Leto xxrv„ št. 101 PostgcbShc
Ljubljana, areda b maja 1944
jpnnitkioi —f—-----
Telefon <L M-2Z »1-» 91-24
idaeiek Uutritaaa Hucanilm «tt> a * - leietac fa. Sl-23, 31*26 Podruiola Novr uesto> Liubliaaski cm <2 Ukiiudac aua>p«»< a ifpaat a taaliit te
)nnzfflWo UP) V A- M1LANC_
Računi a l|uDl|amkc pokraiioc on potax> čekovnera zavoda tt 17.749. za jetale krajt
Italije Serviao Cooti. Con Post No 11-5118
Prrfa — Cena t- L
izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Uredništvo:
Ljubljana — Puccinijeva ulica St S. Telefon St 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi ae ne vračajo.
Weiterer Gelandegewiim
zwl$chen Karpathen imd Dnjestr
Sowjetangri3e bei Kowel zerschl agen — Ortlichc Feindvorstosse an der Iialien-Front — Schwere Verluste der kommunistischeii Banditen aaf dem Balkan — Am Montag 22 Feindllugzeuge
vernichtet
Atss dem Ftihrerhauptquartier, 2. Mai.
DNB. Das Oberkomamaiido der Wehi*macht gibt bekaant:
Vor Sewastopol sowie zwischen Dnjester-.Uiinduug ;m<; den Karpathen scheiterten .itliehe Angriffe der liol schewist en.
hhichtiliegergeschwader fuhrten vvirksa-ne Tiefangriffe gegen Flugplacze der Sow-jcis auf der Krim und im siidlichen Front-ifschnitt nnd gTiffen feindllehe Panzeran-»umlungen und Tmppenziele im Eaiim dwestlich Jassy mit guten Erfolg an. Zwischen den Karpathen und den obe-i n Dnjester brachten die Angrifte der deu-•-tihen und ungarisehen Truppen weiteren relandegevvinn. Feindiiche Gegena«griffe ,-^en die neugevvonnenen Siellungen wur-den al>gewieseu. SudwestUch KoweI zerschlngen imsere uppen, von der Luftwaffe hervorragend mterstutzt, starkere, von Panzern und hlachtfliegem be^ieitei:« sowjetlsche An-inife.
Deutsche Kainpffliegerverbande grlffen in der Nacht feindiiche Nachschubbahn-hofe, insbesondere Siiepetovvba und Trans-port-Ziige mit guten Erfoig an.
Beiderseitz VViiebsk bMeben grtliche An. griffe des Feindes erfolglos.
In Laadekopf von Nettuno nnd an der italienischen Sudfront wurden ortliciie feindiiche Vorstosse abgevviesen.
Feindiiche Bomber vvarfen geste ni Mifc-ag Bomben auf Florenz.
Auf dem Balkan vvurde bei grossen Wetter- und Geliindesclnvierigkeiien der Kampf gegen komimistische Banden mit Erfoig weitergef iihrt. In den harien Kiim-pfen verloren die Banditen im Monat April iiber 9.000 Tote, 3.700 Gefangene sovvie zahlreirhe VVaffen nnd Munition.
Bed Angriffen auf einige Orte in West-deutschland und ans die besetzten Westge-biete verlor der Feind gestern bei Tage und in der Nacht 22 Flugzeuge, darunter 18 viermotorige Bomber.
Ežilfleviska
i&fla ¥ osvojenih kraph
Rop, plenjenje in uničevanje označujejo pot boljševikov
Lvov, 1. maja. Neki duhovnik jas okolice '.rodov poroča posameznosti o boijševiških rozotah med pieblvalstvorn obmejnega »odročja v vzhodni Galiciji, ki so ga zaliI boljše viki. Doživel jih je v začetku
■	-rila v svojem kraju, kjer so boljše viki kradli vse, kar jim je prišlo pod prste.
cerkva so odnesli vse predmete, ki so vredni, vse ostalo pa so uničili. Kmeti niso pustili niti krai;e niti konja. Tu-naistarejše konje so zaplenili za arma-Kakor je pripovedoval duhovnik dalje, bol jeeviki bili zelo lačni in so civili-,-om pobrali vsa živila, ker je prehrana -akov zelo s!al»a. V neki drugi vasi ■odne Galicije je bilo vse prebivalstvo . aretirano in prignano pred sovjetsko jo. Vsakdo je moral povedati, kam skril ali zakopal svoje stvari. Kdor je -■trdi.;, da je stvari kam skril, je bil na olj divji način pretepen. Ce je vred-skritth stvari presegala vseto 100 rutv-jev, je bil lastnik teh predmetov takoj ustreljen, veš, da je >kulak«.
Blvjaafe sevfetsklli miličnikov
LubMn, 1. maja. Na področju Z':očova. Je Sel narednik sovjetske vojske Grigorij -.ičuk v nemško ujetništvo. Pri prodi-u njegove edinice v okrožju Kremene-je prispel MeMičuk s par svojimi idmi v vas Počajev blizu Kremenca. Ko Melničuk pr spel v to vas in se tam na-•nil, je cdkrQ v bližini znamenite cer-•e Lavre veliko množico ljudi. Takoj se podal v notranjščino Lavre in ugotovil, •i je tamkaj okoii 10 do 15 tajnih policl-ov viačiio ikone in cerkvene posode iz -leve, okoli 200 civilistov pa. ki so bili ',kone iz bližnje okolice, je bilo nagne-nih na dvorišču v nekem kotu, kjer so
s^ražill težko oboroženi miličniki. Ko so nanesli ikone na dvorišče, so pri-•li miličniki vse te svetinje pred očmi
■	ilnega prebivalstva na najnesramnejši čin oskrunjevati. Ker so te zveri prejele
večjo količino alkohola, se kaj kmalu liso več zadovoljili s temi oskrunjevanji, mveč ao na slepo streljali s puškami in volverji s puškami po dvorišču, pri če. er so padle prve žrtve, Predvsem so se-nali na dvorišče takšne civiliste, ki so iii prej obiskovali cerkev. V paniki, ki je \ stal a med pieblvalstvorn, so pričeli tudi uiičniki, ki so bili na straži, uporabljati orožje.
Kričanje in stokanje brezbrambne mno-•ice se je mešf.lo s pokanjem pušk. Neredoma se je pojavil poveljnik tajne polije žid šapiro in pozval te zveri, naj vso j a. ljudsko množico likvidirajo do zadnje- • :a. Tudi on je bil očivldno pijan, kajti \ obrnil se je k Melničuku, ki ga je opazil ■.- uniformi sovjetske vojske, in ga pozval, i a j m pridruži tej divji gonji, Melničuk pa je čim hitreje zapustil to prizorišče te grozotne drame, ker je pri tem brez-na-rtnem streljanju bilo v nevarnosti tudi njegovo življenje. Sicer pa n; niti en civilist odnesel žive glave z dvorišča Počajev-ske I^avre.
Umjf neetre^ta Sergija
1. maja. Vilenskega metropolita rgi.jji, litvanekega in iatvijskega eksar-na so v noči od sobote na nedeljo med Kov. ~om in V Ono ustrelile boljševiške tolpe. Sergij je ponovno zavzel ostro stališče boljše vikom in je predvsem nastopal proti boijševiškim poizkusom, s katerimi ■Tj hoteli v zadnjem času zakriti svoje sovraštvo do cerkve.
Kovno, 2. maja. Umor metropolita Sergija je bil izvršen 14 km pred Kovnom, na cest:, ki vodi v Vilno. Truplo je imelo nič mat j kakor 30 strelskih ran. V bližini po-zorišča umora so na-Sli tui± truplo kakih 8 let stare deklice, ki je očividno videla ves dogodek ter so jo zato kot neljubo pričo odstranili.
Metropolitovo truplo so položili na mrtvaški oder v pravoslavni cerkvi v Kov-nu. Pred prevozom v Rigo, kjer bo pogreb, so opravili v ruski cerkvi v Kovnu svečan parastos, ki so se ga udeležili pravoslavni dvhrvniki i* Kovna in Viitae.
Vse prebivalce neke vari žive pokopali
Bukarešta, 2 maja Po izpovedi pobeglih Rumunov iz Stefaneša ob Prutu so boljše-viški morilci zagrešili v vasi Kutani v severni Besarab ji grozotno zločinstvo. Kakih 130 prebivalcev vasi, ki je bila kot Drotiboio še viška prav posebna znana, se y& pred bližajočimi sovjetskimi četam! skrilo. ▼ pripravljene podzemeljske jame,
kjer so mislili, da bodo na varnem. Boljše-viki so zato sprva domnevali, da so prebivalci vas zapustili. Zato je daj komisar Isja Pervinski zažgati kmet;je, ki zaradi bojev niso bile prizadete, kmalu nato pa so ropajoči boljševiški tolovaji odkrili dobro skrita zaklonišča, rumunsk^h kmetov. Potem ko so jim oropali vse njihovo imetje, so boljševiški požigalci zasuli in zabili dohode v skrvališča za svoje ž vljenje trepetajočih ljudi, ki so se nato vsi zadušili in umrli v groznih mukah.
Slovaški duliovniSc o fcol|še-viškstn divjarifu v Bukovbti
Bratislava, 1. maja. Pred domačimi in inozemskimi zastopniki tiska ter v prisotnost] namestnika ministrskega predsednika je govoril iz Radavca v Bukovim pred boljševiki pobegli duhovnik mor.signor Ma-lec" ki je inozemski Slovak ter je opravlja! pastirsko službo v Radavcu in okol ci, kjer biva kakih 10 000 Slovakov. Komunisti vrše po izpovedi duhovnika svojo strano-vlado prav tako, kakor so jo vršili preje. Kdor ni mogel dokazati, da je aktivno de-loval za noijSev'ke, jc bil ustreljen, brez preiskave, brez razprav in brez sodbe. Grozovita je bila strahovlada boljševikov v 21-tomiru, ki so ga dvakrat zasedli. Kdor ni mogel dokazati, da je boljše vik, pa naj je bil starec ali otrok, je b'l brez usmiljenja ubit. Te nesrečneže so streljali kar s strojnicami. Enako si divjali boljševiki v Trans-nistriji. V koPkor niso moško prebivalstvo, ki je tamkaj ostalo, likvidirali, so ga takoj vtaknili v svojo vojsko in ga v nekaj urah brez vsakega vežbanja, le s puško na rami in brez uniforme poslal' na fronto.
O odnosih civilnega prebivalstva do nemških vojakov, je dejal duhovi k, se lahko ugotovi naraščajoče zaupanje, ki se je pokazalo predvsem v tem, da je skoraj vse preb:valstvo tega ozemlja zapustilo deželo skupno z nemškimi četami.
Neprivlačna vatoa
Ženeva, 1. maja Glasilo »vladne« stranke ▼ Alžiru »Fraternite« je moralo priznati da glasno napovedana podelitev »francoskega državljanskega prava« muslimanom pri alžirskem prebivalstvu ni zbudila onega ugodnega vtisa ki so ga pričakovali. »Domač:n; tej stvari ne verjamejo«, piše list. »Dolga vrsta razočarani je povzročila, da so postali nezaup-ni in rezervirani. Počutijo se nekam tuje. če jim vlada ponud'i kako upanje, sicer pa s sarkazmom in z :zbruhi besa dvomijo, ali se bo strahovlada de;an<4co končala
1392 strahovainih letal sestreljenih v aprilu
Berlin, 1. maja. Potem ko je že mesec marc 3 1234 sestreljenimi sovražnikovimi letali predstavljal višek uspehov nemške letalske obrambe v borbi proti angloame-riškemu letalskemu terorju, je ojačena strahovalna ofenziva Angležev in Američanov naletela tudi v aprilu na najostrejši odpor nemške obrambe. Z ojačenjem sovražnikovega letalskega delovanja je šlo sporedno tudi ojačenje nemške obrambne sile, kar se najbolj prepričljivo izraža v sestrelitvi 1392 angloameriških strahovainih letal v mesecu aprilu. Ta številka predstavlja višek v štirih tednih doseženih sestrelitev proti Angležem in Američanom. Po večini so bila tudi tokrat sestreljena št:ri-motorna strahovalna letala, ki so jih hrabri nemški lovci, rušilci in protiletalsko topništvo izprernenili v »leteče krste«. Skupno je bilo v aprilu uničenih 1123 štiri-motomih bombnikov in 266 lovcev za doige polete.
Te številke so še tem bolj pomembne, če vemo, da se nanašajo zgolj na velepolete Angloameričanov z zapada in juga prod ozemlju Reicha in področju Balkana. V tej številki pa niso vsebovane sovražnikove letalske izgube pri poletih nad zasedena za-padna ozemlja, naj Italijo in nad severno Evropo. Samo po sebi umljivo niso v teh številkah vsebovani prisilni pristanki ali padci angleških in ameriških letal na nevtralnih tleh.
Levji delež pri aprilskih izgubah imajo tokrat Američani, dočim angleški letalski gangsterji niso bili v tem mesecu toliko aktivni kakor njih ameriški tovariši.
Z velikimi izgubami bombnikov so izgubile angloameriške letalske sile tudi zelo mnogo letečega osebja Zgolj v prejšnjem mesecu so izgubili skoraj 11.000 mož.
Premišljena kršitev nevtralnosti
Bern, 1. maja. švicarski list >Dle Tat« se ukvarja v uvodniku s »sistematskimi in premišljenimi kršitvami nevtralnosti«, ki jo povzroča angloameriSko letalstvo, in zahteva, naj podvzame vlada potrebne korake proti tem kršitvam. To je tem bolj potrebno, ker letalski alarmi dan za dnem in noč za nočjo neovrgljivo dokazujejo zavestno preletavanje Švice in s tem popolnoma namerno nespoštovanje ta kršitev švicarske nevtralnosti. Gre torej za nedotakljivost švicarske suverenosti in za pravice in spoštovanje nevtralnosti, ki jih mora Švica z vsemi razpoložljivimi sredstvi zahtevati ta uveljaviti.
Konferenc m:n. predsednic kov angleškega isnperija
Amsterdam, 1. maja. Danes se je pričela konferenca min. predstavnikov angleškega imperija v Londonu, javlja agencija Reu-ter. Predsedoval je Churchill. Konferenca je za zaprtimi vratmi vendar bodo od časa do časa objavljene Izjave, ki bodo v velikih obrisih označevale strokovna področja o katerih bodo razpravljali
Potopitev araedlke lasi je s četami
St»ckholm, 2. maja Reuter javlja iz Washingtona, ča so tamkaj uradno objavili potopitev ameriške ladje, ki je imela na krovu 498 pripadnikov ameriške vojske. Ladjo so potopile sovražne sile v Sredozemlju.
Velike poplave Missis&pplja
Bern, 2. maja. »United Press« javlja iz St. Louisa, da so dosegle vode Mississip-pija najvišjo višino v zadnjih sto letih. Na 300 km dolgem toku med St. Louisom -n Cuiro (Illinois) je reka vsaj na treh mestih prestopila jezove. Nad 6000 rodbin je brez strehe. Reševalna dela so zelo otež-kečema. V nekem kraju je voda odrezala sto vojakov, ki so jih poklicali na pomoč, šele po dolgem čakanju jih je lahko reš l'a obalna straža. Mississ;ppi jn M'ssouri sta v nediljo še nadalje naraščala. Zaenkrat je poplavljenih že milijon akrov. Uničena je letna vsaj na ozemlju pol mi'i jena akrov.
ozemlja »d Karpati
"X J
h hit razfsft ameriški poizkus vSara na sietfimgkem bojišča
Dveurnemu neprestanemu topniškemu obstreljevani je brezuspešen naskok s oodooro oklonmkov — Neurejen umik
v zaščiti umetne me^e
Piše vojni poročevalec Armin Eichholz
V zgodnjih jutranjih urah 25 aprila je pričel sovražnik večj' napad na nettunsko predmostje. Kljub dveur-nemu neprestanemu topniškemu ogniu in podpori oklonn kov se je naval zlomil nred nemško glavno bojno črto Sovražnik je izgubil en oklopmk ter
mnogo padlih in ranjenih. *
Kmalu po 4, uri se ie pričelo neprestano topniško obstreljevanje postojank Bobnenje izstrelkov je trajalo skoraj dve ur V tem "asu se strele? vzdržali na svojih postojanka a n proakovaM sovražnikov naskok V teh dveh oglušujočih urah je sovražnikovo topništvo izstrelilo 12.000 izstrelkov na nem&e postojanke, toda vojaki so v svojih bunkerjih, jarkih in zemeljskih jamah z ravnodušnostjo prenašal' to razmetavanje municije Ocenil' &o to kot predigro in se dobro zavedali, da Kodo nazadnje ostali zmagovalci, če bodo Američani prešli v borbo.
Neprestan topniški ogenj je nekajkrat popustil, in to le začasno. V teh majhnih premorih so slišal'" strelci pozive k predaji, ki so jih razglašali s sovražnikovih postojank z zvočniki Mnogovrsten smeh z nemšk h postojank je bil odgovor Če bi še kaj bilo potrebno da bi se strelci izpodbodli k večji borbenosti je b'lo prav to. Zasmehlj4vo se je zasmejal neki podčastnik ob svoji težki strojnici.
Po kratkem času ie pričel sovražnik zamegljevati vse ozemlje pred glavno bojno črto.
Pozornost strelcev se je podvojila kajti »w?daj je bilo treba nravočasno spoznati približevanje sovražnika Drdranie verg je ;zdalo prbl zevanje «yvražnikovih oklopn:kov Kol strahotne polasti so se tu pa tam pojavljal? iz megle. Neprestano streljajo nem^e strojnice in metala min ter ustvarjajo zano-rno c-rto pred nemško glavno bejno črto Posamezni Američani, katerim je uspelo približati se v varstvu megle n oklopnikov do prvih postojank, pridejo pred strojnice in avtomatske revolverje ter padajo po vrsti.
Nenadoma močna ekspk»'ia! Visok plamen nror.ikne skozi meelo Sovražnikov okioonik gon! Medtem je nekaterim Amerčanom uspelo približati se na nekoliko metrov levim postojankam Prepričani so. da po tem peklenskem ognju ne morejo več rrkjer naletet na resen odpor, toda tamošnja skuninf se junaško up'ra Z avtomatskimi revolverji in ročnim granatami je odbit vdor Američanov ▼ boju iz bl.žine
Sovražnik ponovno ojač: svojo megleno steno Nemški zaporni ogenj uničujoče razsaja med umikajoč;mi se Američani ki poizkušajo vzeti s seboj svoje številne mrtve tn hudo ranjene.
Ko se megla končno razvleče in padejo prvi sončni žarki na nemške postojanke. odložMo strelci svoje čelade kakor So prej predlagaT Američani Sedaj morejo to storiti ker so « priborih učinkovito zmago in navzlic nadmoč-nosti gradiva odb l' naskok sovražnika, kajt: oni so pač mnogo boljši vojaki!
Razbitje močnejših sovjetskih napadov pri Kovlftt — Krajevni sovražnikovi sunki na Italijanskem bojišču — Težke izgube komunističnih tolovajev na Balkanu — 22 sovraž-
niksvih letal uničenih
Fiihrerjev glavni stan, 2. maja. Vrhovno
poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Pred Sevastopoljem ter med Dnjestro-mim izlivom in Karpati so se izjalovili krajevni boljševiški napadi. Jate bojnih letal »o Izvedle v nizkem poletu uspešne napade na sovjetska IeteJišča na, Krimu in v južnem odseku bojišča ter so na področju severno/.apjMlno od Jasija z dobrim uspehom napadla sovražnikova zbirališča oklopnikov in njegove čete.
Med Karpati in zgornjim Dnjefitrom so nemške in madžarske čete s svojimi napadi osvojile novo ozemlje Sovražnikove pro. ti napade preti novo pridobljenim postojankam so zavrnile.
Južnoz&padno od Koclja so naše čet-" s sijajno podporo letalstva razbile močneje sovjetske napade, ki so jih spremlja« okiopniki in bojni leta!ci.
Oddelki nemških bojnih letal so poni>« 7, dobrjro uspehom nap&dli sovražnikove oskrbovalne kolodvore, zJasti feepetovko, in prepozne vlake.
Sovražnikovi krajevni napadi na o»k*?i straneh Vitebska niso ime!: uspeha.
Na nettunskem predmostju in na italijanskem južnem bojjščn smo zavrnili sovražnikove krajevne sunke.
Sovražnikovi bombnik: so včeraj opoldne vrgla bombe na Florenco.
Na Balkanu se je kljub velikim vremenskim in oi»»meljskim težavam uspešno nadaljeval boj proti komunističnim tolpam. Meseca aprila so izgubili tolovaji v hodih borbah nad 9.000 padlih, 3.700 ujetnikov ter mnogo orožja in municije.
Med napada na nekatere krt-je v zapadnl Nemčiji in v rasedenih zapadnih ozemljih je izgubil sovražnik včeraj podnevi i« ponoči 22 letal, med njimi 16 štiri motornih bombnikov.
H&sminsko vojno prifilo
BiJiarešta, 2. maja. Rumunsko vojno po-roč;lc z dne 1 maja se glasi:
Na Krimu, ob spodnjern Dnjestru in v srednji Besarab'ji ni bilo ni kakih posebnih
dogodkov.
Severnozapadno od Jasija je hotel sovražnik ponovno zavzeti neke važne višine, verdar smo ga s hudimi izgubami odbili.
Na zgornjem moidavskem bojšču in ▼ Ci; kovini krajevni boji.
VCftNI gS^E-OcIlO
Helsinki. 2. maja. Finsko vojno poročilo T dne 2 maja pravi:
Na zapadnem delu Aunnške ožine smo od-h;ii s tcpnšfio podpore- izveden napad manjšega sovražnikovega ddelka. Z ostaih bojišč ni nikiikih posebnih poročil.

4 •

Nadaljnji uspehi južno od
južno od
Berlin. 2. maja Na področju Sevastonclja sovjetski napadi v nedeljo n'so zavzeli nika-kega bistvenejšega obsega. Napad sovražnikovega bataljona so nemško-rumunske čete odbile po kratkem in hudem boiu.
Tudi na bojišču od spodnjega Dnjestra na do Karpatov je bil 30. april razmeroma miren.
V	posameznih odsekih je oriši o do bojev z nekaterimi napadajočimi bataljoni, ki so jih nemške in zavezniške čete vrgle n?"aj na izhodiščne postojanke. Tudi sovjetska uporaba oklopn'kov je bila v prmeri s prejšnjimi dnevi malenkostna Na nekem mestu so Nemci izmed 7 nanadajočih tankov 4 sestrelili.
Južno od zgornjega Dnjestra je nemška napadalna skupina napTodovala dalje na obširnem gozdnem ozemlju, do katerega f»i je bila prejšnjega dne pr'borila vstop, čeprav so ga bili boljševiki zagrizeno branili. Ogorčene borbe so se razvile predvsem za neko obvladujočo višino, naposled so se zaključile v nemško korist in je moral sovražn k višino zapustiti. Enako hudi boji So se bil: za neki kraj v bližini, ki so ga prav tako za.sedli nemški grenadirji. Ob Str-p: je uspelo grenadirjem nadalje zboljšati postojanke in zjakrviti po;z-kuse so^'jetskih čet. da bi ponovno o^vc.jile izgubljene višin^e postojanke. Sovražnik je imel ve! ke izgube
Južno od Kovlja ie nem3d napad v odseku Turja napredoval dalje. Po uničenju trdovratnega sovražnikovega odpora so vdrl' nemški grenadirj: v več krajev, iz katerih so pregnali razbite sovražnikove sile. Na sovjetski strani so nato z novimi in svežimi oddelki izvršili protinapade: boj; *o trenutno še v teku
Nemško letalstvo je z močnim silami poseglo v boje na zemlji. Bojna letala so v številnih napadih razbila ssteme sovražnikovih postojank ter odprla pot napredujočim nemškim četam. Pri teb napadih je bih vn:čer"h mnogo sorvjetskih letal, topov in oklopn kov.
V	noči na 1. maj so bila železniške naprave nekega sovjetskega križ:šča iužno od Rovna glavni cilj strnjenega n?pada močnih nemšk-h bojnih jat. Cilji so bili vidni ves čas napada
pri Kovlfr
; Dnfesifa — Pridobitev ozemlja KovJja
:n so bombe padale orav v srede železniških naprav, med stavbe, tire ter sovjetske oskrbovalne vlake. Povzročile so obsežna razdejanja. Nastali so številni požari, med njimi dva velika požara celih površin ter pet večjih ognjenih žarišč, ki rc se razširila tudi na bi žn jo okolico. Med uničenimi vlaki je b.l eden na-tovorjen z municijo in tekočim gorivom
V srednjem in severnem odšeku boi.šča ni bilo mkakih posnembneiš^h bojev. Zgolj severno in zapadne od Viteb>ka in vzhodno od Polocka so izvršile sovjetske čete nekaj kra-jevn.h napadov, ki so obtičal: v zapornem ognju nemških čet. Na v:sokem severu je sovražnik po močn tOfin«^ pripravi napadel nekaj nemških oporišč na inurinansi-em bojišču. Nemci so ga odb;li deloirn v bližinskih bojih, deloma s prot sunki.
1319 so-v|«tsk;h letal
sestreljenih v aprila
Berlin, 2. maia. V bojih na vzhodnem bojišču nemško letalstvo stalno podpira četa na zemlji. Poleg tega jih tudi bra,ni pred ruskimi letali ter čisti ozračje za lastna boina letala. V silovitih letalskih bojih so nemški lovci meseca aprila sestrelili 1010 sovjetskih letal. 222 nasprotnikovih letal je zbilo protiletalsko topništvo, ki je poleg tega često zelo uspešno poseglo v boje na zemlji. 87 nadaljnjih l?ta! so uničili nemški letalci na tleh. Sovjetsko letalstvo je torej meseca aprila Isguoiio skupno 1319 letal. Nemške izgube v istem času znašajo le 106 letal.
Moskva zipet ©požarfa na obljubo Invazije
Stockhobn, 1. maja. Prvič po teheranski konferenci priobčujc-jo listi Sovjetske Rusije zopet pozive zapadmm silam, naj H6 čakajo dalje na obljubljeno invazijo, pri čemer spominjajo Ano-lijo in Zedinjene države na to, da je Sovjetska zveza ves čas izpolnjevala svoje obljube. Vprašujejo se, ali bo odločilna akcija zopet preložena.
Bsp m Italijanskem bapleu
Berlin. 1. msia Na južno^tal:janskem br-ji-šču ie vladaia v nedeljo ž'vahna naskakoval-na in izvidniška delavnost. Se^emovzhotJnc od Toreile so nemški grenadirj zavzeli neko višino ter razbili več sovražnikovih postojank Topništvo ie v severnem odseku i dobrim uspehom obstreljevalo sovrsžnkove baterije. opazovaln'ce utrjevalna dela ter prekladanje tovora s tovornih avtomobilov na vozove in na tovorno živino Enako je z vidn m uč;n-kom poškodovalo več mostov na sovražnikovem ozemlju.
Na predmostju nekaj sovražnikovih izvidnik h in na^kakovalnih čet za rad pozornosti nemških oddelkov ni imelo nikakega uspeha, pač na so nemšk: padalci severnozapadno od griča Ca m po di Came razstrelili sovražnikove bunkarje in opazovalnice. Popadke več so-vražn kovih postojank južno^apadno od Euon Hinesa je nemoči naskakovalni oddelek, ki je presenetljivo vdrl v jarke, v bližmsk h bojih po več"ni un čil. ostanek pa zajel Sovražniku <V> nemški vejami zadali tud pri njegovih brezuspešnih protisunkih nadaljnje velike izgube
Obalno področje pri Anziju in Nettunu je nasprotnik zopet ves dan zameglil Nem "ko topništvo je 30 aprila s svoj:ro opnjem težkih in najtežjh kalibrov povzročilo v sovražnikovih skladiščih številne velike eksplozije in dolgotrajne požare.
Napadi nemških bojnih letal na cilje na predmostju so povzročili nadaljnje številne po žare in eksplozije.
Napad na vatikanska prevozno kolono
Kina, 2. maja. Dne 29. aprila ob 13. je napadlo 12'sovražnikovih letal vatikanske kolono avtomobilov in 17 spremljevalnih vozil. Bila je pa povratku iz Florence ln
je vozila tovor za papeževo mesto. Napad so izvršila letala v bližini Chius^ja v tako nizkem poletu, da so član! kolone lahko jasno spoznali zn°ke in številke napadalcev. En voz se je vnel, neki drugi je po-rtal neraben, pet nadaljnjih pa je bilo poškodovanih.
Kozaki — strah t&Izvajev j	na J£»i1?af?ii
i Berlin, 2 maja. V teh dneh prolavlja prva ! kozaška divizija obletnico svoje ustanovitve, j V tem kratkem času si je pridobila v nemški vojski že dobT ime in ;e pocta'a strah vseh tolovajev na Baikanu Zlasti ▼ zadnjem ča^u je im^la v bojih proti komunističnim tolpam na Hrvatskem prav posebne uspehe.
Kozaki se niso obnesli le pri zaščiti važnih železniških prog, temveč so se kljub težavnemu ozemlju sijajno bili hidi v raznih posameznih akcijah, 'zvidmških patrolah in pri zasledovanjih. Tolovaji so pr tem izgubili 2672 padlih ;n mnogG ujetnikov. Divizija je uničila ali zaplenila precej vsakovrstnega važnega vojnega materiala Istočasno je razdejala številna ■islrbovalna središča komun:stov.
Še en g*o?az Jožeta Broza
Amsterdam, 2 maja Britanska poročevalska služba javlja iz Philadelphije da je konferenca mednarodnega urada za delo v ponedeljek zavrnila ugovore »Združenega jugoslovanskega komiteja« v Londonu ki ie skuhal odrekati jugoslovanski izseljeniški vladi njeno legitim-w*t in njeno pravico da sme 'menovati de-°gate za konferenco mednarodnega urada za
Zatftitfh^v od 21. dO S.
Okačun Zimske pomoči
Zimska, odnssno Socialna pcmoe je do 30. aprila zbrala nad 12 milijonov lis* prispevkov ter enak znesek razdelila med potrebno prebivalstvo Ljubljane lin pokrajine
Dne 1. decembra 1948. se je po nalogu g. prezidenta generala Kapnika pričela akcija Zimske pomoči, ki nadaljuje sedaj po preteku zime svoje človekoljubno in v najlepšem smislu socialno delo kot socialna pomoč. O njenem razveseljivo lepem in velikem uspehu v dobi prvih petih mesecev do konca aprila 1844. objavlja g. prezident naslednje pregledno poročilo:
Najtežje je bilo pri Zimski pomoči, da je bilo treba na brzo roko organizirati v teku enega meseca celotno zimsko preskrbo siromakov in beguncev v Ljubljani. Pri njeni akciji se vidi, da je krog potrebnih širše zajela, kakor je bilo običajno, kajti obubo-žanje ljudi je postalo zelo občutno. Vzrokov ne bomo naštevali, saj so nam še v spominu ropanja in požigi komunistov, razne internacije, vojni ujetniki in druge slič-ne vojno spremljajoče pojave.
To potrebo sem spoznal in naglo pristopil k reševanju problema. Zimska pomoč je bila iz nič v hipu priklicana v življenje ter je svojo nalogo v kratkih štirih mesecih dovršila z denarnim uspehom čez 12 milijonov lir ter z veliko (računano nad petvagonsko) pribavo blaga.
Priobčujem v glavnih potezah uspeh te akcije:
A. PREJEMKI Proračun izdatkov in prejemkov Zimske pomoči je predvideval 8 milijonov lir prispevkov in ravno toliko izdatkov. Prispevke naj bi prispevali vsi sloji prebivalstva, zlasti naj bi se klicu Zimske pomoči odzvali pridobitveni sloji.
Predstavniki Zveze delodajalcev so se takoj odzvali in obljubili, da bodo sami zbrali vsoto 7 milijonov lir. Prevzeto dolžnost so Izpolnili z zneskom 6,020.958 lir.
Zveza delojemalcev je določila lestvico, po kateri naj plačajo njeni člani prispevke od svojih mesečnih prejemkov. Vsota prispevkov, plačanih po javnih in privatnih nameščencih, je dosegla 331.879 lir.
Zveza svobodnih poklicev je po svojih članih prispevala 205.05-5 lir.
člani Zveze kmetovalcev pa 126.145 lir. Svoje prispevke so dali: Borza dela lir 1,000.000. Zavod za socialno zavarovanje 150.000 lir, Pokojninski zavod 100.000 lir. Prispevki raznih darovalcev so znašali lir 1,378.512, izredna akcija Socialne pomoči je dosegla 653.500 lir, prireditve v gledališčih, kinih, koncertih so dale 167.690 lir; Izredne davščine, in sicer: na obisk gostinskih obratov 65.'01 lira, 2% najemniški prispevek lH.97f.50 lir, radio naročniki 58.840 Ht. pribitek na vozovnice cestne železnice 29.627.50 lir — skupaj 269.847 lir. Pribitek na pretiskane poštne znamke v korist Zimske pomoči je prinesel 1,500.000 lir, izkupiček od nekaj serij prodanih poštnih znamk je znašal 425.000 lir.
Skupaj sešteti prispevki 12,378.614 lir.
ti. IZD \TKI Iz nabranih prispevkov so se delile podpore najbedneišim in najpotrebnejšim, zlasti beguncem. Neposredno odborom za begunce je bil izplačan skupen znesek lir 1,199.000. Veliko breme za begunce je padlo na razne šole, zavode, društva In organizacije, katerih učenci in člani so naen-
krat ostali brez zvez in pomoči od strani svojcev na deželi; skrb za begunce so prevzele tudi dobrodelne organizacije. Za vse take potrebe je Zimska pomoč izplačala podpor v skupnem znesku 2,209.004 lire, v odpomoč pred lakoto na deželi, opusto-šeni po komunistih, je bil okrajnim glavarstvom izplačan skupen znesek 2,242.646 lir, izplačane podpore posameznim osebam po prošnjah so dosegle skupno vsoto lir 1,163.549, izdatki za oblačilno akcijo so znašali 1,300.776 lir, za prejemke svojih uslužbencev je Zimska pomoč izplačala lir 797.115, nakupila je uradne opreme in oprave za 133.300 lir, stroški za nakup pre-tiskanih poštnih znamk so znašali 1,276.865 lir, stroški božičnice državnim upokojencem v višini 30% prejemkov so znašali lir 1,552.863. nadaljnji stroški so bili: režijski in upravni stroški 88.459 lir, stroški za tisk in razpečavanje lepakov in letakov 34.100 lir: Zimska pomoč je dala tudi posojila, in sicer okrajnemu glavarstvu za zdravstveno občino Grosuplje 350.000 lir.
Skupaj sešteti stroški 12,347.677 lir.
REKAPITULACIJA
Prejemki..... 12,378 614,— lir
Izdatki ..... 12.347.677.— lir
Stanje . . . 80.937.— lir
V Ljubljani, dne 1. maja 1944.
»Znesek, ki ga za kritje nujnih potreb morate doječi, je visok, znaša osem milijonov lir. To vsoto zberite. Radar Vam bo potrebno, obrnite se za pomoč name!«
To naročilo je dal g. prezident general Rupnik odboru za Zimsko pomoč s predsednikom g. Velikonjo na čela, ko ga je dne 30 novembra l. !. sprejel na predvečer začetka njegovega poslovanja. G. prezident je, zvest svoji obljubi, delo odbora dosledno in vsestransko podpiral. NTa popoln odmev je naletel tudi njegov topli apel na človekoljubna srca prebivalstva v Ljubljani in ostali pokrajini. Uspeh Zimske pomoči je zato tudi tako presenetljivo lep, da smo ga lahko vsi iz srca veseli in upravičeno nanj ponosni. Tisoči in tisoči, ki jim je ta akcija • omogočila, da so v manjši stiski prebili zimo, se ol> tej priliki hvaležno spominjajo g. prezidenta, vseh neumornih delavcev pri Zimski pomoči ter vseh onih, ki so s svojimi prispevki pripomogli k tej največji dobrodelni akciji, kar smo jah Slovenci kdaj imeli.
Dosedanji nspeh mora biti nam vsem v bodrilo, dfi delo nadaljujemo s podvojenimi močmi in na ta način še bolj dokažemo svojo zavest narodove skupnosti. Kaj več o ZimsM in Socialni pomoli ob priliki gornjega ohmftina bomo spregovorili Se v prihodnjih številkah.
ve izgube
Domobranci so tudi pretekli teden zadajali kmnsnistom udarec za ndarecsss — Detnoralizacija med tolovaji
V začetku preteklega tedna so domobranske posadke iz raznih krajev Dolenjske severno od Novega mesta skoro istočasno začele z energičnimi očiščevalnimi akcijami v okolicah svojih krajev. O nekaterih teh akcijah smo že poročali, nekaj nadaljnjih poročil objavljamo danes.
Po kratkem, a ostrem boju, med katerim je prišlo tudi do spopadov od moža do moža, so domobranci zasedli škrilje na turjaškem področju, kjer so se biH komunisti močno utrdili z bunkarji in zakopi. Istočasno je oddelek grosupeljske posadke zavzel in očistil št. Jurij, škocljan, Gra-dež in Sladko goro. V tem odseku so bile bile tri komunistične »brigade«, ki so se trdovratno upirale, zlasti na močno utrjeni Sladki gori. A tudi tu niso mogle vzdržati domobranskega pritiska, temveč so se morale v vsej naglici in zato v velikem neredu umakniti proti jugu na Vodice in Dobre polje. Domobrancem je padel v roke znaten plen.
Prav tako so domobranci zaplenili mnogo orožja in drugega materiala pri Sv. Gregorju, kjer so komunisti utrpeli, kakor smo že včeraj poročali, nov hud poraz in izgubili nad 50 mrtvih. Samo okrog enega njihovega bunkarja, za katerega se je bil najhujši boj, so domobranci našteli potem 34 padlih pripadnikov komunističnih krdel.
Izredne uspehe so pretekli teden vnovič dosegle čete ribniške posadke, že teden poprej so gladko odbile več komunističnih napadov na svoje postojanke ter pri tem komunistom prizadejale tako velike izgube, da so se prisilni mobiliziranci očividno uprli, da bi še dalje napadali. Iz komunističnih taboriSč je bilo namreč slišati divje kričanje jn medsebojno streljanje, naslednji dan pa so ljudje videli, kako so komunisti tirali kakih 20 zvezanih »tovarišev« proti kočevskim gozdovom. V preteklem tednu so nato čete ribniške posadke naredile več očiščevalnih pohodov, pri katerih so zadajale komunistom poraze in izgube, kjer koli so trčile nanje. Najhujši je bil spopad dne 26. aprila pri žlebiču, kjer so hoteli komunisti napasti in ustaviti kolono, ki je šla iz Ljubljane v Ribnico in Kočevje. Domobranci so jim ta načrt temeljito prekrižali. Po kratkem boju so jih razpršili in pognali v beg. Na mestu je obležalo 42 mrtvih komunistov, vendar pa so njihove izgube verjetno še večje, ker so ljudje pripovedovali, da so komunisti na begu nosili s seboj poleg ranjencev tudi mrliče. Blizu 40 komunistov je bilo ujetih. Ko se je omenjena kolona potem v soboto vračala v Ljubljano, je vzela s seboj tudi večino ujetnikov iz bojev pri žlebiču, pri Sv. Gregorju in drugod okrog Ribnice.
Nekaj dni poprej so nemški vojaki In domobranci napadli In zavzeli od komunistov močno utrjeni Ortneški grad. V raz-
bitih bunkarph okrog njega so našli 18 mrtvih komunistov, drugi pa so se razbe-žali.
Nov prispevek k sliki o demoralizaciji v komunističnih tolovajskih oddelkih predstavlja dogodek, ki se je prejšnji ponedeljek zgodil pri Stranski vasi blizu Stične. Tam je skupina tolovajev ustavila v gozdu tri ženske, ki so bile na potu v Ljubljano. Ko so jim ravno s silo odvzemali živila, ki so jih imele pri sebi, so se nenadoma pojavili, kakor M zrasli iz tal, trije dobro oboroženi skrivači. Čeprav je bilo komunistov mnogo več, so vendar skrivači nastopili tako nenadno in odločno, da se komunisti niso upali upirati. Skrivači so jih razorožili in jim pobrali opremo, ženske pa so osvobodili.
To sliko o veliki demoralizaciji v komunističnih oddelkih potrjujejo tudi boji v preteklem tednu, .kakor so jo potrjevali prejšnji boji. Vedno bolj se vidi, da prisilne mobiližiran ce komandanti in politični komisarji le še z najhujšim terorjem drže skupaj in gonijo v borbo. Zato doživljajo komunistični oddelki ne le poraz za porazom, temveč imajo tudi nenavadno visoke izgube, medtem ko so izgube na domobranski strani vprav malenkostne. Mnogokrat se zgodi, da obleži na bojišču po 10, 20 ali še več komunistov, med domobranci pa ni nihče niti resno ranjen. Res je, da so domobranca mnogo bolje izvežbani in po navadi tudi bolje oboroženi kakor pripadniki komunističnih krdel, a samo to dejstvo bi še ne moglo pojasniti ogromne razlike v izgubah. Odločilna okoliščina je namreč ta, da domobranci vedo, za kaj se bore, da so zato mnogo bolj disciplinirani in vsi prežeta odločnega borbenega duha. To je poleg izvežbanosti in oborožitve ter poleg boljšega vodstva orno, kar vodi domobrance od zmage do zmage ter jim omogoča, da skoro brez lastnih izgub razbijajo in deolmirajo oddelek aa oddelkom komunistične »vojske«.
Akcija za oddih čeških delavcev
Praga, 2. maja. »Akcija za oddih čeških delavcev«, ki jo je ustanovil že umrli namestnik državnega protektorja Reinhard Heydrich, bo letos Izvedena v širšem obsegu. Deležni jo bodo odrasli in mladoletni delavci, in sicer 45.000 odraslih in 15.000 mladoletnih. Pred dvema letoma je bilo 6000 delavcev deležnih oddiha, dočim je lani to število naraslo že na 32.000. 50 počitniških domov bo letos sprejelo delavce, ki so potrebni počitka. Češki tisk izraža ob tej priliki svoje zadovoljstvo vsled izgradnje tega socialnega skrbstva ter istočasno opozarja na novi duh, ki ga ta akcija prinaša.
NABOČITE SE NA ROMANE DKI
Krnidmachtmgeii
der Eraahrungsanstalf
Amveisungen von Oel, Seiie and Kaižee-Ersatz
Handler und Genossenschaften ln Lai-bach beheben beim »Prevod«, Novi trg Nr. 4/n., Anweisungen fiir Ol, Seife und Kaffeersatz in nachstehender Reihenfolge: am M'ittwoch, den 3. Mai mit dem An. fangsbuchstaben A—Ko, am Dcnnerstag den 5. Mai vom Kr—P und am Freitag den 6. Mai vom R—2.
Nach dem 10. Mai bekommt jeder Ver-braucher bei seinem Handler je % kg odei 12.5 Dg Kaffeersatz.
Obvestila »Prevoda«
Nakazila olja, mila in kavinega nadomestka
Trgovci in zadruge v Ljubljani naj dvig. nejo pri Prevodu, Novi trg 4/II., nakazila za olje, milo in kavine nadomestke po na slednjem abecednem redu:
V sredo, 3. maja, z začetnico od A—Ko v četrtek, 4. maja, z začetnco od Kr—P v petek, 5. maja, z začetnico od R—2 Po 10. maju prejme vsak potrošnik pn svojem trgovcu po % kg ali 12.5 dkg ka. vinih nadomestkov.
T
V neizmerni žalosti sporočamo, da je Vsemogočni poklical k sebi našo ljubljeno hčerko, sestro in teto, gospodično
Marijo Fronner
trgovko
Draga pokojnica leži na 2alah v kapelici sv. Nikolaja. Dan in ura pogreba bosta javljena naknadno.
Ljubljana, Wlen, L maja 1944.
Globoko žalujoči: LEOPOLDENA FRONNER, mati, POLDI FRONNER, sestra in
FRANCI SCHMTD, nečakinja.
Komunizem in slovenski narod
Francija mera razusneti znake časa
Pariz. 1. maja. Na praznik dela je bilo v Parizu veliko zborovanje, ki je poreklo v znaku velikega govcra francoskega ministra za de !o Marcela Deata »Francija« je deja' mni-ster. »ne pripada več gospodarskemu liberalizmu in se je prlagodla zahtevam načrtnega gospodarstva. Kdor hoče žalovat za izgubljenim libera'nim rajem, ga tudi v primeru an-glnameriške zmage ne bi več našeu kajti ta režim je mrtev. Francija se mera s svojim na ravnim: zemeljskimi zaklad; vključiti v celinsko gospodarsko področje v evropsko avtarkijo. Prehranjevati, obačiti in csKrbovati v vrvežu vome ves narod to so naloge državnega vodstva ki zahtevajo delo n edinost vseh Če Francja razume te zahteve čana če bo spoznala, da je življenjska zmožnost novih ureditev odvisna zgulj od nje same. potlej bo rešena.«
Stavke zakrivile odgodltev invazije?
Ženeva, 2. maja. »Manchester Guardian«, je objavil naslednji komentar o debati v spodnji zbornici, na kateri je priznal minister za delo Bevine, da so stavkovni nemiri v Angliji zadržali poizkus zavezniške in- j vazi je: a-Bevlnov zakon proti povzročiteljem j stavk se je rodil v trenutku prevelike vlad- j ne bojazni. Domnevamo da se je pred ne- j kaj dnevi vgnezdiia v glavah britanskih ministrov ideja, da jc Anglija na milost '_q nemilost izročena skupini ljudi, ki ščuva k stavkam.« List vprašuje, ah Bevine v svoji izjavi nI pretiraval. Ob koncu meni, da so ljudje v Angliji po štirih letih in pol siti vojne in izredno nervozni. Ne da se zanikati, da ima Bevlnov zakon proti ščuval-cem k stavkam »totalitaren priokus«.
Organizacija poklicnih stanov v Rustnimfi
Bukarešta, 2. maja. Kot poroča tisa, proučuje vlada nov »zakonski osnutek za organizacijo poklicnih stanov«, ki daje pravico do dela vsem v poklicnih organiza cijah združenim rumunskim državljanom razen Židov, ki ne morejo biti člani teh organizacij. Inozemski državljani dobe lahko dovoljenje za delo na podlagi posebnih zakonov in mednarodnih dogovorov, a tudi oni ne smejo biti židje.
Stanovska organizacija bo Imela pet velikih skupin: poljedelstvo, industrija, trgovino, obrt in duševno delo. Organiziranje posameznih pripadnikov se bo izvršilo po starih in preizkušenih organizacijah. Tako bodo pripadniki poljedelstva razdeljeni v vaške delovne skupnosti, obrtniki, industrij-ci in trgovci v cehe in rokodelske skupine, duševni poklici pa v kolegije. Delodajalci in delojemalci bodo člani istih organizacij. Vse te poklicne organizacije bodo korpora-cije javnega prava. Kot organizatorično vodstvo vseh poklicnih organizacij nameravajo ustanoviti »najvišji korporacijski svet«.
Srbija je praktično z Anglijo v vojni
Beograd, 1. maja. »Spustili se bomo v neenako borbo,« piše srbski tednik »Srbski Narod« v članku, v katerem ugotavlja, da je Srbija praktično z Anglijo v vojni, kajti Anglija izvaja svoje strahovalne napade proti srbskemu narodu, napram katere: m je bila že itak vedno sovražno razpoložena. Srbija se mora privaditi na to dejstvo in prilagoditi temu primerno vse ukrepe in Bvoje stališče. V tem neenakem boju išče zaščito pri evropski solidarnosti, ki ji na-čeluje velikonemški Reich. Angloameriški zločin je ojačil čustvo pripadnosti k Evropi ln zopet obnovil edinost srbskega naroda.
. "... ■ t. • .v •• :. .■■ •• .-•• •. •
Ljubljana, 1. maja
V svojem današnjem predavanju učiteljem je dr. Ivo česnik zajel zgodovino komunizma in usodo, ki bi jo prinesel našemu narodu, s čisto praktične strani. Razvijal je naslednje misli:
2e veliki grški filozof Platon je modroval o komunizmu. Podobno idejo zasledimo tudi pri starih Perzijcih in jo je znameniti pesnik Firduzi opeval v epopeji žahname. V 11. stoletju po Kristusu je širil Vang.ngan-če komunizem na Kitajskem. Komunistični režim pa se je kaj slabo obnesel in je po neksj letih propadel. V srednjem veku so propagirale komunistične nauke predvsem razne reformatorske ločine, tako v Nemčiji. Franciji in Angliji ter na Češkem, kjer so znani poskusi čeških bratov. Pozneje naletimo na razne fantastične komunistične romane — Utopija, Nova Atlantida — vse to pa Je bilo le bedno igračkanje v primeri s tem, kar je zasnoval Mane in v Rusiji dejansko izvedel Lenin, z boljševiško revolucijo.
Boljševizem je pomagal razkrojiti duha. V političnem življenju je pomenil vdor roparskega duha, ki je zunanjo in notranjo oolitiko spremenil v zločinstvo. Svoboden človek z lastno iniciativo in samoupravo je boljševizmu bistveno nasproten, saj se ta ne ozira prav nič na zakone in zakonitost. temveč predstavlja brezpravno nasi-
lje-deepotijo. Revščina, glad in strah še utrjujejo to novodobno suženjstvo. Nad vsem kraljuje komunistična stranka, ki predstavlja v Rusiji komaj dva odstotka prebivalstva.
Predavatelj je nato omenjal sadove bolj. Sevizma v Sovjetski zvezi po pisanju so. vjetskih časopisov samih, ustavil pa se je tudi pri pričevanjih komunizmu naklonjenih pisateljev, ki so se z grozo odvrnili od tega, kar so videli v Sovjetski zvezi, in svarili zlasti delavstvo pred lažnimi vabami komunistov.
Kaj bi boljševizem prinesel Slovencem, vidimo dovolj jasno iz svarilnih zgledov drugod po svetu, pa tudi sami vsak dan vidimo, kako se komunizem bori za »svobodo« našega človeka. Bilanca tega osvobajanja je strašna, saj je bilo pobitih nad 20.000 ljudi, uničeno je vse gospodarsko življenje, požgane so cele vasi, saj komunist uničuje vse, da postane ljudstvo bera-ško In brezpravna reja in se mu končno ukloni. Naš narod bi pod komunistično pestjo izgubil samega sebe. Bil bi poni. žan in obubožan, raztepen na vse vetrove.
Naš narod je na srečo še pravočasno uvidel, kam ga komunizem vodi. zato je danes že na poti k popolni ozdravitvi. Vračamo se že k tistim idealom, ki so bili na^ šemu človeku že nekdaj v ponos. V bodoč, nosti pa morajo pred nami stalno žareti trt velika gesla, katera je označil Ivan Cankar z besedami: M?ti. Domovina, Bog.
Gospodarstvo
Pristojbine pokrajinskega
sveta
Prezident Pokrajinske uprave d. v. general Rupnik je na podlagi čl. 1 naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943. v zvezi s § 33. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932 in § 14 naredbe bivšega visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 2. maja 1942 odobril Pokrajinskemu gospodarskemu svetu da pobira za kritje svojih potrebščin zbornične pristojbine po naslednjem pri-stejbeniku taks:
Potrdila pn § 95., odst. 5. zakona o obr-tih: 1) rokodelski in ostali obrtniški c-brati v Ljubljani 150 lir, zunaj Ljubljane 100; 2) industrijski in rudarski obrati 500; 3) gradbene obrti 500 ; 4) obrti, za katere je potrebna dovolitev: a) trgovinski obrati in trgovinske agenture na debelo 400, na drobno v Ljubljan; 200, na drobno zunaj Ljubljane 150, mail trgovinski obrati (§ 19 3) 100 lir; b) gostinski obrati L kategorije (kavarne, restavracije, bifeji, avtomati) 300, IL kategorije (gostilne, bifeji) 200, m. kategorije (krčme, izkuhi, penzioni Itd.) 150; c) bančni, menjalfikl, zavarovalni in špedicijski ter avtobusni obrat! 500; d) ostali obrsti 200; 5) potrdila pri preselitvi obrti v mestu 75, na deželi 50 lir.
Taksa se pobira za vsak prijavljeni obe at, ki je zgoraj naveden. Ako potrebuje potrdilo javna trgovinska družba, delniška družba, družba z o. z., gospodarska za-dniga ali komandltna družba, se taksa za potrdilo podvoji. Pri otvoritvi podružnice podjetja, ki ima sedež na območju sveta ter ob postavitvi poslovodje se pobere po-Icvična pristojbina. Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij se pobece polna taksa. Za registracijo začasne ustavitve obrata 20 lir.
Za posebne gospodarskemu svetu poverjene posle se pobirajo naslednje pristojbine: i
A.	Za nakazila tehničnega materiala: za
liter bencina, rafiniranega špirita L—, za liter petroleja in denaturiranega špirita 0.50, za kg karbida 0.50, za kg kleja 0.50, za kg mastnih kislin in mila 1.—, za kg lanenega olja 2.—, za kg škroba 1.—, za kg firneža 3.—, za kg šelaka 5.—, za nakazilo pnevmatik od komada zračnice ali plašča 10.—, za nakazilo termoforjev 5.—, za liter vinskega destilata 3.—, za kg strojnega olja 3.—, za kg tovotne masti 2.—, za kvadr. meter stekla 2.— liri, za porcelan 2%o ln za nakazilo raznih drugih surovin ali pomožnih sredstev ali izdelkov, ki so pod zaporo in se nakazujejo, od nabavne vrednosti 2%o, toda najmanj 3.— lire za nakazilo, če se porabnik predhodno pismeno obvesti o nakazilu, znaša pristojbina 4.— lire.
B.	Za izdajo nakupnic ali nabavni« za tkanine in pletenine: do 99 točk 4.— lire, od 100 do 199 točk 6.—, od 200 do 499 točk 8.—, od 500 do 999 točk 10.—, za 1000 točk in za vsakih nadaljnjih pričetih 1000 točk še 2.— za overitev inventarja oziroma registra 10.—, za sukanec do 10 točk 3.—, od 51 do 100 točk 5.—, od 101 do 200 točk 10.— in za vsakih nadaljnjih pričetih 100 točk po 5.— lir. Beguncem in dobrodelnim ustanovam se dovoli na to tarifo 50% popust.
C.	Nakazila za kurivo: za industrijo, javne zavode in obrate ter poslovne prostore od vsake tone premoga do 200 ton mesečne porabe 3.— lire, nad 20 ton 2.—; za doraa-činstva od prve tone 3.—, od vsake nadaljnje tone 2.—; za dovoljenja za nabavo drv iz lastnega gozda do 5 s to tov 5.—, za vsaka nadaljnja 2 stota 2.—; za nakazilo oglja do 3 stotov 3.—, za vsak nadaljnji stot 2.—; za dodelitev kuriva trgovcem za vsak vagon 5.—; za prevozna dovoljenja za prevoz premoga v Ljubljano za vsak vagon 3.—; za spremnice za prevoz premoga v mestu za vsak vagon 2.— liri.
D.	Za nakazilo kož in usnja: za nakazilo surovih kož strojarjem 1%; za nakazilo strojene kože kupcem 1%; za mesejno nakazilo usnja čevljarjem do 400 naročnikov 3.— lire, od 400 do 600 naročnikov 4.—, preko 600 naročnikov 5.—; za nakazilo jermen za pogon strojev 1%; za izvoz oziroma uvoz kož, usnja in kožuhovlne 1%; za stroške kontrole, Izdelovanja in komisio-nalnega prevzemanja čevljev plača trgovec 1%.
E.	Za nakazilo tehničnega lesa: za odobritev nabave tehničnega lesa za kubični meter 2 liri; za odobritev predelave surovega lesa za kub. meter 1.—; za prevozno dovoljenje z vozom ali tovornim avtomobilom do 1 tone 3.—; za vsako nadaljnjo tono 1.—I prevoe-na dovoljenja po železnici za kub. »etar 0.20; za zvorna izpričevala za izvoz tehničnega losa iz pokrajine od izvozne vred »osti 3%»- za uporabno dovoljenje za tehnični les za vsak kub meter za obrtnike 2.—, za osta,e porabnike 3.-^
F.	IzvOz in uvoz. Na prošnje za dovolitev izvoza blaga iz pokrajine ali uvoza vanjo se pobira ob izdaji izvornih spričeval po vrednosti predmeta 3%0 z naslednjimi izjemami: zst f-šiljke v vrednosti 100 lir 3 lire od 100 do 1000 lir 5.—; za selitveno blago do vrednost: 5000 L;r 5.—. nad 5000 lir 20.—; za rabljene predmete, ki jih nosijo potniki s seboj, do vrednosti 500 lir 3.—. od 500 do 2000 iir 5 —; za vidiranje zapadlih izvornih izpričeval pc komadu 5.—; za :zvrsitev popravkov in po daljšanie veljavn:h dovoljenj 10.—; za pošiljke. ki jih sprejemajo znanstven- zavod- oziro ma humanitarne in dobrodelne ustanove za lastno uporabo, kakor tudi za pošiljke rabljenih predmetov, ki jih te pošiljajo nadalje za pošiljke monopolnih ustanov sorodnim zavodom pavšalno 5.— Pristojbina 3%0 se računa zaokroženo navzgor.
G.	Ostala potrdita: potrdila za dosego davčnih in carinikih ugodnost od fakturne vrednosti 1%0. najmanj pa 20 lir; potrdila za udeležbo na licitacijah 20.—; legitimacije imetnikov obratov in trgov inskih potn kov 10.—; potrdila o obstoju, obsegu, registraciji obrata in splošna potrdila 20—; vsak dupl'kat ali ko pija potrdil 3.—; za overovi jen te faktur in primernosti cen 10.— prodajnih regstrov za kurvo in tehnični les 10.—. prodajnih registrov za destilate. tekstilno blago in o®taia —
H.	Končne določbe. Pristojbine se strdki povrnejo, odštevg 20 lir za manipuLac jo ako « povrnitev zahteva v roku 2 mesecev potem, ko je bilo zaprošeno dovolilo ali pooblastilo pravnomočno odklonjeno, prijave obrti pri pristojnemu oblastvu umaknjena vloga za uvoz ali izvoz ali druga vloga, za tero je bila pristojbina plačana, v roku 2 me secev umaknjena ali pravomočno odbita. Č( se prošnja ne reši, se taksa ne povrne. Takse da 20 lir se ne vračajo.
Gsspsdarske vesti
;— Povišanje pokojnin in rent pri Pokojninskem zavodu v Zagrebu, Pokojnin, »ki zavod za nameščence v Zagrebu je a veljavnostjo od 1. januarja t. L zvišal pokojnine in vdovske rente za 15%. Poleg tega dobe rentniki doklado mesečnih 60i; kun.
= Gosp°dar»ke veeti te Amerffae. Pbo-dukcija časopisnega paprja v Zedmjemh državah je v zadnjih letih nadalje nazadovala, v znatni meri zaradi izpadka dobav eeiuloR iz severnoevropskih držav. Največji obseg je dosegla proizvodnja leta 1926, ko je znašala 1.68 milijona kratkih ton (short ton =907 kg), lani pa je popustila že na 805 milijonov ton Vzporedne je nadalje naraščala proizvodnja v Kanadi, ki se je povzpela od 1.88 milijon« ton v letu 1926 na 3.55 mil;jona top v leta 1937, zadnja leta pa je zopet nazadovala in je lani padla na 2.98 milijona ton. Pred sedanjo vojno so Zedinjene države uvažale pr-manjkljaj časopisnega papirja :z Kanade. Te dobave pa so postajale vedno težavnejše, doloma zaradi manjše kanadske proizvodnje, pa tudi zaradi večje potrošnje v Kanadi farni Zato naraščajo težkoče pri oskrbi ameriškega časopisja s. papirjem. — Uvedba proizvodnje umetnega kavčuka v Zedinjenih državah pri čemer se kot surovina uporablja predvsem špirit, je povzročila, da se je v zadnjih letih potrošnja špirita v izrednem obsegu povečala. Celotna potrošnja se je dvignila od 226 milijonov galanov v letu 1942 na 433 milijonov galonov v lanskem letu. Med tem ko se v letu 1942 špirit se ni uporabljal za proizvodnjo kavčuka, je lan: znašala potrošnja v ta namen 127 milijonov galonov. za tekoče leto pa se računa na 328 milijonov. -
Oddaja pnevmatik
V smislu naredbe šefa pokrajinske uprave VHI. št. 1153/2 z dne 17. marca 1944: SL L št. 39/20 ex 1944) se morajo oddati v četrtek, dne 4. maja t. 1. od 14. do 16. ure pnevmatike (plašči in zračnice) velikosti 4.25x17 in 4.50x17 ter v petek, dne 5. maja t. L od 14. do 16. ure pnevmatike velikosti 4.75x17, 5.00x17, 5.25x17, 5.50x17, 6.00x17, 6.50x17, 7.00x17 in 7.50x17. Druge velikosti se ne sprejemajo. Pri oddaji je treba navesti evid. (LB) številko prizadetega motornega vozila.
Omenjene pnevmatike se oddajo tudi od vogli, ki so bila osigurana (rezervirana
—	»sichergestellt«) po Viš. SS in policijskem vodji v XVIII. obrambnem okrožju
—	vodilni štab za pobijanje tolp.
Kraj oddaje: Javna skladišča, Ljubljana, Ciril-Metodova (Bivša Ty*Pševa) št. 35, skladišče St. 10.
Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili slični pozivi.
Kronika
•	Francoski $S oddelki. V Parizu se je
te dni osnoval odele) ek francoskih SS mož. Predsednik odbora francoskih SS oddelkov je dršiavni podtajmik vichyjske vlade Paul Marion. V odboru sta še francoski minister za delo Marcel Deat in načelnik francoske ljudske stranke Jacqubas Do. icit. P±edse^nik Maiicn je izjavil, da morajo tudi Francozi prispevati svoj krvna delež v borbi proti boljševizmu.
o Dansl;a piineesa Ingrid je povila hčerko. V soooto z\ ečer je danska piineesa In_ gi'id, drugorojenka danskega prestolonaslednika rccila hčerko. To je že njen drugi otrok. Tudi pi-vi otrok je bil ženskega spo. la ter so jo krstili na ime Margareta.
•	V Milanu imajo ntnega župana. Mestna občina v Milanu je dobila zadnje dni novega župana v osebi inž. dr. Guida Anclreolija, ki sa je kot letal slu stotnik izkazal na raznih bojiščih.
a Zakadi izbruha Vezuva poškodovana anglo-ameriška letala. Iz Južne Italije poročajo, da je bilo pri zadnjem izbruhu Vezuva poškodovanih 70 anglo-ameriških te-roi^a.onjh bombnikov. Izbruh pepela Iz cjgajnenjfeivega žrela je namreč preprečil, da bi bili letala pravočasno spravili na varno.
•	Spet polnilna perejo. Angloameriški bombniki so v nedavni noči odvrgli nad okrajem Charents eksplozivna polnilna peresa in škatle keksov. 2upani številnih občin so opozorili prebivalstvo na nevarnost, če pobirajo te predmete.
šestdesetletralca jslsatedja tir. ivassa Fi^SJa
šestdesetietnice pisatelja dr. Ivana Preglja se jo poieg kulturnih ustanov spomnila tuJi Zimska pomoč.
Pisatelj je pričel .cot lirik, učil se je pri Francozih in pri E>ariteju. Mnogo je pridobil pel krščanskih mistikih.
Nekaj posebnega so njegove »Balade v prozi«. Pripovedni sposi so večinoma la kmetaškega življenja. Njegova »Mlada Breda« je doživela že dva natisa. V romanu »Tlačani« je hotel na nov način rešiti problem zgodovina! :ega romana. Dragoceni so njegovi knji^evmo-zgodovmski eseji o naših pessi^vdi in pisateljih. Deset zvezkov njegovih ziaronih spisov kaže, da je izvršil težko roboto na polju naše besede in kulturnega deLa.
KriKka ga je uvrstila med najboljše živeče tvorce slovenske besede in se more v
marsičem meriti s pokojnim Cankarjem.
Gledališče ga je počastilo s ponovno vpri-zoritvijo »Azazela«, literati so mu priredili slavnosten večer. Zimska pomoč po je uvrstila njegovo knjigo »Otroci sonca« med svoje knjižne dobitke pn petericah.
Na tisoče knjig bo šlo v roke srečnih do-! '!kov in nad 50 tisoč lir zope»i za nakup ki;Ug. Žrebanje se prične 7. maja. Nedelj-easopisd bodo prinesli prve številke za dvojke.
Iz Ejubl]am
n— Novi grobovi. V visoki starosti 84 let Je dne 20. aprila umrla poštna uradni-sa v pokoju gospa Pavlina Medeno-T&. K večnemu počitku so jo položili na domačem pokopališču. — Preminil je trgovska zastopnik g. Anton Pišek star. Zapustil je ženo Marijo, sina Toneta, hčerki Silvo in Vero ter drugo sorodstvo. Pogreb ljubljenega soproga in dobrega očeta bo v sredo ob pol 16. iz kapelice sv. Jakoba na. Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po dolgi in mučnj bolezni jt umrla ga. Štefanija Gergoletova. Za rjo žalujejo soprog Anton, sin Venko tn drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajno spremili v sredo ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Družina Simčičeva je Izgubila svojo edinko I n k o. Nepozabno hčerkico bodo spremili k večnemu počitku v sredo ob 16. iz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem pa CKrekamo naše iskreno sožalje!
o— SodaJno-pcmožna akcija vrhovnega JDosnJ-sarja v Ljubljani, Bleiwelsova cesta SL 13/1 (nasproti vladne palače), bo v počastitev Fiihrerjev^a rojstnega dneva razdeljevala v četrtek 4. maja v kletnih prostorih Kranjske hranilnice v Puccinajevt uflti štev. 9 svojim nodpirancerm na pokaš legitimacije »Hiifswerk-Ausv/efis«, Izdane od Socialno pomožne akeije in opremljene z žigam: »Der deutsche Berater fiir die Pro-vtnz Laibach«, nekaj perila ki sicer le onim podpirantm, ki o priliki razdelitve bonov za živila niso bali obdarovani z zavitkom sladkorčkov. Ta red je točno upoštevati,
Rutšura
25 let opernega cdefstvovanja S. Banovca
Preteklo je 25 let, odkar je stopil hmi h
trnovske fare leta 1919. pod vodstvom tedanjega opernega ravnatelja Fr. Rukavine in
upravnika Fr. Govekarja na operni oder kcrt debutant v partiji meniha glasbenika v »Zoog-lerju naie Ljube Gospe«. To je b'l Svetozar B a n o v e c, ki je študiral šest let solo-petje na konzervatoriju pri ravnatelju Mateju Hu-badu. V teku let 6e je razvil v prvega trškega tenorja in je pel kot tak vse v to stroko spadajoče partije.
Leta 1929. je napravil koncertno turnejo po vsej vzhodni Ameriki, v velikih mestih, kjer prebiva slovenski živelj. Nastopi] je tudi v internacionalnih koncertih in v radiju 9 programom slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter opernimi arijami. Imel je velk uspeh. Kritika je poudarjala, da ima Banovec liričen, očarljiv, lep glas v višini ter nastop in znanje dovršenega in izkušenega umetnika. Nastopil je tudi v eperi v »Hoffmannovih pripovedkah« in je dosegel prav tako velik uspeh.
Ko se je vrnil v svoj angažma v Ljubljano, je nastopal v razn:h koncertih Gl&ftbene Matice, gostoval v Zagrebu in v Beogradu v »Manoncr, v »Hoffmannovih pripovedkah«, v »Rigoletoi«, v »La Bcheme« in v »Sevil&ktim brivcu«. Gostoval je v Frankfurtu z zagrebškim pevskim društvom »Kolo« ter pel že v začetku svoje pevske karijere v kvartetu »Pri-morie« in v »Slovenskem kvartetu« š'rom po naši domovini.
V zadnjih letih je prevzel g. Banovec stroko opernih buffo-partij in je žel na našem odru uspeh kot Pedrillo v »Begu iz seraja«,
ker so tudi s otadtoorčkl <Maww> a«HM
zabeležene
u— Bolniška nakazila m imJnK. Bolniški odsek mestnega pr eskrbovaln ega urada bo bolniška nakazila pričel deliti v sredo 3. maja po že objavljenem razporedu. Vsi upravičenci za bolniške dodatke, ki 1. In 2. maja niso dobili bolniških nakazil, naj se zglase v bolniškem odseku mestnega preslirbovalnega urada v pritličju Turjaške palače v Kiižankah, Got. sposka ulica št. 15, tako da v sredo 3. maja od 14. do 17. ure pridejo na vrsto bolniki z začetnicami priimka A do C, v četrtek 4. maja od 14. do 17. ure z začetnicami č do F in v petek 5. maja od 14. do 17. ure bolniki z začetnicami G do J.
u— Dodatne živilske nakaznice za delavce. Za mesec maj bo mestni preskrbo-valni urad delil dodatne živilske nakaznice za delavce po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v četrtek 4. maja številke 1 do 100, v petek 5. maja številke 101 do 200, v soboto 6. maja številke 201 do 300, v ponedeljek 8. maja številke 301 do 400, v torek 9. maja številke 401 do 500, v sredo 10. maja številke 501 do 600, v četrtek 11. maja številke 601 do 700, v petek 12. maja številke 701 do 800, v soboto 13. maja številke 801 do 900, v ponedeljek 15 maja številke 901 do 1000, v torek 16. maja številke 1001 do 1100, v sredo 17. maja številke 1101 do 1200 in v petek 19. maja številke 1201 do 1300. Dodatne živilske nakaznice za delavce bo urad delil med uradnimi urami v sobi št. 3, I. nadstropja palače Bata.
u— Zdravniška spričevala za <t°<latna živila bolnikom sprejema mestni fizikat šele od 8. maja t. 1. dalje.
u— Na javni produkciji oddelka za de. klamacijo prof. šesta na šoli Glasbene Matice bomo slišali deset deklama cij iz naše literature in štiri prizore, odnosno dejanja Iz Veronike Deseniške in Cyrana. Spored bodo izvajali gojenci, ki so nastopili tudi že septembra 1. L in imeti najlepši uspeh. Produkcija bo v petek 5. maja ob pol 7. zvečer v Frančiškanski dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni.
u-r- Razstava v »Galeriji Ober»ne(l«. Dela Bare Remec in Jele Trnkoczy. Odprto cd 9.-12% in od 14.—19.
n— Na otroškem igrišču Je potrebno zaklonišče! Med predlogi o ureditvi otro. škega igrišča v Tivoliju v zadnji številki »Slovenskega Naroda« je bil pczabljen še ta, naj bi se v bližini igrišča naredilo v hrib zaklonišče. Zadeva z zakloniščem je zelo nujna, kajti na igrišče pridejo mamice lz vseh delov mesta. Kam naj Be ob alarmu zatečejo? Zaklonišče ob Cesti na Rožnik sprejme 70 ljudi, teh pa Je že iz bližnjih vil dovolj. Zdaj se mamice skoraj ne upajo dopoldne na igrišče. — Med zadnjimi filmskimi tedenskimi pregledi smo videli, kako se v Nemčiji vsi trudijo in delajo za svojo varnost primerna zaklonišča. Gotovo se bo našlo tudi med našo mladino dovolj pridnih rok, ki bodo rade pomagale pri delu, če bodo pristojna oblastva začela z gradnjo prepotrebnega zaklonišča.
u— Učite se strojepisja! praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 3., 4. in 3. maja Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisnica, desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospekte dale: Trgovsko nčilišče »Christ°fov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Graška »Tagespost« prihaja odslej v Ljubljano že na dan izida; kupite jo istega dne v vseh trafikah. Naročnike sprejema: ADRIA PRESSE, G. m b. H., (pteje Parovel), Dunajska c. 23 (telefon št. 27-13).
u— Krznarstvo Danilo Predalič, Sv. Petra cesta 18, sprejema vsakovrstno kožu-hovino čez poletje v shrambo in po želji tudi strokovno popravi.	385
u— SrednješOlcem-lkam in posebej vi-sokošolcem-Ikam priporočamo, da izkoristijo svoj prosti čas za priučitev strojepisja. Praktično znanje, vsakomur vedno koristno. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 3., 4. in 5. maja. Učne ure po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko nčilišče »Ohristofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Dr. Protner Matej, odvetnik v Ljubljani, je preselil svojo pisarno v hišo št 2S na Miklošičevo cest>
Tudi v zaklonišču mora biti večja posoda za vodo in to ne le za piti, temveč tu<H, da se moremo omočiti, če bi zaradi sosednih požarov nastala v zaklonišču huda vročina ali M se morali skozi od požara razžarjeno okolico rešiti na prosto. V tem primeru se ogrnemo s plaščem ali odejo, ki smo jEh v vodi močno zmočili.
Vašek v »Prodani nevesti« m Raidl v »Gorenjskem slavčku«.
Svetooar Banovec
Odveč bi bilo predstavljati tega tihega in nadvse skromnega, a obenem nadvse resnega, vestnega in prizadevnega pevca našemu občinstvu, ki ga dobro pozna in ceni. Vsi prijatelji in spoštovalci njegovega petja in njegovega neumornega dela, bodo z veseljem pozdravili njegov nastop v partiji Franja v »Gorenjskem slavčku«.
Ker je že govor o 25Ietnici op«me*a udej-stvovanja, naj omenimo na tem mestu še jubilanta Ivana Mencina. člana opernega zbora, ki tudi praznuje 251etnico svojega neprekinjenega dela v ljubljanski Operi. Ne eamo kot močna opora opernega zbora, temveč tudi kot dolgo-
Z Gorenjskega
Izredno velik obisk razstave o planinskem in vojaškem ljudstvu. Število obiskovalcev celovške razstave »Planinsko in vojaško ljudstvo« je doseglo doslej rekorden uspeh. Razstavo je namreč obiskalo že j.1.000 ljudi.
V Celovcu eo umrli: 82 letni Franc Spendler, 70 letni rudar Simon Vošic, 74-letna Marija Perneggerjeva, 64 letni hotelir Jožef Hube, 54 letni kmet Matevž Smrekar. — V Beljaku pa so umrli: 33-letna uradnikova žena Rozalija Dengova, 11 letni učenec Herbert Bodner, 76 letna vrtnarica Marija Kramrejeva, 28 letni tiskar Hubert Milonig, 79 letna Magdalena Mozerjeva ter 72 letni upokojeni železniški ofidjal Franc Solderer.
Rudniške nesreče. Rudar Tomaž Turk iz Roža na Koroškem si je poškodoval nogo pol delu. — Prav tako ae je pcnesreSl v rudniku rudar Andrej Zakl, katerega je plaz zemlje deloma podsul. Zakla so potegnili iz jame, vendar pa so ga morali oddati v bolnišnico, ker ima zlomljeno nogo.
S štajerskega
Roditeljski večer v Konjicah. Skupina nemške mladine v Konjicah je priredila roditeljski večer, na katerem je najprej pokazala svoje športno znanje, nato pa je uprizorila pravljično Igro »Janko ln Metka« s pevskimi vložki.
Mariborsko gledališče Ima ta teden na sporedu naslednje igre: »Faimy Elssler«, »Othello« in »Namišljeni bolnik«.
Večer pesmi v Mariboru. V četrtek 4. maja bo v Mariboru koncertni večer v dvorani ondotnega Hetmatbunda. Nastopili bodo: članica mariborskega gledališča Hana Kappelsova, njen tovariš Schmidt-Franken, kot gost pa Frančiška Hagen-Stlller.
Ljutomerska dekleta pojejo ln plešejo.
Dekleta v Ljutomeru so priredila pred kratkim pester večer pod vodstvom Helli Eisbacherjeve. Večer je obiskalo številno občinstvo, ki se je pevkam in plesalkam toplo zahvaljevalo za Izvedeni program.
Dunajski igralci v MarfljOru. Nedavno so gostovali v Ptuju gledališki Igralci z Dunaja, ki so mimogrede priredili predstavo tudi v Poljčanah ter v Slovenski Bistrici. Nato so obiskali še Konjice, končno pa so se ustavili Dunajčani za kratek čas tudi v Mariboru.
Odlikovaje. GrenadSr Martin 2umer iz Majšperka pri Ptuju je bil odlikovan z železnim križcem IX razreda.
življenjski jubilej v Celju. V Celju je obhajal 60. rojstni dan Franc Krick, vodja tiskovnega oddelka v Celju. Krick je znan borec štajerskega Haimatbunda ter si je pridobil velike zasluge za švabsko-nemški Kulturbund.
Novice iz Radgone. V Radgoni Je nedavno umrl upokojeni blagajnik Franc Neuwirth v 69. letu svoje dobe. Pokojpik je bil delaven tudi izven svojega poklica ter je bil izberen gospodar, pevec ln godbenik. — Orožniški uradnik v pokoju Karel šuster je na vožnji padel s kolesa ter si zlomil levo roko.
Nesreče tn nezgode. 11 letna Joseflna Bračkova iz Paradiža je padla z drevesa ter si zlomila hrbtenico. — 26 letni ključavničar Vinicenc Cohl se je ožgal na rokah in levi nogi
Obsodbe zaradi prekrgkov proti vojnemu gospodarstvu. 51 letni vratar Franc Bačun in njegova 23 letna hči Marija Ba-čunova iz Maribora sta se morala že večkrat zagovarjati pred sodiščem zaradi tatvin. Prav tako je imel opraviti s sodiščem 35 letni barvar Leopold Ačko iz Ruš pri Mariboru. Vsi trije so bili obtoženi, da so odnesli lz neke tekstilne tvornice večjo količino bombaža jn drugih sirovin, ter so vse to izročili zakoncema Friedrich, da bi jima sjplela nogavice, katere so hotele zamenjati za žiivla. S temi manipulacijami so imenovani obtoženci odtegnili javnemu prometu večje količine živil Mariborsko sodišče je obsodilo Franca Bačuna na 2 in pol leti ječe, Ačka in Friediicha na 15 mesecev ječe, Marijo Bačunovo na 8 mesecev, Friedrichovo ženo pa na 9 mesecev ječe.
Iz Trsta
Maksimirane cene za ribe. Komisar za cene je odredil malcslmirane cene za ribe in lupinarje v pokrajinah Trst. Furlanija, Gor ca, Istra in Kvarner. Trgcvcem na ve-l kc se prizna 10»/0 in razen tega prevozni stroški. Za Gorico in Videm se določilo prevodni stroški na 100 lir oz. 150 lir pri metrskem stotu. Določenje cen za prodajo ebč nstvu v krajih pokrajin Trst. Furlani-ja, Gorica, Istra in Kvarner, ki jih ne predv deva zadevna tabela, je prenešeno na načelnike posameznih cbčin. Priznava se največ 20«/„ v prid trgovcem na drobno.
letni blagajnik oigan'zacije »Združenja gledaliških igralcev« je Mencin eden izmed vzgled-nih. delavnih in discipliniranih članov naše Opere.
*
V zvezi s predstavo »Goren'skesa slaveka«, ki bo v sredo javljamo še zopetni nastop gdč. Milice Polajnarjeve. ki je okrevala od svoje bolezni in ki bo neb glavno žensko partijo Minke, ter nastop Modesta Sancina v vlogi Rajdla. Tako nam bo prinesla predstava »Gorenjskega slavčka« prihodnjič novo :zpre-membo, ki bo vsekakor zanimiva.
__MaSff SI.
Iz hrvatske kulture
V velikonočni številki »Nove Hrvatske« je priobčil Stanko Gašparovič svoja razglabljanja o hrvatskem prevodnem slovstvu v letu 1943. Psec ugotavlja, da ni bilo še nkdar na hrvatskem knjižnem trgu toliko prevodov iz tujih literatur, kakor jih je v zadnjem času. Medtem ko so prej prevajali samo leposlovje, je videti sedaj naraščanje prevodov strokovnih, znanstvenih, mladinskih pa tudi pesnišk:h dei Ne omejitve v papirju n ne drugi vnanji razlogi niso mogli prcpiečiti visoke konjunkture prevodov. Nato pisec navaja in označuje nekatere pomembnejše knjige leta 1943 za kar rakteristiko 9meri in višine hrvatske prevodne literature ter ugotavlja ob koncu, da je med prevedenimi avtorji v tem letu 14 Nemcev, 12 Italijanov. 5 Francozov. 3 Angleži, po 2 Norvežana. Danca. Bolgara. Madžara, Nizozemca, Finca in Šveda ter en Rumun Latonec, Ukrajinec, Švicar. Rus in Slovak. Prevladujejo pa romani in življenjepisi, a tudi mladinsko slovstvo proč vita.
Izmed spisov, ki so izšli v zadnjem času, omenjamo S. M. Stedimlije delo »Auf den Bal-
T cmbfa norc edradbe bodo on pr. stale jegulje od 19.20 6o 36 Hr za kg v manjših ooa'nih krajih, po 26.70, 35.95 in 48.30 v Trstu, Pulju hi na Reki, 29.40, 39.10 ln C2.20 v Gorici, 30, 39 70 in 52.80 pa v Vidmu. Braneini bodo stali kg 50.40 v manjših obalnih krajik, 66.85 v Trstu, Pulju in na Reki, 71.80 v Gorici, 72.40 v Vidmu. Zobatec: 38 40 v manjših obalnih krajih, 51.35 v Trstu, Puiju in na Reki, 55.45 v Gorici, 56.05 v Vidmu. Tuni 31.20 v manjših obalnih krajih, 42.10 v Trstu, Pulju in ra Reki, 45.55 v Gorici, 46-25 v Vidmu. Skombri 16.80 v manjših obalnih krajih, 2355 na tržaškem, puljskem in reškem ricjem trgu, 26.10 v Gorici, 26.70 v Vidmu. Sar doni 14.40 v manjših krajih, 20 50 na tržaškem, puljskem in reškem ribjem trgu, 22.85 v Gor ci, 23.45 v Vidmu. Sardele po 12 v manjših krajih, 17.35 v Trstu, Pulju in na Reki, 19.55 v Gorici, 20.15 v Vidmu. Palamide 2160 v manjših krajih, 29.75 v Trstu, Pulju in na Reki, 32.65 v Gorici, 33.25 v Vidmu.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu Lucijan Juvan, Matilda Cerkvenik la železniški upokojenec Jožef Cerne.
Lep uspeh »Tosce«. v soboto je bila na cdru Rossettijevega gledališča v Trstu premiera Puccinijeve »Tosce«. Uprizoritev je bila v okviru pomladne operne sezene ta je doživela lep uspeh. Dirigiral je Anton Votto, režiral Oskar Saksida, zbor Je na-študiral Robert Benaglio.
Vsak dan nezgode. 141etno Ano Giurassi je ogr.zel pes po desni nogi. — Avto je povozil 241etnega delavca Silvestra Can-zianija, ki se je peljal na kolesu to ki je obležal s poškodbami po glavi. — 421etna gospodinja Viktorija Cerdon iz ulice Marije ob morju št. 7 si je pri padcu poškodovala desno nogo. Vsi trije ponesrečenci so se zatekli v tržaško bolnišnico.
Ponesrečenci. Mali A Zupančič iz Istrske ulice 13 se je opekel po rokah ln otrazu. — 17-letnl mizar Štefan Idulič se je med delom ranil na levici. — Kamen je padel na 21 letnega delavca Angela Mo-nara., ki Je zaposlen pri delih v zaklonišču em predoru na trgu Foraggi. — 79-letna gospodinja Ema Vran je padla tako nesrečno, da si je pri padcu zlomila levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo ▼ tržaški bolnišnici.
Nad 100.000 Itr škod« so povzroC-li tatinski zlikovci, ki so odpeJjali iz skladšča Guida Kumarja v Rassettijevt ulici 11 av-tokarskih zagrinjai m 7 vreč. Oblastva so pričela s poizvedbami ln so med drugim osumila 471etnega J usta Rossija, ki pa je tajil krivtdo. Toda oblastva so nadaljevala poizvedbe ln so dognala, da je Rossi prodal Pavlu Gattiju 6 avtekarsleh zagrinjai za 82.000 lir, dve zagrinjai! šoferju Remi-giju Debelliu lz Gambinijeve ul'ce 35 za 46.000 lir, 7 vreč pa 341etnemu nastavljenem E mestu Sirci za 20 000 lir. Rossija so zaprli. Zagovarjati se bo moral pred pristojnim sod'ščem.
Iz Gorice
Ustanovitev urada za cene v GortcI. V
Gorici je bil ustanovljen Pokrajinski urad za nadzorstvo cen na vsem področju gori-Ske pokrajine. Novi urad ima svoj sedež v L nadstropju Mamelijeve ulice št. 5. Uradne ure so od 8.30 do 12.30 in od
15	do 18.
Do konca vojne nobene procesijo. Gori-ški nadškof je z ozirom na nevarnosti letalskih napadov prepovedal vse procesije izven cerkve. To velja tudi za prošnje procesije. Omenjena odločitev goriškega nad. škofa je veljavna do konca vojne.
Goriške brivnice bodo od 2. maja dalje odprte od 7.30 do 13 in od 15 do 20. Ob sobotah bodo odplrte od 7.30 do 13 in od 14.30 do 21. Ob nedeljah se bodo zaprle ob 13.
Gorelo Je v stanovanju Adalberta Che-
rubinija v ulici Kmetijske šole št. 24, ki je last g. Vuka. Goriški gasilci so preprečili, da se ni ogenj razširil na druga stanovanja.
Izgubljena hčerka s« je po dveh dh oglssfla. 17 letna Ida Roberti iz Dolge ulice 35 v Gorici je pred dvema mesecema izginila neznano kam. Zaskrbljeni starši so zadevo prijavili goriški policiji. Vsa poizvedovanja pa so ostala brezuspešna. Te dni se je izgubljena hčerka oglasila s pismom, ki ga je poslala iz Novare.
Vsak dan nezgode. 39 letno gospodinjo Rino Belina iz Solkana je ogrizel popadljiv pes. — 48 letni zidar Julijan Stabon iz Lučenjk? je padel z zidarskega odra in obležal z zlrmljeno levo nogo. — 75 letna gospodinja Marija Zankin iz Mattiolijeve ulice 3 si je p*l padcu zlomila desno no. go. — Žrtev eksplozije naboja je postal
16	letni dijak Anton Guerra iz Krmina, ki ima ranjeno levo oko. Ponesrečenci so bili prepeljani v goriško bolnišnico.
Borba prOtl črni borzi v Gorici se uspešno nadaljuje. Mart! Kovačičevi, doma iz Sv. Lucije ob Soči, je bilo zaplenjenih 49
kg moke, KaraHnl Letoanotl Ji SoOaM
234 kg koruzne moke, Almi Zorzin 8 kg moke, Ani Candossi 10 kg bete moke, Edvardu Toanasinniju 15 kg moke, Almi Va»-demarin 15 kg, Jožefu Bolzanu 25 kg, Her-ti Bolzan 13 kg bele moke. Vsi omenjeni so doma iz Romansa. 18 kg bele moke so zaplenili Bernardini Fumis iz Redipc&ja* 19 kg bele moke pa Ani Furlan. Nadalje so orgami živilske policije zaplenili 20 kg moke Francu Chiarenci iz Zagrada, 15 kg moke Francu Amabile iz Romansa, 35 kg moke Katarini Franco. 45 kg mok« pa Elizabeti Franco. Obe sta iz Romansa. Vsi se bodo morali zagovarjati zaradi kršitve obstoječih predpisov o racioniranju živil ln zaradi črnoborznega delovanja. Zaplenjena moka je bila oddana v zb-xaln!ce in W» na razpelago redki potrošnji.
Beieinica
KOLEDAR:
Sreda, 3. maja: Najdenje sv. Križa.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Domovina Kino Sloga: Prijetni dan. Kino Union: Švedski slavček.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Ciril-Metoodova 45, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Se-lenburgova ulica 7.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21. do 5. ure!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 3. maja, ob 18.: Ognjenik. Red A. Četrtek, 4. maja, ob 18: Azaael. Red Oe, trtek.
•
Foldova veseloigra »Ognjenik«. Oznaka
Igre »Ognjenik« je simbolna in pomeni nevarna, eruptlvna tla mladega zakona, kjer doživljata oba zakonca erupcije svojih nasprotujočih si temperamentov. Izredno zabavno dejanje, v katerem ožigosa dramatik na ljubezniv in duhovit način konflikte zakonskega življenja, je za oddih in razvedrilo in bo občinstvu zelo dobrodošlo. Igrali bodo: Nakerst, Vida Ju-vanova, Jože Kovič, Gabrijelčičeva, Brezi-gar, Rakarjeva, Pugljeva, Mazovčeva. Režiser: J. Kovič. Scena: inž. Franz.
OPERA
Sreda, 3. maja, ob 18.: Gorenjski sjavček.
Izven. Cene od 36 lir navzdol. 25 letnica umetniškega delovanja Svetozarja Banovca.
A- Foerster: »Gorenjski slavček«. Opera v treh dejanjih. 25 letnica umetniškega delovanja Svetozarja Banovca. Oseba: Majda, vdova — Zamejčeva, Mlnka, njena hči — Vidalijeva, Fran jo — Banovec, Chansonette. pevski učitelj — Janko, Ni-non, njegova soproga — Zakrajškova, Francozinji, Chansonettovj učenki — Bau-kartova in Sancinova, Štrukelj, oskrbnik — Betetto k. g., Rajdelj, njegov pisar — M. Sancin, Lovro — Delničar, krčmar — Gregorin, sel — Pianecki. Dirigent: S. Hubad. Režiser: E Frelih. Scenograf: Inž. E. Franz. Koreograf: P. Golovin.
Massenetova štiridejanska opera »Ma-non« je ena izmed repertoarnih del, ki se vračajo vedno znova na sporede gledališč. Melodioznost glasbe, njene pevne, znane arije ln učinkovitost libreta, tvorijo celoto, ki daje nosilcem glavnih partij možnosti velikega umetniškega razmaha.
Oddajniška skupina Jadransko Prhnorje
F A D I O LJUBLJANA
Sreda, S. maja.
7.00—7.10: Poročila v nemščini. — TJLO do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini. — 9.00—9.10: Pomočila v nemščini. — 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. In slov.), koračnica. — 12.00—12.30: Opoldanski koncert. — 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.45—14.00: Veseli zvoki za odmor. — 14.00—14.10: Poro. čila v nemščini. — 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. — 17.00—17.15: Poročila v nemščini ln slovenščini. — 17.15—17.45: Otroška ura — vodi Slavi ca Venca jz. — 17.45—18.15: Humoreske. — 19.00—1930: Slovenske pesmi, poje tercet sester Do-brškoVih. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. — 19.45—20.00: Glasbena medigra. — 20.00—20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—21.00: Kako vam je všeč. — 21.00—22.00: Igra vaška godba; sodeluje tenorist Andrej Jarc. — 22.00—22.10: Poročila v nemščini. — 22.10—23.00: Glasba za lahko noč!
kan« 6 predgovorom dr. Sekule Drljeviča, antologijo »Hrvatska maika v pjesmi«. prof. dr. Scbne derja monografijo o hrvatskem virtuozu in skladatelju iz 18. stoletja Ivanu Mane Jar-noviču ?n Album popjevaka hrvatskih savre-men h sk'adatelja« v redakcij: prof. dr. Božidarja Širole. Pozornost jc vzbudi! nov polmeseč-nik »Plug«, kj so ga začeli izdajati hrvatski vseučiliščniki.
Ne samo v Zagrebu in Osijeku. tud" drugod v provinci se živahno razvija gledališko življenje. V Splitu se je po odhodu savojske vojske zopet organiziralo hrvatsko gledališče.
V	zadniem času so unr zorili GogoJjevo »Ženi te v«, Drž'čevo komedijo »Dundo Manoje« n Bot čevo »B'edno Maro« Tudi Državno gledališče v Sarajevu uspešno deluje. V prvih štirih mesecih letošnje sezone je bilo \ tem gledališču 11 premieT, med njimi 8 domačih avtorjev in 3 k!as-'ki (Scrbe. Gogolj. Barabas). Sarajevsko gledališče potemtakem kar se da pospešuje in goji domačo dramatiko Tako je v tej sezoni uprizorilo Šenoevo »Zlatarjevo zlato« v Dežmanovi dramatizaciji in Freudenreichove »Graničarje« Največj: uspeh je doseglo skupno delo pokojnih pesnikov Silvija Sti.Kranj-čeviča in Milana Ogrizoviča »Za drugoga« Drama je v rokopisu čakala cela desetletja na uprizertev, kar je pač značilen pojav, tembolj, ker gre za delo dveh odličnih književnikov. Nadaljnje domače premere 90 bile: Murad-begov'čpva »Ljubav u planini« Gene Senefida »Spis 516« S. Alečkoviča »Iza mušebaka«. Vlad. Bukača »Izgubljena ogrlica«. Vatroelava Hladiča »Badnja noč«. Ponovili so tudi nekatere prejšnje uprroritve; zanimiv« so slasti igre muslimanskih pisateljev Muradbegc/viča. Alije Name tka. Abdurahmana Nametka i. dr.
V	prvi polovici sezone je imdo sarajevsko gledališče 166 predstav. — Nadaljnja hrvatska
gledališča so delovala v Banji Luki in v Dubrovniku. _
Zapiski
Nova številka »Cerkvenega Glasbenika«.
Izšla je 4—5. številka tega edinega slovenskega časopisa za glasbo. Na uvodnem mestu je objavljeno nadaljevanje prispevka dr. A. D o 1 i n a r j a »Pregled slovenske cerkvene glasbe«. Priznani strokovnjak prikazuje v tu natisnjenemu 21. poglavju svojega spisa Sattnerjevo sklada-teljsko pot v luči tedanje kritike. V ospredju stoji Lajovčeva kritika »Jeftejeve prisege« v »Novih Akordih«. Janez Kalan se oglaša s člankom »O namenu cerkvenega petja, zlasti ljudskega«, Msgr. Stanko P r e m r 1 pa je prispeval podnetna razmišljanja »O improviziranju na org-lah,« ki segajo preko okvira cerkvene glasbe k samim problemom orgelskega igranja. V drugem delu številke je objavljeno gradivo v petitu, med njim poročilo o izvajanju Missae Rex invicibilis slovenskega skladatelja Lojzeta Mava. jO novi skladbi, ki so jo izvajali 25. marca t. L Sattnerjev mešani zbor, operni orkester, organist Fr. Kanizij Fricelj ln Anton Nef-fat, poroča St. Premrl. Isti ocenjevalec podaja tudi kroniko ljubljanskih koncertov od 14. februarja dalje. V Oglasniku za cerkveno in svetno glasbo so Premrlov« in dr. Klmovčeve ocene nekaterih novih skladb, številko zaključujejo razne vesti. V prilogi so reproducirane cerkvene sklad, be J. Klemenčiča, Mirka Renerta in dr. F. K. Lukmana.
RimPka Opera zopet deluje. Na odredbo nemških vojaških oblasti v Rimu bo ostala rimska Opera, ki je že zaključila sezono, odprta tudi nadalje, da tako umetniško ln tehnično osebje ne pride ob delo in zaslužek.
SPOR T
Kfe so olimpijski prvaki?
Pet nemških športnikov, ki so pri zadnjih olimpijskih igrah prejeli najvišja športna odlikovanja — olimpijske kolajne, je vzela vojna. Šestega znanega športnika iz Nemčije pogrešajo že nad eno leto, tako da je treba tudi pri tem računati z najhujšim.
Izmed štirih tekačev, ki so v štafeti na 4X100 m zasedli tretje mesto in prejeli bronasto olimpijsko kolajno, je Leichum padel na vzhcdni fronti. Bcschmever leži ta čas še v bolnišnici, saj je bil že dvakrat v hudih borbah na vzhodu. Svetovni rekorder Harbig, ki jc bi! zadnji tekač na progi 4X400 m in je med r* talim: prejd srebrno kolajno za doseženo dru^o mesto, je tudi umrl junaške smrti. Moštvo :ste štafete je sestavljal tudi srednjepTcgaš Hamann. ki ga je prav tako doletela smrt v boju s sovražnikom Ostala dva člana tega moštva, major Stiilpnagel in štabni zdravnik dr. Vogt sta še na ruski fronti, in sicer nekje v srednjem odseku.
Pogrešani olimpijec je Lutz Long, ki je leta 1936. v skoku v dalj'no zasedel drugo mesto in prinesel domov srebrno kolajno; mož je bil letalec in se z nekega poleta proti sovražniku p Sicilije ni vrnil na oporišče. Olimpijski zmagovalec v kladivu Hein služi pri mornarici v \VHhdmshavenu, medtem ko je Blask — on je bil nagrajen s srebrno kolajno v ist; disciplini — zaposlen ket športni učitelj v vojaški irivmozdravniški akademiji.
V boksu so Nemci leta 1936. osvojili pet olimpijskih kolajn. Ka;ser in Runge sta prejela zlato, Marach in Vogt srebrno, Miner pa bronasto. Vseh pet je vojna potegn'k v svoj metež. Murach je padel na vzhodu. Prvak težke kategorije Runge je bi! na Ruskem, potem se je nekaj časa zdravil v bolnišnici, zdaj pa služi kot podčastnik v domači garniziji.
Znani plavalec Sietas iz Hamburga, ki je hfl odlikcrvan s srebrno kolajno za dntgo mesto na 200 m prsne, je bil pri enem strahoval-n ih napadov na domače mesto hud-o ranjen in mu jc grozilo, da bo oslepel. Zadnji čas je toliko okreval, da spet lahko opravlja službo pri vojni mornarici. Stotnik \V611ke, ki je bil olimpijski prvak v metu krogle s 16 20 m, je odšel na bojišče kot policijski častnik, kjer je žrtvoval življenje za domovino v borbi s tolovaji na vzhodnem bojišču. Njegov tovariš in olimpijski zmagovalec v kopju Gerhard Stock (71.84 m je bila njegova znamka) je med tem kot odličen vojak napredoval v poročmka. vendar mu je zdaj poverjena posebna naloga v ministrstvu za vzgojo.
Najuspešnejši Nemec na berlinski olimpiadi jo bil telovadec Alfred Schwarzmann. kj je fcvoje uspehe leta 1936. kronal kar s štirimi olimpijskimi kolajnarm — dvema zlatima in dvema bronastima Schwarzmann je bil vojak po poklicu in je bil kmalu po berlinsk:h uspehih povišan za poročnika. Pri prvi akciji nemških padalcev na za pa dnem bojišču (let& 1940) je bil ta odlični telovadec hudo ranjen, obenem pa tudi odlikovan z viteškim križem. Scfmarzroann je zdaj letalski stotnik.
Tako je vojna občutno posedla tudi v usode samo peščice najboljših športnikov Nemčije.
(Pa »Adrra-Zeittmg«)
Še o umetnem valjenju
Glede na naš članek o umetnem valjenju je »Žesgoea« v pojasnilo strankam, ki se čutijo oškodovane, poslala naslednje vrstice:
Ogromno gospodarsko škodo ne napravijo samo valilni stroji, temveč tudi kokJje same, ki pokvarijo letno na stotine milijonov jajc. Četudi kokljaim ne more zmanjkati »toka« kot pri umetnem valjenju, se ; vendar dogaja, da se nad pctiovico podlcžo-
! nih jajc, kljub temu. da kokoš vestno, ; pridno in pravilno sedii. ne izleže, temveč pokvari.
; Jasno je, da temu ni kriva koklja niti ; inkubator, temveč rejec, ki podloži nepri-j mema jajca. Tej škodi se izognemo, ako i upoštevamo naslednje temeljne pogoje:
Ne podla gaj koklji konzumnih jajc, raj-; ši jih pojed!
Ako kupiš valil na jajca in plačaš višjo | ceno, zahtevaj jamstvo, da so vsaj 80°/o ' dobro oplojena in da odgovarjajo vsem i pogojem. Petelin oplodi 8—12 jajc naen-
j krat. zato je prvih 4—5 znešenih jajc prav | dobrih, nadaljnja pa so slabše oplojena, I ako ne sledi ponovna oploditev. Kjer je petelin v sorodu s kokošjo družino, ne pm-
ogrevalnih naprav. Zadostuje primerna škatla, najbolje brez vogalov, v kateri le položena dovolj velika topla in mehka krpa in katero po potrebi čez piščance tudi pogrnemo. Skrbeti moramo za snago v škatli. Živalcam dajmo čim več sonca, zraka, paše in zdrave krme. Za plačilo imamo po 5—6 mesecih lepo razvit od odporen domači stroj za izdelavo jajc.

čakuj iz jajc piščancev, ker bo mnogo sicer že razvitih, todai zapečenih piščancev
ostalo v lunini.
V času valjenja presvetli trikrat vsa jajca, da rešiš, kar je še užitno in da odstraniš, kar je mrtvega. Sveža jajca hrani stoječa na špičastem koncu in v hladnem prostoru, a ne polagaj jih v moko, žito, otrobe itd. Ako leži hranjeno jajce vodoravno. ga obrni dvakrat dnevno. Kjer ni dovolj naravne paše, to je trave, črvov, ličink in druge golazni, tam so jajca za razplod manj vredna. Piši na jajcih, kar je neobhodno potrebno, le z navadnim svinčnikom ali črnilom Jsjca 7. več kot tretjino zamazane lupine porabi le za kuhinjo. Zato jih tudi ne umivaj in ne briši,
ker taka jajca niso za nasad. Podloži samo 8—10 dni stara jajca, težka okoli 55 g in pravilne oblike. Pri upoštevanju teh pogojev bo tako pod kokljo kakor tudi v sodobnem in pravilno zgrajenem inkubatorju ki ga upravlja strokovnjak, po 21 dneh mnogo zdravih pišk n amesto klopotcev, zaprtkov m kakor že to imenujejo.
Glede krmljenja umetno ali naravno jz-valjenih pisk pa na kratko. Piščancu lahko daš dobesedno vse. razen svežega mleka (ako ne veš z njim ravnati) in solate. Glavno je, da je hrana mnogovrstna, sveža, nepokvarjena m vsebuje živalske in rastlinske beljakovine. Torej vse, kar človek uživa, poleg tega razna žita in mnogo golazni, črvov, ličink, hroščev, kar ie vse brezplačno in brez kart Piščancu je treba predvsem toplote. Za 30 piščancev,
ttdor išče službo plača aa vsa&o oe&eau L —.30. za drž. in prov. takso —.60, za dajanje naslova ali Šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve m dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglas* L —.60 za besedo, za dri. in prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šllro L 3.—. Najmanjši tznos za te oglase Je L 10.—.
sarasa
BRIV. POMOČNIKA
z dobro plačo, sprejmem takoj. Ivan Merlak, Sv. Pe. tra c. 76.	1049}-la
FRIZERKO dobro moč, sprejmem takoj. Plača 250 lir tiden-sko. Sprejmem vaienko začetnico. Jereb, Židovska 6.
10492-la
FRIZERKO
dobro moč. sprejme boljši salon. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10431-la
FRIZERKO dobro moč, sprejme salon Podržaj, Sv. Jakoba trg 9.
10480-1 a KROJ. POMOČNIKA , za velike kose in pomočnika za damska dela, sprejme takoj za stalno salon I. kategorije. Naslov t ogl. odd. Jutra.	10454-la
POSTRE2NICO od 8. do 18. ure. i?čem. Predstaviti se od 12. do 14. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.	1045}-la
FOSTREŽNICO vajeno kuhinje, iščem za takoj od 7. do 13. ure. Ostalo pn dogovoru. Naslov v osi. odd. Jutra. 10508-la
FOSTREŽNICO mlajJo, za 3 krat tedensko, iščem. Plača in hrana dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10504-Ja
GOSPOD. POMOČNICO zaupno, ki dobro kuha in opravlja druga hišna dela, sprejmem k trem odraslim osebam proti dobri plači. Zglasiti se v trgovini »Fo-totehnika«, Dunajska c. 15.
10505-la ČEVLJ. POMOČNIKA
s— Nogometno prvenstvo po Italiji se Mita prvemu zaključku. Prvenstveno tekmovanje v nogometu po Italiji prehaja v zaključno fazo. V skupini Jadranskega Pri-morja so zadnjo neleljo odigrali še zadnji dve te.kmd. ki sta prinesli zadnjepla-airani Ponziani iz Trsta nepričakovano zmago nad krajevnim nasprotnikom S. Giusta, medtem ko sta enajstorici Tržiča in Gorice podeliš. izkupiček. Izida sta bila: Ponziana—-S. Giusto 2:0 in Gorica—Tržič 1:1. Zaključno stanje v tabeli je naslednje: 1. Ampelea 22 točk. 2. Triestir.a 19, 3. Gorica 16, 4. Tržič 14. 5. in 6. S. Giusto in Udanese 13. 7. Krmin 8 točk in 8. Ponziana 7 točk. — Po ostaJih okrožjih so bili v nedeljo zabeleženi še naslednja izidi: v Lombardiji: Va-rese—Atalanta 4:1. Brescia—Fanfulla 4:1, Pro Patria—Ambroelama 0:0; v Piemcntu In Ug-uiiji: Genova—Torino 4:4. Casale— Aeti 1;0 in Novara—Blellese 2:3,
Drobiž po svetu
Dunajski turnir v proslavo 401etnice kluba Floridsdorfcr AC bo zelo dobro zsseden. V stadionu bodo takrat nastopili: zagrebški Gra-djaneki, dunajska Vienna Rapid in moštvo slavljenca. ki je zasedel v donavsko-alpskem okrožju drugo mesto. Pari so določeni takole: 28. maja: Fioridsdorfer A C -n Gradjanski, Rap'd—Vierma: 29. maja: Fioridsdorfer AC in Rapid ter Gradjanski in Vienna.
Na prvi letošnji prireditvi španskih visoko-šrfcev v Madridu je uspelo Ponsu (Barcelona), da je s fckokom 1.91 m postavil nov španski rekord. Dober je tudi čas Addar Ragasa v teku na 800 m z 1:58.8 min. Slednji je zmagal tudi v peteboju s 2536 točkami. Girf-errez je bil prvi v teku na 100 m z 11.4 sek., Perez pa v teku na 400 m z 52.8 sek
ki so brez koklje. mi treba prav nizkih sprejmem. Kristan, Ceiov-
ska cesta SI.	10500-la
FRIZERKO dobro moč, sprejme Matija Ivanuša, Ul. 3. maia št. 4 (pasaža). Plača po dogovoru.	10501-la
ŠIVILJO za pletenine, vajeno krojenja in ent'ania, sprejmem takoj. — Pavlin Ani<-a. Nnn«Vs 3. 10513-la
POSTREŽNICO z* dopoldanske ure. flčem. Plač* 400 lir. Naslov t op' odd. Infra. lfTil^-la
Nekaj o mestni kokoSferefi
Odkar ni mesa vsakomur po mili volji na razpolago, so se ljudje tudi v mestu oprijeli reje malih živali ter si s tem oskrbel: za pri-boljšek ob raznih prilikah košček mesa in jajc ta največjo potrebo ▼ gospodinjstvu. V Ljubljani menda ni nobene hiše kjer bi ne kokodakale kokoši v kurnikih ali pa samevali j dolgouh: kunci raznih pasem v drvarnicah. Koliko imajo ti gcjitelji malih živali korist; od svoje rejt, je pa vprašanje za sebe. ki naj-brže ni v skladu z namenom in željami posameznih rejcev.
Če pogledamo in premotrimo naravo kokoši, v dimo, da je ta sicer domača ptica vendarle ustvarjena za življenje v prosti naravi, ne pa zaprta ▼ tesnem prostoru, kjer nima možnosti za svobodno kretanje in brskanje. Res je da rejec svojim ljubljenkam oskrbi vse, kar se mu zdi, da je potrebno, toda tega pa le ne more vedeti, kaj bi njegovim kokoškam najbolj prijalo in kaj bi m same poiskale, če bi bile proste.
Zato pa tudi od kokoši v mestu ne moremo pričakovati tiste koristi kakor tam, kjer so ji dani vsi pogoji za njeno naravno preživljanje. Kokoš ki je zaprta v kumiku, nam znese največ tri do štiri jajca na teden, zlasti še, če je težke pasme, medtem ko potrebuje hrane najmanj 15dkg na dan, kar znaša na teden 1 kg 5 dkg. Poleg tega pa mora dobiti še raznih dodatkov k mehki hrani.
Iz navedenega je razvidno, da je zahteva, po kateri morajo rejci malih živali oddati za vsak kilogram krme po tri jajca pretirana, ker bi morali oddati za krmo fckoraj več jajc, kakor jim jih njihove kokos znesejo.
Oddaja jajc za krmo bo zato v Ljubljani zavila marsikateri kokoši vrat, rejcem pa dala na mizo za pribolj.šek mesa in okusne kurje juhe.
Nov gumijevec
Po vesteh iz Cung-kinga so v obmejnem predelu pokrajin Kvantunga in Kvangsaja odkrili novo vrsto gumijevih dreves, ki so jirp dali ime »tako kao«. Veje, listi ir plodovi tega drevesa izločajo mlečnato tekočino, ki otrdi pod vplivom sončne svetlobe in se potem ne razlikuje od navadnega kavčuka. Ta čas delajo z novim gumijevcem poskuse.

MRČES IN GOLAZEN uJi, stenice, bolhe, Ičurke, molje, mi?i, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji Kane, Židovska. nI. 1
KROMPIR topinambur krma za preJiče, za;ce in kokoJi,' nudi po nizki ceni Sever & Komp., Ljubljana.
10357-6
CVETACO !et>o in zdravo blago, do bite še rri Gospodarski zvezi v Maistrovi 10.
10278-6
ZNAMKE kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi preko-morske, razen pokraiinskih, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«.
10034-6 JUTRANJO HALJO, krasno, moško, predvojno blago, ter nošeno moško obleko, prodam. Okoren, Hrenova 19, dvorišče, nasproti gost. »Pri sodčku«.
10496-6
RADIO 5 cevni, popolnoma nov,
najnovejši model, prodam. Tržaška c. 24/1. "0494-6
MODRO GALICO ca. 100 kg, proda: Hvast-ja, Ljubljana, Javomikova c. 13.	10489-6
TEKAČ 5.80 m dolg, 90 cm širok, prodam za 2800 lir. Us Rudoir. Jarška 27. 10486-6
FIZOLOVE PREKI.E dobite pri Gospodarski zve-zi v Maistrovi 10. 10485-6
ŠKORNJE za narodno noso za 6 in 8 letna dečka, prodam. — Naslov v ogl. o<id. Jutra.
10484-6
DVA OLEANDRA
vsako leto bujno cvetoča, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	104S3-6
KOLESA eno športno, novo, m eno navadno, znamke »Steyer«, poceni prodam. Gosposvet-ska (prej Celovška) cesta 55/1.	10482-6
DVE OBLEKCI za 7—9 let starega fanta, prodam. Ogleda se od 8. do 10. ure dopoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10478-6
PISALNI STROJ prenosni, nov, in pisarniški, prodam. Naslov ogl. odd. Jutra. 10475-6
PISALNI STROJ rabljen, zelo ugodno pro-dam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10474-6
ČFBIJLČEK M seme ima Kmetiiska .dmlba, Novi trg It. 3.
10472-6
DAMSKO KOLO
znamke Puch, v dobrem stanju, ugodno prodamo. — Nova trgovina. Dunajska cesta 36 (nasproti Gospo-
DAMSKE OPANKB
rdeče, k. 37, prodam. Po-tzve se: Ivan Judež, čevljar, Dunajska cesta 23.
10488-6
PEGE IN USAJ
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane. Židovska ulica 1.
10413-6
PRODAMO:
kompletno špecerijsko opravo, več pultov in trgovskih polic, kompletni električni števec, 4 m dolgo močno gumijasto cev z medeninasto pipo, gramofon v kovčku s ploščami, pisalni stroj »Mignon«, razne električne predmete, posteljo z dvojno vezano mrežo ia posteljno omarico, stoječo železno blagajno (VCerth.), karnise, radijski zvočnik »Ingelen«, rabljene obleke in dežni plašč, rabljene čevlje, gonilna jermena za motor, jedilni servis za 12 oseb, kavni za 6 oseb, kartoteko za knjigovodstvo, rabljene citre. Trgovina »Uspeh«. Tržaška c. 71. 10471-6
TRICIKEL prodam. Poljanska c. 79.
10467-6
KRZNENI PLAŠČ zelo lep. skoraj nov (rjav konj), prodam. Ogleda se od pol 13. do 15. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10466-6
RADIO »Zerdik«
4 cevni, prodam. Ogled od 13. do 14. ure: Jcrnejeva c. 8/1.. levo.	10464-6
BLAGO za moško obleko, prodam. Naslov v ogl. odd. futra.
10463-6
OBLEKO
temnomodro, damsko, svileno, letno, za srednjo postavo, prodam. Ambrožev trg 10.	10457-6
OTROŠKO POSTELJO leseno, 180 cm, prodam. — Najlov v og!. odd. Jutra.
10448-6
BLAGO
za moško obleko, prodam Krakovski na«ip 26, pritličje. levo.	10447-6
GENSKE ČEVLJE črne, nizke, dobro ohra-niene, ?t. 38, ugodno prodani. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10506-6
3.20 m BLAGA za moško ?portno obleko, prodam. Ogled od 13. do 15. ure. Naslov v ogl odd. Jutra.	10507-6
KRZNEN PLASč Perziianer nogice fPersja-nerklaue), nov, prodam po zmerni ceni. Naslov r cgl. odd. Jutra.	10^97-6
OTROŠKI VOZIČEK nov, globok, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra.
10515-6
10414-6 dsrske i veze).
10470-6
m
KINO MATICA	Telefon 22-41
Velika umetnica Žarah Leander ter nenadkriljivi Heinrich George v filmu čustvene, dramatične vsebine
DOMOVINA
Pesmi in arije lz oper »Orfej in Evrj-dika« ter Bachov »Pasijon« Predstave dnevno ob 16. in 19. url.
KINO SLCM1A	Telefon 37-30
Prava, resno zaljubljena Igra lz današnjega časa, polna dovtipov in veselih epizod v Tobisovem filmu
PRIJETNI DAN
V glavnih vlogah: Gertrud Meyen, Volker von Collande. Predstave dnevno ob 16. In 39. uri
rB
tujec.
inteligenten, resen, išče resno, inteligentno damo, ki bi ga hotela poučevati v slovenskem jeziku in fran-cosko-italiianski konverza-ciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tujec«.
1049*-3

KINO CNION	Telefon 22-21
Odlična pevka ostane pri svoji umetnosti, da more osrečevati vse ljudi, tn žrtvuje svojo lastno ljubezen, ki bi osrečila samo enega človeka. To je na kratko smisel prvovrstnega filma
S VEDSKI SLAVČEK
V glavnih vlogah: pse Werner, Kari Ludnig Diehl in Joachim Gottschalli. Predstave ob 16. in 19.15 uri.
PADDY STROJ
kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10438-7
VREČE stalno kupuje: Zakrajšek. Miklošičeva cesta 34.
10287-7 ANTIKVARNE knjige kupuje stalno Knigarna Akademske založbe. Dunai-ska cesta 2, Hotel Slon.
9852-7
STAR PAPIR
:n papirnate odpadke vsa ke vrste, velike io maihne količine,' kupujemo po ru' višu ceni. Prevoz jr-icrbimo sami. Združene rMpirmcc pisarna Dunaislca lb/Il, tel. 20 94, skladišče pri »Kuverti«. Ciril-Metodova cesta 67, nasproti stare mitnice.	8622-7
KOŽE DIVJAČINI: ;n domačih živali kupuie krznarstvo Rot. Mestni trg V 5	i—371—7
VREČE prazne cementne m sl-čne, papirnate, kupuje PETRO-NAFTA, Ciril-Metodova cesta št. 35a.	J-380-7
PISALNI STROJ, nov ali rabljen, za pisarno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekstilni konzorcij«.	10479-7
LE2ALNI STOL kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kristal«.
10473-7
VEČ OBLEKIC
in perilo za 7 letno ia 2-letno deklico, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjene oblekice«.	10466-7
ANGL. SLOVAR, RecIam-KShler, kupim. Ponudbe s ccno na ogi. odd. Jutra pod »S phonetiko«.
10461-7 Pokromano POHIŠTVO
vsake vrste, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«.
10462-7 HLADILNO OMARO
ČEVLJARSKI STROJ cilinder z dolgo ročico za Šivanje škornjev, kupim. — Plačam dobro. Nova trgovina, Dunajska c. 36 (nasproti Gospodarske zveze).
__10469-7
OLIVETTI STANDARD model 40, kompletni voziček, pisava Pica, normalne dolžine ali daljši, kupim. Oglasiti se med 13. in 14. uro: Oblak, Delavski dom. soba I l/I.	10449-7
KNJIGE v raznih jezikih, znanstvene, medicinske, tehnične, novejšega časa. časopise in tudi cele knjižnice kupuje stalno knjigarna Kle!nmayr & Bsmberg. Miklošičeva ce. sta 16.	10499-7
KUPIMO: Lj. Zvon 1882 do 1901, 1911, 1916; Klane BG3 Kommentar; Spengler, Un-tergang d. Abendl.; Kronika VI. letnik; Argo, vse letnike: Kos. Gradivo I.; Lfneenscheidt, Deutsch fut Deutsche, in vse noveise slovenske pripovedne spise. Ig. Klcinmavr & Fed. Bim-berg, dr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 16.
10498-7 OTROŠKI VOZIČEK globok ali športni, kupim. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »Vozič-k«.
10511-7
SPRINTARICE
kupim. Naslov pustiti v ocl. odd. Jutra pod »Žt. 42—43«.	10414-7
Sobotttdda
PRAZNO SOBO
s souporabo kopalnice, veliko. sončno, s posebnim vhodom, oddam takoj, naj-raje čez dan odsotnim, ali v shrambo pohištva. Naslov v ogl. odd. Jutra.
'10491-23
V POSLOVNE S VRHE
iščem eno večjo ali 2 manjši prazni sobi v centru mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra po<l »Takoj«.	1044l-23a SOBO
popolnoma preprosto, s posteljo, s posebnim vhodom, iščem za takoj v Trnovem ali proti Dolenjski cesti. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Zidar«. 10465-23a
OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama, iščeva za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 postelji«.
10459-23a PRAZNO SOBO ev. s štedilnikom, ali preprosto opremljeno sobo za dve osebi, iščem za takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Dve osebi«.	10456-23a
ZFLEZN'ČAR starejši samec, išče za takoj skromno opremljeno sobo. Plača po želji tudi v naturalijah. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St?.!en«. 104l"-23a
IZGUBIL SEM
r »oboto zvečer v Tavčarjevi ulici 6, zbirko malih ključkov, zame važnih. — Prosim poštenega najditelja, naj jih proti nagradi pošlje: Tavčarjeva ul. 6, III. nadstr., levo. A. P.
10503-37
PARCELE v centru in tik centra, za {tiri- in petnadstropnico, za Bežigradom za vilni sistem j in v Šiški za vilni sistem | ter v Mostah, prodam. — j Zajec Andrej, real. pis., Tavčarjeva 10. 10395-20
STANOVANJE
2 ali 3 sobno, s kopalnico, sončno, v Rožni dolini ali v mestu, iščem za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
104l5-2la SOBO IN KUHINJO kier koli v Liubljani, iščem. Sporočiti: Šmartinska cesta 24'I., desno. 10450-2U
■IIIIIIH I I I lllll i UMI
DVOSOBNO
preprosto, večje stanovanje, lepo, sončno, v središču, zameniam za prav tako ali prostorno enos^bno. Ponud be na og!. odd. Jutra pod »Brez otrok«.	10113-21
Za bafsčase in Efsitarse posle,
nakup in prodajo raznih premičnin in nepremičnin se priporoča
Al. PŽanistšek,
LJUBLJANA, Dvora kova ulica S/L
HIROMANTINJA
Marija Vam točno označi Vašo živlienjsko pot. Spre-'ema od 10. do 12. in od 14. do 17. ure. Ob nede ljah od 10. do 12. ure. Novi tre l/I. 9764-37
KRZNENE PLAŠČE :n drugo kožuhovino spre jemamo v popravilo po zni-žanih cenah in v shrambo čez poletie. Ne odlašajte, prinesite čimprej! Rot, krznarstvo, Mestni trg.
1—*R6—37
RJAVO DENARNICO
z nekaj čez 100 lirami gotovine in zlatim prstanom, električno, dobro ohranje- sem izgubil dopoldne 1.
lN"4s)ov v Ogl. j maja na progi Liubiiana— Vič. Ker mi je prstan drag poročni spomin, vliudno prosim poštenega najditelja, naj mi ga vrne v ogl. odd. Jutra, denar pa aaj obdrži.
10477-37
odd. Tutra.	10451-7
VOZIČEK na 4 kolesa, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z navedbo cer.e«,
10452-7
PARCELO
do 120.000 lir, « hipotek« tudi za višjo ceno, kupita takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačija«.	10490-1-0
TRAVNIK detel j išče ali sadovnjak, za košnjo, za Bežigradom ali v Šiški, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Košnja«. 10509-20
t* .
W"
VELIKO SKLADIŠČE
v Kolodvorski ulici, pripravno za kar koli, oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10487-17
Med nebeške krilatce je odšla naša srčnoljubljena edinka
INKA
Nepozabno hčerkico spremimo k večnemu počitku v sredo, dne 3. maja 1944 ob 4. uri popoldne z žal — kapelice sv. Petra — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. maja 1944. žalujoči rodbini: STMčlč, KOVAČ
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, gospod
ANTON FIŠEK star.
trgovski zastopnik
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 3. t. m. ob %4. url lz kapelice sv. Jakoba na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. maja 1944.
Žalujoča žena Marija, sin Tone z družino in hčerki Sliva in Vera ter ostalo sorodstvo
Zapustila nas je po dolgi in mučni bolezni naša ljuba žena in mati, gospa
Štefanija Gergolet
Pogreb bo v sredo 3. t, m, ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu.
Ljubljana, Doberdob, 2. V. 1944.
Globoko žeJujoči:
ANTON, mož, VENKO, sin ter ostalo sorodstvo
rur1
Globoko potrti javljamo sorodnikom in znancem, da je 20. aprila t. 1. za vedno zaprla svoje blage oči naša dobra teta tn svakinja
Pavlina Meden
poštna uradnica v pokoju
v 84. letu staroetL
Vsem, ki ste spremili pokojnlco na zadnji poti, srčna hvala!
Trnovo — Cerknica — Grahovo Rodbini: MEDEN
k	Zahvala ia
Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob prerani Izgubi ||| našega ljubega moža, zlatega očka, sina, brata in strica, go-S« spod a
Menarta Janeza
trgovca
se tem potom najlepše zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek 4. t. m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 2. maja 1944. TONČKA, žena; ZVONKA, h^rka, starši, bratje in sestre in ostalo sorodstvo

A. E. VVeiranch:
43
VELIKI GOSLAČ
Roman
>Pst! Nikar nobenih imen!« ga je zavr-wte. ena izmed dam. »že tako jo imam na sumu, da nas vse pozna!«
»Pa niste Francozinja?« se je oglasila neka druga. »Seveda ne, iz Sevilje je doma!« je zakllcal Renard.
»Iz Helsinkov sem,« je rekla Inge. Spomnila se je, kaj je bil Mario nekoč re-kel* da je finski jez;k edini, ki mu je docela neznan in ki se ga ne bo nikoli naučil.
»Ali ne bi hoteli sesti?« Mario je vljudno vatal in ji ponudil svioj stol. »Natakar! Se en stol, prosim ... in še en kozarec...!«
To je bila Mariova prva beseda, odkar je stala pri mizi. in hkratu prva, s katero se je obrnil do nje. Hotela se je zahvali d, a grlo ji je bilo kakor zadrgnjeno, niti glasu ni spravila iz sebe, le glavo je molče »nagnila in sedla na njegov prostor
Natakar je pribaiansiral s stolom nad giavo in ga postavil tja, kjer je stal Mar ršo, zraven Inge. Stisn'ti sta se moraia, tako tesno, da se je je dotaknil s komolcem. »Pardon!« je rekel in ga umaknil. Zgruznila se je vase, krčevito sklenila roke in s težavo goltmla zrak. Njegova bližina % je povzročala omotico, srce ji Je
razbijalo v grlu in v zapestjih. Šiloma se je zbrala, da ne bi izgubila oblasti nad seboj. oe je hotela imeti pravico, da ostane tu, je morala b'tl vesela in zabavna. Zato je postala v svojih napoved h zelo širok^-potezna, obljubljala je milijonska bogastva jn svetovno slavo, stoletno zdravje in na tucate otrok
Mario ji ni podal roke, toda ko ji le drugič natočil kozarec, je segla po nji in :o ujela.
»Kakšna zanimiva roka!« je smehoma rekla Kri ji je drevila po žilah in ji buča-la v ušesih, toda njegova desn ea ni trznila, Se malo ni čutil razburjenja, ki je vrelo v nji, niti je ni spoznal po dotiku, po rokah ali po glasu. Očitno jo je bil kaj hitro in dokončno pozabil...
»UmetniSka roka... Gotovo ste slikar ...« Prerazločno se ni smela izraziti, odvrniti je morala sum, da ga pozna. ■»Slikar ... ali pesnik... dla ste imeli le malce več sreče, bi bili lahko močno zasloveli...« ,
»še bolj?« se je Wiethoff zasmejal. »Hvala! Kar zadostuje mu, kolikor je!«
»Tako slavni ste?« je Inge ravnodušno vprašala. »Mogoče .. . sreče pa vendarle nimate... kdior vam zavida, vas ne pozna dobro... nemara dosežete vse. kar hočete; le to je, da nočete zmerom tistega, kar bi b'lo za vas najbolje, čudno — bili ste ocenjeni, pa niste več... Ste mar vdovec?«
»Ne!« je kratko in jezno rekel Mario Roka mu je nalahno trzn"<a, kakor da jo hoče umakniti, toda Inge jo je držala
.»Tudi razporočeni r.e?«
»Ne!«
Je to resnica? Ni razporočen? N' se ločil od nje? Njen zakon torej še obstoji?
»Potem živite ločeni od svoje žene — ženska, ki zdaj živite z njo, ni vaša žena «
»Ne, ne ne!« Trzanje v njegcv; reki "e postalo še nestrpnejae. »Nikar se ne tni- j dite, vse to r.e drži! NsCm pripraven ob- j jekt...«
Kakor bi mu bdo žal, da je bil nevljuden. je nato ljubeznivo dodal: »Ali bi mogoče plesal', madame?«
Prikimala je in molče vstala. Tako čui-nio ji je bilo, ko ji je rekel madame, prejšnje dni jo je časih proti Jožefu v šali tako imenoval. ,Kaj prav š, kakšna je danes madame na oko?' Tsti ponosni, nežni glas ji še zdaj zveni v ušesih . ..
Rahlo ji je položil roko ekrog pasu 'n jo varno odvedel skoz; gr.ečo. Govorila eta malo. Časih ji je iz vljudnost: zadal ka^o brezpemembno vprašanje: alj je prvikrat tu. zaradi oddiha ali samo v zabavo, ali ii je všeč 'n ali je že bila tam in tam. Odgovarjala mu je kratko, z dušečim se glasom. Na;brže se mu je zdela strahovito bebasta in pusta, a kar nič več je ni miknlo igrati veselo burko. jGrabilo jo je da bi se z nohti zacepla vanj in ga stresla: Ma-
rio! Ali je mogoče? Kaj me res več ne poznaš?'
Zdaj, ko je bila z njim sama. bi bila ro lahko storila... bi morala tako storiti. Sploh ga ni več sl šala, kaj govori, tolikanj hudo se je borila sama s seboj . -. zdaj, preden je prepezno — v prihodnjem tienutku ga utegne kdo ustaviti, zdaj nm mora reči... Mario... Mario.... Ust,vce so ji oblikovale črke, glasu pa n'- spravila iz sebe. blazno razbi anje srca jo je du-šilo...
»Pros:m, nikar ne zamerite« je rekel obšestno, toda z odbleskom svojega starega očarljivega smehljaja, »da vas ne snre-m'm nazaj v dvorano... rad bi porabil to prložnost in brez slovesa zapustil svojo družba... naporen dan imam za seboj, utrujen sem, da še zlepa ne tako...«
Stala sta komaj tri korake od odprtih vrat dvigalnega jaSka Zdaj je bilo pri kraju. To je bil konec.. . Seveda, kako pa naj, to vendar ne more biti...
»Tudi jaz imam dovolj.« je rekla z obupno odločnostjo. »Jutri aa rana moram odpotovati . .. tudi jaz se takoj odpel iem gor .. .«
Slop la je z njim v dvigalo šla je z njim po dolgem, praznem, s preprogami obloženem hodniku, kjer so grrele samo mecle žarnice nočne razsvetljave. Kakor iz daljne daljave sta ju pridušeno dohajala hrup m godba
»Tako.« Vzel je ključ s kavlja, ne da bi odklenil vraia. »Tu sem doma. .. lahke noč, madame.t
Sama sebe n! razumeia, odkod j« vzela pogum. Tcda konec koncev je bil mož, ki je stal pred njo, vendarle Mario. Z naglim gibom mu je položila roko na komolec.
»Zlagala sem se vam!« je sunkoma planilo iz nje. »Saj ne stanujem tu, stanovanja sploh nimam, vzemite me s seboj! Prosim, prosim, vzemite me s seboj!«
Zdaj se mora zgoditi! Nekaj velikega, nezaslišanega se mora zgoditi. Odbiti jo mora, hladno in ogorčeno: ,žal mi je, madame, toda oženjen sem! Svojo ženo imam rad in je ne varam!' Ali pa mora planiti v smeh in jo burno priviti k sebi: ,Oh, Inge, kaj res misliš, da te nisem zdavnaj spomal ?'
Pa se ni zgodi io ne to ne ono. Strmela mu je v obličje, na katerem se je naglo menjal izraz: osuplost, sočutje, posmeh, kratek vzblisk toplote, dobrodušen prezir.
Obrnil je ključ v ključavnici in odklenil vrata.
»Izvoli!« je rekel z ravnodušnim nasmeškom.
•
Inge se ni bila vajena vsiljevati tujim gospodom in jih spremljati v nj:hove hotelske sobe. Zato zdaj sama nI vedela, kako naj se obnaša.
Mohriltleiter - Orejnje: Davorin Ravljen. —
Ftir das &onaortiura »Jutro« als Verlag Za faskarnarja: Pran J pran. — Ftir drn
konzorcij »Jutra« ko« i/.ti,.jMte|ja Stanko Virani - Fu -\:ir«Minn tiskarna A G.t als Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. dLc kot Inseratenteil verantuortllch • Za 'nseratnl oddelek odgovarja: LJuhomlr Volčif