Si 100. V Gorici, v sredo dne 12. decembra 1906. Iibaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto h t), uri predpoldue ter stane po poŠti prejemana !m v Oorici na dom pošiljana: -e leto.......13 K 20 v, ali gld. 6-60 polleta........6 .80 . . » 3-30 Ltrt leta........» » « . , . 1-70 Posamične Številke stanejo-10 «in. ¦i-.-M's-**'.v.,tA»» SOČA" hno. naslednje izredne priloge: Ob no-verl letu ..KaSipot po Goriškem in GradišCanskem" in Stiipot P° ldublUani in kranjskih mestih", daljo d*-a-mt v letu „Vozni red železnic, parnikcv in poštnih .TW" ter mesečno prilogo „Slovenski Tehnik". >*aroCnino sprejema Hpravništvo , v J&sposki ulici it.T" : 1. nadstr. »Goriški Tiskarni« A. Gabršček. " .jaro5ila brez doposlane naročnine se ne oziramo. flolasi in poslanice se računi jo po Petit-vrstah če fckano l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka jrMu Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — __ j{eyaiiic in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko i« vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. >Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrii. Uredništvo se nahaja v Gospo- i ulici št 7 v Gorici v I. nad tr Z Urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 94012. dopoludne. UpravniS t v o se aa-haja.v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošujajo le uredništvu. Naročnica, reklamacije in druge reči, kater« ae spadajo v delokrog uredništva, naj 3e pošiljajo le upravniStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld, 1-60. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v .»ašjh.knjigarnahjn.teh-le tobakarnaii: Sclnvarz v Šolski ul., Jeilersitz v Nunski al., Ter. Leban na tekalisču Jos Verdi, Peter Krebolj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Eovanski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakirni LavronoiS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dr. A. Gregorčič, nesreča goriških Slovencev III. Dr. Gregorčič je reprezentant onih mož med nami, ki znajo na varnem, v prostorih, kamor se ni bati nepoklicanih oseb, tako lepo akademiško razpravljati o naših politiških bojih, o naSih potrebah, o krivicah, katere treba odpraviti, dajejo nasvete in migljeje, ali sami na vse to se ne zganejo niti v svojem področju proti krivicam, katerih smo imeli in katerih Še imamo preveč na vseh koncih in krajih. Da sodimo milo, pravimo, da rn vsrk za tako delo; ta ne zna prijeti ob pravem času, drugi bi skvaril vsako reč, ako bi le usta odprl, tretji je poln obzirov, četrti široko-ustne/,, na katerega sploh ni računati. Gabršček pa je reprezentant m6ž, kise borijo na eksponiranih tleh, kjer edino se dosegajo uspehi. Premislimo na kratko dobo zadnjih 20 let. Dokler ni bilo Gabrščeka, so imeli Lahi in vlada lahko delo z nami. Preziranje našega jezika je bilo že neznosno, s Slovenci se je ravnalo povsodi zapostavljevalno, »šklaf« je bil pozdrav Slovencu, ki je vstopil v ta alf oni urad, ko je odhajal, so vrgli za njim še par psovk. Kar si dobil v roke, vse je bilo v tujem jeziku. Na goriškem magistratu so avanzirali uradniki, ki so znali kar mogoče grdo delati s Slovenci. Na cesti so nas napadali in pso-vali, če je kedo le spregovoril slovensko besedo. Hudi časi so bili to. Ljudstvo je trpelo. Okoličani so čutili z mestnimi Slovenei, in če so včasih v opravičenem srdu proti tujcem, katere so re-dili, kateri pa so jih v zahvalo zaničevali, šli predaleč, je nastal vik in krik p ha ječe so se polnile. Najbolj so kričali janičarji! Ni bilo vabljivo v takih časih stopiti na bojno polje proti tako mogočnim nasprotnikom in sovražnikom, v časih, ko je spala pravica za Slovence, v časih, ko je bil Slovenec v goriškem mestu skoro »vogelfrei«. Slovenec, ki se je nastanjal v Gorici, je stal pred alternativo: ali trpi kot Slovenec v mestu ali pa se pridruži onim, katerih je moč, ter divjaj proti slovenski krvi! Na drugo pot jih je stopalo obilo. Janičarska četa je bila velika in najhujša. Prišel je Gabršček in začel delati na eksponiranih tleh. Spočetka so se Lahi smejali, češ, kaj opravi en sam proti nam, po oblastnijah so ga grdo gledali, na magistratu bi ga bili pa naj-rajše izgnali potem, ko so začeli uvidov ati, da imajo opravila z resnim, neupogljivim mladim možem. Začeli so ga preganjati in stregli so mu po življenju. Na policiji pa so bile takrat čudne razmere. Počasi, prav počasi se je začelo obračati na bolje. Slovenci so se začeli gibati. Gabršček je bil povsodi, kjer je bilo treba delati; v vseh društvih, pri vseh prireditvah, povsodi je delal. Ce se je bilo treba boriti na glavarstvu, je bil on tisti, ki je nastopil nevstrašeno, z mogočno sodnijo se je boril, z magistratom, na ulici. Takrat je bila nujna potreba, boriti se za pravice našega jezika in za veljavo Slovencev v mestu, in mož, ki je bil kot nalašč ustvarjen za ta boj, je bil Gabršček. Le žilav, ne-vstrašen, značajen mož je mogel odpraviti takratne neznosne razmere v Gorici, mož, ki se ni vstrašil divjajočih sovražnikov in se ni zbal niti pred naj-škandaloznejšim preganjanjem. Bili so možje, ki so ga podpirali, ali malo jih je bilo. Gregorčič je sicer rad čebrnal na gorkem, ali na tista eks-ponirana tla, kjer se je gibal Gabršček, nI storil nikdar koraka, Dogajalo pa se je celo to, da je bil Gregorčič Čisto dober s kakim drugorodcem, ki GabršČeka radi narodnega boja ni mogel videti. Dobivali so se možje, ki so bili za mizo t stalnici pravi junaki, za hrbtom Ga-brščekovim pa so se nasproti tistim, katerim je veljal naš boj, obnašali popolnoma drugače. Kdor se spominja tistih časov, bi vedel marsikaj intere-santnega povedati v tem pogledu. Zazeblo ga je kaj takega v srce, ali hodil je svojo pot naprej. Tisto veliko narodno delo je v glavnem Ga-brščekovo delo. To delo pa se prav blagouplivno ločuje od drugega »delovanja« drugih v onih časih... Naravno mora tu vsak mlajši vprašati : Kako pa, da živimo mi v utisu, da je v prejšnjem desetletju dr. Gregorčič toliko deloval na narodnem polju? Na to vprašanje je lahek odgovor. Gregorčič je — duhovnik. Še dandanašnji imajo Slovenci poseben rešpekt pred duhovnikom, kaj šele pred desetimi, petnajstimi leti. Ce se duhovnik le količkaj giblje v kakšnem društvu, se že sodi, da je on duša društva, in če zna kje, kjer ve, da mu ne bo škodovalo, porabiti vpliv črne suknje, mu je glorija gotova. Gregorčič pa. se zna obrniti, kakor mu kaže; in še kako. Po storjenem delu se je tudi on rad grebenčii z »mi smo storili«, ko je bilo na mestu reči le: o n je storil. Gregorčič je duhovnik, vrhu tega seme-niški profesor in doktor svetega pisma. Čisto naravno, da med najbolj katoliškim narodom je lahko takemu možu dvigati se kvišku, še posebno, če je zvit in navihan, kot dr. Anton Gregorčič. V Gabrščeku so gledali radi le nekdanjega učitelja. DOPISI. Rihemberg, 8./12. 06. — »Prim. listK ne more izhajati, če v vsaki štev. ne mesari učiteljev. Tako je tudi zadnjič vzel dva na piko. Kden med temi je tu službujoči gosp. Brk, katerega je to garjevo ščene oblajalo, češ, da ni bil neki dan pri maši in da agitira za napredno stranko. Dotični dopisunček, je bolje pa, da molči in se s svojo šivanko ukvarja, kakor pa da zaslužnim in poštenim možem krade Čast in jih sumniči. Gosp. Brie je vrl učitelj, ki je zelo vnet za svoj težki poklic in uspešno deluje v Soli. In on ne stori samo tega: ne dela kakor kak šivankar samo, kar mora in za kar je plač*ui; temveč lotil se je tudi z vso pridnostjo poučevati narodno petje, za katero žrtvuje mnogo časa in truda. Občinstvo je zelo vneto zn petje, katero se je ti že nekdaj odlikovalo pod vodstvom sedaj upokojenega g. Poniža. Bricu smo za velik trud zanj prav iz srca hvaležni in mu tudi nič ne zamerimo, ako se je v Dornbergu kot domačin udeležil Gregorčičevega shoda. Gregorčič je tam nategoval ljudi, ker se boji za svoje mastne in nezaslu-žene tisočake, katere mu moramo za njegovo brezdelje vsi skladati in tudi učitelj Bric. Ako je smel tam farbati iz Ljubljane privandrani in za ušesi mokri dohtnr Dormastija, mislimo, da sme tudi zraven priti domačin in zaslužni učitelj g. Bdel... Sploh pa svetujemo »Prfm. listu" in zlasti njega uredniku, naj se obrne s svojimi svetimi iu izveličavnimi nauki na drugo firmo; v svoji rojstni hiši najde najhvaležnejše polje. Nobeden liberalec in brezverec v naši deželi jih nima takih na vesti, kakor jih ima njegov pobožni in moralni »očka"! Ta bruna, ki so mu najbližja, naj izdere, potem bo pa brskal za smetmi in pezdirji pred tujimi pragovi!... Iz Kožbflne. — Kdor je pretekli mesec čital v »Soči* in »Primorcu" dopise iz Kož-bane, je lahko priznal, da do tega nas je privede! edino pritisk in krivice, katere čutimo od strani našega g. nunca. Pozvali smo g. nunca sem na to polje, da v pričo Širšega sveta povemo drug drugemu v obraz, kaj imamo med seboj, da nevtralna javnost presodi, kedo ima prav. Zahtevali smo v istih dopisih, naj g. nune imenuje osebe, katere so mu krivico delale pri farovških vratih. — Zahtevali smo, naj nam pokaže razdeluik, da bomo vedeli, kaj in koliko nam isti določa, bire mu dajati. — Pj tudi smo opomnili, naj v cerkvi ne sklicuje ljudstva na sploh za svoje dolžnike, naj tirja osebno pismeno ali ustmeno tiste, kateri mu imajo v resnici kaj dati. — [ Tartarin iz Tarascona. »Na Francoskem je vse nekoliko tarasconsko.« opisal fllphonse Daudef; — preuel 3. Hacin. (Dalje.) »*«'i slučajno morda mislite, da bom šel a,i ieve z vašim dežnikom?" pravi veliki mož Ponosno. Mali gospod pogleda svoj dežnik in se f, ko nasmehne; nato reče, še vedno hladno sakor prej: »Torej, gospod, vi ste... ?B »tartarin h Tarascona, morilec levov!" W teh besedah strese nevstrašni Tara-ec top svojega tesa kakor grivo. ' vozu nastane trenotek presenečenja. lah k ^st se Poniža, damama se izvije jH1* krik strahu, in fotograf iz Orleansvilla Pnbliža morilcu levov, sanjaje o veliki % da ga bo lahko fotografiral. Samo mali gospod se ne da spraviti m fivnotežja. jv, ?A*'1 se Pobili že mnogo levov, gospo P^tm?« ypraga eist0 m.rno To(la Tarasonec ga lepo zavrne: »C, Ibi N glnvi: 4pi 1. sem Jih P°bH že ronogOj gospod 1... 61 bi vam le, da bi imeli toliko las .na In cel voz se spusti v smeh ter se ozre na tri rumene lase a la Cadet-Roussel, ki štrle v zrak nad glavo malega gospoda. Zdaj m oglasi fotograf iz Orleansvilla: »Vaš stan je strašen; gospod Tartarin !... Večkrat napočijo nesrečni trenotki... Na primer ta ubogi gospod Bombonnel..." »Ah, da, preganjalec pantrov..." pravi Tartarin prezirljivo. »Vi ga poznate?" vpraša mali gospod. »Jaz!... Če ga poznam?... Več kakor dvajsetkrat.sva bila skupaj na lovu." Mali gospod se nasmehne. »Torej streljate tudi pantre, gospod Tartarin?" ; »Včasih iz dolgega časa..." pravi blazni Tarasconec. In junaško, da razvname srci dam, dvigne glavo in pristavi: »Ta lov se z levjim ne da primerjati!" „V splošnem," meni iotograf iz Orleansvilla, »panter ni nič drugega kakor velika mačka..." »Tako je!" pravi Tartarin, ki rad izrabi priliko, da bi nekoliko zmanjšal Bombon-nelovo slavo, in to zlasti v družbi dam. Tu poštni voz obstane; sprevodnik pride odpirat vrata in se obrne k malemu gospodu. „Na mestu ste, gospod," mu pravi zelo spoštljivo. Mali gospod se dvigne in izstopi, a predno se zapro vrata, pravi: „AH mi dovolite, da vam dam dober svet, gospod Tartarin?" „Kakšnega, gospod?" „Pri moji veri, poslušajte 1 Zdi se, da ste pošten in dober človek, in zato vam rajše povem, kako so razmere... Vrnite se hitro v Tarascon!... Tu izgubljate svoj čas... Pač živi v pokrajini še nekaj pantrov, toda to je za vas premajhna divjačina... Kar se tiče levov, je končano. Teh v Alžerhi ni več... Moj prijatelj Chassaing je ubil poslednjega." Nato mali gospod pozdravi, zapre vrata in smehljaje odide s svojo mapo in svojim dežnikom. nSprevodnik.a vpraša Tartarin z nevolj-nim obrazom, »kdo je vendar to človeče ?" »Kako! Vi ga ne poznate ? To je vendar gospod Bombonnel." . III. Levji samostan. V Milianahu Tartarin iz Tarascona izstopi in pusti pošto nadaljevati pot na jug. Dva dni ga je kruto stresal voz in dve noči skoro ni zatisnil očesa ter je gledal skozi okno, če morda ne zagleda na poljih ali kraj ceste strašne sence leva. Za to bdenje si je pač zaslužil nekaj ur spanja. In poleg tega — povedati moramo vse — izza dogodka z Bombonuelora lojalni Tarasconec kljub svojemu strašnemu obrazu in rdečemu fesu v družbi fotografa iz Orleansvilla in gospic tre- tjega huzarskega polka ni imel najprijetnejših občutkov. Krene torej po Širokih milianaških ulicah, polnih lepega drevja .in fontanov; toda kljub vsemu iskanju primernega hotela se ubogi mož ne more ubraniti nrisHj na Bom-bonnelove besede... Če bi bila to vendar resnica? Če bi v Alžeriji več ne bilo levov?... Zakaj potem taka pota, taki napori?... Naenkrat na ovinku ulice naš junak obstoji — pred kom ? Uganite I... Pred ponosnim levom, ki čaka pred vrati kavarne, kraljevsko sedeč na svojih zadnjih nogah, in mu solnce obseva rumeno grivo. »Kako so mi vendar mogli reči, da jih ni več?" vsklikne Tartarin in odskoči korak nazaj... Začuvši ta vsklik, lev sklone glavo, vzame v gobec lesen krožnik, stoje* pred njim na tlaku in ga ponižno drži proti Tartarinu, ki se vsled začudenja ne zgane... Arabec, ki gre mimo, vrže na krožnik velik sou; lev pomaha z repom... Zdaj Tartarin razume vse in vidi, kar v svojem razburjenju ni takoj opazil, namreč množico ljudstva, zbrano okoli ubogega leva, slepega in ukročenega, in dva velika, s koli oborožena zamorca, ki sta ga vodila po mestu. Tartarinu zakipi kri. %Bedno ljudstvo/ vsklikne z gromovitim glasom, „ki tako ponižuje to odlično Živali" Plane k levu in mu iztrga onečašču-joči krožnik iz njegovih kraljevskih čeljustij... AH, do* sedaj naš g. nune varuje svojo pra-vičnost le — v iarovžu, boji se ž njo izpod strehe. Ker pe se je g. nune pred kratkim pri večernicah zopet zagnal v nas s svojim VfA ure trajajočim govorom, ter imenoval časopise, v katerih smo zahtevali od njega zgoraj, navedeno — umazane in nas liberalce, ter. da naj pridemo v farovž, ako imamo ž njim kaj opraviti, na to mu hočemo tukaj odgovoriti: Pustite časopis pri miru, ker papir je nedolžen. — Odgovarjajte vsebini dopisov, kateri zahtevajo od Vas pravičnejšega rav nanja pri pobiranju bire — in odprave Vašega rentačenja v cerkvi. Imenujete nas liberalce, ker naše dopise pošiljamo »Soči" in „Primorcuu. Kaj ne* Ako sprejme temeljito opravičene zahteve naših dopisov ^Primorski list", potem pošljemo naše dopise »Primorskemu listu". ¦-- Gotovo se Vam bode zdel potem tudi ta list umazan. Čudno s*? nam zdi, da ste začeli izvabljati farane v farovž. Najbrže bi nam radi pokazali iste pravice, ki so bile nekdaj prinesene iz Kojskega — v zadevi Vaše bire. Povedati Vam moramo, da mi smo že napravili potrebne korake na pristojno mesto, odkoder pričakujemo pravičnost. — Ali se Vam nič ne smilijo mali posestniki, da Vam morajo po Vaši zahtevi »po stari navadi" dajati vina kakor kateri veleposestnik? Ali ni pravično, da bi novi posestniki, kateri so se nastanili v zadnjih deset letih tukaj, tudi biro Vam dajali? A ti ne poznajo »stare navade1", zaradi tega Vam ne dajejo nič. ~ Ali ni to prav, da kateri so postali v zadnjem Času premožnejši, A\ Vam 1 plačujejo po možnosti? Ali ni to prav, da popravljajo povsod vsaka tri leta razdelmk, kjer I imajo duhovni svojo plačo v biri? Je-li to pravično, da ne pomnimo (tudi najstarejši v fari), da bi se kedaj zbral odsek, da bi napravili ra/delnik, ki bi določal posestnikom po možnosti Vam biro dajati? Je-li to pošteno, da mi ne vemo, koliko smo Vam dolžni dati? Ako od Vas to zahtevamo, nas imenujete liberalce, brezverce itd. Ali se nič ne bojite božje kazni, kljub našim pravičnim zahtevam ? Da, da, g. nune, roko na srce in videli bodete, kedo je krivičen. Resnica oči bode, zaradi tega nimate kaj drugega odgovorili na naše dopise, kakoi da so umazani. — Povemo Vam še to-le: Papir bomo še s črnilom mazali, in s tem bomo Vas prali. Veliko krivie, katere trpimo, imamo še shranjene. Te pa prinesemo na dan, kadar nam bode ta čast podeljena, da se javno pogovorimo skupaj! Ponovno Vas prosimo, da v cerkvi nas ne pikate. Sicer. Vas bomo imenom'! oznanjevalca jeze in sovraštva ter V? m povedali vse, kar Vam gre. Toliko za zdaj zadostuje! IZ Št Pelfa. — Na dopis iz Št Petra v predzadnji »Gorici" "pravzaprav ni vredno, da odgovarjam.. Da pa ne bodo naši klerikalci mislili, da se svojega dejanja sramujem, jim pa tukaj javno priznam, da sem na dan klerikalnega zaupnega shoda v naši vasi res za Gregorčičem žvižgal. Dopisnik »Gorice" pa je menda pozabil povedati, da niso bili samo štirje »razgrajači", ampak ogromna večina Št. Peterskih mož in roladeničev. Čudno, da so naši klerikalci to šele sedaj izvedeli; saj sem stal tedaj ravno pred hišo našega „brihtnegatt župana. Njegova mati mi je celo zaklicala skozi okno: »Da bi ti segnilo grlo." Kaj ne, krasne besede klerikalne matere klerikalnega sina, našega gospoda župana in mežnarja. To je pač tista krščanska ljubezen do bližnjega, katero priporočajo naši črni gospodje svojim ovčicam. Kar pa mi predbaci-vate glede premoženja, je velika neumnost. Vprašam vas: ima H res kaplan tako plačo, da si v nekaj letih prihrani tako premoženje? In Če jo ima, zakaj pa potem tožijo naši duhovniki o premajhnih plačah in čemu zahtevajo, "sal se jim iste povišajo? ______ ___ To naj bode moj odgovor na vaš dopis v umazanem klerikalnem glasilu »Gorica". Dopisniku pa svetujem, naj me le v miru pusti in naj pometa pred svojim pragom, ker ako ga ne sčedi sam, mu ga utegnejo drugi. Torej na delo, g. dopisnik — pa pred svoj prag. . Šnvli Viktor, I. r. Misel o Simon Gregorčičevem domu se je sprožila v Tolminu. Vzbudila je tnintam pomisleka, ali splošno je bila sprejeta z odobravanjem. Ta misel je omenjena tudi v oklicu osrednjega odbora za Gregorčičev spomenik. Rodoljub iz Tolmina nam piše o tej reči takole: Bodi mi dovoljeno, da se nekoliko obširneje izrazim o tej misli tolminskih rodoljubov, da morda potem najde odmev tudi drugod, ali da vsaj izzovem debato o tem na vsak način jako važnem vprašanju, ki potem gotovo pojasni vso zadevo. Tolminski rodoljubi so se zbrali takoj po pogrebu Simona Gregorčiča kot njegovi ožji rojaki, da se posvetujejo, kako bi proslavili spomin tega največjega sina naših planin. Sprožila se je takoj misel o spomeniku. Pre-tresovala se je ta misel na vse strani. Slednjič pa je žela splošno odobravanje ideja, sprožena po g. učitelju K u t i n u, da počastimo pesnika najlepše s tem, da mu postavimo v naši Gorici dom, ki ga posvetimo v one namene, katerim je pokojni naš pesnik daroval vse svoje imetje. Najlepši spomenik je tak, ki koristi narodu, ki ga je postavil ne morda samo po svoji umetniški vrednosti, ampak tudi s kakim višjim blagotvornim namenom. In če upoštevamo, da smo Slovenci ubog narod, ki mora štediti s svojim kapitalom, pridemo kmalu do tega, da nam bolj kaže proslaviti svoje velike može načinom, ki je ob enem tudi koristen narodu, kateremu so posvetili ti veliki možje vsa svoja dejanja in nehanja. Spomnimo se ob tej priliki, koliko žrtev je slovenski narod stal Prešernov spomenik, in koliko truda in napora je bilo treba, da se je spravila skupaj svota, potrebna za ta spomenik, ki presega najmanj trikratni letni dohodek »Družbe Sv. Cirila in Metoda". In naš pesnik Simon Gregorčič si gotovo nikdar ni želel, da se mu postavi veličasten umetniški kip morda kje v naših gorah. On, ki je živel, kakor pričajo njegove najlepše pesmi, edino le svojemu narodu, ki je zanj trpel in ga ljubil z ono gorečnostjo, ki je lastna le mehkočutečemu pesniku, bi si gotovo ne mogel želeti lepSega spomenika, kakor takega, ki naj pripomore njegovemu narodu do vstajenja. Kje pa naj tudi postavimo spomenik pesniku, kakoršen' je bil Simon Gregorčič! Pač ne pojdemo iskat mesta spomeniku v Tolmin ali Kobarid, kar bi bilo seveda jako težko določiti. Vsak,slovenski rodoljub bi gotovo na prvi mah mislil tu na Gorico. Toda kako naj postavimo danes spomenik slovenskemu -v. miku v Gorici, ko bi nam tega laška kh ^ v mestnem svetu ne dovolila. Zatorej se mi zdi več kot umestna ideja, ki se je sprožila med tolminskimi rodoljubi, da se postavi v Gorici našemu pesniku v spomin dom, posvečen vzgoji slovenske mladine v tem našem danes še potnjčenem mestu. Ta dom bi pripomogel v veliki meri razvoju slovenskega Življa v Gorici. Na pročelju doma ali pred domom bi pa lahko stal kip Simona Gregorčiča, kojega spomin bi proslavljal ta dom. Ta misel ni le srečna v toliko, da ž njo najbolje proslavimo našega pesnika, ampak je tudi praktična. Praktični pa moramo biti zlasti obmejni Slovenci. Sedaj, ko so odprte roke ne le po vsem slovenskem svetu, ampak tudi med drugimi Slovani, da žrtvujejo v proslavo preminulega pesnika velike svote, je ravno čas, da obrnemo ta denar, ki se bode daroval za našega pesnika, tako, da bode najboljšo odgovarjal njegovim željam njemu v trajen spomin, nam goriškim Slovencem, za kojih probujo je slavni pokojnik toliko storil, v prid. Marsikdo si bo mislil, da nas vodijo pri tem sebične misli, ker tako povdarjam koristi, koje bi imel za nas Simoni Gregorčičev dom. Toda upošteva naj se, da tu ne gre le zr. koristi goriških Slovencev, ampak m koristi vsega slovenskega naroda; kajti Če se stori kaj v korist enega dela, se je s tem storilo nekaj tudi v korist celote. Slednjič moramo tudi mi iz otroških hlač in pričeti misliti nekoliko resneje. Imeti moramo pri vsakem koraku pred očmi faktičoi položaj in pa prihodnjosi. Mi, ki spravimo na leto skupaj za našo najvažnejšo šolsko družbo borih 50.000 K, naj postavimo svojemu pesniku vzor-rodoljubu spomenik, ki bi stal ogromno svoto! Ta spomenik bi sicer res proslavljal spomin pesnikov kje v enem izmed naših gorskih trgov, toda kaj pa bi imel naš borni narod od tega? Ali more kdo reči, da je naš pesnik Simon Gregorčič sploh kedaj na kaj takega mislil! Gotovo ne. Vsled tega sem mnenja, da se gotovo ves narod oprime misli tolminskih rodoljubov, ki m se po daljšem raz-motrivanju z vso vnemo poprijeli ideje Simon Gregorčičevega doma v Gorici v šolske s.v r h e. Kaka šola naj se otvori v tem domu, inTali naj bi bil ta dom morda tudi zay tišče slovenskih revnih dijakov, to se ve d* ni vprašanje današnjega dne t* se lahko pozneje določi. Dovolj je ia ° danes odločimo za to misel. Priporoča! slovenski javnosti najiskreneje, naj 0 te premišljuje in prepričan sem, da se slednfo tiidi odloči za Simon Gregorčičev do v Gorici. m Domače in razne nooice. Pi»sko In glasbeno društvo 1 Goric! priredi soboto dne 15. decembra 1006. svoj reuy IX. koncert v dvorani »Trgovskega d0Q] ?' Vspored: 1,.Vttezslav _Novak: „Ne${8w vojna", polni zbor s spremljevanjem orkestra' 2. Josip Procbazka: a) „Moč ljubezni« {, »Pomlad", možka zbora. 3. Josip Prochi' »Ljubezen", polni zbor. 4. Emil Adamič-»Franica", možki zbor. 5. Peter Čigkovsklj ¦ »Kantata", polni zbor s sopran in bariton šolo, pojeta gospica Klementina Hrovatinovn in gospod Ivan Bevk. — Pevovodja gosp Josif Micbl. Orkester c. kr. pešp. štev 47, Zat*Aek ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnice se prodajajo v prodajalnici gosp. A. Gabrftteka v »Trgovskem Domu" in gosp. A. .leretiča, Semeniška ulica, na dan koncerta od s. j„ pol naprej pri blagajni. Cene sedežev v parterju : I.-II. vrste 3 krone, III.-V. vrste o kroni, VI.-1X. vrste 1 K f>0 vin., na galeriji prve vrste 3 krone, druge vrste 2 kroni tretje vrste 1 K f>0 vin. Stojišča J. K, dijaki' vojaki, nečastniki in člani slovenskih pevskih društev 50 vin. K obilni udeležbi uljudno vališ ODBOU. ' Opazka: Dvorana bo med proizvajanjem zapita. Opozarjamo na tekst, ki je pri koncertu za poslušanje kantate .važen.] Najbolje je, da se tekst prečita in premisli že "poprej, da se more glasbi pri izvajanju tim pazljivejše slediti. Tekst se prodaja z vstopnicami vred v trgo-vinah A. Gabršček in A. Jeretič po 20 v, Poroki. — Dne 8. t. m. se je poročil gospod Josip Sorč, učitelj v tržaškem Sv. Križu, z gospodično Marico P l e s o v o ' Devina. Naše čestitke! Za aVSkultante so imenovani pravni prakti-kanti dr. Nazarij de Mori, Andrej Kovuk, H. Itajčič, A, Menzoni, Jos. Mieeu in dr. o. Pozzo-Balbi. Sfflrtna k08a. — V Doberdobu je umrl dne fi. t. m. nadebudni 24-letni mladenič Andrej FerletiČ po kratki in mučni bolezni. Pokojnik je prišel 27. novembra 190G. od orožnih vaj, na kar je po par dnevih.zbol el in čez teden dni že ležal na parah. Žrtev militarizma. Kot zvestemu članu pevskega in bralnega društva »Jezero" rau je isto položilo krasen venec na krsto, se udeležilo korporativno pogreba in mu zapelo nagrobnico »Na grobelr. Pokojniku bodi blag spomin! (Dalje o prilogi.) Zamorca, M mislita, da imata opraviti s tatom, planeta z dvignenimi koli na Tarasconca... Razvije se strašen pretep... Zamorca bijeta, ženske kriče, otroci se smejejo. Star židovski čevljar kriči iz svoje butike: »Po sodnika! Po sodnika!" Lev sam v svoji noči poskusi zarjoveti, in nesrečni Tartarin pade po obupnem boju na tla med drobiž in smeti. Ta trenotek se prerine skozi množico mož, prežene zamorca z eno samo besedico, da ženskam in otrokom z roko znamenje, naj se pomirijo, dvigne Tartarina, ga očisti in posadi vsega zasoplega na kamen na cestnem oglu. — , »Kako! Princ, to ste vi V" vsklikne Tartarin, gladčse po bokih. »Ej, da, moj hrabri prijatelj, to sem jaz... Takoj ko sem dobil vaše pisar, >em poveril Bajo njenemu bratu, najel poš'. l,r,llc¦', Sion Grepriev dom v Gorici. i Priloga „SoCa" it. 109. z dne 12. decembra 1906. Slovenci, ampak kakor zatrjujejo Lahi sami, laških Goričanov je 6000 analfabetov. In med temi analfabeti so tudi mladi ljudje. V Gorici namreč se ne brigajo tako strogo za obisk šole, kakor drugodi. ~ Kaj bi rekel Favetti, ako bi vstal iz groba ?! To je kultura 1 Tukaj je dela za »Lego", ne pa-da se podi za Slo* Gorica ima 25000 prebivalcev z vojaštvom vred. Če odštejem vojaštvo in Slovence, dobimo okoli 14000 Lahov, in med temi 0000 analfabetov! To, to je žalostno poglavje o laški kulturi. Ali se nahaja še kje kako mesto v izobraženem svetu, kjer kar četrtina prebivalstva ne zna ne pisati ne brati ?! VeselicavPodgori. — v soboto 8. t. m. se je vršila v Podgori napovedana veselica tamkajšnjega, društva »Podgora". Veselica se je nepričakovano lepo sponesla. Udeležba je bila velika, dvornna polna. Vspored se proizvajali v splošni, ., ^ovoljnost. Od srečkanja je bilo ostalo 1 darilo, pri licitaciji za Gregorčičev spomenik je dobil to za 10 K gosp. A. Klančič, župan in deželni poslanec. Zabava je bila jako animirana. Izrekla se je želja, da bi se prirejale večkrat take veselice, ki vplivajo res lepo na izobrazbo ljudstva, ker se zabava na prijeten in pošten način. Taka veseliui tudi ni združena stroški, pač pa donaša lepe dohodke. Znamenje, da hodi društvo po pravi!, potih. Zahvala. — Podpisani odbor si šteje v dolžnost najprisrčneje zahvaliti se. vsem, ki so na katerisibodi način priraogli, da je veselica dne 8. dec. tako izborno vspela. Po-I sebno se pa zahvaljuje g. S. Volariču za obi-| len trud in požrtvovalnost, s katero je tako lepo izuril pevski in tamburaški zbor, kakor tudi diletante. Zahvaljuje se tudi onim trem gospodičem za prijazno sodelovanje in g, S. Bregantu, ki je voljan prepustiti brezplačno dvorano društvu za prirejanje veselic. — Priporočamo ga v obilen obisk. Nadalje se zahvaljuje tudi slav. občinstvu za obilno udeležbo in gmotno podporo. Odbor pevsko-tam-buraškega društva »Podgora". Učiteljsko zahteve. — Na zborovanju deželnega učiteljskega društva so sklenili zborujoči slovenski in laški učitelji predložiti deželnemu zboru prošnjo za znižanje službenih let od 40 na 35. — Zahtevajo premembo S 34. dež. zakona od 8. febr. 1861). v tem smislu, da naj se voli odslej v deželni šolski svet tudi dva učitelja. — Učiteljice zahtevajo premembo § 11. šolskega zakona glede na pravico do vpokojnine, ako se poroče. Učiteljice zahtevajo po neki razsodbi upravne sod-nije volilno pravico v drugem razredu pri občinskih volitvah. Končno so učitelji pozvali odbor, naj jim izposluje olajšave na železnicah. Državne podpore za geodetlčne študije. — Prf- čenši z letošnjim šolskim letom odda predsedstvo primorskega c. kr. finančnega ravnateljstva več podpor po 1000 K na leto abitu-rijentom realk in gimnazij, ki hočejo obiskovati geodetiški (zemljemerski) tečaj na kaki tu-zemski tehniški visoki šoli. Prosilci se morajo pa zavezati, da ostanejo, dovršivši geodetični tečaj, najmanj 10 let v državni razvidnostni službi. Natančnejši pogoji so objavljeni v uradnem časopisu. Umrl j8 v Gorici znani trgovec Anton I Seppeimofer, ki je svoj čas sodeloval tudi pri listu »Corriere di Gorizia". Bil je tudi imet hribolazec. V Sežani je umrl g. Janko Ž n i d e r č i č, tajnik okrajne bolniške blagajne. V Gorici je umrl major J. L o n č a r e v i č, službujoč pri tukajšnjem' pe$p1rtku^šteV^7*J Truplo so prepeljali v Zagreb. Darovali za Gregorčičev spomenik: .2 ,K g. Minka dr. Šorlijeva; 4 K g. Ana Sutner, posestn.; 4 K g. Ida Žilih, prof.; 3-20 K g. Avgusta Žagar, nabrala* v svoji«-gQ8tilnL^ 3 K g. Marija Gleščič, gostiln.; 1 K g. Fani Gre- j goric, trg.; 4 K poslal g. Ant. Vremec. »Da- j rovala vesela družba Opčincev na vinskem sejmu v Dornbergu". VKobaridu zložili na predvečer Gregorčičevega pogreba: 5 K g. Ant. Jerkič, fot.; 1 K g- dr. Franck; 1 K g. Vidmar, sodni pristav, 1 K g. Albert Mašera, gostiln, — 2 K (Po pomoti ni bilo zadnjič obljavljenc jaie g. Amalije Drufovka, trg.). Dr. Aleksij R. Rojic in obitelj 30 K; okrajni šolski nadzornik Val. Huninv 10 K; okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani mesto venca na grob uda načelstva g. Ivana ŽnidarčiČ K 10; Župnik Ksaver Meško (Marija na Žili 5 K; odvetnik dr. Al. Franko 110 K, in sicer 10 K za mrtev, 100 za živ spomenik (v šolske svrhe). V na-seni vpravništvu so plačali: g. K, Dolenc, vodja kmet. šole v Novemmestu K 10, g. dr. Dereani v Gorici K 10, g. A. Jamšek, poštni uradnik v Gorici KI. Za drufto sv. Cirila in Metoda se je nabralo med udeleženci veselice, v Podgori 8. t. m. K 11-50. Imenovanja' — Poštni oficijali Konrad De-škovie, Anton Zaverfca&ik, Robert Janda, Josip Prandi, Bonomo Rizzi, Leopold Vošmera, Lu-dovik Pink, Frančišek vitez Resmini-Vanetti, Ivan Gerdol, Emil Stupatz in Josip Hvala v Trstu, ter Anton Bizjak in Gustav Tominz v Gorici so imenovani za poštne nadoficijale. Pri c, kr. poštnem ravnateljstvu v Trsfo so imenovani za konceptne praktikante dr. Fr. Strobl, sodn. adjunkt v Lubiških, G. Kumerlein pl. Kichenau, konceptni praktikant pri c. kr. na-mestništvu v Trstu, in absolvirani pravnik Josip Dal Ri iz Nauno na Tirolskem. uortito učiteljstvo in prihodnje državnozborske volitVS. — Dne 6. t. m. je imelo shod naše slov. učiteljstvo pri »Jelenu" v Gorici. Na dnevnem redu je bilo: Kako naj postopa učiteljstvo napram političnim strankam ob shodih in volitvah, da ne bo trpelo na ugledu in da se stanu primerno posluži svojih državljanskih pravic. — Po živahnejšem razgovoru in mirni debati se je volil iz vseh okrajev odbor, ki naj vzame vso zadevo v roke in prouči, stopi eventuelno s strankami v dogovor in potem poroča. Oddelek za oddajo voznih pošiljate* (zavojev in denarnih pisem) na tukajšnjih poštnih uradih je odprt od 19. do vštetega 23. t. m. od T. ure zjutraj do 7. ure zvečer. 6000 analfabetov v Gorici. — v Gorici je <>000 oseb, ki ne znajo ne brati ne pisati. Pa med temi niso morda priseljenci, in tudi niso Peter lljič Čajkovski]. Pevsko in glasbeno društvo priredi v »okoto 15. t. m. svoj IX. koncert ter med drugimi točkami proizvede kantato »Moskva* največjega ruskega skadatelja Petra Iljiča Čaj-kovskega. Največjega imenuje ga ves izven-m& glasbeni svet. ker je dejanski velik a tudi pristopen evropejskemu občinstvu. Velja ZN ista ocena, kakor za pisatelja Turge-nJeva, ki je najbližje zapadu, in za vse predele rusko-slovanske kulture. Tudi mi Slovenci smo vzgojeni v germanskem duhu ter komaj smo preboleli dobo, da spoštujemo m»lce lastno, kolikor toliko narodno blago, '-e danes pa je težko nuditi občinstvu — in ne mislimo morda samo onemu iz manj šolanih slojev, ne, imamo pred očmi celo akademično izobraženi del občinstva - pristno slovanske umotvore. Vedno se čuje še iz teh vrst ˇ2klic: »Hočem se pri naših koncertih zabavi, zato želim poslušati naše domače pesmi". Le narodna disciplina mu zapira usta, da ne "P?v6: »ali Pa od nemških in laških sklada-^»jev k nam prinesene in za nas prirejene", »i dejanski se le-t<5 lažje razumeva; kar pa 8e brez težkoče umeva, tudi bolj zabava. Malo-,LVe p0 na8i 8PloSni vzgoji tak, da bi ga n,'Kftlo tudi novo, dosedaj še ne umevano, kar zahteva i novega duševnega dela, nove vzgoje. Tudi v Ljubljani je morala pri težjih skladbah iti pot preko nemštva in po letih napornega truda »Glasbene Matice" postaja, in to prav polagoma, ljubljansko občinstvo pristopno pristno slovanskim skladbam. Na Goriškem smo morda malo na bo-ljem. Pevsko in glasbeno društvo je takoj iz prvega početka nastopilo odločno pot zgolj slovanske glasbe. Ni tega storilo iz narod; nostnega šovinizma, ampak z načelom, da je narodni vzgoji treba i narodne glasbe. Šele kadar bomo imeli glasbeno izobraženega občinstva dovolj, kadar se bode to zavedalo, kake bisere premore češka, ruska, srbska in poljska glasba, ter vedelo, koliko neizcrpljivih zakladow teh ima, takrat bode i čas vsporedno pokazaii na umotvore neslovanskih narodov. Po tem vzgojevalnem programu torej se bode izvajalo kantato *) P. I. Čajkovskega, kakor so se doslej podajale skladbe Smetane, Dvo-faka, Rubinsteina in istega Čajkovskega, poleg in v spremstvu boljših, karakterističnih domačih skladeb. Pjotr lljič Čajkovskij je bil rojen 25. decembra 1840. v Votkinskem na Uralu, bil +) Kantata t. j. zveza vokalno glasbe z instrumentalno, menjajo arije, rce.tative, toliko predstav kakor Nar. Čitalnica v Rojanu. Ker društvo jako napreduje, se je nadejati, da navihani ^Cigani" privabijo ljudstva, da bode v nedeljo nabita dvorana, ter se tem načinom opomore društvu tudi v materijalnem oziru. Torej v nedeljo vsi v Barkovljek sCiganom". M. P. O. . Dvakrat V evetjir, — Dvakrat so bile v cvetju cimbarji in češpe na posestvu Iv. Mozetiča na Rojicah. Sedaj nosijo drugi sad. Pri Sv. Luciji v gostilni pri postaji se je vršil 7. t. m. shod železniških uslužbencev. Ker so radi tega soc. demokratičnega shoda napadali g. Frana Fona pri Sv. Luciji, da je vabil in prigovarjal fante na shod in k pristopu v organizacijo, nam piše ta, da je vse napadanje neopravičeno ter je pripravljen izplačati 100 K družbi sv. Cirila in Metoda, ako si upa kdo dokazati gorenje trditve. Silil Gregorčič. — Krasno zadete slike pesnika Simona Gregorčiča. 1. Iz zadnje dobe. 2. Na mrtvaškem odru. 3. Mrtvaški sprevod v Gorici. 4. V Kob *in.' 5. Zadnja pot k cerkvici Sv. Lovrenca pri Kobaridu. 6. Pogreb. 7. Panorama opevanega planinskega raja, obsegajoč : Sočo, hribček Sv. Lovrenca s cerkvico, Libušenske iu vrsenske planine s sivim Krnom v ozadju. 8. Opevani slap. 9. Rojstna hiša. 10. Rojstna vas Vršno. 10. Panorama krnskega pogorja — so razstavljene v izložbi Posojimičnebišev Gosposki ulici št. 7. ter se dobivajo na prodaj edino pri fotografu Jer-kiču v Gorici, in sicer posamezne slike v formatu 18 x 24 po 3 K, kabinetna slika iz zadnje dobe 2 K. Povečane slike po dogovoru. Nobena slovenska hiša ne bi smela pogrešati slike našega dičnega pesnika! Oddaje N V najem 2 mali in 2 veliki sobi, bodisi meblovane ali brez mobilij. Ponudbe se sprejemajo v trgovini g. J. Drufovka v Gosposki ulici št. 3. LlStnlCI. — G. dop. iz B. Prihodnjič. Trgivsko - obrtne in gospodarske vesti. Prijataljskl sestanek »Trgovskega in obrtnega dfHŠtva" se bo vršil prihodnji četrtek dne 13. t. m. pri Katniku v Kapucinski ulici. Predaval bo g. dr. Puc. Odlikovanji. — Na malokmetijski razstavi v Inomostu z dne 6.-8. oktobra t. 1. je dobil znani imetelj prvega kranjskega perotninar-skega zavoda in urednik slovenskega mesečnika »Perotninar", gospod Anton Lehrman v Tržiču, za tam razstavljeni lastni načrt perotninskega hleva in zaklopnega gnezda zlato svetinjo. Indrustrijalnl okraji v Avstriji. — Uradna „Wiener Zeitung* je priobčila odlok minister-stva za vnanje stvari in trgovino, po katerem bodo dežele, zastopane v državnem zboru, razdeljene na 35 industrijalnih okrajev; vsak okraj bo podrejen nadzorovanju indnstrijalnega nadzornika. Slovaasko trgovsko društvo na Dunaju, vil, Neudeggergasse 20, je središče trgovskega življa vseh slovanskih narodnosti v Avstro-Ogrski, čigar glavni smoter je, da deluje na vseh poljih v duhu vzajemnosti v povzdigo slovanske trgovine in industrije, kakor tudi vseh k tej stroki pripadajočih oseb. Posreduje trgovsko zvezo med slovanskimi trgovci in industrijalnih zadevah Slovanom prijaznih narodov. Deluje za strokovno izobrazbo svojih članov z osnovanjem knjižnic in čitalnic, pri-rejevanjem strokovnih tečajev in predavanj, z osnovanjem zbirk uzorcev, podpiranjem članov, ki potujejo v prid samoizobrazbe itd. Preskrbuje brezplačno službe svojim članom. Pri tem se ozira posebno na inozemska trgovska središča, kjer se nudi trgovski mladini prilika, da si pridobi izkušenj v vseh zadevah inozemske trgovine, o izvozu itd., ter bi iste, vrnivša se v domovino, uporabila v korist in povzdigo domače trgovine in industrije, ter v trgovski zvezi z inozemstvom. Prostori Slovanskega trgovskega društva so na Dunaju, X, Waldgasse 46. Bedni člani plačajo K 2-— upisnine in K —-60 mesečno ali pa četrtletno, vedno naprej plačljive članarine. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej K 100— ali v obrokih v teku dveh let. Podpirajoči člani K 10- Prispevajoči K 4'— na leto. !z Ogrski narašča bolj in bolj. V času od 1. jan. do konca septembra t. I je bilo izdanih za potovanje v inozemsko 1U7500 potnih listov. V letih 1901 -- 1905. je bilo izdanih v jednaki dobi povprečno 138.000 potnih listov, izseljevanje ima dva toka, eden proti Ameriki, drugi v nižine Rumunske. V Sarajevu štrajkajo peki. Prebivalstvo britko občuti pomanjkanje kruha. C. kr. privil. Krojaški kroji. ===== 25 LET OBSTOJEČA ------- strokovna kfojačnica prve vrste za vsaki stan V GORICI NA TRAVNIKU. Cena oblek za vse stanove. Salonska obleka zimska ali letna: I. Salon obleka iz mode Strich-Kamgarii. 70—92 U- t, „ v ,i Parovien ... 65 86 III- n » n n Kamgarn.... 60 80 IV- ,, « „ „ Seviofc ... . 56—72 I. Talar ali Romana iz vsakovrstnega snkna 33 70 Površniki zimski ali letni: I. Površniki iz mode Strieli-Kamgarn . 45—70 D. „ „ „ „ . .36 60 HI- » „ „ Biberet ali koCman 40-65 IV. „ „ „ Sevioi . . . 32—40 V. n za dečke od 9 do 16 let . . . t 9 30 Obleke zimske ali letne: I. Obleke iz mode najfinejšega sukna . . 60—90 II- n n „ „ Kamgarn 56 - 80 M- » „ ,. „ ¦ Seviot . - 35-72 IV. „ „ „ , Loden. . 35—60 I. „ za dečke od 9 do 16 let vsake vrste 11-15 II „ „ „ od 3 do 12......5—20 L Okrogla dolga Pelegrina nepremočljiva 15—25 II. Havelok „ vsake vrste nepremofiljiv 15—35 I. Hlače vsake vrste blaga.....5—25 H- „' „ „ za dečke od. 9 do 16 let 3—15 III- „ ¦„ „¦ „ n 3 do IS let 8-11 I. Kompletna Sokolska obleka.....36 Blago gotovo se prodaja ceneje kot drugi trgovci. M. POVEBAJ. Socijalne uesti. Mornarski itnjk v Italiji. - Iz nima poročajo, da se vsled mornarskega štrajka nahaja po raznih lukah na tisoče izseljencev, ki ne vedo kam. Domov se ne morejo vrniti, ker so vse prodali; ker pa čakajo v laških lukah, trosijo po nepotrebnem denar in izgubljajo čas in tudi.nekateri delo, A jih čaka v Ameriki. Razgled po suetu. Ni Francoskem. — 7, včerajšnjim dnem je stopil zakon o ločitvi države od cerkve. Čas je bil dotle ustanoviti verske združitve ter jih prijaviti oblasti. Te združitve bi bile dobile cerkve in drugo cerkveno premoženje v svojo last. Ker se" pa to ni zgodilo, je šla svobodomiselna vlada za korak v toleranci naprej ter odredila, da naj bo dnhovščini dovoljeno popolnoma neovirano izvrševati bogoslužje v cerkvah, samo navadno naznanilo za celo leto v smislu zborovalnega zakona treba napraviti. Duhovščina na Francoskem je bila s tem že zadovoljna, ali tu je posegel vmes papež ter prepovedal pokoriti se postavam francoske države. Ministerski predsednik Ciemenceau je na to rekel: Cerkev hoče vojno, naj jo ima! Določeno je bilo, da morajo vsi duhovniki 11. t. m. zapustiti svoja uradna stanovanja. 0-gromna večina zbornice sili na to, da naj vlada postopa brezobzirno proti duhovščini. Izgnali so iz Francije mons. Montagni-nija, ki je bil ostal v nuncijaturi v Parizu po odpoklicu nuncija Loracfellija. Včeraj je komisija preiskala njegovo stanovanje in pisarno ter zaplenila več spisov. Montagnini je bil orodje papeža ter je hujskal duhovščino proti Franciji. Montagnini je moral včeraj zapustiti Pariz. V poslanski zbornici se je to odobravalo. Pripravljajo nov zakon z ostrimi nared-bami proti uporni duhovščini. Ministerski svet je odobril nasvete ministra za bogočastje, ki se nanašajo na izvedbo zakonov o ločitvi. Ministerski svet je sklenil, da se ustavijo pokojnine in doklade, da se takoj likvidira cerkveno premoženje, da se izročijo župnišča, škofijske palače, semenišča ter da se določijo kazni v interesu narodnega varstva. Nadalje ima 5500 gojencev duhovnih učnih zavodov predložiti novas&im poveljništvom odobrena potrdila, sicer bodo po 20. decembru pozvani v vojaško službo. Kaj DO Z volilno reformo ? — Komisija gosposke zbornice je včeraj konHa generalno debato. Danes se skoro gotovo izreče za pluralno volilno pravico. Posledica bi bila odstop Beckovega mini3terstva in načrt volilne reforme bi šel nazaj v državni zbor. V proračunskem odseku avstrijske delegacije je obžalova delegat Barnreither, da je |sklenilo vojno ministerstvo enostranske dogovore z Ogrsko. Zahteval je jasnosti v vseh prepornih točkah ter naj se v večji meri nabavlja za armado pri avstrijskem poljedeljstvu. V ogrski a>ftLCiji je povdarjal zunanji minister glede Balkana, da vlada tam ni zasledovala nikakih egoistič^li ciljev, vpliv more biti le moraličen, interesi so gospodarske naravi. Vsled tega je potreba trgovskih zvez s Srbijo, Rumunsko in Bolgarijo. Glede Italije je rekel, da vodijo prijateljstvo in zvezo med državama enaki cilji. Upati je, da se poleže tadi ona ljudska struja v Italiji, ki je zvezi nasprotna. O Marconijevi izjavi je rekel, da je bila nepremišljena ter da jo bo italijanska vlada obžalovala. Uro in verižico Je zaigral na orehovi lupini. — 34-letni železničar Fran Plešček, kije v službi na državni železnici v T >;tu, je bil šel pred-kratkim v neko krčmo v ulici di Cavana. — Kmalu za njim je prišel neki človek, ki je takoj prisedel k njegovi mizi in ga povabil na igro: Imel je dve orehovi lupini in malo krogljico. On je vtaknil krogljico pod eno orehovih lupin in potem je moral Plešček vgibati, pod katero lupino da je krogljica. Če je uganil, je dobil igro; če pa ni uganil, je pa igro zgubil. Plešček se je udal. Parkrat je dobil, potem parkrat zgubil, slednjič zaigral uro in verižico. Občni zbor političnega društva „ Edinost" v Trstu se je vršil 9. t. m. Govorilo se je obširno o političnih strankah, o tržaškem stališču, o volitvah v tržaški okolici, da si treba priboriti tudi Milje, da bo potem sklenjen slovenski obroč okoli Trsta. Zahtevali so tudi slovenske srednje šole . v Trstu. Predsednikom društva je izvoljen zopet Iv. Gorjup, v odbor pa večinoma bivši odborniki. V IrkutSku je bil 7. t. m. iz tamkajšnje topilnice zlata ukraden kos zlata, vreden 90?#00 rubljev. V topilnice so prišli tatovi po p0ci2e. meljskih rovih. V Poznanju se bo vršil boje 17. t. m yelik škod Poljakov, ki se bo bavil z znanim šolskim štrajkom. Umrl J8 papežev zdravnik dr. Lapponi,; Imel je raka ** želodcu. Narodna stranka na Štajerskem. - v soboto se je vršil ustanovni shod „ Narodne stranke za Štajersko" v Celju. Prišlo je nad 400 na-prednih mož. Poročalo se je: o dosedanjem delu stranke, o temi „Narodna stranka in gola« organizacija stranke, o strankinem glasi/« 0' temi „ Narodna stranka in irgovstvo, delavstvo obrtništvo", o ljudski izobrazbi. Resolucije s0 bile sprejete soglasno. Najmanjša cukev na svetu. — v Liengiieidu na Angleškem se nahaja cerkev, ki je brez dvoma najmanjša na svetu. Dolga je 4 m Široka 1 m. Cerkvica ima tudi zvonik z majhnim zvonom. Prostoru je v cerkvi za io ljudij. Sezidali so jo nekoč 3 posestniki, ki Ko bili edini katoličani v omenjenem kraju. Volitve v državno dumo. — iz Petrograd« poročajo, da se volitve v državno dumo prično sredi meseca januvarija. Razporoka vojvode Jurija Leuchtenberga. - v petek je bila v Petrogradu proglašena razporoka med vojvodom Jurijem Leuchtenbergom in vojvodinjo Anastazijo, rojeno princesinjo Črnogorsko. — Vojvoda Jurij Leuchtenberg, ki je bil v prvem zakonu poročen z neko princesinjo Oldenburško, se je leta 1889. poročil s črnogorsko princesinjo Stano, ki je vtled te poroke dobila ime Anastazija Niko-lajevna in je na petrograjskem dvoru igrala znatno ulogo. Iz tega zakona sta se rodila dva otroka. Razporočena vojvodinja se na novo poroči z volikiu. knezom Nikolajem. Zopet bogat berač. — V Budimpešti je umrl neki Fran Grlan, ki je ves raztrgan beračil po ulicah. Zapustil je premoženja 213.000 kron. Imenovanje novih členov gospodske zbornice. - V krogih gospodske zbornice se zagotavlja, da je vlada pooblaščena predložiti veče Število novih členov gospodske zbornice, da si tuko zagotovi večino za volilno reformo. Marconf. — Dne 16. t. m. je izročil v mestni hiši v Benetkah župan na svečani način zlato medaljo Marconiju, slovečemu izumitelju brezžičnega brzojava. V svoji zahvali je izrekel Marconi tudi nastopne besede: „Jaz hočem tudi nadalje delovati na spopolnjenju svojega izuma in dal Bog, da bi moj brzojav preko vsega sveta javil vest o bodoči zmagi italijanskega orožja." Da je Marconi mislil na zmago nad avstrijskem orožjem, na tem ne dvomi nihče in tega ne taje niti oficijozne vesti iz Italije. Lurd V najemu. — Kakor poročajo sKrau-ceskega, so dali čudežni kraj Lurd v najem nekemu grofu, da bi se zavarovali tako proti kaki morebitni odredbi francoske vlade, po kateri bi bilo treba zapreti — •— velike vire dogodkov. Zboljšanje plač državnim uradnikom. - iM poročajo, da predloži vlada poslanski zbornici zakonski načrt za zboljšanje plač državnim uradnikom. V Odesi je bil 10. t. m. zjutraj moča« potres, ponoči se je ponovil. Prebivalstvo je Akad.-tehn. društvo »Triglav" v Gradcu predi danes svoj I. izvanredni občni zbor ob & url zvečer v prostorih društva s sledečim ^SP°* redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo oa-borovo. 3. Poročilo častnega soda. I. Volitve dveh odbornikov. 5. Sb^ajnosti. Kako se dela uradna statistika! - Pri ob" činskih volitvah v Spodnjem Dravogradu let, odkar je zgorel na Dunaju „Ring-tueater". Požar je nastal Četrt ure pred predlo- Hoffraanove pripovesti, in sicer na odru. kjer se je vnela zavesa. Plamen se je siril,' a vklJUD temu b* se ba° rešil° vse v gledališču navzoče občinstvo, da ni neki og-njegasec znprl gasometra, čemur je sledila neznanska tema, v kateri se je zadušilo, pobilo, zmečkalo, stisnilo ,'382 ljudij. 12. decembra se je vii velikanski pogreb po Dunaju. Državni zbor je dovolil dva dni po nesreči 50.000 gl. kredita za družine vseh žrtev. Drugi darovi šopa koj dosegli svoto 3,000.000 gl. "Seveda ni bilo tako kmalu Dunajčana v gledišče po omenjeni katastrofi, in dejstvo je, da je bilo v onih dneh več ljudij na odru kot pa gledalcev v dvorani. Lepa mebiovana soba 8 posebnim vhodom se odd&fs 15. decembrom t. ). ¦p^^gfvf'MgnTiO; fiTnadstropje. 'BOžjaslL Kdor trpi na božjasti, krCih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se .zastonj in franku v priv. ScYwanBen •Apoteke, Frankfdrt a. H. Ceniki zahtevano brezplačno, lioterijske šfeuilke. T. docembra 190C. Tnt. Line. . 88 tO 81 2-> 51 . 28 12 51 4:5 5!) Anton Potatzky v Corici. j Na sredi RaStelja 7. j TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliča nlrnberikega Id drebneg* ! blaga ter tkanin, preje In nitij. j POTREBŠČINE ! za pitamice, kadilce in popotnike. j Najboljše Sivanke za šivalne stroje. j POTREBŠČINE i! za kroj nie in ievljarje. STetlnJIce. — Rožiil Tenel. -- MaSne I knjižice. Hišna obuvala za vse letne Saše. j PoaebnoBt: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, t kro&njarje, prodajalce po sejmih in trgib ter na deželi. 2 35-8 fl. Primožič cz naznanja, da je otvoril svojo delavnico tei-IcalMnill Na prodaj ima: odala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Adolf Fey urar in optlker na voglu TekaMča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmet« vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------- in optičnih predmetov. —— Za Vsako uro se jamči 1 leto. Orožja - municije, pred m eti za lo v, dinamttne " - -¦'----patrone. Zahuala. Za mnogobrojne dokaze sočutja in sožalja o priliki nenadomestne izgube našega iskreno ljubljenega očeta in brata Antona Klemente izrekamo tim potom vsem prijateljem in znancem srčno hvalo. Zahvaljujemo vse one, ki so ga v tolikem številu spremili k večnemu počitku. Osobito zahvaljujemo »Tolminsko prostovoljno gasilno društvo" za innogobrojno udeležbo pri pogrebu in za krasen darovan venec. V TOLMINU, dne 10. decembra 1906. Žalujoči ostali. Tla fisoee priznanj s«, mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožuhovne ovratnike (Boa), Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, mošnjice itd. --------— J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Keršeuani & Cuk v Gorici = Stolni trg št. 9.— Poskusite UJ" in priporočite »O = izdelhe = | |17ydroDe toparne hranil j d Pragi VIII. Cenocnihzastonj. ZAHVALA. O priliki britke žalosti, katero nam je provzročila nenadna izguba našega ljubljenega soproga, očeta oziroma tasta, gospoda Antona Šulin, nrarja, župana občine Bovec, člana cenilne komisije, predsednika olepševalnega in pogojziovalnega društva, uda cest. odbora itd. itd. dajalo nam je obilo spoštovanje, ki se je izkazovalo pokojniku ob času pogreba, m sožalje, ki se nam je izražalo ob njegovi smrti od mnogih strani, obilo tolažbe. Zato si štejemo v prijetno dolžnost da izrazimo tim potoni javno zahvalo posameznikom, korporacijam in društvom, ki so na katerikoli način Častili spomin pokojnika, a nam lajšali britki vdarec usode. V prvi vrsti bodi izražena najtopleja zahvala tukajšnemu gospodu travniku dr. Krajgberju, na preljubeznivi požrtvovalnosti ob kritičnem času bolezni, ki je daleč presegala dolžnosti človekoljubnega zdravnika. Nadalje izrekamo iskreno zahvalo na vdeležbi pri pogrebu gospodu «kr. glavarju, g. davčnemu nadzorniku, g. bovškemu sodniku, gg. uradnike? davkarije, sodnije in pošte, gg. zastopnikom bovške občine in cestnega odbora, veteranskemu in gasilnemu društvu, gg. pevcem za vbrano petje, gg. županom iz okolice, vojaštvu, orožnikom, finančni straži, vodstvu ljudske šole za udeležbo z učenci in slednjič vsemu slavnemu občinstvu. Nadalje izražamo udano zahvalo vsem p. n. darovalcem prekrasnih vencev, kakor: občini Bovec, cestnemu odboru, uradnikom davkarije in sodnije, olepševalnemu društvu in družini Trobina. mitnici blizu novega kolodvora T. pl. Madeyski * zalogo vina in žganja. V zalogi ima v veliki izberi domača, vipavska, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina in žganja. — Naročila pošiljam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom. :-----r Postrežba točna in cene zmerne. Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanje) T. pl. Madeyski Naslov pismom: T. pl. Madeyskl, Gorica IV. V UOVCL', dne 7. decembra r.»06. Žalujoči ostali. Največja zaloga slik o modernih in anfiknlh okvirjih, — umetniške urednosli. — Slike proih siouanskih slikarjeu. — nabožne slike slouečih slikarjeu. — francoske, angleške in amerikanske grauurc velike umetniške orednosli u okuirjih po želji odjemnikou. ^r^r^r-^p «g «ip-Razstaua slik u .IRGODSKem D.01UU*. Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček \J Gorici. o p.tik Na zahtevo pošiljamo ilustrovane cenike zastonj in franko. ===== Najbolj elegantno In najboljše OBUVALO sveta je iz tovarne ~D. H. Pollak in drug.= Izključna prodaja ža Gorico. v veliki zalegi uhuvala z lastno delavnico |Jos. @ociat)ci§ v (gobici (vstanovljena leta 1873.) Cesta Josipa Derdi št. Z5, nasproti ljudskemu urtu. Originalni amerikanski čevlji iz tovarne IHihford Shse Compsnv v Milifford (Severna Amerika.) Čevlji iz snkna Jn klobučevine za zima. — Saloni vseh velikosti]. ===== Izbira obuvala lastnega izdelka. - Odlikovana pekarija in sladčičarna KAROL DRAŠČIK z^m POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre t Ameriko, naj piše pred odhodom od doma la pojasnila na nago • '¦--; ' nafetarajfin firmo -,¦ , • - ................... Zwilchenbart, Basel (Švica) Ceitralbataptrti i. Za dobro In hitro ekspedlcijo se garantira. i „Goriška ljudska posojilnica11 vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiil, Gosposka ulica it. 7, I. nadslr.) — Telefon it. 79. Račun poitne hranilnice štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilne vsoge obrestujejo po 4%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/s%t na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5',%. Stanje 31. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128 33. — Posojila: i,599.647.39. — Rezervni zaklad: 79.08262. — Vrednost hiš: 112.328 — "»¦i Mizarska zadruga ** v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in rodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou :", :------„ ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ." :: ::r_______ Fodražnlca v Trstu Via dl Piazza vecriMa 1. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. v Gorici na Komu v (lastni hiš!) izvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmarice --------------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.--------—~____^ Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za innogobrojna naročila ter obljublja soiidno postrežbo ¦ur* po jako zmernih cenah. -"••1 ¦hh Zdravi otrok ¦¦¦¦¦¦¦ ~~ je največje veselje, najdragocenejši zaklad starišev. frj. pomoči k zdravju otroka je dolžnost starišev. Ra škntolj za kron 3-20 izdoiovalec H. Brodjovin, lekarnar v Zagrebu št. 87. - Najboljše milo za I otroka je milo-Babymira, 1 kos 50 vin. GplomP fine °*rBk0 gW- 1 •":*•; iz -rajati Oalalllt? zeio priljubljene gkl. i-:jo; za'kilo r^niClt, " ,a PraSa ' Sld.; brez kosti »Id VJUJUL i-ao; plečo brez kosti itt kr., suho meso 8(» kr.; slanina 88 kr.; glavnin fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase vel., ena 'JO kr, kJIl Y U V l\a9 pošilja s poštnim povzcijpni od 5 kil raprej Janku Ev. Sire v Kranju. Sveži špeh a 80 kr., mast a 85 kr., glave a 40 kr., prašiči očiščeni po trzni ceni, št 35 •••••»••ItIMiM Andrej Fajt I pekovski mojster! v Gorici Corso Franc. Gius, it. 2. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmarice, poroke itd. Vsa naročila ] izvršuje točno in natančno po želji ! naročnikov. ! Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje j po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške J » potice itd. Ne pozabite! Kje se vkupt najceneje gotove Obleke in blago za mOŽke Obleke? — Nikjer drugje, kakor pri M. Poveraju v Gorici, na Travniku. Tedaj tje pojdi in nakupi si kar potrebuješ ze Božiče za-?*1 ali pa za darila za Božična praznike, S tem se prepričaš, On je vse resnica, kar se naznanja slavnemu občinstvu o veliki zaM vsakovrstnega blaga. — Te velikansko nizke cene veljajo samo za blago, ki je razpostavljeno pred štacuuo na Travniku štev. 5. Se dobiva v vseh lekarnah. Nggboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarn ^. — REVMATI2MU in PROTINIU )B liker Godina gS^^**^^ v. ¦"------ eena ft*WeaIei * M* I* *«* 1» *• mopinji PiBJ oejo * »tekltnfc* proti poti.cj« Hi naprti poilulm Me.kom t *- prosto poltaiM, I Pozor!