'ftffffrt.ftii
Ob občnem zboru SPZ
Poštnina plačana v gotovini p OA	v	"
Abb. postale I gruppo
Cena oO hr__________________________________________________ TRST,	nedelja	13.	decembra	1959	Leto	XV.	-	Št.	295	(4449)
Slovenska prosvetna zveza v Trstu vključuje in predstavlja prosvetna “hištva:	Skedenj, Ivan
Cankar pri Sv. Jakobu, S. Škamperle pri Sv. Ivanu, Rado Pregare v Rojanu Štorklji, Barkovlje, Valen-“h Vodnik v Dolini. Slovenec v Borštu, Lonjer -Ra t in ara, Lipa v Bazovici, felovan v Padričah, A. čok ®a Opčinah, Prosek-Konto-:el. A. Sirk v Križu, I. Gru-aen v Nabrežini, Zarja v "Obodi v šempolaju, poleg omenjenih društev je v "Rviru Slovenske prosvetne !Yeze še telovadni odsek in ‘'JUdska knjižnica.
■Namen društev je že od PJlh ustanovitve zelo ple-®anit; gojiti našo lepo sionsko besedo in pesem, ^iturno napredno izobra-*eva.nje naroda in družabnost.
r ^anes, po enem letu dejanja daje odbor Sloven-~*9 prosvetne zveze obra-un za odgovornost m vlo-fj > ki jo ima med našimi 'litdmi. Na XII. rednem zboru se bodo zbrati«, ,2ast°Pniki včlanjenih ntstev, ki bodo presodili 1 Je bilo dosedanje delo-pravilno ter ugoto-tJ1. d°bre strani, ki jih je {J z, še utrditi in po-ij^RJkljivosti, napake, ki hfi,'??. tI-et>a za naprej pojiti in jih skušati od-sviti. Današnji čas je j. "deren v pravem smislu iV^ede, zato moramo tudi-
, --ue, zato moramo tudi-?veti t br
pomislek, kratka za-
ka«1 tesno z življenjem, j^jti brž ko je storjen maj-
2,^da smo že v zaostanku: tlti 150 na^rt za nadaljnje h .°* za obliko in način u-v&k5 v°yanja v društvih ži-in zanimiv predmet ^rave.
U8® društva nimajo ena-nj? Pogojev za delovanje, Katerim primanjkujejo .JJberni,	četudi skromni
li^tori,	drugim vodilni
cj dje, tretjim, mogoče pev-«! Za zbor in tako naprej, biti VanJe društva ne sme liio odvisno od pomanjka-jlg® 1dvorane, to se lahko iti n2ilesti z gostovanjem Vfbrireditvami na prostem.
raikdo	še danes misli
»o- Je obstoj društva mo-tv,. edino le če je v druš-),r.. Pdvski zbor, ki se več-de sPremeni v edine čla-P: i?^tva. Tako gledanje da Pravilno, ker se dogaja, f re v društvu vse de-tbor	razpade pevski
ij r, kar	se lahko zgodi
raz'tčne.jših razlogov, j« ,? ,nat društva širijo svo-W?‘ovanje na dramatiko, graške zbore, manjše
skum tnentalne ln Pevske e’ v sorazmerno <*j; em času dosežejo pre-jilj.^t.nspeh, folklorne sku-H0 • sPort, izlete in konč-df. na, družabnost. Naša ^Jen!a^'ca ^ razen redkih sl{orai zamrla, proti; b- delavci iščejo glavic *rok v dejstvu, da ima-wPa Tržaškem itak Sionsko Narodno gledališče,
k: je poklicno in daje v predstavah neprimerno večji užitek kot navadna a-materska skupina. Pogosto-ma srečujemo ljudi, ki pojejo že desetletja v pevskem zboru, ne najdemo pa človeka, ki bi bil vsaj nekaj let član kakšne dramske skupine. Sledi, da so dramske skupine potrebne iz dveh razlogov, da pritegnejo in zaposlijo v društvu določeno število ljudi, ki jih bo delo prevzelo in bodo hoteli nekaj pokazati ter da vzgoji in razširi krog občinstva tudi za predstave Slovenskega gledališča.
Društvo mora biti v svojem okolišu zbirališče tako mladih kot starih, ki radi zahajajo tja. Če ima diuštvo na razpolago prostore naj eimvečkrat prireja resne in zabavne kulturne večere, predavanja, družabne večere, ki nam tako manjkajo. Družabnost je ena glavnih oblik, da se lahko v društvu zbere skupina ljudi, ki ji postane društveno delovanje neka notranja potreba, človek bo v večernih urah in v prostem času rad prišel v društvo in preživel popoldan ali večer ob knjigi, namiznem tenisu, poslušanju plošč, dramski ali pevski vaji, če bo za vse to imel neko zadoščenje. Zato skušajmo vsi, ne samo člani pevskega zbora, tisti ki pojete in mi, ki poslušamo, ki prihajamo samo na prireditve, vsi skušajmo doseči, da bodo naši prostori prijetni, vabljivi, privlačni, skromno sicer, a okusno opremljeni.
V takem prijetnem okolju je mnogo laže odkrivati v svoji okolici možnosti za delo, ki je lahko zelo različno. Na tak način si bomo pridobili ljudi, ki bodo znali in želeli delati in odkrivati nove načine dela, ki bi bili za mlajše in starejše dovolj privlačni ter bi še v ostalih budili željo, da pristopijo in deiajo z zadoščenjem.
Iskanje številnih novih oblik gre zaradi, mogoče premajhnega zanimanja društev nekoliko prepočasi in je vedno tvegano, da se nekje stori napaka, ki pa iahko služi kot izkušnja in opozorilo za naprej. Zelo je važno vprašanje kako najti način, da bodo društva prijazna in vabljiva tudi za naše študirane ljudi, naše učitelje in ostale izobražence, ki bi se marsikje lahko pokazali in dali s tem svoj prispevek naši narodni kulturi Prav gotovo je tudi tu možna rešitev.
Ko dajemo obračun našega dela, lahko omenimo tudi finančne težave. Znano je, da kultura in prosveta ne prinaša in dona-ša denarja. Vendar bo kljub temu do nadaljnjega odvisno v veliki meri
MIKLAVŽ V TRSTU ‘
Francoska vlada je zahtevala izredno sejo stalnih predstavnikov in njikova pojasnila* - V Bonnu stalno ponavljajo svoje stališče nepopustljivosti glede vprašanj, ki jih bodo obravnavali na sestanku najvišjih
V omenjenih krogih trdijo, da obtožba ne pade samo na Francijo. Toda ameriški opazovalci so mnenja, da je ameriški glavni štab zaradi strateške važnosti Francije in njenega mesta v zavezništvu bolj občutljiv do de Gaullovega načelnega odpora proti integraciji in proti zalogam jedrskega o-rožja v Franciji, preden ne dobi nad tem orožjem nadzorstva.
V odostnosti generala de Gaulla iz Pariza ni francoska vlada napravila nobenega diplomatskega koraka, toda ameriško poslaništvo je bilo obveščeno o resnosti, ki jo francoski diplomatski krogi pripisujejo objavi omenjene vesti, ki jo imajo za tendenciozno in nepopolno. Osem dni pred zahodno konferenco najvišjih kaže ta dogodek, ki ustvarja novo krizo, kako globoka so še nesoglasja med Francijo in ZDA.
Ameriški državni tajnik Herter je že odpotoval z letalom iz Washingtona v Pariz, kjer se bo v torek udeležil seje zunanjih ministrov NATO.
Herter je sporočil, da bo po seji NATO odpotoval v Toulon, kjer bo 18. decembra siprei-1 predsednika Eisenhovverja. Nato se bo
skupno s predsednikom vrnil v Pariz, kjer se bo 19. decembra udeležil zahodne konference najvišjih. Svet NATO se bo ponovno sestal 22. decembra
V Bonnu je predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva izjavil da so se tri zahodne države in zvezna republika sporazumele, da bodo morah razpravljati v berlinskem vprašanju na konferenci najvišjih med Vzhodom m Zahodom samo v okviru celotnega nemškega vprašanja.
Dodal je, da so strokovnjaki pripravili seznam vprašanj, ki jih je treba predložiti predsednikom vlad, ki se bodo udeležili konference. V prvi vrsti bodo morali razpravljati o razorožitv^ in o političnem pomirjenju.
V Bonnu izjavljajo, da so glavne točke bonnske zunanje politike naslednje:
1. Po mnenju bonnske vlade »še vedno obstaja ultimat Hruščeva glede Berlina in rok zapadlosti je bil samo podaljšan za nedoločen čas».
2.Zvezna republika ne more sama i^sati neposredne rešitve še nerešenih vprašanj, s Sovjetsko zvezo: prav tato ne more sama svobodno odločati o svoji
Uaudif
3. V Bv»opi ni več velikih držav. Zaradi tega je potrebno zavezništvo med evropskimi državami ter med temi in ZDA, «če se noče, da bi SZ izgnala ameriške čete iz zahodnega Berlina in iz zvezne republike in da ne bi spremenila evropskih držav v satelite«.
4. Zvezna republika namerava zato ostati zvesta zahodnemu svetu, in prijatelj« tvo s Francijo je nespremenljiva podlaga evropske integracije,
5. Zvezna tepublika je »pripravljena na žrtve«, da doseže združitev, toda «te žrtve ne morejo škodovati njeni svobodi«,
6. Splošna nadzorovana razorožitev je vprašanje, ki ga je treba rešiti prvo. Berlinsko vprašanje je tre-ba rešiti samo v okviru nemškega vprašanja.
7. Zvezna republika je pripravljena pomagati pri spojitvi sedmih držav svobodne izmenjave s skupnim tržiščem in urediti gospodarska trenja, ki so nastala.
8. »Notranja in zunanja politika zvezne republike stremi po popustitvi nape-tosli in miru, in tudi s Sovjetsko zvezo. Toda potrebno je, da ta vrne enotnost, kakor se je svečano obvezala storiti.«
Letošnji Andrejev sejem v Gorici Je uspel kot malo kakšen v zadnjih letih. Lepo vreme Je prejšnjo nedeljo privabilo v Gorico množico okoličanov, ljudi iz Trsta in onkraj meje, saj računajo, da je bilo samo v prvih dveh dneh sejma v Gorici nad 15.000 Jugoslovanov. Vzporedno s sejmom je bila v Gorici tudi izredno uspela razstava briških in furlanskih vin, ki vse bolj pridobiva na pomenu in tradiciji.
Največ zanimanja pa je bilo seveda za vrtiljake, tobogane, »zid smrti«, »leteče krožnike*, »pratersko kolo* in podobne zadevščine. Na svoj račun je prišla zlasti mladina, ki se je ves teden zabavala po mili volji. Tudi najmlajši so prišli na svoje, saj se je marsikdo od njih prvič peljal * gondolo po »pravem morju*.
od naše dobre volje in zavednosti.
Uverjeni sme da bo današnji občni zbor SPZ dobro pretresel vse naše prosvetno delovanje in nakazal Jasne in vabljive smernice nadaljnjega dela, kajti če je delo na področju ljudske prosvete zvezano z raznimi težavami in ovirami, če uspehi tega dela niso kdove kako opazni in navdušujoči, če marsikje ni iz neupravičenih ali namišljenih vzrokov pravega odziva in zanimanja med ljudmi ne za samo delo ni-
ti za rezultate tega dela, potem ne sme biti to prilika ne povod za popušča« nje in malodušnost. Zavedamo se, da je delo prosvetnih delavcev, ki delajo in žrtvujejo svoj prosti čas na prostovoljni osebni podlagi zelo težko in bo težko, dokler ne razširimo kroga, v katerem pojemo, proslavljamo, poslušamo predavanja, igramo itd; le tedaj, ko bo lahko vsakogar zajelo zanimanje za društvo, bodo dosegla naša društva svoj namen.
Pozdravljamo današnji občni zbor Slovenske prosvetne zveze, vse goste in vse dobre sklepe in napotke novemu odboru za nadaljnje delo.
EDVIN SVAB j
 .................                mm.........................
Nova ostra kriza v atlantskem zavezništvu zaradi ameriških obtožb proti Franciji
PARIZ, 12. — Stalni svet NATO se je sestal opoldne na seji, ki ni bila predvidena. Sejo je nujno zahtevala Francija, da dobi pojasnila v zvezi s kritiko, ki jo je izrekel ameriški načelnik glavnega štaba ge neral Twining. Ta je obtožil Francijo, da ima glavno odgovornost zaradi zakasnitve izvajanja. obrambnega programa NATO.
General Tvvining je izrekel omenjene obtožbe v svojem poročilu, ki ga je podal v četrtek v vojaškem odboru NATO. Poročilo je bilo tajno, vendar pa je bilo pozneje objavljeno, in zdi se z vednostjo in morda celo s privolitvijo ameriškega državnega departmaja.
To je v Franciji povzročilo veliko razburjenje v uradnih krogih. Stalni predstavnik Francije v NATO je ameriškemu predstavniku sporočil »presenečenje« zaradi tega. Tajnik NATO Spaak pa 3e poklical v svoj urad petnajst stalnih predstavnikov v NATO in od njih zahteval, naj bodo v prihodnje bolj disciplinirani.
Francoska vlada je zahtevala, naj o stvari razpravljajo na posebni seji stalnih predstavnikov. Poleg tega je v zadevi nujno obvestila po telefonu generala de Gaulla, ki je sedaj v Afriki. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva se je predvsem pritožil za-
radi tega, ker je bilo tajno poročilo objavljeno. Kar se tiče francoskega načelnega staliSča, je znano. Francija je namreč zahtevala »avtonomijo« svojih pomorskih sil v Sredozemlju in ne dovoli na svojem ozemlju raketnih izstrelišč in zalog jedrskega orožja; poleg tega odklanja integracijo oboroženih sil. O tajnem poročilu ameriškega generala bodo razpravljali v torek na sestanku zunanjih ministrov NATO in verjetno tudi na konferenci zahodnih predsednikov vlad.
V ameriških uradnih krogih zatrjujejo, da general Twining ni imel namena obtožiti Francije, pač pa pospešiti izvajanje načrta, ki določa za leto 1963 najnižjo raven oborožitve, ki jo morajo doseči. Načrt, ki so ga odobrile leta 1957 vse države članice, določa 'predvsem, da se v nekaterih državah postavijo raketna izstrelila in zaloge za atomsko orožje ter da se izvrši integracija letalskih sil NATO.
Miklavž: <r...to si pa zapomni, da je boljša mala
igiača kot tisoč obljub!»
Aktualni
portreti
SILVIO MILAZZO predsednik dosedanje deželne vlade na Siciliji, je podal ostavko celotne vlade, ker Je deželna skupščina z enim glasom večine zavrnila predloženi deželni proračun. Sedanjo deželno vlado so sestavljali Mi-lazzovi krščanski socialisti, ob podpori socialistov, komunistov, monarhistov in misovcev
HENRY V1DAL francoski filmski igralec, ki smo ga poznali bolj po tem, da je bil mož slovite francoske igralke Michele Morgan, kot pa po njegovi igralski sposobnosti. je pred dnevi nenadno umrl v svojem 40. letu starosti. Zadela ga je srčna kap
IRENE JODAR mlado dekle iz Frejusa, kjer je v začetku tega meseca prišlo do strahotne nesreče zaradi popustitve jeza Malpasset, je pristojne oblasti zaprosila za dovoljenje, da sklene posmrtno poroko s svojim zaročencem Andrejem Capro, ki se je smrtno ponesrečil, ko je skušal rešiti mater svoje zaročenke
PRINC ANTONIO DE CURTIS GAGLIAH-DI GRIFFO-JOCAS, ALIAS TOTO’
zadnji moški potomec bizantinskega cesarja Konstantina I. je pred dnevi podal ostavko na mesto predsednika žirije, ki je izbrala 20 pesmi za prihodnji festival v San Remu. ker se ni strinjal z načinom, kako je žirija te pesmi izbrala
EARLY PEA1TY angleški grof, ki je imel do sedaj že tri tene, se je v svojem M. letu starosti znova poročil, to pot z 18-letno angleško televizijsko zvezdnico Diane Kirk. Spoznala sta se na krožnem potovanju, ki ga je grof organiziral preteklo poletje s svojo ladjo. Takrat je bil grof zanjo spapas, o-na pa zanj sGigis; sedaj sta mož in žena
Sedem dni v svetu
Eisenhower v Indiji
Predsednik Eisenhouier nadaljuje tvoje potovanje po azijskih in drugih državah. Do sedaj je obiskal Rim, Ankaro, Karači, Kabul in je nato prispel v Novi Delhi. Njegov obisk v Indiji je najdaljši. Tu je imel govor v indijskem parlamentu, v petek je na delhijski univerzi sprejel častni doktorat v pravnih vedah in imel je številne razgovore z Nehrujem, o katerih bodo objavili uradno poročilo jutri. V svojih izjavah in v dveh govorih pred parlamentom in na univerzi je Eisenhoiver ponovno poudarjal nujnost miru, pomirjeva-nja na svetu in urejanja mednarodnih sporov s pogajanji. Pri vsem tem je poudarjal, da mora imeti sporazum o razorožitvi prednost. Poudaril je, da bo s spoje strani storil v se, da bi delali za mir, svobodo, dostojanstvo in boljšo prihodnost za vse.
Omenil je najnovejše uspehe v znanosti v zadnjem času in dodal, da se svet zdaj sprašuje, za kakšen cilj izkoriščajo znanost, ter je pripomnil; «Ali naj nadalje živimo s predsodki, ravnanji a-li politiko, ki bodo obsodili naše otroke in otroke naših otrok, da bodo živeli nesrečni v dediščini preteklosti?»
Na univerzi, kjer so mu podelili častni doktorat za pravne vede, je Eisenhoiver med drugim poudaril, da je prišel trenutek, ko je potrebno dati pravu njegovo pravo vlogo v mednarodnih zadevah, prav tako kakor se to dogaja v notranjih zadevah. Izrekel je priznanje mednarodnemu sodišču v Haagu ter je dodal: »Nov važen kamen pa mora biti zakonik mednarodnega prava, ki naj bo primeren spreminjajočim se zahtevam današnjega časa. Tak mednarodni zakonik ima življenjsko važnost za vse načrte za nagel gospodarski razvoj vsega sveta.* Poudaril je tudi potrebo^ spoštovanja sklepov sodišč in pripomnil:	»Ce	mednarodni
spor pripelje do mednarodnega oboroženega spopada, vsi zgubijo. Bolje je, pčasih zgubiti eno točko pred mednarodnim sodiščem in doseči svet, p katerem naj vsakdo živi v miru P okviru zakona.* Zatem je pozval univerze, naj izvršijo svoje funkcije v tem smislu, ter jz predlagal, naj univerze, medtem ko se vlade pogajajo o konferenci nekaterih najvišjih, proučijo množični program izmenjave in medsebojnega razumevanja za mladino, zato da se postavijo v prvo vr-sto tako plemeni tega človeškega smotra, ki je iskanje miru in pravičnosti.
Vsekakor so Eisenhoiver je-oe besede zelo važne in plemenite. Nihče mu ne oporeka iskrenosti pri prizadevanjih, da se ohrani mir. Prav tako pa je tudi Eisenhoiver prepričan, da je Hruščev iskren, ko govori, da hoče mir in blaginjo človeštva. Čeprav se eni in drugi glede tega smotra strinjajo, je vendar pot do tako zaželenega skupnega delovanja v tem smislu tako vijugasta in trnova. Vzrok temu je različno gledanje na svet, razdeljenost sveta na bloke in nenehna borba med naprednimi in nazadnjaškimi silami ter med miroljubnimi in vojnohuskaškimi silami. Zato so v takem položaju nujno potrebni kompromisi in prav v okviru iskanja takih kompromisov je treba u-poštevati važnost prizadevanj Eisenhoiverja in Hruščeva.
Iz Indije bo Eisenhoiver odpotoval v Iran, Grčijo, Tunizijo, Francijo, Španijo in Maroko. V Parizu se bo udeležil tudi zasedanja konference zahodnih najviijih predstavnikov, ki se bo začela 19. t.m. Namen te konference je, doseči kompromisno stališče v zahodnem taboru, ki naj ga potem zavzamejo na poznejši konferenci s Hruščevom Prav iskanje tega kompromisnega stališča p zahodnem taboru povzroča precejšnje skrbi Eisenhoiver-
Y
Kakor smo že poročali, je občinska uprava v Orne g ni ustanovila letno literarno nagrado v znesku 1 milijona lir za najboljše delo o odporniškem gibanju. Žirija, ki so jo sestavljali priznani italijanski kulturni delavci, je nagrado dodelila Francozu Henryju Allegu, ki je v francoskih zaporih, ker je šibal postopek francoske policije proti Alžircem. Temu se je uprl prefekt, češ da občina ne sme «razmetavati» javnih sredstev. Zaradi *ega se je začela javna nabiralna akcija, ki jo je sprožil pisatelj Leonida Repaci (na sliki). Do pred tremi dnevi so zbrali že 1 143.000 lir
ju. V tem je tudi vzrok njegovega sedanjega potovanja, med katerim skuša zbrati podrobnejše elemente, ki naj omogočijo realnejšo ocenitev sedanjega položaja.
Adenauer
V okviru priprav za poznejše razgovore med Vzhodom in Zahodom je Adenauer vedno v prvih vrstah tistih, ki skušajo te razgovore onemogočiti. Kancler sicer vedno poudarja željo, naj bi sestanek med Vzhodom in Zahodom bil čimprej, pendar pa dejansko ravna povsem drugače. Prejšnji teden je med drugim ponovil, da bi morali na konferenci s Hruščevom govoriti predvsem e razorožitvi. O nemškem vprašanju in o Berlinu pa naj bi govorili samo v odnosu do rezultatov, ki bi jih dosegli glede razorožitve. Ponovno je zavzel stališče proti ločenemu sporazumu o Berlinu. Pri tem je poudaril, da ga v tem podpira tudi de Gaul-le, katerega je označil za «daljnovidnega človeka*. »Zelo važno je vedeti, da naš francoski sogovornik pravilno ocenjuje komunistično nevarnost. Ne sme se pozabiti, da bodo naši interesi manj branjeni, če bi »e p Parizu izražale rusofilske tendence,* je pripomnil kancler.
Hkrati je Adenauer izjavil, da se ne bo v nobenem primeru udeležil konference najvišjih med Vzhodom in Zahodom, zato da prepreči, da bi se je udeležili tudi predstavniki Vzhodne Nemčije. Sicer pa niso tudi v Londonu iz enakih razlogov naklonjeni morebitni razširitvi udeležencev konference, ker se bojijo, da bi v takem primeru SZ zahtevala udeležbo nekaterih vzhodnoevropskih držav. Italija namreč s pomočjo Pariza pritiska, da bi dosegla skupno s Kanado udeležbo na tej konferenci, vsaj kar se tiče raz-crožitvenih vprašanj, ker je čiavicr odbora desetorice za razorožitev, ki bo začel delovati januarja prihodnjega leta. V Londonu pa poudarjajo, da bo morala Italija vsekakor sodelovati, toda tako, da se bodo z njo stalno posvetovali izpen konference.
zvezi z ugotavljanjem podzemeljskih jedrskih eksplozij.
Medtem sta se sovjetski in ameriški delegat v Ženevi že večkrat posvetovala o možnosti, da bi sklenili sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov, še preden začne delovati odbor desetorice. V Washingtonu pa je bivši član komisije za atomsko e-nergijo ZDA Thomas Murrag
predlagal načrt za tako imenovano nevtralizacijo zalog jedrskega orožja ZDA in SZ. Murrag predlaga «razstavitev» jedrskega orožja, ki je močnejše od megatona, in to pod nadzorstvom posebne mednarodne agencije, ki bi delovala na nevtralnem o-zemlju, S tem pridobljeni a-
(Nsdaljevanje na 8. strani)
Igralska šola S G v Trstu
V nedeljo 6. t.m. se je vršil v prostorih SGKZ v Ul. Roma sestanek med učitelji in gojenci igTalske šole. Povsem primemo je, da spregovorimo tudi o tem dogodku nekaj besed ter tako seznanimo našo javnost z nameni in cilji igra.ske šolo
Kaj je *Igralska šola* in kaj nudi igralcu’
Naše gledališče je od svoje ustanovitve dalje polagalo veliko pozornost obnovi in dopolnitvi igralskega kadra z obetajočimi elementi. Današnja Igralska šola je torej samo nadaljevanje tradicije, ki se obnavlja skozi vsa povojna leta.
Aspirantu — igralcu se na ta način nudi priložnost, da obiskuje predavanja — praktična in teoretična — ter se tako z vajo in marljivim delom dokoplje do umetnosti pravega igranja.
Poleg predmeta govorne tehnike, ki je podlaga vsej igralski umetnosti, sledijo gojenci naše šole tudi predavanjem iz svetovne in jugoslovanske dramatike. Vzporedno s tema dvema predmetoma, ki vsak po svoje bogatita in izoblikujeta igralca, se odvija še tretji, za vse najpestrejši predmet, dramska igra ali, preprostejše, študiranje kosov za praktične nastope.
Pri zadnjem nastopu naše šole je vešč gledalec lahko sam videl, kaj lahko nudi mlademu igralcu igralska šola. Okornost govora in kretenj se more z intenzivnim delom nadarjenega gojenca ter nasveti pedagoga spremeniti v virtuozno obvladanje obeh.
Komu je namenjena igralska šola?
Bilo bi skoraj nepotrebno postavljati to vprašanje in dajati nanj odgovor; toda, spričo nejasnih pojmov nekaterih se zdi to koristno.
Igralska šola je namenjena vsem tistim, ki čutijo v sebi nagnjenje do odrske umetnosti. Leta gojenca so pri tem postranskega pomena; poglavitno (in o tem se izreče umetniška komisija po prvi interni produkciji) je nadarjenost gojenca.
Ni in ne bo igralec vsak že ob vpisu v igralsko šolo. Nekateri si tega sploh ne želijo, drugi si to želijo, toda ne bodo v tem uspeli; le majhen odstotek bo tistih, ki bodo premagali vse ovire in po-
časi pronicali v redno delo poklicnega gledališča.
Namen igralske šole.
Omenili smo poklicno gledališče. Jasno je, da je prvi namen šole prav iskanje novih mladih elementov. Za tiste, ki se bodo v šoli izkazali, bodo pedagogi imeli največjo skrb. Iz njih bodo skušali ustvariti miade nadobudne igralce za naše gledališče.
Kaj pa vsi drugi, ki bodo izpadli v ti kruti, toda pravični selekciji? Tudi njim ne bo delo zmanjkalo. Z rednim delom v šoli si bodo pridobili tolikšno praktično in teoretično znanje, da bodo lahko sami začeli z delom v svojih prosvetnih društvih.
Društva, ki so doslej vseskozi tožila, da nimajo na razpolago izurjenih in sposobnih ljudi, ki bi lahko vodili lokalno kulturno delo, bodo končno imela na razpolago to, kar potrebujejo. Pri tem naj omenimo, da bi vprav prosvetna društva morala iz svojih vrst določiti in poslati v igralsko šolo tiste elemente, ki jih sama smatrajo za najbolj talentirane, da si na ta način zagotovijo največje število izšolanih članov.
Slovenščina in «slovenščina»
Slovensko gledališče v Trstu deluje že petnajst let, prav toliko časa obstajajo na Tržaškem slovenske šole, bolj ali manj prebirani listi izhajajo redno, radio oddaja svoje govorjene sporede in vendar... da, še vedno se moramo vpra-šati: «To, kar govorimo, je slovenščina, mislim namreč tisti melodični jezik, ponos našega naroda?* Prostaške in neodpustljive napake se delajo prav tam, kjer bi se to ne smelo dogajati.
Gledališče, kulturna ustanova namenjena vsem Slovencem našega ozemlja, čuti v tem trenutku dolžnost, da za vse tiste, ki bi končno le hoteli izboljšati svoj materin jezik, organizira poseben tečaj govorne tehnike.
Dijaki, študenti, govorniki, kulturni delavci, intelektualci... ne zaostajajte! Jezik je živ organizem v stalnem razvoju, sledite času; prilika vam je dana!
čimprej se osebno ali po telefonu prijavite v naši upravi, Ul. S. Vito 17, telefon 38236, da bomo že v začetku novega leta lahko pričeli z rednim delom.	R..-a
•iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiniitiimiiimHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VRAČAMO SE K »DVEMA ŽLICAMA PETROLEJA NA DAN>
Nadaljnji primeri zdravijenja raka z uživanjem destiliranega petroleja
Nekaj zagrebških zdravnikov specialistov za rakasta obolenja je začelo eksperimentirati zdravljenje raka s petrolejem - Kljub opisanim «čudežem» je za sedaj še vse prepuščeno času
Razorožitev
V Ženevi se nadaljujejo pogajanja za sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov. Hkrati nadaljuje delo skupina strokovnjakov, ki ima na-I logo pripraviti poročilo v
V naši številki od 22. novembra letos smo v članku x naslovom »Dve Žlici petroleja na dan* opisali štiri primere ozdravitve raka v Srbiji, pri čemer naj bi bil čudotvorno zdravilo petrolej. Podatke za omenjeni članek smo povzeli iz dolgega članka, ki je bil objavljen v zagrebškem ilustriranem listu »Globus*. Po objavi tega članka se je na naše uredništvo obrnilo več čitateljev, ki so želeli podrobnejša pojasnila. Se veliko več bralcev pa se je obrnilo na uredništvo zagrebškega lista »Globus*. Uredništvo »Globusa* je te-lefonično poklical celo nekdo iz Bostona v Ameriki in sicer s harwardskega vseučilišča,
Tolikšno zanimanje je povsem razumljivo, kajti rak je zares najhujša bolezen in vsa dosedanja sredstva proti njej le redko pomagajo. Ker je zadeva tako pereča, je isti zagrebški list v svoji zadnji številki objavil nadaljevanje te »zgodbe*, od koder povzemamo sledeče-
mm
Predsr
Sedaj
duik ZDA D ight Eis« iihovver nadaljuje svojo pol po vhodnih deželah, je na obisku v Indiji. Slika nam ga kaže ob njegovem prihodu v Karači, prestolnico Pakistana
»Bolnica I. F. je stara 63 let. Predpostavljali so, da ima raka na jetrih in so jo zato hoteli operirati. Toda ko so bolnico »odprli*, so jo spet zašili. Kirurški poseg že ni bil več potreben, ker se je bil rak že tako razvil, da je kancerozno tkivo zaprlo tudi vse žolčne kanale in da se je vsa količina žolča začela izlivati neposredno v kri. Situacija je bila torej brez izhoda, kajti če je ne ugonobi sam rak, jo bo uničila zlatenica, ki se je pojavila kot sekundarna posledica bolezni. Bolnica se ni mogla ve* premakniti. Bila je brez teka, neurejena je bila tudi njena stolica, njen seč pa je bil moten in krvav Od dne, ko je začela piti destiliran petrolej, je minilo 16 dni. Petrolej je jemala brea večjih težav. Po vsaki žlici petroleja vzame	še	krhelj
mandarina. Ze tretji dan po začetku nove »terapije* si je zaželela sirovih cmokov. Tek je postajal iz dneva v dan bolj izrazit. Nekega- dne se je sama v postelji počesala, pa čeprav	jo	je že
dolgo do tedaj česala njena hči. Prej je močno trpela tudi zaradi hlipanja, kar je prav tako simptom raka na jetrih. Hlipanje	pa	ji je
medtem že minilo. Njen seč je postal povsem čist in tudi stolica urejena. Bolniki, ki bolehajo za rakom na jetrih, čutijo nekakšen odpor proti mesu in tolščam. Pred nekaj dnevi pa si je I. F. po dolgem, dolgem času zaželela mesa in sicer mlade svinine. Za kosilo je pojedla skoraj četrt kilograma svinine, ostalo je pojedla za večerjo. Kljub tolikšni količini svinine ni bilo nika-kih posledic.
»Razumljivo, da je vse to premalo, da bi se moglo govoriti o ozdravljenju. Zlatenica je še vedno enako intenzivna, vendar je gotovo, da se splošno stanje hotnice popravlja.*
»Drugi primer: V. S. ima raka na pljučih. Opevlrali »o ga ali bolje prsni koš le odprli in ga takoj zaprli, ker kirurškemu posegu že ni bilo več mesta. Bilo je prepozno. Stenje je bilo iz redno hudo, brez upa. Nastopila je že metastaza. Bolnika mučijo huda nespečnost in bolečine...*
«Sest dni je od tega, kar je začel piti petrolej. O kaki ozdravitvi ni govora, niti o izboljšanju. Vendar se mu je od tedaj, ko pije to mastno in odvratno tekočino. spanec vrnil. Skoraj neprestano spi. Vrnil se mu je tudi tek in zaželel si je i tudi vina...»
»V primeru bolnika V. A. je situacija podobna. Petrolej pije že deveti dan. Kažejo se znaki izbolljšanja...* »Ne bi hoteli trditi, da gre za ozdravljenje teh bolnikov, Postavlja se celo vprašanje, kako se bo usoda teh ljudi končala. Vsi ti ljudje so še vedno hudo, zelo hudo bolni. Toda dejstva, ki smo jih navedli, m izboljšanja, ki se kažejo, niso posledica subjektivnih občutij bolnikov. Nihče od njih namreč niti ne ve, da ima raka, njih sorodniki pa jim dajejo petrolej kot e-no izmed zdravil, ki jih že itak dobivajo proti bolečinam, za okrepitev in podobno. Nihče od teh pacientov ni bral o štirih primerih ozdravitve v Srbiji, o čemer smo pisali. To, kar smo navedli, so objektivna izboljšanja, ki so jih ugotovili zdravniki.*
«Daleč bi nas privedlo, če bi hoteli navajati primere izboljšanja, do katerih je prišlo po mnenju sorodnikov, ki nam pišejo, ali ki
prihajajo v uredništvo, da bi nas o tem obvestili. Ta mnenja za sedaj odklanjamo, ker predpostavljamo, da gre za psihozo, za sugestijo samih sorodnikov bolnikov. Zato navajamo le o-ne tri primere, ki jih bomo še nadalje spremljali.* «Na vsak način pa so že prvič opisani primeri iz Kragujevca, iz Sikole in iz Osipaonice, kot tudi primeri, ki smo jih pravkar omenili, nekatere zagrebške zdravnike, priznane strokovnjake za rakasta obolenja, navedli do tega, da tudi sami poskušajo eksperimentirati s petrolejem. V ta namen so se povezali tudi z neko tovarno zdravil, ki jim bo destilirala določeno količino petroleja za poskuse na ljudeh in živalih.*
»V sporazumu med zdravniki in tovarno zdravil je bilo govora tudi o tem da bi se petrolej destiliral tako, da bi ne imel nobene^ ga okusa, niti duha, kar se da doseči s posebnim izpiranjem v sodi, kakor tudi
s posebnimi postopki destilacije. Vendar je bilo na koncu sklenjeno, da se petrolej destilira le po običajni metodi, tako kot so ga po vsej verjetnosti destilirali tudi na podeželju v Srbiji, tako da petrolej o-hrani tako svoj okus, kot svoj duh, le da je čist in prozoren. Zdravniki in predstavniki tovarne zdravil so se namreč postavili na stališče, naj bi se poskus izvršil prav tako, kot je bilo rečeno v pripovedovanju treh srbskih bolnic, ki so ozdravele, In šele ko se bodo pokazali pozitivni rezultati in ko se bo jasno ugotovilo, da petrolej pozitivno deluje na zdravljenje raka, se bo začela sistematična analiza, da bi se ugotovilo, kaj je v petroleju tisto, kar deluje na celice raka. Za gotovo je le eno: če se primer iz te skoraj neverjetne zgodbe ponovi, petrolej v vseh svojih sestavnih elementih še vedno ni zdravilo. V njem bo treba odkriti in izločiti le onega, ki zares zdravi.*
Šest milijard
Podoficir ameriške vojske Chester Ilataburda, po poreklu Poljak, sc je leta 1944 seznanil v Neaplju z Marijo Follo in sc z njo potočil. Ko sta odpotovala v ZDA, je njegova žena odnesla s seboj tudi več slik, ki naj bi pripadale Tizianu. Raffaellu, Tintorettu, Caravaggiu in drugim znanim slikarjem. Zdi se, da gre za slike, ki so jih smatrali za pogrešane in katerih vrednost se ceni na okrog 8 do 10 milijonov dolarjev
Naši
javnosti
Nastanek kulturne revije je vselej važen dogodek. To pomeni, da je skupina kulturnih de-lavccv občutila potrebo, da svojemu hotenju da tudi stvaren izraz, skratka, da stopi pred javnost, ki ji mora biti vsaka kulturna prizadevnost Pr' venstveno namenjena.
Društvo slovenskih u-metnikov v Trstu se Je z enoletnim delovanjem izkazalo kot nepogrešljiva skupnost ljudi, ki » svojim posebnim javnim kulturnim udejstvovanjem segajo v najrazličnejše plasti ljudskega zanimanja. Marsikaj nt bilo dobro izpeljano, marsikaj je treba še storiti! Osnova za večje uspehe pa je vendarle dana; treba je samo dobre vo-lje in smotrnosti pri nadaljnjem izvajanju prvotne zamisli. Tega pa P" sodelavcih DSU v Trstu ne primanjkuje. Položaj je celo boljši kot preJ> ker so se Tržačanom zdaj pridružili tudi Goričam, ki so ustanovili sllšn® društvo in začeli tesno sodelovati z nami.
Na nedavnem občnem zboru DSU smo sprejeli sklep, da je treba zamisel o reviji čimprej uresničiti. DSU je pri svojem delovanju vezano zgoU na skromna sredstva, m se stekajo v društveno blagajno v obliki članarine in prostovoljnih prispevkov članov in prijateljev. Ker je izdajanje revije tvegana stvar, zlasti danes, ko se je tis* zelo podražil, se mora DSU obrniti na vso tržaško in goriško javnost za pomoč. Ne samo dobrodošli, ampak nujni so razni prispevki.
Trgovski oglasi v časopisju so danes uspešn sredstvo reklame. T** oglase imajo celo vodilne kulturne revije v Jugoslaviji in Italiji. ®t se obračamo na naše P slovne ljudi s prošnjo-naj pri zasledovanju sv Jih poslovnih koristi, koristijo tudi plemeniti zamisli p reviji. S1*5.1" DSU v Trstu in GorN in z oglaševanjem v t*» reviji omogočijo nje* izhajanje.
O reviji smo govori samo na splošno *" vam je nismo predstavili. Saj je niti mi bolje ne poznamo, *** je še nismo krstut-Kar se navadno doQa' ja med očetom in m~' terjo ob rojstvu vsake-ga prvorojenca, st mi še nismo edini de imena našega v' vorojenca - revije. čarno se tudi glede * ga na javnost s Pr0' njo za nasvet. Stvarne predloge pošljite nas mu tajništvu na
na-
llov Sancin Lelja, TJ*** Ul. Geppa 9. ZahvalP* jemo se vam za P°*~. nost ter obenem **’ kamo prepričanje, ®
nam boste radi PO"1 gali.
društvo
slovenski«
UMETNIKOV Trst, 13. XII. 1959.
ALI VEi
— da se Gina Loll°|£lg v želi posvetiti gled8liSjvje»r-izjavi, ki jo je dal* *	g*,
skemu listu »Tribune n neve», je Gina Loll° mer,-zanikala vest, da si n* ^ va ob Lemanskein jeZ® •* piti vilo, v katero nsJ gvjc<> za stalno naselila- Y 0(jdili> je prišla le na krate n(j0n-nakar bo morala v, _r»vi> Švicarski list nadalj®. j-jd* da ima Gina L^V ponu(*‘
trenutno dve P°nd „0p<jd' da bi sicer sprejel* vffl. bo Luchina V*scon .jha e dar pa jo veže Pog.bo M*" ameriško filmsko dru tro Goldwyn Mayer. ostaja pri filmu, ke p, »pogoji boljši*, v*”telt, <** Čaka «primeren tren bi stopila na odrske
* * *
— da bodo znanS elik*"' ki so zaposleni pr' skem ameriškem	sg»-
skopu v Green B<”1 ’^ijtke šali ujeti morebitnei	. 0i
signale, ki	h* Prl	dalj*"
radijskih oddaj na ^ planetih. Načrt, ki	,j,
nadeli ime	»Osma*,	. #r
na predpostavki, da	^ se
lijardami planetov,	inil'i<r
stavijajo milijone 1 vStfniC ne sončnih sistemov ja, obstajajo	tudi P	Jt„ j>«£
katerih žive	zelo T	,jviJi*.
ja in kjer je	£
cija. Po tej Pre r,„„,tih .
VVILLIAM
SAROYAN
i_i r
želeli morda sedeti 4 tej ali raje na oni stani? — je vprašal no-fec.
Hm? — je odvrnil ^adenič.
" Vam je prav na tej »rani? — je ponovno vprar * nosač.
Oh, da, seveda, — je *»el mladenič.
je nosaču deset cen-v in nosač je mali ko-vzel, zložil mlade-®oev površnik in ga po-**“ na sedež.
Enim je prijetnejša ® stran — je še dodal — druga.
" Kako? — je'vprašal fcjWenič.
Nosač ni vedel, ali naj #jne razlagati podrobno-*' da so nekateri nava-j'11 sedeti na eni strani u « vlaka opazovati o-drugi pa da 'želi-^videti okolico z obeh jj^ni. lToda predolgo bi-‘ »jalo, preden bi mu vse Jssntt, saj se1 dobro niti .spominjal in ni vedel
iojeti
razpoloženja potni-
j!?v> ko pa je imel rad pV. vse ljudi.
^".^JUdje pač store ta-T kot jim prija — je re-
Nosač je menil, da je ®denič kak nameščenec, ., si je privoščil nedeljski n'in se sedaj pelje z .»som iz velemest v ka-: ftestece, od koder se j, se istega večera vmil. Pa razumel, zakaj je •niadenič videti tako iz-
ali, kot bi rekli, IjJtočutljiv za zunanji svet. J Je mlad. Mogel je i-,("t le kakih 23 let in J..M1 po vsej verjetnosti jubljen. Vsekakor
----.je1!, vseitmiui — je #:**** nosač — je jasno, le pripravljen vsak tre-
J^ek zaljubiti se, ne da t«*? kdo k temu kaj pre-* bodril.
3°adenič se je nenado-w 811 naglo zganil in s t,?; skoraj prestrašil no-
S\r J°j' - je rekel-
bi bil sanjal. — Ali •»* vam sploh dal napit-V0? je vprašal.
Nosač se je začudil, kei! -gospod, — je re-
,Mladenič je šel z roko ^ °braz.
jiu Pogosto pozabljam, kaj v - ~~ Je rekei — in
jjjeSa spomnim šele polji , Včasih celo čez neki let- Ali vas smem vpra-J’ koliko sem vam dal? :e °eač ni vedel, pri čem -r,i Ni vedel, ah se hoče iajdenič šaliti ali pa mu >j j.Podtakniti. Vsekakor ■ ;| “"o vse to zaman, kaj-h * ač je bil pripravljen *®lo- Mladenič mu je >(1 1“ centov in če bi hoje dedaj dokazovati, da mu if.p1 kovanec za pet do-k kV 138 tega podtikanja ;«kei	sPreJeti in bi mu
it Kil da Je vse, kar mu set i dal ~ teh borih de-^entov.
loy "ali ste mi deset cen-^ je rekel, ku Oprostite, — je re-- mladenič. — Izvolite. Vdal jo nosaču še en za deset centov, it ^vala lepa, gospod — ^vrnil nosač ''kit i.11 nlste bili nekaj ta > ko smo šli po hod-
Vč ~~ vPrašal mla'
Mvh?,i6 Posebnega, — je S i nosač. — Rekel k ’ da nekateri raje sede ti 8t^-^drugi pa na dru-
s	Je dejal mladenič.
n stran dobra?
*»1 dobra je, — je re-■'fttn. ^ad- — Seveda, če Sij 0lJ prija sončna
St - odvrnil mla-iVe’ ~~ zelo rad imam
V ^ ?e leP dan Je da* Jtl^T j,e zaključil nosač.
»	je pogledal sko-
ftfljjj?0* kot bi hotel polji vu', kakšno vreme je. S. S-,. ničesar razen vla-S „ ul) temu je gledal
Dokdu 0> kot bi gledal ,s S lep dan.
V gotice ne pride do ,er je postaja prekrili8 k0Ja rekel nosač. — To-^ pa e oddaljite, bo sončit Pretek. Prav vsak Niti < Kalifornije se ga {Nh tn preide na drugo N ‘ Vl ste iz New Yor-
Sgpidenič ni kazal, da bi h Sli kiiti iz New Yor-J8 hn-P? od koderkoli, to-Si iBa^a je zanimalo, od Ns&i’ in zat0 ga je to
5?blč^e’ ~~ je rekel mla-■'1 u’	še nikoli nisem
k.''	Kalifornije.
“je odvr'
S6^lovek bi rekel, da N h Potujete, — je reti' šh	~	Na vlakih
?!■ v»Jsem delal sko-Nftijvf, živ'jenje. Vse od
‘a j st
to se
4 ,8tega leta, itn ef,et let. Toda 0 še nikoli nisem
šel čez mejo Kalifornije. Srečal sem pa mnogo potnikov.
— Zelo rad bi obiskal New York, — je dejal mladenič.
— Razumem mladega človeka, kot ste vi, da želi videti New York, — je rekel nosač. — New York je zares zanimivo mesto.
— Naj večje mesto na svetu — de mladenič.
— Zares, — je dejal nosač in se pomaknil, kot bi hotel oditi in kot bi mu bilo tega žal.
—No, — je zaključil, — srečno poti
— Hvala, hvala lepa, — mu je odvrnil mladenič.
Nosač je stopil iz vagona, mladenič pa je pogledal skozi okno in se nato še pravočasno obrnil, da je na drugi strani hodnika opazil dekle, ki ga je tudi opazilo in naglo obrnilo glavo.
Nekaj časa se ni oziral za dekletom, pa čeprav si je to želel. Ko pa se je. vendarle obrnil proti nje ji je bil tako razburjen, da je zardel, požrl slino in se skušal s silo nasmehniti, kar mu pa ni uspelo. Niti ^ njej ne.
To se je zgodilo kakšnih deset niuiut. po odhodu vlaka, ki je zdaj drvel med grički, prijetno drdral in dajal občutek ugodnih in čudovitih možnosti, kot so na primer ijubezen, obilje dobre volje in neprisiljene prirodnosti. Posebno zaradi tega, ker jo je srečal in bil prijetno razpoložen, ker jo je čedalje bolj spoznaval in ker mu je vedno bolj ugajala. Nato sta se spet pogledala čez kakih sedem minut in cez dobre štiri minute, nato sta se gledala dalj časa, pa čeprav sta se delala, kot bi gledala pokrar jino na drugi strani vlaka. Na koncu so se njuni pogledi zadržali dalj časa, kot bi pozabili na okolico Končno, mladenič je vprašal: — Vi ste iz New Yorka?
Ni vedel, kaj govori. Sam sebi se j« zdel neumen in hiti malo podoben mladim moškim v filmih, ko načnejo pogovor.
— Da, iz New Yorka — je reklo dekle
— Kako? — je vprašal mladenič.
— Ali niste vprašali, če sem iz New Yorka? — reče dekle.
— O, seveda — je dejal on, — vprašal sem vas.
— No, sem, seveda — je odvrnilo dekle.
— Nisem vedel, da ste iz New Yorka — je dejal on.
— Vem, da niste vedeli,
— je odgovorila ona. Mladenič se je skušal
vsekakor nasmehniti kot v filmu.
— Kako ste to vedeli?
— je vprašal.
— Ne vem, — je reklo dekle.
— Potujete morda v Sa-cramento?
— Da, je rekel mladenič.
— Tudi jaz, — je reklo dekle.
— Kaj pa delate tako daleč od doma — je vprašal mladenič.
— Nisem doma v New
Yorku, — je reklo dekle
— tam sem rojena, toda skoraj vse življenje sem preživela v San Franciscu.
— Tudi jaz, — je odvrnil on. — Prav vse življenje.
— Tudi jaz sem živela ves čas v San Franciscu,
— je dejalo dekle, — seveda, če ne štejem onih nekaj mesecev v New Yorku.
— Kako, tako malo ste živeli v New Yorku — je vprašal.
_ Da, — je odvrnilo dekle, — samo prvih pet mesecev po rojstvu.
— Jaz sem se rodil v San Franciscu, — je odvrnil on. — Na tem sedežu je dovolj prostora za cba
— je rekel nato s trudom.
— Kaj se ne bi raje presedli sem na sonce?
— Zares, — odvrne dekle. In stopila je čez hodniček in sedla nasproti njemu.
— Mislil sem, da vas bom rašel tam doli v Sacra-mentu, na nedeljskem izletu, — je rekel mladenič.
— Že trikrat sem bila v Sacramentu, — je rekla ona.
Mladeniča Je prevzela velika sreča. Sonce Je toplo sijalo in dekle je bilo čudovito. Če se mi ne bi v glavi vrtelo, če me v ponedeljek zjutraj ne bodo vrgli iz službe ali če Amerika ne bo stopila v tem trenutku v vojno — Je mi-slil — se bom nekega dne krepko lotil stvari in si ustvaril dom.
Zleknil se je nazaj na sonce in vtem, ko je vlak drdral, se je romantično smehljal dekletu in se pripravljal na ljubezen.
OB	STOLETNICI ROJSTVA VZGOJITELJA IN PROSVETNEGA DELA VGA
Štefan Ferluga
J12, XIL 1859 - 12. XII. 1959)
Bil je 37 lot na Opčinah učitelj, z Josipom Periolom pa je bil l. 1909 kot prvi slovenski učitelj izvoljen v tržaški mestni svet
»p«
-m?-
Včeraj je minilo sto let, odkar se je na Greti rodil Stefan Ferluga, učitelj in šolski upravitelj na Opčinah, prosvetni in javni delavec ter tržaški občinski oziroma deželni svetnik. Ob pojavi in osebnosti Stefana Ferluge se do moral ustaviti vsakdo, ki bo pisal zgodovino slovenskega življa na Tržaškem, njegovega prosvetnega življenja in zlasti zgodovino slovenskega učiteljstva na Tržaškem.
Sele na kcncu preteklega stoletja se je začelo tudi na Tržaškem uveljavljati slovensko učiteljstvo. Medtem ko ni bilo nikogar, ki bi se dvignil iz povprečnosti v konkordatski dobi, tudi v naslednji dobi, ko je bilo po mestnem magistratu že imenovano samo laično učiteljstvo, še ni bilo mnogo drugače. Strokovna pripravljenost je bila še zelo pomanjkljiva, v narodnostnem pogledu je pa vladala, indiferentnost. Dogajalo pa se je še slabše: v klanjanju go-spodarju. na magistratu, italijanski liberalni stranki, so šli mnogi tako daleč, da so postali celo protinaredm. Delali bi pa stanu samemu krivico, če ne bi priznali, da so bile tudi izjeme. Najbolj vidna izjema je bil Anton Valentič, učitelj na Opčinah, s katerim je Ferluga 25 let skupaj delal.
Vendar pa spada Ferluga že k novejši generaciji, ki je izšla iz modernega učiteljišča, strokovno in pedagoško dobro pripravljena, ter že z zavestjo o važnosti učiteljskega stanu. To učiteljstvo, ki začne nastopati v osemdesetih letih, je narodno zavedno. In ker se noče več klanjati, prihaja večkrat v konflikte z »vlado# na magistiatu. Pionir v boju za uveljavljanje pravic učiteljskega stanu pa je bil prav Stefan Ferluga.
Na Opčine je Ferluga prišel novembra 1879, potem ko je istega leta v Kopru . dovršil učiteljišče. Se majhnega dečka — sirote — ga življenjska pot ni vodila rajprej v šolo temveč k trdemu delu rokodelskega vajenca. Sele z desetim letom je prišel v rojansko šolo, r.akar se je po prvih dveh letih njegovo šolanje nadaljevalo v mestni sirotišnici, proseško pripravnico ter od tam na učiteljišče v Koper. Iz tega učiteljišča je potem prihajala večina slovenskih učiteljev na Tržaškem.
Ko je prišel na Opčine, je tamkaj našel dobrega in priljubljenega učitelja Valentiča, s katerim sta skupaj uči-teljevala vse do 1. 1904, tedaj je šel Valentič V pokoj in šolski upravitelj je za njim postal Ferluga. Leta 1916 pa je vudi Ferluga zaprosil pokoj, ko je izpolnil takrat 37 let službe. Pokoj je užival na gradiču Moko pri Borštu. Se ne posebno star je umrl 20. januarja 1923.
Kar kmalu je Stefan Ferluga pokazal, da ne namerava hoditi po poti klečeplazcev, pa ga zato niso na magistratu posebno prijazno gledali. Ko mu magistrat prve »petletnine#. ni hotel priznati in, izplačati, je Ferluga ubral zelc energično pot, da je dosegel pravico zase in za druge. Magistrat je stal na stališču, da lahko «petletnino» dodeljuje, komur hoče; nihče pa nima že kar pravice do nje. Seveda je bila na ta način «petletnina» kaj primerno sredstvo za pr. dobivanje kte-kjer je hodil v italijansko šolo. Po nadaljnjih dveh letih je napravil prvi razred italijanske realke, iz drugega razreda pa je prešel na čeplazcev. Ferluga pa je sklenil temu napraviti konec in je vložil tožbo proti magistratu. Pravda je bila
dolgotrajna in zaključ it se je na upravnem sodišču na Dunaju. Ferluga,: ki mu je ml pravni zastopnik državni poslanec in pisatelj dr. Ivan Tavčar, je pravdo dobi' in vse učiteljstvo mu je bilo za njegov pogumni korak nvaležno.
Nič manj mu ni bilo zlasti mlajše učiteljstvo hvaležno za njegove pogumne besede na prvi okrajni konferenci slovenskega učiteljstva na Tržaškem, ki je bila junija 1. 1904 pod pvedš sedstvom prof. Nekermana. Ferluga je tedaj ostro nastopil proti nekaterim metodam šolske oblasti ozir*)-ma magistrata. Poudaril je, da mora tudi šolska ob'a-t skrbeti za dvig učiteljevega ugleda. Naloga šolske oblasti je, da ščiti značaje med učiteljstvom, ne pa da neguje ((kreature#. Oblasti je očital, da posluša ovaduhe in na podlagi takih ovadb učitelje kaznuje, ne da bi se zmenila za drugo plat zvona. Oblast naj «poitaže vrata ovaduhom, ki skušajo blatiti učitelje, ki visoko dvigajo zastavo svete resnice in pravice in ki jim je na srcu ugled učiteljskega stanu#. Govor seveda ni o-stal brez odmeva na magistratu, kamor so Ferlugo poklicali na zaslišanje. Vendar je bil takratni odbornik za šolstvo dr. Rozzo dovolj pravičen mož, da se Ferlugi nič ni zgodilo.
S pogumom, odkritosrčnostjo, neupogljivostjo v boju za pravice pa je Ferluga združeval brezmejno srčno dobroto. Tuje mu je bi-, lo hinavstvo, prav tako zavist in malenkostno samoljubje.
Cas Ferlugoveg£ delovanja pomeni zaključeno dobo v razvoju tržaškega slovenskega učiteljstva, ki ,se je prav tedaj pričenjala zavedati svojega -človeškega ib stanovskega dostojanst''*cipa tudi svojih dolžnosti dfe- st*-nu samega in stanovskih tovarišev. V krogu tovarišev Ferluge so bili na pr. učitelji Martelanc. Požar, Gr-, mek, Josip Pertot, med mlajšimi pa Ivan Daneu, Starec, Gorkič. Ko so maja meseca 1. 1906 ustanovili tržaško učiteljsko društvo.
so za prvega predsednika izvolili Feriugo V tem času so nove .ideje zb močno prodrle tudi v u-čiteljske vrste. Ferluga, ki se. je bil zlasti v začetku z vso vnemo vrgel na delo, je čutil, da prihaja čas, ko bo-i do vodstvo prevzeli drugi. Na lep način se je 1. 1914 umaknil; ni čakal, da bi ga nov čas odstranil in poskrbel je tudi, da ne bi bil ponovno izvoljen. Medtem pa je že postal tudi občinski svetovalec. S politiko samo se ni ukvarjal in tudi nikoli do tedaj ni napisal nobenega političnega članka, dasi so njegove prispevke prinašali »Edinost#, »Popotnik#, »Učiteljski tovariš#, humoristične prispevke pa »Juri s pušo», ((Brivec# in «Skrat# Ko je bilo 1. 1909 določeno, da bodo Slovenci v okolici volili 12 občinskih oziroma deželnih svetnikov, je politično društvo «Edinost» sklenilo ponuditi dva mandata učiteljstvu. Na zaupnem sestanku sta bila za kandidata izbrana Stefan Ferluga in Josip Pertot. Oba sta bila izvoljena, Eerluga pa je celo med vsemi 12 kandidati prejel največ glasov. L. 1913 je bil ponovno izvoljen. Tudi na tem področju je delal vestno in točno, v korist svojemu stanu in ljudstvu. Vredno pa je poudariti, da kljub svoji neupogljivi narodni zavednosti in vroči ljubezni do slovčnskega jezika nikoli ni bil šovinist.
Med starejšimi ljudmi na Opčinah je še živ spomin na njegovo prosvetno delovanje. Prav ,v dobi Ferluge so se lepo razvili pevski zbort skoraj po vseh večjih vaseh tržaške okolice ter kar nekako tekmovali med seboj za uspehe. Na Opčinah se je pevsko društvo «Zvon» dvignilo na zavidno višino, pri čemer' je seveda odločdl tildi Sijajen glasovni material. Ferluga pa ni bil sa--ratv-odlieen pevovodja,-temveč je tudi več pesmi sam škomponiral, za kar je bil tudi ponovno nagrajen. Tudi drugorodci iz mesta so lsdi hodili poslušat openske pevce.
Pokopan je Stefan Ferluga na Opčinah. Naneslo je, da je bil njegov pogreb (22.
januarja 1923) v ponedeljek, potem ko nedeljska »Edinost# ni več utegnila objaviti osmrtnice. V ponedeljek ni bilo časopisa, radia pa še tudi ne, da bi najavil pogreb. In vendar se je na pogrebu zbrala ogromna množica. Poleg domačinov je prišlo mnogo ljudi še od drugod. Takrat je zopet pel openski «Zvon», ki se je sicer le še redko oglašal, ter s svojimi žalostinkami vabil pogrebcem solze v oči. Na pogrebu sc govorili predsednik učiteljskega društva Daneu, bivši učenec Sosič, v imenu političnega društva ((Edinost# pa dr. Josip Wil-fan, ki je med drugim dejal; «Zgubili smo ga ravno sedaj ,ko najbolj potrebujemo mož, kakor je bil on.»
Kot markantna osebnost, velik idealist, neupogljiv bojevnik ter neutruden delavec med ljudstvom je Stefan Ferluga za vedno vpisal svoje ime v knjigo zgodovine slovenskega življa na Tržaškem.
RADO RAUBER
Rihard Orel
PRELUDIJ
IN FUGA
Skladatelj Rihard Orel je obogatil slovensko glasbeno literaturo z novo skladbo — Preludij in fuga za klavir.
Riharda Orla, našega marljivega goriškega skladatelja, poznamo predvsem kot priznanega zbiratelja folklornega blaga, zlasti narodnih pesmi Slovenske Benečije, Prekmurja in pesmi hrvat-skih naseljencev v Srednji Italiji ter avtorja številnih skladb za orgle.
Tokrat se je predstavil kot
klavirski
dij in fuga je muzikalno, zanimivo delo, pri katerem avtor ne zanemarja tudi prijemov modeme skladateljske tehnike, toda se pri tem drži umirjenih poti ter se ne spušča na področje ato-nalnosti.
Skladbo dobite v Tržaški knjigarni.
MARJAN
ROŽANC:
Mrtvi in
Med vsemi tremi knjigami proze, ki so izšle v zbirki «Tokovi časa#, je zbirka novel »Mrtvi in vsi ostali# morda najmanj umetniško dozorelo delo. Res da novele, ki nujno razbijajo e-notnost knjige, ne morejo tako predstaviti avtorja, kot pripovedno in stilno zaokrožen roman. Vendar pa kljub temu novele Marjana Rožanca le niso tako dognane in tako močne, da bi bralca prevzele. Kažejo pa smelega in talentiranega pripovednika, ki skuša na vsak način biti originalen in ki temu iskanju modernega prijema marsikdaj podreja tudi vsebino. Razen tega spominjajo nekatere njegove novele vse preveč na tuje vzore neo-realističnega slikanja social-
ne stvarnosti.
To pa ne pomeni, da ne bi knjiga «Mrtvi in vsi o-stali# predstavljala zanimivega dela. Vsekakor smemo biti knjige veseli. Posebno še, ker je avtor mlad pisatelj, rojen leta 1930 v ljubljanski delavski družini. Razen tega je posebnost avtorja tudi v tem, da v svojih novelah slika predvsem proletarsko predmestje z njegovimi malimi ljudmi. Najznačilnejši junaki Rožan-čevih novel so mladi ljudje, ki jih je oblikovala nelepa in težka stvarnost predvojnega životarjenja, ki so dozorevali v letih vojne, ki pa se tudi v sedanjem času ne znajdejo zmeraj. Tem malce čudnim in včasih nerazumljivim likom se pridružuje še vrsta drugih o-
seb, delavcev, malih uradnikov, peric, gospodinj, invalidov, trgovskih pomočnic in podobnih malih ljudi, katerih usode pisatelj obravnava. Iz prikazov nepomembnih in vsakdanjih dogodkov ter doživetij se bralcu polagoma oblikuje celotna podoba nekega zaokroženega sveta malih ljudi, ki je hkrati značilna slika enega od predelov naše. ga sodobnega življenja. Čeprav je prizorišče novel postavljeno v različne kraje, pa je vendar vsem skupno predmestje, ki je tako značilno okolje za mlade ljudi s preprostimi željami in z malimi vsakdanjimi problemi. Osnovno barvo pa daje delu svet ljubljanskih predmestij, kateremu je znal avtor prisluhniti s čustveno
zavzetostjo pa tudi kritičnim očesom. 7ato predstavlja knjiga s to novo tematiko zanimivo novost v slovenski književnosti.
Knjiga «Mrtvi in vsi ostali# obsega sest novel ralič-nih motivov in različne dolžine in tudi različne vsebine. Nekatere med njimi niso niti še dozorele Kljub temu pa velja, da je knjiga zanimivo delo mladega avtorja, ki išče svoje poti. Čeprav je pri iskanju te poti morda še bolj originalen kot je potrebno in čeprav bi lahko svoje iskanje oblikovnega prijema bolj podredil snovi, kaže knjiga talentiranega avtorja, ki si bo potem, ko bo izkristaliziral svoje pisanje in ga prečistil, nedvomno še lahko znatno povzpel.
a
f
Pravice za ((zeltrro
I
Pet minut raja.
Da, gre za jugoslovanski film, ki ga tu pri nas ne vrtijo. A morda vendar ni odveč, če človek pove o mislih, ki se mu na skrivaj tkejo, ko ga obdaja tema ljubljanske kinodvorane.
Krematorijski svet.
Imenujmo ga tako. Drugi so ga imenovali drugače, a govorili so o isti resnici. Propad človeških teles, za katera je iz ponižanja edini izhod žrelo dimnika, ki bo odnesel njihov dim v nemško nebo.
Malenkost. Upepelitev deset ali enajst milijonov ljudi v zebrastih oblekah.
In v naslovu je govora o pravici, zato ker ni majhno število naših ljudi, ki so doprinesli za rešitev človekove podobe največjo žrtev. To je smrt v pošastnem ponižanju.
Zakaj nihče ne odreka slavospevov četam, ki so tolkle sovražnika in junaško padle. A zato, ker je bila njegova daritev sramotna, ni taboriški človek nič manj vreden, da ga vidimo na platnu in da se mu v tišini poklonimo. Vsa sramota pade namreč na njegovega rablja.
Dva filma o krematorijskem človeku torej. In dva režiserja. Igor Pretnar. Jože Babič.
Tokrat o prvem od teh dveh filmov.
II
Scenarij.
Vsekakor je posrečena zamisel o dveh deportirancih, ki ju odpeljejo iz pekla, da bi demontirala letalsko bombo v generalovi vili. Tudi tu sicer njuno življenje še visi na niti, a zaradi strahu, da bi vila zletela v zrak, je straža oddaljena in sta sama, tako da si bosta lahko po spominu pričarala nekaj podob iz človeškega sveta. Kopalnica. Bele srajce, črna obleka, šampanjec. In ob tem prividu sreče postane dokončna njuna odločitev, da se v tovarno smrti ne bosta vrnila. Beg. In razstrelitev bombe za kritje umika. In eden se res reši skupaj z dekletom, ki jo je general
Pri Viltoliu Gassmanu so se zbrali gledališki avtorji, kritiki, igralci in drugi ter razpravljali o krizi italijanskega gledališča. Od leve na desno: Giuseppe Patroni Griffi (avtor), Anna Maria Fcrrero (igralka), Olga Villi (igralka), Nieola Chiaromortte (kritik), Lisa Morante, Sandro De Fe0 (kritik), Raoul Radiče (kritik), Franco Brusali (avtor), Remigio Paone (impresarij), Vittorio Gas^
sinann (igralec)
Lojze Rozman v «Pet minut raja«
poslal po svoje kolajiie, medtem ko zasujgjo ruševine drugega deportiranca in esesovskega častnika.
In vse to ves čas na meji sreče in pogube. Zato tragika. Zato prastaro hrepenenje po lepi humanosti obsijano s strupenimi žarki grotesknosti.
Pri tem je treba takoj priznati, da se je Vitomil Zupan tokrat z iskreno prizadetostjo zavzel za obupni •sunivers concentratonnaire#. Pustil je ob strani svoja draga fantastična ozračja in se poglobil v fantastiko, ki je toliko bolj neizmerljiva, ker je bila dolgo let nesrečna vsakdanjost cele povodnji človeških teles.
Prav zato gre še posebna pohvala dialogu, to je miselni komponenti zgodbe in pravzaprav njenemu poglavitnemu protagonistu. In nimamo vtisa, da bi ta lomil pripovedi. Poglablja jo. še več, s kratkimi zastoji se veča napetost. In nazadnje: sodobnemu gledalcu je tak način všeč.
Ne, saj tukaj ne pišemo globokoumne razprave, ampak doživljamo prikaz, ki nas je prevzel. Zato nam je, da bi zbrali zapovrstjo vse sekvence, ki so ostale v nas, od ošemljenega reveža, ki bo obešen, do Steva pred ogledalom, ko zamrmra: «Ecce home.# Od ščetke za zobe do drastičnega dialoga pred koncem.
Pa tista sekvenca z odlikovanji, ki si jih taboriščnika pripenjata na prsi! Vsa cast scenaristu. Kajti ob vsem tem s treznim, mirnim veseljem lahko rečemo, da se je sodobni slovenski film rodil.
III
In niti pri režiji Igorja Pretnarja nam zato ne gre toliko za slog, ne za prve ne za druge plane.
Miniaturno izdelane sekvence je ujel v pravi ritem in ustvaril film, ki gledalca priklene, tako da se ne zmeni za tehniko.
Naredil je dober film, ob katerem glede kakovosti pozabimo na ločitev med domačim in tujim izdelkom In to je nekaj, kar je treba izrecno podčrtati.
Kajti že zdavnaj je čas, da se zavemo velike resnice: svoji nesposobnosti moramo prišteti ugotovitev, da sprejema bralec s pietetno širokosrčnostjo domačo knjigo, da se gledalec z zatajevanjem odloči za domačo filmsko zgodbo.
Pretnarjev film, (ki ima slovenskega scenarista, slovenskega režiserja in slovenskega poglavitnega igralca, čeprav ga je izdelala Bosna film iz Sarajeva), pa gre človek gledat tudi drugič. In tretjič.
In to je zadostna izkaznica zanj.
IV
Lojze Rozman, član ljubljanske Drame-
Mladi igralec, ki nam ga je pravzaprav šele zdaj dokončno odkrilo belo platno.
In pri tem mislimo na njegove umirjene, stroge, skoraj skope gibe.
Mislimo na izraz njegovih potez, ki so urezi rezkega dleta v starinski, od časa pobeljeni les. In čeprav so ta les rešili trohnobe, je še trda in klena v njegovi sredini srčika, ki mora zdržati omajano stavbo človeškega dostojanstva.
Mislimo na njegove oči, ki ves čas pripovedujejo, da so prišle iz smrti in da jih bo nazadnje smrt spet posrkala vase.
Zato nam je ob uporabnih mladih zvezdnikih, ki imajo predvsem nalogo, da z odra ali platna očarajo dekliška srca, toliko bolj všeč, da lahko omenimo obraz z veliko bolj dragoceno vsebino.
Ob njem je Stevo Žigon prevečkrat zelo malo izrazit.
Prepričljiva Vera Nikolič. (Razen v plesu, a tu se je spotaknil režiser.) Igra Borisa Kralja je dobra v smrtnem boju. Posrečen esesovec Milana Vujnoviča, prava podoba tistih revežev, ki so jih oblekli v esesov-sko uniformo v poslednjem trenutku, ko je Rajh že stegoval pete.
V
Ob koncu dve pripombi.
želimo si, da bi film vrteli tudi pri nas.
želimo si, da bi se nekdo poglobil tudi v tabo-riško življenje samo Saj bi tudi ta film, ki ima sicer zelo močne začetne ekrane, pridobil, če bi drugače ujel (in priznamo, da ni lahko) psihološko podobo krematorijskega človeka. In to naj bi bila poglavitna osnova vsega.
To velja posebno za Tri četrtine sonca, ki ga je režiral Jože Babič.
A o tem ob drugi priliki.
BORIS PAHOR
Ku je u Trste frmenanto, vesela buode Pepka tl, lih trleo jema svet ie fantot
KLJUB VELIKI RAZLIKI	V	LETIH-NAJBOLJ
Te dni mu je povila sedmega otroka - «Ugrabil» jo je, ko mu je bilo 34 let - Za Oono je edini smisel življenja ljubezen - Najsrečnejši mož - V čem je skrivnost
MARIJA MIJOT
Prve dni tega meseca Je prispela novica, da je slavnemu filmskemu umetniku, 70-letnemu Chaplinu žena O ona povila že sedmega o-troka. Morda se bo kdo začudi. Pri njegovih letih... In vendar je tako.
O tem umetniku se Je po svetu že mnogo govorilo in pisalo. Zaradi njegovega nenavadnega življenja, zaradi škandalov, ki so jih povezovali z njegovim imenom, zaradi njevo-vih pogostih porok in ločitev in zaradi njegove u-metnosti.
Toda, odkar je poročen s četrto ženo, Oono, je vse tako govorjenje prenehalo, nihče ne najde na njegovem življenju najmanjše pege. Postal je vzoren mož in nadvse skrben oče svojim otrokom
A zasluga za tako spremembo gre izključno Ooni.
Ni lahko shajati s tako slavnim umetnikom, polnim najrazličnejših muh, nemirnim in razvajenim Pravzaprav je bil Chaplin že od nekdt»j neuravnovešen. Res, ni bilo lahko...
Toda ta mlada žena, nežna po vedenju in zunanjosti, ki niko’i ne sili v o-rpredje, je kot s čarobno šibo ukrotila tega »razva-jenega velikega otroka*.
Tudi že prej je imela o-pravka z genijem. Nje oče, slavni ameriški pisatelj Evgen 0’Neill je bil genij in pravi divjak. Ni se znal premagovati, prepuščal se je svojim nagonom, trenutnemu razpoloženju in željam. Visok, suh, lep in neobrzdan. Kot mladenič je prepotoval polovico sveta,
opravljal Je vsa mogoča dela. Bil je lovec in mornar, trgovec, iskalec zlata in novinar. Z 21. letom se je poročil. A prav tako hitro je tudi pobepiil od žene. Vdal se je pijači in je moral v sanatorij. Tam je začel pisati. Doživel je uspeh za uspehom. Drugič se je poročil in tudi ta žena mu je sleherni dan zagrenila. Vendar pa je vzdržal celih 11 let. Iz tega zakona mu je ostala nežna in ljubka deklica, temne polti in milega pogleda — Oona. To je ime nekega indijanskega plemena.
Potem se ni več poročil. Največji ameriški pisatelj in Nobelov nagrajenec ni nikoli našel žene, ki bi ga sprejela takega kot je, ki bi ga vzljubila in razumela. Samo njegova Oona ga je razumela in oboževala. Da, ta mala deklica, tako slabotna in nežna je znala vselej najti pravo besedo utehe, spodbude in poguma.
In v to harmonijo med očetom in hčerko poseže Chaplin' Komaj leto mlajši od CNeilla, a z eno ločitvijo več.
Bilo je leta 1943, torej pred šestnajstimi leti, ko sta se Oona in Chaplin prvič videla. Oba sta bila pri tem močno prevzeta. Kmalu po tistem je Oona povedala svojemu očetu, da se bosta s Chaplinom poročila.
«Si znorela? Poglej me! Enako let imava!»
Toda deklica je le zmignila z rameni in dejala:
»Ni važnol Imava se rada!*
Toda 0’Neill se ne da. Vzroji:
»Ce je tako, boš morala izbirati med menoj in njim!*
Oona ne reče na to nič. A nekaj dni zatem jo je Chaplin »ugrabil*. Odpeljal jo je, in prav na Chaplinov 54. rojstni dan sta se poročila. 36 let razlike med njima.
Da, kljub tako ogromni razliki pa prištevajo ta zakon med najbolj posrečene, najvzornejše.
Stari Chaplin se je od takrat popolnoma spremenil. Saj ni skoraj mogel verjeti, da so tudi take žene na svetu kot je njegova Oona. Ko pa je do takrat imel opravka samo s takimi, ki so v življenju samo računale in špekulirale, hiepele po uživanju, bogastvu in razkošju.
Prva, Milfred Harris, ko-
maj šestnajstletna, je ob ločitvi dosegla 300.000 dolarjev »odpravnine*.
Druga, Lolita Mac Mur-ray, tudi šestnajstletna, je bila še hujša, čeprav mu je rodila dva otroka. Ob ločitvi ji je moral izplačati kar cel milijon dolarjev.
Trinajst let pozneje postane njegova tretja žena Paulette Goddard. Tudi tej je bil zakon le sredstvo, da bi postala umetnica, da bi se zrinila tja, kjer je mnogo denaTja, zabave, razkošja, užitkov...
In sedaj ta Oona... Ne more verjeti. Nikoli ne vprašuje po oblekah ne po zabavah. Ko jo nazadnje le nekako pregovori, da si gre kupit kako obleko, si izbere najcenejšo in še te rikoli ne obleče. Ne želi postati filmska igralka. Najraje je doma v krogu svoje družine. In kako zna z
I njim ravnati! Zaveda se, da je pogosto muhast in se mu razpoloženje naglo menja. A Oona vse mimo prenese, skuša mu v vsem u-streči in nič je ne spravi s tira.
Chaplin, ki je dotlej poznal le površne in lahkomiselne ženske, je spoznal, da je njega doletela največja sreča, kc je našel ženo, ki je tako popolna Ki ga razume in mu je v vsakem položaju od strani. Tudi v najtežjih in najbolj mučnih trenutkih.
A to je mogla ta leta, odkar sta poročena večkrat dokazati. Na primer takrat, ko ga je tožila Joan Barry, češ da je oče njenega otroka, sicer preden je spoznal Oono, a proces je bil šele po poroki z Oono. Velika je bila Chaplinova stiska takrat. Hude so bile obtožbe proti njemu in z ničimer ni mogel dokazati svoje nedolžnosti Na srečo pa je pokazal pregled krvi, da mala Ann Caroi ni njegova hči. Sko-ro bi omahnil, ko so razglasili oprostilno razsodbo Toda Oona je že bila pri njem, in ga podpirala. In tako je odvedla iz sodne dvorane svojega sivolasega moža.
Ali pa takrat, ko se je odrekla ameriškemu državljanstvu. To je bilo že pozneje v Švici, čudno svečano je bilo takrat na ameriškem poslaništvu v Ženevi, ko se je Oona slovesno odrekla vsem pravicam, ki jih ima kot ame-
Srečni oče se igra s svojimi otroki
| riška državljanka. Za ved-1 no. Potem pa je to utemeljila:
»Moj mož in vsi moji o-troci so angleški državljani. Ni mi težko to storiti. Karkoli, še tako težko, bi napravila za Chaplina, postane vse zelo lahko in lepo.*
Morda je v tem vsa skrivnost te čudne zveze med mlado ženo in starim možem. Globoka ljubezen in medsebojno spoštovanje.
36 let razlike? Ni videti. Qn, ta veliki otrok, je tako naiven kot kak deček. Kdove, če,bo sploh kdaj zrasel! A Oona je pravzaprav edina zares pametna in razsodna v tej družini. Tako pravijo vsi, ki imajo priložnost videti življenje te številne družine.
Sedaj jih je kar lepo število.
Geraldina (15 let), Mihael (13 let), Josephine (10 let), Victoria (9 let), Eu-gen (5 let), Jane (2 leti) in še zadnja Annette E-mily.
Vsi so zelo podobni materi. Oona pa je ponosna na to, ker imajo vsi izrazit dar za posnemanje kretenj in glasu — po očetu. O tem bi najbrž precej lahko povedali v šoli, kamor hodijo prvi štirje.
Kljub temu, da živijo na rivieri, kamor zahajajo najbolj imenitni tujci, in da se je o Chaplinu pogosto govorilo in pisalo, se še nobenemu novinarju ni posrečilo dobiti od Oone kako izjavo. Vseh 16 let, od-
GRAFOLOG ODGOVARJA
ZAMRACENA MLADOST: Bodite bolj dosledni in Vaše izjave naj imajo vedno tudi resnično ozadje. Izbili rajte nova poznanstva zelo natančno in ne zaupajte {H svojih skrivnosti takoj pri prvem srečanju. Dokončno 2; fjf	bodo	izginile sence Vaše ljubosumnosti.	jjf
C. MILENA: Otresite se šabloniziranja in vnašajte v % aj! svoje delo sveže elemente; na ta način boste premagali ate S kakršnokoli monotonost in boste zadovoljnejši v svojem S ft poklicu. Imate možnosti 2a izboljšanje svojega mate- S 2) rialnega stanja ob močni želji in stalnem ter dinamič- 2: S	nem	poseganju v tej smeri. Bodite odločnejši.	^
9	'y'
kar je Chaplinova žena, je nihče ni fotografiral za kako revijo ne za javnost.
Za Oono je edini smisel življenja — ljubezen.
Kaj bi se potem čudili belolasemu Chaplinu, ko reče:
«Sem najsrečnejši mož. Z mojo ženo in otroki bi se mi zdelo življenje čudovito, čeprav bi stanovali v navadni šupi.»
ZVIŠIN
NE PARAJTE PEPKA!
Nad murjam sunce gori, kdur jema Vhke pete, kej maral T’n se u s’mnje na šance vrti,
U V s Luonjar, Padluonjar, četnara,
o
OPupe stemane ješčejuo fante.	A
Na beleh fečuolah je pušelc prpjet.	I
(J	čeprav, suo guadce vre sprazenle kante, |
o	vseano naprej, še pljes muore jeti
X Samo ta dještra Pepka s patuoka,
0 u skriten je žalostno tekla damou.
ONje lepe tiči, puhne suo juoka,
^ nje Franček sez druguo pljesat je šoti.
«N’č ne parajte za tistga FrancuoM,
U	ke t’n pr bagateh se reveš je zmuoto.
o	— Talaže juo mate fn Šantla s prtuonA-
eSej »naš de uan ješče 14 lepuo duotuoi*
0 Nej se paruače, še v fn lete, a preiufme nej i/s grunt na mudstei v sej tude njeme na un’me svčte, bodil me zemlje buč zadudstel
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiifinniirtiiHiiiiiniiimtiHiniiiHM
grafu
 ...........................................    n................................................      »..m,.,,.......««.......................................................................................................................................................................                 u........
Spomini
na zanim
V svoji dolgi dobi upravljanja tiskarne in lista »Edinosti* sem imel priliko srečati se s takimi posebnimi originali. ki zaslužijo, da se postavijo v črno na belem.
Na stotine jih je bilo, a omenil bom samo nekatere.
Naj stopi naprej »Janez s Plešivce* blizu Merč pri Sežani.
Bil je to mož, ki je spadal med starejše fante. Na obrazu se mu je poznalo, da prodaja zdravje in da ni občutil v vsem svojem življenju mraza, kajti prišel je v upravo z jopo na roki in si brisal pot s čela, ko so uradnice tožile, da je v sobi kljub zakurjeni peči mrzlo.
Na vprašanje, kaj želi, je povedal, da je prišel po žensko. Takoj mi je šinilo v glavo, da ima pri tej zadevi svoje prste Francelj Štolfa, sežanski jestviničar, ki je imel v glavi sto muh. Prav gotovo je svetoval Janezu takole: Ti pojdi v upravo “Edinosti*, kjer imajo skladišče žensk. Postavili jih bodo v polkrog in ti boš s prstom pokazal tisto, ki ti bo pozneje žena.
Janez je oil namreč malo »dregnjen* in znano mi je bilo, da si ga je Francelj večkrat privoščil.
Po doljšem razgovoru smo se domenili, da mu objavimo sledeči »Mali o-
?;las»: »Kraški fant, lepe zunanjosti, z astno hišo, velikim premoženjem z gozdovi, v katerih rastejo sami kostanji in lešniki, z desetimi kravami in enim volom v hlevu in z vso hišno opremo, išče pošteno in lepo kmečko aekle v svrho ženitve». Seveda smo pošteno lagali z namenom, da najdemo Janezu žensko. Ko smo Janezu, ki je imel le bomo kočo, prečitali besedilo, se mu je ves obraz nasmejal in te so bile njegove besede: »Najmanj dvajset bogatih in lepih deklet se bo javilo in jaz si bom izbral najbogatejšo in najlepšo.»
Pogostoma je prihajal ubogi Janez v upravo in povpraševal, če je prišlo zanj kaj »pisave*. Ker se po večkratni objavi ni javila niti najbolj uboga Kraševka, se je Janez prav gotovo zatekel k Franclju, ki mu je svetoval maščevanje, ki naj se konča s tožbo.
Janez je prišel v upravo s protestom, da se blati v podlistku njegovo dobro ime. Vse naše dopovedovanje, da gre za ameriški roman, ki ga prevaja iz angleščine Franc Magajna in da je glavni junak Amerikanec in ne Janez iz
tipe pri
Plešivice, ni pomagalo, kajti Janez je zapustil upravo v najvišji jezi in ni izključeno, da je potrkal na kako tržaško odvetniško pisarno.
* * *
Neki drug Kraševec se je prišel pri-toževat, da se je sprl s svojim najboljšim sosedom kljub temu, da mu je pri vsakratnem obisku v njegovi hiši ponudil »elegantnega* pršuta, »elegantnega* kruha m »elegantnega* terana.
In spet drugi me je nazival z »Vašim veličanstvom*. Na moje pojasnilo, da pravimo »Vaše veličanstvo* samo kralju in oesarju, je sledil odgovor: »Vi ste zame veličanstvo in vam bom vedno rekel veličanstvo, kajti vi zaslužite, da vam rečem »Vaše veličanstvo» in »Vaše veličanstvo» vam bom rekel, kjerkoli vas bom srečal. Za zdaj bom rekel: zbogom »Vaše veličanstvo» in če pride »Vaše veličanstvo» v mojo klet, vam bom postregel z najboljšim vinom,, »Vaše veličanstvo*. Zbogom »Vaše veličanstvo* in nasvidenje «Vaše veličanstvo*!
Saj si lahko mislite, da ni bilo v upravi Joka, ko je mož odšel.
* * *
Prišel Je v upravo neki Rihember-žan z velikim strganim kosom papirja, v katerega se zavija sladkor. Na zmečkanem papirju je bilo nekaj napisanega s tistim vse prej kakor okroglim svinčnikom, ki ga rabijo kamnoseki. Besedilo naj bi bilo objavljeno v rubriki »Poslano*, a ker besedilo ni bilo primerno In smo se taki objavi upirali, je možakar odgovoril, da dobro pozna pred pise, kajti pod vsakim »Poslanim* je stala opomba, da uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu veleva zakon.
Drugi dan si lahko čital v Edinosti:
»žena mi je ušla.
Kdor jo dobi, naj si jo drži.
Josip Kodrič ftihemberg št. 23.»
Ko sem srečal po štirinajstih dneh Kodriča v Rihembergu — današnjem Braniku — in ga vprašal, kako se počuti brez žene, mi je odgovoril: »Skesala, skesala se je ta mrha in za veliko nesrečo sem jo našel prav jaz. Prav ste imeli, ko ste rekli, da tako besed.ilo ne spada v list. Ker sem jo našel jaz, moram držati moško besedo. Sicer pa se ne izplača menjati zenske, kajti vse so enake. Ali mi verjamete, da so ene drugim vredne. Če mi bo spet ušla, bom prišel zopet k vam; skrbel pa bom, da je ne najdem jaz prvi.*
* * *
Sigmund je bil trgovec v Gomjan-skem in kakor ni poznal Janez iz Plešivice mraza, tako ni poznal Sigmund joka. Za prvo besedo je sledil hi, hi, hi, za drugo he, he, he, za tretjo ha, ha, ha in tako do zadnjega pozdrava, ko je odhajal.
Tako je govoril Sigmund ko je prišel nekdaj v upravo: »Veste, kaj se mi je zgodilo? Hi, hi, hi. Žena mi je umrla he, he, he! Treba bo, ha, ha, ha, da mi objavite osmrtnico ho, ho, ho. Vi ne veste hi, hi, hi, kako sem jo rad imel he, he, he in zato boste ha, ha, ha objavili veliko osmrtnico hi. hi, hi. Zaslužila je to, ha, ha, ha, ker me je rada imela, hi, hi, hi, kakor sem imel jaz rad njo ho, ho, ho.* Po objavljeni osmrtnici je sledilo naročilo za zahvalo z neštetimi hi, hi, hi.
* # *
V uradu se je pojavil Rojančan, ki
so ga prijatelji norci pr,vzdigovali v »Kralja briškole in trešeta*. Izvlekel je iz žepa veliko škatlo, v kateri je ležala zlata (?) kolajna s sledečim vdolbe-nim napisom: *Kralju briškole in treše-ta poklanjajo oboževalci.* Opisal nam je tudi potek slavja v rojanskem kon-sumnem društvu. Tako je rekel kralj briškole: «Katerega kralja so peljali po Rojanu v samokolnici, kakor so peljali mene7 Jaz bi hotel videti Franca Jožefu ut pa Wilfana, če bi bila zmožna
dobiti mi samo eno briškolo.*
Nato se je nagnil k meni in mi na uho čisto potiho pošepnil, da bi rad govoril o neki zelo važni zadevi z glavnim urednikom Maksom Cotičem. Na moj odgovor, da bo prišel glavni urednik šele čez dobri dve uri in da ne bi ga tako dolgo čakal, naj meni zaupa tisto veliko tajnost, kajti tudi jaz vem, kaj je uradna tajnost, je desetkrat zanikal z glavo in mi rekel, da se take zadeve lahko zaupajo samo glavnemu uredniku in da bo raje počakal tudi dve uri.
Zginil je v gostilno na nasprotni strani ulice in	ko je spil	svoj četrt	in
mogoče pojedel	klobaso	z	zeljem, se	je
spet pojavil v	upravi	v	nadi, da	je
medtem časom zaželeni glavni’ urednik vendar enkrat prišel. Ker se to ni zgodilo, se je vedno vračal v gostilno in tam seveda vsakikrat spit četrt vina, dokler mu ni to tako zlezlo v glavo, da se je odločil zaupati tisto veliko tajnost meni.
Seveda sem moral iti z njim na hodnik, kajti take velike	tajnosti se	ne
smejo zaupati v prisotnosti uradnic.
Ko sva bila sama na hodniku je začel: «Videste gospod! Doma jeman ano prekljeto žvau, ke je prave muaja žena kuaza. Jest pej rečen, da ni kuaza, ma hudič, zlude, satan, belcebub jeno lucifer.
Ta prekljeta žvau huode na grilnt uod muajga prjatla Toneta. Maj zlude, da se bn jest krego s Tonefn z’stran tiste hudičeve žvale. Jest s’n nameno, da tisga hudiča prodan, pej če je k’šne-mo prou al pej ne. Da be jest pršo u greh z’stran anga takšnega hudiča: ti sto pej ne. Jen glih tu s‘n teu gouart z gaspudan Coteč’n, ke je an taku fanj muož.*
Velikanska tajnost, ki je vzela možakarju precej lir in ki bi se lahko zaupala samemu glavnemu uredniku, se je končala med malimi oglasi s tem besedilom: uPiodam kozo. Rojan št. 267» Pod št. 892 pa je bilo vknjiženo v blagajniški knjigi:	Fran	Babuder, m. o
št. 1214. lir 2.
RiKO PERTOT
VELJAVEN OD 14. DO 20. DECEMBRA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) V sen-f	timentalnih zade-
(	j vah boste lahiko
J dosegli lepe uspeva J he, toda ne sme-
te verjeti vsem obljubam. Uspešen zaključek neke poslovne zadeve, če boste vztrajni in potrpežljivi. Važna sporočila.
Bik (od 21 4. do
20. S.) Bodite zelo previdni, Nekoliko boste nemirni in zaskrbljeni zaradi nekaterih osebnih zadev, ki se bodo poslabšale. Ugodne priložnosti za ureditev poslovnih stvari, če ne boste trmasti.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6 ) Zaradi nepredvidenih dogodkov se bodo spremenile vaše vsakdanje navade. Nove simpatije. Lepa priložnost za potovanje. Vaše zasluge in sposobnosti se bodo u-veljavile.
Rak (od 21. (i. do
22. 7.) Nekoliko boste zaskrbljeni zaradi srčnih zadev, a brez tehtnega vzroka, ker se ne bo nič spremenilo in se bodo uresnič'-le vaše želje.
Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Lepa novica bo razveselila vaše srce in odstranila zaskrbljenost. Ekonomske razmere se bodo zboljšale in se vam bodo odprle nove perspektive za zaslužek in napredovanje.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) V sentimentalnem življenju nič novega. Malenkostne težave grotnega značaja. Pridobili boste nove energije in boste lahko dosegli lep u-speh v poklicnem delu.
Tehtnica (od 23.
9. do 23. 10.) Sentimentalna harmonija. Lepa priložnost za razvedrilo. Malenkostne ovire v poslovnem delu, toda zaupajte v svoje sile in bodite odločni. Presenečenja.
Škorpijon (od 24.
10. do 21. 11.) Zelo prijetno razpoloženje v družini. Sklenili boste nova prijateljstva in boste
volje. V finančnih bodite previdni. Spremeniti boste morali neke svoje načrte, zadevah In v službi bodite telo previdni.
dobre
poslih
Strelec (,a) 0-11. d° 2‘; vafj
betajo s«ari
vazne ”
lepa m pob*0 6<r
služka. D prob
ste mnreW„*
čiti neki nov Pre nobei>* srčnih zadevah^ pOSio
sprememba, no delo.
12. do 2° •Jltllir’
Kozoro*
no sentiment-življenje. 10 ž
»b««, biii rfgfV
boste lahko d 0vice-uspehe. Prijetne no
v°o"ar2()dSed;
s
nun. -- ste s’ .
boljšali b
finančne ra«*^ prU°
jetne novice^^
nost za razvi
Ribi «*l 2®;,h’ tr
2.*°
srčna „„6»
Prijeten seose^ *.	u-
Precej boste svojem poki:ic	šel«
sp c h pp bo v
neje.
OOOOOOOOOCK
NEKAJ	ZA	NASE
Na kaj moramo paziti
ob napravi trsnih kordonov
Ze pred časom nas je ^vinogradnik iz tržaške okolice« prosil za pojasnila v zvezi z napravo trsnih kordonov. Posredujemo izvlečke A. Fle-ga iz knjige «ViU col tura'', ki se nanašajo na oblikovanje vodoravnih eno ali dvoramnih trsnih kordonov. Upamo, da bodo te podrobnosti služile tudi drugim vinogradnikom, saj je znano dejstvo, da se trsni kordoni vse bolj uveljavljajo.
1. Pri oblikovanju kordonov J® treba začeti z zelo močno
■ trto, ki ima tri močne in dol-Se ter zrele rozge.
2. Po neugodnem in vlaž hem letu je bolje vzgojo kordonov odložiti za eno leto, zlasti če je bila minula spomlad vlažna in hladna.
3. Lice kordonov naj bo obrnjeno na jug. Malo slabše je, 'e je obrnjeno na zahod in fe slabše na vzhod. Samo na ■tredno toplih legah sme biti ®brnjeno na sever. Na nagnje-tbh zemljiščih morajo biti rod-n! Poganjki obrnjeni navzdol (enojna ribja kost).
Ce ni arugih tehtnejših “Zrokov, usmerimo enoramne , yt*firdone od leve na desno.
■	5. Ni priporočljivo, da na enem deblu vzgojimo kordone v nadstropjih. Vsi poganjki
^■norajo biti na isti višini, ker
poganjki propadejo, ti *°rnji preveč divjajo.
'®- Kordone upogibamo že
ko:
-nec jeseni, najpozneje v za-
etku zime, ko je popje v popolnem zimskem mirovanju.
0 delo opravljamo ob vlaž-r‘eni in toplem vremenu in ob hejtoplejših urah dneva. Pri 'Pogibanju ne smemo rozgo Uyijati. Lok napravimo v pre-fteru 6-8 cm.'
' •Kordone do dolžine 2 m lSojjmo v enem mahu t. j. v
»nem letu, najpozneje v dveh
8- Pred razpenjanjem mora-0 zravnati vse krivine in '.^go privezati bolj gosto. Ce rozga zelo močna, priveže-, 0 kordon na raven kol ali stifco in tako privezan kor-pritrdimo s kolom vred .j^^trezajočo žico. V nasprot-
dveh zaporednih letih, mora biti vrhnje oko v prvem letu obrnjeno navzdol.
10. Pri razpenjanju rozge pazimo, da bo uporabno popje obrnjeno navzgor. Zato moramo rozgo pazljivo uvijati in večkrat privezati na žico.
11. Morebitne bočne mladike obrežemo naslednje leto na kratko, da dobimo pokončno bočno ro-zgo. Bozge, obrnjene navzdol, ne smemo puščati. V tem primeru je bolje, da mesto za rodno rozgo za eno oko preskočimo.
12. Vsa nepotrebna očesa moramo že prvo leto oslepiti. To delo opravimo, preden začne popje odganjati.
13. Pred oslepljevanjem nepotrebnih očesc je dobro, da izurjeni delavec s kredo zaznamuje popje, ki bo ostalo. Ostali delavci slepijo vsa nezaznamovana očesca.
14. Prvi popek pustimo kakih 10 do 15 cm naprej od krivine. Vse popje na deblu do tega očesa odstranimo. Ravno tako oslepimo bočna in k tlom obrnjena očesca na kordonu.
lit. Vsi poganjki na kordonu se ne razvijajo enakomerno. Navadno se najmočneje razvijajo krajni poganjki. Da dobimo enakomerno rast, zavremo razvoj najmočnejših poganjkov s tem, da jih pri četrtem do šestem listu pincira-mo. Iz vrhnjega zalistnika vzgajamo podaljšek rozge. Ta-
dobimo neenako rast; izravnamo rast vseh zele-
nih mladik na kordonu.
16. Vse enoletne poganjke na kordonu moramo v naslednjem letu rezati le na dva popka. Ta kratka rez je potrebna četudi so poganjki na kordonu zelo močni. Sele naslednje leto režemo rozgo na rod.
17. Od junija naprej se trta močno debeli in se poveze globoko zajedajo v les. Zato moramo stare vezi porezati in trs ponovno privezati.
18. Pri vzgoji dvoramnega kordona, redno puščamo za rezervo po tri rozge. Dve rozgi privežemo v dvoramni kor-dcn, a tretjo odstranimo šele r.ekaj dni potem, ko smo se prepričali, da nam kakšen kordon med tem časom ni počil.
19. Pri vzgoji dvoramnih
d primeru bi močan kor- I kordonov moramo iz previdno-n skrivil žico.
 	sti gojiti poleg dveh nujno
Ce kordon vzgajamo v | potrebnih rozg še eno rozgo
malo niže, da kordon lahko obnovimo, če se nam ena od dveh rodnih rozg slučajno pokvari.
20. Pri ročnih trtah z dvo-ramnim kordonom se rado zgodi, da se pri oblikovanju kordonov deblo razkolje. Zato moramo deblo trsa na, nevarnem mestu privezati z vrbovo šibo.
21. Ko določimo položaj stalne rozge, pazimo, da so očesca tako postavljena, da se ne morejo drgniti ob žico.
22. Stare kordone obnavljamo tako, da jih na novo vzgojimo iz krepkega poganjka, ki zraste iz koreninskega vratu, ali pa iz krepkega poganjka na vrhu debla. Torej trs obnovimo cel od tal ali pa obnovimo cel kordon od njegovega vznika.
SEMPOLAJ
Naši kmetje se že več časa pritožujejo, kakšno škodo jim povzroča divjačina (zajci) na poljskih pridelkih. Letos so zaradi tega utrpeli precejšnjo škodo; nekaterim gospodarjem so zajci uničili nad polovico fižola. Tudi druge pridelke so poškodovali in sedaj se ponekod lotevajo celo mladih trt. Lovsko društvo takšno škodo tu pa tam delno poravna, večkrat pa noče o tem nič slišati. Zaradi tega nekateri kmetje škode niti ne prijavijo in pravijo, da bodo pod takimi pogoji zabranili lov po svojem zemljišču. Ce se hočejo lovci poceni zabavati, ne morejo zahtevati, da bi se to vršilo na kmetov račun.
Na sliki vidimo kamen oljčne stikalnice v Dolini, ki je last dolinske srenje. Od zadnje hude zime, ki Je uničila mnogo oljk, oljarna ni delovala, letos pa bo spet predelovala oljke. V zadnjih dneh preteklega tedna so jo urejevali, tako da bo danes lahko že sprejela prve količine oljk. Odbor dolinske srenje vabi kmetovalce, da že danes in vse naslednje dni pripeljejo oljke, ki jih nameravajo predelati v olje
niiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiimiiiMHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiMHmiiiiiiimHiiimiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiHiMiiiiiiitiiiiiiniiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pomen	goriškega
Od najstorejših časov do danes je človeštvo prehodilo dolgo pot, ki si jo je utiralo v nenehnem boju z naravnimi silami, z zmotami in sistemi, ki so utesnjevali življenje posameznikov, kakor tudi življenje narodov. 7 vseh časih moremo zasledovati pri ljudeh stremljenje za trajnimi in vedno veljavnimi dobrinami, med katere so šteli že stari narodi na prvem mestu človekovo znanje in njegovo izobrazbo. Znanje človeku služi vsestransko, z njim si človek uklanja naravne sile in pojave z njim si zboljšuje življenjske pogoje, ko pametno in smotrno izkorišča naravna bogastva in surovine Pod znanjem pa ne smemo pojmovati le materialnih koristi, kajti znanje ima še večji in globlji smisel. Znanje človeka plemeniti, dviga, osrečuje ter nekako jneoblikuje in usposablja za mirno in koristno sožitje s sočlovekom in z narodi.
Znanje in izobrazba posredujeta ljudem šole, katere so primerne starosti in stroki učeče se mladine. O-snovne šole, ki so podlaga
*z mavhinjske zgodovine
m*™
h0^6 Večkrat je bilo omenje-, ko i® bilo pri nas ne-v®č v ltalco ie danes, koliko v‘ienja je bilo, ko so «kUna^an' oslanjali na vaško je	kako razgibano
lova -° kulturno-prosvetno de-O*. Naj na kratko ome-košček te zgodovine. O-Vetf *eta 1330 so ustanovili jj. ransko godbeno društvo,
Z 'et' da*° dobro 'n P° •goriv? ter Vipavski znano je v 0 na pleh». Ustanovil jo ^ Va'®ntin Urdih (Bortlov),
fckih
je bil usposobil pri vo-Vi	ie bil tudi njen pr-
VJ l	JV-	1,11	LUU1 IlJCtl I-'*-
(t„ aPelnik. Po njegovi smrti
?il
«	,	---- * ^ sij
da leta 1894) mu je sle-
hra» *gov v Slivno poročeni ilov ^ndrej in tretji Valenti-bod fln Janko. Ta godba je Ča5a ašistično Italijo še nekaj (®itj t>nem°«lo delovala in po-Po drugi sve-
tovn= Pr°Padla rj v°ini so jo nekater* sts-
N
*fodci skušali obnoviti, a
n°tranSrli' ker..s° se pojavile anje razprtije, politično
obračunavanje, nove težnje itd.
Leto 1903 je prineslo novo »Bralno in pevsko društvo Mavhinjen. To je bila zasluga učitelja Korena, glasbeno izredno nadarjenega prosvetar-ja, ki se je ukvarjal tudi s skladateljstvom in pesmkova-njem ter je bil dober čebelar. Nekaj let je vodil pevski zbor in dramsko skupino in žel pri nastopih — rekli so jim veselice — velik uspeh. Imel je tudi nekaj časa orkester. Zaradi bolezni je moral leta 1907 v bolnišnico, kjer je u-mrl. Za njim je prevzel pevo-vodstvo učitelj Skof (ki živi kot upokojenec v Vižovljah). Po Izbruhu prve svetovne vojne je to delovanje — kot vsaka prosvetna dejavnost — prenehalo, pod Italijo pa u-mrlo. Le še enkrat, pred devetimi leti, smo prisostvovali igri, ki jo je izvedla domača igralska skupina
Leta 190b se Je pojavilo Sokolsko društvo in vzdržalo do
leta 1920. Na sliki vidimo njegove člane, ki so (od zgornje' vrste od leve proti desni); 1. pok. Venčeslav Trčon (Redeljev), 2. Venčeslav Trčon (Pa. netov), 3. Avgust Gruden, 4. pok. Albert Kocman (Zgra-den), 5. pok. Robert Urdih,
6. Avgust Trčon (Redeljev).
7. Paskval Osič, 8. Anton Gabrovec, 9. pok. Josip Gabrovec, 10. pok. Anton Sirca, 11. pok. Ivan Trčon (Redeljev). 12. Josip Urdih, 13. Josip Le-giša (2nidarjev), 14. pok. Anton Legiša (Zgraden), 15. pok. Josip Legiša (Skalončen), 16. pok. Ivan Trčon (Redeljev, o-če prej imenovanih), 17. Janko Urdih, 18. Franjo Trčon (Redeljev), 19. Alojz Pernarčič.
Razen Sokolov so bile tudi Sokolice, kot bo potrdila slika, ki jo bomo — upamo — nekje iztaknili, čeprav je faži-stično-nacistični plamen v zadnji vojni upepelil vse naše domove.
vsemu znanju, obstajajo skoro povsod, razen v zaostalih in težko dostopnih krajih. Osnovna šola je obvezna, kajti brez nje je človek, zlasti v današnji dobi, izključen in življenjskega občestva. Srednje šole. kjer se izobraževanje nadaljuje, poglablja in širi, so prostovoljne in namenjene tistim, ki se žele usposobiti za določeno delo in poklice Jasno je, da obstajajo srednje šole le v večjih središčih, ki so pa nekaterim le preveč oddaljena, da bi mogli redno in vsak dan šolo.
Ze naši predniki so uvideli zato nujnost ustanovi tve Dijaškega doma, ki naj bi bil drugi dom za oddaljene dijake.
Tudi po tej vojni, ko je zatrta slovenska beseda spet smela v šole, so požrtvovalni možje in zastopniki staršev ustanovili v Gorici Dijaški dom za naše oddaljene dijake.
Začetek je bil težak, saj je primanjkovalo vsega in slovenski dijaki iz oddaljenih vasi so stanovali posamezno pri zavednih slovenskih družinah v Gorici. Odbor Dijaške Matice pa je delal nenehno, dokler ni dobil primerne stavbe za tako važno ustanovo. Danes i-jnamo v Gorici slovenski Dijaški dom v Svetogorski ulici, ki je prirejen tako, da sta v njem ločena moški in ženski oddelek. Vsa leta, kolikor pač okoliščine dopuščajo, se Dijaški dom spo-polnjuje z namenom, dati mladini čim več duhovne in materialne podpore v letih študija. Prav gotovo to svojo nalogo vestno in uspešno izpolnjuje že celih 14 let. O tem bi nam mogli najlepše govoriti naši bivši gojenci in gojenke, od katerih so mnogi že v službah in ki morajo odkrito priznati, da bi brez Dijaškega doma nikoli ne dosegli tega ali onega položaja.
Dijaški dom je torej najvažnejša slovenska ustanova v zamejstvu. To je tako rekoč drugi dom za dijake srednjih šol. Dijaški dom upravlja odbor Dijaške Matice, ki s pomočjo vzgojnega osebja skrbi za vzgojo in napredek svojih gojencev. Ta ustanova materialno podpira tudi one revne dijake, ki so za uk prizadevni, pa jih starši nikakor ne morejo z vsem vzdrževati. Tudi o tem so nam žive priče naši starši ter bivši gojenci in gojenke. Vzgojno osebje v zavodu ima dolž nost, da dijake pri učenju nadzira, jim pomaga ter se zanima za njihov napredek v šoli. V družbeni skupnosti se dijaki v zavodu tudi vzgajajo, saj jim novi dom izoblikuje prve ideje o vlogi posameznika v človeški družbi. Prilik za vzgojne momente v zavodu prav gotovo ne manjka, v tesnem sožitju pa se krešejo in oblikujejo značaji.
Slovenski Dijaški dom v Gorici je torej življenjska žila tukajšnje slovenske manjšine. V njem se vzgaja in izobražuje naša mladina, ki bo že v bližnji pri-
hodnosti prevzela naše naloge in naše dolžnosti. Slovenski starši na Goriškem moramo to važno ustanovo podpirati, se zanimati zanjo ter skrbeti, da bodo slovenski starši, naši sorodniki in znanci pošiljali svoje otroke v ta slovenski zavod, ki je najmočnejša trdnjava slovenstva na Goriškem.
PRAPROT
Pred tednom dni se je zaključil 14-dnevni večerni kmetijski tečaj, ki ga je vodil dr. Baša. On dobro pozna kmetij-sko-gospodarske razmere na tržaškem Krasu in tudi naše krajevne. Tudi pove, uči in razlaga «po naše«, se pravi tako, da moremo njegova izvajanja v domači ali ljudski govorici popolnoma razumeti. Njegova beseda torej zaleže. 24 poslušalcev je redno obiskovalo tečaj in resno poslušalo nauk iz kmetijske panoge, ki smo ga tako potrebni.
Predavatelj nas je seznanil z nekaterimi modernimi nače-
KR IŽA
li splošnega kot tudi posebnega kmetijstva. Videli smo, da bi rad povedal čimveč in nas bolj podrobno seznanil s stroko, za katero imamo pod našo vasjo naravnost odlične pogoje — z zelenjadarstvom in poljskim cvetličarstvom. Imamo za to zemljo, lego (jugo-zapadno) in nad njo v vasi vodo. Ta panoga naj bi zavzela vsaj del te površine.
Razveseljivo je, da je bila od rednih poslušalcev polovica mladine. Pomeni, da ni v njej ugasnila iskra za to dejavnost, le prilik ni, ki bi jo prepričale, kaj vse se da z umnim izkoriščanjem zemlje doseči. Takšen pouk, zlasti če bi se prikrojil njeni duševnosti in trajal dlje časa, bi jo spodbujal k tej dejavnosti. Gospodu predavatelju pa smo tudi za ta kratek stik hvaležni in želimo, da bi nas v tem svojstvu bolj pogosto obiskal.
Te dni so bile pri nas vojaške vaje. Tank je tako nesrečno vozil ob naši gostilni, da je s precej poškodoval hišno steno. Tudi nekateri gospodarji govorijo o škodi na parcelah, zlasti ker so se vaje vršile na razmočeni zemlji
BESEDE POMENIJO
VODORAVNO: 1. na drugi strani, 6. naglo se posvetliti zaradi strele, 16. stran neba, 18. velika kača, 19. poln nenavadnih domislic, samovoljen, 20. okrajšava za označbo starosti, 22. razum, um, 24. suvam, trudim se, 25. kratica za smučarski klub, 26. odporen, neusmiljen, 28. izredno mrzel, 30. širok, bohoten, 31. oziralni zaimek, 32. del gledališča, 34. še uporaben kot oblačilo, 36. ceste, steze, 37. sodobni slovenski humorist. 39. ki grozi z neprijetnimi posledicami, 40. hribovit, 41. sorodnik, 43. kmetijsko delo, 44. župljan, 46. glavno mesto azijske države, 48. kositer, 49. moten, 51. grška črka, 53. fin, mehak, 55. krajevni prislov, 56. medmet, 57. okrajšava za obtoženec, 59. časovni prislov, 61. angel, 62. blato, 63. mastno blato, močvirje, 65. predviden, določen, v načrtu, 67. značilnost nekaterih pesmi, 68. strežaj, strežnik, 70. iz kamna, 71. primoram, tiščim, 72. prebivalec obmorskega kraja v Slovenski Istri, 74. predstojnik fakultete, 75. povzročati komu neprijetnosti, trpinčiti, 76. zavaljen, okrogel, 78. predlog, 79. bivališče žensk v islamskih domovih, 80. enota ploščinske mere, 81. polivana z vodo, 82. naprava, pristroj, 83. kazalni za-imek.
NAVPIČNO; 1. eksistenca, 2. tehnična kratica, 3. del živalskega telesa, 4. menično poroštvo, 5. pokrajina v Arabiji, 7. začetek abecede, 8. bitka, borba, 9. italijanski spol-nik, 10. ki sili k smehu, 11. pripravljen kot jed, 12. drag kamen, 13. velika tovarna v Sloveniji, 14. rimsko število, 15. prislov mere, 17. regularen, 71. odporen, močan, 23. pretep, 24. postrani, 25. hudobni duh, 27. rahel, kratkotrajen dež, 29. denar, 30. rdečega jedo ljudje, rumenega pa živali, 31. muslimansko sveto pismo, 33. prebivalec velikega obmorskega mesta v Jugoslaviji, 35. grebenica, palica, prekla, 36. mesto v Istri, 38. del telefonske napeljave, 40. morska ptica, 42. nalezljiv, 44. mesto na Švedskem, 45. geometrijsko telo (pomanj.), 47. propagandna tiskovina, 49. utežna enota za drage kamne, 50. grški otok, pri katerem so Atenci pod vodstvom Temistokleja premagali Peržane, 52. del glave 54. človek, ki ni bil stalno naseljen, 55. kraj ob Tržaškem zalivu, 56. pripadnik prebivalstva, ki živi v severozahodni Afriki, 58. premikajoč se, gladek, zaporeden, 60. najvažnejši pridelek, 61. država v Severni Ameriki, 62. gladim, gulim, 64. večje naselje v okolici Ljubljane, 66. ponikalnica na Krasu, 67. ječmenček s fi-
žolom, 69. moško ime. 71. del korana, 73. svojilni zaimek, 75. vprašalnica, 77. , kazalni zaimek, 79. medmgt.
REŠITEV KRI2ANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	1.	spomin,
6. pilot, 11. Napo li, 17. topol, 18. pogovor, 20. golaž, 21. 1-van, 22. pol, 23. genij, 24. lipa, 25. lotos, 27, lop, 29. sem, 30. riban, 31. ej, 32. medovit, 35. ter, 36. de, 38. novičar, 39. sum, 41. nesebičen, 44. lepek, 47. polog, 48. maligan, 51. tesar, 52. Čedad, 54. nogavičar, 57. lev, 58. deloven, 60. op., 62. zel, 64. civilen, 66. Po, 67. belec, 69. tir, 71. moj, 72. cekin, 74. Irun, 75. lizol, 77, raj, 78. Kure, 79. lunik, 81. posodim, 83. korec, 84. anatom, 85. najem, 86. točaja.
NAVPIČNO: 1. stilet, 2. povoj, 3. opat, 4. monom, 5. il, 6. polovičar, 7. Ig, 8. log, 9. oves, 10. tonem, 12. Ag, 13. polir, 14. Olib, 15. Lapad, 16. Ižanec,	18.	polovim,	19.	Rim,
26. Senegalec, 28. pičel 30. Remetinec,	33. dob,	34	tani.
nec, 35. tul, 37. delež, 40. mesar, 41. noč, 42. sod, 43. nagovorim,	45.	peč, 46.	kar, 49.
golim,	50.	navijam,	53.	del,
55. vel, 56. kobila, 59. doneča, 61. Perun, 62. zenit, 63. bizon, 65. nekoč, 66. Pirej, 68. luna, 69. tip, 70. rosa, 73. kura, 76. loj, 80. ko, 82. de, 83. ko.
T-C ^ MC-
h
ACKA.M, RA JEN W NEKAJ >RU<5U-I- SE JE ŽE SPRUAZNI--o 2 USODO, BRATA &AGR STA 2DAJ NA i/gSTji. ČE SE NAM Hočete pridružiti... šejeCas/ IN Ko KOVČAMp DELO, SE RoJV
B0LJUNEC
Pretekli torek so se po nekajletnem premoru spet sestali bivši interniranci in kon-finiranci, da obudijo spomine na čase trpljenja. Ob tej priložnosti so tudi zapeli nekaj starih domačih pesmi, ki so bile v času fašizma prepovedane. Večer je lepo potekel in vsi udeleženci so se pozno zvečer zadovoljni vrnili na svoje domove.
Z veseljem smo sprejeli vest, da bodo kmalu začeli z asfaltiranjem poti, ki vodi z Gorice proti Glinščici do planinske koče Premuda, To delo je res potrebno, saj vaščani poleti zaradi prahu sploh niso mogli odpreti oken. U-pamo, da bo delo do začetka turistične sezone zaključeno.
Končana pa je bila gradnja novih stanovanjskih hiš, ki so lepo in moderno zgrajene. Računajo, da se bodo novi stanovalci lahko vselili še pred novim letom.
Za zaključek pa naj še enkrat (kot smo že tolikokrat napisali) povemo, da je v kamnolomu vse po starem. Ropotanja ne zmanjka, mine še naprej povzročajo pretrese in mečejo kamenje tudi do vasi, da ne govorimo o prahu. Kolikokrat bomo morali že pisati o tem vprašanju? Cas bi bil, da se odstrani z dnevnega reda naših pritožb!
SESIJAN
Kot slišimo, je pristojno mi-nistrstvo ugodilo prošnji naše občine za proglasitev turističnega področja med železnico in obalo ($tivan, Devin, Ses-ljan, Vižovlje in nabrežinski breg). Vendar manjkajo še nekateri predpisani pogoji, kot na pr. naprava greznice pri nas, Nekaj spada v pristojnost občine, nekaj gostinstva in ostalega prebivalstva, ki pride pri tem v poštev. To nalogo bo imela krajevna tu-
ristična ustanova (turistični odbor).
Ni potrebno ponovno nagla-šati prednosti, ki jih nudi proglasitev kakšnega kraja za turistično področje. Narava nam za to nudi svoj veliki delež — takšen, da nam ga zavidajo najlepši turistični kraji. Vse ostalo, kar današnji turizem zahteva, pa morajo pripraviti ostali, ki imajo pri tem svoj takšen ali drugačen delež: pokrajina, občina in posamezniki, predvsem gostinci in trgovci. Vsakdo naj ukrene tako, da bo to v skladu z računom dobrega gospodarja, ki zna gospodariti na daljšo perspektivo.
B0RST
V torek so.v naši dvoranici gostovali gojenci dramske šole SNG s komedijo »Srečni dnevi«. Ljudje so v velikem številu prišli na predstavo in so bili z njo zelo zadovoljni. Slišali smo mnenje, da bi nas še večkrat obiskali, saj naši ljudje ljubijo tovrstne prireditve.
NABREŽINA
Kakor javno luč po naših vaseh včasih pogrešamo, tako so javne žarnice nedavno ponekod svetile tudi podnevi. Ljudje so se spraševali, čemu to trošenje električne energije in je na ta račun padlo nekaj ironičnih opazk. Pri tem je prizadeta občina, ki nosi izdatke za javno razsvetljavo. Kje je vzrok takšnemu ravnanju? Kjer vedo, kaj je točnost, vestnost, natančnost, se kaj takega ne dogaja. 2elimo, da bi se tudi pri javni razsvetljavi pravilno gospodarilo, saj so izdatki skupnosti — v tem primeru občine — končno le izdatki posameznikov.
B g, VIDVA/ ATA 7
CE HUDIČA DOGA -TA /
O, HUDI ca ! TUDI JAZ
S£ bom pridružil.
TEKU IN N O ECO UPA /
P
PRIJATELJ > HOČEŠ S LE-J l HUDIČ ' J
-UIT/ SVOJEMU BRATU X  n—
ALI HOČE S ZAPUSTI Tl -------—i! 
mesto po stopnicah np JE PO , -v ' stopnicah •
7	7	EN	HEROJ	V	<1
DRUŽINI JE DOVOLJ *
NEKAJ MINUT POTEM ,KO STA TEK IN SERIF NADALJEVALA POT DO NASLED
k
SIMO
ANDITI
IN BOLJ Kor SE JE JIEST Sirila, VEC LJUDI JE SLE
IFU.
ljudje so
RAZUMELI, DA JE KONC NO NAPOČIL RENUTEK. KO OB VSEMI BANDITI .
INadalievanje s ledij
Vrem« včeraj: NajviSja temperatura 13,2, najnižja 8,1, ob 17. url 12,4, zračni tlak 1009 narašča, veter 23 km. severovzhodnik, vla-*a 87 odst., nebo oblačno, morje it razburkano, temperatura morja lit 2,5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Dan«, NEDELJA 13. decembra
Lucija
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.44. Luna vzide ob 15.38 in zatone ob 5.37. Jutri, PONEDELJEK, 14. dec.
_________Vojmir__________ .
Sestanek občinske zdravstvene komisije
Občina nima zadosti sredstev za pobijanje ponarejevanja živil
Predlog za združitev vseh laboratorijev v mesta za bolj učinkovito borbo proti ponarejevalcem
Včeraj opoldne se je na tržaškem županstvu sestala zdravstvena komisija, ki je to pot obravnavala vprašanje ponarejevanja živil. Seji je predsedoval občinski odbornik dr. Pecerari, udeležili pa so se je poleg predsednika zdravniki Pincherle, Wei^s, Adovasio in Tagliaferro ter dr. Jože Dekleva. Kot je znano, je dr. Pincherle skupno z ostalima socialističnima svetovalcema predloži} občinskemu svetu resolucijo z zahtevo, da se okrepi borba proti ponarejevanju živil ter da se uvede strožje nadzorstvo. Župan dr. Franzil je zatem predlagal, naj bi q stvari najprej razpravljala zdravstvena komisija.
Najprej je bilo članom podano poročilo o delovanju komisariata za nadzorstvo nad živili, ki' skrbi, da se na leto pobere pri trgovcih na drobno,- slaščičarjih, sladoledarjih itd* okrog 3000 vzorcev raznih živil, kar spada v redno delovanje te ustanove. Ta komisariat je dosegel odlične rezultate zlasti v nadzorstvu nad sladoledom, tako da so praktično izginili primeri zastrupitve s sladoledom. Zaslugo za to je treba pripisati predvsem bivši ZVU, ki je še posebno priporočala komisariatu, naj-pazi na sladoled.
Težkoča pa je v tem, ker občina ne razpolaga z lastnim laboratorijem za analizo vzorcev živil, zaradi česar jih mora pošiljati pokrajinskemu laboratoriju. Ta pa opravlja predvsem enostavne analize in občina mu ne more predpisati vrste analize, ki jo je treba napraviti. Nove dovršene oblike potvarjanja živil zahtevajo seveda bolj zapleten postopek analize. Zaradi tega 10 nekateri ljudje predlagali, naj bi poverili blagoznanskemu laboratoriju trgovinske zbornice, ki je za takšne primere mnogo bolj opremljen. Toda takšne analize mnogo stanejo in vprašanje je, kjer naj bi občina našla sredstva za to.
Neki član komisije je pri tem pripomnil, da bi morali vzeti v poštev tudi laboratorij stolice za blagoznanstvo na tržaški univerzi. Za kritje izdatkov pa je predlagal, naj bi storili kot v nekaterih drugih mestih, kjer uporabljajo v ta namen denar, ki ga pridobijo z globami, ki jih naložijo podjetjem, ki prodajajo ponarejeno blago. Poleg tega pa tudi nekateri industrijci, ki proizvajajo razna živila, sami prosijo občinske organe za uradne analize njihovih proizvodov, tako da dobijo občinsko potrdilo o njihovi pristno-
sti, kar seveda plačajo iz svojega žepa.
Drug član komisije je dejal, da bi bilo koristno, če bi vsi laboratoriji, ki obstajajo v mestu, sporočili, na katerem področju so specializirani, kot na primer za analizo olja, masla, vina ali drugih živil. Tako vsaj ne bi bilo treba novih naprav, ki so zelo drage.
Komisija je nato poverila ravnatelju higienskega urada dr. Lovenatu nalogo, naj stopi v stik s posameznimi ustanovami in. laboratoriji, tako da si ustvari jasno sliko položaja na tem področju. Na ta način bo lahko komisija, ki se bo ponovno sestala še pred božičem, že sprejela prve sklepe. Tako bo lahko tudi stopila v stik z vsemi ustanovami, ki so poklicane, da skrbijo za javno zdravje, kakor je dr. Pincherle zahteval v svoji resoluciji.
 «»---------
Zakon o tržaških
senatorjih v torek pred senatom
V torek bo senat razpravljal o zakonskem načrtu za izvolitev senatorjev na tržaškem področju, ker je to vprašanje kot druga točka na dnevnem redu. Pričakuje se nagla odobritev tega zakonskega načrta v prvi stopnji. V torek se tudi sestane komisija poslanske zbornice za ustavne zadeve, ki bo nadaljevala razpravo o zakonskih načrtih za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina.
OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE SOLE V TRSTU
Redni letni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu se bo vršil 20. decembra 1959 v risalnici Višje realne gimnazije v Ul. Lazzaretto Vec-chio 9-II. Začetek ob 9. uri Dnevni red običajen.
ODBOR
Premiera opere Prokofjeva
«OGNJENI ANGEL» VELIKO DOŽIVETJE
Samo gledališči «Fenice» v Benetkah septembra fU55 ter <(Scala» v Milanu (nekaj mesecev pozneje) in letos polet)
Festival dveh svetov v Spole-tu se lahko ponašajo, da so Prokofjeva oPero «Ognjeni angelu dali prej kol tržaško gledališče «Verdi». Za to pozitivno dejstvo se je treba gotovo zahvaliti repertoarni politiki
pred vsakim dejanjem. Predstava je bila tudi v izvajalskem pogledu na več kot dostojni višini z Leglo Gencer
in Scipionom Colombom v glavnih vlogah, in čeprav si pridržujemo, da bomo zaradil pomanjkanja prostora več o operi pisali v prihodnjih dneh, moramo vendarle že danes poudariti tudi režijo, ki je prišla
superintendanta dr. Antonicel- zlasti odlično do izraza v zad-
lija.
Uprizoritev «Ognjenega angel a» pomeni ne samo zanimivost za redke strokovnjake, temveč bo prav gotovo pomenila uspeh tudi pri širokem občinstvu. Vsaj po včerajšnji premieri se more tako soditi. Občinstvo je po vseh dejanjih in zlasti na koncu navdušeno ploskalo (in znanp je, da občinstvo na premierah ni tisto, ki se, najbolj ogreje), s plo-1 skanjem pa je bil sprejet mla-I di dirigent Gabor Oetvos tudi
ftiiifiitiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiniiiiiiHii umi in || || k imun d umni im n |,im, um
Sestanek na Intersindu
KRAJEVNI ORGANIZACIJI BIVŠIH PARTIZANOV IN POLITIČNIH PREGANJANCEV Z OPČIN, ZVEZA PARTIZANOV TO IN ANPIA
PRIREDIJO DANES 13. t. m. ob IS. uri na strelišču na Opčinah
SPOMINSKO PROSLAVO
ob 18. obletnici smrti PINKA TOMAŽIČA in tovarišev
Govorila bosta Danilo St u bel J in Giovanni Postogna, predsedoval pa bo Bratož.
Na proslavo so vabljeni vsi bivši partizani in politični preganjanci ter demokratično prebivalstvo sploh.
Včeraj so se sestali na Intersindu sindikalni predstavniki in predstavniki Tpvarne strojev ter razpravljali o sklepu ravnateljstva podjetja, da zniža za 2 odstotka akordno delo v livarni ter da istočasno zniža število delovnih ur. Pogajanja so se razbila in položaj se je zaostril.
Odobren statut konzorcija za letališče
Včeraj popoldne je bila v prostorih trgovinske zbornice skupščina članov konzorcija za gradnjo letališča pri Ron-kah. Predsednik je med poročilom potrdil, da bo država prispevala za gradnjo 780 milijonov lir in da se je komisariat za letalstvo obvezal kriti proračun, če bo začetka poslovanja pasiven. Člani so nato odobrili statut, katerega morajo sedaj predložiti v odobritev še minist.stvu za letalstvo in državnemu svetu.
Uslužbenci Delavskih zadrug pred protestno
njem dejanju Ogled opere samo priporočamo.
V «
Samuel Beckett Novem gledališču
»
Sindikalna organizacija je objavila okrožnico, v kateri omenja vsa pereča vprašanja zadružništva
Tajništvo FILCEA - CGIL je izdalo na osnovi sklepov zadnje skupščine uslužbencev Delavskih zadrug daljšo okrožnico, v kateri podrobno razpravljajo o vrsti konkretnih perečih zadružnih vprašanj.
Uslužbenci so mnenja, da bodo ponovno pričeli s sindikal no akcijo v primeru, če rav nateljstvo ne bo do praznikov izplačalo zaostankov v zvezi s povišanjem plač, ki jih p -ed-videva delovna pogodba za trgovinske uslužbence že od aprila letošnjega leta. Gre za 2.5 odst. povišanje prejemkov Glede člena 77 zadružnega pravilnika, ki predvideva pre dajo prodajaln v družinsko upravo, pa so uslužbenci sklenili, da bodo sklicali vrsto sestankov, na katerih bodo na osnovi točnega določila tega člena sprejeli konkretni načrt za preureditev uprave posa meznih prodajaln.
Glede «Super-Coop» so sprejeli sklep, da bo posebna komisija razpravljala o številu zaposlenih in o kvalifikacijah
 ...............................................................................................................................................................................................    niiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiyi
Včeraj v' industrijskem pristanišču
Svečano pokritje zgradbe velike tobačne tovarne
Včeraj opoldne je bila v i vršena ta gradbena dela, borovi tobačni tovarni v in-I do pričeli montirati strojno
dustrijskem pristanišču svečanost, ko so pokrili zgradbo. Na svečanosti so bili prisotni predstavniki tržaških oblasti ter gospodarskih krogov. Nova tovarna je izredno obsežna, saj gre za 3 poslopja po 100 metrov dolga in 30 metrov široka, ki imajo po tri nadstropja, ter za dve obsežni hali. Predvidevajo, da bodo vsa gradbena dela v leh poslopjih dokončali septembra prihodnjega leta in da bodo porabili približno eno milijardo iix. Dodeliti morajo še dela za gradnjo ravnateljstva ter drugih pomožnih oddelkov, za kar je predvidenih 700 milijonov lir. Ko bodo iz-
in drugo opremo, tako da za sedaj še ni mogoče predvideti, kdaj bo podjetje pričelo s proizvodnjo.
Gostjč so si včeraj dopoldne ogledali obsežno poslopje, nato je v imenu industrijcev pozdravil goste predsednik združenja Padoa. Tržaški župan Franzil je govoril o važnosti industrijske dejavnosti, ki naj bi nadomestila uoada-joči trgovinski promet. Vladni generalni komisar dr. Pa-lamara je izjavil, da je država prisotna v Trstu s številnimi javnimi deli ter da je treba zaupati in na tej osnovi graditi naprej
Iz sodnih dvoran
Nepopravljiv pred tržaškimi sodniki
čl
Predstavniki obiastl med ogledom ene izmed velikih dvoran tobačire tovarne, katero grade v žaveljskem industrijskem pristanišču
IIIIIIIIIUIIIIIUIIillllinillllHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIinilHIIIIIIIIIIIMIIIIIHim
Primer	iz
Včeraj je bil proces proti 49-letnemu Saveriju Bonannu iz begunskega taborišča v Rimu, -*i je zelo znan po svojem kriminalnem delovanju in prevaran, bedaj je zapit v florentinskih zaporih. Moz je imel dolg tudi z našo sodno oblastjo, ker je decembra 1955, leta s prevaro dobil oa Noemi Tagliarol iz Trevisa bu.btiu lir kavcije, ker si je prisvojil iz stanovanja, ki ga je vzel v Trev.su v najem, 2 žimnici in 3 blažine, dalje, ker si je naročil, v Benetkah televizijski in radijski aparat pod pretvezo, da ju bo plačal, a je v resnici izginil z vsem brez sledu in končno, ker je v na.em mestu kjer je bil zaposlen kot uradnik pri nekem podjetju, ukradel knjižico čekov, isnega od teh je izročil proti predaji dveh žimnic vrste «Permaflex» ne-tkemu genovskemu trgovcu. Naravno je, da ček ni bil krit in tako je prišla cela zadeva na dan, zaradi česar bi moral priti mož pred sodnike.
Sicer so ga za slednji dve obtožbi ze obsodili v našem mestu marca 1956. leta, a razsodbo je prizivno sodišče razveljavilo. Ker je Bonanno zaprosil, da bi vse obtožbe združili v en proces, so mu ugodili in ga tudi sodili. Za zadnji dve obtožbi so ga sedaj oprostili zaradi pomanjkanje dokazov, za oatale prevare pa so mu prisodili 1 leto, 3 mesece in 15 dni zapora ter na 33.UO0 lir globe. • • #
Mario Lavaggi iz Livorna je pred leti dobro služil kot predstavnik nekega tržaškega podjetja. Nabiral je tudi denar in med drugimi fakturami, je dobil izplačano eno za 8.2>A) lir. Verjetno je denar nujno rabil in da bi bil krit,
V Saleiu je že 10 dni itali- še večje, ko se je zvedelo, da; , JnaDravil menico, katero je
1 tl.l k n in)/l Coet nf vnL- etn O O— «/) K«? t r\ itnlitan bi A i A tt L- i IČ tl I I *	.	v.	1	!	_	n	.	_
janska šole. Sest otrok p ose-ča to šolo, od katerih je pet iz mešan-h porolf, eden pa iz popolnoma slovenske družine. Žalostna ugotovitev.
Toda namen tega dopisa nt ta, da govorimo o italijanski šoli if Saležu, temveč da povemo, kako je do nje prišlo, oziroma kako se ravna ob takih primerih. Dobrih deset dni pred fačftkom pouka je prišel v Salež didaktični ravnatelj ifalijanske osnovne šole v Nabrežini ter je najprej od slnginje, potem pa Se od upravitelja zahtepal, da mu pokažejo iprazno učilnico.. Njegov nefop je bil oblusten, saj u-pravitelja sploh m pozdravil in se mu predstavil le s priimkom Conti. Dejal je, da je o zadevi prazne učilnice že govoril z ftipanpm in da se je sedaj pbšel na lastne oči prepričat, kako stvar stoji.
Njegov nastop je vzbudil začudenje, saj m bilo na razpolago hobene prazne učilnice, zlasti še, ker ni nihče vedel. zakaj t« p,,spon Jče prazno u-čitnico. Toda začudenje je bilo
je bil to italijanski didaktični|J dpisal n, ime Velia Berto-ravnatelj, ki se je vedel vse, iuccjj, sicer je m on podpre; kot svojemu položaju pri-1 pisal 'temveč njegova 19-let-merro. In višek vsega je bil n> foči, s čimer je spravil ta, aa je župan kasneje pove- tud) nj0| kot že samega sebe, dal, da s tem gospodom ni go-l na zatožno klop Menica je voril že tri leta.	j	bila namreč ponarejena, za-
G. Conti je tudi poskrbel, da I radi česar so Lavaggija in je prišla na nabrežinsko šolo | tudi hčefko prijavili sodišču. nova tabla z italijanskim na-j Na proces obtoženca nista pisom. To je med občani vzbu-' prišla in medtem ko so sod-
dilo veliko ogorčenje in kot r no zvedeli, je to vprašanje obravnaval tudi de vinsko-na-brežinski občinski odbor.
Dva — za nepoučene morda nezanimiva dogodka, ki pa kažeta nacionalistično in oblast-nnstrojenje italijanskega
didaktičnega ravnatelja. ki morda meni, da si lahko privošči kar hoče. Z naše strani bi tokrat le opozorili šolsko skrbništvo na nedopustno ravnanje omenjenega gospoda, ki prav gotovo ne prispeva k pomir-jen ju in sožitju. Upamo, da bo šolsko skrbništvo kaj sto-
rilki mladoletni Lavaggijevi hčerki Mirelli oprostili dejanje, so njega obsodili na 1 leto in 9 mesecev zapora ter na 12.000 lir globe.
*W -
Vino ni za <akrobata»
Vino po navadi spravi ljudi iz ravnotežja. Tega pa se je 46-letni Teofilo Bearzatto iz Ul. Zovenzoni ni pravočasno zavedel. V petek zvečer je popil kozarec za kozarcem in ko je vino začelo delovati v njegovi glavi in v želodcu, se je odpravil na cesto. Pot ga je
ljem hiše, ki ga obnavljajo Korajža velja, si je mislil Bearzatto, prepričan, d.a je njegova stabilnost še boljša kot prej, ko je bil trezen. Zato je splezal proti vrhu in sku. šal oponašati ekvilibriste. Nekaj časa je šlo kot po olju Iznenada pa je začutil praznino pod nogami in je padel z višine treh metrov na trda tla kjer se je takoj streznil.
Boarzattu so priskočili na pomoč policijski agenti, ki so ga poslali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeli na ortoped skem nddeiku.
Dr. Francu Škerlju se je stanje izboljšalo
Dr. Škerlju, ki se je predvčerajšnjim zvečer ponesrečil avtom v Miramerskem drevoredu, se je stanje znatno iz boljšalo. Sicer njegovo stanje ni bilo tako resno, kot je spočetka kazalo. Na srečo ni imel možganskega pretresa. Pri ne. zgodi si je zlomil levo ramo in desni komolec ter se ranil in odrgnil po obrazu. Precejšnjo rano je imel na ustnici, kjer so mu morali zdravniki, napraviti dva šiva.
 «»-------
Ponesrečen nogometaš
Sredi nogometne tekme na igrišču livarne ILVA med be-. gunci, se je 28-letni Radoslav Nazor iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti zaletel v nasprotnika, pri čemer se je precej ranil po levi strani glave in se odrgnil, to seveda pri padcu, po rokah.
Ranjenca so spravili v rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal na I. kirurškem oddelku .
 «»--------
Prometna nezgoda
Nedaleč od doma v Ul. Son čini se je 20-letni Sergio Ter-gila iz Ul. Montegna zaletel z lambreto v 38-letno Damiano Balestruccl por. Garpanese iz Ul. Soncini. Ker se je ženska ranila, se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na opazovalnem oddelku.
rilo, da do takih in podobnih zanesla v Drevored XX sep-nastope j, ki žalijo slovenske. tembra in morda bi mirno od-učite’je in šolo, ne bu več šel domov, če ne bi opazil ja-pnšto.	I klenega ogrodja pred proče
Naročnike
obveščamo, da smo priložili današnji številki položnice ter jih pro simo, da nam poravnajo zaostalo naročnino. S tem nam prihranijo veliko dela.
Uprava
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
zaposlenih uslužbencev.
Uslužbenci so sklenili odpovedati pogodbo glede zaposlenih na osrednjem sedežu, ker zahtevajo,', da se obnovi normalni delovni urnik, saj so številni uslužbenci prisiljeni delati nadure in zahtevajo, da se nadure tudi izplačajo.
Večina uslužbencev Delavskih zadrug ni mogla odpraviti normalnih dopustov ter. zato zahtevajo, da se izplača po delovni' pogodbi predvidena nagrada do 31. decembra. Razpravljali so še o obnovi enotnega notranjega odbora in predlagali, da bodo volitve januarja na osnovi enotne liste. Vprašanje predsednika, ki je odstopil, pa naj reši Delavska zbornica.
Stalno gledališče iz Padove
«Li Zanni» je včeraj v Novem gledališču uprizorilo Beckettovo delo «V pričakovanju Go-dota», ki je bilo pri občinstvu sicer sprejeto na raznovrstne načine, toda padovanskemu gledališču gre vendar zahvala, da je na tako dostojni umetniški višini prikazalo najzanimivejše Beckettovo delo.
Predstava se ponovi le še danes ob 17. uri.
uprave
Slovenskega gledališča
[ olepahSča]
Slovensko gledališče v Trslu
IGRALSKA ŠOLA
Danes 13. t. m. ob 16.30 v Avditoriju v Trstu CLAUDE-ANDRE’ PUGET
SREČNI DNEVI
komedija v treh dejanjih
Prevedel:	CIRIL	KOSMAČ
Režiser: ADRIJAN RUSTJA Scenograf: IVO KUFERZIN Glasba
ALEKSANDER VODOPIVEC
Nastopajo: Nerina Drašič, Nora Jankovič, Savina Remec, Livio Bogateč. Igor Kosmina, Edvard Martinuzzi.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11, tel. 31-119.
Vlale 16.00 »Ustavi se, kovbojl« A. Murphy, T Moore. Pustolovščine z Zahoda.
Vlttorio Venelo 14.00 «Arhimed Le Clochard«, J Gabin in B Blier. Vesel, zabavni film; nagrajen na festivalu v Berlinu za najboljšo igro.
Idea‘e 14.30 «Fantje juke boxa», A. Celentano, T. Dallara, E Sommer, B Curtis, F. Busca-glione in njegovi «Asternovas», Marconi 14.30 «Giuditta e Olofer-ne», barvni film cinemascope, I. Corey. M. Girotti, R. Baldini S. Marco 14.00 »Ni časa za umreti«, cinemascope technicolor, V Mature, L. Genn Savona 16.00 »Ločene mize«. Film dveh Oscarjev. R. Haywort, D Keer, D. Niven in B. Lancaster. Odeon 14.30 «Rascel Marine«. Cinemascope, technicolor. Najbolj komični film letos.
Novo cine 14.30 »Zbogom orožju« R. Hudson, J. Jones, A. Sordi
RADIO
NEDELJA, 13. decembra 1959
V četrtek 17. t. m. ob 20.30 na KONTOVELU,
v petek 18. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRI2U
Srečni dnevi
VERDI
u opremo Dijaškega doma
Nadaljuje se nabiralna akcija Dijaške Matice za opremo novega Qijgškega doma. Kot
je znahg^ap bodo gojenci Di-
jaškego*?wma kmalu . piies, v vovo poslopje, ki pa potrebuje, precej notranje opreme. Zato je bilo. sMlenjeuo začeti nabiralno akcijo, ki naj pripomore, da bodo slovenski dijaki v Dijaškem domu uživali domače in prijetno okolje.
Objavljamo jezngnj aproval-ceo. tž; Lay|erjja, nekaj, prispevkov pa Je prišlo neposredno na upruvo Dijaškega doma
Pripoititiiitln naj št, da p ro-stovoljntč 'prispevka id ‘
opremo
novega mjttškčtfa dama sprejemata tudi uredništvo in uprava «Primorskega dnevnika),.
Ančka Gojmtiač 300, Ondina Fečar 100'j Lohjer št. 424 800, Giovanina ' Pečar i000’ Marija Gombač. 100, Francka Kjuder 700, V.'-Cok 5U0, Štefanija Laj vrenč;6- 20J, Netka Batič 300 Antonija ,in Alojz Cok 400. Just Gombač 100, Ana Udovič, 5Q0, Maks Pečar 500, Marija Purinani 300, Pavla OlaVina 200, Antonija in Mičel Cok 500, Mariia Puzier 300, Karlina’ Cok,,40Q, Nevenka in Radi Peča* 2()00, Anton Cok (Pez.) 1000, Stfetka Cok (Kat.) 500, N.N. 500, Albina in Karlo Cok 500, Milka- m Bianka Batič 900, Milka Kuret 500, Marcela Kjuder 200, Karla Fadini 5C0, Marija 2erjul 1000, Sonja Hrovatin1 500, Antonija Pečar 500, N.N. 500, Ada 300, Just Glavi-na 208, Milan Kjuder 500, Nan-do Cok 500.
Skupno, lir ,17.800.
Igralska šola Slovenskega gledališča v Trstu sporoča, da so se v ponedeljek 7. t. m. začela redna predavanja, ki se vršijo vsak ponedeljek in Četrtek v prostorih SPZ, Ul. Roma 15-11. Tisti ki bi se hoteli je vpisati se lahko priglasijo v pisarni Slovenskega gledališča, Ul. S. Vito 17 (od 8. do 13 m od 15. do 17. ure razen sobote popoldne), ali telefonsko na štev. 38-236.
Igralska sola tudi sporoča, da bo za vse tiste, ki želijo poglobiti svoje zngnje slovenskega jezika priredila tečaj, govorne tehnike
Spričo velike važnosti te pobude priporočamo interesentom, da se čimprej -prijavijo!
ilo KZ in ZMP
Pokrajinski svetovalec Marij Grbec je posredoval na pokrajinski upravi glede izplačila odškodnine kmetom za zemljišča, ki so bila razlaščena od pokrajine za razširitev cest in dru-
Vse prizadete kmete, ki že več tet čakajo na izplačilo odškodnine, vabimo, da se čimprej zglasijo v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Gep-pa 9, kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila za rešitev te zadeve.
BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA
■ z narodnimi nošami iz trza.šk« okolice v barvah dobite v TR2 ASKI KNJIGARNI, Ul sv. Frančiška 20, tel. 61-792
V torek ob 20.30 druga predstava opere Ognjeni angel, Sergeja Prokofjeva v italijanski ritmični verziji Maria Nordia. Dirigent Gabor Otvos.
Nadaljuje se prodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
TEATRO NUOVO
Danes ob 17 nastop gledališke
skupine «Li Zanni« iz Padove s S Beckettovim delom «V pričakovanju Godota«. Režiser Genna-ro Gennaro. Cene: odsek A 1.100 lir, odsek B 650, galerija 300 lir. Popust za člane, abonente in dijake. Rezervacija in prodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
SOLA GLASBENE MATICE V TRSTU
V sredo 16. decembra ob 20.30 v mali dvorani Glasbene šole, Ul. R. Manna 29
klavirski večer
Tatjana Uršič
absolventka sred. Glasbene šole
Prosvetno društvo «L!PA* iz Bazovice
priredi danes 13. XII. 1959 v HERPELJAH-KOZINI
kulturni popoldan
ZASTONJ!!
OBLEKO po meri —
ZASTONJ11
Odlikovana krojačnira
s sodelovanjem pevskega zbora, folklorne skupine iz
Škorklje i.i vaškega na novo ustanovljenega orkestra
Začetek ob 16. uri
Kulturnemu sporedu s’edi ples
SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN
vas vljudno vabi na
PODGORNIK
ŠTEFANOVANJE
Ulica Oriam 9, poklanja od danes naprej na vsgkih 25 klientov eno obleko po meri. Veliki izbor domačih m angleških tkanin za mo-ske in ženske. Plačljivo tudi na obroke
•iiiiiiiHmiiiimtiiiMn
nilllllllllll IIIIII lllll IIHIHIIIIIII1111111111111111111111111 It IIIII Hlinil III MIHI
OD VČERAJ DO DANES
HOJSTVA. SMRTI IN PUHOKE
Dne 12. decembra se Je rodilo
v Trstu 12 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke •»> bilo nobene.
UMRLI SO: 90-letna Arina Hla-r.tan vd. MalduH, 76-l^tna Marija Kapun vd Skof, 94-lčtna Giusep-pina Tosi vd. Franchl, 81-letnl Giovanni Premolr, 69-letna Lulgia Gastakli v<f. Minotti, 82-letnl Ivan Daneu, ,83rletna Alojzija Haisek vd. Brččkd.'
OKLICI
Mehanik Giuseppe Ravallco in delavka L>a Payaro, karabinjer Salvino Patron in gospodinja Lina Turcato, tapetnik Silvano Di-benedetio In gospodinja Micheli-ua Doronzb, mehanik Natale Fe-lgiti in go^dinja Maria Toma-sich, slikar -U^ssanaro Bianchi n gospodinja Rosa Liardo, drž. iraornk Ermanno Faccloli Irt
uradnica Klavia Ballann, podoficir Severo Buccolieri in uradnica Fiorella Togrion, uradnik Fausto Frezza In gospodinja Maria Del Piocolo, tapetnik Adnjan Uršič m gospodinja Norma Vidonis, stražnik civ. policije Mario Braz-zafolli in uradnica Giannina Sar-torl.
~ «»—
ure
ki bo 26. t. m. v dvorani
tia stadionu mPrvega ma ja«
PLES od 21. do igral bo AKADEMSKI MALI ANSAMBEL iz Ljubljane
Vstop samo z vabilom
KINO
J
b.xceisior 14.00 »lajnoul Kiiadel ftje*. Draniauct.ii VVaruer Bros s P, Neumannom, b. husti in A Sinithuin. izkaznic« neveljavne.
1 t-uice 14.00 »Kratka ljubin>kanja na Paum Di Maiorca« uoito smeha. Alberto Sordi, Dortan Oray, Belm.ua Lee. Cinemascope v barvah. Izkaznice ne veljajo.
Filodrammatico 14.00 »Neznanec
v mojem življenju«, J, Allyson in J. Chandter.
LEKARNE ODPRTE DANES
Biasoletto, Ul. Koma 16; Da-1 Grattacieic 14 00 »La notte bra-
vanzo, Ul Bernini 4:	Godina
Erea, Ul. C.innastica 6; Al Llovd, Ul Orologio 6; Alta Madonna del Mare-, Trg Plave 2; Millo, Ul. Buorarroti U; Sponza, Ul. Mon-•orslnp 9 (Rojan); dr. Mlanl, BarkovMe, In Nlcoll, Skedenj.
uradnica Romana Braico, kmetovalec Emillo Musina in gospodi tja Danielg Milcovich, strojni
mornariški ttadet Luciano Anne-se in uradnica Kulvia Marchi,
pleskar J<xup Kaučič in točajka Darlna Cossutta, stražnik javne
varnosti Šariti BOnifiglio in gospodinja Maria Vlezzolt, elektr.
varilec Tullio Piccini In prodajalka Maria Luisa Palermo, stru-;ar Bruno Pelizon in uradnica tlariagrazia Gollob, uradnik Gior-gio I-onda in uradnica Vanda 3iagini, kmetovalec Remigio Ben-vegnu in gospodinja NelU Co-lomban, lekarnar Lucio Ternovlz In učiteljica Llcia Marri, uradnik Lino Reili In šivilja Marija Kurat, uradnik Edino Canu in gospodinja Ada Mauelni, težak Car-
lo Lucchesl In gospodinja Angela
Narciso, električar Bruno Paro-vel In gospodinja Olga Pečar, mizar Mario Delana In gospodinja Licia SPadaro, glasbenik Sergio Boscheiti in pevka Anria Maria Ritani. mizar Bruno Ruzzier in gospodtfija Grazia Cerna, stavbeni
NOČNA SLllZBA LEKARN
Dr. Coderrnatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul P Revol-tella 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare. Trg Piave 2; Zanettl-Testa d’oro, Ul Mazzini 43.
KAZI« UltVKNTlI.A
V torek IS ». m. ob 19 31 bo v prosvetlit dvorani v Lonjerju sestanek lonjerskib kneiov, lastnikov zemljišča Hudo leto.
—-»»—t -LOTERIJA
83	59	75	18	44
20	18	61	30	17
85	2	66	68	5
75	27	85	19	29
3	20	52	40	84
44	4	67	63	86
43	30	27	50	65
41	28	23	17	4
11	22	78	65	83
73	70	22	27	3
ENALOTTO 21 22 IX XX 12 11 Zadete so bile 3 dvanajstine
BARI
CAGLIAR1
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
va», K. Sth.a.fino, E. Martincih, R. Terzieff, A. Luaiai, F. interienghi in M. Demongeot. Strogo prepovedano mladim. Izkazu,ce neveljavne.
Supcrcinema 14.00 »Hirosulma, mon amour«, E Riva In Elji Okada. Japonski film, nagrajen na festivalih v Benetkah, Cannesu in Moskvi.
Arcobaleno 14.30 Kun Novak In F March v »Sredi noči«. Izkaznice neveljavne.
Astra 14.30 «Nevlhta», S. Manga-no iu V Heflin
Aurora 14.30 »Moja zemlja«, R. Hudson
Aiabarda 13.45, 18.25, 19.10, 22.00 »Anatomija zločina«, J. Stevvart, L. Hemick. Mlad prepov.
Capitol 14.30 Kralj kr.muialk Al-lred tlychock vam predsiavlja svojo umetnino »Mednarodna spletka«. G. Grant, E. M. Salnt, J. Mason. Izkaznice neveljavne.
Custallo 14.00 »Nasilno poletje«, E R. Drago in J. Trintignant.
Garibaldi 14.30 »Dojltelj brez mleka« Zabavni technicolor film. J. Lewis, M. Maxwell, Bacralont.
Impero 14 30 »Ubežnika sva«, To-gnazzi In Vianello.
Ilalla 15.00 «Predor 'ljubezni«, Cinemascope Melro z Doris Day in Richardom VVIdmarkom. Mladini prepovedano
Matsimo 14.30 »Herkul In kraljica Lidije«. S. Reeves, S. Lopez in Silva Kosoina. Technicolor, cinemascope
Moderno 14,00 »Dan osvete«, K
m Izvedenec Guido Šurz in go-1 PO 5,686.i2 lir, 144 enajstič po nroaerno n.uu nun osveie«, iv. spodinja Eliana Pantanl. trgovski 68.854 lit m 1534 desetic pol Douglas In A. Wuinn. Technt-zaslopnik Giovanni Moscato in 18.340 lir.	i	coior.
RADIO TRST A
8.00 Jutranja glasba in koledar
9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj., kronika 7 dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Mojstri jazza; 15.20 Slovenska zborovska glasba; 15.40 Orkester Veres La-jos; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.40 Ritmične popevke; 17.00 »Ne poznam te več«, komedija v treh dejanjih; 18.45 Koncert slovenskih solistov; 19.00 Nedeljski vestnik. 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operetna fantazija;
21.00 Pesniki In njih stvaritve: »Samuel Taylor Coleridge«; 21.25 Melodije iz revij; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Johannes Brahms: Trio v C-duru, opus 87 za violino, čelo in klavir; 22.40 Havajski motivi; 23.00 Ansambel Hot Club de France; 23.30 Nočni ples.
TRST
7.15 Kmetijska oddaja; 9.25 Nekaj ritma z Giannijem Safredom
14.30 «E1 Campanon«. NACIONALNI PROGRAM
7.30 Glasba za godalni orkester
8.30 Življenje na polju- 12 10 Venček pesmi; 12.30 Glasbeni album; 13.30 Nedeljska fantazija;
14.30 Operna glasba; 15.30 Prenos drugega polčasa nogometne tekme: 16.30 Pesmi iz Piedigrotte 17.45 Simfonični koncert; 19,45 Šport; 20.00 Spomini z Dunaja;
21.00 Mali glasbeni variete; 22.45 Koncert pianistke Lee Cartaino Silvestri.
11. PROGRAM
10.15 Zenski teden; 13.00 »Astro-rascel Z2», zabavna revija; 15 00 «11 discobolo«; 16.00 «La mongol-fiera«; 17.00 Glasba in šport
18.30 Plešite z nami; 20.30 Mali glasbeni variete; 21.00 Sedem novih glasov; 22.15 Športna nedelja.
Ul. PROGRAM
16.30 L. v. Beethoven, koncert z» klavir in orkester; 19.30 Bach-Kodajy, fantazija; 20.15 Večerni koncert; 21.20 «Lulu«, opera v dveh dejanjih.
KOPER
Poročila v italijanščini:	12.30
17 15. 19.15 22.30.
Poročila v (lov.: 730	13.30
15.00
8,00-7.15 Prenos ’KL; 8.00 Domače novice? 8.05 Kmetijska od* daja; «Proizvodni plani KZ za Jeto 1960 — Epet je tu sezona kmetijsko-nadaijevalnlh šol — U-redimo čimprei zadružna pitaii-šča»; 8 30 Z narodno pesmijo v nedeljsJio jutro; 9.00 Naša reportaža: «Mlade široke brazde«; 9.15 Zabavni zvoki; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Operni odlomki (Gounod, Verdi, Puccini, Leoncavallo, Švara);, 11,15 Nedeljski koncert;
12.00 Razgovori s poslušalci; 12.10 Glt3ba po željah; 12.50 Glasba po željah (II, del); 13.30 «Sosedni kraji in ljudje«; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Za vas smo izbrali spored zabavnih melodij; 16 00-
19.00 Pie.:o, RL; 19.00 Športna neoeija; 19.10 Glasbeni imermez-zo; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22 35 Plesna glasba
SLOVENIJA JjSy.l lil 2112.1 lil. 212,4 m
Poročila: 5.00, n 00, 7.00, 8 00 lo.OO, 13 r ■	15.00	17	00	19 30
fjoli 22 65
6 00 Budnica; 6.10 Nekaj domačih;,6.30 Popevke in zabavni zvoki za nedeljsko jutro; 7.30 Radijski koietiar in pr.reditve dneva; 7.35 Igra pihalni orkester Ljudske ni.lice; 8.00 Mladinska radijska ig.s: Sneguljčica; 9.05 Zabav na matineja; 9 40 Domače viže za nedeljsko dopoldne; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Ivan Tlaker-Luka: Dal sem besedo; 10.30 Pokaži, kaj znaš; 12.00 Naši poslušalci čestitajo .n pozdravljajo - 1.; 13.15 Obvestila In zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.50 Lahek spored za podeželje; 14 15 Naši poslušalci čestitajo in po-zuravljajo - II.; 15.30 Karol Pahor: Narodne za soli, zbor in orkester; 15.45 Zabavni orkester Ra.phaele; 16.00 Humoreska tega tedna — Allred Polgar: Tri pi-
PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OB LIK NA VSA GORIVA
• ELEKTRIČNI LIKAL NIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADILNIKI.
• LESTENCI TER VSE« VRST ELEKTRIČNIH
LUCI.
• DEKORATIVNI METI.
PRED-
• SERVISI IZ PORCELANA
• NAMIZNI PRIBOR (Be-steck) Z NEHJAVECE-GA JEKLA (RostfreH-
KERŽE
Trst,
Piazza S. Giovanni 1
PRODAJA TUDI NA OBROKE
KAM NA SILVESTROVANJE???
POTOVALNI URAD
«AURORA*
Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243
priredi od 31.12.59 do M-«0
sledeče izlete:
OPATIJA-REKA-PORfČ
Vpisovanje do 16.
12. 1959
CITATELJI!
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik
za leto 1960
že sedaj in ne čakajl* novega leta.
Vsak novi narotnilf dobi za nagrado še I*?0 slovensko knjigo.
NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE!
Uprava
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Ul. sv. Frančiška 20-Hl-Tei, 37-338
515
Trst Ulica Fabro Severo tel. 34069 UVOZ ŽIVINE IN KONJ
ebf'
BOZICNA DREVESCA, sr®
• n.« j* drev^
ne 'jelke iz d;rz|ir8,
nice. Velika iz■ g> Zelo ugodne c ]3, Ulica Valdiriv0 25581.
tel
Beležni koledar Dijaške Matice Je izšel. V vsako slovensko hišo slovenski beležni koledar.
kre; 16 20 Melodij« za Vas; 16.50 Franz Lehar: Dežela smehljaja, cdionikl iz istoimenske operete;
17.30 Radijska igra — Fred Den-ger: Minuto pred dvanajsto; 18 04 poje komorni zbor RTV Ljubljana; 18.30 Edvard Grieg: Koncert za klavir In orkester v a-molu;
19.30 Radijski dnevnik in športna poročila; 20.05 Izberite melodijo tedna; 20.50 Cl;ude-Yvore: Suita St. Moritz; 21.00 Z arijami skozi stoletja; 22.15 Oddaja za naše Izseljence; 23.10 Popevke na tekočem traku; 23.35 Joh, Brahms: Sonata za violino In klavir v A-duru, Intermezzo v a-molu.
ITAL. TELEVIZIJA
10.15 TV za kmete; 16.00 Športni popoldan; 17.30 Oddaja za oiro-ke; 18.30 Poročila; 18 45 Glasbeni variete; 19.45 Znanost In fantazija; 20.30 Poročila; 21.00 Salvator Gotta: »Ottocento«, druga oddaja; 22.30 Športna nedelja.
Jutri
13.30 Šolska oddala; 17.00 Oddaja za otroke, 18.30 Poročila; 19.05 Lahka glasba, 19.35 Oddaja za delavce; 20,05 Šport; 20.30 Poročila; 21.00 Dve siroti, igra v treh dejanjih.
JUG. TELEVIZIJA
Beograd 11.00 Oddaja za kme tovalce; Popoldne morebitni prenosi športn.h dogodkov; 20.00 TV Dnevnik; 20.20 Kratek film. Zagreb 20.30 »Oni so nadaljevali delo SKOJ«, dokumentarna odda Ja; 20.50 Dokumentarni film; 21.00 Dragutin Savin: »Tripče de Utol-če», komična opera, Beograd 21.55 Dokumentarni film.
Jutri
Beograd 10.00 Oddaja za dru-ž'no in dom; 18.30 Oddaja Iz poljudne znanosti In tehnike; 20.00 TV Dnevnik; 20,20 Aktualna tema: Razgovor o beograjski tržnici: 20.40 TV reklame; 20.50 »Vsi ;mo morilci«, celovečerni Irancu «ki film.
( mmToglasO
V<F
OTROŠKE VOZIČKE, SP°rU'enna-
z:čke. žimnice originalne A" ^
tlex in vsakovrstno P°hiSlV,prStD. bite pri MADALOSSO v Trent» Ulica Torrebianca vogal Ottobre
■ n B*
BRUSINl CARLO, Trst, UJ: ulit tisti 20, prodaja »^P^jini]!* električne predmete " fegtrl% na drva, premog, plin, JLn,
— trajno goreče peči «AHY na plin in	elektriko.	y	ga
pri plačilu Postrežba 9' dom — Tel	29-041	^
MLIN V NABHEZ1NI S« P^j-
ali da v najem. Pojasnila brežmi 126.	eti
V TRSTU v veletrgovini Ul. Carducci 41, nasproti ^ge tržnici, so na izbiro	vr*1’
bunde (vetrni jopiči) 'f~*lens)ie' aežnl plašči za moške m hlače iz žameta ter že 1 10pič>> cele obieke in posamezm otjsto* vse po najnižjih v r^ivešča'7v0j Ječih cenah.	Nadalje	ob*	l9ooo
ua smo ravnokar PreJ i.fke, K Montgomery plaščev za o a po so v prodaji za vsakega * ,|r ja reklamni ceni, to Je 40 ^ vel*" komad. Torej POiTrti, dob11/ trgovini »Fel.ce« v tenr > bunde po 2900 lir b nostbe" • rezkem vam priznamo e-popust.
to«
S potrtim srcem vsem sorodnikom. PV^-vče1/, in znancem, da nas J	pustil,
nenadoma za vedno naš drrgi oče in noh°
JOSIP STAREC
iz Boljunca št.
280.
nkojO’1'*
Pogreb dragega n0ljurt«rl bo danes ob 15.30 v c,i-aH
anes ob 13.»,' cTA* Žalujoča družina »
Po kratki in tnuP";,5til nfli
nas je za vedno zap dragi očka in soprog
AVGUŠTIN ŽERJA1
ufi
10. 1
Pogreb bo danes 0£,paiišie' iz Ulice Pletd na PoK
Žalujoča ien*'gnilti m ostali s<>rofl
Trst, 13.XII.1969-
Gorisko-beneski dnevnik
Na podlagi meddržavnega sporazuma
l junijem bodo vozili vlaki na progi Gorica-Nova Gorica
h takrat bodo na jugoslovanski in italijanski strani uredili vse potrebno
V okviru dobrih razvijalcih se odnosov med Jugoslavijo in Italijo so pred »ratkim .podpisali sporazum 6 obnovitvi osebnega in tovornega železniškega prome-'* Pri Gorioi. fetočasno »o uredili števil-"e podrobnosti, kako naj se Promet na tem lektorju iz->,i>. Upoštevajo« načelo re-tlPro6nosti, bodo italijanski ,t,0ii vozili na jugoslovansko #2*mlje, medtem ko je na Jrtanskem železniškem preho-
du
ravno obratno. Italijanski
r-J&Bt stroji bodo skupno z gobjem vozili do jugoslovan-železniške postaje v Novi ^r‘ci in nazaj.
Izvedeli smo, da sta se de-*8aciji obeh držav med podtoni sporazuma domenili, da /Cj0 vožnje na tej prog: postavili s poletnim voz-
»itn
redom, ki prične veljati
obeh
junija. Do takrat bodo na
straneh uredili progo,
pestili varnostne naprave, J?!Pravili postajna poslopja .p. Kakor vse kaže, se bodo Jpi s parnimi lokomotivami /'•kljaij na zadnjem tiru j Iškega glavnega klodvora. 0 tudi zaradi tega, ker sta jVa tira namenjena prihodi11 električnih vlakov iz ‘“»s in Trsta.
... jugoslovanski strani pa j 'Pravljajo proračun za na-*stitev še enega tira na tla*’1 od državne meje do wVne Železniške proge Sem-j0 er-Nova Gprica. Progo bo-p upremili s signalnimi na-!a	in vsem potrebnim
Oe,noteno izvrševanje uslu-dplj.redvidevajo da bodo iz-
li fta Za ta de^a znaaab uko-™ milijonov.
bo za to priliko razpisala kon-kurz za najlepše okrašeno izložbo.
 «*-------
Nesreča defavca na postaji v Rubijah
Ob 18.45 so z avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Ulico Vitto-rio Veneto 47-letnega delavca Luigija Perissinota iz okolice Trevisa, ki dela za neko podjetje pri železniški postaji v Rubijah. Mož je potreboval bolniško oskrbo, ker mu je neki stroj stisnil nogo ob tračnico. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju. Ozdravel bo v 20 dneh.
Pri telovadbi si je izpahnil zapestje
Na srednji šon v Ul. Nizza je včeraj med poukom telovadbe padel 11-letni Gianni Skert iz Ul. Maroncelli. Fant je skupno z ostalimi tovariši tekal po telovadnici in se spotaknil. Ker je zaradi padca čutil hude bolečine v zapestju desne roke, so predstojniki poklicali rešilni avto, ki je fanta prepeljal v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je izpahnil zapestje. Po prejeti zdravniški pomoči so ga poslali domov. Ozdravel bo v 5 dneh.
Altieri v pasaži
Včeraj ob 16.30 so v razstavišču trgovinske zbornice v pasaži otvorili slikarsko razstavo Sergia Altierija iz Gorice. Temu pomembnemu kulturnemu dogodki so prisostvovali številni slikarji iz goriške pokrajine, ki z zanimanjem spremljajo razvojno pot tega mladega in nadarjenega ustvarjalca.
Letošnja delavnost razstavljavca je bila zelo intenzivna. V Gorici, Trstu, Tržiču, in Vidmu je imel dve osebni m tri skupne razstave. Razstavljal je tudi v Milanu, trenut-j no pa razstavlja v Rimu.
niiiiittiiiiiiiimiiiiiMitniMlHiiiiMliiiiiilliiiitiuiiiHittiiHiMiiiiHiiiimiiitmiiiiiimiiiimiHtmiiuniiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiilitl
Ustanovitev zadružne kleti je zanimiva in koristna pobuda
V pripravljalnem odboru sta tudi predstavnika Oslavcev in Števerjancev
meničnih protestov ' pfvi polovici novembra
eP° Podatkih trgovinske zbor-jHe? i® bilo v prvi polovici khr a novembra v naši po-)mi 750 meničnih protestov, tj. 0 lako razdeljeni po razil n nab: Kapriva 1, Krmin "Oberdob 6, Dolenje 2, Far-Fo^an 5’ Gorica 360,
H, 5I,’fa 50, Gradež 37, Maria, h j’ Jtz'6 167, Moraro 1, Mo-Itjj1, °mans 1, Ronke 43, Za-
I, g b Škocjan 21, Števerjan
pier dTsonzo 2, Staran-Turjak 10.
Najdeni predmeti
i(jtljStrun' stražnikom so po-tv0 nai(litelji izročili v var-lfiele.nas'ednje najdene predlo '7 torbico iz nylona, ženili aPestno uro, zlat poroč-hllsj stan. bankovec, usnjen 4(1,.’ z'&to zaponko, usnjeno S„niao torbo šop ključev, pilo *°vancev ter žensko
*Wor
.. smatra, da so pred-'i 1,^ le8ova last, naj se zglajen,, P°Velistvu mestnih straž-v Ul. Mazzini it. 7.
k
praznike razkošna Javna razsvetljava
**tos bodo za božične to , ,.e razsvetlili naše me-
lotili ISo^erimi barvnimi zar-‘otl • Poleg tega, da bodo ^j(V , s*° leto razsvetlili Ver-**	'n nekatera dreve-
l* ta> zu ttalija, bodo le-i Var, ayetlili grad, spomenike i' I tn1'!**'6' Prihodnji petek, 0 zažarelo okrog 4000 u^eg.. žarnic, ki bodo 1,0 spremenile videz mesta. Zveza trgovcev
Kakor smo že poročali v našem listu, so se v četrtek dopoldne sestali na sedežu kmetijskega nadzomištva, v Gorici predstavniki vinogradnikov naše pokrajine in izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev zadružne vinske Kleti, ki bi se zgradila v severnem delu naše pokrajine. V ta odbor so poleg nekaterih znanih in velikih zemljiških lastnikov iz nižinskih predelov izvolili tudi Josipa Gravnarja z Oslavja in Josipa Perina iz Stever-jena.
Ta odbor bo proučil vse možnosti glede gradnje tega važnega objekta,, ki je tako zelo potreben za obstoj in razvoj našega vinogradništva. Dasiravno ne bo imel nobenih obveznosti, ker je nastal na povsem prostovoljni pod lagi, se bo vendarle pozanimal pri oblasteh, strokovnj kih itd., kateri kraj bi bil najprimernejši za gradnjo tega objekta, kolikšna naj bi bila njegova zmogljivost, koliko vinogradnikov bi prinašalo svoje pridelke, kolikšni bi bili gradbeni in vzdrževalni stroški, ki bi jih dobil s posojili od države, odnosno s prispevki članov od vsakega stota grozdja, ki bi ga prinesli v to klet.
Udeležencem, ki jih je bilo kakšnih sto po številu, je direktor kmetijskega nadzorni-štva prof. Marsano, zaradi osebne nezainteresirane požrtvovalnosti prikazal zanimive podatke, ki bodo odboru podlaga za njegove nadaljnje delo.
Seveda pa se organizatorji že od samega začetka zavedajo, da bo uresničitev te zamisli naletela na številne ovire, med katerimi bo nedvomno tudi težnja kmetov, da si sami delajo vino, čeprav ne razpolagajo z vsem potrebnim.
Toda ko bodo spoznali, da na sedanji način ni mogoče več nadaljevati, ne da bi se utrpele nadaljnje hude posledice vinske krize, bodo postali člani zadružne kleti, kot se je to zgodilo že v tolikšnih krajih v državi.
Kako bodo naši briški vinogradniki z Oslavja in Stever-jana, ki razpolagajo s kvalitetnim pridelkom, odgovorili na to akcijo?
«»—
Požar v Ut. Formica
Včeraj ob 9.40 so poklicali gasilce v Ul. Formica št. 44,
ker so se vnele saje v stanovanju Lise Braidot. Gasilcem je uspelo takoj uničiti žarišče ognja; škodo cenijo na okoli 5000 lir. Stanovanje je bilo zavarovano.
Rojstva, smrti in poroke
V- goriški občin, »e je od 6. do 12. decembra rodilo 12 otrok, umrlo je 5 oseb, oklicev je bilo 6 porok pa 1.
ROJSTVA; Palmira Tomšič, Aranna Rizzi, Moraldo Bra-daschia, Adriano Zotti, Rita Zorzet, Luciana Komic, Enzo Mastrorillo, Mariana Codarin, Gabriella Soprani, Lucia Bol-zan, Rosa Bressen, Annalisa Guagnin.
SMRTI: 1-mesec stara Tiziana Baldassi, 88-Ietna Katarina Pertot, vd. Nanut, 72-letna upokojenka Maris Uršič, vd. Paulin, 7&-letna upokojenka Maria Dilena, 6l>-letni kmetovalec
Giovanni Da Re, 30-letni rudar Ciril Predan, 27-letni Gu-glielmo Komac, 63-letna Severina Devetak, por. Prešern, 51-letni čevljar Giuseppe Culot.
OKLICI: krojač Ervlno Šuligoj in Danica Vidmar, šofer Domenico Condina in tkalka Anita Piemonti, pleskar Luigi Marchi in Claudia Simšič, tehnik Anton Lojk in Rosa Valentinčič, uradnik Aldo Zorn in uradnica Giuseppina Scaglia, lekarnar Lucio Terno-viz in učiteljica Licia Marri.
POROKE:	zidar Giuseppe
Montagner in Vittoria Bassa-nese.
  «»------
DEŽURNA LEKAHNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49.
Pokrajinski svet za ustanovitev dežele
Svetovalka Marija Selič (KPI) je na včerajšnji seji pokrajinskega sveta predlaga la, naj bi v zvezi z diskusijo o deželnih avtonomijah v parlamentu sprejeli sklep, da bi se čimprej uresničil ustavni člen 116. Med kratkim odmorom so se predstavniki skupin sešli in sestavili ustrezno besedilo resolucije, ki so jo soglasno sprejeli.
Poleg tega so svetovalci izglasovali sklep, da bi se ne odpustili uslužbenci v menzi CRDA, če bi njeno upravo prevzele Delavsike zadruge.
Včeraj dopoldne je okoli 2000 suspendiranih delavcev CRDA znova demonstriralo po tržiških ulicah in zahtevalo zaposlitev v ladjedelnici.
 o-------
Kino v Tržiču
AZZURRO. 14-22: »Ljubezenska presenečenja*, D. Gray, W. Chiari, S. Koscina.
S. MICHELE. 14-22: «Kitty» R. Schneider.
EXCELSIOR. 14-22:	»Kot
prej*, M. Lanza, Zsa Zsa Gabor, cinemascope v barvah
NAZIONALF.. 14-22: «Sayona-ra», M. Brando, v technico-lor.
PRINCIPE. 14-22:	»Krošnjar-
ji*, A. Sordi B. Lee, R. Sal-
vatori.
Kino v Gorici
CORSO. 14.00: «Cordura», G Cooper, R. Haywort, V. He-flin, cinemascope v barvah.
VERDI. 14.00: »Menica*, Totd, S. Koscina, V. Gassman.
VITTORIA. 15.00: »Maigret in slučaj Saint-Fiacre*. J. Ga-bin.
CENTRALE. 15.00: »Sin Rdečega morskega roparja*, L. Barker, S. Lopez, v barvah.
MODERNO. 15.00:	»Vstaja
cowboyjev», M. Hyer, J. Ma honey.
TEMPERATURA VČERAJ
Naj višja temperatura 16 stopinj ob 14. uri, najnižja 0,8 stopinje ob 1.30. Vlage 84 odstotkov.
Prvenstvo diletantov II. kategorije
Dobri izgledi za zmago Sovoden jcev nad Panzanom
Juniorji se bodo pomerili « Pro Gorizio
Današnje tekme:
Sovodnje - Panzano Sagrado - Podgora Hausbrandt - S. Marco Moraro - Villesse S. Canciano - Romana Caprivese - Lucinico S. Lorenzo - Farra
Se nepremagani ekipi San Canciano in Romana iz Tržiča, ki se bosta srečali na igrišču S. Canciana, bosta sodelo. vali v najzanimivejši tekmi D kola prvenstva diletantov druge kategorije. Morebitna zmaga Romane, ki bo težko dosegljiva zaradi izvrstne forme leadra lestvice S. Canciana, bi ustvarila nove možnosti za končno zmago Romane kakor tudi Sovodenj, ki sta med najresnejšimi kandidati za osvojitev prvenstva. Toda rdeče-čr-ni igralci S. Canciana, ki niso izgubili še nobene tekme in so prejeli v vseh petih tekmah samo en gol, so nedvomno na boljšem, in sicer tudi zaradi tega ker igrajo na domačem igrišču. Sovodnje bodo imele v gosteh Panzano, ki je
v nedeljo v St. Lovrencu pri Moši dosegel prvo zmago s štirimi goli. Toda tudi Sovodnje, ki so prejšnjo nedeljo dobro zaigrali v Podgori, imajo dosti možnosti na uspeh, ki bi zmanjšal razliko z vodilnima ekipama. S. Marco je v nedeljo prvič izgubil v tem prvenstvu na domačem igrišču; danes pa bo igral s Hausbrand-tom. Tudi zanj je precej možnosti za usDeh. Caprivese in Moraro, zmagovalki prejšnje nedelje na nasprotnih igriščih, bosta imeli v gosteh Ločnik in Villesse. Uravnovešene sile Zagraja in Podgore bi morale dati neodločen rezultat, Fara pa se bo pomerila s S. Lo-renzom.
SOVODNJE — PANZANO
Dondova enajstorica bo danes spet igrala na domačem igrišču. Pomerila se bo s Panzanom, ki je imel slab start; od nedelje do nedelje pa se njegova forma zboljšuje, tako da je zadnjo nedeljo odpravil S. Lorenzo s 4:1. Tega nasprot-
nika ne gre podcenjevati, dasiravno je na spodnjem koncu lestvice. Usodno bi bilo, če bi se dogodilo tako kot s Haus-brandtom, ki je nepričakovano zmagal z 2:1. Belo-modri se bodo morali precej potruditi. Njihove akcije v globino pa bo omogočilo tudi veliko igrišča. Ce bi se spustili v predvidevanje, tedaj ima domača ekipa na podlagi dosedanjih rezultatov vso pravico, da odpravi svojega tržiškega nasprotnika, ki bo vsekakor skušal te namere svojega nasprotnika preprečiti. Zmaga nad Panzanom bi utrdila mesto Sovodenj na zgornjem delu lestvice, dve točki pa bi ji dali več naskoka pred ostalimi nasprotniki. Obstaja vprašanje, če bo Panzano do Sovodenjcev tako velikodušen.
Za 14. uro so v slačilnice športnega igrišča v Sovodnjah sklicali naslednje igralce: Šuligoj, Hmeljak, Vižintin II., Pe-tejan I., Podgornik, Ferfolja, Anselmi, Oblak, Vižintin I., Petejan II., Vižintin III., Plesničar in Peric.
Danes v Trstu
NOGOMET Triestina - Torino, B liga. Občinski stadion ob 14.30.
Ponziana - Aiello, diletanti. Igrišče Ponziane ob 10.30.
Libertas - Pro Romans, diletanti. Igrišče v Ul. Flavia ob 13.
San Giovanni - Itala, diletanti. Igrišče pri Sv. Ivanu ob
14.30.
Muggesana-Cortnonese, diletanti. Igrišče v Miljah ob 14,30, KOŠARKA Stock - Lanco, Prva serija. Športna palača ob 18.
Don Bosco - Treviso, moška A serija. Športna palača ob
16.30.
HOKEJ NA TRAVI Troleja Brosch (finale). I-
grišče pri Sv. Alojziju: ob 8,15 Itala - CUS Olimpija; ob 9.45 Triestina - Polisportiva Trst; ob 11. finale za prvo mesto CUS Trst - Polisportiva Tržič. RUGBY Fiamma Trst - Rugby Feltre, »promozione* beneško-julijsike skupine. Igrišče na Opčinah ob 14,30.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 13,30. Glavna dirka za nagrado decembra. 360 tisoč lir. proga 1700 m. Tudi dirka Totip.
Danes popoldne na občinskem stadionu
Triestina - Torino
mladost	proti
Virgili bo zanesljivo nastopil
TRIESTINA
Bandini Frigeri	Brach
Szoke Varglien Radiče Taccola Magistrelli (Puia)
Mantovani Secchj Fortunato (Auber)
Santelli	Virgili	Grippa
Moschino	Ferrini
Bonifaci Lancioni Bearzot Cancian	Grava
Soldan
TORINO
Od vseh tekem letošnje se- j končno sestaviti formacijo za zone v Trstu, bo današnja med današnjo tekmo. Virgili je pre-
Torinom in Triestino prav gotovo najbolj zanimiva. Pomerila se bosta namreč dva lanska člana A lige in obenem dva najbolj resna in najbolj upravičena kandidata za povratek v elitno družbo, čeprav njun trenutni položaj ni ravno najbolj obetajoč v tem smislu.
Torino, ki je prispel v naše mesto včeraj ponoči, se je včeraj dopoldne podal na občinski stadion. Igralci so si nekoliko razgibali mišice, toda glavni namen trenerja je bil dokončno preizkusiti Virgili-jevo fizično kondicijo in do-
liiNiHiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiititiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Jugoslovanska komisija objavila imena kandidatov
Jugoslavija - Zah. Nemčija
prihodnjo nedeljo v Hannovru    11 1 1 ■ .......................................................................................
Danes osmina finala nogometnega pokala FLRJ
BEOGRAD, 12.
Komisi-
ja za sestavo in pripravo jugoslovanske nogometne reprezentance je objavila imena kandidatov za reprezentanco, ki se bo 20. t.m. pomerila v Hannovru z reprezentanco Zahodne Nemčije. Ti kandidati so:
Soškič, Vidi nič, Durkovič Jusufi, Roganovič, Miladinovič, Bena, Crnkovič, Perušič, Li-po šinovič, Pašič, Mihajlovič, Zebec, Sekularac, Mujič, Z. Cebinac (Ankovič).
Ce bi Zlatko Cenibac ne mogel nastopiti zaradi utrujenosti, zaradi katere je tudi odpovedal nastop v vrstah Beograda v Barceloni, ga bo nadomestil član Hajduka Ankovič, ki je bil v jesenskem delu državnega prvenstva prvi na lestvici strelcev.
Reprezentanca ne bo imela nobenih posebnih priprav Kandidati se bodo zbrali po nedeljskih tekmah za jugoslovanski pokal, v sredo pa bodo odigrali trening tekmo in nato v četrtek pa bodo odpotovali v Nemčijo.
Kot skoraj vedno doslej, bodo jugoslovanski nogometaši torej tudi tokrat odpotovali na to važno mednarodno srečanje brez zadostnih priprav ne-glede na to, da so tudi utrujeni od pravkar zaključenih tekem za državno prvenstvo in od tekem za pokal, medtem ko so nekateri sodelovali tudi srečanju za pokal velese-jemskih mest. To je stara napaka jugoslovanskega vodstva. Čeprav se mednarodni koledar sestavlja skoraj celo leto prej, Nogometni zvezi le redko uspe vskladiti svoje mednarodne termine s koledarjem domačih tekem.
Nemci so seveda zelo nevaren nasprotnik in moštvo, ki ima v Evropi verjetno najboljšo fizično kondicijo. Proti njim se ni mogoče boriti samo s tehniko temveč predvsem s fizično močjo, v čemer je tudi največji minus za Jugoslovane.
Seveda je sedaj prepozno za kakršnekoli spremembe in eksperimente. Selektorjem ne ostane drugega kot da se oslo-nijo na že preizkušene igralce v upanju, da jim uspe sestaviti trenutno res najboljšo enaj-storico.
Tekmo bodo prenašali po nemški televizijski mreži, prenašala pa jo bo tudi jugoslovanska mreža.
V ostalem je po zaključku prvenstvenih tekem v jesenskem delu vsa pozornost jugoslovanskega nogometnega občinstva posvečena tekmam za
jugoslovanski pokal, za kate- 9. junija 1960 v Madridu. Even-rega bo jutri odigrana osmina tualno tretje srečanje bo 16. finala. Na programu so na-, junija, kraj zanj pa bo dolo-slednja srečanja.
Mcjtar:	Velež	-	Radnički
(Kragujevac).
Subotica: Spartak - Partizan.
Split: Hajduk - Novi Sad.
Zagreb: Elektrostroj - Sutjeska; Trešnjevka - Dinamo.
Novi Sad: Vojvodina - Radnički (Niš).
Titograd: Budučnost . 2e-ljezničar (Sarajevo).
Beograd: OFK Beograd - Lokomotiva (Zagreb).
ZA EVROPSKI POKAL
Datumi za tekmi SZ - Španija
PARIZ, 12. — Nogometni reprezentanci Sovjetske zveze in Španije se bosta v tekmah za evropski pokal narodov pomerili 28. maja 1960 v Moskvi in
čen neposredno pred tekmo v Madridu. Španci so baje naklonjeni Rimu ali Parizu, Rusi pa Leipzigu.
Za te datume so se sporazumeli na prijateljskem sestanku med predsednikom nogometne zveze SZ Granatkinom, predsednikom španske zveze La Fuentesom, glavnim tajnikom Ramirezom, članom tehničnega odbora Costo in španskim delegatom pri UEFA Pu-jolom.
Tržaški boksar lahke kategorije Colella je na tekmovanju v Florenci osvojil državni naslov lahke kategorije za boksarje 2. in 3. razreda.
V Trstu je bilo ustanovljeno novo avtomobilsko športno društvo, ki bo nosilo ime Luke Ostunija. Vanj se je vpisalo ze okrog 100 tržaških športnikov-avtomobilistov.
izkušnjo odlično prestal in tako po trenerjevih kot po njegovih lastnih izjavah, je popolnoma pripravljen za borbo.
S tem je Torino praktično rešil svoj edini problem, kat pa še vedno ni uspelo trenerju Triestine Trevisanu, ki se — vsaj za javnost — do včeraj pozno zvečer še ni odločil glede desne strani napadalne vrste. Kot znano ima tako za desno krilo kot za desno zvezo dvojnika in sicei Mantovanija in Auberja za krilo ter Taccolo in Puio za »vezo. Kot vse kaže se bo Trevi-san odločil prav v zadnjem trenutku, v bistvu pa gre končno samo za formalnost, ker so vsi štirje titularci. v odlični fizični in moralni kon diciji. Morda bi bilo prav če bi se trener odločil za Auberje in Puio.	s.
Tekmo bo sodil Cariani i* Rima.
Kot znano se je zadnje čase mudil v Trstu bivši član Trie-stine krilo Lucentini, ki je ves čas treniral obenem pa tudi vodil pogajanja z vodstvom Triestine za angažma. Ta poga jan j a so se iz nam neznanih razlogov razbila in Lucentini bo že danes zapustil Trst ter odpotoval v Verono, kjer se bo pridružil moštvu Catanza ra, ki ga je angažiralo za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja angažmaja če se do obnesel.
Uspeh naših pingpongarjev
Zmaga igralcev «Bora» nad Don Boscom s 5:2
Namiznoteniški zastopniki slovenskega športnega združenja Bor so pretekli petek na-
iiimiiiiiiifitiiittiiiiiitiitiiiMiitiiiiMni,h,nun,h,iiiiiiDiiini,n,.ii,,,,i,,,,,
Avstralec Brabham svetovni avtomobilski prvak
McLaren (Cooper-Climax) včeraj prvi v Sebringu
Najhitrejši krog je dosegel Francoz Trintignant Moss odstopil
SEBRING, 12.
landec Bruce McLaren je zmagal v dirki za veliko avtomobilistično nagrado ZDA. ki je bila obenem zadnja dirka, veljavna za svetovno prvenstvo pilotov formule 1. 351,540 km dolgo progo je prevozil v času 2.12’35”7 s povprečno hitrostjo 159 km na uro.
Vrstni red: 1. Bruce McLaren (Coeper-Climax), 2 Mau-rice Trintignant (Cooper-Cli-max), 3. Tcny Brooks (Ferrari), 4. Jack Brabham (Cooper-Climax), -5. Von Trips (Ferrari), 6. Ircland (Lotud), 7. Blan-chard (Porsch).
Avstralec Brabham je osvojil svetovno prvenstvo pilotov formule 1 za leto 1959. Po dirki v Sebringu je končna lestvica za svetovno prvenstvo naslednja:
1. Brabham (Avstral.) 31 točk, 2. Brooks (Angl.) 27, 3. Moss (Angl.) 25,5, 4. Phil Hill
Novoze- (ZDA) 2«, 5. Trintignant (Fr.)
19, 6. McLaren (N. Zel ).
Brabham je vodil od začetka pa skoraj do konca. Četrt milje pred ciljem je njegov avto začel izgubljati olje in Brab-ham je moral -do cilja avto sam porivati, tako da je dirko končal popolnoma izčrpan, vendar pa z naslovom svetovnega prvaka v žepu. Brabha-ma so medtem prehiteli McLaren, Trintignant in Brooks, ki si je s tem zagotovil drugo mesto na končni lestvici.
Brabhamov najnevarnejši konkurent za svetovno prvenstvo Stirling Moss je moral odstopiti po 5. krogu zaradi okvare. V trenutku odstopa je bil v vodstvu.
Najhitrejši krog je dosegel Francoz Trintignant s povprečno hitrostjo 162,700 km na uro. Dirko je končalo samo 7 avtomobilistov.
Namiznoteniški turnir športnega združenja «Bor»
Spored tekem za danes
V Križu: KRIZ - SKEDENJ ob 10. uri Na Proseku: PROSEK -ŠKAMPERLE ob 9.30.
stopili proti moštvu Don Bosco, ki se je na nedavno za-ključenem turnirju A lige tržaške pokrajine uvrstilo ha tretje mesto. Moštvo »Bor*, katero so sestavljali igralci Grbec, Merlak in Ukmar, je zrna« galo z visokim rezultatom 5:2 in s tem se enkrat potrdilo vi-soko kvaliteto slovenskih namiznoteniških igralcev v Trstu. Najboljši med našimi fanti je bil Grbec, ki je dosegel dve zmagi. Merlak je prema-gal Civrona in Chetta, izgubil pa proti Runcu, čeprav je prvi set gladko odločil v svojo korist. Nekoliko je razočaral samo Ukmar, ki je s težavo premagal Chetta, izgubil pa proti Civronu.
Srečanje je bilo hkrati tudi prvi trening moštva »Bor* za medmestno srečanje s Koprom, v tem tednu pa se bodo pomerili še z nekaterimi tržaškimi moštvi.
Rezultati: Grbec - Runco 2:1, Merlak - Civron 2:0, Ukmar -Chetta 2:1, Merlak - Runco 1:2, Grbec - Chetta 2:0, Ukmar - Civron 1:2, Merlak - Chetta 2:0.
Odgovoru, urednm STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod Zl i
KlNOPROSEK-KONTOVEt
predvaja danes 13. t. m. ob 19.30 uri cinemascope barvni film:
Poletne zgodbe
Igrajo; SILVA KOSCINA, A. SORDI, M. MORGAN, M. MASTROIANNI
A. F. PR Š V O ST
A*tho	me	je	obiskal	oče.	V	mojih	mukah	me	je	dobro-
J4i »ii01®*!!. Trdo mi je zabičal, da moram jesti, kar sem j rU iz spoštovanja do njegove zapovedi. Nekaj dni sem '*• kadar je bil pri meni in sem moral ubogati. Vedno hii vi Je navajal razloge, da bi me spravil k pravi pameti
bil spoštoval tako
2 Vtlihnil prezir do nezveste Manon.
nisem več cenil. Le kako naj bi y*h:e in verolomno bitje? Čutil pa sem, kako globoko ^ ruj50 se mi vtisnile očarljive poteze njenega obraza in , t(fn* podoba.
W°st Vtr*ba. umrem,* sem si mislil, «na vso to sramoto in e1d;lr 1 sares moral umreti. Toda umrl bi lahko tisočkrat l Oč^ehvaležne Manon ne bi pozabil.*
^ da b ni šlo v glavo, da sem še zmeraj tako potrt. Vedel 'ie Pošten mladenič in da jo moram prezirati zavoljo “st « Vestobe- Pa si je mislil, da moja trdovratna stano-hijeni khaJa toliko iz strasti do nje, kolikor iz splošnega a do žensk. Oprijel se je te misli z vso silo in mi L, <Vu2.ne v svoJi ljubezni mnogokaj razodel.
kvu mi Je dejal, »doslej sem mislil, da boš nosil mal-ifM l^ec, toda sedaj vidim, da nisi k temu nagnjen: rad ji bo dekleta. Namenil sem se, da ti poiščem tako. ki srcu. Seveda mi moraš povedati, kaj misliš v tej
Oti
Vrnil sem mu, da ne delam več nobenega razločka med
ženskami in da po tej nesreči, ki me Je zadela, mrzim vse ženske od kraja.
»Poiskal ti bom tako, ki bo podobna Manon, pa bo zvestejša,* je dodal z nasmehom.
»O, če me imate zares radi, mi vrnite kar Manon! Vedite, dragi oče, da me ni izdala, ni zmožna tako umazane in krute podlosti. Le ta nesramni B... nas vara vse tri. če bi vedeli, kako je nežna in iskrena, če bi jo spoznali, pa bi jo vzljubili.* »Ti si res otročji,* mi je očital oče. »Kako moreš biti še tak po vsem, kar sem ti povedal o njej! Ona sama te je izročila tvojemu bratu.*
Jasno sem videl, da ima prav, in le po nekem nehotnem notranjem čustvu sem se potegoval za svojo nezvesto ljubico.
»Gorje si ga meni,* sem zastokal, »prav zares sem naj-nesrečnejše bitje na svetu zavoljo take podle nezvestobe. Saj vem, da sem še nebogljenec. Nič 'ažjega za nju, kot pretentati mojo lahkovernost. Sedaj vem, kako naj se maščujem.* Oče je hotel vedeti, kaj nameravam.
»V Pariz pojdem,* sem dejal, »zažgal bom hišo tistemu B... in še sam bom živ zgorel v njej z nezvesto Manon vred * Na ta moj izbruh se je oče samo zasmejal in potlej so me še bolj pazili v tisti moji ječi.
Dobrih šest mesecev sem preživel v zaporu ln razpoloženje se ni kmalu spremenilo. Vsa moja čustva so se prelivala med sovraštvom in ljubeznijo, med upanjem in obupom, kakršno sem pač gledal Manon v duhu. Zdaj sem Jo imel za najbolj prikupno dekle m se ves topil od želje, da bi jo zopet videl; drugič sem gledal v njej le podlo in nezvesto ljubico in tisočkrat prisegal, da jo bon, poiskal samo zato, da se maščujem.
Prinesli so mi knjig in te so mi vlile nekoliko pokoja v dušo. Prebral sem znova vse svoje najljubše pisatelje, po množil sem si znanje in tako se me je lotila neizmerna želja po učenju. Videli boste, kako mi je to koristilo v nadaljnjem življenju. Spoznanje, ki mi ga je rodila ljubezen, mi je pokazalo v vsej jasnosti nekatera mesta v Horaciju in Vergiliju ki so mi bila prej v temo zavita. Napisal sem celo ljubavni komentar k četrtemu spevu Eneide in sem sklenil, da ga bom izdal. Užival sem ob misli, kako bodo bralci zadovoljni. »Ohl*
sem vzkliknil, ko sem pisal, «zvesta Dido bi bila morala najti tako srce, kakršno je moje.*
Nekega dne me je v mojem zaporu obiskal Tiberge. Nemalo sem se začudil njegovemu zanosu, ko me je objemal. Dotlej še nisem imel dokazov njegove prijateljske vneme, da bi jo mogel drugače soditi kot navadno prijateljstvo, ki se v zavodu sklepa med mladino skoro iste starosti. V teh petih ali šestih mesecih, kar se nisva videla, se je močno spremenil in dozorel, da sta me njegov obraz in njegova beseda navdajala s spoštovanjem. In njega je govoril pameten svetovalec, ne pa šolski tovariš, žal mu je bilo, ker sem tako zabredel, želel mi Je sreče pri zdravljenju in dejal, da je videti napredek. Potem me je spodbujal, naj po tej mladostni zablodi odprem oči in spregledam, da bom videl, kako prazno je uživanje.
Pogledal sem ga ves začuden. Opazil je in mi dejal:
»Moj dragi vitez, saj ti ne govorim ničesar, kar ne bi bilo neomahljivo resnično in česar sam v sebi nisem prej temeljito pretresel. Sam sem se nagibal k nasladi, toda bog mi je vdihnil tudi nagnjenje do kreposti. Z razumom sem tehtal sadove naslade in sadove kreposti in kmalu sem uzrl razliko. Bog me je podpiral v mojem razglabljanju. Do sveta sem se navzel takega prezira, da mu ga m zlepa enakega. Ali uganeš, kaj me še zadržuje, da ne pohitim v samoto? Edino najina prijateljska vez. Vem, da si dobrega srca in plemenitega duha: vsako dobro boš lahko dosegel. Toda strupena naslada te je odvrnila s prave ;.oti. Kakšna škoda je bila s tem prizadejana kreposti! Odkar si pobegnil iz Amiensa, sem bil tako potrt, da me nič ni moglo razveseliti. Sodil boš sam, ko boš zvedel, česa vsega sem se lotil zate* Nato mi je pripovedoval, da je brž, ko ie sprevidel, da sem ga potegnil in ušel s svojo 'jubico, skočil na konja in zdirjal za menoj. Ker sem bil pred njim za štin ali pet ur me ni mogel dohiteti. V Saint-Denis je prispel le pol ure po mojem odhodu. Računajoč z zanesljivostjo da se bom usta vil v Parizu, je prebil tam celih sest tednov in me zaman iskal povsod, kjer je upal, da bi me utegnil iztakniti. Pripovedoval Je, kako je nekega večera prepoznal mojo ljubico v gledališču v tako sijajni obleki, da se mu je porodila misel
o kakšnem novem oboževalcu, ki ji je poklonil vse to bogat-stvo. Sledil da je njeni kočiji do doma in izvedel od nekega služabnika, da jo vzdržuje gospod B...
»Se ni bilo zadosti,* je nadaljeval, »in drugega dne sem zopet krenil k oni hiši, da bi izvedel od Manon same, kaj je s teboj. Brž ko je začula, da govorim o tebi, se je obrnila in šla, jaz pa sem moral odriniti domov brez uspeha. Zvedel sem pozneje za tvojo dogodivščino in za žalost, ki ti jo je povzročila. Prej te nisem maral obiskati, dokler nisem za,-trdno vedel, da si se pomiril.*
»Torej si videl Manon?* sem ea vprašal z vzdihom. »Ti si srečnejši kakor jaz, ki mi je so„eno, da je nikoli več ne bom videl.*
Zameril mi je ta vzdih, ki je pomenil slabost do Manon Spretno je hvalil moj dobri značaj in moja nagnjenja in že pri prvem obisku vzbudil v meni srčno željo, odreči se vsem posvetnim dobrinam in kot on stopiti v duhovski stan.
Kar naslajal sem se ob tej misli. Ko sem bil sam, sem jo venomer premleval. Spomnil sem se govora amienskega gospoda škofa, ki mi je bil dal prav tak nasvet in njegovih napovedi, ki so zame tako ugodno kazale, če bi se seveda ogrel za ta poklic. Tudi pobožnost se je vpletala v moje razmišljanje. »živel bom po pameti in po veri,* sem si prigovarjal. »Ukvarjal se bom z nauki m vero in tako ne bo časa premišljevati o nevarnih užitkih ljubezni. Zametaval bom vse, kar povprečni svet občuduje, čutim, da mi srce ne bo poželelo drugega kot to, kar ceni, in zato me nič ne bo vznemi^ jalo ali podžigalo,v meni željš.*
Ob tem razmišljanju sem si vnaprej izdelal načrt mirnega in	zlv'JenJa- Zamišljal sem si osamljeno hišo sredi
gozdiča m s potočkom ob vrtu. Imel bom knjižnico samih izbranih knjig. Obiskoval me bo majhen krog krepostnih in pametnih prijateljev. Na mizo bodo prihajala izbrana pa tečna in umerjena jedila. K temu sem prišteval tudi dopisovanje s prijateljem v Parizu, ki me bo obveščal o vseh no vicah, cesar sem se veselil ne toliko, da bi pasel svojo rado vednost, pač pa da bi se zabaval na račun človeške norosti «To bom src'»n,» sem dodajal, »kajti vsem mojim zahtevam bo ugodeno!*	(Nadaljevanje	sledi)
Cena 30 lir
Tel.* Trsi 94-638, 93-808, 37-338 (>nrirn 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
TRST, nedelja 13. decembra 1959
Leto XV. . Št. 295 (4449)
Tel. St, 37-338 — Podružnica GORICA*’ Ulici^S Peuien^.1^ —UPHAVA: *JL” sv* FRANČIŠKA St. 20 — NAROČNINA:	mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur“
OGLASOV:	Za	vsak	mm	višine	v	Strini	enega	stoloca- 'trgovski 80 činanSnv,,nr,™i i-jn t n^*\	tl0..1.8,	—	Te1,	37-338	—	CKNB	FLRJ:	v	tednu	10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: ZaložnUR*
 	 _	_	«	v	sirm,	enega	stolpca, jrgovsta 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. - MAH OGLASI: 30 Ur beseda tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: AD1T. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-l„ tel 21-928. tekoči račun pr. Komunalni banki v Ljubljani 600-7U/3J»
Težavno reševanje vladne krize na Siciliji
Vse čaka na odločitev vodstva KD Splošna stavka kmečkih delavcev
Na seji vlade je Pella poročal o razgovorih v Londonu in v Rimu Poslanci so razpravljali o zakonskem predlogu za referendum
(Od našega dopisnika)
RIM, 12. — Dogodek, ki je nekoliko pomaknil v ozadje težavno reševanje krize deželne vlade na Siciliji. je jutrišnja splošna stavka kmečkih delavcev v vsej državi. Delavci zahtevajo obvezno zaposlitev, čimprejšnjo odobritev zakona za gradnjo hiš za kmečko delavstvo in odobritev po-
krajinskih delovnih pogodb V Milanu in Rimu pa so zopet stavkali danes — po četrtkovi stavki — tiskarski delavci nadaljnjih 24 ur. Tri sindikalne organizacije so sklenile, da bodo določile za posamezne pokrajine vrstni red stavk, ki bodo trajale od 48 do 72 ur, vse do 22. decembra.
V reševanj« vladne krize na Siciliji je prhlo danes v Palermu do sestanka med predstavniki PS[ in deželnim tajnikom Sicilijanske krščansko socialne zveze. Slednji je izjavil, da je na sestanku poudaril, kako zelo pozitivno ocenjuje izjavo, ki je bila odobrena na seji vodstva PSI. Socialistični predstavnik pa je dejal, da je sedaj na krščanski demokraciji, da pove kaj hoče. kajti doslej «u-radno ni bilo še nič rečeno taso, da še vedno obstaja dvomljivo stališče kr-čanske demokracije, ki je pripravljena na vse politike in na vse mogoče koalicije; zato ima krščanska demokracija zadnjo besedo.a
MUazzo se je sestal z demo-kristjanskimi sicilijanskimi prvaki, ka pa po razgovoru nista dala nobene izjave. Mi-lazzov bilten »La Regione» 'pa pravi le, da je ta sestanek vsekakor »politično pozitiven, ker postavlja politične razgovore na teren avtonomističnih gospodarskih smernic.#
Danes se je sestal tudi de-lelni odbor KPJ. Na sestanku je sodeloval deželni podtajnik Macaluso. Stališče KPi je za sedaj v prvi vrsti v zagovarjanju stališča, ki ga je zavzelo 46 deželnih poslancev, naj se nadaljuje politika dosedanje Milazzove vlade.
Edini socialdemokratski deželni poslanec Napoli pa je ves dan vodil razgovore s predstavniki skoraj vseh strank na Siciliji. Na podlagi teh razgovorov je dejal, da »ugotavlja v izjavah vodstva parlamentarne skupine KD in v sklepih vodstva PSI pozitivne eiemente za rešitev krize, čeprav morajo biti še nekatere ovire odstranjene.#
Na današnji dopoldanski vladni seji je poročal zunanji minister Pella o sestankih in razgovorih Segnija, o svojih sestankih in razgovorih, ki jih je imel skupaj s Segnijem v Londonu z Mac Millanom in Selwynom Lloydom ter o razgovorih z Eisenhowerjem, ki so nato sledili v Rimu. Govoril je tudi o rezultatih sestankov v Strassburgu glede vprašanj skupne„a evropskega tržišča in euratoma s posebnim ozirom na gospodarsko in politično sodelovanje med evropskimi državami.
Vlada je soglasno odobrila Pellovo poročilo Ministri so nato odobrili dva zakona za deželo Tridentinsko - Južno Tirolsko. Prvi zakon odobrava prehod državnih nameščencev v seznam deželnih nameščencev, drugi pa predvideva zvišanje državnega prispevka državnemu gozdnemu podjetju za vzdrževanje nacionalnega parka v Stelvii, Vlada je nato odobrila je vrsto zakonskih predlogov.
Kljub pričakovanju tudi na tej seji vlada ni obravnavala zakonskega predloga za uzakonitev slovenskih šol na Tržaškem, čeprav se je na zad-
njem zasedanju mešanega odbora za Posebni statut obvezala, da bo to v najkrajšem času storila m nato predlog poslala parlamentu.
Danes se je izjemoma, čeprav je sobota, sestala poslanska zbornica, ki je najprej razpravljala o interpelaciji o vprašanju treh poslancev (KP, KD in PSU o ravnanju policije 29. junija t. 1. v Torre del Greco med stavko pomorščakov. * e
V vprašanju KPI je namreč rečeno, da se policija ni obnašala nepristransko do stavkajočih, tako da morajo družine aretiranih in prijavljenih sodišču prenašati hude posledice. Podtajnik v notranjem ministrstvu je v svojem govoru branil ravnanj.e p&licije. češ da je prišlo do »vandalskih dejanj*
Popoldne pa je poslanska zbornica začela z razpravo o treh zakonskih predlogih (KD, PSI in bivše Fantanijeve vlade) o določbah referenduma, ki ga predvideva ustava.
A. P.
Nenni pri Kardelju
BEtoGRAD. 12. — Tajnik socialistične stranke Italije Pie-tro Nenni in član CK Nino Fogliaresi sta obiskala danes dopoldne glavnega tajnika Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Edvarda Kardelja, s katerim sta se delj časa razgovarjala. Razgovorov se je udeležil tudi član predsedstva zveznega odbora SZDL, Veljko Vlahovič.
nosti sprejemljiva, le da gre za razvoj in ne za razbitje#. Sporočil je tudi, da se bodo v kratkem začela pogajanja med Francijo in federacijo Mali o prenosu skupnih pristojnosti, ker je Mali zahteval neodvisnost s prihodnjim letom. Poleg prenosa skupnih pristojnosti na novo federacijo (zunanje predstavništvo, o-bramba itd.) gre za sklenitev sporazumov o sodelovanju
valstva. Z obmejnega področja javljajo, da prihaja čez mejo večje število Paragvajcev skupno z argentinskimi prostovoljci, da se pridružijo upornikom.
Francijo in za spremembo
skupnosti, glede katere bi voditelji federacije Mali hoteli, da se spremeni v konfederacijo neodvisnih držav.
Izvršilni svet skupnosti je zaključil svoje šesto zaseda nje. Vsi udeleženci so podpisali sporazum o plovbi in letalski varnosti.
Upor v Paragvaju
ASUNCION, 12. — l\ocoj so
uradno javili, da so skupine oboroženih upornikov danes zgodaj zjutraj napadle paragvajske vladne čete na meji z Argentino in Brazilijo. Trdijo da so napade odbili, upornike pa ujeli.
De Gaullc dopušča
spremembe v skupnosti
SAINT LOUIS, 12. — General de Gaulle je na seji izvršilnega odbora francosko-afri-ške skupnosti izjavil voditeljem dvanajstih afriških držav
in Madagaskarja, da je «»pre-
pa ujeli.
Prvi napad proti mestu En-carnacion so odbile policijske sile. Kmalu zatem pa so vladne čete zajele upornike, ki so skušali zavzeti sedež vladne delegacije v Padro Juann Canallero Enaka usoda je doletela upornike v pristanišču Embalse na reki Parana v južnem Paragvaju.
V Asuncionu je vse mirno. Aretirali so 12 ljudi pod obtožbo, da so bili v zvezi z uporniki. Zvedelo se je tudi, da je upor vodilo okoli 60 ljudi v notranjosti Paragvaja, ki so nato zbežali.
Sedanji paragvajski predsednik Alfro.do Stroessner je voditelj stranke Colorado (narodno republikansaa), ki je desničarsko gibanje in je na oblasti od leta 1947. Stroessner je predsednik republike od leta 1954, ko je vodil uspel vojaški udar proti predsedniku Fredericu Chavesu.
Toda zvečer je poveljstvo upornikov objavilo poročilo, ki pravi, da so se posadke nekaterih manjših središč pri-
TUNIS, 12. — Predsednik Burgiba je sprejel danes italijanskega poslanika. Uradno poročilo, ki so ga zatem objavili, pravi, da je bilo govora o mednarodnih vprašanjih s posebnim ozirom na obe dr-žavi .Govorili so tudi o možnosti gospodarskega sodelovanja med Italijo in Tunizijo.
Tito o mednarodni politiki in odnosih FLRJ s socialističnimi državami 1^
Narodi se danes lahko
vsaj nekoliko oddahnejo
lito je poudaril, da se gospodarsko tekmovanje, ki se napoveduje, ne bi smelo povezovati z blokovskimi pogoji
(Od našega dopisnika)
ZAGREB, 12. — Z dvema pomembnima manifestacijama, s slovesno sejo mestnega komiteja Zveze komunistov Zagreba in z odkfitjem razstave o. borbeni poti KP Jugoslavije od leta 1919 do 1959, so Zagrebčani proslavili danes 40. obletnico KP Jugoslavije in revolucionarnega delavskega gibanja. Na razstavi je prikazanih okrog tisoč originalnih dokumentov in fotografij o borbi komunistov in proletariata Zagreba.
Slovesne seje se je udeleži-
lo več tisoč komunistov, udeležencev in organizatorjev revolucionarne borbe Zagreba pred vojno, in med njimi tudi predsednik republike maršal Tito, bivši zagrebški delavec in voditelj zagrebškega delav-skega gibanja.
Tito se je v svojem govoru na seji ozrl na slavno pot KP Jugoslavije, na veliko osvobodilno borbo, na graditev socializma in na nekatera zunanjepolitična vprašanja. Med drugim se je dotaknil tudi napadov na Jugoslavijo s strani vzhodnega bloka in ugotovil,
"""..............  urnimi............................
Eronchi obišče Argentino oktobra	prihodnj
Frondizi pa pride v Italijo junija - Argentinski notranji minister Vitolo o priseljevanju Italijanov v Argentino in o gospodarski važnosti Latinske Amerike
RIM, 12. — Argentinski no- da upa, da se bo na podlagi
tranji minister Alfredo Vitolo je danes na tiskovni konferenci sporočil, da je predsednik italijanske republike Gronchi obljubil, da bo prišel v Argentino sredi oktobra 1960. Argentinski predsednik Frondizi pa bo obiskal Italijo v prvi polovici junija.
Dalje je minister poudaril, da Argentina želi vedno bolj okrepiti že tesne vezi med obema državama. Povedal je, da bo Italija navzoča s svojo delegacijo pri proslavah, ki bodo v Argentini prihodnje leto ob 150. obletnici republike.
memba francosko-afriške
■ spre- družile upornikom in da ti skup-1 napredujejo ob podpori prebi-'
Kar se tiče priseljevanja v Argentino, je Vitolo sporočil, da bo prišla v Buenos Aires v naslednjih tridesetih dneh italijanska delegacija štirih strokovnjakov, katerim se bo-bo pridružili štirje argentinski predstavniki. Argentinska vlada namerava nuditi zaščito priseljencem in skrbeti za njihovo socialno blaginjo. Pozneje je na letališču izjavil,
  m im ..............................................
Številne poplave v Italiji zaradi neprestanega deževja
Vtis Levrange popolnoma evakuirana ■ Reka Pad stalno narašča
SALO, 12. — Popolna evakuacija vasi Levrange se je končala preteklo noč pod močnim dežjem. Okoli 350 ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Danes zjutraj so se prebivalci vrnili, da odnesejo svoje stvari iz vasi. Toda pri tem so imeli velike težave, ker se je medtem usul na cesto, ki pelje iz vasi v Vestone, plaz zemlje. Prebivalci so ves dan odnašali svoje stvari in zvečer so spet odšli. Jutri se bodo vrnili, da nadaljujejo evakuacijo. Tudi danes so se tu pa tam porušile nekatere hiše. Od skupno 97 hiš v vasi, jih je komaj 12, v katerih je bivanje varno. Toda tudi te so izpraznili iz previdnosti.
Kakor pretekle dni, je tudi danes v več krajih Italije močno deževalo. Na več krajih so
reke in potoki prestopili bregove in poplavili bližnja področja. Na področju Savone se je zaradi neprestanega deževja položaj še poslabšal v nekaterih vaseh, ki jih ogrožajo plazovi zemlje. Tudi v pokrajini Cuneo so zelo zaskrbljeni zaradi usode nekaterih manjših krajev.
V Lombardiji je v zadnjih 24 urah padlo 85 milimetrov dežja, zaradi česar so narastli vsi vodni tokovi tamkajšnjega področja. Na več krajih je prišlo do plazov. Ponekod je prekinjen tudi cestni promet zaradi plazov.
Na področju Monferrato Se vedno neprestano dežuje, v vrhovih ligursko-piemontskega Apenina pa sneži. V številnih krajih _ manjka električni tok. Tudi šole so zaprte, ker ni
mogoče poskrbeti za kurjavo. V Mombellu so se odprle v zemlji tri razpoke, zaradi česar je nevanost, da se porušijo cerkev, občinska palača in skupina hiš.
Reka Pad stalno nargšča in popoldne je voda bila tri metre in pol nad varnostnim znakom ob mostu v Casale.
V občini Borgotare v pokrajini Parma grozi nevarnost, da se večji plaz zemlje usuje na skupino hiš, tki so jih ze izpraznili. Plaz, ki se premika v dolžini enega kilometra, je že prekinil občinsko cesto.
Tudi v Turinu in oikolici še vedno neprestano dežuje. Tu dežuje ze dva tedna.
Iz Ferrare pa javljajo, da reka Pad stalno narašča za tri centimetre na uro. Ponekod je že prestopila bregove.
te nove politike lahko namestilo . v Argentini na tisoče italijanskih družin. Toda italijanski priseljenci bodo morali biti kvalificirani in pošiljali jih bodo v notranjost države.
Na tiskovni konferenci je
Vitolo govoril tudi o gospodarski plati svojega potovanja po Evropi in je izjavil, da bi »za evropske države bila velika napaka zgubiti perspektive svetovne panorame#. »Zato, je dodal, je potrebno sodelovanje z drgavami Latinske Amerike.#
Izjavil je' tudi, da je povsem zadovoljen z rezultati svojih obiskov v Švici, Zahodni Nemčiji, Belgiji, Nizozemski. Angliji, Franciji in Portugalski. Toda poudaril je, da je bil hudo prizadet, ko je ugotovil, da «povprečni Evropejec nič ne ve o Latinski Ameriki zemljepisno in 'kulturno#. «To je resna zadeva, je dodal minister ker države Latinske Amerike bodo s svojo ogromno človeško in proizvodno močjo i-mele čez eno desetletje vlogo poglavitne važnosti.#
Govoril je tudi o gospodarskem položaju v Argentini in obrazložil načrt za finančno ustaljenost in gospodarski razmah, ki ga je objavil predsednik Frondizi 29. decembra 1958. Obrazložil je smotre tega načrta, ki so: 1. ustaljenost valute, 2. zaustavitev inflacije,
3. uravnovešenje proračuna,
4. uravnovešenje mednarodne plačilne bilance. Argentina želi doseči tako raven, da ji bo zadostovala njena proizvodnja petroleja, premoga in jekla. Proizvodnja petroleja se je dvignila letos za 40 odstotkov. Kmalu bodo pridelovali 8 milijonov ton surove nafte, leta 1961 pa 20 milijonov ton. V treh letih bo Argentina začela izvažati petrolej. Začeli so izkoriščati nove važne premogovnike, v petih letih pa bo Argentini zadostovala njena proizvodnja jekla, tako da bo lahko razvila težko industrijo.
Z načrtom za industrializacijo je povezan razvoj nekaterih področij, predvsem v notranjosti države. Buenos Aires ima sedaj sedem milijonov prebivalcev, in zato je potrebno usmerjati množico prebivalstva, predvsem priseljence, na notranja področja.
Govoril je zatem o gospodar-
skem sodelovanju med Italijo in Argentino in omenil da je trgovinska izmenjava med obema državama dosegla v letošnjih prvih desetih mesecih vrednost 130 milijonov dolarjev.
Nocoj je Vitolo odpotoval z letalom v Madrid. Pred odhodom je v glavnem ponovil, kar je že povedal na tiskovni konferenci.
Poziv OZN Alžiriji in Franrjji naj začneta pogajanja
NEW YORK, 12. — Pakistanska delegacija je uradno predložila v skupščini OZN osnutek resolucije o Alžiriji. Resolucija pravi med drugim: «Glavna sicupščina priznava pravico alžirskega ljudstva do samoodločbe. Zahteva, naj se takoj začnejo pogajanja za mirno rešitev na podlagi pravice do samoodločbe v skladu z listino Združenih narodov.# Pri glasovanju o celotni resoluciji ni bila dosežena dvotretjinska večina. Za resolucijo je glasovalo 39 delegacij, 22 pa jih je glasovalo proti dočim se jih je 20 vzdržalo. Z dvotretjinsko večino pa je bil sprejet paragraf, ki poziva obe strani, naj začneta pogajanja na podlagi pravice do samoodločbe v skladu z listino OZN. ZDA so se vzdržale.
Narastlo na 386 število žrtev v dolini Frejus
PARIZ, 12. — Notranje ministrstvo javlja, da so do sedaj identificirali 267 žrtev katastrofe v Frejusu; 32 jih niso še identificirali, pogrešajo pa jih 87. Menijo, da lahko veljajo ti podatki skoraj za dokončne.
Tudi danes je v Frejusu deževalo. Voda še vedno pokriva obširna področja, reka Rey-ran pa še dalje narašča in ovira nadaljnje reševalno delo.
iiiiiiiiiiii  ................................................      min nuni,mm....................................iiiiik   um  ........................................................      •iiiiiimiiii...iiiiiiiii....umil.....m
(Nadaljevanje z 2. strani)
tomski material bi izročili drugi agenciji, ki bi ga morala uporabiti izključno v miroljubne namene nekak prvi korak k omejeni razorožitvi.
Francoska skupnost
Predsednik de Gaulle je v petek in soboto predsedoval v senegalski prestolnici Samt Louis seji izvršilnega sveta francosko - ajrilke skupnosti. V četrtek je ae Gaulle obiskal tudi prestolnico Mavretanije, kjer je govoril funkcionarjem tamkajšnje vlade, izjavil je, da je ž rancija pripravljena videti nadaljnje uspremembe« v francoski skupnosti. Izrekel pa je prepričanje, da bo o«a-ka sprememba pripravljena sporazumno s Francijo.
'edsedni k je v odg
Tetanske vlade je v odgovoru sicer poudaril da hoče Mavretanija tiveti prijateljsko s Francijo m z drugimi državami francoske skupnosti, vendar pa je odločno poudaril da mora Mavretanija dobiti svojo neodvisnost. Zahtevo po popolni neodvisnosti je nedavno postavila tudi federacija Malt, v kateri sta bene-
palija m Sudan. De Gaulle
bo sedaj verjetno skušal pri pogajanjih doseči da bi ta neodvisnost bila kolikor se da omejena, ker načelno ne more nasprotovali neodvsno-
va, ki jo je on pripravil.
Voditelji federacije Mali pa ne marajo sedanje oblike francoske skupnosti, pač pa neke vrste konfederacije s Francijo po zgledu britanskega Commonuiealtha. Prav take zahteve zelo razburjajo nekatere Francoze, ki se bojijo, da bi nekaj tak ega zahtevale tudi ostale članice skupnosti.
7 dni v svetu
J
Za reorganizacijo v vladi ZDA
Predsednik Eisenhoiver se zavzema za reorganizacijo načina dela ožje vlade. Misli baje zahtevati od kongresa, naj mu da možnost imenovati prvega tajnika vlade. Ta bi imel
funkcijo glavnega predsednikovega
ovega pomočnike in namest mka. Bil bi na višjem mestu kot državni tajniki in kot podpredsednik ZDA.
je odgovornosti kot predsedniki vlad drugih držav. Ker se bodo konference na najvišji ravni verjetno ponavljale m nadaljevale, si Eisenhoiver prizadeva najti novo metodo za sodelovanje v tej novi diplomaciji, ki bi mu lahko večkrat prihranila potovanja v tujino.
Italija
Pristojnost prvega tajnika bi dejansko bila pristojnost prvega ministra vlade, ki bi looordiniral dejavnost ministrov. Poleg tega bi bil glavni zastopnik države na pogajanjih, kadar bi to sklenil predsednik ter bi po potrebi nadomeščal predsednika na sejah vlade in driavnegu varnostnega sveta. Namen te spremembe naj bi bil olajšati preveliko obremenjenost predsednika.
.	•	     I	sNeui Tork Timesu piše. da
»n, Ker jo priznava tudi usta-1 ima ameriški predsednik več
Zunanja politika je prejšnji teden prepustila prednost notranji, in sicer s krizo Milazzove deželne vlade na Siciliji. Kot je čitateljem znano je Mi-lazzo, voditelj sicilijanske Krščanskosocialne zveze, le t težavo sestavil v letošnjem juliju deželno vlado, ki so jo podpirali v prvi vrsti socialisti in komunisti, poleg njih pa še trije bivši monarhisti, en bivši deželni poslanec MSI in en bivši demokristjan, tako da je imel v deželni skupščini, ki šteje 90 poslancev, pičlo večino 46 poslancev. Prejšnji ponedeljek se je zgodilo, da je pri tajnem glasovanju za deželni proračun, eden izmed teh 46 odpovedal in prešel v
opozicijo. Kdo je bil ta sicilijanski najnovejši »prosti strelec#, se seveda ne ve, prav tu ko kot še vedno niso znana imena tistih iiprostih strelcev#, ki so zrušili Fanfanijevo vlado v Rimu.
Rešitev krize je seveda zelo težavna. Predstavlja pa v sicilijanskem deželnem merilu do določene mere prav tiste težave, pred katerimi je tudi vsedržavna politika Italije. Ponavlja se staro vprašanje; ali sestaviti vlado levega centra z 9 Milazzovimi krščanskimi socialci, 11 Ntnnijevimi socialisti in 33 demokristjani ter 1 socialdemokratom, ali pa desničarsko vlado demokristjanov, 8 fašistov od MSI, 2 liberalcema, s 3 monarhisti in 1 socialdemokratom.
Obstajata pa še tretja in četrta rešitev. Tre*ja bi bila v nadaljevanju Milazzove vlade. Zdi se, da je ta rešitev ir najbolj realna, ker se je omenjenih 46 poslancev, ki so do ponedeljka podpirali Milazza, sestalo in sklenilo, da bodo prihodnji torek, ko bo deželna skupščina volna novo tila do, ponovno izvolili Milazza za predsedn ka in iste člane deželne vlade. Toda med temi
46 je bil tudi že omenjeni «svobodni strelec#. K.lo ve, ali se bo v torek držal sklepa m glasoval za Milazza namesto proti njemu?
Četrta rešitev pa je tista, ki jo predlaga Moro, generulm tajnik KD. Demokristjani nuj se sporazumejo z Milazzom. ki bi ostal predsednik, večina pa, ki bi ga podpirala, bi bila sestavljena iz 33 demokristjanov, y Milazzovih USCS, 3 mo-uurinstov, enega biv. demokristjanu in enega biv. Albi. kar znaša 47 posiuncev. Dobrohotno pa bi tako vlado podpirali še: 2 liberalca in en socialdemokrat
Toda vzrok za veliko zanimanje za rešitev sicilijanske krize je v zelo resni možnosti, da se sestav vlada levega centra ob sodelovanju demokristjanov in socialistov. •Sestava take vlade bi namreč brez dvoma vplivala na nadaljnji razvoj vsedržavne politike. Zato se prve vlade levega centra bojijo vsi desničarji, od demokristjanskih pa do fašističnih, predvsem pa tako imenovana «ekonomska desnica*. Ni dvoma da bodo storil t vse, da se tak poskus tudi v deželnem okviru onemogoči. Socialistično vodstvo je javno povedalo, da je zc tako razširitev vladne večine pod Milazzovim predsedstvom, zanjo so tudi nekateri sicilijanski prvaki KD, med njimi
je tako vlado predlagal te v
juliju. Dejansko pa je vse odvisno od vodstva HD v Rimu. O nadaljnjem razvoju krize poročamo na drugem mestu.
Po dolgih razpravah je prejšnji četrtek parlament izglasoval več važnih zakonov. Poslanci so odobrili odpravo občinskega davka na vino za s J. januarjem 1961, odobrili so zakon o novem načinu plačevanja dohodninskega davka 1GE, katerega bodo oproščeni po večini mali trgovci m obrtniki, medtem ko bo na druge predmete ta davek povečan za 0.30 odst., tako da državna blagajna ne bo oškodovana, Senuturji so odobrili desetletni načrt zu šolstvo; s lig glasovi večine pa so izglasovali resolucijo, v kateri je rečeno, da ne nasprotujejo eksploziji francoske a-tomske bombe v Sahari, če bo francoska vlada poskrbela za varnostne ukrepe ki bi onemogočili, da bi radioaktivni prah padal na italijansko ozemlje. Zunanji minister Bellu je poudaril, da so francoski strokovnjaki dali tako zagotovilo italijanskim. Na drugi pa je res, da večina drugih strokovnjakov ni takega mnenju.
Končno je parlament zelo obširno razpravljal v obeh domovih o ponarejevanju olja in drugih živil Razpravo bo
nadaljeval prihodnji teden ko
tudi b.vši de eIni predsednik , bodo verjetno sklenili, da se l.a 1 oggia) edin’ snciuldemo- ustanovi parlalm ulurna pre-krut v deželni skupščini pa I iskovalna komisija.
da so ti napadi samo posledica, ker Jugoslavija noče vstopiti v ta blok. Ponovno je poudaril jugoslovansko stališče o blokih in dejal, da v današnji fazi mednarodnih odnosov nima smisla razvijati elemente, ki bi zaostrovali mednarodne odnose, in da bloki niso bili nikoli srečna stvar. Tudi v preteklosti so bile razne zveze in zavezništva, ki pa so vse vodile samo v vojno. Tito je opozoril, da ni točno deliti svet na socialistični in kapitalistični blok, ker so tudi izven socialističnih držav socialistična stremljenja in sile, ki jih ni podcenjevati. Vi zvezi s tem je omenil Indijo, Burmo in druge države, ki izjavljajo, da hočejo hoditi po poti socializma. Tito je poudaril, da mora miroljubna koeksistenca zajeti vse države na svetu, ne samo blokovske, kajti koeksistenca samo med bloki bi imela lahko slabe posledice.
V zvezi z obtožbami, da jugoslovanski komunisti niso in-
ternacionalisti in da so opustili diktaturo proletariata, je Tito dejal, da so jugoslovanski ^ komunisti svoj intemacio-nalizem dokazali s tem, da so poslali na pr. v Španijo 1200 borcev, da so mobilizirali več sto tisoč ljudi za obrambo Češkoslovaške pred Hitlerje-vim napadom, da so organizirali in sprožili oboroženo vstajo, takoj ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, prvo državo socializma.
Glede kritik o domnevnem revizionizmu v Jugoslaviji je Tito dejal, da so mnoge stvari, zaradi katerih so jugoslovanskim komunistom leta 1948 pripisovali revizionizem, bile kasneje sprejete kot socialistične v praksi teh držav. Ce že govorimo o revizionizmu, tedaj je to samo revizija nepravilne prakse stalinističnih metod upravljanja ne pa načel socializma. Za napade Albanije in Kitajske pa je Tito dejal, da ne bo nanje odgovarjal, ker tu ne gre za kri-tikoj temveč za navadno psovanje.
Glede obtožb, da je Jugoslavija opustila graditev socializma na vasi, je Tito pripomnil, da Jugoslavija gradi socializem na vasi, toda ne s prisilnimi metodami in z odvzemom zemlje, temveč z razvojem sodelovanja zasebnih kmetovalcev s socialističnimi posestvi in zadrugami.
V oceni mednarodnega položaja je Tito ugotovil, da je položaj mnogo boljši kot pred dvema letoma ali tremi. Danes se narodi lahko nekoliko oddahnejo in se posvetijo notranjim nalogam, ker se ne postavlja več vprašanje vojne in miru, temveč vprašanje gospodarskega sodelovanja. V zvezi z gospodarskim tekmovanjem, ki se napoveduje, je Tito poudaril, da se to tekmovanje ne bi smelo povezovati z blokovskimi pogoji.
Tiito se je dotaknil tudi odnosov Jugoslavije s socialističnimi državami in obžaloval, da so madžarski voditelji na kongresu KP Madžarske ponovno napačno spravili Jugoslavijo v zvezo z žalostnimi dogodki na Madžarskem, za katere Jugoslavija ne nosi nobene krivde. Tito je poudaril, da želi Jugoslavija dobre sosedske odnose z Madžarsko; ugotovil je sicer, da so se ti odnosi zadnje čase izboljšali, da bi bili pa lahko mnogo boljši, kot so, ker imata obe državi kot socialistični mnogo skupnih interesov.
. Tudi z Bolgarijo so se odnosi izboljšali, in če bi njihovi filozofi, je poudaril Tito, prenehali s pisanjem svojih modrih člankov o raznih »revizionističnih odklonih jugoslovanskih revizionistov#, bi bilo mnogo bolje za medsebojno sodelovanje. Tito Je ugotovil, da so se tudi odnosi z drugimi socialističnimi državami — razen z Albanijo in Kitajsko — popravili Obžaloval pa je, da se še vedno dogaja, da se v mnogih od teh držav ignorirajo važne izjave in celo državni prazniki Jugoslavije.
S Sovjetsko zvezo so odno» si dobri, Jugoslavija pa želi,] da hi bili še boljši. S SZ ima Jugoslavija v bistvenih mednarodnih vprašanjih enake poglede. Tito je poudaril, da bo Jugoslavija tudi v bodoče podprla vsa stališča SZ, ki prispevajo k pomiritvi v svetu. Tito je pozdravil stike na najvišji stopnji med odgovornimi državniki SZ in ZDA, poudaril pa je, da se na sestanku najvišjih ne morejo rešiti vsa mednarodna vprašanja. Taki sestanki nripeljejo lahko samo do boljšega medsebojnega spoznavanja in razumevanja in ustvarijo ozračje za rešitev perečih mednarodnih vprašanj. Tito je pohvalil hladnokrvno zadržanje Nehruja v lndijsko-kitajskem sporu in izrazil upanje, da bodo kitajski voditelji uvideli, da so njihn-ve dosedanje metode nesmiselne.
Glede združitve Nemčije je Tito poudaril znano jugoslovansko stališče, t. j., da je to stvar nemškega ljudstva, in, še dodal, da je treba pri trm upoštevali realno stanje, tj obstoj dveh držav.
B. B.
ntnenn
predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 15. uri
Titanus film:
RENATO RASCEL
RENATO SAIVATORI
CARLA GRAVINA LUI6I DE FILIPPO UDiA MARTORA MAftESCA
PEPPINO DE FILIPPO
MARIO SOLDATI
Ti*r a n ys - HispAMik' 8ILVIO CLEMENTtLLt
EA8TMANC0L0R
V ponedeljek 14. t. m. ob 18. uri ponovitev istega
«MARVIN»
lastnik	ALIGHIERITREVISAH
v UL. CARDUCCI štev. 27 VELIKA IZBIRA ur, zlatnine in srebrnine Obrtniška delavnica izvršuje vsa pre’ cizna dela in jamči za vsa poprat^0
ZMERNE CENE
OBIŠČITE NAS!!	OBIŠČITE NAS!1
Tvrdka LORENZI £*■
TRST, Ul. S. Laz»f«
mehanična d*4*»0lšl
A?«-««
v Ul. S. Franceseoi
kjer dobite vse mestne dele *» ?»j|a skuterje in popf* tekom dneva. -jg* izvaža: KOLESA, in ženska, znamke k|(, RENZ1 z vsemi nami 18.000 LAMBRETE. VESP**,
MOTORJE in
BILE in pelje če*
v Sežano.
GIAC0M0	VA
S. n. c.
TRST, Ul. Torrebianca 19 — tel. 23587 - 37561
POŠILJA STALNO DARILNE PAKETE ZA
JUGOSLAVIJO	N
IZVAZA BRAZILSKO KAVO OD 1.20 DOLARJA 750. LIR za kg dalje, kakor tudi vsako drug0
lonialno blago.
Kolesa in motorna kolesa BIANCHI in razne mamke.
ZALOGA VSAKOVRSTNIH PODLOG IN BLAGA
moške in ženske plašče obleke perilo kotenine volnene zavese
SKLICUJTE SE NA TO REKLAMO DOBILI BOSTE POSEBEN POPUST
T R S
ULICA GINNASTICA-
Ul
Tvrdka Beltram
thst,
Telef.
Ul. Trento iu. /raveu Riavtie po&ie
_ Nabavlja	rf,n (
, vi-sdc. lambreie. >■	|fl n .
darilne pošiljke. Vse vrste koles vespe,
lesa, avtomobile šivalne stroie, radio aparate^Pb^fje |0
po tovarniških cenah ter teksdl, dežne	JC»
Dobite tudi božična drev —
gospodinjske predmete.