pleko IFs Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. � %. V ſrédo 14. Şvezhána. 184A Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Žimske misli. dpolnočnih merzlih krajev Ojstra sapa dije, Ravno polje, verh Triglava Ogrinjalo bélo krije; K' je za hrano sledne stvari Toljkajn se potila; Ktera stvar hvaležna j' ne bi Mira pervošila? Tolsti pust! tvoj trebuh narveč Nje dobróte vživa, Ne razsájaj nehvaležni! Zémlja v snu počiva.« S Več se travnik in dobrava V cvetji ne spreminja Več se gora in planjava V petji ne razgrinja. Ak' na prosto polje pridem, Mračnost me obhaja, Ko v brezlistnim drevji veter Merzel se spremljaja. Kjé so vresi tí obilni Krajnska Švajca mila! S' ktermi blaga te j' narava Polno obdarila? V kom bo solnce mlado obličje Zjutrej ogled'valo, K' je zakrito z čverstim ledam Jezérov zerkalo? Kaj glavé u zrak molete, Vi snežnični stópi, Kriti z sivim oblačilam U gluhosti tópi? Sladkoglasne ptice, kam so Vaše pésmi mile, K' so prijetno po dobravah V leti se glasile? — Slišim, slišim vaš odgovor. Bitja ljubezniva: »Tiho! tiho! blaga mati V sladkim snu počiva! Odsrejenja ſadnih dreveſizis peſhka. (Konez.) Kako ſe morajo peſhke ſejati? Peſhke ſe morajo redko ſejati. Na en ſeshen ali klaſtro semlje je doſti 600 sern. Po tem ſe peſhke prav plitvo, komej po pavzi globoko s grabljami ali s matiko v semljo sagrebejo. Ali pa kar je ſhe boljſhi ſe s drugo perſtjo potre- ſejo in pokrijejo. Koſhize pa ſe morajo ſaditi ne ſejati, in pa v poſebno gredizo. Hruſhkove in jabelzhne peſhke ſe ne ſmejo smeſhane ſeja- ti, kjer jabelka navadno pol hitreji raſtejo kakor hruſhke, sato bi jih satopile in samorile. Peſhke in koſhize vſaziga plemena, ſe morajo poſebej ſejati ali pa ſaditi, de ſe lozhjo, in ena drugo v raſti ne saduſhé. Kako ſe vſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi obvarjejo? Vsemi brinovga germovja in rasſekljaj ga, kakor ſteljo sa gnoj, potlej ga na tiſti kraj, ka- mur peſhke ſejati miſliſh po pedi na debelo rasſtelji, in ga globoko podkoplji, po tem semljo poravnaj in peſhke vſej, ali poſadi. Sadnjizh pa ſhe gredo s brinovimi vejami goſto pokri. To bo ſtorilo: Pervizh. De miſhi in druge shivali bliso ne- morejo, kir ſe oboſti boje; tako peſhke per miru oſtaneje. Drugizh. Peſhke pomlad is mehke semlje ra- de selené, kir brinje odnaſha, de ſneg perſti ne potlazhi in je deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje, de pomlad peſhke prèsgodaj ne oselené in de ne posebejo, kir mras slo ſhkodva dreveſizam, ktere ſe per pervi pomladni toploti perkashejo. Zhe ſo pa pokrite jim ne bo tako hitro ſhkodvalo. Zhetertizh. Po simi s vejam pokrita perſt, tudi po letu rahlja oſtane, in dreveſizam dobro ſlushi, kir rodovitnoſt is luſta, kterga potrebuje- jo lahko v semljo do koreniniz pride. Petizh. Podkopano brinje in ſhpizhuje je narbolji gnoj sa mlade dreveſiza, torej je dobro, de ſe ſhe po ſ. Jurji veje is dreveſiz vsamejo, in ſe oterkajo, de ſe vmeſ oſujejo. (Krajnſki Vertnar.) I. Reja shidnih zhervov ali goſénz. *) Preden bomo od reje shidnih zhervov go- vorili, je tréba sa poſlopje, kjer ſe bodo redili, ſkerbeti, in torej bo govorjenje nar prej od hiſhe sa shidne zherve. A. Hiſha sa shidne zherve. Zhe imaſh malo zhervov, jih lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji hiſhi imaſh in rediſh. Zhe jih je pa velíko, je tréba sanje poſebno kozho imeti. Taka kozha ne bo nikomur veliko potroſhkov persadela, naj bo sidana, ali leſena, ali s protja ſpletena in s ilam ometána, pa pobelena ali pa tudi nè, de je le zhedna, ſnashna, ſuha, ſvitla in gorka. Zhe je veliko zhervov, je potréba sanje ve- zhiga proſtora, ſe vé de. Nar boljſhi je kozha takó narejena, de ve- trovi nimajo mozhi do nje, de je tadaj savétna. na ſolnzi; vunder pa ſolnze ne ſmé naravnoſt vanjo ſijati. Mora imeti dvoje prezej viſokih oken in pezh; sgorej in ſpodej eno ali vezh lin po velikoſti kozhe, de ſe sunanja sdrava ſapa ſpodej lahko vanjo ſpuſha, sgorej pa snotranjo, ſmerd- ljivo is nje shene, in s vratami, de ſe odpró, kadar je tréba, vezh dobre ſape vanjo ſpuſtiti, in sapró po nozhi in kadar je tréba. Dôbro je, de je taka kozha prezej viſoka, kazih g ali 1o zhevljev, in de ima ſtrop, zhe tudi is léſe, pa ometán. Potlej pa ob ſteni léſe kakor polize is tèrſta ali pa is leſenih palizhiz takó narejene, de zhervi lahko od ſpodej nanjo slesejo. Léſe ſe tadaj takó naredé, de ſe tèrſt ali pa leſéne palizhize druga per drugi takó poloshé in na konzéh perterdijo, de proſtor vmeſ oſtane, de zhervi ſkosi morejo; sa 30,000 zhervov 6 leſ 2 zhevlja ſhiroke, 6 dolge, ter dvoje, de ſe lahko saporedama pozhedijo , ko zhervi na drugo slesejo. Te leſe leshé po 2 zhevlja ena nad drugo per ſteni na ſtebréh ali pa saporedama. Na drugo léſo pa slesejo zhervi. Ka- dar ſe jim paſha perneſe na novi leſi, ki ſe na ſpodnjo nalahko, pa ne prav tikama poloshi. Kmalo zhervi ſkosi ſpranje na sgorno slesejo, ſpodnja ſe vsame in ozhedi. To ſe mora vezhkrat, in sadnje tednje nar manj vſak drugi dan ſtoriti. Zhervi hiſho, kadar jih je veliko, slo nadi- hajo in vſmradijo, poſebno sadne tri tédnje; to- rej je tréba vezhkrat nove ſape, zhiſte in sdrave. ne pa od kakſhne gnojníze jim dati. To jim je ravno takó potrébno, kakor paſha; torej ſe mora vſak dan ſapa v hiſhi prenoviti, per lepim vre- menu vrata in okna nékaj zhaſa odpreti, nikoli pa po nozhi ne, ali per vetru, per hudim vre- menu in deshji; takrat je doſti linze sgorej in ſpodej, zhe je potréba, odpreti, kakor je bilo sgorej rezheno. Tudi ſe ne ſmé v taki kozhi tabák piti, ali kaj diſhavniga, poſtavim hren, zheſen, zhebula, roshe i. t. d. vanjo perneſti; ne s jeſiham, brinjem kaditi, ne ſroviga perja kupe v nji imeti i. t. d. Tudi gorkomera (ter- mometra) je tréba, ki meri gorkoto, de ni ne prevelika, ne premajhina, kakor bo posneji go- vorjenje, in pa lonzhene, ne shelesne pezhí, de ſe gorkota da. kakorſhne je tréba. Tudi ne gre s hraſtovim leſam v nji kuriti, ampak s buko- vim, gabrovim, léſkovim, pa ſuhim, kir vſak dim in ſmrad je zhervizham sopern in ſhkodljiv. Zhe je vezh dní deshevnih in gerdih, jim ne ſméſh oken odpréti; prenoviſh ſapo v kozhi, zhe v kaki lonzheni poſodi s prav ſuhim leſam ali treſkami, bukovimi, leſkovimi, gabrovimi v nji sakuriſh, tode ſe ne ſmé nizh kaditi. Zhe per lepim vremenu vrata in okna odpreſh, moraſh dobro varovati, de ne pride kakſhno kure, kak- ſhin ptizh vrabiz ali ſníza, kaka miſh ali mazhka. ali kaj taziga v kozho, kir vſe te shivali zherve hitro poshró in pokonzhajo; to bi ti velíka ſhkoda bila. Tudi vari, de ſe pajki v hiſhi ne saredé, tudi oni zherve moré, kakor is nevoſhljivoſti, de snajo ti zhervi lepſhi in terdnejſhi shido pre- ſti, kakor oní. (Dalje ſledi.) *) Ta ſpiſek je ſledija nauka, »kako shido perdélovati, ali nauka, kako murve ſaditi in shidne zherve srediti,« s zhimur ſmo v 14. liſtu pretezheniga leta nehali. Sa hiſhne potrebe kaj. (Pomozhik soper ſhurke in podgane.) Doſti hiſh je, ki od ſhurkov veliko nadlego ter- pé, kir jim ne le vſiga ſtanovanja neſnashniga de- lajo, ampak doſtikrat zlo jedila ognuſijo, in ktere s vſimi pomozhki pregnati ne morejo. Le s ka- kim ſtrupam ſe ſhurki pomoriti dajo. Med vſimi ſtru- pi je pa nar bolj gotovo miſhiza, (arſenik)*). *) Kir je pa ta ſhtupa slo ſtrupéna, in sdravju mozhno ſhkod- Vsame ſe je namrezh en kvintelz is likarne ali apo- teke: ta ſhtupa ſe dene v kako ſkledizo, in sraven ſe pol kosarza mleka perlije, in s kakim zve- kam dobro smeſha. To ſe poſtavi ſhurkam na per- loshen kraj, kteri od tega grosno radi pijejo, in vſi, ki ſo pili, pozepajo. Ta pomozhik ſe tako dolgo ponavlja, dokler ni ta marzheſ popolnama pokon- zhan. — Ravno ta pomozhik je dober tudi soper podgane, kjer ſe pa vezh, namrezh dva kvintelza od te ſhtupe vsame; tadaj ſe v kaki ſkledizi s pol polizha turſhizhne moke dobro smeſha, potem ſe po- zhaſi voda perliva in sopet meſha, tako de ſe ljupilo (pop) naredi, ki ſe potlej podganam naſtavi. — r. (Prav dober klej ali kit) sa pezhí masati ſe naredí, zhe ſe s prav drobnim péſkam to- liko ſirupa smeſha, de je ta smeſ kakor teſto. Kadar ſe poſuſhi, je terd ko kamen in ne kruſhi ſe, ka- kor vezhdel drugi. Zhe je pezh bela, ſe ta rjavkaſti klej po tem lahko s apnam pobéli. Dober ſvět sa puſtní zhal. Hozheſh u sakon ſtopiti, Hzherko sa sheno dobiti , Mamko poprej Dobro poglej! Je mamka le pridna sheniza , Bo hzherka nje prava deſniza. L—z. Osnanilo. (Nove molitevſke bukve:) MALI ROSHNI VERTIZ ali Molitve v vſih poſebnih zhaſih, per- loshnoftih in potrébah sa mladoſi. Spiſal P. Hitzin- ger. — V Ljubljani. 1843. Kar bi té bukvize snalo mladóſti pred drugimi perporozhiti, je poſébno to, de ſe v njih bolj obilno kakor v dosdaj isdanih najdejo sbrane molitve, s kterimi ſe samore mladi kriſtján ne le v navadnih, ampak tudi v poſébnih ſvétih opravilih s ſvôjo zer- kevjo ſkleniti. Sraven navadnih molitev sa sjutrej in svezhér, k ſ. maſhi, k ſpovedi in ſ. obhajilu i. t. d. namrezh, ſo v njih tudi molitve sa poſébne ure dnéva, ob kterih zerkev opominja; sa vſe ſvete zhaſe in sapovédane prasnike; sa ſvéti vezhér, ve- liki teden, sa prozeſije — daljej sa ſ. sakramente ſ. kerſta, ſ. birme, ſ. ólja; sa shégne zerkvene, kakor k shégnu s ſ. réſhnjim Teléſam, k shégnu vôde, ſvezh, leſá i. t. d.; sa ſpomin in o pokópu mertvih; tudi ſhe druge poſébne molitve; in krishev pot. Molitve ſo bolj kratke in po sapopadku lepó sverſtêne; vsete vezhidel is zerkvenih molitev; in kjer je red kterih molitev v katekismih bolj na tanjko rasloshèn, ſo tudi po tém obravnane, kakor molitve sa sjutrej in svezhér, k ſpovedi in ſ. obhajílu; tako de gré po enih ſtopinjah katekisem in molitevne bukve. — Beſéda je v njih sloshna in vſakimu umna; tudi zéna ne draga. Veljajo namrezh terdó svesane 15 krajzerjev; nekoliko poslazhêne in s noshniza- mi 20 krajzerjev, s uſnjatim herbtam 24 krajzer- jev, vſe uſnjate 30 krajzerjev; in s slatim obréskam in lepo poslazhêne 1 goldinar. Na prodaj ſo per g. Leopoldu Kremsharju, bukovesu pod Tranzho v Ljubljani. (Podóbeilirſke nóſhe.) Ljubljanſkimu zha- ſopiſu, v nemſhkimu jesiku piſanimu, ki ſe mu „Car- niolia" (Krajnſhniza) pravi, ſo jeli nóſhe Ilirzov in Ilirjank perkladati. Od noviga léta ſmo jih dobili she dvoje obrasov, in na vſakimu obrasu je po dvoje oſéb (perſhon). Na pervim obrasu ſta kmet in kmetiza, takó napravljena, kakor ſe vezhidel okoli Tolmazhoviga sa Ljubljano noſijo; na dru- gim ſta pa mosh in shena, taka, kakorſhne okoli Smlednika vidimo. Sarèſ, vſe podóbe, ki ſmo jih do sdaj dobili, ſo prav lizhno in umno sriſane; kar je pa per ta- kimu delu nar gorſhi, de ſo ravno take, kakor ſe moshaki in shênſke v teh krajih noſijo. Po taki no- ſhi ſe Krajnz she od delezh ſposna! Ako ravno ni morebiti vſe tako na tanjko sriſano, kakor bi imélo biti, jim mende vunder nizh poſebniga ne manjka, zheſar bi ſe grajati dale. Temu pa, kdor jih graja, in rezhe, de niſo po godu, de jim tega ali uniga manjka, bi rekel: Perjatel! ali ne veſh, de ſo te podóbe le sa nek zhaſopiſ sriſane in napravljene, ne pa sa ogléd v kaki zeſarſki — kraljevi galariji. Drugimu bi pa djal, de naj pomiſli, kakó naglo ſe krajnſka noſha ſpreminja in pazhi, ſkorej lih takó, kakor v kakoſhni drugi desheli; javalne vſa- kiga pol léta ſe nekoliko tudi Krajnzi drugazhi noſijo. Namen teh podób pa ni drugi, kakor obléko ali nóſho terdiga Krajnza pokasati in sa prihodne zhaſe ohraniti, ne pa, kakor ſe je po nemſhki ali drugi obléki in ſhegi pazhiti jel. Ktéri úmen in sveden zhlovek bo tadaj v podóbah vſeſkosi le tega gra- jal, kar ſe dan danaſhen le po redkama vidi? — Rekel bi po ſvoji rasumnoſti, de jih bo vſaki verli domorodez s poſébnim veſeljem ſprejel, in sheljil ſi bo, de bi jih tudi po goſtama po zeli ilir- ſki desheli dobivali; naj jih graja Peter ali Pavl, kolikor hózhe, nizh ne dé, blagi in rasúmni Krajniz jih vunder le povſod zhiſla, in rad ſprejema, kir ſi miſli: Gotovo tiſti ſad nar ſlabji ni Kamur ſerſhen vſeſkosi rad letí! Tiſtimu pa, kdor ſi nad vſako rezhjo jesik bruſi, vſiga graja in zherti, bi s unim úmnim mosham rekel: „Goſpod Bog ima vſe ſorte ljudi na ſvétu. Nektéri imajo golo dopadajenje, drugim veſelje kaliti, in grajati od kraja vſe, naj bo ſhe takó koriſtniga kaj. Delaj, kar in kakor hozheſh, nikoli jim ne boſh vſtregel. Le ſrezha je, de ſe taki hudob- neshi urno ſposnajo, lih tako, ko ptizhi po petju, in de jih nimajo perjatlov dovelj. — Taki sabavljivzi ſo, ko polétne muhe, kamur ſe ta marzheſ le vſé- de, vſelej sapuſti zherne pike sa ſabo, in ti druge ſhkode ne persadene, kakor tó, de moraſh sa njim vſeſkosi zhediti". — Blagi mosh je pravizo govoril! Zena imenovanih podób s zhaſopiſam vréd sa pol léta ni vezhi ko 3 goldinarje, zhe ſe v Ljubljani ſprejemajo — po poſhti poſlane ſo pa nekaj drashji. ljiva, je apotékarjem ojſtro prepovédano, jo vſakimu proda- jati, rasun zhe jo sdravitel sa potrébno ſposná in sapiſhe; savoljo tega je treba varno s njo v zaker hoditi, in je ne s rokami perje- mati, ampak jo vſelej rajſhi s kakim leſam ali zvekam me- ſhati, in ko bi bilo od nje kaj na roko perſhlo , ſe dobro omiti, tudi, ko bi je kaj oſtalo, v semljo sakopati. Pa tudi ſe mora pasiti, de do naſtavljene miſhize kaka druga shi- val ne pride, poſtavim, kokoſhi, pſi i. t. d., kir jih umorí. Kmetovski pregovori za mesec SVECAN, (ki ima letas 29. dni. Dan v temu mescu raste od 9 ur in 34 minut — do 10 ur in 56 minut). V tem mescu je po starim pregovoru večidel še velik mraz: Ko pride Svečnica — maji od strehe svečica. — Matija led razbija — če ga ni, ga naredi. — Ak prezgodaj sneg skopni, — ojster mràz na to sledi. — Če ptiči so vjeti zlo tolsti, mastnati, — bo dosti snega še in mraza prestati. — Ak je na Svečnico lepo in jasno, jazbec v jazbini ostane, kir čuti, de ima zimski mraz- še nastopiti; ak je pa gerdo, sneževno in deževno vreme, vùn perplazi, kir čuti, de je zime konec. — Če noče v Svečanu pràv šaldo zmerzvati — se spomladi slabe za žita je bati. — Séver, ki konec tega mesca zlo vdeluje — rodovitno letno ozna- nuje; — Če pa séver zdàj ne piše, — rad se v mal'mu Travnu perkazuje — vinsko terto podkopuje — In poškodje vſe zeliša. — Če zmerzla zemlja odjenjuje — gnjili hlap iz nje puhtí, — od kter'ga marsikdo zbolí. S. Kmetijſke opravila v Svezhánu. Mravljiſhe o mokrim vreménu s lopato dobro pretolzi, de mravljinzi v njemu poginejo, tudi ker- tine rastréſi, in jamze potravnikih in po ſenoshétih lepó porávnaj. Sgodno vertno séliſhe s ſlamo svezher pokri, de je mras ne vsame. Kapuſóvo ſéme ſej okoli pu- ſta, pa na tako semljo, ki je bila v jeſéni s kurji- kam pognojena, in ga ſkerbno pokri. Kadar topleji vreme perhaja, ga odkri, de mlada zima ne s belí. V vezhih krajih, ſoſébno v hribih kjer kapuſoviga ſe- mena na gnoj ne ſejejo, ſe mora sa pervo ſétev s poprej napravljeno hoſto ſolnzhni bréh poſhgati, po- shár drobno ſkopati, in vanj okoli ſvetiga Matija kapuſovo ſeme ſejati. V sadnjim krajzu poréshi verbe in jagnjeda, ti bodo hitrejſhi ſpet pogajnale. Kmali po mlaji, obréshi drevje, saſádi ſadov- ne peſhke, v sadnjim krajzu pa dervéſiza preſádi, vunder ne v mokrim vreménu, tudi ne v mokro semljo, de ne vſahnjejo. She je zhaſ, dobre perſti od kakih obrubikov, ali zeſtniga blata, ali druge naſtergáne ſoderge is dvoriſh, is potov, is lush, ali is bajerjov navositi, in s njimi jame in nishave po ſenoshetih in travnikah poravnavati, vodotozhne shlebí per ſenoshetih popraviti in pozhediti. Krave, ki v tem meſzu telijo, in kobile, ki shrebijo, vari in ne preſili jih s délam. Imej ſkerb sa ſadno drévje, glej, de boſh go- Zena preſhizhev v Krajnju 5. Svezhána: ſenzhno salégo poterl, oſtergaj in omédi mah, sa Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po ktérim ſe ſhkodljiva golasen redi; poiſhi med ve- 6 krajzarjev funt. jami in rogovilami, kamur goſenze pred simo sa- Shpèh po 15 goldinarjev zent. rod ſkrivajo, in ga pokonzhaj; poiſhi na vertu tudi med plankami in po shivim plotu, zhe kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo, in sárod ſoshgí. Preglej vſe njivno in vosno orodje, in vſo drugo kmetijſko in delavno robo, po- pravi kar je sa popravit, de ne boſh, ko delo pride, polomnjeno v roke jemál. Zhe je na njivi ali na verti sametov kaj, jih s ſmetmi potréſi, ali prekidaj, de pred sginejo in de osmina vezh ſape dobi. K. Nasnanje. Travne in vertne ſemena ſvojiga pridel- ka ſo per meni v Ljubljani poleg zeſarſkiga moſta Nr. 10 na prodaj: pahovke (französich Raigras) funt po 20 krajzerjev in mazhjiga rèpa (Thi- mothäusgras) funt po 30 krajzerjev. Tudi imam ne- koliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlaht- nim perjam po 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteri- letnih lepih in sdravih murvinih drevzov, vſaziga po 4 krajzerje v prodaj. Dr. Orel. U Krajnju U Ljubljani 5. Svezha- na. Shitni kup. 10. Svezhána. fl. kr. 1 mernik Pſhenize domazhe banaſhke . Turſhize „ Sorſhize . Ershi . Jezhmena. Proſa . Ajde . . Ovſa 25 I 1 1 27 3 8 58 53 54 fl. kr. 28 29 40 Pogovori vredniſhtva. Sopet ſe je toliko ſpiſkov sa naſhe novize nabralo, de je vredniſhtvu nemogozhe, vſakimu goſpodu piſatlu poſebej odgovor dati. Torej naj bo tukaj vſakimu odgovor: Goſpodu M. Korénu: Kakor hitro bode mogozhe, ſe bode Njih „Raslog“ natiſnil. — Goſp. Zh.. Vezhji del Njih prineſkov pride szhaſama v natiſ. — Goſp. Ivanu M. is Shtajerja: Njih dela nam dopadejo. — Goſp. Rod. Ledinſkimu: Dolgo dolgo ſmo sheljeli, tudi od Njih kaj prejéti; Njih peſim nam je draga; bolj pogoſto! ſe Jim priporozhimo. — Goſp. A. P. Peſim „Njega dni,“ je sa novize pri- pravna in ſe bode pred ko bo mogozhe natiſnila.— Goſp. Notarju: „Perporozhevanje zhbelarſiva" bode ob ſvojim zhaſu natiſnjeno. — Goſp. M. Vert.: „Od mnoshenja novih ſadnih ſort“ ſe bode novizam prav prav prileglo. — Goſp. J. Njih dopiſi nam dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam k novimu letu" niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno; nam je shal. — Goſp. Marouſhniku: S Njih „popravljenzo“ ſo ſe Oni vſim bravzam koj prav perkupili; obljubljeno peſim s veſeljem prizhakujemo. — Goſp. J. Demſharju: Vſe njih piſanja bodemo ob ſvojim zhaſu s radoſtjo natiſnili in ſe jim sa prihodno perporozhimo. — Goſp. K. proſimo kmetijſke opravila bolj popolnoma po- piſati. — Goſp. A. R. is Mekín: Kolikor vezh na sbéro, tolikor bolj ſe nam vſtréshe. — Goſp. Viſhnja- gorzu: Jih proſimo naſ vezhkrat s ſvojimi dopiti rasveſeliti! — Goſp. Voſnizhu: Njih piſanja „od nar boljſhih plotov" ſe bodemo pri vezhjim ſpiſku hvaleshno poſlushili. — Goſp. P. M. „Ena v jaſni uri“ je prav oſtroumna; tode sa Novize ni. — Goſp. C. S. F. Vezhkrat kaj taziga! Prav vſezh nam je.— Goſp. Oberdanku: Ferlanova pinja imá pokrov, ter is dvéh kóſzov, s kterim ſe pinja pokrije. — Goſp. S: Shal nam je, de „puſt“ in „koſijak“ sa Novize niſo. — Goſp. V. Dober ſvèt shenam — bodemo natiſnili. Sadaj ſhe eno beſédizo! Zhe nekteri liſtov poredama ne dobivajo, mi tega niſmo krivi; vſelaj jih na tanko odrajtamo. Zhe ſe komu kaj taziga priméri, naj ſe pri blishni poſhti oglaſi. — Drugi ſo ſe tudi pritoshilí, de mo- rajo pri nekterih poſhtah novize drashji plazhevati, kakor je njih zena; savoljo téga ſmo ſe s z. k. veliko poſhto v Ljubljani poſvetovali; pomagalo ſe bóde. — Poſameſni liſti noviz ſo po 5 krajzarjev; tode le toliko zhaſa ſo na prodaj, dokler jih je ſhe kaj odvezh. — V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Josheſ Blasnik.