pREDNlŽTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5». 8 (liskama L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. “Opoldne in od 5. do C. popoldne vsak dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne '•': sprejemajo ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’ Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. *. \ * UPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen piostor, poslana ::: in reklame 40 vin. i.u-i.il lejema upravnišlvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. .......... Reklamacije lista so poštnine proste. ——------------— Štev. 368. V Ljubljani, v sredo dne 28. avgusta 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in ,,ane naročnina Za avstro-ogrske kraje: Poletna ...............................K 2160 Polletna 1080 kletna *. *. *..............................540 ®esečna » 180 celoletna Polletna fe*rt!etna mesečna Za Nemčijo: K 26 40 . 1320 . 660 , 220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron 1,1 sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na-foČnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji ln tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav n'^tvo. „Zarje“ v Ljubljani. Migljaji za agitacijo. Marsikdo, ki bi rad koristil naši stranki, Se vPrašuje; kake raj razširjani socialno demokratična načela? Kako naj pomagam uresni-Ce,'iu socialno demokratičnih zahtev? l. .. ?e»n sodrugom, ki se zavedajo svoje agi-‘acuske dolžnosti in ki se jim hoče požrtvovalna dela za stranko, veljajo sledeče besede: „ Prva stvar je ustna agitacija za strankina Naceja. V delavnici in v fabriki, na stavbi in v Kpstilni, na obiskih in izletih, skratka povsed, Kier se snideš z ljudmi, lahko agitiraš. Ampak ne bodi preglasen in ne kriči: Rdečkar sem, so-cialni demokrat! — Zakaj z vsiljivim kričanjem 111 bahavim vpitjem ne dosežeš agitacijskega “speha in ne pridobiš nikogar za našo stranjo. Predvsem presodi in pretehtaj človeka, s Kateri»i se spustiš v razgovor. Ne posegaj mu ^ nepravem času v besedo, ne načenjaj težkih veiepblitičnih in socioloških vprašanj, -če jih ne r‘»zunie in če sam nisi prav trden v njih. Pogovor napeljuj vedno na najbližja vprašanja, ki 5511 zanimajo, in pojasnjuj jih s socialno demoničnega stališča. Vsako trditev, ki jo izustiš, Dodpri in zavaruj takoj z dokazom! Izogibaj *e. besed, ki jih sam natanko nc razumeš in "Puščaj tujke, ki niso splošno razumljive. Ne Kovori vseveiio kaor kolovrat in puščaj tudi iiwL.gemtl do besecle- Odvadi se psovk in ža-V'iriiin«t,?g0V0^e 0 kateresibodi strani odgo- in iUphT,"0 rez ieze- N5kar ne trati časa porini«- i ludrni- katerim njih gospodarski in n ,polozaj brani, da bi se pridružili socialni demokraciji prav tako se ne meni z ljudmi, Ki imajo vsak dan drugačno politično prepričale — čas resnega socialno demokratičnega agitatorja je predragocen, da bi ga zapravljal *a Politične glumače in neozdravljive kveru- lante. Da si kos vsem ugovorom in pomislekom ^ svojem agitacijskem delovanju, prebiraj 'Ve$to in s preudarkom strankino časopisje in 'trankine brošure. V strankinem tisku je nagr-J^eno toliko agitacijskega orožja, da se mo- Pomeriti ne le z osebojevnikom, ki je stal v Jetičnem življenju ob strani, temveč tudi z vsakim političnim protivnikom. Ne daj, da bi ti ostro in bogato orožje rjavelo na polici, ampak sprejmi vse zaklade, ki ti jih nudi strankin tisk, vase in razmišljaj o njih. Prav tako kakor ustna agitacija je tudi razširjanje strankinega tiska povsod mogoče. Zato imej zmerom pri sebi nekaj številk »Zarje« in prebranih številk ne meči vstran, dajaj jih ljudem, ki bi jih utegnil zainteresovati za strankino glasilo. Glej, da vsak, kdor se šteje za ocialnega demokrata, naroči »Zarjo« in da jo redno čita, dan za dnem. Agitiraj ob vsaki priložnosti za shode m demonstracije, za veselice in za organizacije; skrbi, da vse sodelavce, vso soseščino, vse znanstvo in vse sorodstvo privedeš v strankina društva. Predvsem je potrebno, da obiskuješ sam redno strankine priredbe in da si član vseh strankinih društev! Poleg opisane agitacije pa je dolžnost vsakega sodruga, da živo podpira stranko in nje stremljenja. Noben trud ti naj ne bo prevelik, nobena ovira pretežka, da razširiš socialno demokratična načela. Za razširjenje »Zarje« je predvsem potrebno, da poročaš svojemu glasilu o vseh dogodkih in neprilikah, ki se dogajajo v kraju ali pa v delavnici, in da razširiš med interesiranimi osebami tisto številko, v kateri so omenjene stvari objavljene ali popisane. Ampak pri vseli dopisih in sporočilih svojemu listu se giblji strogo v okvirju resnice in se povprašaj vselej, če se v dopisu izrečene trditve dado tudi dokazati. Čenče in vsakdanje tevlje ne spadajo v list, prav tako tudi ne hibe oseb, ki jih iz tega ali onega vzroka ne maraš. Poročaj le o zadevali, ki zanimajo širšo javnost in ne bodi v oceni oseb malenkosten! Za uspešno sodelovanje v strankinem časopisju se priprav-laj z marljivim prebiranjem strankine literature, zakaj tvoje delo bo koristno le tedaj, če si se sam poglobil v načela in zahteve socialne demokracije. Ampak ne le z duševnim sodelovanjem, tudi z gmotnim žrtvovanjem moraš podpirati stranko. Glej, da redno plačujeŠ vse strankine prispevke in da jih plačujejo tudi tvoji tovariši. Tudi sicer prispevaj k stroškom strankine agitacije in organizacije, in vzpodbujaj druge, da. žrtvujejo za strankine smotre. Ampak tudi v tem ne smeš biti vsiljiv, zakaj nabiranje za stranko in za njene namene se ne sme izpačiti in prevreči v beračenje! Meščanska demagogija in že-lezničaiji. II. »Ker so v koaliciji združene narodne železničarske organizacije dosegle lep uspeh«, nadaljuje »Jugoslovanski železničar«, da je državni zbor dovolil za železničarje 38 miljonov kron, od katerih še dolguje vlada železničarjem 17 miljonov...« Češki, nemški, slovenski in poljski meščanki poslanci so 5. oktobra vložili skupen predlog, za katerega pokritje bi bilo potrebno 62 miljonov. Ali v odseku za državne nastav-ljence so »mrodne« stranke in krščanski soci-alci, ki so 5. oktobra zahtevali za železničarje 65 miljonov. že do 27. oktobra skrčili svoto 62 oziroma na 65 miljonov, za celih 24, oziroma 27 miljonov, torej so nacionalci skrčili prvotno svoto za 39, krščanski socialci za 42 odstotkov in se znova »zedinili« na svoto 38 miljonov kron. Ko je sodrug Tomschik ostal osamljen s svojim predlogom, je tudi on kot zadnji pristopil k meščanskemu predlogu 38 miljonov kron. Tedaj vložiti skupen predlog, zahtevajoč 62 miljonov kron, na to skrčiti in sc »zediniti« na 38 miljonov kron, »od katerih vlada dolguje železničarjem še 17 miljonov,« to so lepi »uspehi«, ki so jih »dosegle v koaliciji združene narodne železničarske organizacije in poslanci, ki stoje ob njeni strani«. »Hinavci!, grdi hinavci! vedeli so natančno da parlament ne more sprejeti predloga, ker nima vlada pokritja za to svoto« nadaljuje »Jugoslovanski Železničar«. Prvič ni res, da je odvisno pokritje omenjenih 17 miljonov iz državnih davkov. Mogoče je — in socialno -demokratični poslanci so to v parlamentu natančno dokazali — dati železničarjem 17 miljonov kron od preostanka dohodkov državnih železnic;. Drugič: če bi bilo za železničarske zahteve pokritje iz državnega davka res potrebno, bi bilo na vsak način mogoče dobiti tistih par miljonov za železničarje, saj so meščanske stranke dosedaj še vedno dovolile neštete mi-ljone za militarizem in še vsako leto celo letos 14 in pol miljonov kron za premije in darila žganjarskim — knezom, grofom, baronom in veleindustrijcem. Tretjič: če bi bilo letos res težko, dobiti pokritje za tistih 17 miljonov, kdo pa je sokriv, da je, kakor trdi sedaj narodnjaška gospoda, vladi zmanjkalo denarja za železničarske potrebe? 18. junija 1912 je bil v zbornici bbj za dnevni red.,Meščanske stranke in njih vlada so hotele, naj zbornica dovrši prej bram-bno reformo in potem naj šele pričnez razpravo provizoričnega proračuna. Socialni demokratje so nasprotovali takemu dnevnemu redu, ker vedno zahtevajo, naj določi ljudsko zastopstvo dohodke iz davkov za ljudske, torej tudi za železničarske potrebe, preden se vržejo dohodki iz davkov militarizmu v žrelo. Pri glasovanju o predlogu sodruga Seitza, naj reši zbornica prej proračun in potem šele bram-bno reformo, je od 20 slovenskih klerikalcev glasovalo 13 proti predlogu in sicer: Brenčič, Demšar, Fon, Gostinčar, Jaklič, Jarc, Korošec, Krek, Pogačnik, Povše, Roškar Verstovšek, Žitnik: 7 članov te stranke pri glasovanju ni bilo navzočih in sicer Benkovič, Grafenauer, Hladnik, Jankovič, Gregorčič, Pišek, Šušteršič. Od slovenskih liberalcev in istrskih Hrvatov nobenega pri glasovanju ni bilo navzočega in sicer: Gregorin, Laginja, Mandič, Ravnihar, Rybar, Spinčič. Niti eden slovenskih poslancev ni glasoval za predlog, po katerem bi zborni-nica prej rešila ljudske potrebe in potem Šele izpolnila želje militarizma. Od drugih železničarskih prijateljev navedemo še imena sledečih: I1eine^ Kroy (Reichsbund) profesor Ke-metter (krščansko - socialna organizacija), ki so glasovali proti predlogu Seitza. Za predlog Seitza se je oddalo 150 glasov, proti pa 213; 148 meščanskih poslancev ni bilo navzočih pri glasovanju; predlog je propadel; zbornica je morala rešiti orej brambno reformo. Ko pa je prišel potem pri proračunu trenotek, določiti za železničarje 17 miljonov kron, so meščanske stranke, ki so par dni preje glasovale proti predlogu Seitza in dovolile militarizmu 56 tisoč rekrutov več, izjavile: »za železničarje ni denarja«. Sedaj pa vprašamo železničarje: kdo ie kriv, da ni bilo pokritja za železničarske potrebe, kakor trdijo sovražniki železničarjev? Ali ne oni, ki so ugodili prej želji militarizma, preden so določili dolndke iz davkov za ljudske, torej, tudi za železničarske potrebe. Niso li sokrivi slovenski »narodni« poslanci od prvega do zadnjega, ker je od 26 slovenskih poslancev 13 glasovalo proti predlogu Seitza m ker ostalih 13 pa pri glasovanju ni bilo navzočih. »Vedeli so natančno, da parlament ne more sprejeti predloga, ker nima vlada pokritja zato svoto — saj so ravno prej glasovali socialni demokratje oroti .predlogam, ki bi zagotovili potrebno pokritje,« piše dalje »Jugoslovanski Železničar«. K temu imamo pripomniti: Vlada ni v proračunu zahtevala nobenega pokitja za 17 miljonov za železničarje. Torej socialm demokratje niso glasovali proti pokritju za železničarske potrebe. Socialni demokratje so glasovali proti proračunu. Meščanske stranke so glasovale zanj. Proračun je bil sprejet. Torej ako bi bili tudi socialni demokratje glasovali proti predlogi, ki bi zagotovila vladi pokritje za 17 miljonov za železničarje, bi bila predloga od meščanskih strank itak sprejeta. Socialnih demokratov je v parlamentu 81, meščanskih zastopnikov 434; 81 glasov torej ne zadostuje, da bi ovrgli predlogo vlade. Narodnjaška gospoda pravi: »vlada m imela pokritja za 17 miljonov za železničarje«. Pri § 5. proračuna, ki ga je sprejel že proračunski odsek na predlog sodruga Diamanda, po katerem država ne bi smela dati bogatim veleposestnikom, grofom, baronom in veleindustrijcem premije za izdelovanje strupa iz krompirja, so našle vlada in meščanske stranke naenkrat pokritje in meščanske stranke so zavrgle predlog sodruga Diamanda, ki je propadel s 173 glasovi proti 146. Od slovenskih liberalcev in istrskih Hrvatov niso glasovali za predlog Diamanda, ter niso bili navzoči: Gregorin, Ravnihar, Rybah Mandič. Spinčič. Ako pride trenotek, dati ubogim železničarjem 17 miljonov kron, pri glasovanju 83 odstotkov narodnjaških in istrsko -hrvaških poslancev ni navzočih. Kadar pride odločilni trenotek, grofom vzeti premije, od slovenskih liberalcev pri glasovanju 83 odstotkov ni navzočih. Tako delajo narodnjaški rodoljubni poslanci za ljudstvo. »Ko se bo jeseni obravnaval redni proračun, tedaj bodo »koalicija« in pa poslanci, ki ji stoje ob strani, že storili svojo dolžnost, da dobe železničarji še teh 17 miljonov,« nadaljuje »Jugoslovanski Železničar«. Poslanska zbornica je meseca julija sprejela resolucijo, v kateri se poživlja vlado, naj predloži najkasneje do 1. oktobra proračunskemu odseku predlogo rednega proračuna. Meseca decembra 1911 je zbornica sprejela resolucijo, po kateri naj bi dobili železniarji 38 miljonov kron. Vlada tega sklepa še do danes ni izvršila. Tako se vidi, da ni gotovo, če pride jeseni do rednega proračuna, kakor tudi lansko jesen ni prišlo do tega. Sploh fctolLE ZOLA: Rim. (Dalje.) . Na Petrovem trgu je bil sredi te mračne kSfereaOShnHpopo,noma sam- Nobenega za-~ ničefar r^Ca’ n?benega bitja ni bilo videti sta vstahla S Xls,oke.Prazni obeliskov, ki sežnekn mn l četverimi kandelabri iz raz-bazilike S!vciEa ‘laka. Tudi pročelje ogromni rni^- -aJw a' naličile visokemu kamnitnemu gozdu. linn i5a n,Cl kupola je bila le brezmejna ob-„ ’k' se ie dala uganiti na brezmesečnem J-uu- bamo vodni trakovi studencev, ki so e naposled razločevali kakor tenki, premični .««totm so brez kraja, žalostno, tožno mrmrali -iJe’ kakor da prihaja ta glas iz kdove bila temin. Oj, kakšna otožna veličina je VatiV *em sPaniu* °j’ ves ta glasoviti trg z ikjmom, s sv. I etrom, ponoči, poplavljen tal in tišine! Naenkrat ie ura bila deset — CjP Počasi in tako glasno, kakor da ni še ni-bnt k',a slovesnejša, odločilnejša ura v glo-KeiŠi, mračnejši, neprodirnejši neskončnosti. l Piere je stal nepremičen sredi tega veii-|ega Prostora; vse njegovo ubogo, strto bitje go . epetalc). Kaj, ni li pravkar govoril tam trJ,tr^etrt ure z belim starcem, ki mu je iz-Vso njegovo dušo? Da, to je bil konec; Čepn]a vera mu je bila iztrgana iz krvave-Der(L:Srca\ razgrebenih možgan. Zadnji eks-v «! °t je bil izvršen; cel svet se je podrl vr111-.Naenkrat se je spomnil na monsinjora l?ekila’ *n kak° je imel samo ta prav v vsem. to, k ^o bili, da stori naposled vendar le stjlnej , hotel monsinjor Nani, in zdai je ob- J’ ko je opazil, da je res to storil. Krožen dna obupanost ga je pograbila, tak strah ga je prešinil, da je iz dna noč-* rok ^na’ v katerem je tičal, dvignil drh-e >n poysem na glas govorila .-.Ne, ne, tukaj te ni, o Bog, življenja m resnice, Bog rešitve! Pridi vendar, prikazi se, ko umirajo tvoji otroci, ker ne vedo, ne kdo da si, ne kje v neskončnosti svetov živiš!« Nad ogromnim trgom se je bočilo velikansko. temno nebo iz modrega baržuna, nema, vznemirjajoča neskončnost, na kateri so trepetale zvezde. Veliki voz nad strehami Vatikana je bil, kakor da je vzdrsnil še bolj navzdol; njegova zlata kolesa so bila kakor da so prišla iz pravega tira, ojnica mu je štrlela v zrak. Orion pa, tam doli nad Rimom, na strani ulice Giulia, je bil že, da izgine, in videti je bila le še ena treh zlatih zvezd, ki mil kvase pas. XV. Pierre je zadremal šele ko se je danilo, od razburjenosti je bil ves razbit in je gorel od vročice. Takoj ko se je vrnil v palačo Boc-canera. pozno ponoči, je zopet našel strašno mrtvaško žalost za Darijem in Benedeto, okrog devetih, ko se je zbudil in je zajtrkoval, pa je hotel takoj dol v kardinalovo stanovanje, kjer so bili položili trupli na oder, da jim morejo sorodniki, prijatelji, varovanci, posvetiti svoje solze in molitve. Med tem ko je zatrkoval. je prišla Vikto-rina, ki, hrabra in delavna kljub svoji obupanosti, ni bila šla v posteljo, ter mu je povedala dogodke noči in jutra. Donno Serafino ie tako mučila skrb za dostojnost, da je še cnkiat poizkusila ločiti mrliča. Ta gola žena, ki je v smrti tako trdno objemala razgaljenega moža, je žalila vso njeno sramežljivost. Ali bilo je že prepozno; trupli sta že odreveneli, in kar se ni bilo storilo prvi hip, se ni mogio zgoditi zdaj brez strašnega onečaščenja. Ljubavna vez je bila tako močna, da bi jima bili morali raztrgati meso, polomiti kosti, če bi ju bili hoteli ločiti. In kardinal ki že prej ni dovolil, da bi se motilo njiju spanje, njiju večna zveza, se je skoraj sprl s sestro. Pod njegovo duhovniško obleko se je zopet zbudil sin njegovega plemena, ponosen na nekdanje strasti, na lepo. silno ljubav, na lepe sunke z bodalom. Obitelj, ki je imela dva papeža in velike vojskovodje, so proslavili tudi veliki ljubavniki, je dejal. Nikdar ne dovoli, da se kdo dotakne teh otrok, ki sta bila tako čista v svojem bolestnem življenju in ju je združil le grob. On je gospodar v palači. Zavili ju bodo v eno platno, zaprli v eno krsto. Verski obred opravijo v sosednji cerkvi S. Carlo, kjer ima kardinalski naslov in kjer je tudi gospodar. Če bo treba, pojde do papeža. In tako mogočna je bila njegova glasno izrečena želja, da se ji je moralo vse v hiši ukloniti brez geste in brez glasu. Nato se je donna Serafina bavila z zadnjo toaleto mrtvecev. Sega je zahtevala, da je bila pri tem tudi družina navzoča; Viktorina, najstarejša in najbolj ljubljena služkinja, je pomagala obitelji. Zadovoljiti so se morali s tem, da so zavili mrtva ljubimca najprej v Benedetine razpuščene lase, v te dišeče, goste, dolge, kraljev-skemu plašču podobne lase; potem so ju ogrnil; z belo svilnato, pod vratom stegnjeno mrtvaško rjuho, ki je napravila v smrti eno bitje iz njiju. Tedaj je kardinal zopet zahteval, da ju odneso v njegove prostore in polože sredi prestolne dvorane na oder, da se izkaže zadnja čast zadnjima njiju imena, tragičnima zaročencema, s katerima se vrača nekdaj silna slava Boccanerovih v zemljo. Tej zahtevi se je itak donna Serafina takoj vdala, ker se ji ni zdelo spodobno, da bi kdo videl njeno nečakinjo, bodisi mrtvo, v tej sobi, na postelji mladega moža. Prirejeni opis dogodkov se je raznašal; pripovedovali so o nenadni smrti Darija, ki ga je nalezljiva mrzlica pobrala v kratkih urah, o blazni bolesti Benedette, ki je izdihnila na mrtvecu, ko ga je bila zadnjikrat objela, o kraljevskih časteh, ki jima jih izkazujejo, o lepi mrtvaški svatbi, katero jima pripravljajo, ležeči-na na mrliški postelji. Ves Rim, presunjen od te povesti o ljubezni in smrti, bo govoril štirinajst dni le o tem. Pierru se je mudilo, da bi zapustil to ne- srečno mesto, kjer je moral pustiti zadnje pene svoje vere, in najrajši bi se bil odpeljal še tisti večer na Francosko; ali počakati je hotel še na pogreb in zato je odgodil svoj odhod na prihodnji večer. Ves dan bo še tukaj, v tej propadajoči palači, pri tej mrtvi ženi, katero je ljubil, pa se bo trudil, če bi ne našel v globočini svojega praznega strtega srca kaj molitev zanjo. Ko je prišel dol v prvo nadstropje in stal pred kardinalovimi sprejemnicami, se^ mu je vrni! spomin na prvi dan, ko je bil prišel sem. Zopet je dobil enak vtisk nekdanjega, zdaj obrabljenega in od prahu preteklosti pokritega kneževskega sijaja. Vrata treh velikanskih predsobij so bila na stežaj odprta, in dvorane s svojimi visokimi, temnimi stropi so bile ob tej zgodnji jutranji uri še prazne. V prvi, v dvorani slug, je bil samo Giacomo v črni livreji; nepremičen je stal pred starini, pod nebom pričvrščenim rdečini klobukom z napol izglodanimi resami, med katerimi so pajki predli svoie mreže. V drugi, v kateri je nekdaj bival tajnik, je abbe Paoarelli. nosilec vlečke, ki je opravljal tudi službo komornika, pričakoval obiskovalce; z drobnimi, tihimi koraki je stopal gorindol, in še nikdar ni bil s svojo osvajajočo ponižnostjo, s svojim sumljivim licem, v katerem se je izražala vdana vsegamogočnost, bolj podoben stari, od prestrogih verskih vaj osineli in zgu-bančeni devici. V tretji, v častni prednji dvorani naposled, kjer je ležal baret na kredenci nasproti velikemu, mogočnemu portretu kardinala v obrednem oblačilu, -je stal tajnik don Vt-gjlio, ki ie zapustil svojo malo pisalno mizo, pri vratih prestolne dvorane in je pozdravljal ta prag prestopajoče osebe s pokloni. Ob tem mračnem zimskem jutru so bile te dvorane videti še temnejše in še bolj zanemarjene; tapete so visele v krpali s sten, redko pohištvo je bilo začrnelo od prahu, stare rezbarije so se razpadale ob neprekinjenem delu črvov, m samo stropi so si ohranili blišč svoje sijajne pozlat-nine m svojih slikarij. K tli bilo treba čakati rednega proračuna, ki morila tudi to jesen ne bo. Ce bi bile nacionalne stranke in krščanski socialci hoteli železničarjem dati 17 miljonov kron, bi bilo to mogoče že sedaj potom provizoričnega proračuna. Saj imata proivzorični in redni proračun obadva enako zakonito veljavo. Zakaj torej niso glasovali nacionalci in krščanski socialci za predlog Tomschika? »Jugoslovanski Železničar« nam pove pravo: »Ker ni bil čas za to, ker je bilo absolutno izključeno, da bi mogel parlament pritrditi takemu predlogu.« Zakaj pa je bilo to absolutno izključeno? To pa modri »Jugoslovanski Železničar« zamolči! Vse to, kar je opisal »Jugoslovanski Železničar« v članku: »O ti miljoni,« je neumnost in laž. Obžalujemo železničarje, ki so člani Zveze jugoslovanskih železničarjev, ker jih imajo gospodje narodnjaki za politično tako neizobražene in vsled tega nevešče, da se drznejo jih slepariti s takimi in podobnimi lažmi. Železničarjem svetujemo, da se združijo v mednarodni socialni demokratični organizaciji, v kateri se bre'.obzirno zastopajo interesi železničarjev. Vam pa, narodnjaški poslanci, zastopniki grofov, baronov, veleindustrijcev in militarizma, rodoljubi, ki ste že vse »žrtvovali« za »narod«, ki ste v tem letu v parlamentu delali za »narod« tako, da vam je kar sape zmanjkovalo, da je cel) niste imeli pri glasovanju za 17, od zbornice že meseca decembra 1911 dovoljenih, od vlade še sedaj ne izplačanih miljonov, vam kličemo: na svidenje pri prihodnjih občinskih, deželno- in državnozborskih volitvah! Jubilej norveške soeialne demokracije. Dne 22. avgusta se je norveška socialna 'demokracija lahko ozrla na petindvajset let plo-donosnega dela. Že leta 1839 je izdal Werge-land, ustanovitelj moderne norveške literature, list »Za delavce«, njegov naslednik Thrane pa je ustanovil leta 1848 prvo organizacijo. Leta 1850 je štelo 250 društev skoro 21.000 članov. Preganjanja reakcionarjev pa so položila mlado gibanje v grob. Thrarieja in še druge so obsodili na dolgoletno ječo; Thrane je pozneje odšel v Ameriko. Od leta 1872 so ustanavljali strokovne organizacije, prvi so šli s svojim naprej tiskarji; strokovne organizacije so se leta 1889 strnile v splošno strokovno zvezo. Leta 1885 pa se je ustanovilo v Kristijaniji socialistično društvo, in kmalu potem v Bergenu, ki je izdajalo majhen list. Rodno leto norveške socialne demokratične stranke pa je leto 1887, ko se je ustanovila v Arentalu delavska stranka, ki je sprejela leta 1889 svoje današnje ime. Leta 1892 je imelo okolo 3000 članov, leta 1900 10.000, 1910 32.000. Sedaj jih je nad 36.000. Strokovne organizacije so pomnožile svoje članstvo od 3500 leta 1899 na 52.000 leta 1911. Število glasov pri volitvah v storting, ki je bilo leta 1900 7000, je naraslo do 1906 skoro na 43.000 in 1909 po uvedbi ženske volilne pravice na 91.0000, dobro četrtino vseh glasov. Kljub temu šteje frakcija v stortingu samo 11 članov med 123. Strankino časopisje obstoji iz 8 dnevnikov 15 dvakrat do trikrat na teden izhajajočih listov. Glavno glasilo »Socialdemokraten« v Kri-stjaniji ima 30.000 naročnikov. Število občinskih zastopnikov je poskočilo od 147 v letu 1901 na 1071, od teh 33 žen, v letu 1910. Stranka ima v sedmih mestih večino, v velikem številu pa najmočnejše zastopstvo v občinskem svetu. Delo v občinah kaže marsikatere uspehe, na primer ustanovitev mestnih stanovanjskih hiš, posplo-šenje trgovine z netilom, ustanovitev šolskih jedilnic itd. V deželni postavodaji je stranka uresničila velik napredek, žensko volilno pravico, osemurni delovnik za državne delavce, zavarovanje ribičev in lesnih delavcev proti nezgodam, državni prispevek v blagajne za brezposelnike, podržavljenje lekarništva, ki je zlasti važno za redno naseljeno prebivalstvo na severu. Znižal se je davek na sladkor. Pač pa je bil brezuspešen boj proti naraščajočim bremenom militarizma na suhem in na morju. Od 1906 do 1909 tvori frakcija v stortingu s svojimi 10 možmi k večini radikalcev, ki štejejo 60 mož. Leta 1909 so se skrčili na 47 zastopnikov in združeni konzervativci in liberalci so dosegli s 65 glasovi večino. Zakonodajna doba je potekla. Nove volitve bodo najbrže v začetku oktobra. Ljubljana in Kranjsko. — Liberalci imajo program! Tako presenečenje čaka človeka v snočnjem »Slov. Narodu«, kjer stoji črno na belem, da ga imajo in da so si ga celo socialni demokratje od njih — izposodili. Ker so liberalci pri svojih vsakdanjih opravkih svoj program tako trdovratno skrivali, smo bili trdno uverjeni do včeraj, da ga imajo všitega pod podlogo na vestji — po Hribarjevem odhodu v politični penzijon pa smo celo mislili, da so ob njega, zakaj meščan-sko-krščanskega svojega pamfleta ali pa recimo razglasa Agro-Merkurjevega konkurza. ki sicer precej verno razodevata smer liberalne politike, do včeraj za svoj program nišo še pripoznali. — »Slov. Narod«, ki je najpoštenjši kedar molči, in najmodrejši, kedar posluša, se je znebil precejšnega koščka svoje rejene nevednosti. O socialno-demokratičnem narodnostnem programu ne ve prav nič, o globokoumnih delih sodr. dr. Rennerja in sodr. dr. Bauerja glede narodnostnega vprašanja — komaj če pozna imeni. Vse to je ravno zadostno predznanje liberalne žurr.ali.Mike, ki smo jo že tolikokrat posvarili, naf ne obeša svoje nevednosti na vsako prekljo. Ampak naši nasveti niso nič izdali, zakaj blamiranje, to je njen življenski poklic. Snoči proglašajo modrijani pri »Slov. Narodu«, da ni socialistična teorija, — ki je med Vsem intelektualnim svetom zbudila največje priznanje, ki je pa pri »Narodu« ne poznajo. vsled česar jo brez vseh predsodkov lahko presojajo — da ni socialistična teorija o narodnostnem vprašanju počenega groša vredna. In da je maiovrednost socialno demokratičnega narodnostnega programa — in zmešanost liberalnega glasila — še bolj razvidna, trdi »Narod«, da je vsa kolobocija *— vzeta iz liberalnega programa. -- Mladini se zopet gibljejo. Mladini so sc zlatega miru, ki ga VŽivajo v liberalni stranki, že naveličali in zopet, kuhajo načrte, kako bi dobili veliki zvonec v svoje roke. Kakor slišimo, imajo zaupen konventikel v nedeljo 8, septembra in sicer v Postojni, kjer bodo nejevpljnirn starinom bolj izpred oči. Sestaviti hočejo nov program. Ker je stari liberalni program prevrtan in preluknjan kakor švicarski sir. — Gluha ušesa za socialne ustanove imajo povsod pri nas občine. Dasi drugod tudi ni delavstvu postlano z rožicami, vendar se pečajo občine z nekaterimi stvarmi, ki se zde našim Občinskim očetnn še utopije in nezmisel. Marsikje je že uvedeno brezplačno zdravljenje za siromašne sloje, regulirajo se tržne cene itd. Na Nemškem so tudi uvedli že v'nekaterih mestih občinsko podporo zoper brezposelnost tako v Kolnu na Renu, Hiihlhaushu, Schonbergu in 1. oktobra letos jo uvedejo tudi v Stuttgartu. Občina je dovolila 10.000 mark kredita. Od tega zneska naj se potom prebitkov, ki utegnejo ostati koncem leta, nabere glavnica do 40.000 mark. Mesto Stuttgart bo dovoljevalo 50 % tiste podpore, ki jo dajejo strokovne organizacije, in sicer na ta način, da povrne organizacijam ta znesek za organizirane člane, če se izkaže, da niso sami zakrivili brezposelnosti. Za podeljevanje teh podpor obstoji posebna komisija, v kateri je tudi zastopnik organizacije. Ej, kajne, to je vse preučeno za naše razmere! — Ena sama črna pika v ljubljanski okolici! Tako vzklikajo naši liberalci (črna pika so namreč občina Moste). Hej, bravo! Velika večina! Torej na delo! V doglednem času se bodo morali priklopiti večji deli ljubljanskih okoliških občin mestu Ljubljani, ker to zahteva roka, kateri so dali naprednjaki v deželnem zboru kakor »Scagan« vojak« puško v roko. Okoliške občine pa so še v naprednih rokah razen Most, torej Ljubljana naj se pripravi za sprejem teh občin, in sicer tako, da uvede razne priprave, da uredi z njimi vse tiste stvari, ki so že sedaj skupne, vse tiste stvari, ki morajo biti skupne tudi v tem razmerju, če so okoliške občine res napredne in žele, da stopijo tedaj, ko se izvrši inkorporacija, kot istovredni občani v občinsko zvezo ljubljansko. Mnogo se da ukrepati v tem pogledu. Imamo šolska vprašanja, cestna vprašanja, aprovizacijsko vprašanje, zdravstveno, vodno in razsvetljavno vprašanje, in če smem povedati — delavsko vprašanje. Če bo občina ljubljanska ta vprašanja vzela v pretres, pa bo delala pametno občinsko politiko, na kakršni so interesirani domala vsi prebivalci okoliških občin, smemo upati, da se s povečanjem Ljubljane vsaj nekoliko izboljšajo, bedne in zanemarjene socialne razmere. Če ne, no tedaj pa je zakon narave tak, da nastane iz vse brozge velika črna pika, ki jo bodo imenovali že sedanji zgodovinarji — zgodovino slovenskega liberalizma in zgodovino slovenskih fraz. — Torej — če vam je prav — na delo za socialne reforme! Pozno je že. — Nenadna napoved vojne od strani Italije ni Turkov nič bolj presenetila, kakor bo presenečen vsak tisti, ki se bo udeležil V nedeljo velike vrtne veselice, katero priredi meščanska podružnica Vzajemnosti na Fužinah v gostilni in na vrtu pri »Štajercu« z zelo bogatim sporedom. Razen turške kavarne, šaljive pošte, sre-čolova, petja, godbe, in mišolova, nam je obljubil Tripolitanec Jusuvat beg, da bo prišel na to veselico s svojo gugalnico, v kateri se je gugal prerok Mohamed, ko je sestavljal koran, t. j. turško sv. pismo; že ta znamenita novost mora privesti staro in mlado na to veselico posebne vrste. G. Kališek nam je tudi obljubil, da bo lačne nasitil in žejne napojil s prav dobro kapljico. — Torej v nedeljo vsi na Fužine. — Še nekaj, vsak, ki bo hotel, se bo lahko peljal z omnibusom od vojaške bolnišnice na veselični prostor, pa nazaj se bo tudi lahko peljal, plačal bo vsakokrat le 20 vinarjev. Začetek veselice bo ob 3. popoldne, vstopnina samo 30 vinarjev. — Ciganski umor v Brusnicah. Dne 3. marca t. 1. so prenočevale na Turkovem podu v Velikih Brusnicah pri Novem mestu tri ciganske rodbine in sicer Reichard iz Kamne gorice ter Rak iz Ful s Štajerskega. V neposredni bližini so ležali Rihard Reichard s svojo ženo Jožefo Ful in Valentin Rak s svojo ženo Marijo Reichard. Valentin Rak je spolno občeval z ženo svojega tovariša Riharda Reicharda, vsled česar je užaljeni mož grešnika prav krepko ozmerjal z raznimi ciganskimi priimki. To psovanje je Raka tako silno razjezilo, da je zagrabil dolg ciganski nož in sunil Reicharda v roko, nakar je Reichard naravnost podivjal in prizadjal Raku s svojim nožem nešteto ran po vsem životu, tako da se Rak na mestu zgrudil in umrl. V tem pretepu so pričele ciganke na ves glas kričati, na kar so prihiteli vaščani. Med gledalci sta bila že kaznovani pretepač Franc Brulc in Janez Strniša. Njima je občinski odbornik Mihelič dejal, naj razorožita cigana, ki ga je med tem njegova žena Jožefa Ful prijela čez pas. Ta dva res skočita s kolom nad cigana; tedaj pa ciganka prosi Strnišo, naj ji že zastran otrok pusti moža pri miru. Strniša jo je ubogal, pač pa je Brulc z vso silo zamahnil po ciganovi glavi. Cigan se je po udarcu napol onesveščen zgrdil; težko ranjenega so prepeljali v Novo mesto, kjer je štiri dni, pozneje umrl. Vaščani so dolgo časa trdili, da je Reicharda ubil zaklani tovariš Rak. Natančna preiskava pa je zbudila težak sum zoper Brulca, ki ga je državno pravdništvo obsodilo uboja in se je moral v pondeljek zagovarjati pred novo-bahal: Dosti sem mu dal, nobenega ne bo več meško poroto. Obtožence je svoje dejanje ta- jil in zavračal vso krivdo na Strnišo. V zmislu obtožnice izpove ciganka Jožefa Ful. Enako ciganka Marija Rcichardova. Ciganka Bernarda Fulova, 131etna deklica, ki je bila tedaj noseča, izpove, da je udaril nekdo cigana z vago po glavi. Priča Franc Kranjc zavrača krivdo na Strnišo, češ. da se je pobahal: fajn sem mu dal. En krepelc sem mu prvi zasadil v glavo. Najbolj obremenihta priča za Brulca je priča Neža Miholič pravi, da je Brulc napram nje po-zaklal. Popoldne je senat kot pričo zaslišal in zaprisegel osumljenega Strnišo, ki izpove, da je Brulc cigana s tako silo udaril po glavi, da je počilo kakor po deski, sam da je prišel za Brulcem na pod. Glede na Kranjčevo izpoved izjavlja, da je rekel, da bi ga bil udaril, ako bi ga ciganke ne bila prosila. Porotniki so zanikali uboj in potrdili težko telesno poškodbo; na podlagi tega krivdoreka je senat obsodil Brulca na 15mesčno težko ječo; Jožefi Ful ima plačati 300 kron odškodnine. Z ostalim zahtevkom 700 kron je sodišče zavrnilo ciganko na pot civilne pravde. — Nesreča. Marijo Legner, kuharico, je v Izlakih pri Antonu Verbulu zagrabil stroj za mečkanje jabolk za levo roko in jo nevarno Poškodoval. — Napad. Zidarskega mojstra Janeza Petriča so na Igu domov grede neznani zlikovci napadli na cesti in ga močno poškodovali. — Zemlja je podsula Janeza Bremka, zidarskega pomočnika pri zgradbi neke ceste na Skaručini, vsled česar je zadobil težke notranje poškodbe. — Z nožem so napadli fantje Franca Trška, ko je šel domov v Log. Fant Jernej Gre-gurka ga je osuval z nožem po glavi. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. — S trebuhom za kruhom. V pondeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Macedoncev, 100 Hrvatov in 28 Slovencev, nazaj pa je prišlo 90 Hrvatov in 25 Slovencev. V Heb je šlo 25, v Buchs 35, v Inomost 19, na Dolenjsko pa 27 Hrvatov. Na Dunaj pa se je odpeljalo 16 Kočevarev. — Zgodba Ljubljančana na Dunaju. Neki gospod iz Ljubljane si je šel ogledat Dunaj. Na sprehodu v Schonbrunnu se je — kakor poroča dunajski list — seznanil z nekim moškim, ki se mu je predstavil kot trgovec iz Znojma. Šla sta v neko gostilno v Ffinfhaus, kjer se jima je pridružil neki mož. Kmalu je prišel še tretji, ki je predlagal »trgovcu iz Znojma«, naj igrata In začela sta igrati. V par urah je izgubil trgovec iz Znojma sto kron. Ljubljančanu je igra ugajala in je tudi stavil 200 K. Toda v tem hipu je eden izmed igralcev pograbil teh 200 kron ter zbežal. Takoj nato sta sledila še ostala dva. Ljubljančan pa ni dolgo premišljeval, te-muč je vzel voznika ter začel zasledovati »trgovca iz Znojma«, ki ga je v sedmem okraju tudi dohitel in ga d:al aretirati. Sleparja so izročili deželnemu sodišču. Njegova tovariša iščejo. — Oproščena detomorilka. Včeraj je bila tajna razprava proti detomorilki Franč. Rink 26 let stari delavki iz Javorja, stanujoči v Zg. Zelini pri svojih stariših ki ima že 4 in pol leta starega nezakonskega otroka. Kot je razvidno iz obtožnice, se je koncem leta 1911. zopet čutila mater in je svoje stanje izkušala pred svojimi starši in drugimi ljudmi prikriti. Letos, dne 23. junija, ko je delala na njivi, je čutila, •da je usodepolni trenotek blizu, nakar je odšla domov, kjer je v čumnati v odsotnosti domačinov porodila otroka ženskega spola. Po izreku izvedencev je otroku z vso silo* takoj po porodu zamašila usta in nos in ga zadušila. Umorjenega otroka je zavila v cunje in ga položila za skrinjo, kjer le ležal tri dni, nato ga je pa prenesla v klet, ga položila v neko jamico ter naložila nanj deske. Ko se je po vasi in okolici raznesla vest, da se, je moralo z obtoženko nekaj posebnega zgoditi, začeli so zasledovati tudi orožniki zadevo in posrečilo se jim je po preteku 14 dni najti na omenjenem kraju truplo otroka. Obdolženka je izpočetka tajila detomor in trdila, da je otrok brez njene krivde takoj po porodu iz neznanega vzroka umrl. Šele kasneje, ko se je dokazal umor, je končno zločin priznala. Po končani razpravi je predsednik porotnega sodišča javno razglasil razsodbo, da je obtoženka oproščena. — V Ameriko se je hotel včeraj odpeljati leta 1888. v Ribniku pri Karlovcu rojeni dninar Mirko Skradski ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti; pa ga je stražnik na kolodvoru are-toval. Skradski je bil že v Ameriki, in ko je prišel domov, so ga potrdili k vojakom, on je pa vzel s seboj 645 kron denarja ter se hotel zopet vrniti v Ameriko. Oddali so ga sodišču, potem bo pa moral obleči vojaško suknjo, njo. — S ceste. Ko je v pondeljek pustil hlapec L. Cestnik na Bleiweisovi cesti pri nekem vozičku od peric vpreženega konja in šel v bližnjo hišo po opravkih, je konj začel z vozička vleči perilo, katerega je grizel in raztrgal tako, daje napravil perici 5 kron škode. — Snoči je v Šelenburgovi ulici neki pes prišel pod avtomobil, ki ga je tako poškodoval, da so ga morali oddati konjaču. Lastnik psa precej visoko ceni. — Izgubila je zasebnica gospa Slava Stra-hovnikova denarnico, v kateri je imela 15 K denarja. — Neka dama je izgubila v zelenem papirju zavito gumijevo nogavico. — Vdova Rozalija Suličeva je našla zlat prstan. Iz poročil obrtnih nadzornikov za 1. 1911. V obsežni knjigi, obsegajoči 700 strani, poročajo c. kr. obrtni nadzorniki v svojem delovanju v i. 1911. Še vedno trpi delovanje obrtnih nadzornikov vsled preobilega dela, čeprav že leta in leta priganjajo delavski zastopniki v parlamentu, na) se pomnoži ne le število obrtnih nadzornikov, temveč tudi Število pomožnih uradnikov pri obrtniškem nadzorstvu. Lansko leto se je res nekoliko povečal krog obrtnih nadzornikov, a vedno še ne morejo ti svoj# nadzrovalno delo opravljati tako, kakor bi P morali: da bi obrtne in tovarniške obrate nadzorovali večkrat na leto, a ne samo enkrat. ,V poslovni dobi 1911 so se pomnožile inšpekcije šenih 37.495 revizij, nasproti 35.107 revizijam I. za 2337 proti 1. 1910, vsega skupaj je bilo izvr-1910. Od vseh obstoječih tovarniških obratov, še vedno niso bili vsi pregledani, le 70.9 procentov tovarniških obratov so pregledali nadzorniki. Pri teh revizijah so nadzorniki v 6978 (1. 1910 v 6185) slučajih pismeno pozvali podjetnike, da odpravijo pri svojih obratih nedostatke in nezakonitosti. V 1297 (1. 1910 v 977) slučajih so morali obrtni nadzorniki 1279 ( I. 1910 973) podjetnikov zaradi 2583 (1. 1910 zaradi 1941) prestopkov ovaditi obrtnim oblastim, da se i® uvedlo proti njim redno uradno postopanje. Obrtni nadzorniki se zelo pritožujejo, da i® tudi v pretečeni poslovni dobi število onih obratov zelo visoko, ki so v stavbnem in sanitarnem oziru zelo pomanjkljivi in pri katerih ni nikakor mogoče doseči preobrat na boljše. V takih slučajin so obrtni nadzorniki zahtevali za odstranitev najbolj kričečih nedostatkov, da mora podjetnik natančno upoštevati predpise za delavsko varstvo. Ako pa se podjetniki niso ozirali na te predpise, tedaj so jih nadzorniki ovadili obrtnim oblastim (nadzorovalni okraji IV,V, Dunajsko Novo mesto, Gradec, Celovec, Ljubljana. Trst, Pulj, Zader, Inomost, Plzen, Budjejevice, Pardubice, Kraljevi gradeč, Brno I., Olomuc, Premisi, Stanislav), ki so dotičnin' podjetnikom zaukazale izveditev predpisanih določb, v nekaterih slučajih je bilo pa celo treba zapreti obrate in deloma ustaviti obratovanje. Z naravnost čudovito lehkomiselnostjo po* stopajo nekateri z razstreljivom, kakor so opazovali obrtni nadzorniki v Gradcu, Kromerižu, Ljubljani, Ljubnu, Linču, Inomostu in Libercu. Posebno kar zadeva shranjevanja razstreljiva, so opazovali nadzorniki pri nekaterih podjetnikih popolno nesoglasje s tozadevnimi odredbami. V sedmih slučajih je bil spravljen dinamit v prostorih, kjer so prebivali delavci. Dostikrat je bil celo pravljen dinamit prav nad pečjo. Za shrambe dinamita so nadalje uporabljali stranišče- katero niso več' rabili, pasjo kočo, podstrešje je peljala štiri metre dolga lestev, strešje peljala štiri štiri metre dolga lestev. Skrajno nevaren prostor za shranjevanje dinamita je bil v obratu za pridelovanje gramoza it* peska: v lesenem zaboju, ki je stal v kotu strojnice, med starim železjem, v neposredni bližini elektromotorja. V obratu za lomljenje granita, v nadzorovalnem okraju Kromeriž, je bil prizidek, krit z deskami, ki se je tiščal slamnate koče, v kateri je imel paznik olje in gazolin. V tem prizidku je našel nadzornik 20 kilogramov smodnika in 45 kg amonala. Neki veečr so štirje delavci v slamnati koči prelivali gazolin iz pločevinaste posode v ročke, delali so pri navadni svetilki. Nekaj gazolina se je izlilo po tleh ob svetilki se je vnel, pričelo je goreti in končno je eksplodiralo razstreljivo v prizidku. Eksplozija je seveda porušila hišico popolnoma, •r' V kamenolomu istega nadzorovalnega okTaja našel nadzorovalni uradnik v baraki, kjer so bili delavci med odmorom, razen lesenega zaboja, v katerem je bilo več dinamitnih patron in netivo, še šest patron na brunu neposredno nad zakurjeno pečjo, kamor so jih položili, da bi se »otajali«. Pri preiskovanju dinamitnega skladišča je našel uradnik poleg 25 kilogramov dinamita tudi netivo. — V kamenolomu na južnem Moravskem je našel uradnik v miznem predalo barake 12 dinamitnih patron in 20 polnih skat-ljic z netivom. V poslovni dobi 1911 so prejeli obrtni nadzorniki 87.333 (1. 1910 le 84.193) poročil o nezgodah. Od teh je bilo 716 (661) to je 0.8 procenta s smrtnim izidom. Seveda je pa Število vseh nezgod mnogo večje, ker podjetniki ne znanjajo vseh. Poročevalec v okraju It. 1 pripominja, da neka plinarna in elektrarna? pošiljata nikakršnih poročil o nezgodah P0?4?, ni oblasti, torej tudi ne nadzorovalnemu uraau. Nadzorovalni urad Stanislav ni dobil vso poslovno dobo niti enega poročila o nezgodah od političnih oblasti, zato jih je nadzorovalni urad spomnil na razglas ministrstva za notranje zadeve od 2. novembra 1890, ki določuje, da mo-rajo politične oblasti javiti vsako nezgodo, ki i° prijavijo podjetniki, nadzorovalnemu uradu. Število poročil o nezgodah se je pomnožilo v poslovni dobi nasproti 1. 1910 za 3149» število smrtnih slučajev pa 55. Nezgode so s® v primeri z leta 1909 izdatno pomnožile, le primeri z letom 1908 so nekoliko nazadovale- V pretežnem številu obrtnih razredov so Z*' znamovali nadzorniki naraščanje števila n®' zgod, prirastku 3462 nezgod stoji nasproti na-zadovanju 322 nezgod v ostalih obrtnih razredih, število smrtnih slučajev se je pomnožil® ravnotako v največ obrtnih razredih, namre® za 89, in le v majhnem številu obrtnih razredov so se zmanjšali smrtni slučaji za 34, iz tež* sledi skupen prirastek smrtnih nezgod za 55. Zelo obširno razpravljajo obrtni nadzof' niki o protizakoniti uporabi oseb za delo, ki j'? ščiti zakon. Vsi nadzorniki so dobil 180' (1. 1910 1293) po zakonu zavarovanh oseb, ki ^ jih rabili podjetniki protizakonito. To šteVn pomenja 0.15 % (1. 1910 0.12) vseh delavce'-ki so bili zaposleni v obratih, katere so nadzo> niki pregledali. 722 ali 40% (1. 1910 56.3%) 1®/ oseb je bilo moškega spola, 1085 ali 60 L. (1. 1910 43.7 %) je bilo ženskega spoja. Od 1"" oseb, ki se izrabljajo protizakonito pri delu, L bilo 686 ali 38 %■ (50.6 % 1. 1910) v starosti P° 14 leti in od teh je bilo zopet 67 oseb, ki m5, bile stare še 12 let. Večji del teh oseb, namr® 351 dečkov in 110 deklic je delalo po tovarn® Izpod 14 let stari otroci so delali večino)?, opekarnah. K temu pripominjajo nadzorni' da delajo ti otroci na željo staršev, ki so zaP sleni v istem obratu, a ne toliko zaradi z služka, temveč, da jih lehko nadzirajo. Dalj® ^ j dobili nadzorniki otioke po tovarnah. 2 otro ki nista bila stara še 12 let v steklarni (na ^f, rovalni okraj Gtadec), 131eteri deček v Želez® &i tovarni (nadzorovalni okraj Gradec) dva Stroka pod 12 letom pri delu na žagi (nadzorovalni okraj Celovec) več dečkov in deklic za Vezenine (nadzorovalni okraj Bregenc) precej &trok v predilnicah in tkalnicah (nadzorovalni Jkraj Trutnov, Liberec, Olomuc, Kromeriž, fešin). , V obrtnih obratih so našteli nadzorniki 94 ilečkov in 103 deklice, ki so delali več kot osem kr ali pa v obratih, ki so zdravju škodljivi; ^boje je proti določbam § 94 obrtnega reda, odstavek 2 in 3. Za protizakonito nočno delo so uporabljali Podjetniki 193 mladostnih delavcev in 816 žen, °d katerih je delalo 50 v tovarnah, ostale v dru-ffih obratih. 58 od teh še niso dosegle 18. leta. "er Podjetniki niso ugodili zakonitim določbam Klede nočnega dela, so obrtni nadzorniki na-z,,anili 68 slučajev. Glede gospodarskega položaja in mezdnih razmer omenjajo obrtni nadzorniki, da čutijo delavci že nekaj let naraščajočo draginjo živil Kakor tudi podraževanje stanovanj vedno težje. Nadzornik z;> Tešin omena prav posebno bedno stanje neizučenih delavcev, ki služijo komaj za Najpotrebnejše izdatke, medtem ko so si izučeni delavci priborili boljše mezde. Prihodnjič se hočemo ozreti pred vsem na Poročilo obrtnega nazornika za Kranjsko. Štajersko. — Ponesrečen vojak. Na svojem pohodu v Celje je prenočil velik del vojaštva bosansko-Jercogovinskega polka v Levcu pri Celju po »aznih podih. Korporal Ponjevič Murat je hotel okolo polnoči ponoči zapustiti pod. Ko je lezel v temi na tla, je padel tako nesrečno, na Ročico nekega spodaj stoječega voza, da si je Polomil več reber. Spravili so ga v Celjsko vo-laško bolnico. — Ogenj je izbruhnil minule dni v sušilni-Žijza hmelj, ki je last Ivana Kudra v Zalogu pri Sf^ovljah. Pogorela je sušilnica in veliko hmelja. Ogenj so hitro pogasili in preprečili veliko nevarnost. . — Boj z divjim lovcem. Iz Brežic poro- gajo: Te dni je graščinski lovec Rešetar v ne-Kem gozdu pri divjem lovu zasačil posestniškega sina Jožefa Skoflanca. Med Rešetarjem jn Skoflancem je nastal boj, v katerem je Rešetar Skoflanca obstrelil v levo nogo. Težko ranjenega Skoflanca so spravili v brežiško bolnišnico. — Vlom. V eni zadnjih noči je bilo vlomljeno v mlin posestnika Franca Jomerja v Prijavi pri Ptuju. Ukradenih je bilo različnih stvari v skupni vrednosti 284 kron. Kot tatu so izsledili dninarja Franca Ivančiča, doma iz Nove cerkve pri Celju. — Smrt na železniškem tiru. Blizu Ptuja našli na železničnem tiru popolnoma razmesarjeno truplo trgovca in gostilničarja Mušiča. se je zgodila nesreča ali • samomor ni *tiatio, — Avtomobllsak nesreča. Dne 25. t. m. ob *• zvečer je tržaški avtomobil s šestimi oseba- vozil iz Reke in trikolesni reški motor z flvema osebama iz Slov. Bistrice v Reko. V .vo*ni* j°!?Ze sta se srečala in radi prehitre jtjve lpv?.a trčila skupaj. Neka gospa je dobila Skoda znaša 4000 kron. — Hud vol. Vol je z rogom sunil kletnega dečka Viktorja Čuka, posestnikovega v Predgrižah in mu s tem prijadejal na i Vestnik organizacij. ... Odbor krakovsko trnovske podružnice t *ma “anes 28. t. m. ob 8. zvečer v društveni.. v Selenburgovi ulici važno selo. Na sejo se vabijo tudi *8l druStvenikl, ki so zanimajo za društveni razvoj. .Vzaietn-ih io- Seja pevskega odbora BVzaJemnostl“ Je danes IVečer od 8. v društvenih prostorih. Odborniki naj prišlo zanesljivo. Podružnica „Vzajcmnosti“ v Kranju ima v nedeljo fine 1. septembra ob 3. popoldne v gostilni pri Fidru v •vanju Izredni občni zbor. Na udeležbo vljudno vabi odbor. — ---------------------------------------------------------- Zadnje vesti. NOVI MINISTRI. Iz[rahll"!.!ti8' avSu»ta. Sedanji kabinet, ki je S™ ,™!.d ?“« *. Brffa poljedelskega inl-ega namerava izstopiti dr. je telebnil na zemljo. Stroj se je razbil, Cihaka so težko ranjenega potegnili izpod razbitega stroja. Dvomijo, da bo okreval. TEMA V VATIKANU. Rim, 28. avgusta. Odlok konsistorialne kongregacije prepoveduje v katoliških semeniščih rabo različnih knjig, zlasti komentarjev k staremu in novemu testamentu, ki so sumljivi modernizma. Predsem jeprepovedena knjiga dr. Holzheya, ki je izšla v Paderbornu in se imenuje: „Kratka učna knjiga posebnega uvajanja v stari testament*. Nadalje je prepovedana raba knjige dr. Ti 11-manna *Sveto pismo nove zaveze". Odlok tudi izključuje iz katoliških semenišč spise francoskega dominikanskega patra Lagrangea, ravnatelja BRevue Publique de Jerusalem*. VILJEMOVA BOLEZEN. Berlin, 28. avgusta. Zdravstveno stanje cesarja Viljema se izboljšava, vendar je opuščeno nameravano potovanje v Švico. Oficialna odpoved potovanja se naznani bernski vladi še tekom današnjega dne. ALBANIJA. Oplenjena skladišča. Carigrad, 27. avgusta. Po nekem poročilu so Albanci oplenili skladišča orožja v Valoni. Arnati se zbirajo. Solun, 28. avgusta. Uradno poročajo, da se je zbralo blizu Elpasana zopet okolo 4000 Ar-navtov. V Valoni je naskočilo večinoma oboroženo prebivalstvo jetnišnico in oprostilo vse ujetnike. Monastirski vali je odpotoval v Carigrad. BOLGARSKO-TURŠKI KONFLIKT. Bolgarija ne mobilizira. Sofija, 28. avgusta. Nasproti poročilu nekega tukajšnjega lista, da je sklenil ministrski svet pod predsedstvom kralja Ferdinanda mobilizirati čete v južni Bolgariji z ozirom na vojno s Turčijo, je bolgarska telegrafična agentura pooblaščena to vest kategorično demontirati. Proti vojni. Sofija, 28. avgusta. Z ozirom na zadnje demonstracije piše glasilo vlade „Mir“: „Odločno smo proti vojni, ne le zato, ker velja neznanske žrtve, ampak posebno zato, ker bi morda privedla do razdelitve otomanskih pokrajin na Balkanu. Seveda če bi se ne hotelo posrečiti, da se z mirnimi sredstvi uvede pravična uprava v evropski Turčiji, potem bi bila razdelitev potom vojne potrebna." ČRNOGORSKO - TURŠKI KONFLIKT. Posredovanje velevlasti. Cetinje, 27. avgusta. (Uradno.) Vsled zelo napetega položaja med Črno goro in Turčijo so storili zastopniki velevlasti v imenu svojih vlad pri kralju in črnogorski vladi prijazne korake in so opominjali k miru. Kralj in vlada sta odgovorila, da bosta kljub vsem težkočam želje velevlasti kolikor možno upoštevala in sta izrekla nado, da bodo velevlasti našle sredstva, s katerimi bodo rešile turško - črnogorsko in S katerimi bodo rešile turško - črnogorsko mejno vprašanje in odstranili vzrok konflikta. KLANJE V SJENICAH. Belgrad, 28. avgusta. Vlada je naročila srbskemu poslaniku v Carigradu, da stori pri porti odločne korake zaradi kla-n j a Srbov v Sjenicah in obenem zahteva varstvo Srbov proti napadom v vsem Sandžaku. Vlada je poslala v Sjenice obmejnega komisarja, ki bo obširno poročal o klanju. Mladi vojni hujskači. Belgrad, 28. avgusta. Predvčerajšnjem zvečer je zopet bila demonstracija zaradi dogodkov v Stari Srbiji. Na gledališkem trgu se je zbrala skupina študentov. Govorili so bojevite govore. Nato so krenili z zastavo na čelu pred konak, kjer so vzklikali klice za vojno. Demonstrantje so hoteli tudi do turškega poslaništva, a jim je policija zaprla pot. Študentje pripravljajo velik ljudski tabor, ki bo zahteval vojno s Turčijo. KRETA. Proti grški aneksiji. Pariz, 28. avgusta. „Agence Havas* poroča iz Londona: Vkda je v Parizu in Peterburgu predlagala, naj >?■* bo o eu M- \ az\\o' tS t\\ WI\W\ IVVs II "0 CD a to Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov dtitiitiačegfsi ixd©llsa. Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežb*?. Nngnižfe cene. (T prijatelj moj. Gre na vsako pot z menoj! Kei se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav želod’c imam! Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorih! Postavno varovano Kavarna,Central*. ~ . ■ in vsak dan wr* vso noč KONCERT nanovo došlega dunajskega damskega elitnega orkestra. Z velespoštovanjem Stefan Miholič, kavarnar. — 1 ■■ ----- Naročajte se na Zarjo! Najnovcfše! Najnovejše! Maksim Gorkij — Mati“. Tobakarne oziroma prodajalne »Zarje44 v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boo cacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piam Oa-serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del itivo. Raitinger, Riva Gruniola št. 20. Hoeitl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Roian. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedero. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Caserma. Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? 9» b. Cena K 4#—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. Delniška družba pivovarna ,Union4 v Spodnji Šiški pri Ljubljani priporoča svoje Izborno marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Telfcfon št 53. Telefon št. 53 St. 27.308. Razglas. Triangulacija mestnega ozemlja na Barju se je začela po državnih zemljemercih ter se postavljajo trigonometerska znamenja (4—5 m visoki drogi) po markantnih točkah. Slavno občinstvo se opozarja na važnost teh del, ki se izvršujejo v interesu in na stroške ljubljanske občine, s pozivom, da teh drogov ne odstranja in ne poškoduje. Prestopki se bodo kaznovali policijskim oziroma sodnim potom; IMlestaštl msugristnat .dne 20. avgusta 1912. Zupan: dr. Ivan Tavčar 1. r. Kmetska posojilnic r. z. z n. z. M 1 a lju 0 ibljanske okolice v Ljubljani obrestuje hranil, vloge po m 2 0 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: 20,000.000. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad K 700.000