PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIII. St. 211 (6795) POČASI OŽIVLJA POLITIČNO ŽIVLJENJE V ITALIJI Priprave za potovanje Saragata v ZDA, Kanado in Avstralijo Zasedanje vodstva KPI - Polemično stališče tajnika PRI La Mal je - Velik primanjkljaj krajevnih uprav - Danes se odpre velesejem v Bariju RIM, 6. — Predsednik republike Saragat je sprejel predsednika skupin PSIUP v senatu in v poslanski zbornici Ferdinanda Schiavettija in Maria Luzzatta. Parlamentarca sta po razgovoru izjavila novinarjem, da sta zaprosila za sprejem pri Predsedniku republike pred njegovim potovanjem v ZDA, Ka- nado in Avstralijo, ker menita, da je njuna dolžnost opozoriti ga na stališče svoje stranke. V tej zvezi sta opozorila na stališče PSIUP glede Vietnama in atlantskega pakta. Predsednik Saragat je sprejel tudi tajnika KD Rumorja. V zvezi s tem potovanjem se je zvedelo, da bo predsednik republike začasno pooblastil predsednika senata Merzagoro, da ga nadomešča. Potovanje bo trajalo 22 do 23 dni in predsednik bo prepotoval razdaljo 44 tisoč km. Namestništvo je predvideno obvezno samo v primeru, ko odide predsednik republike iz države za več kot mesec dni, vendar hoče Saragat imenovati namestnika, da ne pride do zamud pri izvajanju in sprejemanju zakonov. Danes je pričelo delo vodstvo KPI, ki pripravlja program vprašanj, o katerih bo govora ob obnovitvi parlamentarnega in političnega življenja po počitnicah. Prvenstveno so razpravljali o zunanjepolitičnih vprašanjih, ker je po mnenju KPI sedaj še zlasti nujna enotna akcija vseh demokratičnih sil za prenehanje bombardiranja Vietnama in obnovitev miru na Srednjem vzhodu. Vodstvo je razpravljalo tudi o atlantskem paktu in ugotovilo, da se je o tem vprašanju vnela polemika, kateri se ne morejo izogniti tradicionalne socialistične sile, in je zato vedno nujnejša nova italijanska zunanja politika, ki bo usmerjena k premostitvi blokov. Minister Preti zastopa v Taor-mini italijanske socialiste na zasedanju socialistične skupine evropskega parlamenta. Preti je poročal UiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiuiiiiiiiuiuuummimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiniiiiiiiii Protest ZAR v OZN zaradi napada ob Suezu Eškol govori o «naravni meji» ob Sueškem prekopu NEW York 6 — Predstavnik I ških struktur. S pritiskom, grožnja- ZAR v OZN Mohamed El Koni je | mi glede življenja družinskih čla-Poslal predsedniku varnostnega sve- J“ o političnem položaju v Italiji. Odločno je zagovarjal stališče, da mo-kot so zastopane v nacionalnih parlamentih, in mora torej Italijo zastopati tudi KPI. Izjavil je, da je socialistična združitev, na splošno vzeto, privedla do dobrih rezultatov in da se sedaj več ne more govoriti o dveh strujah: bivši pristaši PSI in bivši pristaši PSDI. Po njegovem sedaj Nenni avtoritativno predseduje stranki, v kateri ima veliko večino. Za prihodnost ni mogoče pričakovati večjih političnih sprememb in Preti je izrazil prepričanje, da bo še dolgo časa ostalo veljavno zavezništvo levega centra. Glede odnosov s KD je dejal, da ni globokih nasprotij in je izključil možnost, da bi lahko v prihodnosti italijanski katoličani sodelovali s komunisti, od katerih so se socialisti dokončno ločili. Glede zunanje politike je potrdil pristop socialistov k atlantskemu zavezništvu, pri čemer pa je omenil nekatera odprta vprašanja, kot sta na primer Francija in Portugalska. La Malfa je v novi številki znanega tednika Espresso dal intervju z oceno sedanjega političnega položaja. Tajnik PRI je predvsem odločno odbil vsako možnost skrajšanja poslovne dobe parlamenta, češ da bi na tak način v resnici sku šali ne uresničiti še nedokončane zadeve programa. To pa ni v interesu vlade niti večine. Istočasno pa je treba nakazati nekatere važne probleme, ki bodo prišli na dnevni red prihodnje poslovne dobe, in med katerimi je omenil v prvi vrsti delovanje političnih struktur in gospodarsko načrtovanje. V ta o-kvir je postavil tudi dežele, ki jih obravnava v okviru splošne refor- plula v Genovo okrog 9.30 in so jo rajo biti v evropskem parlamentu sorazmerno zastopane vse stranke, privezali tik ladje «Liming», kjer so mornarji pozdravili svoje tovariše s pevskim zborom in mahanjem z rdečimi knjižicami. Ladjo «Ksukang» so pričeli takoj razkladati: gre za razno blago za genovske uvoznike: porcelan, smole, vrvi iz alg in svila. Ladja bo lahko odplula proti Egiptu 11. septembra. Zvečer je posadka odšla v mesto, kjer mornarje prebivalci z zanimanjem ogledujejo. Oblečeni so v črne hlače in bele srajce in ne nosijo nobene značke. Zanimajo se predvsem za izložbe. Dopoldne so imenovali uradne zagovornike za duhovnika Weitlaner-ja in znanega terorista Eggerja. Cerkveni tednik «11 Segno* iz Bočna piše v zvezi z obtožbo duhovnika, da je treba počakati razsodbo sodišča, do takrat pa ni mogoče govoriti o njegovi krivdi. Nato obtožuje tisk, da je s preveliko kampanjo o tem primeru samo «širil strup*. Nikezic obišče London BEOGRAD. 6. — Na vabilo zunanjega ministra Velike Britanije Georgea Browna bo državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nikezič od 16. do 21. oktobra uradno obiskal Veliko Britanijo. Fanfani sprejel veleposlanika SFRJ RIM, 6. — Minister za zunanje zadeve Fanfani je sprejel v Farnesi-ni jugoslovanskega veleposlanika Srdjana Pričo, ki je obrazložil jugoslovanske poglede na krizo na Srednjem vzhodu. Minister Fanfani se je zahvalil za sporočilo in je sprejel na znanje jugoslovansko stališče ter potrdil pripravljenost Italije, da podpre vsak napor, da se pravično reši težavno vprašanje. Licenca FIAT za Litostroj TURIN, 6. -- Med FIAT ((Grandi motori» in Titovimi zavodi ((Litostroj« iz Ljubljane so 1. septembra podpisali pogodbo o licenci in tehničnem sodelovanju, ki predvideva, da bo ((Litostroj« gradil motorje FIAT vrste «210» in «A 230», ki razvijajo moč med tristo pa do 3 tisoč konjskih sil in imajo od 1.050 do 1.500 obratov na minuto. Ti motorji se uporabljajo pri železniški vleki in za razne potrebe na kopnem in na ladjah. ((Litostroj« se bo istočasno tudi posluževal tehnične pomoči. Centri FIAT na razpolago ((Litostroju« in njegovim klientom za vse potrebe pri izkoriščanju strojev, ki jih bodo izdelali v ((Litostroju«. Predvidena je tudi graditev servisne delavnice v Jugoslaviji. TRST, četrtek, 7. septembra 1967 TISKOVNA KONFERENCA TAJNIKA KP FRANCIJE Waldeck Rochet je obrazložil program komunistično stranke Poudaril je, da je sporazum z zvezo levice mogoč - Mnoga podobna stališča z de Gaullom glede zunanje politike PARIZ, 6. — Glavni tajnik francoske komunistične stranke Wal-deck Rochet je na tiskovni konferenci v nekem pariškem hotelu izjavil, da je sporazum med francosko socialistično in demokratično levico ter komunisti ne samo zaželen, temveč tudi mogoč. Dejai je, da so vsekakor nesoglasja v dveh programih glede odnosov med federacijo socialistične in demokratične levice s komunistično stranko. Toda so tudi številne skladne točke. Pripomnil je: «Na koncu se bomo le sporazumeli. Ne morem določiti zapadlosti, ker to ni odvisno samo od nas, temveč tudi od naših sogovornikov. Delovne skupine se sedaj posvetujejo in napravili bomo obračun sredi oktobra. Nismo pesimisti in na koncu bo treba le najti sporazum.« Komunistična stranka je mnenja, da bi se morali sporazumeti o skupnem programu. Glede tega je Waldeck Rochet izjavil, da program federacije ne predvideva nacionalizacije velikih monopolov, ki obvladujejo ključne sektorje gospodarstva, temveč samo nacionalizacijo podjetij, ki izdelujejo orožje, in poslovnih bank. Poleg tega ne predvideva program federacije ni- ta protest proti zadnjemu napadu, k'i ga je izvršil Izrael. V protestu Je rečeno, da so tri izraelske iadje skušale plutl po Sueškem prekopu ter so streljale na egiptovske položaje in egiptovska mesta. El Koni Pravi, da je izraelski topniški ogenj ha egiptovske položaje povzročil med civilisti smrt 42 ljudi, ranjenih Pa Jih je bilo 161. Mnogo niš je bilo poškodovanih in tri la To je najboljši način za izzivanje nasprotnika. Njegovemu napadu se bo lahko izognil, nato bo prišel strahovit protinapad, hiter in neizprosen kot blisk. Takoj po takšnem udarcu mu bo seveda še kaj duhovitega odgovoril, tako na primer: «No. poglejte, gospodu smo že postregli!« To se bo njegovo dekle čudilo! Zal pa Gustav ni prispel dlje kot do ironičnega nasmeha. Pest neznanega mladeniča je bila prehitra. Gustav je dobil močan udarec po ustih. Ustnice so mu počile, dva zoba sta se zlomila. Drugi udarec pa ga je zadel v želodec in mu vzel sapo. Gustav je.zpmap faskušpi zadrjfa zrahj o** pljučih. Čutil je, kako se okrog njega vse ziblje in vrti. Slednjič je zadel z glavo ob pločnik. Nejasno, kot da prihaja iz velike oddaljenosti, je zaslišal hihitanje «svoje» deklice: «To si pa dobro napravil, Mimil. Sicer se tega črva ne bi otresla!» Z odločnim prijemom je Mimil dvignil Gustava in ga postavil na noge. Ta se je seveda hitro izgubil v množici, skočil v prvi taksi in d”l šoferju svoj naslov. — Hudiča, kako ljubezniva in krotka je bila videti v kinu! Kako nežno ga je objela! Le kaj jo je na vsem, lepem pičilo Zakaj se je tako cinično smejala? Kdo je tisti prekleti Mimi!? Ali naj se tako konča to lepo srečanje? Prav gotovo je, da bi se lahko našla ob kaki drugi priložnosti, če je bila zdaj zadržana. Vseeno pa je le res tisto, kar pravijo, da je ženska duša ena sama velika uganka. Ko se je pripeljal do doma, mu je šofer povedal račun Gustav je segel v žep. tja, kjer je imel vedno denarnico. Ni je bilo. žep je bil neizprosno prazen. PIERRE CASNET — Videš, Jakec, de se je spet skazalo, de Mao jema zmiram ražon. — Pej kaku misleš tu? — Kej ne znaš, de so na tisti kitajski barki u Genovi obejsli ven ano misu od Maota? Jn tisto prave: «samo bedak vzdigne kamen s tli, de si ga pole spesti na noge«. Jn zdej se je skazalo, de glih taku je raunau komando od porta u Genovi. Zatu ke glih uan je vzdignu kamen s tli jn si ga spestu na noge. — Ma ne zastopem, kej češ reč?! — Ben, ma tu znaš, de so se poglihali? So dali dovolenje tisti barki, de lahko škarigira. So jem dali tudi uado jn lahko grejo po mesti, koker čejo. Kitajci so mogli samo vzet proč tiste table, kamer ke protestirajo zastran tega, ke jem ne pestijo škarigirat jn jem ne dajo uade. Ma tisto tablo ses tisto mislijo od Maota od tisteh bedakov s kamnam, tisto so lahko pestili. Jn zdej moreš pomislet, de ves hudič je ratau prou zastran tiste misli od Maota. Jn zdej tista misu še zmiram visi jn Kitajci vselih škarigirajo jn jemajo uado. Jn taku so Kitajci zmagali jn se lahko smejejo. — Ma znaš, jest mislem, de je res komando od Genove jemu nekej ražona, ke ni tou, de be tista misu od Maota vesela jn de so jemeli prou, de Kitajci ses tistmi bedaki ses kamnam misle-jo prou komando od Genove. Jn se zna, komando se je čutu prizadet jn ni tou, de be ceu svet znou ... — E, ma pruti misli od Maota neč ne moreš. Jn zdpj, koker rečeno, se je skazalo, de tista Kratek plamen je siknil iz cevi avtomatskega revolverja. Toda zasebni detektiv, ki mu je bila krogla namenjena, je hitro odskočil na stran, nato pa je njegova pest s strahovito hitrostjo udarila na nasprotnikovo čeljust. En edini direkt je bil dovolj, da se je moški z revolverjem zvalil po tleh. *Ta Costion je pa res pravi,« je sam sebi dopovedoval Gustav, ki je v udobnem sedežu kinematografske lože ves trepetal od razburjenja, ko je gledal izredne pustolovščine slavnega Lemmyja Costiona, ki so se vrstile na belem kinematografskem platnu. Da, spreten človek, ki se je brez najmanjše praske reševal iz zapletenih, skoraj nemogočih položajev. Junak, ki je bil vedno v takšni nevarnosti, da si bil prepričan, da Oa bo vsak trenutek doletela najstrašnejša smrt. Slednjič je navadno triumfiral nad nasprotniki, ki so bili oboroženi z britvami, noži, bodali, revolverji, brzostrelkami in drugimi razbojniškimi rekviziti. Dedec, ki ga, kot kaže, nihče in nič ni moglo premagati, niti nič koliko popitih kozarcev ivhiskgja. Pri vsem tem pa mu je njegov obraz vedno sijal v osvajajočem nasmehu, v tistem očarljivem nasmehu, Pod katerim so se bleščali beli zobje in ki je spravljal iz žensk globoke v hrepeneče vzdihe. Vse, ne glede na to, ali je šlo za kako nežno deklico in za bogato dedinjo oli za žensko gangsterja — vse so enako norele za tem lepotcem. On Pa je z lahkoto in neprisiljeno kot metulj letal od sobarice do filmske zvezde, od pevke do milijonarke, enkrat kot agent FBI, drugič za točilno mizo v baru ali po koki zmagi, ki jo je osvojil s spretnostjo p judu, vedno jih je vse po vrsti in enako uspešno osvajal in omamljal s svojo moškostjo. Gustav se je vedno bolj vrtel V'i, svojem stolu. Ah. kako rad bi bil sam. v ooložaju tistega detektiva! On. Gustav, ki je bil tako boječ, celo z mladimi strojepiskami v pisarni, kjer je vsak dan preživel osem dolgočasnih ur!... Zato je vedno čutil, da prav zaživi šele tedaj, ko stopi v temno dvorano. Da bi postal policist, gangster• ali detektiv, je potreboval čim več gibanja, življenja, razburljivosti in ■— kar je seveda razumljivo — kakšno lepo dekle... Nenadoma se je snop svetlobe majhne baterijske svetilke v še manjši roki biljeterke ustavil poleg njega in začel trepetati na praznem naslonjalu sedeža tik poleg njega. Zaslišal je lahen šepet: — Tukaj, gospodična, tukaj... Nato mu je neka ženska silhueta z® trenutek zakrila platno, ostre Pete ženskih čevljev pa so ga neusmiljeno pohodile. Trenutek zatem je nova soseda boječe zašepetala °b njegovem ušesu: —- Oh, oprostite, gospod... Prazni sedež je zaškripal. Na kar se je neznanka spustila na svoj prostor. Zaradi številnih filmov, ki jih je dotlej videl, je že prišel tako daleč, da se je lahko povsem identificiral s slavnim Lemmgjem. Zato mu ni bilo težko takoj sprejeti pogumnega sklepa, da bo iz kinema-iagrafa odšel s tem dekletom pod žolco. Prepričan je bil, da mora mti dekle izredno lepa.... Samo z njo pod roko... S skrajnim naporom je Gustavu Uspelo pogoltniti slino, z njo pa iudi tisto veliko žogo, ki je grozila, da ga bo zadušila. Najprej je poslal v akcijo svoje koleno. Dotaknil Se je oblin njene noge, ki se sploh V SOBOTO BODO V ATLANTIC CITYJU VOLIH HEPOTICO ZDA» Bo stavka tehnikov preprečila neposreden prenos svečanosti? misu je pravilna. Znaš, če ti anmi rečeš, da je uasu, te lahko tože. Ma ti lahko pmeseš dokaz, de je res. Jn če dokažeš, de je res, ti neč ne morejo. Jn taku je blo zdej. Jn Kitajci so tiste druge napise zastran blokade vzeli dol šele tabat, kadar so vre začeli škarigirat jn kadar so dobili uado; če reč tabat, kadar ni blo vet razloga, de be protestirali. Uno tablo od bedakov so pej pestili, zatu ke tista vela še bol ku prej. — Ma sm slišau, de zdej bo pršla u Genovo ana druga kitajska barka? — Jn si lahko brez skrbi, de bo lahko obejsla gor tolko Maotovih misli, kolkor bo tela. Jn de ne bo nobeden neč reku. — Znaš, jest be predlagau, de be Kitajci obesil gor tudi an slovenski pregovor. Znaš, tistga: uasu gre samo anbot na led. — E, dragi moj, tudi ta pregovor ne drži zmiram. Zatu ke jest poznam ledi, ke grejo na led dosti botov. — Ma sej pregovor ne drži za ledi. Pregovor prave, de uasu gre samo anbot na led. Znam tudi jest, de ledje grejo večkrat na led. — E, človek je revež. Znaš tisti pregovor: bolezni sto imamo, a zdravje eno samo. Jn jest be reku, de tudi naumen si lahko na dosti načinov, pameten pej samo na aden. Sej jemajo u špe-taleh za ta naumne vseh sort oddelkov, zatu ke je norcev vseh sort. Zatu be jest znajdu an nov pregovor: naumnosti sto imamo, a pamet eno samo. — Ja, ja. Ni slabo. Ma vselih jest mislem, de delajo te reči samo za ledi inšempirat. V ZDA je razporoka možna, le da so formalnosti včasih dolge. Zato si Američani izberejo bolj ekspe-ditivno Mehiko. Na sliki «kandidati za razporoko« pred matičnim uradom v mehiškem Juarezu. ŠE VEDNO ZA SPOZNAVANJE ČLOVEKA V Dobroti pri Kotoru ustanavljajo važen mednarodni inštitut Idealni pogoji za raziskovanja na ribah - Doslej se je prijavilo že več slovitih znanstvenikov in zavodov Z možgani, njihovim razvojem in funkcionalnostjo se ne ukvarjajo temeljito le v ZDA, kakor poročamo v drugem članku, ampak tudi marsikje drugje. V Kotoru v južni Dalmaciji se ustanavlja pomemben svetovni znanstveni center, za katerega nekateri trdijo, da bo po svojem obsegu in pomembnosti tretji na svetu, namreč takoj za tistim v Los Angelesu in za tistim v Moskvi. Gre za mednarodni laboratorij za fiziologijo možganov in molekularno biologijo, ki bo začel ’ delovati konec letošnjega leta. Gre za jugoslovanski žliflijptvieno ustanovo, ki pa bo na voljo tudi tujim znanstvenikom, hkrati pa bo njegova pomembnost šla preko jugoslovanskih okvirov. Pravzaprav je tudi smoter te ustanove, da ne zbira v svojih inštitutih in pri raziskovalnih delih le jugoslovanske strokovnjake, pač pa tudi tuje znanstvenike s tega področja. Inštitut ima namen, omogočiti tudi vsestransko izmenjavo dosežkov na tem področju. Na bivšem sedežu «Jadranske straže® v kraju Dobroti v okolici Kotora se zaključujejo zadnja gradbena dela za potrebe te znanstvene ustanove. Poleg obnovitvenih del na glavnem sedežu, ki stoji na nekakšnem polotoku, so skoraj dokončali več manjših bazenov, akvarijev in podobnih stranskih objektov; v kratkem pa bodo zgradili še velik bazen za delfine, ki bodo po vsej verjetnosti glavne poskusne živali za najrazličnejša raziskovanja. Mednarodni laboratorij v Kotoru bo imel tudi svojo lastno raziskovalno ladjo, ki bo sodobno in najbolje opremljena tovrstna ladja v Jugoslaviji. Čeprav je v laboratoriju še veliko dela, preden bo dokončan, in LIDO Dl JESOLO, 6. — V Je-solo je prišlo 16 kandidatk za filmske umetnice iz prav tolikšnega levila evropskih držav. Tu se bo flanes začelo izbiranje za naslov “filmske miss Evrope«, ki jo bo-dokončno izbrali 10. t.m. S svojimi lepoticami so letos zakopane v Jesolu Avstrija, Belgija, finska, Francija, Zah. Nemčija, vel. Britanija, Grčija, Irska, Jugoslavija, Luksemburg, Malta, Portugalska, Španija, Švica, Švedska 'h, seveda, Italija. Vsako kandidatko spremlja po en novinar, ki Podstavlja publikacijo, ki je dala Pobudo za ta natečaj v posamezni Qd teh držav. Žirijo sestavljajo Prav ti novinarji. Z Jutrišnjim dnem se bodo zabele «selekcije»: kandidatke bodo ‘horale igrati kratko vlogo za se-*ekcijo in to bo odločilni ((argument« v tej izbiri, seveda za vsa-10 kandidatko posebej. V nedeljo, 10. t.m. zvečer, ko bo 'rogiašena evropska filmska levica, bodo zmagovalki dali zlato namko neke milanske tovarne di-iv v vrednosti enega milijona lir. “leg tega bo «najlepša» dobila še vtomobil «fiat 500». Vtem ko se 16 evropskih lepotic Upravlja na preizkušnjo v Jeso-’• se organizatorji podobnega a-'eriškega tekmovanja trudijo na 'se pretege, kako bi preprečili po-Othiado, ki jim preti v prihod- njih dneh. Tekmovanje za izbiro ameriške lepotice, je dogodek, ki mu sledi — po televiziji — najmanj pol Amerike. In v soboto zvečer bi morali v Atlantic City-ju blizu New Jerseyja izbrati letošnjo ameriško lepotico. Toda ves ta mondenski dogodek je v nevarnosti iz dveh razlogov. Predvsem zaradi stavke osebja dveh največjih ameriških televizijskih družb, nato pa zaradi grožnje črnskega ljudstva tega kraja, ki namerava prav v soboto prirediti demonstracije, če oblast ne sprejmejo nji-hovh zahtev. Kakor se spominjamo, je ob času stavka osebja ameriških televizijskih družb spravila v nevarnost ameriške televizijske gledalce, da bi sledili svečanosti, ko so v Hollywoodu delili «Oscarje». V podobnih razmerah so danes glede velike prireditve ob izbiri a-meriške lepotice. Tehniki ameriških televizijskih družb ((National Broadcasting Company» in ((America Broadcasting Company» so v sindikalnem sporu s svojimi delodajalci in ker ne kaže, da bi moglo med tehniki in delodajalci priti do sporazuma, se zdi, da bodo tehniki prav v soboto, ko bo na sporedu tudi prenos te monden-ske prireditve, stopili v stavko. Zanimivo pri tem je tudi to, da so s tehniki solidarni tudi uradniki in drevi nsn-r družb, iz česar bi mogli sklepati, da bi vodstvi teh dveh družb ne mogli s svojim pomožnim osebjem nadomestiti stavkajočih tehnikov. Ker gre za zelo resen sindikalni spor, so se v pogajanja vmešali posredniki, ki jih je v Atlantic City odnosno New Jer-sey poslala sama ameriška zvezna vlada. Sicer pa Je možno tudi tokrat, da se bo v zadnjem trenutku našla rešitev, podobno kot so našli rešitev v Hollywoodu ob podelitvi «Oscarjev». To še tembolj, ker so v Atlantic Cityju na tako imenovanih strateških točkah velikanske dvorane «Convention» že namestili telekamere in druge naprave za snemanje in neposredni prenos. Vprašanje je vendarle odprto, ali bo ameriško občinstvo moglo preko televizije slediti «de-filejem« 50 najlepših ameriških deklet, ali pa bodo uživali nad nji-li vimi lepotami le ljudje, ki so si priskrbeli vstopnice. Druga nevarnost, ki grozi tej prireditvi, je napovedana demonstracija domačih črncev, članov nekega črnskega združenja. Ti so zahtevali od občinskih oblasti izboljšanje svojih življenjskih pogojev. Ce do tega dne občina ne bo zahtevam ugodila, bodo črnci priredili demonstracije, ki bi znale muliti (iveliko svečanost« pri n noriške lepotic" čeprav se bo tudi pozneje širil in razvijal, to se pravi, da si bodo gradbena dela še sledila, se je znanstveno delo konkretno že začelo. Že mesec dni je v Kotoru Tomas Radii Weiss, šef laboratorija za hibernetiko pri češkoslovaški znanstveni akademiji. Ta strokovnjak že mesec dni vrši svoja raziskovanja na tako imenovani «električni ribi®. Podobne raziskave so vršili tudi nekateri jugoslovanski strokovnjaki in po besedah dr. Zvonimira Damjanoviča, ki je vodja mednarodnega programa tega inštituta in načelnik odseka za biološko hibernetiko pri inštitutu za biološka raziskavanja v Beogradu, se bodo strokovnjaki v prihodnjih letih zelo intenzivno lotili poskusov in raziskovanj prav na ribah. Razen raziskovalne dejavnosti, ki bo zbrala sem celo vrsto vidnih domačih in tujih znanstvenikov, bodo tu tudi seminarji z obeh znanstvenih področij, to se pravi strokovnjakov s področja fiziologije možganov in strokovnjakov za molekularno biologijo. Dr. Damjanovič je rekel, da je Kotor idealen kraj za tovrstno ustanovo. V južnih predelih Jadranskega morja živi, zaradi vodnih tokov, veliko vrst raznih morskih živih organizmov, od zelo primitivnih in slabo razvitih morskih živih bitij pa do delfinov, ki jih smatrajo kot najbolj razvita in najbolj bistra morska živa bitja. To dejstvo nudi idealne pogoje za tovrstno znanstveno delo. V južnih predelih Jadrana je tudi cela vrsta krajev, kjer imajo znanstveniki na voljo najrazličnejše vrste živih bitij, da morejo primerjati razvoj njihovih možganov, razvoj njihove «umske sposobnosti®. Vse to se seveda analogno da nato prenesti na — človeka. To pa je ena izmed osnovnih nalog zavoda, namreč omogočiti znanosti, da se dokoplje do nekaterih tajnosti, ki jih znanost še ni razčistila, ki pa so važne za človeški razvoj, ki so važne za razlago zelo zapletenega človeškega organizma Znanstveni program laboratorija predvideva tudi višjo stopnjo študijev in sicer dopolnilne študije za doktorate ali za dosego magistrskih naslovov. V programu so tudi mednarodni seminarji za nove metode raziskovanja možganov. Tu bodo odprli tudi zimsko šolo za molekularno biologijo. Iz tega sledi, da bo ta inštitut imel svoje tečaje in šole skozi vse leto. To se zdi morda čudna trditev. Toda dejstvo je, da bodo bazeni, ki bodo na voljo znanstvenikom, omogočili v zimskih mesecih delo, ki bi ga sicer ne mogli vršiti drugje KAJ SO POVEDALI POSKUSI V AMERIKI Umsko delo vpliva na razvoj možganov Bele miške v kletkah z «i£račami» so imele bolj razvite možgane kot njihove vrstnice v praznih kletkah IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Lucano v«Občinshi» (Nadaljevanje na 6. strani) Čeprav so mnogi znanstveniki, m to predvsem zelo kvotirani strokovnjaki, že zdavnaj odklonili trditev ali bolje domnevo, da je bistrost človeka odvisna od obsega odnosne teže možganov, se drugi znanstveniki še vedno držijo teorije o določenem odnosu med obsegom in težo možganov ter bistrostjo. V zvezi s tem je vredno spregovoriti o zasedanju strokovnjakov v Washing-tonu, na katerem so nekateri izvedenci te dni ponovno prišli na dan z v začetku omenjeno teorijo in to na osnovi podatkov, ki so jih zbrali pri konkretnih poskusih Seveda so delali poskuse tudi tokrat na živalih in na tisoče belih miši je ((radovednost« znanstvenikov plačalo s svojim življenjem. Toda poskusne živali že dolgo plačujejo ta davek človeškemu razvoju. Preidimo h konkretnim ugotovitvam. Skupina znanstvenikov s kalifornijskega vseučilišča Berkeley je vršila zadevne poskuse na živalih skozi 14 let in pri tem prišla do ugotovitve, da se s povečano intenzivno dejavnostjo obseg možganov poveča in da se hkrati izboljša njihova kakovost, to se pravi, da se povečajo umske sposobnosti. Znanstveniki so ugotovili, da se je obseg in teža možganov poskusnih belih miši povečala in to na račun tega, ker so te simpatične živalice prisilili, da so že zgodaj v svojem začetnem razvoju morale uporabljati svoje možgane. Seveda so mogli do tega spoznanja priti le v dolgoletnem poskusu, ki pa je bil izveden, da se tako izrazimo, na dveh tirih: Potrebna je bila namreč primerjava. Kako? Med poizkusi strokovnjakov na univerzi Berkeley so vedno vzgajali dve vrsti miši. Eno skupino belih miši so imeli zaprto v posebnih kletkah, kjer so bile ži valice povsem ločene od kakršne ga koli stika z zunanjostjo, dru go skupino pa so zaprli v podob ne kletke, vendar so imele nuš v teh kletkah celo vrsto pred metov, ki so poskusne živalce pri silile, da so svoje možgane nape njale. V kletke so na primer da li razne ((igračke«, ali razne labi rinte, skozi katere so morale miši vsak dan, vsako uro, da so lahko prišle do hrane. Ker so sestavo teh labirintov vsak dan menjavali, so morale miši stalno napenjati svoje možgane, da so prišle do cilja, do hrane. Včasih so jim postavili tudi nekakšne lestve, ki so vodile na nekakšno «teraso», kjer je bila hrana. Skratka, miši so morale vsak dan skrbei za svoj želodec, za kar pa je bilo potrebno neprestano napenjanje možganov. Na koncu vsakega cikla teh poskusov so miši ene in druge skupine raztelesili in se posebno u- kvarjali z razvojem njihovih možganov. Prof. Rosenzvveig, ki je vodil to dologletno znanstveno akcijo, je pred dvema dnevoma na konferenci izvedencev v Wa-shingtonu v svojem referatu povedal, da se je pri belih miših, ki so bile podvržene temu poskusu, «siva snov možganov« povečala za 6 odstotkov in da so v možganih ugotovili tudi več encimov, to se pravi tistih elementov, za katere znanost domneva, da imajo pomembno vlogo pri umskem razvoju, še posebej pri spominu. Prof. Rosenzweig je v zvezi s tem dobesedno sem, da umska stane vaje razvijgjd,;.uraske sposobnosti na isti način, kot služi telovadba pri razvijanju mišičja.« Doslej smo govorili o poskusnih živalih, o belih miših, ki so skozi vrsto generacij služile pri teh poskusih na univerzi Berke-ley v Kaliforniji. To je tudi razumljivo, kajti kako bi mogli soloh pomisliti na podobne poskuse pri človeku. Vendar pa nekateri ameriški strokovnjaki menijo, da bi se zaključki, do katerih so prišli pri živalih, mogli logično prenesti na — človeka. Že v začetku smo rekli, da je v veljavi teorija, ki to zanika. Prav tako pa ni nova teorija o odnosu med težo možganov in bistrostjo človeka. Obe teoriji sta dejansko še vedno teoriji, hkrati sta obe stari že najmanj 200 let. V zadnjih časih pa postaja ta zadeva vedno bolj ((zanimiva« in na neki način tudi ak- V umetniškem razvoju našega mesta so postaje, ki nudijo poseben užitek poznavalcem njegovega poteka. Ena takih je sedanja razstava olj Piera Lučana. Množica obiskovalcev se naslaja nad blestečo pestrobarvnostjo pokrajin, tihožitij in gozdnim vilam sličnih deklet, ki se nam kažejo v celotnosti njih mladostne golote. Čeprav se mnogi zavedajo, da so te podobe nastale skoro vse v devetinosemdesetem letu tega izredno delavnega mojstra, so pa gotovo redki, ki imajo pravilnejši pregled preko njegove mnogostranske u-stvarjalnosti. Lucano, ki je po očetu ■ Benečanu podedoval umetniško domišljijo, po materi rojeni v Žalcu, pa neutrudljivo delavnost, je poleg (Nadaljevanje na 6. strani) Med toliko lepoticami je tudi «le potica za platnico«. Letos je bila v Milano Marittima izvoljena za tovrstno lepotico Hcimfriede Waid iz Bočna. slikarstva obogatil duhovno plat našega mesta tudi s številnimi spisi iz umetnosti in življenja, i stavbnimi dekoracijami pa zunanji videz mnogih pomembnejših zgradb. Tako je npr. narisal v naravni velikosti ves kiparski okra* sinagoge. Ko občudujemo, kako se v olju «Tri kraške hiše» prepričljivo iskri sončna luč, ali kako trepeta jutranje ozračje nad spomladnimi krošnjami dreves v mali sliki vasi Moggio, si težko predstavljamo, da je ista roka, ki je tu obogatila z neštetimi barvnimi odtenki centimetrske površine v iskrivost draguljev, nekoč zasnovala z enako spretnostjo veličastnost železnih portalov raznih tržaških palač, kakor tudi petmetrski mozaik sv. Jurija v cerkvi štajerske vasi Polje. Piero Lucano je v svojem dolgem življenju prejel mnoga visoka priznanja in odlikovanja, ker j* pač poslednji iz tiste vrste slikarjev, kot jih srečujemo v dobi italijanske renesanse. To pa tudi po drugi strani. Mojster, ki je s tako ljubeznijo modeliral nežnost dekliških teles sedanjosti v oljih «Kes», «Trn», «V senci» in «Ma-gično zrcalo», se je z enako ljubeznijo poglobil v daljno preteklost Babiloncev. Iz njihove klinaste pisave je razvil presenetljivo enostavno abecedo, ki omogoča, poudarjamo, prav vsakemu izmed dveh milijard zemljanov prirediti si lastno šifrirano pisavo. Izumil pa je tudi razne mehanizme, saj je prvo svetovno vojno preživel kot strojni risar. Zaradi tega menimo, da bi bilo umestno, dokler je še čas, da bi umetnostni zgodovinar strokovno obdelal več kot sedemdesetletno delo Lučanove dejavnosti, katere začetki segajo v preteklo stoletje, ko se je po študiju v Italiji podal v slikarsko sodobnejši Muenchen, kjer je obiskoval neko dobo tudi znano šolo Antona Aibeta, vzgojitelja naših impresionistov. MILKO BAMBIČ Up mmmmmm mCs•■■.....mm MEDNARODNI KONGRES 0 PREVOZIH V ECS Uspešen razvoj prevozništva predpostavlja sisteai enotnih cen Predavanja še danes in jutri, nato se bo kongres zaključil število prebivalstva v tržaški občini se je v juliju ponovno zmanjšalo, in sicer za 48 oseb, saj je bilo v začetku meseca stalno prebivajočih 280.544, na koncu meseca pa 280.496 oseb. Zmanjšanje števila stalno prebivajočega prebivalstva v občini je treba pripisati presežku smrti nad rojstvi in pa presežku izselitev nad priselitvami. Kar zadeva naravno gibanje prebivalstva se je v juliju 1967 rodilo v tržaški občini skupno 273 otrok, od katerih 127 dečkov in 146 deklic, v drugih občinah in nato prepisanih v tržaško 13 otrok (trije dečki in 10 deklic), v inozemstvu in nato predpisanih v tržaško občino pa dva dečka. Skupno je bilo torej v tržaški občini v juliju 283 novorojenčkov, od katerih 132 dečkov in 156 deklic. V istem razdobju je umrlo na področju občine 275 oseb (143 moških in 132 žensk), v ostalih drugih občinah 19 oseb (13 moških in 6 žensk), v inozem stvu pa 7 oseb (6 moških in 1 žen ska). Skupno je torej v juliju u mrla 101 v tržaško občino pristoj na oseba (162 moških m 139 žensk) Primanjkljaj v naravnem gibanju oseb je znašal torej 13 duš. Podatki, ki se nanašajo na preseljevanje ljudi iz občine oziroma v občino, pa so naslednji: iz drugih občin se je priselilo v tržaško 193 oseb (92 moških in 101 ženska), iz bivše cone B tržaškega ozemlja 15 oseb (5 moških in 10 žensk), iz inozemstva 59 oseb (27 moških in 32 žensk) od katerih 13 (6 in 7) iz Jugoslavije, uradno pa je bila prepisana 1 oseba. Skupno se je tako preselilo v občino 268 oseb, od katerih 125 moških in 143 žensk. Istočasno se je iz tržaške občine v druge italijanske občine izselilo 297 oseb (164 moških in 133 žensk), v inozemstvo 6 oseb (3 moški in 3 ženske) od katerih ena oseba v Jugoslavijo. Skupno so se tako izselile 303 osebe (od katerih 167 moških in 136 žensk), tako da znaša primanjkljaj preseljevanja 35 o-seb kar pomeni skupno z naravnim gibanjem zmanjšanje za 48 oseb. Kar zadeva prisotno prebivalstvo pa so podatki glede rojstev naslednji: skupno se je rodilo 291 zakonskih otrok (148 dečkov in 143 deklic), mrtvorojenih je bilo 6 otrok (2 dečka in 4 deklice), nezakonskih in nepriznanih oziroma neznanih staršev pa sta se rodila 2 otroka (1—1). Skupno Je bilo torej 314 živih rojstev (157 dečkov in 157 deklic ter 6 mrtvorojenih). Od teh rojstev so bili štirje primeri dvojč. kov. Od skupnega števila 314 rojstev jih je bilo 311 v bolnišnicah ln sanatorijih, trije pa na domovih. Smrtnih primerov je bilo 279, od katerih 142 moških in 137 žensk. Smrtnih primerov med otroki je bilo 7 v prvem letu življenja ter eden v starosti od prvega do petega leta. Najpogostejši vzroki smrti v juliju so bili naslednji: nalezljive bo- lezni 8 (2,9 odst.) od katerih žara- I v drugih krajih (hotelih, na uli-di tuberkuloze 5 (1,8 odst.), raka-1 ci itd.), sta obolenja 81 (29 odst.), okvare ožilja 19 (6,8 odst.), bolezni krvnega obtoka 84 ( 39,1 odst.), od katerih zaradi srčnih kapi 65 (23,3 odst.) in drugih (visoki pritisk, arterioskleroza itd.) 19 (6,8 odst.), jetrna ccroza 16 (5,7 odst.), starost 1 (0,4 odst.) in nenaravni vzroki 14 (5 odst.). Pet primerov od teh 14 so povzročile prometne nesreče. 29 smrtnih primerov se je zgodilo na domovih, 238 v bolnišnicah in sanatorijih, 6 v zavetiščih in 6 Ob 37. obletnici ustrelitve bazoviških junakov bo v nedeljo, 10. t. m. ob 16. uri proslava ob spomeniku pri Bazovici s sledečim sporedom: otvoritev, nastop pevskega zbora «Lipa» iz Bazovice, govora v slovenščini in v italijanščini ter polaganje vencev In še en podatek bolj vesele narave: v juliju je bilo 156 porok. irmTgffT— Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Levstik« na Proseku obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpi. sovanje se zaključi 25. septembra. Na sestanku komisije v Rimu Obisk poveljnika finančnih straž Včeraj popoldne je prispel v Trst na operativni obisk armadni general Umberto Rosato, poveljnik finančnih straž. Ob 17. uri so mu priredili sprejem na tržaškem poveljstvu v bližini pomola Fratelli Bandiera, kjer ga je pozdravil poveljnik tržaške skupine finančnih straž. Po pregledu pomorskih enot, s katerimi razpolagajo finančne straže v Trstu in potem, ko so mu izkazali vojaške časti, je držal ra-port in se zanimal za delovanje finančnih straž na tržaškem področju tudi glede njihovih izključno vojaških nalog. Ogledal si je tudi vojašnice in druge naprave. Danes dopoldne bo general Rosato odpotoval v Gorico in nato nadaljeval svojo inšpekcijo vzdolž vse vzhodne meje. Štipendije za počastitev Gabriela Foschiattija Županstvo sporoča, da je bil razpisan natečaj za dodelitev treh študijskih štipendij, ena za 50.000 lir in dve za 25.000 lir, ki jih je dala na razoolago občini Tržaška hranilnica, da počas‘i spomin 23. obletnice smrti svojega pokojnega funkcionarja Gabriela Foschiattija, ki je umrl 20. novembra 1944 v koncentracijskem taborišču. Štipendija so namenjene univerzitetnim študentom, ki so italijanski državljani, ki imajo anagraf-sko rezidenco v tržaški občini, ki so vpisani na univerzi ali na kakem drugem visokem šolskem zavodu, ki so v akademskem letu 1966-67 opravili predpisane letne Izpite s povprečnim uspehom najmanj 24 tridesetin in ki niso dobili nobenega reda pod 21 tridesetin. Prošnje za udeležbo na natečaju morajo prizadeti sestaviti na posebnem obrazcu, ki je priložen obvestilu o razpisu natečaja, ter morajo biti predložene na županstvu, urad za predložitev aktov, soba štey*->;}&, ,i\ajkasneje do 12, ure 25. septembra letos. Prizadeti dobijo prepis razpisa natečaja na občinskem oddelku za šolstvo, občinska palača, II. nad., soba štev. 97. Na tržaški univerzi se zdaj vrstijo še zadnji strokovnjaki, ki oodo doprinesli svoj študijski prispeven k VIII. mednarodnemu kongresu o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti: program predavanj obsega namreč še današnji nastop bruseljskega strokovnjaka dr. Stabenowa in jutrišnji nastop njegovega zahodnonemškega kolege dr. Hamma, nakar se bo kongres zaključil. Včeraj je predaval Francoz ing. p. Cottinet, ravnatelj Confčrence Nationale des Usages des Tran-sports iz Pariza o temi «Najnovej-šl razvoj strokovnega raziskovanja na področju kopenskih In plovnin prevozov v Franciji«. Govornik jt obravnaval predvsem načrt raziskovanj omenjenih področij za V. petletni načrt, to Je za razdobje od leta 1966 do leta 1970. Glede teoretske osnove, na katero naj bi se oslanjalo iskanje najboljših rešitev za uspešen razvoj .prevozniških dejavnosti, Je govornik poudaril, da takšen razvoj predpostavlja sistem enotnih cen v okviru posameznih državnih odnosno meddržavnih tvorb. Višina enotnih cen pa Dl morala biti taka, da bi omogočala uravnovešenost med povpraševanjem in ponudbo prevozniških storitev. Na tej osnovi bi bilo nato mogoče graditi sistem usklajen.h prevozov In pripraviti dolgoročne investicijske načrte za posamezna področja železnic, cestnih prevozov, prevozov po notranjih vodnih poteh itd. Strokovnjak je dalje obrazložil vladajoče francosko gledišče o nekaterih načelnih vprašanjih s področja prevozov v sami Franclji in v tujini, ter je naglasil čedalje širši pojav pri francoskih industrijskih podjetjih, da se namreč sama ne ukvarjajo neposredno s prevažanjem potrebnih surovin in končnih izdelkov, in da tudi ne prepuščajo popolnoma tega posia tretjim ljudem; gospodarski račun je namreč pokazal, da se jim v večini primerov najbolj splača najeti prevozna sredstva in z njimi prevažali blago. Takšen način poslovanja je po mnenju francoskih strokovnjakov dovolj elastičen in nudi prizadetim krogom možnost za redno opravljanje specifičnih dejavnosti brez vsakršnih zamud In pa ob sprejemljivih stroških. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlllllilliiliilliiliiHiiuil IZ STATISTIČNIH PODATKOV TRGOVINSKE ZBORNICE Potrošnja mesa se zmanjšuje v primerjavi z lanskim letom Kadilci so pokadili za 2 odstotka več tobaka kot v lanskih prvih sedmih mesecih - Zmanjšala se je tudi potrošnja soli Po statističnih podatkih, ki jih je zbral pristojni urad trgovinske zbornice, so tržaški kadilci v pre teklem juliju nakupili v tukajšnjih trafikah 44.068 kg tobačnih izdelkov, to je za 3,5% večjo količino kakor v juliju lanskega leta; od januarja do vključno julija so kadilci kupili 301.323 kg, to je 2% več tobaka kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Tržaške gospodinje pa so v juliju kupile I. 515 stotov soli, kar predstavlja za 6,9% manjšo količino kakor v lanskem juliju. V razdobju prvih 7 mesecev je odkup soli dosegel II. 270 stotov, to je 3,9% manj kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Končno je iz statistike razvidno, da je potrošnja mesa v juliju dosegla 8.707 stotov ter da je bila za 2,2% manjša kakor v lanskem juliju. V primerjavi z ustreznim razdobjem iz lanskega leta pa kažejo podatki o potrošnji mesa v prvih sedmih mesecih nazadovanje za 2,9%, saj je letošnja potrošnja znašala 63.542, lanska pa 65.472 stotov. Potrošnja rib, ln raznih mehkužcev je v juliju dosegla 3.274 stotov; v prvih sedmih mesecih pa je znašala 19.778 stotov. Ta količina se le za malenkost razlikuje od tiste, ki so jo zabeležili v ustreznem razdobju lanskega leta. Na občinsko tržnico na debelo so v juliju pripeljali 43.876 stotov povrtnine in krompirja, ter 35.967 stotov sadja. Dovoz blaga v u-streznem, razdobju lanskega pa je dosegel 42.987 stotov pri povrtnini in krompirju ter 35.891 stotov pri sadju. Običajna mesečna anketa, ki jo je statistični urad trgovinske zbornice opravil pri najvažnejših kreditnih zavodih na področju tržaške pokrajine, je med drugim pokazala, da so na tem področju v juliju zabeležili naslednji razvoj: polovica anketiranih zavodov je zabeležila večji priliv denarja od vlog kakor v prejšnjem mesecu; 37% zavodov je izjavilo, da je priliv ostal neizpremenjen, le pri maloštevilnih zavodih pa so izjavili, da so se vloge v primerjavi z junijem zmanjšale; povpraševanje po posojilih se je v juliju povečalo le pri 25% vseh anketiranih zavodov; pri ostalih zavodih pa so zabeležili približno enak promet kakor v prejšnjem mesecu. Zanimivo je, da je kar 63% vseh zavodov izjavilo, da smatra za «ugoden» razvoj kreditiranja raznih poslov v okviru zunanje trgovine, in sicer kar zadeva konkretno izvoz blaga na tuja tržišča; optimizem je bil nekoliko manjši kar se tiče prometa v nasprotno smer, namreč uvo-: blaga iz tujine. Končno je an- keta pokazala, da se poslovanje na področju specialnega kredita in pa na področju male in srednje industrije ni v juliju ugodno razvijalo. Na tržaški pošti so imeli domačini konec preteklega julija vloženih 4.502 milijonov lir; (ob istem času lani so znašale vloge 3.982 milijonov lir). Poleg tega so imeli konec julija letos Tržačani 8.092 milijonov lir poštnih vrednotnic (ob istem času lani za 7.400 milijonov). V juliju so razni finančni zavodi podelili prosilcem 123 posojil proti vknjižbi, in sicer je skupna vrednost teh posojil dosegla 4.346 milijonov lir; v razdobju januar - julij pa so ti zavodi podelili 711 posojil v skupni vrednosti 49.832 milijonov lir; v ustreznem razdobju lanskega leta je bilo število posojil nekoliko večje 742, njihova skupna vrednost pa je bila tudi znatno višja saj je znašala 63.642 milijonov lir. nišnico s prognozo 3 mesecev zdravljenja zaradi zloma desne stegnenice, možnega zloma desne rame in drugih poškodb. Kljub zdravniški negi je ponesrečenec izdihnil. Kolesar v avto Dijak Diego Degrassi, star 11 let iz Ul. Colombo 14, se je včeraj nekaj po 14. uri peljal s kolesom po Ul. sv. Marka. Na vogalu Ul. Colombo je trčil v avto «fiat 1100« TS 71502, ki ga je 23-letni Gian-franco Renar iz Ul. Bortoletti 4 upravljal v smeri Trga Sv. Jakoba. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico s zasebnim avtom. Zdravniki pa so mu nudili samo prvo pomoč, ker so bile poškodbe le površne. Mladenič se je namreč pobil po levem kolenu, desnem komolcu in desni dlani. Ozdravel bo v 10 dneh. Padec zaradi omotice Včeraj ob 16,40 so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 47-letno Adriano Sgur iz Ul. Baiardi 7, ki se je ponesrečila v domačem stanovanju. Zaradi nenadne omotice je nerodno padla na tla ter se pobila po zatilmku. V bolnišnico so jo prepeljali z rešilnim avtom RK ter jo sprejeli ra nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti skoraj tri tedne. Podlegel poškodbam prometne nesreče Včeraj zjutraj okoli 5. ure je izdihnil v splošni bolnišnici (na 2. kirurškem oddelku) 59-letni ribič Pietro Fornasaro z Opčin-Villa Carsia. Kot smo že poročali pretekli torek, je Fornasara podrl z avtom 33-letni Vittorio Miele iz Pasiana di Prato (Videm). Nesreča se je pripetila na državni cesti št. 202 v bližini odcepa, ki pelje proti gasilski postaji na Opčinah. Fornasara so sprejeli v bol- Havnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčiči v Dolini, obvešča da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. • • * Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prlčno zrelostni izpiti — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1967 dne 14. septembra 1967 ob 8.30 s pismenim izpitom iz Italijanščine. • m ■* Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije ln liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada dl Guar-dlella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967, * • • Vpisovanje za šolsko leto 1967-68 v Državni trgovski tehnični zavod «2tga Zois« s slovenskim učnim jezikom. Trst. Vrdelska cesta 13-1 je vsak dan od it), do 12. ure. • • • Šolsko skrbništvo javlja, da je vpi-sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev • * * Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Ko J a n, Ulica Momorsino 8, obvešča. da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure * * i Vpisovanje v osnovno Solo za leto 1967-68 je od 1. do 11. septembra te. ga leta. V prvi razred se vpišejo o-troet. ki so rojeni 1961 leta Tl morajo predložiti rojstni list n potrdi, lo o cepljenju Otroci, ki se bodo vpi. šali v ostale razrede, bodo morali predložiti zadnje šolsko spričevalo • * • Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu. Ul. Caravaggio 4. obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje solsko leto vsak dan od 9. do 12. ure Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. * * * Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra Maturitetni popravni izpiti pa se pričnejo 14. septembra Vpisovanje v šolo Glasbene matice Vpisovanje v šolo Glasbene matice v Trstu se nadaljuje do 9. septembra v pisarni GM v Ulici Ruggero Manna 29. vsak dan od 10. do 12. ure. V Nabrežini vpisovanje danes od 10. do 12. ure (tudi za gojence iz Devina). Na Proseku danes in 8. septembra od 18.' do 20. tire: V Trebčah 8. septembra od 18. ure dalje. S Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini je včeraj dopoldne sprejel na vljudnostni obisk novega poveljnika 14. topniškega regimenta v Trstu polk. Rinalda Rau-tija, kateremu je poklonil nekaj publikacij o naši deželi. Prosvetno društvo »Prosek -Kontovel* obvešča, da je RAZSTAVA o kulturni, gospodarski In športni dejavnosti na Proseku odprta vsak večer od 20. do 23. ure. Včeraj ■ danes ROJSTVA. SMRTI, POROKE Dne 6. septembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 90-letni Romano Repi-ni, 88Jetna Leopolda Macovech vd. Toši, 78-letni Rodolfo Croci, 68-letni Mario Sparavier, 79-letni Giovanni Maria Carli, 72-letna Olivlera Žaga vd. Benoll, 58-letni Pietro Fornasaro. Avto na pločnik: pešec v bolnišnico Precej huda prometna nesreča, ki bi utegnila imeti hujše posledice, se je pripetila včeraj nekaj pred 13. uro v Ul. F. Venezian blizu poslopja št. 7. Trgovski potnik Marcello Bin, star 66 let iz Ul. Cattedrale 6, Je | tedaj čakal na pločniku na prihod i avtobusa št. 24, ki pelje k Sv. Ju-stu. Prav tedaj se je pripeljal mimo s svojim avtom «fiat 500» TS 87338 56-letni Giovanni Bacci iz Ul. Navali 29, ki je iz neznanih razlogov izgubil oblast nad vozilom. Avto je zavozil na pločnik ter podrl Bina na tla. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK ter ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo 15 dni zdravljenja zaradi poškodbe na desni nogi pod kolenom, kjer so možne kostne poškodbe. Potek nesreče so pojasnili agenti prometne policije DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure) Davanzo, Ul. Bernlni 4; Godina Al. TIGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). nočna služba lekarn (ud 19 30 du 8 JO) Blasoletto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossettl 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Erta di S. Anna 10, Poletne prireditve Miramarski park. Predstave «Luči )•> zvoki«. Danes ob 21.00 In ob 22.00 «Massimtliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» z zvezo v Barkovljati s tramvajem št. «6». Nazionale 16.00 «Si muore solo una volta« Technicolor. Excelsior 16.00 «Ballata pec un mi-liardo« Technicolor. Izredno zabaven in satiričen film. Fenice 16.00 «40 fucill a passo Ap®-che» Technicolor. Western. Audrie Murphy, Kenneth Todday. Eden 15.30 «11 gobbo dl Londra« Technicolor. Film iz romana Edgarda VVallacea. Prepovedano mladini pod 18. letom, Grattacielo 16.30 «Una donna sposata« Crnobeli film. Philip Leroy. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz (Ulica San Krancrsco štev '0* 16.30 «La spia fantasma« Technicolor. Robert Lang, Roger Hamilton. Alabarda 16.30 «E divenne 11 piO spi*-tato bandito del Sud« Technicolor. Peter Lee Lavrence, Gloria VVilland. Filodrammatico 16.30 «Sexy nudo« -" Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «La notte pazza del c°-nigliato« Technicolor. Sandra Milo« Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 18, letom. Cristallo 17.00 «11 coraggio e la sft-da« Technicolor. Dick Bogarde. Caoltol 15.30 «Una stella ln paradiso« Technicolor. Kirn Novak. Garibaldi 16.30 «La cltta e salva« " Humphrey Bogart. Aurora 16.30 «11 bello, it brutto, cretino« Technicolor. Franco Fran-chi, Ciccio Ingrassla. Astoria Danes počitek. impero 16.00 21.30 »L-albero della vita* Technicolor Liz Taylor Monteon,e' ry Clift. Zadnji dan. Astra 17.00 «1 cavalleri della tavola rotonda« Technicolor. Robert Tay-lor. Vittorio Veneto 17.00 «GlalM dl *#• gard (Vallace numero sei« Yoko rani, Guy Toleman. Ideale 16.00 «Ercole, Šansone, Mac iste. Ursus« Technicolor. Alan Steel, K Ross, Moira Orfei. Abbazia 16.00 «Niklta» Technicolor-tVeštern. John McKea, Vera NeaL Horst Brigforth. LETNI KINQ Satelllte (Borgo San Serglo, avt. 21. fll 19. 20) Blagajna ob 20. url. Začetek ob 20.30 Danes počitek. Slovensko planinsko društvo Trs organizira 10. sept. t.l. Izlet na Jezersko, kjer bo konec vožnje z avtobusom. Kdor Je dovolj priden, da ne bo lenaril na čudovitih tratah Planšarskem Jezeru m se razgledova po čudoviti panorami Kamniških AlP bo v 2 urah in po> lagodne hoje dosegel Češko kočo (1543 m) v am'1" teatru Grlntavcev. drznejši pa se »o-do lahko povzpeli po zavarovan Kremžarjevi poti na Kočno (2539 ni” od koder bo pogled segal od LJublJ*" ne do zelene Dravske doline. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. Darovi in prispevki V spomin dragega nonota Ivan®' Marije Kralja darujeta Neva in EdKO Jogan 5000 Ur za Dijaško matico. V spomin pok. Ivana-Marije Kralj® darujeta družini Cok In Škrinjar 50°° Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Ivana Marije Kralja daruje mama Blazer-nova in družina Mesesnel 2500 lir z® Glasbeno matico in 2500 lir za Dij®-ško matico. Z motorjem v avto OkoU 22 ure sinoči se je pripetila na križišču Ul. Baiamonti in Ul. Salata prometna nesreča pri kateri se je ponesrečil 35-letni Livio Carmeli iz Ul. Flavia 38. Carmeli se je peljal z motorjem po Trgu Baiamonti v smeri Trga Valmaura. Iz neznanih razlogov je trčil v avto, katerega je upravljal 22-letni Marino Časa, ki je prihajal iz Ul. Salata ln ki je bil prav tako namenjen proti Trgu Valmaura. Pri trčenju se je Carmeli pobil po desni nogi. Zaradi udarca je hodil s težavo. V bolnišnici so mu nudili le prvo pomoč, a ozdravel bo v 8 ali 10 dneh. IZGUBLJENO - NAJDENO Na občinskem oddelku za ekono-mat v občinski palači, III. nadstropje št. 128, hranijo predmete, ki so bili v avgustu izgubljeni ln najdeni na javnih prostorih in so na razpolago zakonitim lastnikom vsak dan od 9. do 12. ure. Predmeti so naslednji: italijanska in tuja valuta, denarnice, dežniki, torba z oblačili, ure, sprehajalna palica, brilantina, torbice, prstan, daljnogled, kolo, ženska jopa, knjiga, rjuha, strojček za kavo, fotografski aparat. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi oče In nono FRANC COUA Pogreb dragega pokojnika bo danes, v četrtek, ob 17. uri (po jugoslovanskem času) iz hiše žalosti v Dutovljah na domače pokopališče. Žalujoči sin, hčere in bratje z družinami Dutovlje, Vrhovlje, Repentabor, 7. septembra 1967 S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je 5. t. m. za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded in brat IVAN MARIJA KRAU (CARLI) upokojenec Javnih skladišč Prenos dragega pokojnika bo danes, v četrtek, 7. t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev v Trebče in od tam ob 18. url na pokopališče v Trebčah. Žalujoča žena KRISTINA, hči LJUDMILA JOGAN z možem JOSIPOM, vnuki dr. HEKTOR z ženo NEVO in malim VANJO, BORIS in IGOR, sin MARINO z ženo MIMI in vnuki BARBARA, ANA MARIJA in MARTIN, sin VIKTOR z ženo LEDO in vnukinjo IRINO, sin MIRKO z ženo DORINO, sestra ANTONIJA in drugo sorodstvo. Trst, Milan, Ljubljana Primarla Impresa Zibiolb IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Ljubljančan z visoko donečimi imeni mednarodni tat na spiskih Interpola Zasačili so ga v Trstu, ko je hotel ukrasti avto z goriško evidenčno tablico - Sedel bo 2 leti OSEBNI OBMEJNI PROMET Pred tržaškim sodiščem (predsednik Ligabue, tožilec Franzot, zapisnikar Abba, obramba Ferrero) se je moral zagovarjati 36-lctni Ljubljančan Frank Branimir Hlebs, ki je bil obtožen, da je 25. julija ukradel avto znamke clancia fulvia» GO 34741 Francu Sancinu iz Ul. Ariosto 2. Obtožnica je dolžila Hlebsa, da je s silo vlomil vrata avtomobila, da je povezal električne vode pri startni napravi ter vžgal motor. V tistem trenutku so se pojavili trije karabinjerji v civilu, ki so bili v bližini, se legitimirali ter ga aretirali. Bilo je okoli 4. ure zjutraj. V bližini železniške postaje so karabinjerji Donato Sacco, Gugliel- mo Dri in Giuseppe Manca opazili moškega, ki se jim je zdel sumljiv. S svojim civilnim avtom so ga zasledovali do Ul. Boccaccio do poslopja št. 6, kjer se je neznanec približal avtu ter odprl vr>ta z izvijačem in drugim vlomilskim orodjem. Tako je tat padel v roke možem postave. Hlebs se je izgovarjal, da je zagrešil tatvino, ker je hotel napraviti uslugo dvema svojima prijateljema, za katera pa je vedel povedati le krstni imeni: Paolo in Franco. Ta dva sta ga baje nago vorila naj ukrade avto, da bi lahko skupaj odpotovali v Benetke. Tatvino pa je menda utegnil izpe- Utiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiimiiuuiiuiiiuuiiuiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiuiiiiuuiuiiiiiiiuiiuuiiuuiiiiiuiiiuiuuuuu OBJAVA DEŽELNEGA ZAKONA V URADNEM VESTNIKU 400 milijonov lir v 4 letih za pospešitev razvoja turizma Namen tega zakona je doseči izboljšanje turističnih sob, opreme v restavracijah, gostilnah itd. V uradnem vestniku dežele Furlanija Julijska krajina št. 28 od 5. septembra je objavljen deželni zakon glede ukrepov za izboljšanje turističnih sob in gostinskih obratov, da se pospeši razvoj turizma. Pričakovati je, da bo izvajanje o-nienjenega zakona pozitivno vplivalo tako na gospodarskem kot na socialnem področju, upoštevajoč dejstvo, da zakon predvideva finančno obveznost dežele 400 milijonov lir v 4 letih, kar bo omogočilo investicije kapitalov za približno poldrugo milijardo lir. Omenjeni zakon je nekakšna zaključna povezava med raznimi u-krepi, ki jih je do sedaj izdala dežela v okviru izvajanja turistične Politike. Med te ukrepe spadajo zakoni št. 26 glede letališča, št. 16 glede turističnih objektov, zakon št. 24 glede turističnih in gostinskih o-bratov in zakon št. 32 glede turističnih cest. Eden izmed glavnih namenov zadnjega zakona je izboljšanje turističnih sob, to pa zaradi tega, ker na splošno ne ustrezajo vsem higienskim in zdravstvenim potrebam. Ta zakon bo imel tudi važno vlogo na socialnem in ekonomskem Področju, ker omogoča in spodbuja neposredne investicije malih hranilcev, ker se vlaganje kapitala hitro in dobro obrestuje. Razen tega bo ta zakon nekako vzbudil in pospeševal miselnost podjetnosti. Kdor do sedaj daje samo v najem sobe turistom, bo namreč lahko razširil svojo delavnost in si uredil gostišče. To velja seveda tudi za male gostilne itd. V naši deželi so razni predeli, zlasti na gričastih področjih, kjer bi se posebno krajevni turizem lahko precej razvil. Na podlagi novega zakona je deželna uprava pooblaščena, da dodeljuje denarne prispevke za izboljšanje turističnih sob, za modernizacijo in okrepitev storitev ter zadevnih naprav, zlasti higiensko-sani-tarnih. Prispevki ne smejo presegati 50 odst. celotnih stroškov, vsekakor pa ne več kot 500 tisoč lir. Deželna uprava je tudi pooblaščena, da dodeljuje denarne prispevke za izboljšanje prostorov in obnovitev opreme v restavracijah, go- stavljajo važen element za turistični razvoj kraja. Prispevki takim o-bratom ne smejo presegati 25 odst. skupnih stroškov, vsekakor pa ne več kot milijon lir. Prošnjo za prispevek, naslovljeno na deželno odborništvo za promet in turizem, je treba predložiti na občini, ki bo poskrbela za razno dokumentacijo in vse poslala pokrajinski turistični ustanovi, ki bo nato vse izročila omenjenemu deželnemu odborništvu. Z lambreto v avto Včeraj zjutraj ob 9,15 so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 20-letnega delavca Alberta Santarella iz Ul. Picciola 1, ki se je ponesrečil, ko je trčil s svojo lambretto TS 69925 v osebni avto «fiat 1100» TS, katerega je upravljal Stanislao Pierazzi iz Ul. Ghirlandaio 18. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Zdravniki so mu ugotovili razne poškodbe na desni rami, poškodbo desne roke razne podplutbe na desni strani hrbta ter številne podplutbe in praske na rokah in nogah. Santarella se bo moral zdraviti v bolnišnici od 7 do 15 dni. ljati samo on, ker je strokovnjak za take zadeve. Agenti so seveda uvedli strogo preiskavo in tako se je zvedelo, da Hlebsa zasledujejo organi Interpola po raznih deželah, kjer je zagrešil številne prekrške. Njegova osebnost pa je zelo pisana, saj se je izdajal za človeka s številnimi priimki: «Frank Stine», «Branko Billysbran-de», «Frank Branimis», «Steine von Kohlemann«, «Stine von Kohlemann» in «grof Kohlemann von Rosenthal». Vsi ti priimki, včasih visokodone-či, niso rešili Hlebsa pred obsodbo. Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili, upoštevajoč olajševalne okoliščine, na 2 leti zapora in 60.000 lir globe. * * # Pred istimi sodniki (obramba Ferrero) se je moral zagovarjati tudi 32-letni Giorgio Mezzetti iz Ul. della Valle 8, ki je bil obtožen, da je povzročil svoji materi Marii Luigii Ferluga vd. Mezzetti razne telesne poškodbe. Prvi dogodek, ki je sploh sprožil kazenski postopek, se je pripetil 25. marca letos. Tedaj je Mezzetti napadel mater na hišnih vratih, jo bil s pestmi in jo brcal, zgrabil za lase jo vrgel na tla ter tolkel z njeno glavo po podu. Žensko so pozneje našli neki mimoidoči, ki so poskrbeli za njen prevoz v bolnišnico. Tedaj se je morala Ferlugova zdraviti 35 dni. Ženska ni prijavila sina policijskim oblastem, toda povedati je morala, kako je dobila poškodbe. Zato se je sprožil uradni postopek proti Mezzettiju. Medtem je prišlo do ponovnega napada, in sicer v mesecu maju, ko je moški skušal mater zadaviti. Ženska se je morala tedaj zdraviti 15 dni. Zaključni dogodek se je odigral 5. julija, ko so prišli policijski agenti na Mezzettijev dom, da ga aretirajo in prepeljejo v koronejske zapore. Tedaj se je sin približal k materi, kot da bi jo hotel poljubiti, toda v resnici jo je ugriznil v nos. Vsi ti prepiri in pretepi so bili posledica čezmernega uživanja alkoholnih pijač. Po sinovih trditvah je tudi mati vdana pijači. Sodniki so spoznali Mezzettija za krivega ter so ga obsodili na 10 mesecev zapora. Poleg tega pa bo moral odsedeti v zaporu tudi 2 meseca kazni, ki mu jo je naložil sodnik, ker ni skrbel za ženo (od katere pa je sedaj ločen). Na goriškem področju so v avgustu zabeležili 1.087.913 prehodov S tem je bil prvič prekoračen milijon ■ Tudi pri Stupici so dosegli rekord s 134.503 prehodi Po podatkih obmejne policije za osebni obmejni promet na Goriškem je število prehodov v preteklem avgustu prvič na tem področju preseglo milijon ljudi ali točneje 1087.913. Od tega je bilo 724.995 italijanskih državljanov ter 362.918 tujih državljanov vključno Jugoslovanov, ki so med njimi v večini. Kot običajno je šla glavnina tega prometa skozi prehod pri Rdeči hiši in sicer: 546.993 italijanskih in 230.851 jugoslovanskih in drugih državljanov. V istem mesecu je šlo na tem prehodu na drugo stran 43 italijanskih skupin s 1222 udeleženci ter 69 tujih skupin s 1952 udeleženci; skupaj torej 110 skupin s 4174 udeleženci. Kot rečeno je to doslej največje število prehodov, ki je bilo doseženo v enem mesecu. V primerjavi s preteklim julijem je promet narasel za nekaj nad 104.000 oseb in prav za toliko tudi v primerjavi z lanskim avgustom. Podoben rekord so zabeležili v avgustu tudi na mejnem prehodu pri Stupici v Beneški Sloveniji, kjer je 'šlo čez mejo vsega skupaj 134.503 ljudi; od tega je daleč prevladovalo število Italijanskih di-žavljanov, ki so jih našteli 117.584; Jugoslovanov in drugih tujih državljanov je šlo čez mejo 16.919. V istem mesecu je potovalo z avtobusi na progi čedad-Tolmin 4023 potnikov, na progi Tolmin-čedad pa 3107 potnikov. K temu prometu pa bi bilo treba prišteti še prehode na bloku pri Učeji ter na prehodih druge kategorije s prepustnicami. Na travniku nasproti Ožbotove gostilne v Rupi se je v torek zvečer zaključila tridnevna veselica, ki jo je priredila podjetna skupina iiiiiiumiiiiiiiiiiiiumiiuiuiiuiiiiiiiiuiiiuiiiiiuiiiimuumiiuiiimiuiiiiiiiuiiiuiiiuiiuiuuuuuuuuuuui NA ZEBRASTEM PREHODU V SREDIŠČU MESTA Z avtom povozil pešca ter izginil brez sledu Številka avta, ki jo je navedel mladenič, je bila napačna - Še en pešec žrtev prometne nesreče iiiuiiiiiumimiiiiiiiiuiuiuiiiuuuiuiiuiiuiiiiiuuiiiiiiuiiimiiiuiiiiiiimiiuiuiiuiuiiuuiiiiiimimmmiu POUČEN IZLET KMEČKE ZVEZE Vaši kmetovalci so obiskali Ajdovščino, Vipavo in Lipico Ogledali so si tovarno Fructal, zadružno klet in lipicansko kobilarno V zgodnjih jutranjih urah včerajšnjega dne se je pripetila na Ul. Carducci, v bližini Ul. Maioli-ca prometna nesreča, ki se je sicer kolikor toliko srečno končala, ki pa postavlja vrsto vprašanj, posebno za policijske organe. Bilo je nekaj čez polnoč, ko je 20-letni študent Fabio Campiutti iz Ul. Fortunio 16 prečkal Ul. Carducci po prehodu, ki je določen za pešce. Nenadoma ga je podrl na tla nek avtomobilist, ki se ni ustavil ter je izginil brez sledu. Mla-sam odšel denič je sam odšel na sprejemni —. -r------ . ------ . .„ oddelek splošne bolnišnice, kjer slinah, krčmah itd., ki lahko pred- • mu je zdravnik ugotovil poškodbe KlliO «1118» PKOSEK predvaja danes, 7. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film: EL GRECOs=ss Igrajo: MEL FERRER in ROSANA SCHIAFFINO Ku to na ujtčmaJt predvaja danes, 7. t. m. ob 18. in 20.30 nri na prostem film: ji^liždi ms lili ''.M... ■ _ I . ■ t* _ A|7» j* ure i nude na čelu ter na desni nogi. Prognoza je razmeroma ugodna: 8 dni zdravljenja. Kdo je bil neznani avtomobilist? Mladenič je povedal karabinjerjem, da je razbral neko številko na registrski tablici. Karabinjerji s postaje v Ul. Cologna ki so preiskovali zadevo, so ugotovili, da je bila navedena številka napačna. Preiskava se še nadaljuje. Z rešilnim avtom RK so včeraj ob 12. uri prepeljali v splošno bolnišnico 66-letnega upokojenca Giuseppeja Crizmana zi Ul. Toti 12, Moškega je podrl na tla s svojim avtom znamke «bianchina» TS 39159 uradnik Pierluigi Carbonera, star 23 let iz Ul. Leonardi 3. Nesreča se je pripetila v Ul. Roma v bližini križišča z Ul. Rossini ko se je Carbonera peljal v smeri Ul. Ghega. Voznik avtomobila je spremljal ponesrečenca v bolnišnico, kjer je pojasnil potek nesreče. Zdravniki so sprejeli Crizmana na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti okoli 90 dni zaradi zloma desne stegnenice ter raznih drugih poškodb. da “APPUNTAMENTO AL MARE" di ALBERTO M0RAVIA r** R0SSANA PODESTA’» KEIR DULLEAt PHILIPPE LER0V (GOLE URE) Mladini pod 18. letom vstop prepovedan! V Vidmu II. deželni kongres o prehrani Na pobudo deželnega odborništva za higieno in zdravstvo so se začela pripravljalna dela za organizacijo drugega deželnega kongresa o prehrani, ki bo v Vidmu verjetno v aprilu prihodnjega leta. Točni datum ni še določen, ker pristojno odborništvo še sestavlja program in sezname. Kongres bo trajal dva dni in se ga bodo udeležili priznani strokovnjaki iz vse Italije. Med drugim bodo razpravljali o biokemičnih lastnostih organizma odraslih, o prehrani, pijačah itd. Ta kongres bo nekakšno nadaljevanje tistega, ki je bil v Trstu leta 1965, na katerem so med drugim razpravljali o pristojnosti in možnosti ukrepanja dežele na tem področju. S kongresom v Trstu se je začelo proučevanje raz: nih problemov glede prehrane, ki se tičejo prebivalstva naše dežele, da bi se izvajala enotna politika s primernimi ukrepi na tem področju, zlasti glede javne higiene in preventivne medicine. Proučiti je tore, treba zdravstveno higienske razmere v prehrani in probleme, ki so s tem povezani. Za dosego uspeha je treba poskrbeti predvsem, da dobi prebivalstvo pravilni pouk glede prehrane in da proizvodnja odgovarja potrebam racionalne dietetike. To pa ni kar tako lahko in zahteva precej časa. V okviru prizadevanj, da se doseže zdrava in primerna prehrana prebivalstva, spada tudi prihodnji kongres v Vidmu. Včeraj so sprejeli v nevroklrur ški oddelek splošne bolnišnice 80 letnega upokojenca Artura D’Ain-broslja lz Ul. S. Cilino 21, ki se je ponesrečil v svoji spalnici, ko je vstal s postelje. Moški je padel na tla ter se pobil po glavi (možen je tudi možganski pretres). Ozdravel bo v 8 ali 15 dneh. D'Ambrosi-ja je spremljal njegov 58-letni svak Aldo Madaro, ki je pojasnil vzroke nesreče. Veselica v Rupi Med 25 udeleženci, vmes Je bile tudi nekaj odraslih, je zmagal Lado Buzin iz Rupe. Deloval je tudi dobro založen bife, kjer je bilo moč dobiti vsakovrstno jedačo in pijačo. Mirjam Rutar mladih fantov iz Rupe in s Peči. Pred koncem so izvolili najlepšo mladenko 18-letno Mirjam Rutar iz Rupe (na sliki), kateri je predsednik prireditvenega odbora Ož-bot (mlajši) podaril lep šop rož in zlat okrasek pivovarne Union. Plesna zabava se je zaključila s tekmovanjem v tangu; zmagala sta zakonca Černe iz Gorice, katerima so prav tako podelili šop rož in šatuljo. Prireditelji so imeli v soboto in nedeljo zelo lepo vreme; v ponedeljek jim je hud naliv prekriža! račune ter so prireditev zaključili v torek zvečer. Vse tri dni so imeli veliko gostov. Tekmovanja v bri-školi so se udeležili številni pari iz vseh krajev naše pokrajine. Motocikel je šel v Tržič, pršuta v Gorico, ostale nagrade pa v Trst. Dosti veselja je bilo s teki v vrečah. Kmečka zveza za Goriško je preteklo nedeljo organizirala enodnevni avtobusni izlet po Vipavski dolini in v Lipico na Krasu za svoje člane in prijatelje. Ker je bil izlet združen z obiskom predelovalne tovarne Fructal v Ajdovščini in vinske kleti v Vipavi ter kobilarne v Lipici, se je priglasilo zlasti precej kmetovalcev iz goriške okolice in s Krasa. Dopoldne so se najprej ustavili v Ajdovščini, kjer jih je v tovarni Fructal sprejela skupina tovarniških predstavnikov z inž. Trampušem na čelu. Izletnikom so najprej orisali razvoj tovarne od njenih početkov do danes ter prikazali tudi smernice za bodoči razvoj, zlasti kar se tiče nadaljnje modernizacije obrata in opreme ter prodaje izdelkov. Nato so si ogledali oddelek za predelovanje sadja v sokove, dalje polnilnico in destilacijo. Izletnikom so nudili tudi zakusko ter pokušnjo izdelkov tovarne. Izletniki so se zanimali med drugim tudi za odkupne cene pri kmetih za njihove pridelke. Nato so se ustavili v Vipavi, kjer so si pod vodstvom tajnika tamkajšnje kmetijske zadruge Tomažiča ogledali moderno zadružno klet, ki ima približno enako kapaciteto kot ona na Dobrovi v Brdih. Tudi sistem kletarstva je v bistvu enak v obeh kleteh, le da imajo vipavski kleti manj lesenih sodov kot v Brdih. Obisk so zaključili z zakusko in pokušnjo vinskega pridelka. Izletniki pa so tako v Ajdovščini kot v Vipavi poklonili gostiteljem nekaj buteljk vina oslav-skih vinogradnikov Primožiča in Drufovke, ki je bilo nagrajeno na vinski razstavi v Ljubljani. Iz Vipave so se odpeljali v Lipico, kjer so se po skupnem kosilu tamkajšnjem gostišču, popoldne zadržali pri ogledu kobilarne in nekateri so se spravili tudi na konje, ki so se pasli na bujnih travnikih. Pri tem so imeli zlasti veselje najmlajši člani izletniške skupine. Polni najlepših vtisov in v vedrem razpoloženju, za katero je pripomoglo tudi lepo vreme, so se pod večer odpravili proti domu ter se spotoma ustavili tudi na «šagri» v Rupi. Stroj’ mu je odščipnll kos prsta Včeraj ob 12. uri so poklicali rešilni voz Zelenega križa v tekstilno tovarno v Podgori, kjer se je pri delu ponesrečil 42-letni AmanteGiu-seppin iz Farre. V civilni bolnišnici so ugotovili da mu je stroj v tovarni odtrgal kos kazalca na levi roki ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Nesreča se je pripetila v predil-niškem oddelku, kjer je Amante zlezel pod neki stroj, da bi si ogledal okvaro na njem. Takrat pa je neka delavka ponevedoma spravila stroj v pogon in povzročila nesrečo. PROSVETNO DRUŠTVO < BRIŠKI GRIČ> organizira dne 9., 10. In 11. septembra pri gostilni « D V O R » v STEVERJANU Praznik grozdja Program: Sobota: od 20. ure dalje PLES Nedelja: ob 16. uri: TEKMA V BRISKOLI — nagrade: 1. dva hladilnika; 2. dva pršuta, 3. in 4. salame ob 18. uri: UMETNO DRSANJE z nastopom skupine CRDA iz Tržiča od 20. ure dalje: PLES Ponedeljek: od 20. ure dalje P L E S — vmes izvolitev kraljice praznika grozdja — za zaključek trgatev na plesišču IGRA PRVOVRSTEN ORKESTER IZ GORICE Deloval bo bifč, bogato založen s klobasami, čevapčiči in drugim prigrizkom ter z izbrano briško kapljico. V primeru slabega vremena se prireditev prenese za teden dni. V ladjedelnici se je ponesrečil Včeraj so za 15 dni sprejeli na zdravljenje v tržiško bolnišnico 56-letnega Ernesta Vivodo iz Tržiča, Ul. Polo 5, ki so mu ugotovili udarec v lobanjo in na desnem sencu. Vivoda se je ponesrečil na delu v tržiški ladjedelnici. ..........................................................................iiimmiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimiM JUTRI NA SEDEŽU ZVEZE INDUSTRIJCEV V TRŽIČU Na sestanku sindikatov in S0LVAY bodo pojasnili usodo kemičnega obrata Belgijska kemična družba naj bi nameravala obrat postopoma zapreti zaradi konkurenčnega boja Sestanek lastnikov zemlje v Moščenicah Jutri popoldne ob 18. uri bo v dvorani «Roma» v Ul. Sant’Ambro-gio v Tržiču skupščina lastnikov zemlje na območju Moščenic, da bi proučili položaj, nastal po zasedbi zemlje s strani konzorcija za industrijski razvoj Tržiča, da bi omogočil izgradnjo prve ceste, pred. videne v infrastrukturah industrijskega območja. Jutri zjutraj ob 11. uri se bodo na sedežu zveze industrljcev v Tržiču sestali zastopniki sindikalnin organizacij in kemične družbe Sol-vay, da bi se pogovorili o bodočnosti tega pomembnega industrijskega obrata. Sestanek sta zahtevali federaciji kemičnih delavcev včlanjenih v CGIL in CISL, da bi se pojasnile govorice o nejasnih perspektivah, ki se obetajo tovarni. Vodstvo tega belgijskega kemičnega obrata se je namreč odločilo tržiški obrat postopoma ukiniti, ker ne prenese več hude konkurence v proizvodnji kalcijevega klorura, ki je bil doslej najpomembnejši proizvodni artikel. Njegovo proizvodnjo nameravajo prenesti v Ro-signano, ker bi investicije za preusmeritev proizvodnje v tržiškem obratu predstavljale za družbo iz Bruslja preveliko finančno breme. Obstaja tudi možatost, da bi vmes posegel ERI, ki predstavlja na kemičnem sektorju veliko silo, vendar je takšna rešitev malo verjetna. Prve vesti o postopni ukinitvi proizvodnje v Solvayu je v Tržič prinesel občinskim predstavnikom baron Boel, delegat družbe. Ker pa doslej o bodočnosti tovarne ni bilo uradno ničesar sporočenega, je docela na mestu, če sta se sindikalni organizaciji, zaskrbljeni za zaposlitev delavcev, začeli zanimati za usodo tega obrata, ki so ga že pred toliko leti zgradili v Moščenicah. Na podlagi odgovora predstavnikov družbe bodo sindikati začeli z akcijo za zaščito delavskih interesov. V podjetju je sedaj zaposlenih okoli 400 oseb in Je tretje po velikosti v Tržiču, takoj za Italcantieri in ASGEM. Dokler niso pred leti začeli del proizvodnega ciklusa premeščati v Rosignano in Ferraro, je obrat zaposloval še enkrat toliko delavcev in uradnikov. Strokovni tečaji CIFAP Center za strokovno usposobitev (CIFAP) s sedežem v Gorici, na Korzu Italia 65, vpisuje učence za šolsko leto 1967-68. Gre za vpis v tečaj za tajnike-strojepisce, kjer poučujejo tudi trgovsko korespondenco in splošne vede. Za tiste, ki bi se radi izpopolnili je predviden še drug dopolnilni tečaj. Obenem sprejemajo vpise tud! za dvoletne tečaje za radijske in televizijske tehnike. V prvega se lahko vpišejo absolventi enotne srednje šole, v televizijski tečaj pa absolventi radijskega tečaja. Tečaje je pripravilo ministrstvo za delo ob sodelovanju socialnega skrbstva. Pouk je brezplačen in u-čenci dobijo brezplačno tudi ves učni material. Podrobnejša pojasnila na šoli ob delavnikih od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. V vseh tečajih, ki so dnevni ali večerni, se poučuje samo v italijanskem jeziku. imiiiuiiiiiiiuiimiil»Huu«limmiuiiuuuiiiiiiiiiuuuuuii«iimiiiiiiuiiiiiiiiiimimiii»iumuiiiiniiiiiuilM9 NA POBUDO PRIZADETIH USTANOV IN ORGANIZACIJ Na reviji furlanske folklore bo sodelovalo enajst skupin Obšle bodo glavne mestne ulice ter imele nastop v dolinici Korna Vpisovanj« učencev v šolo Glasbene matice v Gorici Vpisovanje učencev v šolo Glasbene matice v Gorici bo od 1. do 9. septembra v pisarni SPZ v Ul. Ascoli št. 1. Datum vpisovanja po podružni- cah bomo še sporočili. Pouk se prične 11. septembra. • * • Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici sporoča, da Je na razpolago nekaj bonov za brezplačni nakup šolskih knjig. Starši potrebnih dijakov naj se zglasijo na tajništvu šole najkasneje do 10 septembra, da jim postreže s pojasnili. IUUUIIIIIUSU1UIUUUUIIIUUUUUUUUUIIIUIUUUIUUIIUIUUIUUUUUUUUUUUUUUUUIIUUUUUUIUIUUUII VESTI IZ SOVODENJ Vložitev prošenj za podporo srednješolcem Prijava dohodkov za občinske davke Občinska uprava v Sovodnjah sporoča, da je odprt rok za vlaganje prošenj dijakov srednjih šol za povračilo voznih stroškov in za podporo pri nakupu šolskih potrebščin. Prizadeti dijaki, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo naj se zglasijo na županstvu, kjer bodo dobili potrebni obrazec za izpolnitev zadevne prošnje. Dijaki višjih srednjih in strokovnih šol pa dobijo tak obrazec na tajništvu šole,_ ki jo obiskujejo. Izpolnjene prošnje morajo vložiti na županstvu najkasneje do 30. septembra. Tisti dijaki, ki so izdelali ob koncu šolskega leta brez ali samo z enim izpitom, lahko napravijo tudi prošnjo za podporo pri nakupu šolskih knjig, ostali pa lahko zaprosijo samo za povračilo prevoznih stroškov. Tisti občani, ki imajo dohodke, podvržene plačevanju družinskega ali kakega drugega občinskega davka, morajo razliko pri svojih lanskih dohodkih prijaviti na županstvu najkasneje do 20. septembra. Isto velja tudi za take ki še niso vpisani v občinske davčne sezname, pa imajo obdavčljive dohodke. Prav tako imajo davčni zavezanci pravico prijaviti zmanjšanje dohodkov v lanskem letu, da jim bodo sorazmerno znižali davke. Prijavo lahko napravijo na prostem papirju ali na posebnem obrazcu, ki ga dobijo na županstvu. Tam lahko dobijo tudi vsa podrobnejša pojasnila. Zaključile so se priprave za revijo furlanske folklore, ki bo v nedeljo v Gorici. Na njej bo sodelovalo enajst skupin iz vseh krajev naše dežele. Ob 17. url bodo krenile s Senenega trga ter šle po Korzu, Crispijevi, Rimski, in Oberdan-kovi ulici na Verdijev korzo, od tam pa v Ljudski vrt, kjer se oodo razšle pri spomeniku furlanskega pesnika Pietra Zoruttija. Skupine bodo šle po naslednjem zaporedju: godba na pihala Verdi iz Co-lugne (Videm), «Seghizzi», folklorna skupina »Santa Gorizia«, folklorna skupina iz «Aviana», folklorna skupina iz Buj (Videm), godba na pihala «S. Michele» iz Tržiča, folklorna skupina iz Ločni-ka, znana folklorna skupina iz Rezije, folklorni skupini «Zardini» iz Pontebbe in «Balarina de Riviere« iz Tarčenta ter godba na pihala iz kraja Bula. Ob zaključku bo koncert godbe na pihala Verdi v Ljudskem vrtu, ob 21. uri pa bodo v dolini Korna skupine imele na voljo po četrt ure za svoje plese. Prostor bo okusno opremljen In razsvetljen, prodajali bodo bambole s furlanskimi narodnimi nošami; na voljo bo pijača in jedača. Za parado furlanske folklore so se zelo zavzele Pro loco, občinska uprava in pokrajinska turistična ustanova; predstavljala bo posrečeno dopolnitev kulturne manifestacije Mitteleuropa, ki se bo ravno tisti dan vršila v našem mestu. Kapriva in Doberdob po 7, šta-rancan 6, Mariano 4, števerjan in Turjak po 3, Sovodnje, S. Pier ob Soči in Fogliano po 2, Farra. Moram in Moša pa po 1 protest. Račja veselica v Štarancanu Menični protesti V prvi polovici preteklega avgusta je bilo na Goriškem protesti-ranih kar 814 menic. Kot običajno je na prvem mestu Gorica s 319 protesti. Sledijo: Tržič s 225, Ronke 71, Gradež 59, Zagraj 37, Krmin 33, Gradiška 23, Škocjan 8, uuiiii 1111111111111111 iiuuiitiiiiiiuuiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiuiiiiiiuuiiiiuiiiuiiiuiiiiuuuuuiiiuuii MLADOLETNIK IZ L0ČNIKA Zanetil je Kopo sena da bi videl plamene Ker je že poprej požigal in kradel, so ga spravili v umobolnico Prejšnji večer malo pred 23. uro so poklicali goriške gasilce v Lečnik, kjer je v Ul. Campagna bassa nastal požar. V kopi sena in slame, ki je bila last kmeta Antonia Conzuttija, ter je stala nedaleč cd hiše na polju, Je nastal ogenj, ki je kmalu zajel vso krmo. Goriški gasilci so se trudili dve uri, da so pogasili ogenj, ki pa Je uničil vso kopo, v kateri je bilo okrog 45 stotov krme v vrednosti približno 150 tisoč lir. Da bi poiskali vzrok požara, so karabinjerji Iz Ločnika takoj uvedli preiskavo. Osumili so 17-letnega B.S., ki stanuje v soseščini in Ki je že povzročil enkrat požar nekje v bližini, prejšnji mesec pa je zagrešil tatvino. Ko so ga našli in zaslišali, Je sprva tajil, da bi on zapalil kopo. Potem je dejal, da je šel tja na vodo in odvrgel cigaretni ogorek, ki Je zapalil suho krmo. Končno pa je le priznal, da je namenoma zapalil kopo ter dodal, da je notel videti, kako bo gorelo, ker ga zabava gledati plamene. Spoznali so, da ni pri pravi pameti in zato so ga karabinjerji odpremill v pokrajinsko umobolnico, kjer so ga pridržali na opazovanju. Prihodnje dni bodo v štarancanu organizirali prireditev z naslovom «Sagra delle raze«. Gre za veselico, na kateri bodo prodajali pečene race (Tanatra po italijansko). Prireditev bo trajala tri dni ter bo obsegala vrsto zabavnih prireditev. Prireditev bodo pripravile ustanov* ENAL, ECA in ANCR. Gorica VERDI. 16.30: «Non c’č pošto per i vigliacchi«, C. Everett in M. Devin. Ameriški kinemaskop v barvah. CORSO. 17.15: «La ragazza yč-yč», A. Margret in T. Franciosa. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17—22: »Berlino 1945 — la caduta del giganti«, G. Douglas in N. Strauss, Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «11 sudario della mummia«, A. Morell in Y. Phil-iip. Ameriški barvni film; mladini pod 14 letom prepovedan. VITTORIA. 17.30-21.30: «Veracruz», G. Copper in B. Lancaster. Ameriški kinemaskop v barvah. Tržič AZZURRO. 18—22: «Layton... bambole e karate«, S. Coscina in R. Hanin. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 17.30—22: «Operazio ne Love«, D. Connery in L. Turner. PRINCIPE. 18—22: «La primula rosa«, M. Tolo in J. Marais. Barv. ni film. S. MICHELE. 19.30—22.30: «003 con-tro Intelligence Service«, W. Sy-bariter in B. Lee. Ronke RIO. Zaprto. EXCELSIOR. 20-22: «L’ultimo orni* cidio«, A. Delon, P. Heflin in J, Pailance. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «A1 Corso«, Marzini, na Korzu Italia 89, tel. 24-43, TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «Rismondo», Ul. Toti 51, tel. 72-701. RONKE Ves dan in ponoči Je dežum* lekarna «Alla stazione« — dr. Ma-titti, Vermeljan, Ul. Garibaldi 2, tel. 75-046. NOGOMETNI TURNIR 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Gaja je pričakovala zmago: po dve uri treninga na dan Ogorčenje predsednika Zarje zaradi slabe igre bazoviške enajsterice Navdušeno navijanje, objemi, miren vdor na igrišče nekaterih navijačev: tako so pozdravili navijači Gaje svoje igralce, ki so prav tako skakali od veselja, se objemali. Nepričakovana zmaga proti Zarji. Sicer za predsednika Gaje Karla Grgiča ni bila niti toliko nepričakovana. «Sem vedel, da bo šlo tako. Ko smo izvedeli, da manjkajo v vrstah Zarje kar trije med najboljšimi igralci, smo takoj uvideli možnost pozitivnega rezultata.« Proti Unionu pa ekipa ni bila niti senca nedeljske izdaje?! «Za tekmo proti Zarji smo se res edinstveno pripravili. Trenirali smo vsak dan po dve uri.» Kar se je v nedeljo tudi poznalo... «Seveda! Lahko bi tekli še dve uri. Nihče ni bil truden.« Kdo vas je najbolj presenetil od •iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimtiiiitiiitrmtiiiiiiiiimiitiiiii Prejšnjo nedeljo najboljši na igriščih V nedeljo so bili najboljši nogometaši za posamezna mesta naslednji: VRATAR Rado Tence (Vesna) Ivan Kalc (Gaja) DESNI BRANILEC Viljem Perletič (Doberdob) Sergij Košuta (Vesna) LEVI BRANILEC Zocchl (Vesna) Bukavec (Prosek) STOPPER Metlika (Zarja) Gojča (Gaja) PROStl BRANILCI Maver (Breg) Vojko Križmančič (Zarja) LEVI KRILCI Metelko (Prosek) Švara (Breg) DESNO KRILO Zmago Košuta (Vesna) Bukavec (Prosek) DESNA ZVEZA (režiserji) Boris Tence (Vesna) Baldassln (Zarja) Mikuš (Breg) SREDNJI NAPADALEC Zonta (Breg) ŽUŽiČ > ?' štitut za možganska raziskovanja pri Akademiji za znanost Sovjetske zveze, nadalje fiziološki inštitut češkoslovaške Akademije znanosti itd. Važnos’ laboratorija v Kotoru, pa čeprav stranska, bo tudi v tem. da bodo domači in tuji strokovnjaki podrobneje proučili tudi fa^' no Skadrskega jezera, ki je zelo zanimiva. K. t. JLJA ERENBURG .........»ii««:::::::::::::::;:::::::::::::::::::::::::::!::::::::::! SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki iz knjige da spominja Baljmont v svojih neuspelih pesmih na Ben diktova — z očitnimi učinki in pomanjkanjem okusa. Sam ) ’ na primer, lahko zapisal: «Rad bi bil drzen, rad bi bil men, rad bi grobo snel tvoje oblačilo...» (Maksimiljan Vo) šin je zatrjeval, da mu je neka porodničarka poslala «Odgovd Baljmontu«, v katerem so bili tudi ti-le verzi: «Rada bi bi neomajna, rada bi bila ponosna in ne bom pustila moškem -da bi se mi približal...») Da, pri Baljmontu najdemo veliko slabih pesmi. Pis?* L veliko in vse objavljal. Toda iz njegovih tridesetih knji? ■’ moč sestaviti eno dobro knjigo. Pa vendar to ni Benedik*0 ’ Kajti, komu pa je bil všeč Benediktov? ženam okrajnih n čelnikov, ki niso bile izbirčne. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO; TRST - UL MONTECCH1 6, U., TELEFON 93-8UH ln 94 «88 - Postni preda’ 559 - I OUKUŽNM A GORK A: Ulica 24 Magglo l/l I el-fon 33 82 ( PRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37 338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnapr^ četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 7 (IH) lir - SFRJ posamezna Steviiita v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 (Min starih dinar levi letno KM) din (10(MK) starih dinarjev) - PoSt.nl tekoč! račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 - (n SFRJ- AD'T V.S Ltubljana. Stari trg 3/1., tel -on 22-207. tekoči račun pri Narodni danki v l.iuhlianl - 5iU 3 27iin <»- - * ’■-( '•">■> n..iv /a vsak mm v Strini enega stolpca- trgovski 150, flnančno-upravni 250. osmrtnice ISO Ur. — Mali »glasi «0 Ur beseda — Oglasi gorlSke pokrajne se naročate pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicltš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ir tiska Založništvo tržaškega tiska Trst ___.