripravlja nesrečo, kakršno je moralo doživeti drugod po svetu. Gotovo je, da pri podobnih pojavih oblasti no bodo 0sfale ravnodušne in bodo tudi 'judom pogledale bolj strogo na prste. Nihče ne bo dovolil, da bi tujerodni element pri nas brezobzirno izžemal ljudstvo, kateraga gostoljubje uživa in na čigar koži si je naredil že lepe kapitnle. Zdi se pa, da judov nobena nesreča ne izniodruje. 15 dni zapora in 3000 din denarne kazni bo plačal hišni posestnik Svetozar Ristič iz Belgrada. ki je svojemu stanovanjskemu najemniku povišal najemnino za 40 dinarjev mesečno navzlic temu, da posebna uredba z zakonsko močjo to prepoveduje. Njegov najemnik je bil neka delavka. Zenska se je pritisku vdala in povišano najemnino plačevala, ko pa se je izselila, jo hišnega lastnika naznanila sodišču. Pri sodišču niso pomagali nobeni posestnikovi izgovori, temveč mu je bila naložena kazen 15 dni zapora in 3000 dinarjev denarne kazni. Obenem bo moral plačati še stroške za objavo sodbe v >Službeuih novinah«, kar pa spet ni malo. V petek bo prispela v Belgrad nemška gospodarska delegacija pod vodstvom dr. Landfrle- da, da se udeleži jesenskega zasedanja mešanega jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora. Ta odbor sfe ob določenih terminih sestane, da določi tako količine blaga v medsebojni trgovini, kakor tudi višino klirinškega tečaja nemške marke. Po napovedih gospodarstvenikov se bo tečaj nemške nigrkepovjšal in bo poslej znašal 17.82 dinarja za 1 nemško marko Povišani tečaj nemške mark? bo prizadel tiste, nnše uvoznike, ki so blago iz Nemčije že davno dobili, pa ga še niso plačali. . grbski industrijci so na svojem sestanku v Belgirndn sestavili razne predloge, po katerih naj bt se' jugoslovanska industrija oskrbela s surovi-namt, ut so zaradi blokade izostale. Industrijci so mnenja, [,( treba postaviti načelo, da bomo uvažata- rude j0 tistemu, ki nam bo vračal surovine, K! so nasi industriji potrebne. Iz naše države se izvazajo v tujjno mnn<,e (aiko-njunkturoc ter prodajati stare zaloge po novih cenah, temveč so špekulanti tudi konzumenti, ki zgolj iz grobe sebičnosti kopičijo živila v svojih domačih zalogah, ter tako povzročajo zmedo na tržišču, pri čemer so oškodovani najbolj siromašni ljudje. Kopičenje živil po konzumentih je brez dvoma špekulacija, ker je škodljiva splošnosti. Lahko bi pa tudi rekli, da je brezvestna, ker z njo posamezniki v pravem pomenu besede odjedajo kruh revnejšim slojem. Na Hrvat-skem je že obvezno prijavljanje domačih zalog, ki presegajo 6 mesečno količino. Tudi pri nas bi kazalo uvesti te obvezne prijave Težko je potegniti mejo med zakonitim navadnim kupčevanjem in med špekulacijami. Najzanesljdvejša omejitev kopičenja Sipi,*0 živilske nakaznice, osovražene krušne karte. Med svetovno vojno so bile uvedene povsod zato, ker je živil primanjkovalo, zdaj jih pa tu in tam uvajajo ne zaradti tega. ker bi živil primanjkovalo, temveč zato, da jih ne bi primanjkovalo in da bi nihče z njiani ne špekuliral. Tudi pri nas bo treba nekaj ukreniti, da bodo revnejši sloji preskrbljeni z živili. Misliti pa bo treba tudi na to, kako naj kupujejo življenjske potrebščine sami kmetje, ki so letos premalo pridelali. Prav bi bilo, da bi se obljubljene rešitve tega vprašanja čimprej izvedle —• brez biro-kratičnega zavlačevanja. Čas je zlato! Protidraginfski posvet v Delavski zbornici Ljubljana, 20. septembra. V Delavski zbornici je bil včeraj dopoldne posvet glede draginje. V dvorani so se zbrali predstavniki delavskih in nameščenskih organizacij ter zastopnice raznih ženskih organizacij. — Anketo je vodil zbornični tajnik dr. Hafner, referent pa je bil g. Stanko. Udeležil pa se je posvetovanja tudi referent za kontrolo cen pri banski upravi g. Uratnik. G. Stanko je v svojih izvajanjih •ugotovil, da protidraginjski ukrepi v sedanji obliki niso mogli preprečiti, da draginja ne bi naraščala. Nato je z vseh strani osvetlil ta problem ter pojasnil, kako da ukrepi niso mogli uspeti v tisti meri, kakor bi morali. Treba bo reorganizirati protidraginjske odbore ter v njih zajamčiti tvorno sodelovanje zastopnikov delavstva, nameščenstva in konzumen-tov. Popisane naj bodo vse zaloge živil v banovini. Osnovan naj bo poseben protidraginjski in prehranjevalni odbor pri banovini. — Najstrožji ukrepi naj se s polno močjo uveljavijo proti špekulantom. Izdan naj bo zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov. V tem naj bo zajamčena neod-povedljivost stanovanja osebam, ki ne morejo najemnine plačati zaradi brezposelnosti ali premajhnega zaslužka. Za prevoz živil naj bo odobrena znižana prevozniška tarifa, prevoz v pasivne kraje pa naj bo prost. Za nainujneša živila naj bo vpeljana prava aprovizacija, z uvedbo kart naj bo sleherni družini zajamčena zadostna količina teh živil. Tudi za kmečke pridelke in živino naj se cene maksimirajo, prav tako tudi za prodajo na drobno. Za dva meseca naj si občine oskrbe rezervne hrane. Vse občine naj ustanove ali pa preomujejo dosedanje prehranjevalne odseke, v katerih naj bodo poslej zastopani tudi delavci, nameščenci in gospodinje. Občine naj poskrbe za popis revnejšega prebivalstva in brezposelnih. Za vse tiste, ki ne morejo kriti prehranjevalnih stroškov, naj dobe potrebne količine hrane ter jih oddajajo ali v lastni aprovizaeiji ali v zadrugah ali pa po trgovcih. Za kritje teh izdatkov naj bodo porabljena Se neizkoriščena sredstva iz socialnih proračunov. Dobe naj tudi kratkoročne kredite, ali pa naj jim da država v ta namen brezobrestno posojilo. Merodajni činitelji naj predloge vzamejo nemudoma v pretres, da bo val draginje čim prej zajezen. Pa tudi predstavniki ostidib slojev naj podvzamejo vse, da ukrepi ne bodo naleteli na odpor. Obsežna debata se je razvila po referatu, Ta debata je razjasnila nekatere kočljive točke. V imenu Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev je g. Rudolf Smersu predlagal naslednje ukrepe ni naj jih merodajni takoj vzamejo v premislek ter uveljavijo: Najprej naj se »nižajo in maksimirajo cene vseh življenjskih potrebščin in naj^ se prilagode kupni moči nameščenskega stanu. Ker pa gornje zahteve v celoti ne bo mogoče izvršiti, naj se prilagode nameičenske plače dejanskim cenam na ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B Šport Atletske tekme SK lllrife V nedeljo popoldne ob 15 priredi SK Ili; rija na sokoUkem telovadišču v Tivoliju svoj klubski meeting, katerega se poleg odličnih atletov SK Ilirije, udeležijo tudi vsi najboljši atleti ostalih slovenskih klubov iz Ljubljane, Celja, Maribora in Jesenic, Prireditelj je poleg tega povabil še najboljše atlete iz hrvaške in srbske atletske zveze. Njihova udeležba pa zaenkrat še ni zagotovljena. Kljub temu pa obeta biti meeting ena najelitnejših letošnjih prireditev in se prav gotovo ne motimo, če računamo z novimi slovenskimi in morda tudi jugoslovanskimi rekordi. Prireditelj pa še prav posebno prosi z« nedeljske tekme določene sodnike, da se mee-tinga zanesljivo udeleže in s svojim delom pomagajo, da bo prireditev tudi v ortranizatorič-nem pogledu na višku, trgu. V ta namen naj se a) zvišajo sedaj veljavne minimalne plače nameščencev in b) priznajo vsem nameščencem v Sloveniji draginjske doklade po naslednji lestvici: Pri plačah do 2500 din 40%, do 3300 din 30%, do 4500 din 20% in pri plačah nad 4500 din 10% doklade. Ob božiču naj dobe nameščenci trinajsto plačo v višini enomesečne plače. — Vsem delazmožnim nameščencem naj se zagotovi primerno delo; ako bi dela ne bilo na razpolago, pa naj se jim izplačuje podpora v višini % minimalne plače. Vse protokolirane trgovino naj se prisili, da morajo zaposlovati trgovske pomočnike. — Postavijo naj 6e komisarji v podjetjih, ki zaradi vpoklicev lastnikov ali vodilnih osebnosti v podjetju prisiljeno ali zlonamerno ustavljajo obratovanje. — Kolektivne pogodbe naj bodo obvezne. — Pri likvidaciji gospodarskih podjetij naj se da odpravnina vsem delojemalcem v znesku šestmesečne plače, v primeru preselitve podjetja izven banovine Slovenije v višini enoletne plače, v primeru preselitve izven države v višini dveletne plače. Poskrbeti je tudi treba, da se prepreči izseljevanje industrije izven naše banovine. — V vseh občinah naj se vpostavijo posebni prehranjevalni odbori, ki istočasno tvorijo akcijske odbore za pobijanje draginje. V te odbore morajo priti tudi zastopniki nameščencev. — Vsakršno izigravanje zakonodaje glede prehrane in prejemkov naj oblast zatre z drakonižnimi sredstvi. Zaplenjena hrana naj se razdeli med brezposelne delavce in nameščence. — Zakonito naj se uredi zaščita stanovanjskih najemnikov, ki zaradi brezposelnosti ali vpokljcov k vojakom ne bodo mogli plačevati stanarine. Imena špekulantov in verižnikov z življenjskimi potrebščinami naj se javno objavijo. — Uvedejo naj se posebne socialne davščine, ki daj se porabijo za podpiranje socialno šibkih stanov v naši banovini. K besedi so se nato oglasili še zastopniki drugih organizacij, tako zastopnice Slovenske krščanske ženske zveze, Zveze grafičnega delavstva, Zveze gradbenega delavstva, Zveze združenih delavcev, Koia žen zadrugark, zastopnik nameščencev z Jesenic, zastopnik Mestnega tržnega urada, zastopnica Jugoslovanske ženske zveze gospodinj. Po aktualnih razgovorih in predlogih je bila konferenca zaključena. Prizadeti starši nam sporočalo: Splošno je znano, kakšne težave jn izdatke povzroča nam staršem zmeda s šolskimi knji- farni, ki so vsako leto za vsak razred druge, delo bi se nam, da je dovolj preglavic in stroškov s tem, kar nam nalagajo razne ured-be. Pa ni tako. Na vadniški osnovni šoli v Ljubljani so drugačnega mnenja in sodijo, da mora še učiteljstvo iz strankarske vneme večati zmedo in stroške s posebnimi zahtevami o knjigah. V nekem razredu na vadnici zahteva neka učiteljica poleg novega berila, predpisanega letos, še prejšnje berilo za isti razred, Zdi se, da dela to bolj iz vneme za sestavl|alca tega berila, bivšega sokolskega prvaka hngelberta Gangla, kakor pa zaradi tega, da bi otroci predelali čimveč Snovi, čisto izključeno se nam zdi, da bi mogla uboga otroška pomet prebaviti v enem letu dve debeli čitanki, ki sta vrh vsega še presneto dragi. Pa učiteljica ni zadovoljna samo z dvema beriloma. Zahteva še več. Otroci morajo obvezno naročiti tudi mladinski list »Naš rod«, ki ga izdaja liberalna učiteljska organizacija JUU. Otrokom je bilo zagroženo, da bodo iz šole izključeni, če ne bodo, lista naročili Zdi se nam, da ni dovoljeno, da bi učitelji, ki jih plačujemo mi, izkoriščali svojo avtoriteto za to, da poslujejo še kot agenti te ali one politične skupine in pridobitnega podjetja. Učiteljev, ki se za omenjeni list tako zavzemajo, je menda več tudi po drugih šolah. Protestiramo tudi zaradi tega, ker omenjeni list v novem letniku prinaša na uvodnem mestu neko kozaško povest, katero je napisal Vladimir Levstik, nekdaj orjunec in Jugosloveh, zdaj pa eden izmed predlagateljev pravil za Pruštvo prijateljev Sovjetske zvezam Vremensko poročilo »Slov. doma« Krat o . ** "S e c ■» E «3 « 2S 3i O (smer, lakost) S B ■ l Ljubljana 764 2 22-5 116 93 »li- to 0 — — Maribor 7t2‘b 138 8-0 90 0 0 — — Zagreb 764 1 25*0 11*0 90 0 0 — — Belgrad 765 5 27-0 12 C 30 0 0 — — Sarajevo 767-4 26-0 6-0 90 0 0 — — Vis 765-1 22-U 16-0 9 j 0 0 — — Split 764-7 25-0 16-0 80 0 E, — — Kumbor 763-7 26-0 14-0 30 0 N, — — Rab 7653 22-0 170 80 2 0 — — Dubrovnik 764-1 24-0 14-C 80 0 0 — — \Veinenska napoved: Delno oblačno in toplo vreme. Koledar Danes, petek, 20. septembra: Evstahij. Sobota, 21. septembra; Matej. Obvestila Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva e. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška e. -M*. Mestno zdravniško dežurno nlnžbo bo opravljala v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleteršnikova 13-1, telefon št. 47-64 Promet z domačo plenico. Kakor j* bilo ie objavljeno, je kraljevska banska uprava pooblastila Gospodarsko zvezo v Ljubljani, da pokupi ves presežek domače pšenice. Zato kraljevska banska uprava ponovno opozarja vse prizadete da ne kupujejo pšenic«, ker se sicer izpostavljajo nevarnosti kazni, ki so predvidevane za navedeni prestopek. Ravnotako zadene kazen tudi vse prevoznike, ki bi prevažali pšenico, Promet z domačo pšenico je dovoljen samo v slučaju, da je pošiljki priloženo posebno potrdilo, ki ja morejo dobiti interesenti pri Gospodarski evezi v Ljubljani ali pri njenih članicah. Razstava slik akad. slikarja Rika Debenjaka, o kateri smo že obširno poročali, je odprta vsak dan od 9 do 18 in traja do 6. okt. Doslej je razstavo obiskalo že mnogo ljubiteljev lepih slik. Priporočamo vsem našim bralcem, da si jo ogledajo, ker je res zanimiva. Bolničarje in bolničarke RK, ki stanujejo v Ljubljani, pozivamo, da pridejo v soboto 21. t. m. in v nedeljoi.22, t. m. ob 18.30 na povabilo Mestnega poglavarstva v dvorano Mestnega doma v Ljubljani na informativni sestanek zaradi objave razporeda službe pri pasivni obrambi mesta v resnem primeru. Glasovanje gledališkega občinstva. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vabi vse gledališke obiskovalce, da imenujejo ne glede na že razpisani letošnji gledališki spored, tri operna in tri dramska dela iz domače ali svetovne muzikalne ali dramatične literature, ki bi jih želeli videti v bodoči sezoni. Gornje naj javi vsak, ki se bo udeležil razpisanega glasovanja, pismeno in opremljeno z naslovom. Rok glasovanja je od današnjega dne do konca tekočega meseca, Uprava Narodnega gledališča bo nato razglasila glasovanja ter bo po možnosti upoštevala želje našega gledališkega občinstva. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE . Drama. — Začetek eb 20. nri: 21. septembra, sobota; »Romeo in Julij«. Otvoritvena predstava. Red Premierski. 22. septembra, nedelja: »Romeo in Julija«. Izven. 23. septembra, ponedeljek: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red Premierski. 24. septembra, torek: »Pobujianje v dolini šentflorjanski«. Red Torek. 25. septembra, sreda: »Pohujianje v dolini šentflorjanski«. Red Sreda. 26. septembra, četrtek: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red Četrtek. 27. septembra, petek: »Razvalina življenja«. Red Premierski. i Zimska kmetijska iola pri Sv. Juriju Zimska kmetijska špla v Sv. Juriju ob juž, žel. prične svoj I. tečaj dne 4, novembra 1940 ter sprejme vanj do 24 učencev. Ta tečaj je petmesečen in traja do 31. marca 1941. Učenci, ki jja dovršijo, bodo prihodnja jaseni sprejeti v II. tečaj, ki bo trajal ravnotako pet zimskih mesecev. Prednost zimske iole tiči v tam, da se kmečki sinovi pozimi teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijski hpanogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji. Tako ima kmet zanesljivega delavca doma tedaj, ko ga najbolj rabi. To je posebne važnosti v današnji dobi, ko mora toliko naših fantov in mož ob času najhujšega dela na orožne vaje. —- Druga prednost je v tem, da kmečki gospodar lažje poravna v enem letu oskrbovalnimi za pet mesecev kot pri celoletni kmetijski šoli za enajst in pol mesecev, V zimsko šolo se sprejemajo najmanj 16 let stari sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. — Prošnji za sprejem je priložiti: krstni list, domovnico, zadnja šolsko spričevalo, spričevala o nravnosti, izjavo staršev oziroma varuha (Banovinski kolek 4 din) s katerim se zavežejo plačati stroške šolanja ter izjavijo, da ostane prosilec po dokončani šoli na domači kmetiji, končno davčno ali občinsko potrdilo (brez koieka) o velikosti posestva in višini letnih neposrednih davkov; to zaradi dosege ba-novjriskega prispevka. Navesti je tudi točen naslov prosilca in ‘zadnjo pošto. Gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbnina znaša merečno 100 do 200 din po premoženjskih razmerah staršev in se plačuje mesečno v naprej. ~ P**- vstopu v šolo preišče šolski zdravnik zdravstveno stanje učencev; bolni se odklonijo. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom. 10 din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šol? v Sv. Juriju ob juž. žel. najpozneje do i. Oktebira 1940. Vsa podrobna pojasnila daje ravnateljstvo. Kmetici Pošljite ivoje sinove r kmetijske šole.l Prinašalci vesti, ovaduhi in vohuni ■»Kdor ne zna molčati, ta škodit je domovini!« »Molčite in vedite, da vas sovražnik posluša!« «čuvaj se vohunov!« 'lako in podobna opozorila utegneš brati povsod, posebno zdaj v teh nemirnih časih. — Stene imajo ušesa, vojna je! Že malenkosti lahko našim nasprotnikom zelo koristijo. Ižobro pazi, kaj govoriš in s kom govoriš! Pazi tudi na onega, ki te vljudno povpraša po najbližji poti za kolodvor, kajti tudi ta utegne biti vohun tuje države. Boj se ovadb. Obdrži vse zase! Vse v vsem: Molči! Vohunske mreže raznih narodov so razpletene vsepovsod, ne le v vojskujočih se državah, ampak tudi v nevtralnih. 1 reba pa je razlikovati med prenašalci vesti, ovaduhi in vohuni. V pravnem oziru ni med njimi nobene razlike. Pri vojaškem sodišču pa pri presoji izvestnih primerov upoštevajo tudi to. Med prinašalce vesti spadajo tisti, ki niso niti zmožni, da bi presodili važnost vesti, ampak tudi brezpomembne novice nesejo takoj na nos »boljši« vrsti agentov - ovaduhom. Ovaduhi so najbolj priskutna plast ljudi. Sem spadajo napol izobraženi, ki iščejo povsod svojih žrtev in za vsako ceno skušajo s svojim delom ustreči pravim vohunom. Ti so od ovaduhov za svoje »delo« plačani in se s tem preživljajo. Vohuni so pa »elita« v svoji stroki. Ti so že precej bolj zviti, bolj izobraženi in vedno pri vsaki za njih pomembni stvari zadenejo, kje tiči zajec Oni *o porok, da tajna služba v državi, v kateri delujejo nemoteno, teče po svoji poti. To niso ljudje, ki bi posedali po zakajenih lokalih in tod iskali žrtev, ni jih najti niti na plesiščih. Njih je mogoče najti povsem drugje. Pravi vohuni so ali zastopniki industrijskih podjetij, so tovarniški mojstri, trgovci, pa tudi stare, častitljive dame, ki odhajajo za časa počitnic v naše letoviške kraje in jih od časa do časa »obiskujejo« 'inovi, nečaki in drugi sorodniki. Pa tudi v drugačnih poklicih jih najdeš; * Sodobni vohuni imajo tako zvite metode, da stoje mnogokrat domači protivohuni pred pravcatimi zagonetkami, ki jim niso zlepa kos. V nadednjem samo nekaj takih prebrisanosti še iz zadnje svetovne vojne, ki jih je razvozijala Intelligence Servtice, zbral pa njen član Thomas Aston. * Kmet se pelje na svojem zapravljivčku po prašni cesti. Na vozu ima zaboj jajc. Kdo bi lahko osumil moža česar koli? Nihče ne ve, da je voznik ruski vohun, in da so med svežimi jajci tudi trdo kuhani. Moža so prijeli, jajca pa razbili. Dognali so, da je v notranjosti lupine marsikaj napisano s čitljivimi rjavimi črkami. V kemičnem laboratoriju so stvar raziskali in ugotovili, da so |>o zunanji strani jajc pisali z nevidno razstopino sladkorja in galuna, kar pa jc bilo v notranjosti lupine lepo čitljivo. Lepa vohunka je nekega jutra prestopila mejo. Opazili so jo in natančno preiskali. Ugotovili so, da je bilo njeno perilo in svilene nogavice prešito z najrazličnejšimi šivi, ki pa so bili mnogo pregrobi za nežno žensko perilo. V teh šivih je bila cela vrsta ]>odatkov, napisanih z Morsejevo abecedo. * Z infra-rdečo svetilko je mogoče tudi podnevi signalizirati. Za čitanje te signalizacije pa moramo imeti na očeh posebne naočnike, ker sicer svetlobnih znakov ne bi videli. * Med japonsko-niandžurskimi napetostmi so japonski vohuni dajali sobaricam in služkinjam nekaterih hotelov znatne napitnine samo zato, da bi jim v hotel National poslale vse papirne odpadke, ki so bili v koših. V National-hotclu so imeli Japonci celo armado potrpežljivih se-stavljalcev teh odpadkov in vrsto prevajalcev, ki so znali 40 jezikov. In marsikaj so razbrali, kar bi sicer šlo v peč, in kar jim je v mnogo-čem koristilo. * Postrežnica nekega poslaništva v Berlinu je čistila okna. Dobro so pazili nanjo, tako da ni mogla odnesti nobenih važnejših listin. Morda pa le ni samo postrežnica?... Vsak večer, ko je odhajala, so jo natančno preiskali. Delala pa je na druge načine, da je koristila nasprotniku. Ko je čistila okna, je uporabljala belo cunjo, za ovlaženje oken pa rjavo. Njena tajna je bila v tem, kako je čistila okna: z rjavo odzgoraj navzdol, z belo od leve na desno. In to izmenoma. Včasih pa je potegnila tudi počez. Vohuni v nasprotni hiši pa so vse to zapisovali in dognali marsikaj, kar jim sicer iz poslaništva ni mogla prinesti . * Italijani so med vojno poslali v Hamburg nekega svojega vohuna. Bil je pevec kot so to Italijani sploh. Zabaval je goste, a bil tudi skrbno nadzorovan. Vsak teden je dobival od doma note z italijanskimi pesmimi. Vsako dn-šlo pošiljko pa so nndzorovatelji fotografirali in dognali, da je besedilo vedno isto, da pa se note spreminjajo. Pa so imeli prebrisanega ptička. * Znano je, da daje raztopina aspirina nevidno snov, s katero se da pisati, ne da bi pustila kakšno sled za selvoj. Le pri ultravio-letni svetlobi se da ta pisava brati. * Baden-Povvel, znani ustanovitelj mednarodne skavtske organizacije, je za časa svetovne vojne potoval po naši Dalmaciji. Pod pazduho je nosil skicirko, v katero je risal posebno rad metulje, ki jih je lovil z zeleno metuljnico. Kaj drugega pa naj bi bil kot vnet risar in zbiratelj metuljev?... Prišel je tudi v Kotor in druga utrjena mesta naše obale, kjer je imela avstrijska mornarica svoja oporišča, in posebno v teh krajih je rad »risal«. Pisano risane metuljčke pa je pošiljal v londonsko zbirko. In Angleži so bili prav dobro poučeni, koliko ladij in kakšne vrste se nahajajo v tem ali onem pristanišču. Torej le ni vsak »risar« — risar. Iz neznanih afriških kolonij: Belgijski Kongo, zakladnica bakra in radiuma Belgija in Nizozemska, najmanjši državi v Evropi, imata zelo bogate kolonije po svetu. Belgijski Kongo, velika posest v Afriki, spada med najzanimivejše kolonije na svetu. Nekateri predeli te kolonije so zelo napredovali in 60 prav dobro urejeni. Zadnji čas pa so se začeli zanimati za to kolonijo Angleži in Francozi. Belgijski Kongo je posebno važen zaradi bogatih rudnikov bakra in radija. Obe rudnini je najti v območju Katooge, kjer šo v poslednjih letih zgradili ogromne tvornice in najmodernejše naprave. Zakladi bakrene rude v Katongi so neizčrpni. Njihov pomen je toliko važnejši, ker večji del rude lahko kopljejo v površinskih rovih, brez dragih podzemeljskih predorov in hodnikov. Reka Kongo, po kateri danes na daleč plujejo sodobni parniki, predstavlja kar se da ugodno pot za prevažanje te rude. Okoli rudarskih središč so zgradili velike naselbine, ki predstavljajo danes više)« modeme tehnike. Povsod je napeljana elektrika. Velikanski slapovi reke Kongo dajejo tok, da ga lahko izdatno Maršal Goring nad Londonom Kakor je bilo že večkrat poročano, prvi maršal Nemčije Goring iz svojega štaba v severni Franciji osebno vodi operacije nemškega letalstva proti Angliji. Nek višji častnik iz štaba prvega maršala je o tem povedal tele podrobnosti: Štab maršala Goringa je v nekem mestecu v Normandiji. Poslopja štaba so izredno spretno pri-lagodena okolici tako, da jih letala celo z najmanjše višine komaj opazijo. Od tod izdaja glavni poveljnik nemškega letalstva navodila za zračne napade na Anglijo in za letalsko obrambo Nemčije ter ozemlja, ki so ga Nemci vojaško zasedli. Ve* dan ima glavni poveljnik konference z generalštab-nimi častniki ter poveljniki večjih zračnih enot. Razen tega prvi maršal Nemčije zelo pogosto obiskuje posamezne enote. Maršal Goring večkrat osebno prevzame po-veljništvo nad enotami, ki morajo izpolniti posebno važno nalogo. Tako se je maršal Goring ponoči udeležil poleta nad London. Pri tem je uporabil bombnik najnovejše vrete »Ju 88«. Odklonil je V6ako vamiško spremstvo ter se je zadovoljil s tem, da je njegov bombnik varovalo po eno lovsko letalo ob vsakem beku ter eno zadaj. Po vrnitvi s poleta je maršal Goring izjavil, da je uspeh, ki ga je doseglo nemško letalstvo ob poletu na London, naredil najboljši vtis Ko je o tem govoril, je maršal Goring med drugim dejal: »Srečen sem, da vidim, da sem iz nemškega vojnega letalstva napravil silno, nepremagljivo orožje. Letalstvo je odločilo boj na Poljskem, Norveškem in na zapad-nem bojišču ter nam bo služilo kot meč v borbi z Anglijo,« Francozi morajo sprejemati nemški denar Ker so v Bordeauxu nekateri francoski trgovci odklonili, da bi sprejemali denar nemške kreditne blagajne, je poveljnik mesta razglasil, da v Franciji ni dovoljeno odklanjati nemškega denarja. Sprejemanje nemškega denarja je obvezno. Vsaka oseba, ki bi odklonila nemški denar, bo odvedena pred vojno sodišče, kjer bo obsojena zaradi sabotaže. Švedski dar Fincem Prehranjevalno ministrstvo sporoča, da je iz Švedske prispelo 2200 svinj kot dar švedskega ljudstva za prehrano finskih beguncev iz krajev, ki so bili priključeni Sovjetski Rusiji. Hkratu sporočajo, da bo Hoovrov odbor za pomoč Finski poslal iz Amerike novo pošiljatev živil in zdravil v vrednosti več kot milijon dolarjev. izkoriščajo. Po vseh zgradbah vidiš vzidane zračil-ce, tako da ne čutiš v njihovih prostorih tropske sopare in ekvatorskega sonca. Bolnišnice so tako sijajno urejene, da bi lahko bile zgled vsakemu večjemu evropskemu mestu. Važno je tudi, da kolonialne oblasti nikakor ne dovoljujejo, da bi belgijski trgovci in podjetniki izkoriščali domačine, kakor je to že navada po drugih kolonijah. Leta 1929 so v območju visoke Katonge odkrili bogata in slovita najdišča radiuma. Povprečno dobijo 60 do 70 miligramov čistega radiuma iz ene tone rude. Letna proizvodnja je spočetka dala okrog 70 gramov, v teku poslednjih let pa je zelo narasla, čeprav natančne številke danes niso poznane. Iz visoke Katonge prevažajo radiumove rude z ladjami do Belgije, kjer jih v Olenu pri Antwerpnu predelujejo in iz njih dobivajo radium. Družba, ki izkorišča to rudo, je leta 1933 izdelala 350 gramov radiuma, tako da je uspešno tekmovala z vsemi družbami za pridobivanje radiuma, nekatere ameriške družbe pa so morale celo z delom prenehati. Vsem tem se moramo zahvaliti belgijskemu Kongu, ki je radium, tako potreben za bolno človeštvo, zlasti pri zdravljenju raka, 6pravil na mnogo nižjo in dostopnejšo ceno. Belgijskemu Kongu moremo po bogastvu ra-diumovih rud primerjati le še velika rudna ležišča v Kanadi, od koder prevažajo radiumove kovine še danes z letali, kjer so ležišča po zelo oddaljenih in nedostopnih krajih, ki nimajo nobenih prometnih zvez. A tudi z drugimi rudninami Je belgijski Kongo prav bogat, zlasti z redkimi rudninami in takimi, ki jih šele danes izkoriščijo. Cela mreža železniških prog preple*a nedostopne kraje, poleg tega pa so v načrtu še druge, važnejše, tako da bo v prihod-njosti izkoriščanje dragocenih rudnin še bolj naraslo. Tudi Francija išče nadomestil za surovine Pod pritiskom zadnje vojne in zlasti pod pritiskom angleške blokade, je Francija sedaj prisiljena posvetiti vso pozornost umetnim sredstvom, ki bi zamenjala razne surovine. V tej smeri vlada v Franciji živo delo v laboratorijih in delavnicah francoskih kemikov. Med drugim okušajo najti umetno zamenjavo za naravna goriva in zlasti zamenjavo za olje in sladkor. Verjetno je, da bodo v Franciji pospeševali saditev koruze z ozirom na številne možnosti, ki jih omogoča ta rastlina. Francoski inženirji so po sklepu premirja izumili med drugim osem uporabljivih nadomestil za bencin. Eno izmed njih dobivajo iz grozdnih tropin. Obdelovanje prazne zemlje po francoskih mestih Francoska vlada je objavila nov zakon o um* nem izkoriščanju svobodnega zemljišča v franeo6-skih mestih za socialne potrebe. Po določilih tega zakona bo lahko pristojni okrajni načelnik izdal določilo o izkoriščanju praznih zemljišč v mestnih naseljih in v pasu 3 km širine, okrog tega naselja ki jc v tem naselju kakšno trgovsko in industrijsko podjetje z več ko 500 uslužbenci in delavci. Ta zemljišča bodo vzeta v zakup na račun države. V kolikor ne bi bilo mogoče doseči sporazuma o zakupu, bo okrajni načelnik lahko to zemljišče zasegel, za ča6 enega leta. Ta zemljišča bodo na razpolago siromašnim osebam, v prvi vrsti pa očetom družin z mnogo otroki in družinam vojnih invalidov. Zakon je bil izdan, da bi nobena parcela V mestu odnosno zemlja sploh ne ostala neobdelana. To zemljo bodo dobili ljudje, ki morajo jamčiti, d» jo bodo dobro izrabljali za primerno odškodnino. Združenje vrtnarskih delavcev in družinske očrt* bodo pri tem najbolj upoštevali. T,- č ./-Z Letalske bombe so zadele veliko bencinsko skladišče. Radio Program radio Mnb!)ana Petek, 20. sept.: 7 Jutranji pozdrav, 7.0? Napovedi in poročila, 7.(5 Pisan venček veselih zvokov (plošče), 12 Slovenski napevi (plošče), 12.30 Poročila in objave, 13 Napovedi, 13.02 Salonski orkester (vodi Vinko Noršak), 14 Poročila, 14.10 Turistični pregled, ls 2en«ka ura: Potreba vzgoje k spoštovanju in pokorščini (ga. Ivanka Velikonja), 18.20 Po daljnih krajih (plošče), 19 Napovedi in poročila, 19.20 Nac. ura, 1940 Objave, 19.50 Za planince, 20 Balalajke (plošče), 20 30 Koncert operne glasbe. Sodelujejo Tea Laboš, Jean Franci in Radij, orkester. Dirigira D. M. šijanec. 22 Napovedi in poročila, 22.15 Citraški trio »Vesna«. Drugi programi Petek, 20. sept.: Belgrad: 20.20 Simfonični koncert rad. ork. — Zagreb: 21.30 Koncert hrvaškega tambur. ork. »Zajc« — Budimpešta: 20.10 Konc. opernega ork. — Rim-Turin-Florenea: 20.30 Konc. ork. — Beroiniinster: 19.40 Konc. kvarteta; — Sottens: 21 Valčki — IVaga: 20.45 Češka gl.' — Bratislava: 21.15 Schubertove kompozicije — Toulouse: 20.15 Konc. velikega sitn. ork. — Ko-danj: 17.50 Havajska gl. — Andora: 21.30 Instrumentalni solistični konc. Belgrajska kratkovalovna postaja: VUA, TUB (49.19 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — "Dr.i VUG (19.69 m); 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. — 3.0 Oddaja za Severno Ameriko. Francis Jamrnest Roman o zajcu , In Frančišek se je napotil v živalski raj, kamor ni razen mladih deklet nikdar stopil človeški otrok. In našel je zajca, ki je blodil in obupoval. Toda ko jc zagledal svojega starega gospodarja, da gre proti njemn, je občutil tako radost, da je sedel z bolj zaprepaščenimi očmi kakor kdaj koli prej in gobček mu je zadrhtel v komaj občutnem drgetu. »Pozdravljen, brat moj!« je dejal Frančišek. »Slišal sem, da tvoje srce trpi, pa sem prišel sem, da bi spoznal tvojo žalost. Kaj si pojedel preveč grenkih zrnc? Zakaj ne uživaš miru golobic in belih jagnjet?... O kosec otave, kaj iščeš v tem svojem nemiru, ko tukaj ni več nemira, ko ne boš nikdar več niti občutil hlastanja psov, ki drve za tvojim klavrnim potepuškim kožuhom?« »O prijatelj moj!« je odgovoril zajec. »To, kar iščem, to je moj Bog. Dokler si bil še ti na zemlji moj bog, sem se čutil umirjenega. Toda v tem raju, kjer sera izgubljen, ker več ne občutim tvoje navzočnosti, o božanski brat živali, se moja duša duši, ker ne morem tu najti svojega Boga.« »Kaj si mislil,« je odvrnil Frančišek, »da Bog zapušča zajce in da Ic-ti edini na svetu nimajo pravice do raja?« »Nisem,* mu je odgovoril zajec. »O teh stvareh nisem razmišljal. Tebi bi bil sledil, ker sem se naučil, da te spoznavam prav tako, kakor zemeljsko trnje, v katero so janjčki obcšnli svoj topli sneg. s katerim se je grel moj brlog. Zaman sem preko teh nebeških poljan iskal Boga, o katerem si govoril. Toda medtem, ko so ga moji tovariši takoj odkrili in dobili svoje raje, sem jaz blodil okrog. Od tistega dne, ko smo te bili zapustili, od trenutka, ko sem prišel v raj, je moje detinsko in divje srce utripalo od koprnenja po zemlji. O Frančišek, o prijatelj moj, ti edini, ki verujem vanj, jrni mi mojo zemljo! Čutim, da nisem le-tu doma. Vrni mi moje brazde, polne blata, vrni mi moje laporaste stezice! Vrni mi mojo rodno dolino, kjer lovski rogovi razpršujejo megle! Vrni mi moje kolnike, odkoder sem poslušal kot neko večerno zvonjenje odmev trume psov s povešenimi ušesi! Vrni mi moj strah! Vrni mi moje zaprepaščenje! Vrni mi mojo razburjenost, ko je krogla pod mojim skokom nenadoma postrigla dehtečo meto, ali kadar je pod grmovjem kutin moj gobček trčil ob mrzlo zanko! Vrni mi livado, kjer si me našel. Vrni mi zarje ob vodah, iz katerih vešči ribič vlači svoje mreže, težke od jegulj. Vrni mi otavo v sinji mesečini in moje jtlaho in skrivno ljubkanje sredi divje kislice, ko nisem več razlikoval rožnatega jezika svoje družice od šipkovega cvetnega lista, ki je težak od rose padel v travo! Vrni mi mojo slabost, ti ntoje srce. In reci dragemu Bogu, da ne morem več živeti pri njem.« »O kosmata zajčja taca,« mu je odgovoril Frnnčišck, »o prijatelj moj, o sladki kmečki nczaupljivcc, a maloverni zajec, ki govoriš bogokletno; nisi znal najti svojega Boga? Vedi, da najdeš tega Boga, je treba umreti tako kakor tvoji tovariši.« »Toda kaj bo z menoj, če umrem?« je vzkliknil zajec. Frančišek pa: »Če boš umrl, boš postal sam svoj raj.« — Medtem, ko sta tako razpravljala, sta prispela do meje živalskega raja. Tu sc je začenjal raj ljudi. Zajec jc nagnil glavo in prebral vrh nekega kola na plošči iz sinje litega železa, kjer je bila s strclico naznačena smer poti, besede: Od Castelisa do Batansuna 5 kin m ► Dan je bil tako vroč, da se je zdelo, kakor da bi črke podrhtevale v topi poletni svetlobi. V daljini sc je prašila cesta kakor v bajki o Modrobrndcu, kjer se pravi: »Sestra Ana, ne vidiš še nič?« Bleda suša je bila veličastna in prežeta z grenkim dehtenjem mete. In zajec je opazil, kako mu prihaja nasproti konj, zaprežen V voz« Bilo je to kljuse, ki je vleklo dvokoli voziček in je komaj še moglo hoditi v teku in le z udarci. Pri vsakem koraku je poskakovalo njegovo razdrto okostje, se tresel komat in raztresala zbelela griva, svetla in zelenkasta kot brada postarnega pomorščaka. Prav z muko, kot težko kamenje, je dvigalo ži-vinče svoja vozlata in razhojena kopita. In tedaj ga je prevzela sumnja, hujša od vseh šumenj, ki so doslej pretresala zajčevo dušo. '■ Ta sumnja je bila zrnce svinca, ki je skozi tilnik • prodirala v zajčeve možgane. Tančica krvi, lepša od žarne jeseni, je zatrepetala pred njegovimi očmi, v katerih so se dvigale večne sence. Zavpil je. Prsti nekega lovca so mu stisnili grlo, ga zadušili in zadavili... Vse bolj umirjeno je utripalo njegovo srce, ki je nekoč trepetalo kot bledi in objokani šopek, ki ga zgodaj zjutraj, ko grm ljubkuje sladkost jagenjčkov, maje veter. Nekaj trenutkov je ostal negiben, prežet s krvnikovo pestjo, pretegnjen, dolg kakor smrt... Toda stari zajec je takoj poskočil. Njegovi kremplji so se zaman zarivali v zemljo, ki je niso več dosezali, ker ga človek ni pustil. In zajec je kapljo, za kapljo minil. Nenadoma se je nnsršil in postal sličen poletnemu strnišču, kjer je nekoč ležal poleg svoje sestre prepelice in poleg svojega brata maka; podoben tudi lnporasti zemlji, ki so jo gazile njegove beraške noge; sličen tudi oni barvi, s katero so septembri odevali grič: njegovo obliko je dobil zdaj sam; sličen Frančiškovi halji; sličen kolniku, odkoder jc poslušal kot neko večerno zvonenjc odmev trume psov s povešenimi ušesi; sličen goli skali, ki jo ljubi materina dušica; sličen po svojem pogledu, v katerem je zdaj plaval pramen nočne sinjine, blagoslovljeni trati, kjer ga jc sredi divje kislice čakalo srce njegove prijateljice; sličen po svojih solzah, ki jih je prelival, seral-skemu viru, poleg katerega sedi star ribič in krpa svoje mreže; sličen življenju; sličen smrti; sličen samemu sebi; sličen svojemu raju. (Konec.) Za |«n**toven*ke tiskarno O Ljubljani: Jože Kramarič. - Izdajatelji Inž. Jo*« Sodja. - Urednik: Mirke Javornik. - Rokopisov n« vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob ti. Mesečna naročnina U din. za Inozemstvo «5 din. Urednlilvoi Kopitarjeva ulica H1L lelelon »t 4001 do MM. Uprava: Kopitarjeva ulica K