Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne". y A Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr.' če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša" Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ,/,6. uri popoludne. ^itev. loO. 7 Ljubljani, v ponedeljek 6. julija 1891. Letnilt XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 5. julija. Dvojna blamaža levičarjev. Naši levičarji si domišljujejo, da so prvi politiki na svetu, in prav s farizejsko ošabnostjo gledajo na druge stranke državnega zbora, zlasti na konservativce, govoreč: Hvala Bogu, da nismo kakor drugi ljudje, ali pa cel6 taki, kakor te uboge konservativne pare! Toda, kdor se povikšuje, bo ponižan, in to se je te dni tudi nad levičarji uresničilo v dvojni meri in z dvojno blamažo; eno jim je napravil v petek dr. Plener, eno pa grof Kuen-burg včeraj. Ko je namreč v petek prvosednik napovedoval dnevni red za včerajšnjo sejo, oglasi se dr. Plener in zahteva, da pride na dnevni red tudi njegov predlog gledš znižanja pridobitnega davka. Finančni minister dr. Steinbach vstane iu pravi, da mora vlada temu predlogu oporekati, ker je treba v prvi vrsti rešiti državni proračun. Tudi se od nje ne more pričakovati, da bi se mogla o tako važni zadevi na mah odločiti. Razven tega bi bilo to delo zastonj, ker se od gospodske zbornice ni nadejati, da bi se hotela s to obširno rečjo še v tem poletju pečati, na jesen pa misli vlada sama zbornici izročiti predlog glede znižanja nekaterih davkov, kolikor bodo dopuščale državne finance. Enak odgovor je bil dal Steinbach o svojem času že v budgetnem odseku, ali Plener in njegovi tovariši se takrat zanj niso zmenili; v petek pa so takoj odnehali in vso to reč popustili. Pomen in namen Plenerjevega predloga obravnaval se je v „SIovencu" obširno, zato mi ga sedaj ni treba ponavljati, pač pa moram opozarjati, da se je ta reč konečno tako rešila, kakor jo je od prvega začetka s&m presojal konservativni klub, in da je prišlo do tega, kar je v njegovem imenu poslanec Šuklje priporočal v budgetnem odseku. Ko bi bili levičarji in Poljaki tedaj pritrdili Šukljejevi resoluciji, bili bi si v petek prihranili blamažo. Še večja pa je blamaža, katero so si po svoji kratkovidnosti nakopali včeraj. Združena levica nikogar tako hudo ne črti, kakor antisemite; najhujši trn v peti pa ji je dunajski poslanec Schneider, ki zasleduje židovstvo zlasti v obrtnem oziru in si na vso moč prizadeva varovati male obrtnike proti židovskim kapitalistom. Pristaši židovske kapitalistične stranke in liberalni židovski listi so se torej zarotili, da uničijo Schneiderja gmotno in moralično. Jeli so po svojih časnikih, pa tudi v posebnih brošurah napadati njegovo čast, češ, da je iz nepoštenih namenov ponarejal pečate in pridil pisma, da je skušal ljudi zapeljati k krivemu pričevanju, da je torej človek, ki je zrel za jetniš-nico, ne pa sposoben za državnega poslanca. Ni dolgo tega, ko je drzoviti židovski poslanec bivši „rabi" Bloch med nekim govorom Schnei-derju očital, da je zrel za .zucbthaus;" predsednik je Blocha zaradi tega pokaral, in Schneider je bil zadovoljen ter je rekel, da Blochovim napadom neče odgovarjati, ker je le žid govoril. V petek je nemški liberalni poslanec Wrabetz ponavljal omenjene psovke že med govorom Gessmannorim, potem pa jih še enkrat poudarjal v svojem govoru. Prvosednik govornika ni precej pokazal, ampak je še-le na pritožbo Luegerjevo rekel, da ga hoče poklicati k redu, kadar v roke dobi stenografični zapisnik. Toda poslanec Schneider s tem ni bil zadovoljen, ampak je zahteval, da naj zbornica karanje izreče Wrabetzu zaradi njegovih psovk. Enako karanje za Wrabetza je zahteval Gessmann, ker mu je Wrabetz oponašal, da je sumljiva oseba v zbornici in zunaj nje. Ker je poslanec Gross pritrjeval Wrabetzu, da je res, kar Schneiderju očita, zahteval je Schneider karanje tudi za Grossa; Wrabetzu je vroče prihajalo pri toliki tožbah zoper njega, in da bi se nekoliko ohladil, zahteval je konečno še on, da naj se pokara tudi dr. Lueger, ker mu je med Gessmannovim govorom očital, da je pri Frauc-Josipovi ustanovi v žep spravil 1500 gld., v škodo malim obrtnikom. Precej po seji sošli so se deveteri oddelki, da volijo karalni odsek. Izvoljeni 60 bili: iz konservativnega kluba grofa Czernin in S e r e n y i; izmed levičarjev grof Kuenburg, dr. Keil in Gotz; iz poljskega kluba vitez Abrahamovicz, namesto druzega pa narodni konservativec baron Ro Isberg; iz mladočeškega kluba Adamek; iz Coroninijeve zveze pa grof Coronini sam, ki je bil tudi načelnik dotičnemu odseku. Ta odsek se je sošel še v petek večer ter si za poročevalca izbral grofa Sere-nyia, ki je imel ustno poročati o nasvetih odse-kovih, ki so stali kot prva točka na dnevnem redu včerajšnje seje. Reč je bila sama po sebi zanimiva, zato se ni bilo čuditi, da so bile galerije natlačene in oddane vse vstopnice. Ali ravno to jo vzbujalo pri nekaterih poslancih misel, da utegne biti seja jako viharna in da se je bati demonstracij na galerijah, ako se reč razpravlja v javni seji, zato grot Serenyi v imenu odsekovem predlaga, naj bi bila seja tajna. Radovedni poslušalci so delali jako kisle obraze, ko so slišali ukaz prvosednikov, naj gredo iz hiše, in še huje je bilo židovskim časnikarjem pri srcu, ker jim je bila odvzeta prilika navzočim biti pri obsodbi svojega najhujšega protivnika. Za trdno so namreč pričakovali, da Schneider obtiči v blatu. Ko se galerije izpraznejo, pride na glasovanje vprašanje, ali naj bo seja tajna ali javna. Večina konservativnih poslancev, Mladočehi in krščansko-soci-jalni poslanci so glasovali za javno sejo, ker je prav in pravično, da se javno razžaljenje razsoja javno, kakor je dobro poudarjal dr. Lueger, ali ostali so v manjšini, ker so Poljaki glasovali z združenimi levičarji, ki so iz sebičnih uzrokov zahtevali tajno obravnavo. Po tem sklepu so šli tudi ministri, ki niso ob enem državni poslanci, iz dvorane, dasi imajo po ustavi pravico udeleževati se vseh sej, torej LISTEK. PonoCni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Vikarij vstopi, uljudno pozdravi in ko vidi, da je lord pozabil vstati, da bi mu bil ponudil sedež, sede poleg njega. škof nagubanči čelo. „Ali smem vedeti, gospod, kaj vas je napotilo k meni?" vpraša lord. „Neka prošnja, Mylord, ter se nadejam, da jo uslišite. Kot sodnik gojite le pravico." Porogljivo se nasmeje škof. nIu česa se ta tiče?" nJednega vaših najemnikov, Mylord, ki —" „0 že vem; da bi se mu zmanjšala najemnina, kaj ne? Ti ljudje mislijo, da so lastniki naših posestev in da bi je mi poslušali, plačevati bi jim morali delo. Sicer se pa s takimi rečmi ne pečam, obrnite se na agenta !" „V tacih slučajih delam jaz, kakor vi," pritrdi mu škof, .neizprosen sem." „Vsak po svoji vesti," odgovori duhovnik. „0 tem pa tu ni govorjenja; najemnik, o katerem govorim, ne prosi zmanjšaDja najemnine. Vpleten je v kazensko stvar, katere je pa tako malo kriv, da je svoj ,alibi' že dokazal." „Svoj?" vpraša lord, ki ni umel besede ,alibi'. „Svojo odsotnost," popravi vikarij. „V dan umora bil je s svojim očetom v Kenmare." „Vi govorite o umoru ubogega driverja." »Da!" „To je jako grdo, gospod, in ne urnem vas, da vi, katoliški duhovniki, vsega svojega vpliva zoper taka dejanja ne porabljate," pravi škof in vrže časopis iz rok, „da bi ta hudodelstva, ki je vselej le katoliki učinijo, enkrat prejenjala !" „Obsojamo je in obtožujemo, gospod, a da za-branimo nove čine osvete, terjamo pravice nedolžnim!" „Kdo je najemnik, o katerem govorite?" vpraša Pilferer. „Peter Hadfield, Mylord, sin jednega najboljših vaših najemnikov." „A on sam je oseba najslabše vrste, sodružnik ,whiteboyev', nevaren človek; zaslužil je več kazni, nego mu je dobri lord Plunder odkazal." „Nihče ne more dokazati, da je iz ,white-boyev', in jaz še posebno vem, da ni; a ker so vam znane te reči, znano vam bode, da je Blumfield --" „Znane so mi res, in jaz ponavljam, da je Peter divjak, ponosen, svojevoljen človek, ki last- nike te zemlje sovraži in kmete podpihuje, tako, da sem pripravljen, izgnati ga s svojega posestva." „Vso to drhal bilo bi iztirati. Kdor ni hudobnež, je pijanec in lenuh," tega sem prepričan, de škof. „Kar mene zadeva, sem se že odločil: zemljišča bom premenil vsa v pašnike, nakupil ovac in poklical skotske ovčarje. Irce pa bom iztiral." „To vam bode veliko dobička prineslo, ako menjate čredi, to bode popolnoma novo, Mylord; ako se ne motim, šteje vaša škofija, vkljub vsem vašim prizadevanjem, le dva protestanta: vikarija in cer-kvenika." „Ako pa bodem Škote poklical," zavrne škof, iznenaden po tolikej srčnosti, „imel bom toliko katolikov, kakor sedaj protestantov!" „V to pa bodete tisoče in tisoče družin izpostavili gladu in obupu! Pritožujete se, Mylord, o ,whiteboy'-ih,— kaj pa bo dalo strašuemu njih dejanju več hrane, nego vaše brezobzirno postopanje ? Ali mislite, da bodo ti močni, čili mladenči, katerih, razsrjenih do skrajnosti, ne bodemo mogli več brzdati, da bodo ti izbirali v orožju? V skrajnem svojem obupu zažigali vam bodo palače, morili vas na razvalinah vaših bivališč —" „Zdi se, da nam hočete pretiti?" „Ne, Mylord, ne pretim vam — jaz le propo-vedujem; — jaz niti ne propovedujem, jaz le povem. Po brezobzirnosti vaši bodo prisiljeni izvoliti si tudi tajnih. Grof Serenyi potem v odsekovem imenu predlaga, naj zbornipa izreče, l^efjfl iu Luegerju, Gjpssu pa ue, keis iz stenogr»fi£neg* zapisnika ni nevidno, da je hqtfil s svojj^j besedami potrditi psovke Wrabet?ove. R$yuo tako se Wrabetzu ne izreče karanje zargjj (^esan^anua, Jopr niso nanj, ampak qa Schneldprja letele be^gg Wrabetzove, d« je sumljj? v zfcpjnici $ zunaj tjjft. Bryi se ogl|«i grof Ku«tuMrg' M Y ir4W združene levice nazanja, da oit. in njegova stfaiftfr ne bodo glasovali za odsekov predlog, "da naj' se Wrabetz pokara zaradi napadov na Schneiderja, ker mu omenjenih psovk Wrabetz ni očital naravnost, ampak je le omenjal, da ljudje tako govore, ne da bi Schneider pri sodnijah pomoči zoper to iskal. Ko bi se komu kaj tacega očitalo, kakor je Bloch očital Schneiderju v zbornici, ne da bi bil imel druzega opravičenja, kakor besede: saj je le žid govoril, moralo bi to zbuditi jako trpke misli in nobena družba bi tacega človeka ne trpela v svoji sredi. Taki čuti so vodili Wrabetza pri njegovih napadih na Schneiderja, zato ne zasluži nobenega karanja. Levičarji so ploskali govorniku, na desnici pa so poslanci sikali, in ko so se liberalci spodtikali nad tem, odgovarjali so jim, da imajo enako pravico sikati, kakor oni ploskati. Besede Kuenburgove so namreč vzbudile med poslušalci zaradi tega silno strmenje, ker je grof Kqenburg po svojem poklicu deželne sodnije svetovalec in je tukaj obsojal zatoženca, ne da bi ga bil prej zaslišal in se prepričal, je li je vse res, kar se mu podtika. Iz tega govora je bilo pa tudi razvidno, da hočejo levičarji na vsak način varovati svojega pristaša Wrabet?a, Schneiderja pa še glo,-bokeje potlačiti v blato in ga na ta način spraviti iz državnega zbora. Ali njih krivični naklepi so jim spodleteli in Schneider je dobil tako sijajno zadoščenje, kakpršnega bi si nikdar ne bil mogel do-mišljevati. Za Kuenburgom namreč vstyjie sam in v dolgem, pa m^nem govoru razloži, kalcp je pri% da se njemu očita ponarejevanje pečatov in zapeljevanje prič k krivemu pričanju, in, zakaj proU temu obdolževanju pri sodniji ne išče pomoči. Njemu je tako vse eno, kar židovski li^ti pišejo pro.ti njemu, da bi se ne zmenil, ko bi mu tu^i očitali, df žlice krade. Levičarji so bili silno nataknjeni, in že zgolj beseda .židovski listi" jih je tako razkačila, da so začeli kričalji in od prvosecjnika zahtevati karanje za Schneiderja, katero je baron Chlumeckj z enako kričečim glasom izrekel, in mu ob en$m zažugal, da mu vzan^e besedo, če še kaj tacega reče. Schneider si je ta opomin zapomnil, ostal je ves čas miren, dasi se mu je razburjenost njegovih živcev videla ng obrazu. Pripovedoval je, da so hoteli on in njegovi tovariši pri n^kj priliki razrešiti nek shod, in da je t^daj nekdo nasvetoval napraviti enake vstopnice, kakoršne so imeli povabljenci, rekši, da pječat za nje hoče preskrbeti. Schneider seje pa temu nasvetu takoj uprl, češ, da se on it njegova stranka bojujejo s korupcijo, da se torej ne smejo posluževati nepoštenih sredstev. To je obveljalo in ni se ponaredil^ qoJ>ena vstopnica in do(ičnemu ni bilo treba sk^ieti za ponarfjen^ pečat. Pozneje je prišel Schneider navskriž s svojimi tovariši, ki ao mu začeli podtikaj, da je on priporočal ponarejenje vstopnic in Ali sp(»ZB^ši veliko krivico, katero so mu del al j; preklicali so svojo trditev in ga prosili od< paši^fo. E^ko krivdno je, kar se mu' očita za-strafl z^l^ftja pč- Ou ni nikogar zapeljeva}, da., m frfofc Je 0 RfftV4i mestnega svetovalca H&mburgerja proti medlinški tovarni za-obutalo ljudem le prigovarjal, da naj vsa slaba, v onpenjeni tov^rhi kupljena obutala poiščejo ip i^roče sodniji. Ni pa priporočal, da je vse eno, če namesto medlinških k sodniji prinašajo druga slaba obutala. Kar se je torej o njem pisalo v raznih listih in kar je zlasti trdil neki Hauck-Weiss, bilo je vse izmišljeno in on le zaradi tega ni tožil sod-nijsko, ker iz lastne skušnje in iz skušenj druzih ve, da porotne sodnije silno veliko stanejo in da neimovitega človeka spravijo ob vse, če tudi pravdo dobi. Razprave Schneiderjeve so napravile velik vtis, zlasti ko je pripovedoval, kako je prizanesel svojemu obrekovalcu, ko ga je žena njegova z otroci njegovimi prosila, naj se jih usmili in naj ne uniči očeta. Krepko ga je podpiral dr. Lueger, ki je rekel, da je vse eno, ako njega pokarajo zarad Wra-betza, da se mora pa odločno obračati proti izjavi grofa Kuenburga. Mož je deželne sodnije svetovalec in ne ve; da je po kazenskem zakona kriv tudi on, ki raznaša psovke drugih, da torej nikakor ne gre, izgovarjati Wrabetza. Še večji vtis, kakor Luegerjev govor pa je napravilo pismo justičnega ministra grofa Schonborna, ki ga je med sejo dobil in takoj javno prečital prvosednik. V tem pismu justični minister naznanja, da je državni pravdnik preiskoval vse, kar se zastran zapeljevanja h krivemu pričanju v raznih brošurah očita Schneiderju, da pa ni našel nobenega povoda, proti Schneiderja pričeti sodnijsko preiskavo. Živahno ploskanje in gromoviti dobro-klici so se razlegali po dvorani, ko je bilo to pismo prečitano, ker je bila vsa pravda z njim odločena. Levičarski listi se zaradi tega hudujejo nad Schon-bornom, češ, da se je brez potrebe potegnil za Schneiderja; toda minister si je štel v dolžnost potegniti se za svoje uradnike, ki morajo že sami po sebi preiskovati vse kaznjive dogodke, in katerim bi se bilo lahko očitalo, da so zanemarjali svojo dolžnost, ker so mirno gledali, da je Schneider pačil pečate in h krivemu pričanja zapeljeval ljudi. Govorila sta še Gessn^ann in Wrabetz, potem Menger in Lueger, pa zagovarjanja Schneiderjevega po ministrovem pismu ni bilo več treba, izgovarjanje in opravičevanje pa tudi ni moglo ovreči sodb?, katero si je vsak poslanec po svoji vesti napravil, kateri se tudi levičarji pri najbolj^ volji niso mogli odtegniti.. Ko je namreč govoril še P a 11 a i poudaijjaje, da je Wrabetz po krivem psoval Schnei- svojo smrt ali pa smrt svojih tlačiteljev, in takrat dvomim, da bi bili dovolj kristijani, da'bi molčd umirali; jeli bo,do moriti." .Se bomo že zabranili, gospod, ne b,9jte se,!" .Potem nastala bo mejsebojpa (domača) vojska, uničevalni boj, ki bo v potokih prelival kri — uničil bode dva naroda na mah — in to nesrečo boste s popolno zavestjo provzročili." .Jeremija ni bil hujši!" .Jeremija je bil prorok, jaz nisem. Kar je pro-povedoval, se je zgodilo. Bog daj, da bi s tem, o čemer sem jaz govoril, ne bilo tako! A ta razjas-nevanja niso uzrok mojemu pohodu, Mylord, Prišel sem, da bi plemenitega lorda udano prosil, naj blagovoli izpustiti Petra Hadfielda iz ječe." „A jaz sem že rekel, da ga bom iztiral." .Ravno zato mi uslišite prošnjo, MyIord. V dveh mesecih bo ta človek, ki ga imenujete nevarnega, razsrjen po krivični kazni, zapustil ječo. Gospod Blumfield pravi, da je združen z whiteboy-i, lahko je, da se, razsrjen, jim takoj pridruži, da bi se maščeval nad sovražniki. Vem sicer dobro, da bi on ne storil hudodelstva, a združeni v boju so ljudje enaki. — Nasprotno pa, ako ga izpustite takoj, rešeni ste njega za zmiraj." .Oprostite, gospod, ne umem vas prav," opomni Pilferer, ki se je s strahom spomnil zadnjih činov whiteboyev. .Obljubil mi je, najpozneje mesec dni po iz-puščenjn iz ječe — odpotovati v Ameriko." Pilferer s pogledom vpraša svojega tovariša za, svet. .To bi bil dpber vzgled za vse," odgovori škof. .Svetujem vam, da mu daste to dovoljenje z izrečno željo, da mu vsi tovariši sleddl" .Preostaja mi vedeti — ali bo lord Plunder s tem zadovoljen." .Plunder, moj izvrsten tovariš na lovu?" .Vi ga poznate?" .Gotovo, ali hočete, da vam dokažem ?" .Prosim!" .Škof izvleče iz žepa svoje suknje listnico, iz katere vtrga list in zapiše na-nj: .Ljubi Plunder! Vrzite iz ječe bantryske ,papista' Petra Hadfielda in ne poprašujte za njim, ko bode prag prestopil; jaz 8e pečam s tem ptičkom. LFdani vam Pinacle." .Na tak način mu pišete?" .A, mej lovci je vse dovoljeno," odgovori škof, zavije listič ter ga podi vikariju: „Za jedno vaših nežnih ovčic, gospod vikarij!" „Bog vam plati, Mylord!" smehljaje se zavrne vikarij. Vstane takoj, poslovi se in odide. Zunaj za-jaše konja, ki mu ga je kmet pripeljal ter mu veli: „K lordu Plunderju!" — Kmet ga je spremljal, jahajoč na drugem konju. (Daye 8i4di.) derja, ker je iz njegovega govora razvidno, da ni P^Čil pečatov, iz pisma ministrovega pa jasno, da ni zapeljeval ljudi h krivemu pjričanju, m da vsled • tega tudi dolženje Blo ampak na glavni carinski urad ter so uradniki mislili, da se od njih mora plačati carino kakor od perutnine. Še le na pritožbo dotičnega uradnika so višja oblastva poučila carinske uradnike, da v carinskem oziru metulji ne spadajo mej perutnino, temveč v rubriko »Umetnost in znanost", ter so carine prosti. Telegrami. Dunaj, 6. julija. Zbornica poslancev vsprejela je poglavja finančna uprava, splošna blagajnična uprava, dikašterijalna poslopja, fiskalitete, denarstvo in pa odsekovo resolucijo, v kateri se zahteva, da se vvede progresivni davek in več drugih reform v finančnem področju. Budimpeita, 4. julija. V spodnji zbornici konstatoval je predsednik, da manjka 282 poslancev. Od teh jih je 77 opravičilo svojo odsotnost, zastran drugih 205 se je pa pooblastil predsednik, da jim po zborničnem redu ustavi dnevnice, dokler svoje odsotnosti dovolj ne opravičijo. Monakovo, 5. julija. (Oficijelno.) Posebni vlak, ki je vozil iz Berolina v Monakovo, je pri Eggolsheimu' skočil s tira. Voda je baje tirove podkopala. Jedna osoba je mrtva, šest težko, šest pat lahko ranjenih. Rim, 5. julija. Dve angleški vojni ladiji prišli sta v Benetke, da bodeta zastopali angleško brodovje, ko še nova ladija „Sicilia" spusti na morje. V Benetke že prihajajo tujci v velikem številu. Peterburg*, 6. julija'. Carjevič prišel je L-ai v Irkuck. Peterburg, 6. julija. Kralj srbski pride, kakor je določeno, dne 27. t. m. v Odeso in se snide, kakor se govori, ondu s kraljico Natalijo. V Peterburg pride dne 2. avg. kjer ga na kolodvoru vsprejme car z vsem dvorom. Pri tej priliki nameravajo v Peterburgu prirediti mnogoštevilne svečanosti. Vračajoč se, kralj ostane več dni v Moskvi in ogleda francosko razstavo. Charleston, 5. julija. Blizu Charlestona na kanadskomichiganski železnici so skočili s tiru pratežni in dva osobna vozova, ker se je del mostu podrl. 13 osob je mrtvih, 58 ranjenih, jeden potnik je pa v omenjenih vozeh ostal nepoškodovan. Windsor, 5. julija. Nemški cesar ogledal je danes zjutraj škotsko gardo in telesno gardo, potem pa bil z vojvodoma Connaugh-tom in Clarencem in mnogimi častniki pri službi božji v cerkvi sv. Trojice. Propoved-nik se je spominjal rajncega maršala Molt-keja, proslavljajoč ga. S?: Piccoli-jeva tinktura za želodec Ig KT je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "JEX5 aor steklenici 10 kr. (300—1281 Tujci. 4. junija. Pri Maliču: Pollak, Ratz, Wedekind, Menkes, Sehuster, Fremdenthal, Viktor pl. Oerič in Stich Frane, z Dunaja. — Reissmiiller z Notranjskega. — dr. Ivan Randieh, z Rake. — Popovič iz Mokronoga. — Terpotez iz Trbovelj. Pri St.oiMi Steiner in Gobert, z Dunaja. — Festl, Auf-muth iz Gradca. — Trosslt iz Nemčije. — Sadnek iz Senožeč. — Brodjovin iz Zagreba. — Taubmann iz Bukarešta. — Lon-čarič iz Selc. — Viditz iz Visoke. Pri Juiitem kolodvoru: Kovačič iz Kranja. — Ponigsfeld iz Bremena. — More iz Velikega Varadina. — Roš iz Kranja. — Bidla iz Trsta. Pri bavarskem dvoru: Ranke iz Slovenske Vasi.— Honigmann iz Kočevja. Pri avstrijskem cam: Seitz iz Trsta. Umrli no: 1. julija. Marija Židan, gostija, 71 let, Kravja dolina 11, earies. Vremensko sporočilo. 5 o Ca* Stanje V«ter Vreme ® u 3 ■ i"* ! •g®* « 33 S opazovanja n>koD€i> t mm toplomera po Celziju 4 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zvee. 73-39 73 30 73 35 2Ž-0 300 24 0 ' si. vzh. si. jzapad »i jasno oblačno N o-oo 5 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 733-5 732-9 734-5 22 0 25-8 20 2 si. jzapad. si. zapad jasno n oblačno 7-40 dež včeraj srednja temperatura obeh dni 25 3°, in 2ž'7°, oziroma za-6 4° in 3 8° nad normalom. Dunajska borza. i Telegrafično poročilo.) 6. julija. Papirna renta h% po 100 gi. (g 16%davksw 92 gld. 45 Itr. Srebrna „ 5£ , 100 „ n 16* „ 92 „ 50 „ 5% »vBtr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ 20 „ Papirna renta, davka prosta..... 102 „ 45 „ Akcije avstr.-ogerske banke..... 1036 . — , Kreditne akcije ........ 294 „ 75 „ London...........117 „ 45 „ Srebro ...........— . — „ Francoski napoleond. . . . . 9 „ o2 „ Cesarski cekini........... 5 „ 57 „ Nemške marke .... 57 „ 65 „ inpi. i-.!;',.'!'.].!^!-,],: . JJK-KIČ lv,|.\''r ■■H „THE GRESHAM" i n i za zmjenje v Podružnica za Avstrijo: I Podružnica za Ogersko: j, Giselastese 1,! Fešta, Franz-JosBfitlatz v hiši društva. »UIU,i IUUU UUMU1JI1U št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1890 ..........frankov 111,610.613 Letni dohodki premij in obresti dne 30. junija 1890 ..........„ 20,084.349 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848).....• . . . „ 234,804.082 V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 55,985.275 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb....................„ 1.666,812.555 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani (12-6) pri Gvidu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3 b.