< , -
i p *i
DECEMBER
16	9 Evzebij
17	N 3. Advontna
IS P Vinebokl ^
19	T Timotej
20	S Kv.-Peter K!. +
21	č Toma?.
22	P Kv.-Servul +
23	S Kv.-Emilija +
24	N 4. Adventna
25	P Boži."
20 T Stefan	Q
27	S Janez Evans.
28	č Nedolžni otroci 20 P Toma?., škof + 30 S Kolumba^ dev. 31~N Nedelja pa B~,
Rusi poročajo, da je njih armada na severnem Finskem prodrla 52 milj globoko. — Sklepa se. da bodo sovjeti nadaljevali prodiranje ob norveško-švedski meji. — Zasigurati si hoteli varnost severnega pristanišča Petsamo.
Stockholm, Švedska. — Sovjetsko vojaško poveljstvo je v ponedeljek objavilo, da je na severnem Finskem dosegla ruska armada znatne uspehe Od severa prodirajoče., čete, pr^vi poročilo, so prišle 52 milj daleč v finsko ozemlje in žavzele mesto Pitkajarvi ter s pohodom učinkovito nadaljujejo. Pri »»tem prodiranju imajo premagovati silne tež-koče, ki jih povzroča velik sneg in težko dostopni teren. Poleg tega trdijo vesti, da so pripeljali Rusi na to severno bojišče velika ojačenja, iz česar se razvidi, da bo ta kraj ostal še nadalje glavno bo-
Poročila z drugih bojišč so tako netočna, da se ne more iz njih ugotoviti pravega stanja, Dočim poročajo' Finci o velikih napadih Rusov na jugovzhodu, ki pa so vsi neuspešni in v vsakem slučaju porazni za napadalce, pa govore nasprotno ruske vesti, da se vrše na tej fronti le brezpomembne praske. Ker se more torej z gotovostjo dognati, da se veliki boji vrše le na severu, je očividno, da so Rusi tamkaj v resnici začasno osredotočili svoje sile.
Enega vzrokov, da so se spravili Rusi v prvi vrsti na sever, je iskati v tem, ker so si hoteli zasigurati skrajno severno pristanišče Petsamo, in sicer zato, ker okrog njega voda ne zamrzne celo leto. To mesto leži sicer v polarnih krajih, toda ima to ugodnost, da prihaja mimo njega topel morski tok od ju-gozapada, kar vzdržuje vodo pri razmeroma visoki temperaturi.
Drugi vzrok za te severne napade pa je, kakor se domneva, ta ker bržkone nameravajo Rusi prodirati navzdol proti jugu ob norveški in švedski meji, da s tem ločijo Finsko od teh dveh sosed, skozi katere ji lahko prihaja pomoč iz inozemstva. 'Ko bodo to dosegli, je možno,; da bodo obnovili svoj napad j od vzhoda, da z njim ne samo razpolove Finsko, marveč ijim pade v roke sam od sebe njen celi severovzhodni del.
SLOVENSKI PIJONIR UMRL
Joliet, 111. — Tu je bil v nedeljo zvečer povožen na Broadway cesti slovenski pijonir Mr., Joseph Legan, star 76 let. Doma je bil iz Sadinje vasi pri Žužemberku. V Ameriki je bival od leta 1890. Vodil je prejšnja leta v Jolietu dolgo let slovensko gostilno, ki so ji rekli pri "Plaha-ču". Avtomobil, ki ga je povozil je vozil Anton Pire. Legan je umrl par ur za tem v bolnišnici. Pokopan je bil v sredo iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa. Zapušča sedem sinov in hčera, ki so že vsi poročeni in žalujočo soprogo. Bil je dolgole-
NEMČIJA ZABA-RIKADIRANA
Od sveta odrezana dejansko in duševno.
Berlin, Nemčija. —Nemško ljudstvo je stisnjeno v dveh vrst barikadi. Prva je fizična, upostavljena od Anglije in Francije, kateri s svojimi lad ja'mi preprečujejo pomorsko zvezo med' Nemčijo in ostalim svetom. Druga pa je duševna in to je zgradila nazij-ska vlada sama ter obstoji v tem, da ne sme nemško ljudstvo slišati nobenih poročil, kaj se godi po svetu, ako jih ne odobri vlada. Tako je bilo že prej prepovedano Nemcem poslušati tujezemske radio programe. Te dni pa je izšlo ponovno strogo opozorilo v teim oziru in listi so v svarilni vzgled navedli nekaj slučajev kazni, ki so se naložile kršiteljem.
-o-
DRŽAVLJANSTVA ODBITO BIVŠEMU HITLERJEVCU
Detroit, Mich. — Bivšemu hitlerjevcu, K. G. W. Lu-clecke, je tukajšnje federalno sodišče odbilo prošnjo za ameriško državljanstvo ter obenem odločilo, da bo mora) za! prihodnjo prošnjo čakati pet let. Iludecke je bil namreč Hitlerjev ožji prijatelj v prvih časih nazijskega gibanja ter je tudi spisal neko knjigo o Hitlerju. Mož pa pravi, da je svoje nazore tekom let popolnoma izpreme-nil ter, da "je stari Ludecke mrtev."_ Sodnik ga je kljub temu odbil.
-o-
JAPONCI
UPAJO
BERLIN IMA DOVOLJ DREVESC, TODA —
Berlin, Nemčija. — Berlin-čanom je šla ena skrb z glave, namreč, da bi 'morali biti za 'božič brez drevesc; okrog milijon božičnih drevesc je bi lo namreč pripeljanih v mesto zadnje dni. Drevesc bo torej dovolj, a pojavilo se je vprašanje, s čim naj se razsvetlijo. Električne lučke se sicer lahko dobijo, toda te v Nemčiji niso priljubljene, češ, da so preveč umetne in premalo romantične. Svečke, prave svečke, bi ljudje radi. S temi pa je velika težava,kajti kdor si jih bo hotel nabaviti, bo moral biti potem celi mesec umaizan. Svečke se namreč prodajajo na karte za milo; torej, čim več svečk, tem manj mila. Enako je vojna tudi druge božične nakupe o-težkočila, ,kajti, kakor pri sve&kah, tako je tudi drugod. Brez kart se ne dobi skoraj nič in, kdor bo hotel kaj podariti, bo moral ne samo doprinesti žrtev v denarju, mar več si tudi pritrgati pri last nih potrebščinah; ako na pr. ten naročnik A. S. in zaveden kUpi ovratnico za prijatelja, Slovenec. Žalujočim sorodnikom gre to na njegovo karto za sožalje, pokojniku pa R. I. P. ' obleko.
Pričakujejo, da pridejo z Ameriko do prijateljstva.
Tokio, Japonska. — Odno-šaji med Japonsko in Ameri ko se utegnejo obrniti na boljše in upanje obstoja, da se bo sklenil med obema via dama zadovoljiv, trgovinski pakt. Tako se je izrazil ta torek. japonski zun. minister Nomure. V resnici je opažati, da se Japonci trudijo, da si pridobe zaupanje Amerike. Eta dokaz je v tem, ker je v ponedeljek vlada obljubila, da bo zopet dovolila plovbo po kitajski Jangce reki za tujezemske ladje. Japoncem je zlasti ležeče na tem, da 4". zasigurajo obnovitev trgovske pogodbe z Ameriko, ko ta poteče 26. januarja.
-o--
ANGLEŽI VESELI NAD USODO LADJE "SPEE"
London, Anglija. — Lord aclmiralitete, W. Churchill, se je v ponedeljek izrazil, da imajo Angleži povod za hvaležnost nad usodo, ki' je zadela nemško bojno ladjo, Graf Spee. Kakor že poroča-no, je to ladjo potopilo njeno lastno moštvo zadnjo nedeljo. Churchill je povdaril, da je ta ladja že skozi več tednov prežala na trgovske ladje v južnem Atlantiku in, da se bodo vse države, ki vodijo mirno trgovino, zdaj lahko oddahnile.
-o-
PSIČKI ŠLI NA STAVKO Kansas City, Kans. — Neki moški je prodajal tukaj male, s cunjami nagačene psičke in delal pri tem izvrsten biznes. Ti psi'čkj'i so imeli namreč to izredno lastnost, da so lajali. Lajali pa so samo tako dolgo, dokler jih je imel prodajalec v roki. Ko so jih kupci odnesli domov, niso niti bevska dali od sebe. Prodajalec je bil končno aretiran pod obclolžbo, da je kupec zavaljal. Ugotovilo se je namreč, da s'e je posluže val ventrilokvizma.
FINSKA NAKUPUJE V AMERIKI
Washington, D. C. — Mornariško tajništvo je zadnji ponedeljek potrdilo vesti, da se bo prodalo Finski 40 bojnih aeroplanov Brewster tipa. O teh aeroplanih se trdi, da so najbolj hitri in učinkoviti, kar jih je še imela ameriška mornarica. Obenem se poroča, da! kupuje Finska tukaj tudi druge vojne potrebščine, kakor municijo in strojnice, in sider s svojim kreditom v tej deželi,katerega ima okrog štiri milijone dolarjev.
KRIZEMSVETA
—	Bogata, Colombia. — Prispevek k večji sigurnosti miru v južni Ameriki se je napravil zadnji ponedeljek, ko se je med dvema državama, namreč med Colombio in Venezuelo podpisal nenapa-dalni pakt.
—	Berlin, Nemčija. — Dasi trdi Nemčija, da je dobro založena s premogom, vendar bo prebivalstvo občutilo pomanjkanje tudi te potrebščine. Zadnji ponedeljek se je namreč izdala odredba,po kateri se bo oddajal tudi premog le na karte, in sicer po 75 funtov na teden družini.
—	Vatikan. (— Tukajšnji krogi so se v ponedeljek izrazili, da namerava papež Pij napraviti važen govor na. božični večer, ko bo v avdijenci sprejel kolegij kardinalov. Govor bo bržkone obravnaval način, kako doseči mir.
-o-
IN SAMO KONJSKA PODKEV GA JE REŠILA
Union, N. J. — Neki John Degnan-je začel razmišljati, ali nima konjska podkev res take čudežne moči, kakor ji jo nekateri ljudje pripisujejo. $Iož je namreč zadnji ponedeljek zdrknil s svojim avto-tomobilom s ceste ter padel 20 čevljev globoko in avto je pristal s streho navzdol. Pri vsem tem je ostal voznik popolnoma nepoškodovan. Saj ni čudno: Ko so avto dvignili, so našli pod njim — konjsko podkev.
ČEHE HOČEJO RAZDVOJITI
Naziji dovolili ustanovitev komunistične stranke na češkem ozemlju.
Chicago, 111. — Čehoslova-ški narodni svet, ki posluje v tem mestu in ki je nekak mednarodni stan za osvoboje-valno borbo Čehov, je prejel te dni iz domovine poročilo, da so se naziji poslužili nove metode,'da razbijejo sedanjo edinost med Čehi ter s tem manjšajo njih odpor. V ta namen so odpravili prejšnji sistem ene same stranke, kateri se je upostavil po njih u-lcazu po zasedbi češkega ozemlja, in dovolili ustanovitev dveh drugih strank; namreč komunistične in fašistične.
V resnici ustanovitve teh dveh zadnjih strank niso samo dovolili, marveč so po svojih agentih sami pričeli agitirati za nju. Spoznali so namreč, da so z uvedbo sistema ene same stranke dosegli .ravno nasprotno od JggŠj. i\nI so nameravali. Domneva! namreč, da bodo z lahkoto kontrolirali politično življenje Čehov, ako bodo imeli ti samo eno stranko. Rezultat pa je bil za nje presenetljiv: Brez vsake kampanje se je 99 odstot. Ččhov kar zgrnilo v to stranko in tako je ta zbližala Čehe v pravo edinost in si,o go. To je naz;ije zaskrbelo, kajti zedinjeni Čehi jim utegnejo postati nevarni. Zato so zdaj uvedli še omenjeni dve stranki.
Nova ' fašistična stranka ne prihajai dosti v poštev, ker so v njej baje itak samo plačani agenti. Več si tfbetajo naziji od komunistične stranke. O tej upajo, da bo postala popularna in s tem se bo dosegla razdvojitev Čehov, obenem pa se bo pokazalo Angliji in Franciji, da Čehi ne drže z njima,in istočasno naj bi bilo to nekako svarilo omenjenima državama, naj sklenete* z Nemčijo mir, češ, da se lahko razširi v njej boljševizem.
Iz *Iugoslavije
Usodna nesreča priletnega posestnika in dobrega družinskega očeta, ki se je ponesrečil, ko je šel v gozd na delo. — Nevarneaa požigalea so prijeli. — Smrtna kosa. — Nezgode in drugo-
Smrten udarec na kamen
Sorica, 24. novembra. — Zgornje Danje, vasica pod strmim pobočjem ' Ratitovca, so pod vtisom tragične nesreče, ki je doletela vaščana posestnika Gaserja Franca. V ponedeljek zjutraj se je odpravil Gaser s svojimi tremi hčerami v svoj gozd. Hoteli so nagrabiti listja za steljo. Nemila usoda pa je hotela drugače. Hčerke Anica,Julka in Tončka so šle naprej, 66 letni oče pa je stopical zo njimi. Medtem ko je šel Ga-ser skozi gozd, mu je spodrsnilo na kamnu. Mož se je o-potekel in padel tako nesrečno, da je z glavo zadel v kamen. Priletni mož je s hudimi poškodbami na glavi in tudi po telesu obležal nezavesten.
Hčerke, ki so bile medtem |n>' d«*bu j ftapre-jv- su ;;ev;edu očeta pogrešile. Ko ga tudi
nekai mesecev pri posamez--nem gospodarju, potem pa je šel drugam. Potikal se je tako iz kraja v kraj, povsod pa je zapuščal za seboj žalostna pogorišča. Mož napravlja vtis nekoliko slaboumnega človeka, ki se menda ni v svoji po-ž!igalsk,S > strasti zav'edail, kaj počenja. Nadaljnja razkritja v tej preiskavi pričakujejo vsi z veliko nestrpnostjo.
Huda nesreča
V Škof j i vasi pri Celju je padel pod voz, težko naložen z deskami, 20 letni delavec Anton Banovšek. Kolesa so šla čezenj in mu zlomila nogo ter prizadejala težke poškod be po vsem životu, da so ga morali oddati v celjsko bolnico-	......
-o-
' t- Smrina kosa
Na Bledu je umrla Ana
po daljšem času ni bilo za nji-* Burja, rojena Zupan, posest-
mi, so v zli slutnji šle nazaj po isti poti in tako naletele nal ležečega na tleh. Julka je še očetu zastavila vprašanje: Ata, ali vam je spodrsnilo na ka,men?" Gaser ni odgovoril nič le narahlo je prikimal. Zaskrbljene hčerke so očeta nato prenesle na dom. Poško-clovančevo stanje pa se je do ure do ure slabšalo. Opoldne so nastopile krvavitve in malo pred 14. je izdihnil. Vso hišo je navdala velika žalost ker je vezala Gaserjeve toliko večja družinska povezanost, ker jim je mati bila umrla že pred leti. Rajnki je zapustil pet hčera.
Več sto požigov ima na vesti
Ljubljana, 1. dec. — Pred kratkim se je orožnikom posrečilo prijeti nevarnega poži galea hlapca Avgusta Kora-žijo, ki je bil strah slovenjebi
niča in trgovka na Rečici pri BJedu stara 47 let. — V Mengšu pri Kamniku je umrl Franc Bokalič, višji sodni ofi-cijal in vodja zemljiško knjige. — Na Bregu pri Celju je umrla Antonija Likovič, za-sebnica stara 82 let.
-o-
Draga živalica Potnik celjskega trgovca jo v Celju na glavnem trgu povozil hišnikovo mačko, da je živalica poginila. Hišnik je pa poslal potniku račun, v katereta prav resno zahteva za poginulo mačko 300 dinarjev. Če to primerjamo z cenitvijo na orožnih vajah poginulega žrebca nekega celjskega zdravnika,ki je dobil zanj le 450 dinarjev, je ta mačka zares draga živalica.
-o--
ZAPOZNELI POGREB V MADRIDU
Jubilej
V Metliki so pred kratkim striškega okraja, zaradi števil- slavili 10 letni jubilej, odkar nih požigov, med katerimi so je bila ustanovljena Vinarska bili nekateri veliki požari, ki, in kletarska zadruga v Metli-so povzročili ogromno škodo. ki. Kratka, ali za zadrugo
Truplo Jose A. Primo de Rfrera, sina bivšega španskega diktatoiia, je moralo na slovesni pogreb čakati cela tri leta po smrti. Moža so namreč v 1936, med civilno vojno, usmrtili republikanci in pred kratkim so truplo prinesli iz Alicai^e, kjer je ležalo, v Madrid. Nosilci so celo pot, dolgo 284 milj, napravili peš. Truplo je bilo nato pokopano v nekem samostanu blizu Madrida.
Koražija je priznal že več požigov. Orožniki so bili mnenja, da je Koražija zagrešil tudi druge nepojasnjene požige v okolici Pragerskega, Cirkovcev in Laporja. Včeraj so ga vodili po ondotnih krajih in Koražija je res začel priznavati. Sedaj je jasno, da je on storilec v večini teh slučajev in da je hodil poži-gat daleč ven iz Slovenske Bistrice. Mož je menda največji požigalec, kar jih je bilo kedaj v naših krajih. Na vesti ima najbrž sto takšnih zločinov. Kjerkoli je bival nekaj mesecev, povsod so imeli nepojasnjene požare Kakor je priznal, je svoj prvi požig izvršil, ko je bil stat 12 let. Potem ga je prevzela prava strast za požiganje. Za vsako malenkostno žalitev se je maščeval s tem, da je pod taknil dotičnemu ogenj. Delal ni rad, služil je naj dalje po
težka doba, posebno, ker je ravno v prvih letih preživljala hudo svetovno stisko. Pa možje, ki so imeli zadrugo v rokah, niso omagali in danes stoji tik železniške postaje lepo poslopje in notri urejena klet z ogromnimi sodi in moderno hidravlično p r e š o na električni pogon.
-o-
Obsojen oderuh Franc Grubič, iz okolice Štrigove je nagovoril duševno manj razvitega Mihka Golen-ka, ki je prišel nenadno v denarne stiske, da mu je prodal 6000 dinarjev vredno zemljišče za 1800 dinarjev. Za. to dejanje je bil Grubič pred sodnikom v Murski Soboti obsojen na denarno .kazen, en mesec strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo enega leta.
•ŠIRITE AMER. SLOVENCA*
PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI
najstarejši
in najbolj priljubljen slovenski
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
fSetloi 'Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagej
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
amerikanski Slovenec

STEV. (NO.) 243.	__CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 21, 1939__LETNIK (VOL.) XLVI1I.
Stran 2 s.!—.'.-..,....:/
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 21. decembra 1939
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki.
Ustanovljen leta 189L
Izhaja viak dan razun nedelj, pone-icljkov In dnevov po praznikih.
Izdaja ln tlaka; EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: ČAKAL 5544
Za celo leto <Sa pol leta Za žetrt leta .
Naročnina«.
45.00 2.50 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _________$6.00
Za pol leta ......................—...........,.......................3.00
1.75 3c
Za žejrt leta ________
Posamezna številka
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891. Published by:
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 -
For one year For half a year
Subscription!
-$5.00 . 2.50 1:50
For three months
Chicago, Canada and Europe:
For ope year _...........................................$6.00
For half a year .............. .,. . m 3.00
For three months_-.........................., 1.75
Single copy ____________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. —• Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. ~ Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second elass matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Francozi v vojni
"Leta 1914 so bila na razpolago še pomožna sredstva skoro celega stoletja blagostanja. Sedaj je položaj neugodnejši in dosegajo izdatki skoro astronomske številke. Vsakdo mora pomagati nositi bremena, da se omeji inflacija na najmanjšo mero. Vojne ni mogoče vojevati s kupi-čenjem kapitala, temveč samo še z dnevnim delom." Prometni minister de Monzie je v departmaju Lotu, kjer je član okrožnega zastopa, proslavljal latinsko solidarnost, ki jo dokazujejo po njegovem mnenju nevtralnost Italije, nevtralnost Španije in posebno še pa papeževa enciklika.

Pariški dopisnik uglednega švicarskega dnevnika "Bas-ler Zeitung" podaja v svojem listu naslednjo sliko razpoloženja francoske javnosti v sedanji vojni:
Dva jeklena kolosa si stojita na zapadu nasproti. Ni-kdo ne ve, kdaj bosta pomerila svoje moči. Nič pa bi za obe vojujoei se stranki, kakor tudi za nevtralne države ne bilo bolj nevarno, kakor mnenje, da do spopada nikdar ne bo prišlo. Trenutno je vojna vsekakor res na drugih poljih živahnejša kakor na vojaških. Toda vse to delovanje služi le v to, da se ustvarijo ugodnejši pogoji za odločitev, ki jo more tudi tokrat prinesti le orožje. Nemčija je močno ovirana v svoji zunanji trgovini, predvsem v dobavi surovin. Zavezniki jo polagoma dohitevajo na raznih poljih oboroževanja, kjer je imela do sedaj nedvomno premoč. Nemčija ima večji interes, da se vojna naglo konča. Upravičena je zato domneva, da bodo skušali Nemci storiti vse, da vojno dejanski čimprej končajo.
Nemčija neprestano tipa moralično fronto svojega francoskega nasprotnika. Predvsem skuša dognati, ali bi moglo večmesečno počivanje vojnih operacij izpodkopa-ti vojaške kreposti v francoski armadi. Ako bi se to ures pičilo, potem ne bi mogla nobena Maginotova črta preprečiti francoskega poraza. Prav tako bi bila nemška zmaga gotova, ako bi se sesulo francosko zaledje, ako bi nastale v notranjosti države politične ali celo revolucionarne zmešnjave, ako bi se razpasel defetizem, ako bi zaostalo delo v tvornicah za oborožitveno industrijo, kakor tudi, ako bi samo malo ohromela gorečnost in marljivost, ki sta potrebni na vseh poljih vsakomur, kdor hoče izvojevati tako ogromen boj. Že tedne in tldne se nemška propaganda na vse mogoče načine trudi, da bi razrahljala in omrtvičila francosko vojno voljo v zaledju in na fronti. Radio-aparati nemške propagande pripovedujejo neprestano, da je vojna za Francijo popolnoma brez pomena in brez smisla, ker Nemčija prav ničesar ne zahteva od Fran-' rije. To propagando podpirajo spretno tudi komunistični agenti, katerih rovarjenje je francosko časopisje že ponovno ugotovilo.
O uspehu teh nemških naporov v francoski armadi je seveda zaenkrat mogoče govoriti le na podlagi pripovedovanj posameznikov, ker Francozi vsaj do sedaj novinarje manjših nevtralnih držav le neradi puščajo na obiske na fronto. Toda rezultatov nemške propagande v notranjosti Francije vsaj za enkrat še ni opaziti nikakih. Francoska volja do zmage je neuklonjiva in nezlomljiva. Kako močen je odpor proti komunističnemu rovarjenju med francoskim delavstvom, dokazujejo dnevni dogodki pri strokovnih organizacijah. Francoske delavske Organizacije čistijo svoje vrste vprav brezobzirno. Najnovejši govor notranjega ministra Sarrauta dokazuje, da posega v tem pogledu krepko vmes vlada sama. Potem ko je z vso odločnostjo bičal rovarenje komunistov, je notranji minister Serraut izjavil: "Neuspeh te propagande nas nikakor ne sme uspavati. S to sramoto je treba temeljito pomesti. Vsa naša mesta, vse vasi, občinske svete in strokovne organizacije moramo očistiti komunističnih smeti. Vlada nadaljuje to svoje delo brez prizanašanja. Posveča mu vso svojo pozornost in ne bo odnehala poprej, dokler ne bo Francija popolnoma prosta in očiščena defetistične akcije,"
V mnogoštevilnih departmajih Francije se vrše sedaj prva vojna zasedanja okrožnih zastopov. Ti mali parlamenti predstavljajo predigro k razpravam narodnega predstavništva in so še vedno zanesljivo oporišče za raz-, položen je v deželi. V vseh nagovorih prihajata do izraza enaka ljubezen do domovine in enaka vera v zmago. Zastopstvo departmaja Seme et Oise, kateremu pripadajo mnogoštevilne občine pariškega "rdečega pasu", ugotavlja v svoji resoluciji, da so se komunistični zastopniki sami izključili iz francoske skupnosti, ter odklanja vsako sodelovanje z njimi. Nekateri govori so s splošnega stališča yelo zanimivi. V departmaju Gersu je proračunski poročevalec načel finančne probleme sedanje .vojne in izjavil:
ČAST KOMUR ČAST!
Waukegan, III.
Rada bi poročala nekoliko novic iz naše naselbine, Wau-kegana in North Chicage. — Delavske razmere so se nekoliko izboljšale, pa je še vedno tonogo brezposelnih, kot jih je tudi po drugih državah in mestih. Vreme imamo prav lepo, brez snega. Je res letos prav lepa jesen in namesto sneg, imamo dež. Samo enkrat se je sneg pokazal, da smo videli, da je še bel. Danes ko to pišem imamo 40 stopinj nad ničlo. To je dobro, da še ni zime, se veliko prihrani na kurjavi.
Kot je že bilo poročano, smo imeli v naši župniji bazar, ki se je nad vse dobro obnesel. Svota, koliko se je napravilo, je že bila enkrat omenjena. Naša župnija je v resnici lahko ponosna na tako darežljive farane. Posebna zahvala pa gre našim čč. gg duhovnikom Rev. II iti ju in Rev. Prebil u, ki sta se tudi mnogo trudila za bazar in se trudita za napredek župnije. Čast, zasluga in priznanje pa gre tudi našim dekletom in fantom, ki so toliko nabrali in smo tako prišli do res lepega uspeha. Ti so Misš Rose Tre ven, Miss Helen Čepon in Miss 'Tilii Mrlak. Fantje pa so Mr. John Grom, Mr. Pavel Ivanetich in Mr. Jack Drob-nikar. — Se enkrat, čast vam za dobro delo, ki ste ga storili. Tako agilnih kontestov in kontestinj še nismo imeli v naši župniji, kot so bili za letošnji bazar. Izmed vseh pa je bila najbolj agilna Miss Rose Treven in dobila krono ter bila z njo kronana ter imenovana za kraljico naše fare Matere božje v Wauke-ganu. Zares, čast komur čast!
Pa tudi bolnike imamo. Dne 11. .decembra se je podala v bolnišnico Mrs. Millie Novak, rojena Bencina. Podvreči se je morala operaciji, katero je srečno prestala in zdravje se ji polagoma vrača ter je upanje, da bo do novega leta že iz bolnišnice.—Tudi Mrs. Jennie Sedej se nahaja v Victory Memorial bolnišnici. Napadla jo je pljučnica in stanje se ji je začelo izboljšati. —Mrs. Mary Jamnik je prišla iz klinike v Rochester, Minnesota in se nahaja doma pod zdravniško o-skrbo. — Vsem našim bolni-
materinski jezik.. .bomo videli na Štefanov dan!
Zato vsi na igro, da vidimo, kaj znajo naši mladi!
okrevanja.
Ravno ko se'm hotela zaključiti to pisanje, pa sem izvedela novico, da se vrača iz domovine nazaj v Ameriko Mrs. Frances Petrovčič z otroci, ki je odšla v Hotederšico pri Logatcu. Vozila se bo z italijansko linijo preko Trsta.
Dragi Čitatelji Amer. Slovenca in Novega Sveta, posebno pa naši letošnji prvakinji zmagovalki v kampanji Novega Sveta in novo izvoljeni na-čelnici v zboru vitezov in princezinj Mrs, Mary Blai prav vesele in srečne božične pravnike in milosti polno Novo leto. Listoma Amer. Slovencu in Novemu Svetu pa mnogo zvestih naročnikov.
Jennie Keber
-O-
JE LI RES!?
Chicago, III.
Jaz-sem bil vedno prepričan, da bombe samo v vojski rabijo. No, pa zadnjo nedeljo se je raznesla "bomba" kar tukaj v Chicagi. Da, pri sv. Štefanu! In verjamite ali ne, "bomba" je bil spuščena v cerkvi! No! Nič hudega. Ta sv. Štefanska "bomba" se mora šteti v vrsti oznanil. Tako-le je.
Oznanjeno je bilo prejšno nedeljo pri 7:30 sv. maši, da mladina bo priredila1 SLOVENSKO igro! Debelo sem pogledal. Ali sem prav slišal ali ne? Nisem bil Siguren. Vprašal sem! soseda, če je res. Pokima v potrdilo. "No, to je pa nekaj," sem pri sebi dejal.
Nisem miroval. Moral sem povohat KDO bo igral ? KAJ bodo igrali ? KDAJ bodo igrali? KDO? Zasledil sem, da so igralci vsi iz vrst naše mladine. In ravno takšni, ki jih malokdaj človek sliši govoriti kakšno slovensko besed«?- Osebe bodo vse že v pravem času razglašene. KAJ bodo igrali? Naslov se glasi: "Božična Pesem v Prozi". To je slovenski prevod novele angleškega pisatelja, C h a r 1 e s Dickens. ("Christmas Carols,") Slovenski prevod je Vidmar-jev. Toda igro je priredil P. Leonard Bogolin po Vidmar-jevem prevodu. KDAJ? Dan za igro je dan sv, Štefan 26. decembra. No, nekako po božiču, toda še bo božičnega razpoloženja, da se bo uživalo to igro.
Precej pozno za obvestilo, toda mislim, da še ni preka-
kom želimo skorajšnjega sno. Kako zna naša mladina
KAJ NOVEGA MED ROJAKI V PENNI
Bishop, Pa.
Nekaj novic bi rada napisala iz naše naselbine in upam, da bote g. urednik jih uvrstili med druge dopise,saj vam tako delamo malo nadlege s pisanjem iz naše naselbine. Dragi rojaki pa bote potem vsaj videli, da smo tukaj še živi. Novic pa res ni veliko, zlasti ne dobrih. To je še najlepše, da nam ljubi Bog da zdravje, česar, se vsak človek najbolj veseli, za kar bi morali zares biti Bogu najbolj hvaležni.
Zadnjič sem brala v Amer. Slovencu dopis od rojaka iz Montane, kjer pojamra nad svojim vdovskim stanom in piše, da so vdovci večji reveži od vdov, češ, da se vdove še v litanijah spominjajo, vdovci pa ne. No veš, dragi rojak, pa smo le res me vdove bolj velike reve kot ste vdovci, kajti vi še lahko delate, me pa ne moremo dobiti dela. Koncem koncev pa smo vsi v božjih rokah. Star pregovor pravi: Z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo. Z Bogom delo dokončaj, pa imaš že tu svoj raj. — t Po-zdrajv vsem bralcem in bralkam tega lista in pa vesele božične praznike ter srečno Novo leto. Barbara Murgel
-o-
KAKO SE IMAJO V DETROITU
Detroit, Mich.
Zopet sem se namenil poročati, kako se imamo v Detroi-tu. — Najprej naj naznanim, da je nemila smrt pretrgala nit življenja dobro poznanemu rojaku in možu John Gni-dica. Pokojni je bil rojen v vasi Grm, fara Podgrad pri Novem mestu na Ddlenjskem pred 67. leti. V Ameriko je prišel pred 44. leti in sicer na Calumet, Mich. Tukaj v De-troitu je živel 18 let. Mož je bil zelo agilen pri društvih, saj je imel vedno kak urad. Celo sedaj je bil predsednik društva Marija Pomagaj št. 176, KSKJ. Bolan je bil samo en teden in sicer za pljučnico. Zapušča žalujočo soprogo, štiri sine in dve hčeri, katerim' izrekam svoje sožalje. Pokopan je bil iz cerkve sv. Avguština, kjer je bil več let za oskrbnika. Njegov pogreb je bil naravnost veličasten, kar priča, da je imel zares mnogo prijateljev. — Tako padajo slovensko korenine. Drug za drugim legajo naši rojaki v grobove, spomin na qje nam pa ostane.
Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Alice Kodrič. Eno leto in pol je bila v bolnišnici in sedaj se vsi veselimo, da je toliko okrevala, da je zopet doma.
K koncu mojega poročila želim vsem naročnikom Ame-rikanskega Slovenca vesele božične praznike in srečno, zdravo Novo leto!
» Poročevalec
ČLANICAM PODRUŽNICE ŠT. 2, SŽZ.
Chicago, 111.
Članicam naše podružnice naznanjam,da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da bomo imele v nedeljo 24. decembra ob pol osmi uri (7:30) sv. mašo za žive in mrtve članice naše podružnice, med sv. mašo pa prejmemo skupno sv. obhajilo. Zato ste prošene cenjene sosestre in članice, da se zberete 15 minut pred sv. mašo v cerkveni dvorani. Želim, da pridete v velikem številu, da se tako korporativno udeležimo te sv. maše. Katere imate zvezine znake, jih prinesite s seboj. — Na ta način bdmo tudi lepo proslavili 13 obletnico naše podružnice.
—	Prihodnja seja podružnice bo 4. januarja ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani. Pridite tudi na sejo v velikem številu, ker imamo več važnih reči za ukreniti in napraviti.
—	Katere članice dolgujete pri podružnici, ste prošene, da na prihodnji seji vaš dolg poravnate. Po seji bomo imele nekoliko prigrizka. — Vedele božične praznike in srečno Novo leto vsem članicam Slovenske Ženske Zveze,, kakor tudi vsem čitateljem tega lista.
Frances Srdoč, predsed.
ZAHVALA
Joliet, 111.
Prvič se podam v javnost, ker sem nekako prisiljena od prijateljic in prijateljev. Bila sem namreč na obisku v Jo-lietu, pa so mi pripravili prijatelji in sosestre podružnice št. 20, SŽZ. veliko presenečenje. Iskrena hvala vsem skupaj, ki ste se trudili, da ste na'brali in tako veliko, za lepo darilo v obliki zapestne ure, ki ste mi jo poklonili in katero bom nosila za spomin dokler bom živa. Posebna hvala preds. Mrs. M. Planinšek, Mrs. J. Pikush, Mrs. A. Mah-kovec in Mrs. Mustar ki so skupaj nabirale. O priliki vam hočem vaš trud povrniti. -— Oprostite dragi prijatelji in sestre.dal mi ni mogoče objaviti vseh imen, ker bi vzelo preveč prostora. — Vsega smo imeli na razpolago, jedi in pijače. Hvala muzikantom, ki so tako lepo igrali. Plesalo in pelo se je pozno v noč. —t Hvala Mrs. K. Gregorčič, ki je dala dvorano na razpolago.
—	Predno odhajam nazaj proti sončni Kaliforniji, pozdravim vse prijatelje in sosestre podružnice št. 20 v Jolieta.	(Ogl.)
Josephine Kolenc, P. O. Box 142 Fontana, Calif.
-o-
Zdrav rod
V Gučji vasi pri Travniku v Bosni živi kmetica Luca Ba-bič, ki je kljub svojim osemdesetim letom še vedno izredno krepka in čila. V svojem zakonu je rodila 8 , hčera in sina, ki so že davno vsi poročeni in imajo otroke in vnuke. Stara žena lahko s ponosom gleda na svoje potomce, ki jih ni nič manj kot osemdeset.
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Na operacijo
Cleveland, O. — Na težko operacijo se je moral podati John Traven z East 158 Str. v Collinwoodu. Nahaja se v Lakeside bolnišnici.
Nesrečen padec
New York, N. Y. — Soproga Mike Pirnata, Mrs. Fani Pirnat je pred kratkim tako nesrečno padla, da si je polomila nekaj reber.
Lovska sreča
Cleveland, O. — Te dni sta se vrnila iz Pennsylvanije, kjer sta se mudila na lovu za srnami rojaka Ferdo Jazbec in Martin Kožar. Lovska sreča jima je bila mila. Ferdo Jazbec je podrl srnjaka. Martin Kožar pa srnico. Prijatelji so jima na lepem uspehu ča-stitali.
Avtna nesreča
Brockway, Minn. — Pri avtni nesreči se je smrtno ponesrečil 25 letni Avgust Blen-kuš, ki je bil rojen tukaj v Ameriki. Omenjeni je nečak vlč. kanonika Omana iz Cle-velanda.
'čni program v Milwaukee
Milwaukee, Wis. — V nedeljo pred Božičem, 24. decembra bo na tukagšnji radio postaji zopet naš jugoslovanski program. Nastopil bo zopet .celokupen pevski zbor serkve sv. Janeza Evangelista pod vodstvom svojega pevo-vodjč Mr. Leo Mušk^tevca. Celokupen zbor šteje namreč tri pevske skupine, ki so zbor starejših, potem zbor srednješolske mladine in zbor mladine do .16 leta starosti. Program bo trajal celo uro in sicer od 2. pa do 3. ure popoldne.	h
TV! '
Avtna nesreča
Cleveland, O. — Težko je bila poškodovana v avtomobilski nezgodi rojakinja Mrs. Mary Glavich. Zlomljeno ima namreč nogo na dveh krajih. Odpeljali so jo v Charity bolnišnico.
Vesti iz Clevelanda
Cleveland, O. — Po dolgi in mučni bolezni je umrla Neža Hribar, rojena Oblak v starosti 61 let. Doma je bila iz Zgornje Zadobrove pri Devici Mariji v Polju in je prišla v Ameriko pred 27 leti. Zapušča soproga. Pokopana je bila zadnji torek iz cerkve sv. Vida. — Iz bolnišnice se je povrnil Joe Kopina z Hale Ave. — V Glenville bolnišnico se je morala podati Mrs. Josephine Meznarič s Kildeer Ave. — Iz bolnišnice se je povrnil zopet na svoj dom Mr. S. Stranisek z West 52nd St.
-o-
Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh.
=35=
TARZAN IN OGENJ V THORU
(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: Edgar Rice Burroughs
Tillo so fjtpgali naprej «a svojim voditeljem Tarzatiiom in nijzno motrili temno okolico. Vsak grm. vsako drevo, se jim jc zdelo, da skriva sovražnika, ki bo zd^j, zdaj planjl na nje. — Bili so že precej daleč, ko se je aacelq tia vzhodu medlo svetlikati, znamenje,
da se poraja novi dan;
I.""'
Svetloba na vzhodn je naraščala od licnutka do trenutka, že so ^c začeli razločevati razni predmeti, vedno jasneje, dokler ni napočil svetal dv-ni sojicc s svojimi Ž»rki objelo džuuglo iu prestrašene popotnike, lei so začeli sedaj že bolj' hitro ^stopati, r*;r j;h jn} več. ovirala tema.
Tarzan je vedel, da n.iso bili še iz nevarnega kraja, dasi so napravili že precej dolgo pot. Ko so stopalf doli ob relet, se je Tarfcan naenkrat ustavil, ©o njegovih uš$s so prišli neki t^iji glasovi. "Kaj jg to, ali kdo prihaja naproti?" je vprašal O'Rourke. "Ne," odgovori Tarzan in nadaljuje j __________
"Nekdo je pred nami." Nato tla ostalim znamenje, naj ostanejo na mestu, medteni ko se je sam potiho plazil naprej, ogledovati okoljco- Govorica, ki je prej vznemirjala Tarzana, je postajala glasnejša in ko je razgrnil pred seboj gosto grmovje, je opazil ne daleč naprej Večje taborišče divjakov,
| f)A7AJ) I Poglej na fttevum poleg naslov* » 1 I lUZUll! Imena. Ako ti le naročala« potoki«, j | mKmmmmmm obnovi jo In pomagaj UstuJ
AMiimKANSK! SLOVENEC
Četrtek, 21. decembra 1933
TUDI MOŠKI ZNAJO BITI SPRETNI
0 BOZICU IN SLEPIH SIROTAH
OKROŽNICA PAPEŽA PIJ A XII
Summi Pontificatus'
Napisala Theresa Centa Pueblo, Colo,
RAZNE ZANIMIVOSTI
Raztegnite božično radost skozi celo leto!
DENARNE POŠILJATVE
se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene:
JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.50 .............. 100	Din
Za $ 4.80 .............. 200	Din
Za $ 7.00 ............. 300	Din
Za $ 9.20 ............- 400	Din
Za $11.25 .............. 500	Din
Za $21.75 ......,._:...1000 Din
Za $43.00 ..............2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.15 ............ 50	Lir
Za $ 6.00 ............ 100	Lir
Za $ 11.85 ............ 200	Lir
Za $ 17.25 ............ 300	Lir
Za $ 28.00 ........... 500	Lir
Za $ 55.50 ............1000	Lir
Za $109.00 ............2000	Lir
Pri zgorajšnjih cenah je vključena navadna poštnina že zraven. Ako pa kdo želi, da se njegovo pošiljko pošlje potom zrač-ne pošte, jc treba doplačati 30c. poleg zgoraj navedenih cen. Za pošiljatve potom kabla, brzoja-va, pa je treba doplačati za vsako pošiljatev $2.
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 West Cerroak Road, CHICAGO, ILL.
1.	PUN ZA GRETJE VODE
Brezskrbno, stalno postrežbo z vročo vodo si pridobite z avtomatičnim plinskim vodnim grelcem. Nikakega čakanja, nikake pažnje. Vedno pripravljena podnevi in ponoči za sto in eno uporabo. In z njo se tudi prihrani.
2.	PLIN ZA GRETJE HIŠE
Sitnosti s "furnace" izginejo, kadar kurite s plinom. Nikakega premetavanja ali skrbi. Nikakega pepela za odnašanje — ničesar shranjevati. "Thermostat" obdrži snažno, zdravo toploto za vas — avtomatično!
3.	PLIN ZA REFRIGERACIJO
Moderni, tihi plinski refrigerator obdrži živila sveža in varna za več dni— varuje zdravje—-zagotovi tudi izredni prihranek. Daljši obstanek, ker ni nikakih premikajočih se delov, da bi se obrabili.
4.	PLIN ZA KUHANJE
To je nekaj za celo družino! Moderna plinska peč prihrani čas, kurivo in živila — zagotovi hitrejše, boljše rezultate pri kuhi in peki. Lahko za čistiti, lahko sa uporabljati -J. krasni in prikupni novi vzorci!
Za popolne informacije o plinski opremi za hišno gretje, refrige-racijo, gretje vode in kuhanje vprašajte svojega
MASTER PLUMBERJA, KONTRAKTORJA ZA GRETJE, TRGOVCA S PLINSKIMI POTREBŠČIN AMI ALI PUBLIC SERVICE COMPANY
OF NORTHERN ILLINOIS.
Pri Sv. Vidu nad Cerknico je stala prijazna hišica naših sosedov, pri kateri se je reklo pri Griških. Imeli so par njiv, nekaj pašnikov in malo parcelo travnika, da so redili po dva prašiča in eno kravo,ki je dajala mleko za številno družino. — Gospodar, Andrej Zalar, je bil dober čevljar in je vedno učil po dva mladeniča čevljarske obrti. Ljudje so ga radi imeli in vsakemu je po volji napravil čevlje. Šival je po dnevu, dostikrat tudi ponoči, zlasti pred prazniki.
Žena Neža je bila tudi pridna gospodinja. Vse je doma napravila in hodila še na dnino. Tudi k nam je prišla delati. Ko smo dobili popoldne malico, smo dekleta, kolikor nas je bilo, prihranile polovico kruha in ker je žena vselej prej odhajala domov, kot me smo ji ga dale v predpasnik, da ga je odnesla domov otrokom. Velika žalost je pa grenila njeno življenje. Od rojstva do rojstva je trepetalo njeno srce v strahu za novorojenčka, ali ji bo Bog podaril zdravega otročička. — Družina je bila namreč obdarovana s sedmimi otročiči, vsi lepih Dbrazov. Prva, hčerka Mimika, je bila moja najboljša prijateljica; druga hčerka je bila slepa Tončka, nekaj let mlajša od mene; potem Andrej, ček, zopet Nežika in potem slepi Tonček, dalje Johanca in potem slepa Rezika. Vsi trije slepi otroci so imeli lepe oči, kot oni drugi, ki so videli, toda za nje ni bilo pomoči, črna tema jih je obdala. — Zadnja hčerka Rezika, je bila one dni v tisti starosti, ko začne otrok razločevati. Bilo je nekega dopoldneva, ko zagledam to ubogo mater, ki je šla proti naši hiši in si je s predpasnikom brisala oči. Hitro rečem moji mami, da gre do Griškova botra k nam in da jočejo. Ko pridejo k nam, gredo naravnost k mami v kuhinjo. Prisluhnila sem malo v veži in že slišim: Botra, Rezika je tudi slepa. — Bežte no, to ni mogoče, pravijo moja mama Ravno sedaj sem jo previjala, rečejo botra, nakar obe glasno zajokati. Jaz jo pa uberem k Griškim.
Na sredi hiše je stala zibelka in v njej lepa Rezika, k: je otepala sem in tje z roči cami. Vse sem poskusila oko lu nje in z njo, bila sem sam* še bolj otročja, toda tudi jas sem zajokala, ko sem spoznala da je sirotka slepa. Naglo sen po ubrala skozi stranska ku liinjska vrata iz hiše, kajti o pazila sem, da gredo botra ii moja mama k hiši. Kako sti obe jokali, se ne da popisati. Ko so pozneje moja mama prišli domov, so bili vsi objokani. S solznimi očmi so mi pripovedovali, kako se čutijo srečne, ko so vsi njeni otroci zdravi. Griško Reziko, so rekli, sem bila šla pogledat, ki je sirotica tudi slepa. — Jaz pa nisem nič pravila, da sem
bila tudi tam.
Bog se je slepp sirotice usmilil, poslal je k njej smrtnega angelja, ki je ponesel njeno dušico h krilatcem. Za Francko je pa bil največje veselje mali vrtec pred hišo,kjei je rastlo hruškovo drevo, ki je vsako leto dobro obrodilo. Sadežu smo rekli "kadelce". Okolu tega drevesa je bila njena uglajena stezica, po kateri je hodila. Kaldar sem imela le količkaj časa, sem steka k njej čez cesto in ji kaj prinesla, kar so mi moja mama dali.
Kot otrok sem bila tudi jaz poredna. Ko sem prišla do nje, je ona takoj zaslutila. Postala je in začela loviti z rokami okolu sebe. Jaz pa, nagajivka, sem začela hukati proti njej, ali sem pa s kako ruto mahala, da sem delala {veter. Ona me je P a takoj
spoznala: Ruparjeva Rezika, kaj si mi kaj prinesla? Seveda, to pa to. Ali bove kaj zapele danes. —Ona je namreč zelo rada pela in lep glas je imela in tako sem jo jaz več pesmic naučila. — Ko se je bližal Božič, pred 41 leti je bilo, ji povem, da gremo z Bouhovo Francko v hosto, po mah, da bomo napravili jaslice v našem kotu, kj^r jih delamo vsako leto in so vsako leto lepše. To je bilo naše veselje. Ona me je vse spraševala, jaz sem ji pa lepo pripovedovala in razlagala o rojstvu Odrešenikovem. Kako rada je ona to poslušala. — Ravno za isti Božič, smo se učili tudi _„ petja. Bila sem namreč tudi yun jaz cerkvena pevka. Ko smo | skončale z vajo, sem stekla j domov, kjer je bilo zbarnih = že precej ljudi, ki so čakali da pojdejo k polnočnici. Šla sem postopnicah v sobo, hitro prižgala svečo, na kateri sem grela drateno "frketo" in si začela krljati lase. Nisem še bila gotova, ko po tiho pride za menoj moj oče in me pošteno nategne za levo uho rekoč, da ne pusti, da bi se "kravžljala," da je to grdo in tudi greh. Tako sem z nedo-gotovljenimi lasmi in z vročim ušesom stekla na c^sto pred hišo. Tu sem pa že slišala pritrkavanje zvonov iz stolpa naše farne cerkve, naznanjajoč v lepo jasno, z zvezdami posejano nebo, prihod našega Odrešenika. Stekla sem proti cerkvi in dohitim slepo Francko ter njeno sestrico Nežiko, ki jo je vodila z eno roko v cerkev. Tudi jaz sem jo prijela za drugo, nato smo hitele, da bi ne zamudile. Prigovarjala sem ji,naj le hitro stopa in da ni kamenja. Sirotica je namreč visoko privzdigovala noge pri hoji, ker se je bala, da se kam ne zadene in pade. —Ko pridemo pod zvonik, je še vedno pritrkavalo. Naenkrat so zabučale orgle in tako sem spoznala, Ida smo prišle ravno pravi čas. Za Francko in Nežiko je bilo malo bolj nerodno se preriti v o-spredje.kjer so imeli svoj stol.
Ta družina je imela v Ljubljani bogatega sorodnika. Mi-kuš se je pisal in je imel dve prodajalni. Ta se je zavzel za slepe sirote, Francko in Tončka in jih poslal v šolo za slepe v Line na Gor. Austrij-• sko. Par let sta bila tam v ; šoli in Francka se je naučila ' plesti raznovrstne stvari in 1 pisati ter brati, seveda vse po " nemško. Grke so bile vsaka " za se in je vsako s prsti poti-1 pala na koncu, predno jo je pritisnila na papir. Tako jih je dobro zložila,da ni bilo pomote. Tonček se je pa naučil peharje plesti in seveda brati in pisati, kot sestrica. — Letos sem ravno izvedela nekoliko za njih življenje in sem hotela malo opisati. Slepa Francka je v zavodu v Škofji Loki na Gorenjskem, Tonček se je pa oženil in je na Dunaju izvršen muzikant, ki igra vse instrumente. Dobil je zelo lepo ženo, ki ga ima rada in ga zelo spoštuje. — Vesele praznike in srečno Novo leto!
Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širi-jo ti svoj protiverski tisk.
| Pregleduje oči in predpisuje očala §
| 23 LET IZKUŠNJE	|
! DR. JOHN J. SMETANA j
I	OPTOMETRIST
1631 So. Ashland Avenu«
Tel. Canal 0523	|
Uradne ure: vsak dan od 9. |
zjutraj do 8:30 zvečer.
jšmmmmummmmmmmuS
fpf_ '___SSs
V Kansas City, Mo., se je pred kratkim vršil nenavaden kontest, namreč, da so moški tekmovali med seboj, kateri je bolj hiter v previjanju otroka. Zmago pri tem je odnesel Edward Moeller, ki je na sliki na skrajni desnici, in, ki je — samec. Malo več kot v eni sekundi je bil s previjanjem gotov. Drugi tekmovalci so protestirali, češ, da je zmagovalec rabil "zipper".
DOGODKI NA ČEŠKEM IN
SLOVAŠKEM
dt
'Slov. Gospodar," ki izhaja v Mariboru poroča z dne 29. nov. t. 1.:
"Po novih poročilih iz Pariza je bilo v Pragi ob priliki nemirov -dne 17. novembra ustreljenih zopet 120 čeških visokošolcev. Zjutraj omenjenega dne je odpeljala nemška policija 1200 dijakov na neko letališče izven Prage, kjer so morali vsi dijaki stati do poldneva z dvignjenimi rokami. Popoldne je bil nato vsak ieseti dijak brez sodbe ustreljen. — Predsednik Češke dr. Hacha je imenoval za podpredsednika Češke dr. Preis-sa ki je 'bil od leta 1935 v vodstvu sudetsko-nemške
stranke. — Iz Bratislave poročajo, da je Nemčija v zadnjem času znatno okrepila svoje čete na Slovaškem. Negotovo je še: ali hoče Nemčija s tem ojačefijerfi' pomagati Slovaški, da dobi nazaj ona področja, katera ji je odvzela Madžarska, ali pa so te sile svarilo Rusiji, ki zahteva železniško zvezo z Donavo, ki bi naj šla skozi Poljsko preko Slovaško do Bratislave, in bi naj bilo svobodno rusko pristanišče na Donavi. Ruska želja je, da ima preko Bratislave zvezo z glavnimi prometnimi žilami, pozneje pa zvezo z Reno. Po tem načrtu bi se Rusija močno utrdila v srednji Evropi."
HUDA KAZEN
Z večmesečnim molkom je kaznoval 'mladega fanta mu Slimanski hodža iz okolice Ka vadarja v Južni Srbiji. S čin
se je bil Kosta Panovič pregrešil, časopisi ne poročajo, pač pa le to, da mora fant molčati šest mesecev in šest tednov, da si bo na ta način izprosil od Boga odpuščanje za vse svoje grehe. Tako kazen mu je priporočil muslimanski hodža, katerega tudi pravoslavci cenijo kot vidovi-tega človeka, ker zna marsikomu povedati vso preteklost in prerokovati tudi bodočnost. Kosta Panovič potuje sedaj od kraja do kraja, nikjer pa ne spregovori besedice. Rečeno mu je bilo, da bo takoj umrl, če se s popolnim molkom ne bo "odkupil."
NENAVADNO ROJSTVO
Iz Stockholma poročajo: Dva avtomobila sta blizu Stockholma na nagli vožnji trčila drug v drugega. V enem je bil mlad zakonski par, kjer je mož peljal ženo v porodnišnico v Stockholm. Na nekem križišču cest je avto trčil v drug avto, ki se je peljal z brzino 100 km na uro. Oba avta sta se preko-picnila in popolnoma raztreščila. Kakor po čudežu pa1 se je zgodilo, da je bila bodoča mati le prav malo ranjena, njen mož pa je dobil hude rane, tako da ni mogel prav
nič pomagati svoji ženi, ki je na cesti porodila. Šele čez pol ure je prišel zdravnik. Medtem, ko bo mož najbrž umrl,pa sta mati in otrok povsem zdrava.
TORPEDI Z ZAMUDO
Danski vojaški pisatelj,polkovnik Forslev, piše v listu "Politiken;" da uporabljajo ( Nemci po vse'm videzu novo vrsto torpeda, ki se razpoči z zamudo. Dosedanji torpedi so eksplodirali v trenutku, ko so se dotaknili ladijske stene, novi torpedo pa vdre najprvo v notranjost in tam eksplodira.
POROČNI PRSTAN V KRAVJEM ŽELODCU
V Offenburgu v Nemčiji je neki klavec v želodcu zaklane krave našel poročni prstan z značko H. W. 31. 5. 36. Ker je bila zna',na številka živali, so lahko ugotovili z nekoliko iskanja tudi lastnika poročnega prstana, ki so mu ga potem vrnili. ___
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
(Dalje) Rešitve ni od meča
Ne, častiti bratje, rešitve narodom ni od zunahjih sredstev, od meča, ki more staviti pogoje miru, ne more pa ustanoviti miru. Sile in moči, ki bodo prenovile obličje zemlje, morajo vznikniti iz notranjosti, iz duha. Novi svetovni red in red narodnega in mednarodnega življenja — ko. bodo potihnile sedanje žalostne in okrutne borbe — ne sme več sloneti na nezanesljivem pesku izpremenljivih in prehodnih pravil, ki so prepuščena sodbi skupnega in posamzenega sa-moljubja, ampak mora biti oprt na neomajni temelj, na nezlom-lljivo skalo naravnega prava in božjega razodetja. Od tod naj j tudi človeški zakonodavec zajema tistega duha ravnovesja in I oster čut moralne odgovornosti;
ako namreč tega ni, se kaj lahko , zgreši meja med zakonito rabo ; in zlorabo oblasti. Samo na ta j način bodo njegove odločitve no-; tranje trdne, plemenite in dosto- j . janstvene in bodo imele tudi versko jamstvo in ne bodo orodje samoljubja in strasti. Kakor je res, da trpljenje, ki stiska da-. našli je človeštvo, izvira deloma i tudi od neuravnovešenega go-) spodarstva in borbe za bolj pra-)1 vično razdelitev dobrin, ki jih i je Bog dal človeku za življenje 3 in napredek; še bolj res pa je, 3 da je korenika tega zla mnogo , globlja in sega na polje verova-3 nja in moralnega pojmovanja; i- v postopnem odpadu narodov od celotnega nauka in vere, navad in nravi, ki jih je nekdaj neu-trudno in radodarno gojila in pospeševala katoliška Cerkev, se e je tudi teh temeljev lotila troh-i- noba, mora biti nova vzgoja člo-n veštva predvsem duhovna in :r verska, da bo rodila kaj sadov; i, izhajati mora tedaj od Kristusa
0	kot iz svojega nepogrešljivega 3- temelja, polna pravice in kro-j- nana z ljubeznijo.
* Delo Cerkve za mir
Dopolniti to delo prerojenjs : je bistvena in materinska naloga Cerkve, ki prilagodi svoje sredstva novim razmeram in no-vim potrebam človeškega rodi
1	primerno. Oznanjevanje evange' lija, kakor ji je naročil njen bož-
ji Ustanovitelj, ki vernikom kliče v spomin resnico, pravico in ljubezen, in prizadevanje, da te čednosti v dušah poženejo globoke korenine — to je najbolj vzvišeno in najbolj plodovito delo za pravi mir. To veličastno poslanstvo bi pač moralo dvigniti srca vseh, ki so vojskujoča se Cerkev. Pridružiti se delu za razširitev božjega kraljestva, ki se v vsaki dobi razvija na svoj način, s svojimi sredstvi, v mnogovrstnih in težkih bojih — to pa je zapoed, ki veže vsakogar, kogar je božja milost iztrgala iz suženjstva satanovega in je bil v krstu poklican v božje kraljestvo. In če pripadnost k temu kraljestvu in življenje v njego-vem duhu in delo za njegovo rast, da bi bil njegovih blagodati deležen tudi tisti del človeštva, ki jih doslej še ne pozna — če vse to danes pomeni, da je treba odbijati hude in ostre napade, ki so organizirani do vseh podrobnosti kot še nikoli, vsled tega verniki še niso odvezani dolžnosti, da z jasnim čelom in neustrašeno izpovedujejo svojo vero; nasprotno to naj jih izpod-buja, da trdno vztrajajo v boju, tudi za ceno najtežjih žrtev. Kdor živi iz Kristusovega duha, ga težkoče ne bodo zlomile, ampak bo popolnoma zaupal v Boga in voljno prenašal vse nadloge. Ne bo se izmikal bridkostim in težavam časa, ampak jim bo šel naproti, vedno pripravljen pomagati z ljubeznijo, ki je močnejša kot smrt, ki ne beži pred žrtvami, ki v nobenem viharju ne ugasne.
Ponižno in iz vsega srca pa se dan za dnem Bogu zahvaljujemo za veliko tolažbo in neizmer no veselje ki smo ga deležni, ko moremo, častiti bratje, po vseh deželah katoliškega sveta opazovati očjvidna znamenja duha, ki odločno in pogumno sprejema silne naloge naše dobe, ki v plemenitem in neumornem delu za lastno popolnost — kar je prvo in poglavitno — deluje tudi apostolsko za razširjenje božjega kraljestva. Iz Evharističnih kongresov, ki so jih naši predniki podpirali z vso ljubeznijo in skrbnostjo, in iz sodelovanja laikov, ki jim Katoliška akcija vi'iva živo zavest njihovega visokega poslanstva, pritekajo tako bujni studenci milosti in moči, da jih v današnjih časih, ko so grožnje vsak dan bolj težke in so potrebe v trdem boju krščanstva s protikrščanstvom vsak dan večje, nikdar ne moremo preceniti.
©Društvo sv. Jožefa I
Itev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
40. leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedelji" ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60, lita v odrasli oddelek; in v mladin. ski oddelek od rojstva do 16. leta.
Skupno društveno imetje znaš«*. $21,000.00 Članstvo šteje skupno 523 članov(ic).
Nadaljna pojasnila sc dobe od sledečega odbora:
Frank Jerina, preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag.
dS&DrHŠtvo sv. Vida
fj^fflg itev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O.
Leto 1939. Predsednik: Leopold Kushlan, 6411
St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortun«, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Koroaec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dt M. J. Oman, Dr. L. J. Pome, Dr A. J. Pwko, Dr. A. Skur, Dr. J.
F.	Seliskar, Jr. in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo ne
deljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesmcnt se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsa kega 10. in 25. v mesec«.
AMEtmCANSKI SLOVENEC
Četrtek, 21. decembra 1939
Ukrajina joče
Pisano polje
J. M. Trunk
Zahval^^ošcilo
Podpisani se toplo in iskreno zahvaljujem slovenskemu občinstvu za tako veliko udeležbo in tako številen poset na otvoritveni clan naše prenovljene pekarne. Bili smo res prijetno iznenadeni nad tolikim posetom zadnjo soboto 16. decembra, ki bo ostal prijeten zgodovinski dan za naše podjetje.
Zahvalimo se tudi vsem, ki so tekom tega leta patronizirali našo pekarno. Priporočamo se vsem še v naprej z obljubo, da bomo skušali tudi v bodoče nuditi našim odjemalcem najboljšo postrežbo v naši stroki.
Slovencem naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za potice narejene po slovenskem načinu vsak čas.
Obenem želimo vsem odjemalcem, prijateljem in vsemu občinstvu srečen, prijeten in vesel Božič ter srečno, zdravo in zadovoljno Novo leto!
FOLTYN BAKERY
F. FOLTYN, lastnik
1854 West 21st Place,	Chicago, Illinois
Phone: Canal 5481
ALEKSIJ PELIPENKO I
"Tako tovariš častnik, tako ste sedaj povišani v generala, sedaj imate generalske trakove. Ampak general mora nositi tudi generalske našive!"
In zarezali so mu na ramenih podobne trakove.
Častnik je trepetal po vsem telesu, le tiho je stokal. Premagoval se je junaško, videlo se je, da mu je srce tolklo, da so mu prsa kar valovila.
Župnik Nikander ni stal daleč vstran in je s častnikom trpel vse bolečine. Hotel je na glas zakričati, pa mu je glas odpovedal. Vendar kadar se je hotel obrniti v, stran je nanj planil preiskovalni sodnik im mu grozil:
"Glejte naravnost, oglejte si dobro! Kar poglejte kaj vas čaka!"
Potem, ko so bili "našivi" že izrezani, se je spomnil eden izmed Mongolov, da mora biti to napredovanje tudi dobro zalito. Prinesli so steklenico z alkoholom in ga vlivali v sveže rane na nogah in ramah.
Muke so bile za častnika neznosne. Telo mu je večkrat vstrepetalo, slišalo se je medlo stokanje, nato mu je klonila glava na prsa in padel je v omedlevico.
Župnik Nikander je mislil, da je častnik mrtev in je pričel moliti za pokoj njegovi duši. Cekisti so častnika odvezali od kola in ga položili na tla. Potem so ga polivali z vedri mrzle vode in mu odmašili usta.-
Skoro dve uri je ostal nezavesten, potem se je začel gibati in je strašno zakričal. Zopet so mu zamašili usta, privezali so ga na kol in so ga dalje mesarili.
"Pokažite mu, kako so častniki izbijali vojakom zobe!" je ukazal sodnik.
Eden je šel po klešče in je nesrečniku pulil zobe. Tudi lase so mu potrgali in trpel je grozne muke, dokler ga ni zopet omedlevica rešila bolečin.
Tudi tedaj ga niso pustili umreti, temveč so ga zopet polivali z vodo, da je prišel k zavesti, Potem so ga tretjič privezali h kolu. Med velikim trpljnjem in častnik odprl oči in pogledal okoli. Nedaleč je videl župnika Nikandra in ujela sta se z očmi. V tem pogledu je bila prošnja, ki je do srca snekla župnika Nikandra: Moli za mojo dušo!" Župnik Nikander se je pokrižal, sklenil je roke in molil.
Častnik je to videl, pokimal je z glavo in zaprl je oči.
Toda eden izmed čekistov je to zapazil:
"Kaj?" je zakričal. "Vidva nam hočeta menda tu na dvorišču igrati byrko ? Vama bom že pomagal!"
Potegnil je svoj nož in iztaknil častniku obe očesi.
Tega pa župnik Nikander ni mogel več prenesti in padel je nezavesten na jtla.
Zvečer se je Nikander zavedel, ogledoval si je okoli sebe in spoznal, da je v svoji celici. V prvem trenutku ni vedel, ali so bile le strašne sanje, ali je v resnici gledal mučenje človeka. Vendar je spoznal, da je bilo vse res, ker je videl poleg sebe Je še dva častnika.
Častnika sta bila sklonjena nad župnikom Nikandrom. V njunih očeh je bral skrit strah. Nekaj časa sta molčala, potem pa je eden od njiju dejal:
"Očka, kje ste bili ves dan? Kaj so de-
lali z vami, da so vas nezavestnega prinesli? Ko vas ni bilo, so odpeljali tudi najinega tovariša. Ali kaj veste o njem? Ali so ga ustrelili? Ali ste ga videli? Ali bodo tudi naju ustrelili?"
Ko je župnik Nikander zapazil, da nista še zvedela o usodi njunega tovariša, je hitro poudaril, ali jima naj pove, ali ne. Ne, ničesar jima ne bo povedal. Zato jima je kratko odgovoril:
"Draga tovariša v usodi, truden sem do smrti. Ne morem govoriti. Mnogo vama itak ne vem povedati. Le to vem, da je sodnik vajinega tovariša toliko časa zasliševal, da je padel v nezavest."
Vse drugo je zamolčal. Takoj nato je prebledel in se začel tresti. Pred njim je bila nesrečnikova podoba, ki je moral toliko trpeti. Prekrižal se je in je tiho dejal:
"Večno živi v nebesih, ubogi mučenik!"
Zadnji dogodki so vzeli častnikoma mir. Vso noč nista zaspala. Tudi župnik Nikander ni mogel zaspati. Mučila ga je misel, kaj je z mučenim nesrečnikom, ali je že umrl, ali se še sedaj muči. Take misli so ga potrle in ga preganjale kot še nikdar. Lasje, ki so bili do tedaj pol črni, pol sivi, so mu v tej noči popolnoma posiveli. Tudi z obraza sta morala častnika razbrati, da je doživel grozno žaloigro.
*
Naslednje dopoldne so ga zopet poklicali v pisarno preiskovalnega sodnika. Le s težavo se je vlekel po dolgih hodnikih in večkrat se je moral odpočiti, da ne bi omahnil.
V sobi so sedele iste tri zverine v človeški podobi kot dan prej. Kadili so in se zabavali. Potem se je obrnil sodnik proti župniku Nikandra. Glas mu je zvenel tako mirno, kakor da bi imel najčistejšo vest na vsem svetu.
"No, tovariš duhovnik, sedaj si menda videl, kaj se pravi biti v mojih rokah. Ali b.jš sedaj povedal, kje so stvari?"
Župnik ni odgovoril.
"Torej ne?" je zakričal sodnik. "Dobro, še enkrat ti bom pokazal, kaj znam."
Zopet so peljali čekisti župnika Nikandra na dvorišče in doživel je isti prizor z dragim častnikom, kot dan prej s prvim.
Toda za to žrtev je bilo preveč trpljenja. Ko je častnik med mučenjem padel v nezavest so ga zaman polivali z mrzlo vodo, ni se več zavedel. Cekist mu je položil roko na prsa in glasno oznanil:
"Ne živi več!"
"Poklicani zdravnik je ugotovil smrt. Župniku Nikaridru je bilo lažje pri srcu. Tiho je govoril:
"Živi večno v spomin potomcev, mučenik.
Župnik Nikander ni vedel kako je prišel v celico. V njej je bil še en častnik. Zopet je razmišljal, ali naj mu pove, ali ne.
"Če mu ničesar ne povem o usodi njegovih tovarišev," je preudarjal, "bo bolj mirno pričakoval jutrišnjega dne. Ali ne bi bilo bolje, da mu vse razodenem? Morda bo umrl od-strahu, ne da bi mu bilo treba pretrpeti mučenje. Da, to bi bilo dobro ! Toda potem bi bil kriv njegove smrti. Morda ga bodo vendar pomilostili?"
Hipoma se ;mu je porodila misel: Ali ne bi mogel rešiti zadnjega častnika iz krv-niških rok za ceno, ki so jo rdeči hoteli?
(Dalje prih.)
s
A//,
1849 West CermaE Road, CHICAGO, ILLINOIS
I
* zdelu je vge vrste tiskovine, u društva, organizacije in posameznike, lično In poceni
Poskusite In prepričajte sel
Roparski napad
V Malih Braslovčah 30 sestre Prislanove, ki so že spale, nenadoma, sredi noči, zaslišale v veži ropot. Ko so hotele prižgan ti luč, sta naenkrat planila v sobo dva moška in z naperjenimi samokresi grozila s smrtjo, čc jima takoj ne izroče vsega denarja. Za tem sta roparja prebrskala vso hišo, omare in posteljo, da bi našla denar. Mlajši sestri se je med tem ča-
som posrečilo, da je zbežala iz hiše k sosedom po pomoč. To sta roparja opazila, eden izmed njiju je sprožil v zrak, nakar sta pobegnila.
Usten I o and Advertise over
PMDECH'S YUGOSLAV RADIO
ft'G^k Songs and Music Tamhuritza Orchestra
Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 536 P. Clark ,«t.. Ch'caso — Har. 3006

Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Tolrfon: 85 — Res. W80-W
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KEN M ORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
1590S Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
ZahvaJaji^oščilo
Podpisani se najlepše in najiskreneje zahvaljujem vsem številnim odjemalcem prijateljem, ki so patronizirali našo trgovino skozi to leto.
Vsem se še za naprej toplo priporočam. Kakor doslej še bolj bom skušal v bodočnosti kar najbolje zadovoljevati svoje odjemalce.
Obenem voščim in želim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem prav srečne in vesele božične praznike ter srečno zdravo Novo leto 1940!
Martin Senica
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA
Pri nas dobite vse vrste sveže meso, perutnine. Posebnost pri nas so domače -kranjske klobase, mesene in krvavice, kakor tudi diuge vrste prekajeno suho meso.
— VSEM SE NAJTOPLEJE PRIPOROČAM! —
2C59 West 23rd Street,	Chicago, Illinois
Telefon CANAL 8172
Pamet, pamet. Ako znori eden, ni treba, da bi znorel še drugi, ali znoreli vsi.
Znorel je Hitler in kot moč nejši in pripravljenejši je pri-hrul s tako močjo, da je bil vsak uspešen odpor od strani Poljakov izključen, če bi se bili Poljaki tudi borili ko en mož. Pri obupnem odporu v Varšavi so naziji govorili o nekem — barbarizmu. Bilo je kakor v klavnicah v Chicagu. Barbaiizem. Well, kakor se vzame. Danes velja le pest, in kdor jo ima, jo rabi. Žal. Dokler pa imamo le to "moralo," se mi zdi, je nekaj pameti le tudi na mestu, pameti namreč, da tisti, ki nima pesti, uporabi pamet, in odneha, ko je vsak odpor brezupen. Heroi-zem je lepa stvar, pamet pa še lepša, če se kdo velike pesti ne more iznebiti.
Stalinova velika pest je prišla zdaj nad finskega palčka. Junaški Finci. Vse lepo. Ne odobravam Stalinove pesti, ampak tu je. Pri prvih spopadih javljajo Finci o velikih uspehih nad Rusi brez lastnih izgub. Bajže. Za maršala so postavili barona Mannershei-ma in ta kliče na odpor do — smrti. Eh. .er..če se obrne sreča na nasprotno stran, navadno taki "dosmrtni" vojaki najprej letijo. Saj se poznamo, in smo videli z lastnimi očmi.
Pa ne gre za to. Pravica tu, pravica tam, krivica pri pesti. Dokler svet ne najde izdatnega sredstva, da odseka vsako nasilno in krivično veliko pest, bi jaz sodil, da je pahiet zelo na mestu.
Morda so Čehi pametno ravnali, ko so klonili pred pestjo. Poljaki niso, pa so morali slišati celo očitek, da so — barbari. Komu je pomagamo, ako bi se Finci žrtvovali do zadnjega moža? Morda jutri le izgine iz sveta — pest, in Finci lahko še živijo in se razvijajo. Ako pa bi šlo "do zadnjega moža," bi vse skupaj šlo. "Pamet je boljša
kot žamet," pravimo pri nas. *
Čital sem dobro razpravo o Estoniji. Prvi prebivalci so bili Livi; do šest tisoč jih je še. Borbe so bile z došlimi keltskimi Estonci, ki so postali najštevilnejši. Do 500 let so gospodarili Švedi, potem so prišli križarji — Nemci in ostali kot aristokracija. Precej se je naselilo tudi Rusov, toraj je kar pet narodnosti na malenkostnem ozemlju. Menda so Estonci vsem manjšinam priznali njih pravice, kar je zelo lepo. Ampak Estonija in
NAZNANILO!
Slovenskim gospodinjam in drugim naznanjamo, da delamo DOBRE DOMAČE NUDELCE, zrezane na vsake vrste po želji. Cena od 10c. funt naprej. Večja naročila prinesemo na dom. Priporočamo se tudi društvom za banket, kakor tudi za ohceti.
Mary Zore in Mary Bizjak
1926 W. 22nd Place, Chicago, 111. Tel. Canal 5621
Obenem želimo vsem Slovencem vesele božične -praznike!
Latvija in Litvanija in Finska, kjer je povsod več narodnosti, so bile vse postavljene po Angležih, da zaprejo Rusiji vrata v Baltik, in tU se pričenja drugo poglavje. Rusija mora imeti zraka, vse nič ne pomaga, imperializem gor ali dol, Ako sreča Ruse pamet in spoznajo, da je pravičnost napram drugim najboljše sredstvo za; mirno sožitje, bi vsem bolje kazalo, da so njih narodni interesi bolj zaščiteni v okviru močnejšega. To bi bilo vsaj moje prepričanje, ako so Rusi pametni in pravični.
Seve Angleži bi še naprej zavijali oči in govorili le o nasilstvu.
Bajž še dolgo ne bo konec.
Začeli so najprej po zraku. Je njih zadeva. Takoj so pa; Finci poročali, da je bilo 10, 15, če ne 18 bombnikov sestreljenih, ruskih namreč, in Rusi so poročali, da je bilo nekako toliko finskih sestreljenih, in Finci so rekli, da niso nič izgubili, in Rusi so enako rekli, da niso nič izgubili. In tam med Nemci in Francozi je na pikniku prav isto. Bajže.
-o--
Širom Jugoslavije
Z voza je padel
Z vozom po cesti se je peljal 17 letni posestnikov sin Ivan Pospeh iz Zabukovce pri Grižah. Naenkrat sta se konja, ki sta vlekla voz splaši la, Pospeh je padel z voza in si zlomil ključnico. Moral je iskati pomoči v celjski bolnici,
-o-
Dve nesreči
Ko sta izVoznikai Martin Ri-tonja in Stanko Semenčic iz Gorenje Radgone nakladala živino za izvoz,je eden hudomušnih bikov pritisnil Franca Banafija ob ograjo tako močno, da mu je poškodoval desno roko. Drugi razjarjen bik je pa navalil na Maryina Majerja iz Hercegovščaka, ga podrl na tla in ga tako poškodoval, da; je zdravnik odredil prevoz v bolnico.
ZOBOZDRAVNIK
FRANK PAULICK,
D.D.S., M.D.S. Dentist-Orthodontist
(izravnava zobe)
2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 '	— in —.
Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904
URE: V Cicero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do S zveč. ' Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-Skem uradu vsako sredo.
Ogenj
Na hiši posestnika Jurija Korošca v Plintovcu je nastal požar, ki je uničil na hiši ostrešje, poleg tega več pohištva in obleke. Ogenj so povzročile saje,ki so se vžgale v dimniku. Posestnik trpi občutno škodo.
Nesreča
Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripeljan 48 letni posestnik Janez Go-gala iz Zgornjega Otoka pri Brezjah na Gorenjskem. Na cesti ga je podrl neki avtomobil in mu prizadejal hude poškodbe po glavi.
--o-
Kaj napravi strah
V	Kobleku pri Vojniku blizu Celja si je 24 letni Alojz Mežnar prerezal vrat na svojem skednju pri vinski kleti. Mežnar je pred kratkem pobegnil v Nemčijo, pred dnevi se je pa vrnil. Iz strahu pred posledicami pobega v drugo državo, je izvršil strašno dejanje.
-o-
Pranečakinja škofa Stross-mayerja
V	Babini Gredi na Hrvatskem je umrla pred kratkim Berta Kutuzovič,rojena Stross-ma.ver, pranečakinja škofa Juraja Strossmayerja, stara 68 let Otroška leta je preživela v škofijskem dvorcu v Djakovem, kjer .je bil njen oče v službi svojega slavnega strica škofa Strossmayerja. Z njo je izumrla rodbina Stross-mayerjev.