Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne".
y A
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr.' če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša"
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ,/,6. uri popoludne.
^itev. loO.
7 Ljubljani, v ponedeljek 6. julija 1891.
Letnilt XIX.
Državni zbor.
Z Dunaja, 5. julija.
Dvojna blamaža levičarjev.
Naši levičarji si domišljujejo, da so prvi politiki na svetu, in prav s farizejsko ošabnostjo gledajo na druge stranke državnega zbora, zlasti na konservativce, govoreč: Hvala Bogu, da nismo kakor drugi ljudje, ali pa cel6 taki, kakor te uboge konservativne pare! Toda, kdor se povikšuje, bo ponižan, in to se je te dni tudi nad levičarji uresničilo v dvojni meri in z dvojno blamažo; eno jim je napravil v petek dr. Plener, eno pa grof Kuen-burg včeraj. Ko je namreč v petek prvosednik napovedoval dnevni red za včerajšnjo sejo, oglasi se dr. Plener in zahteva, da pride na dnevni red tudi njegov predlog gledš znižanja pridobitnega davka. Finančni minister dr. Steinbach vstane iu pravi, da mora vlada temu predlogu oporekati, ker je treba v prvi vrsti rešiti državni proračun. Tudi se od nje ne more pričakovati, da bi se mogla o tako važni zadevi na mah odločiti. Razven tega bi bilo to delo zastonj, ker se od gospodske zbornice ni nadejati, da bi se hotela s to obširno rečjo še v tem poletju pečati, na jesen pa misli vlada sama zbornici izročiti predlog glede znižanja nekaterih davkov, kolikor bodo dopuščale državne finance.
Enak odgovor je bil dal Steinbach o svojem času že v budgetnem odseku, ali Plener in njegovi tovariši se takrat zanj niso zmenili; v petek pa so takoj odnehali in vso to reč popustili. Pomen in namen Plenerjevega predloga obravnaval se je v „SIovencu" obširno, zato mi ga sedaj ni treba ponavljati, pač pa moram opozarjati, da se je ta reč konečno tako rešila, kakor jo je od prvega začetka s&m presojal konservativni klub, in da je prišlo do tega, kar je v njegovem imenu poslanec Šuklje priporočal v budgetnem odseku. Ko bi bili levičarji
in Poljaki tedaj pritrdili Šukljejevi resoluciji, bili bi si v petek prihranili blamažo.
Še večja pa je blamaža, katero so si po svoji kratkovidnosti nakopali včeraj. Združena levica nikogar tako hudo ne črti, kakor antisemite; najhujši trn v peti pa ji je dunajski poslanec Schneider, ki zasleduje židovstvo zlasti v obrtnem oziru in si na vso moč prizadeva varovati male obrtnike proti židovskim kapitalistom. Pristaši židovske kapitalistične stranke in liberalni židovski listi so se torej zarotili, da uničijo Schneiderja gmotno in moralično. Jeli so po svojih časnikih, pa tudi v posebnih brošurah napadati njegovo čast, češ, da je iz nepoštenih namenov ponarejal pečate in pridil pisma, da je skušal ljudi zapeljati k krivemu pričevanju, da je torej človek, ki je zrel za jetniš-nico, ne pa sposoben za državnega poslanca. Ni dolgo tega, ko je drzoviti židovski poslanec bivši „rabi" Bloch med nekim govorom Schnei-derju očital, da je zrel za .zucbthaus;" predsednik je Blocha zaradi tega pokaral, in Schneider je bil zadovoljen ter je rekel, da Blochovim napadom neče odgovarjati, ker je le žid govoril. V petek je nemški liberalni poslanec Wrabetz ponavljal omenjene psovke že med govorom Gessmannorim, potem pa jih še enkrat poudarjal v svojem govoru. Prvosednik govornika ni precej pokazal, ampak je še-le na pritožbo Luegerjevo rekel, da ga hoče poklicati k redu, kadar v roke dobi stenografični zapisnik. Toda poslanec Schneider s tem ni bil zadovoljen, ampak je zahteval, da naj zbornica karanje izreče Wrabetzu zaradi njegovih psovk. Enako karanje za Wrabetza je zahteval Gessmann, ker mu je Wrabetz oponašal, da je sumljiva oseba v zbornici in zunaj nje. Ker je poslanec Gross pritrjeval Wrabetzu, da je res, kar Schneiderju očita, zahteval je Schneider karanje tudi za Grossa; Wrabetzu je vroče prihajalo pri toliki tožbah zoper njega, in da bi se nekoliko ohladil, zahteval je konečno še on, da naj se pokara tudi
dr. Lueger, ker mu je med Gessmannovim govorom očital, da je pri Frauc-Josipovi ustanovi v žep spravil 1500 gld., v škodo malim obrtnikom.
Precej po seji sošli so se deveteri oddelki, da volijo karalni odsek. Izvoljeni 60 bili: iz konservativnega kluba grofa Czernin in S e r e n y i; izmed levičarjev grof Kuenburg, dr. Keil in Gotz; iz poljskega kluba vitez Abrahamovicz, namesto druzega pa narodni konservativec baron Ro Isberg; iz mladočeškega kluba Adamek; iz Coroninijeve zveze pa grof Coronini sam, ki je bil tudi načelnik dotičnemu odseku. Ta odsek se je sošel še v petek večer ter si za poročevalca izbral grofa Sere-nyia, ki je imel ustno poročati o nasvetih odse-kovih, ki so stali kot prva točka na dnevnem redu včerajšnje seje. Reč je bila sama po sebi zanimiva, zato se ni bilo čuditi, da so bile galerije natlačene in oddane vse vstopnice. Ali ravno to jo vzbujalo pri nekaterih poslancih misel, da utegne biti seja jako viharna in da se je bati demonstracij na galerijah, ako se reč razpravlja v javni seji, zato grot Serenyi v imenu odsekovem predlaga, naj bi bila seja tajna. Radovedni poslušalci so delali jako kisle obraze, ko so slišali ukaz prvosednikov, naj gredo iz hiše, in še huje je bilo židovskim časnikarjem pri srcu, ker jim je bila odvzeta prilika navzočim biti pri obsodbi svojega najhujšega protivnika. Za trdno so namreč pričakovali, da Schneider obtiči v blatu. Ko se galerije izpraznejo, pride na glasovanje vprašanje, ali naj bo seja tajna ali javna. Večina konservativnih poslancev, Mladočehi in krščansko-soci-jalni poslanci so glasovali za javno sejo, ker je prav in pravično, da se javno razžaljenje razsoja javno, kakor je dobro poudarjal dr. Lueger, ali ostali so v manjšini, ker so Poljaki glasovali z združenimi levičarji, ki so iz sebičnih uzrokov zahtevali tajno obravnavo. Po tem sklepu so šli tudi ministri, ki niso ob enem državni poslanci, iz dvorane, dasi imajo po ustavi pravico udeleževati se vseh sej, torej
LISTEK.
PonoCni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Vikarij vstopi, uljudno pozdravi in ko vidi, da je lord pozabil vstati, da bi mu bil ponudil sedež, sede poleg njega.
škof nagubanči čelo.
„Ali smem vedeti, gospod, kaj vas je napotilo k meni?" vpraša lord.
„Neka prošnja, Mylord, ter se nadejam, da jo uslišite. Kot sodnik gojite le pravico."
Porogljivo se nasmeje škof.
nIu česa se ta tiče?"
nJednega vaših najemnikov, Mylord, ki —"
„0 že vem; da bi se mu zmanjšala najemnina, kaj ne? Ti ljudje mislijo, da so lastniki naših posestev in da bi je mi poslušali, plačevati bi jim morali delo. Sicer se pa s takimi rečmi ne pečam, obrnite se na agenta !"
„V tacih slučajih delam jaz, kakor vi," pritrdi mu škof, .neizprosen sem."
„Vsak po svoji vesti," odgovori duhovnik. „0 tem pa tu ni govorjenja; najemnik, o katerem govorim, ne prosi zmanjšaDja najemnine. Vpleten je v
kazensko stvar, katere je pa tako malo kriv, da je svoj ,alibi' že dokazal."
„Svoj?" vpraša lord, ki ni umel besede ,alibi'.
„Svojo odsotnost," popravi vikarij. „V dan umora bil je s svojim očetom v Kenmare."
„Vi govorite o umoru ubogega driverja."
»Da!"
„To je jako grdo, gospod, in ne urnem vas, da vi, katoliški duhovniki, vsega svojega vpliva zoper taka dejanja ne porabljate," pravi škof in vrže časopis iz rok, „da bi ta hudodelstva, ki je vselej le katoliki učinijo, enkrat prejenjala !"
„Obsojamo je in obtožujemo, gospod, a da za-branimo nove čine osvete, terjamo pravice nedolžnim!"
„Kdo je najemnik, o katerem govorite?" vpraša Pilferer.
„Peter Hadfield, Mylord, sin jednega najboljših vaših najemnikov."
„A on sam je oseba najslabše vrste, sodružnik ,whiteboyev', nevaren človek; zaslužil je več kazni, nego mu je dobri lord Plunder odkazal."
„Nihče ne more dokazati, da je iz ,white-boyev', in jaz še posebno vem, da ni; a ker so vam znane te reči, znano vam bode, da je Blumfield --"
„Znane so mi res, in jaz ponavljam, da je Peter divjak, ponosen, svojevoljen človek, ki last-
nike te zemlje sovraži in kmete podpihuje, tako, da sem pripravljen, izgnati ga s svojega posestva."
„Vso to drhal bilo bi iztirati. Kdor ni hudobnež, je pijanec in lenuh," tega sem prepričan, de škof. „Kar mene zadeva, sem se že odločil: zemljišča bom premenil vsa v pašnike, nakupil ovac in poklical skotske ovčarje. Irce pa bom iztiral."
„To vam bode veliko dobička prineslo, ako menjate čredi, to bode popolnoma novo, Mylord; ako se ne motim, šteje vaša škofija, vkljub vsem vašim prizadevanjem, le dva protestanta: vikarija in cer-kvenika."
„Ako pa bodem Škote poklical," zavrne škof, iznenaden po tolikej srčnosti, „imel bom toliko katolikov, kakor sedaj protestantov!"
„V to pa bodete tisoče in tisoče družin izpostavili gladu in obupu! Pritožujete se, Mylord, o ,whiteboy'-ih,— kaj pa bo dalo strašuemu njih dejanju več hrane, nego vaše brezobzirno postopanje ? Ali mislite, da bodo ti močni, čili mladenči, katerih, razsrjenih do skrajnosti, ne bodemo mogli več brzdati, da bodo ti izbirali v orožju? V skrajnem svojem obupu zažigali vam bodo palače, morili vas na razvalinah vaših bivališč —"
„Zdi se, da nam hočete pretiti?"
„Ne, Mylord, ne pretim vam — jaz le propo-vedujem; — jaz niti ne propovedujem, jaz le povem. Po brezobzirnosti vaši bodo prisiljeni izvoliti si

tudi tajnih. Grof Serenyi potem v odsekovem imenu predlaga, naj zbornipa izreče,	l^efjfl iu
Luegerju, Gjpssu pa ue, keis iz stenogr»fi£neg* zapisnika ni nevidno, da je hqtfil s svojj^j besedami potrditi psovke Wrabet?ove. R$yuo tako se Wrabetzu ne izreče karanje zargjj (^esan^anua, Jopr niso nanj, ampak qa Schneldprja letele be^gg Wrabetzove, d« je sumljj? v zfcpjnici $ zunaj tjjft.
Bryi se ogl|«i grof Ku«tuMrg' M Y ir4W združene levice nazanja, da oit. in njegova stfaiftfr
ne bodo glasovali za odsekov predlog, "da naj' se Wrabetz pokara zaradi napadov na Schneiderja, ker mu omenjenih psovk Wrabetz ni očital naravnost, ampak je le omenjal, da ljudje tako govore, ne da bi Schneider pri sodnijah pomoči zoper to iskal. Ko bi se komu kaj tacega očitalo, kakor je Bloch očital Schneiderju v zbornici, ne da bi bil imel druzega opravičenja, kakor besede: saj je le žid govoril, moralo bi to zbuditi jako trpke misli in nobena družba bi tacega človeka ne trpela v svoji sredi. Taki čuti so vodili Wrabetza pri njegovih napadih na Schneiderja, zato ne zasluži nobenega karanja. Levičarji so ploskali govorniku, na desnici pa so poslanci sikali, in ko so se liberalci spodtikali nad tem, odgovarjali so jim, da imajo enako pravico sikati, kakor oni ploskati.
Besede Kuenburgove so namreč vzbudile med poslušalci zaradi tega silno strmenje, ker je grof Kqenburg po svojem poklicu deželne sodnije svetovalec in je tukaj obsojal zatoženca, ne da bi ga bil prej zaslišal in se prepričal, je li je vse res, kar se mu podtika. Iz tega govora je bilo pa tudi razvidno, da hočejo levičarji na vsak način varovati svojega pristaša Wrabet?a, Schneiderja pa še glo,-bokeje potlačiti v blato in ga na ta način spraviti iz državnega zbora. Ali njih krivični naklepi so jim spodleteli in Schneider je dobil tako sijajno zadoščenje, kakpršnega bi si nikdar ne bil mogel do-mišljevati.
Za Kuenburgom namreč vstyjie sam in v dolgem, pa m^nem govoru razloži, kalcp je pri% da se njemu očita ponarejevanje pečatov in zapeljevanje prič k krivemu pričanju, in, zakaj proU temu obdolževanju pri sodniji ne išče pomoči. Njemu je tako vse eno, kar židovski li^ti pišejo pro.ti njemu, da bi se ne zmenil, ko bi mu tu^i očitali, df žlice krade. Levičarji so bili silno nataknjeni, in že zgolj beseda .židovski listi" jih je tako razkačila, da so začeli kričalji in od prvosecjnika zahtevati karanje za Schneiderja, katero je baron Chlumeckj z enako kričečim glasom izrekel, in mu ob en$m zažugal, da mu vzan^e besedo, če še kaj tacega reče. Schneider si je ta opomin zapomnil, ostal je ves čas miren, dasi se mu je razburjenost njegovih živcev videla ng obrazu. Pripovedoval je, da so hoteli on in njegovi tovariši pri n^kj priliki razrešiti nek shod, in da je t^daj nekdo nasvetoval napraviti enake vstopnice, kakoršne so imeli povabljenci, rekši, da pječat za nje hoče preskrbeti. Schneider seje pa temu nasvetu takoj uprl, češ, da se on it njegova stranka bojujejo s korupcijo, da se torej ne smejo posluževati
nepoštenih sredstev. To je obveljalo in ni se ponaredil^ qoJ>ena vstopnica in do(ičnemu ni bilo treba sk^ieti za ponarfjen^ pečat. Pozneje je prišel Schneider navskriž s svojimi tovariši, ki ao mu začeli podtikaj, da je on priporočal ponarejenje vstopnic in Ali sp(»ZB^ši veliko krivico, katero so mu del al j; preklicali so svojo trditev in ga prosili od< paši^fo. E^ko krivdno je, kar se mu' očita za-strafl z^l^ftja pč- Ou ni nikogar zapeljeva}, da., m frfofc	Je 0 RfftV4i mestnega
svetovalca H&mburgerja proti medlinški tovarni za-obutalo ljudem le prigovarjal, da naj vsa slaba, v onpenjeni tov^rhi kupljena obutala poiščejo ip i^roče sodniji. Ni pa priporočal, da je vse eno, če namesto medlinških k sodniji prinašajo druga slaba obutala. Kar se je torej o njem pisalo v raznih listih in kar je zlasti trdil neki Hauck-Weiss, bilo je vse izmišljeno in on le zaradi tega ni tožil sod-nijsko, ker iz lastne skušnje in iz skušenj druzih ve, da porotne sodnije silno veliko stanejo in da neimovitega človeka spravijo ob vse, če tudi pravdo dobi.
Razprave Schneiderjeve so napravile velik vtis, zlasti ko je pripovedoval, kako je prizanesel svojemu obrekovalcu, ko ga je žena njegova z otroci njegovimi prosila, naj se jih usmili in naj ne uniči očeta.
Krepko ga je podpiral dr. Lueger, ki je rekel, da je vse eno, ako njega pokarajo zarad Wra-betza, da se mora pa odločno obračati proti izjavi grofa Kuenburga. Mož je deželne sodnije svetovalec in ne ve; da je po kazenskem zakona kriv tudi on, ki raznaša psovke drugih, da torej nikakor ne gre, izgovarjati Wrabetza.
Še večji vtis, kakor Luegerjev govor pa je napravilo pismo justičnega ministra grofa Schonborna, ki ga je med sejo dobil in takoj javno prečital prvosednik. V tem pismu justični minister naznanja, da je državni pravdnik preiskoval vse, kar se zastran zapeljevanja h krivemu pričanju v raznih brošurah očita Schneiderju, da pa ni našel nobenega povoda, proti Schneiderja pričeti sodnijsko preiskavo. Živahno ploskanje in gromoviti dobro-klici so se razlegali po dvorani, ko je bilo to pismo prečitano, ker je bila vsa pravda z njim odločena. Levičarski listi se zaradi tega hudujejo nad Schon-bornom, češ, da se je brez potrebe potegnil za Schneiderja; toda minister si je štel v dolžnost potegniti se za svoje uradnike, ki morajo že sami po sebi preiskovati vse kaznjive dogodke, in katerim bi se bilo lahko očitalo, da so zanemarjali svojo dolžnost, ker so mirno gledali, da je Schneider pačil pečate in h krivemu pričanja zapeljeval ljudi.
Govorila sta še Gessn^ann in Wrabetz, potem Menger in Lueger, pa zagovarjanja Schneiderjevega po ministrovem pismu ni bilo več treba, izgovarjanje in opravičevanje pa tudi ni moglo ovreči sodb?, katero si je vsak poslanec po svoji vesti napravil, kateri se tudi levičarji pri najbolj^ volji niso mogli odtegniti.. Ko je namreč govoril še P a 11 a i poudaijjaje, da je Wrabetz po krivem psoval Schnei-
svojo smrt ali pa smrt svojih tlačiteljev, in takrat dvomim, da bi bili dovolj kristijani, da'bi molčd umirali; jeli bo,do moriti."
.Se bomo že zabranili, gospod, ne b,9jte se,!"
.Potem nastala bo mejsebojpa (domača) vojska, uničevalni boj, ki bo v potokih prelival kri — uničil bode dva naroda na mah — in to nesrečo boste s popolno zavestjo provzročili."
.Jeremija ni bil hujši!"
.Jeremija je bil prorok, jaz nisem. Kar je pro-povedoval, se je zgodilo. Bog daj, da bi s tem, o čemer sem jaz govoril, ne bilo tako! A ta razjas-nevanja niso uzrok mojemu pohodu, Mylord, Prišel sem, da bi plemenitega lorda udano prosil, naj blagovoli izpustiti Petra Hadfielda iz ječe."
„A jaz sem že rekel, da ga bom iztiral."
.Ravno zato mi uslišite prošnjo, MyIord. V dveh mesecih bo ta človek, ki ga imenujete nevarnega, razsrjen po krivični kazni, zapustil ječo. Gospod Blumfield pravi, da je združen z whiteboy-i, lahko je, da se, razsrjen, jim takoj pridruži, da bi se maščeval nad sovražniki. Vem sicer dobro, da bi on ne storil hudodelstva, a združeni v boju so ljudje enaki. — Nasprotno pa, ako ga izpustite takoj, rešeni ste njega za zmiraj."
.Oprostite, gospod, ne umem vas prav," opomni Pilferer, ki se je s strahom spomnil zadnjih činov whiteboyev.
.Obljubil mi je, najpozneje mesec dni po iz-puščenjn iz ječe — odpotovati v Ameriko."
Pilferer s pogledom vpraša svojega tovariša za, svet.
.To bi bil dpber vzgled za vse," odgovori škof. .Svetujem vam, da mu daste to dovoljenje z izrečno željo, da mu vsi tovariši sleddl"
.Preostaja mi vedeti — ali bo lord Plunder s tem zadovoljen."
.Plunder, moj izvrsten tovariš na lovu?"
.Vi ga poznate?"
.Gotovo, ali hočete, da vam dokažem ?"
.Prosim!"
.Škof izvleče iz žepa svoje suknje listnico, iz katere vtrga list in zapiše na-nj: .Ljubi Plunder! Vrzite iz ječe bantryske ,papista' Petra Hadfielda in ne poprašujte za njim, ko bode prag prestopil; jaz 8e pečam s tem ptičkom. LFdani vam Pinacle."
.Na tak način mu pišete?"
.A, mej lovci je vse dovoljeno," odgovori škof, zavije listič ter ga podi vikariju: „Za jedno vaših nežnih ovčic, gospod vikarij!"
„Bog vam plati, Mylord!" smehljaje se zavrne vikarij. Vstane takoj, poslovi se in odide. Zunaj za-jaše konja, ki mu ga je kmet pripeljal ter mu veli: „K lordu Plunderju!" — Kmet ga je spremljal, jahajoč na drugem konju.	(Daye 8i4di.)
derja, ker je iz njegovega govora razvidno, da ni P^Čil pečatov, iz pisma ministrovega pa jasno, da ni zapeljeval ljudi h krivemu pjričanju, m da vsled • tega tudi dolženje Blo<s]tiovo nima noben^ podlage, vstan$ po konečni besedi poročevalčevi K u e n-burg in naznanja, da, bodo vsled, poj^ila ministrovega tudi on in njegovi tov^iši;glasovali za karanje Wrabet?u. To so res stopili in talgp. je bilo Schneiderju dano soglasno za^ošč.^ zaradi ipvk Wrabe,tzovih. Tudi drugi nasveti odselrovi so obveljali z veliko večino glasov.
Ker so se bili ministri umaknili iz tajne seje, naznanjal je koncem včerajšnje seje prvosednik, da tega niso storili, kakor da bi ne bili imeli pravice navzoči biti, ampak ker so hoteli prostovoljno prepuščati zbornici, naj domačo notranjo zadevo reši sama.
Vsi današnji listi poročajo o tej zadevi, ali reč zavijajo drugače, kakor se je v istini godila. Zato je obžalovati, da je bila seja tajna, in zato sem se potrudil, da Vam reč popišem kolikor mogoče na-tančuo in nepristransko. Vse zavijanje ne pomaga nič, levičarji so se s svojim ravnanjem blamirali.
Budgetna razprava.
(Šestnajsti dan.)
Ura je bila že dve, ko se prične nadaljevanje razprave o državnem proračunu. Dr. Fuss je govoril za vravnanje valute in priporočal, da naj bo enotni denar manjši, kakor sedanji goldinar. Tadi Szczepanovski je pritrjeval tej misli, sicer pa govoril o raznih davkarskih zadevah, glede valute pa poudarjal svoje soglasje s finančnim ministrom. Glavni govornik Brzorad toži, da finančni uradi na Češkem ne izvršujejo enakopravnosti in da so davčni zakoni, zlasti pristojbinski jako nejasni. Ko ee je sostavljal pristojbinski zakon, pravi Brzorad, prinesel je poročevalec svoj načrt v pregled ministru, ki je rekel: Načrt je dober, ali vsakdo bi ga umel, in nihče bi več kazni ne plačal. Poročevalec sostavi drug načrt, pride v drugič k ministru, ki mu pravi: Reč je zdaj nekoliko boljša, ali odvetniki bi vendar še umeli postavo. Sostavi še tretji načrt in ga predloži ministru, ki mu reče: Zdaj je dobro, ker tega j»? sam ne umem! (Veselost!)
Zadnji govornik Suess je govoril tudi o v% luti in marsikaj zanimivega povedal. Z njim je bila razprava o centralu dovršena in seja zvečer ob
uro sklenjena. Prihodnja seja bo jutri ob desetih dopoldne.
rrrrr

Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani.
(Dalje.)
t' ! : . - ,.-.--
Gosp. tajnik dr. Josip Lesar čita naslednje poročilo:
.Z neko bojaznijo stopa letos odbor pred Vas; storil je namre(s v minolem letu dva morda po mnenju nekaternikov drzna, po odbgrovi sodbi pa le pogumna koraka. Katera koraka mislim, Vam je naznanil že gosp. predsednik; pa tudi meni se bodq še ponudila prilika, o njiju govoriti. Pogum do onih korakov pa si je odbor vzel, trdno zaupajoč na velikodušnost čč. gg. društvenikov, in sploh vseh pravih slovenskih domoljubov.
To se mi je zdelo potrebno na čelo postaviti poročilu odborovemu o društvene^ delovanju v minolem letu.
*
* *
Pri III. rednem občnem zboru .Katoliškega tiskovnega društva" dne 25. junija 1890 so bili za tri leta izvoljeni v odbor z večino glasov p. n. gg.: prelit dr. Andrej Č e b a š ek, kanonik Karol K lun, stolni župnik kanonik Janez F!is, profesorji: Anton Zupančič, dr. Frančišek Lampe, dr. Ivan Jauežič, dr. Josip Lesar; župnika: Janez Novak in Janez Podboj; podvodja Žiga B o-h i n e c, trgovec Karol Poljak, katehet Anton Kržič, pa stolna vikarja Matija Kolar in Andrej K a 1 a n. Od prevzvišenega g. pokrovitelja je bil v smislu društvenih pravil v odbor poslan prevzvišeni g. prelat dr. Janez K u 1 a v i c.
Izvoljeni odbor se je še istega dnd tako-le konstituiral: Predsednik Anton Zupančič, podpredsednik dr. Fr. Lampe, tajnik dr. Jos. Lesar, blagajnik Žiga Bohince, nadzornik tiskarne Matija Kolar in nadzornik bukvarne Ant. Kržič.
Odborovih sej je bilo v minolem letu devet: 1. julija, 23. julija, 23. avgusta, 17. oktobra, 19. novembra 1880; 3. februvarija, 13. aprila, 23. maja
in 10. junija 1891. Zadnja se je tudi še nadaljevala 17. junija. Obiskovane so bile prav pridno od domačih, včasih tudi od kakega zunanjega odbornika. Razpravljale so se v nj'h tekoče društvene zadeve; najtemeljitejši razgovori pa so veljali glavnima dejanjema društva v zadnjem letu: pridobitvi lastne knjigoveznice in nakupu d r u -š t v e q e h i š e.
Ker je rajnki g. Henrik Ničman o bolezni našemu društvu zoppt in zopet na prodaj ppnudil svojo knjigoveznico, združeno s prodajalnico molit-venikov, učnih knjig, pisalnega orodja itd., je sklenil odbor najprej le samo prodajalnico z vso zalogo vred in z lastninsko pravico do nekaterih knjig kupiti. Ker pa sama prodajalnica brez knjigoveznice ni bila dobiti, prevzel je odbor s kupnim pismom z dne 23. avgusta obojno v svojo last za 7250 gld. in 100 gld, ključarine, Ker smo morali celi svoti takoj odšteti, je jasno, da smo mogli to storiti le s posojiloma, katero nam je dalo neko prijateljsko društvo. — Dne 3. oktobra, 1890 nam je slavni mestni magistrat ljubljanski podelil koncesijo za prodajo molitvenikov in šolskih knjig, podobic itd., pod prej^njp. firmo Henrika Ničmana; ob jednem nam je dal pa tudi dovoljenje za izvrševanje knjigo-veške obrti pod vodstvom izvežbanega knjigovezca-namestnika.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. julija. ^otraBje deiele.
Parlamentarna zborovanja. Kakor se sedaj govori, hoče vlada državni zbor jeseni sklicati že v oktobru* da se proračun reši še o pravem času. Zboroval bode potem hkratu z delegacijama, ki letos zborujeta na Dunaju. Deželni zbori bi po tem takem zborovali še le v decembru ali pa v ja-nuvariju. — Ce je na tej govorici kaj resnice, ne v&no. Da bi se pa v državnem zboru rešil budget pred Božičem, o tem jako dvomimo, naj državni zbor tudi začne zborovati že v oktobru. V dobrih dveh mesecih bndgetni odstk in zbornica ne bodet* mogla rešiti vsega budgeta. Saj vidimo, kako se letos počasi nadaljuje, budgetna razprava.
Vašatti/ ostane poslanec. Ko je Tilšer v imenu mladočeškega kluba bil malo v zbornici okrcal Vašatty-ja, razširila se je bila govorica, da Va-šattj odloži svoj mandat. Izjava mladočeškega kjuba pa temu oporeka. Vašatty ostane še nadalje poslanec, poleg tega pa seveda tudi član mladočeškega kluba. Stranki ta poslanec tudi v bodoče ne bode koristil, pač pa sedaj ni misliti na kako zvezo mej Mladočehi in drugimi desničarji. Pbsebno pa Poljaki ne morejo občevati z Mladočehi, dokler je mej njimi Vašattj. Naj si Mladočehi prizadevajo biti še tako zmerni, ne bode jim ničesar pomagalo, ker niso imeli toliko poguma, da bi se bili otresli tega moža.
Poljaki. Nekateri konservativni poljski poslanci si jako prizadevajo, da bi preprečili zvezo mej Poljaki in levičarji. Radi bi napravili zvezo mej Poljaki in konservativnimi veleposestniki. Dosti upanja ni, da bi se jim to posrečilo, ker hodijo Mladočehi svoja pota. Večina poljskega kluba je za to, da se Poljaki nagnejo na ono stran, kjer bode moč dobiti zanesljivo večino. Mladočehi bi sedaj pač lahko temeljito premenili položaj, ko bi imeli pogum, da bi se odrekli dosedanji svoji politiki in nastopili pot, po kateri je Cehe vodil Bieger. Seveda, v tem slučaju se jim je bati, da jim narod odreče zaupanje, ker so prej toliko zabavljali proti zmerni politiki.
V nanje države.
Robstvo. Sklepi bruseljske konference proti robstvu niso dobili svoje veljave, kar je pač jako obžalovati. Pri konterenci se je sklenilo, da sklepi še le dobč veljavo, če jim pritrdi do i. julija vseh sedemnajst držav, katere so bile v Bruselju zastopane. Sklepom je pritrdila tudi Turčija, ko sta Nemčija in Anglija malo ndnjo pritisnili, ali kulturna Francija in Portugalska se nista mogli odločiti za odobrenje teh sklepov, ali prav za prav parlamenta teh dveh držav delatja ovire. Ti dve državi bi imeli v Afriki nekoliko škod.e. če se sklepi omenjene konference strogo izved6. Zares je obžalovati, da se še v Evropi dobe države, ki iz sebičnih ozi-rov ovirajo popolno odpravo trgovine z robi. Tembolj je pa obžalovati, da je mej temi državami FraDcija, ko si vendar francoski kardinal Lavigerie najboli prizadeva, da bi se odpravilo robstvo. Država torej ovira delo tega plemenitega moža.
Bolgarija in trodriavna zveza. Pariški list „Eitafette" hoče vedeti, da trodržavna zveza namerava priznati Koburžana in pa zjedinjenje obeh Bolgarij. Berohnska »National- Zeitung" pa opaža na to, da si je francoski list to vest le izmislil, da bi Rusija rajši, sklenila zvezo s Francozi. Nemčija. Avstrija in Italija gotovo ne mislijo te stvari sprožiti, če je ne sproži kdo drugi. — Mi se popolnoma strinjamo z berolinskim listom, le to pristavimo, da
na ta način Francozi Rusov za zvezo ne bodo dobili. V Peterburgu predobro poznajo miroljubno politiko trodržavne zveze. Čudimo se pa, da republikanska Francija bolgarskemu narodu ne privošči zjedinjenja, to se pač malo strinja z liberalnimi načeli, s katerimi se tako radi ponašajo Francozi.
Ruski vrednostni papirji. V Parizu in Berolinu se je zadnji čas ponujalo posebno mnogo •ruskih vrednostnih papirjev na prodaj. Zaradi tega je po tem papirjem kurz na borzah precej pal. Da kapitalisti tako hite prodati ruske papirje, tem so krive razne neugodne vesti iz Rusije, zlasti da bode letos skoro po vsej Sosiji slaba letinja. Morda je pa za tem tudi kaka politična spletka. Rusija se je Židom močno zamerila, ker vedno iztirava njih sovernike. Bogati židovski kapitalisti zaradi tega napenjajo vse sile, kako bi jej kaj škodovali.
Alzacija in, Loteringija. »Figaro" je ne davno prinesel načrt, kako bi se dalo napraviti spo-razumljenje mej Nemčijo in Francijo s tem, da Nemci povrnejo Loteringijo Francozom, Alzacijo si pa obdrže. Ta predlog pa ni bil posebno prijazno vsprejet niti v Franciji, niti v Nemčiji. Sedaj je pa ta list si izmislil nov načrt. Ti dve deželi naj bi za dvajset let proglasili za neutralni, potem pa bi se prebivalstvo po plebescitu samo odloČilo, hoče li pridružiti se Franciji ali Nemčiji. Ta list celo misli, da bi sedanji nemški cesar morda odobril ta načrt.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, dn<5 30. junija. (Prihod Slovencev in Hrvatov.— Spominski dnevi so-kolstva.) [Konec.] Od jutra pa do večera imela je Praga v nedeljo slavnostno lice. Povsodi bilo je polno ljudstva, povsodi neobičajno živo. Dasi so bije prirejene poleg izložbe in javnih tekmovalnih telo-vadeb sokolskih na dveh velikih veltavskih otokih velike narodne slavnosti v prospeh »Matice šolske", bil je obisk povsodi velikansk. Izložbo je obiskalo v ta dan nad 70.000 ljudij.
Dopoldne vršila se je tekmovalna telovadba na sokolskem telovadišču ~ v prisotnosti ogromne množice gostov in praškega občinstva. Tekmovanje je presenetilo vse nadeje v tem oiiru. Kaj jednacega še ni videla Praga. Telovadilo je nad 3Q00 Sokolov. Pogled na to bil je čarobep in yelikansk, kajti mislite si armado 3000 Solilo? brez povelja, samo na zvonjenje z odra danega, izvrševati najtežje vaje z akurateso, kakoršne si more le želeti polkovnik, to je že, nek«; potem te pestre, skupine, piramide itd. V borenju odlikoval se je kot prvi — član hrvatskega »Sokola"; veselje je, bilo gibati, kako je metal protivnike, v pesek. »Nn, — rekel je tik m|ene neki Poljak — bratje Hrvatje so se to naučili od —Turkpv!"
Vrhupec slavnosti pa Je bil včeraj v ponedeljek. Glavna točka vsporeda bil je, ogromni, dražestni sprevod vseh Sokolov (blizu 8000) po mestu, in to je bil triumf vseh slavnostij, koje so ti) doživeli Sokoli. Sprevod se je zbral, na Kralj. Vinogradih in se j^ pontikal v nastopnem sporedu i Sprevod je pričela praškega »Sokola" četa na konjih. Za to četo je korakala kolinska sokolska godba. Pred vi-nogradsko mestno hišo poklonijo se mestgi zastopniki. Pred sprevodom nahajala so se tuja odposlanstva, Bokplska iz Amerike, Mnihova, Draždanj, iz Hrvatske in Slovenije, z Dunaja, Dečina in Opave. Policijsko ravnateljstvo je b^lo prepovedalo udeležbo tujim gostom v sprevodu, razven mpravski.m in šle-zijskim. Na Vaclavskem trgu sreča spre,vod poljska četa, ki je šla v čelu k staromeškemu rotovžu. Tu je bila zgrajena lepo okrašena tribuna. Po vseh hišah je pri oknih kar mrgolelo ljudstva. Tribuna stala je j pod balkonom mestne hiše, nasproti Tinski cerkvi, j Na tribuni se je nahajal starosta dr. Šole z mestnim i zastopništvom, dalje francoski telovadci, zastopniki hrvatskih in slovenskih telovadnih društev. Po na-tlačeuih ulicah, koder se je pomikal sprevod, je občinstvo navdušeno pozdravljalo »Sokole" 8 klici: »Slava!" in »Na zdar!"	j
Ura je bila deset, ko se na Staromeškem trgu razvrste sokolska društva v štirikot ali kare. Pogled j je bil krasen, da tacega še ni videla Praga. Po raznih j govorih so šli poljski, francoski, ameriški, dunajski, slovenski in hrvatski gostje v mestno hišo (radnico), kjer so bili lepo vsprejeti in pogoščeni v svetovalnici.
Prvi je napil gostom župan gosp. dr. Šole, rekoč: »Pozdravljam vas, dragi in čislani gostje naši, v tej staroslavni in spomenski dvorani staro-mestne ,radnice' najiskreneje in najsrčneje. Iz vseh slovanskih koučin vidim li radostno zastopnike in zahvaljujem je, da so prišli, da se udeleže velike in spominske slavnosti druzega vsesokolskega shoda,
in hvala vam, da se tako prijateljsko in bratovsko radujete skupno z nami. V imenu kraljevskega stolnega mesta Prage s tega mesta, posvečenega delu, trudu in blaginji, srcu češke zemlje, dvigam kozarec, napolnjen od prave burgundske trte s Francoske, kojo je lastnoročno sadil in gojil nepozabni češki kralj Karol 17., soroden s kraljevskim rodom Valois — dvignem to kapljo, obrodivšo v češki zemlji, da pozdravim goste iz Amerike, Francoske, Ogerske, Galicije, goste iz Slovenije in Hrvatske in Srbe, in izražam s tem zajedno toplo in iskreno radost, da smo se tu konečno jednoč združili.(»Vybornč", ploskanje in klici: »Slava!") Gospode s Poljske sem imel čast že jedenkrat pozdraviti v tej dvorani, toda pozdravljam je z nova in kličem z dna srca: Vsem slovanskim gostom iu Sokolom ,Slava' in ,Na zdar'!" (Vjbornč! — Trajajoče ploskanje.)
Popoldne se je vršila javna telovadba. Telovadilo je nad 2600 izurjenih telovadcev v najuzor-nejšem redu, pozdravljanj od ogromnega občinstva. Francoski telovadci so rekli, da je ta telovadba nadkriljevala vse dosedanje nastope telovadnih društev. Po javni telovadbi so se zbrali Sokoli s svojimi gosti in prijatelji v zofinskih dvoranah k prijateljski zabavi. Došla je cela vrsta brzojavk od blizu in daleč. In tako je bil završen II. sokolski shod. Vkupe se je pripeljalo poslednje tri dni v Prago blizu — 80.000 ljudij 1 A bili so zajedno še drugi shodi, kakor shod češko-slovenskih trgovcev, Čeških občinskih predstojnikov, čeških vrtnarjev in čeških gostilničarjev.
Danes dopoldne ob 11. uri so se pa zbrali zastopniki »Sokolov" iz vse Češke, Morave, Slezije in Amerike, dalje poljski, slovenski, hrvatski in francoski gimnasti v jubilejni izložbi pred industrijno palačo. V imenu odbora pozdravil jih je ces. svitnik g. R. Jahn, na kar so odzdravili razni slovanski zastopniki. — Bili so to lepi, prijetni dnevi.
Dnevne novice.
(Velikodušen dar.) Milostivi gosp. veliki vikar in stolni dekan dr. Henrik pl. Pavker daroval je »Katol. tiskovnemu društvu" v Ljubljani za napravo nove tiskarne 100 gld. Bog obilno vračuj blagemu dobrotniku!
(Uredništvo) našega lista je zopet prevzel g. Ig. Žitnik.
(V Planino) se je minolo sobote pripeljal knez "VVindischgraetz s svojo presvetlo rodbino na poletno stanovanje.
»Glasbene Matice") letošnji javni izpiti izostanejo, ker se je šolski koncert nekoliko zakasnil in vsled tega nedostaje časa za prireditev. Šolska spri-čala delila se bodo dne 8. t. m. V prihodnjem leta se bodo ti izpiti zopet vršili.	Odbor.
(Pri Bleivveisovi svečanosti) sodelujejo samo »Pisateljsko društvo", »Sokol" in »Slavec", vsa druga društva so izključena. Zaveden narodnjak vpraša: Zakaj?
(Doktor modroslovja) je v Rimu postal 26. junija t. I. ljubljanski bogoslovec gosp. Aleksij Uše-ničnik, mlaji brat lansko leto promoviranega tudi ljubljanskega bogoslovca Frana Ušeničnika.
(Dražba sv. Cirila in Metoda) prejela je ob priliki izleta graških »Triglavanov" po g. Fr. Krušič-u, stud. med., znesek 9 gld. 56 kr. Narazen sta Dunaj in Gradec, — a pri naši vrli slovenski mladini, učeči se v onih mestih, imeli smo že letos ponavljaje priliko, uveriti se, kako plamti v nji, — čeprav krajevno razdeljeni, — jedno in isto nerazdeljeno srce, kojemu najvišja vzora sta: Vera in domovina!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Iz Ilirske Bistrice.) Umrl je 3. julija v Trnovem gosp. France Kranjec (Morin), dobro znani posestnik, star 65 let. Bil je ranjki Kranjec pred nekimi leti skozi 15 let izvrsten in marljiv cerkovnik naše župne cerkve. Naj bo duhovnikom, kateri so tukaj službovali iu ga imajo še v spominu, v molitev priporočen! Ravno ta dan je tudi v Gospoda zaspal previden s svetimi zakramenti g. Jožef Roječ, c. kr. finančni nadzornik v pokoju, dober katoličan in domorodec, kateri je posebno rad prebiral slovenske dobre časnike in knjige ter s podukom širil omiko v oddaljenem selu Gorenjem Ze-monu, kjer je prebival iu imel malo posestvo. — Danes 4. t. m. smo ob šesti uri zjutraj čutili precej močen potres. — Tudi pri nas goveda bolehajo za znano boleznijo na parkljih in na gobcu-Vročino imamo veliko, skoraj bo začela suša pri-
tiskati, ako nam Bog kmalu potrebnega dežja ne pošlje.	xy.
(Ia Metlike) se nam piše: V sredo, četrtek, petek velika vročina. V petek popoldne je umrla na njivi ženska, stara 61 let, in deklica, stara 16 let, in v sosedni hrvaški vasi, na Jurovem, kakor pravijo, tudi jeden mož. V soboto dopoldne se je začelo oblačiti. Da bi le Bog dovelj dežja dal!
(Smrt brezverca.) Od nekod se nam piše: Kako se je pisal in kaj je bil, na tem ni toliko ležeče. Bilo pa je pred nekaj tedni uro od kranjske meje. Imel je ženo in več otr6k, in za njegov stan prav lepe dohodke, — vere pa ni imel nič. Veliki petek mu je meso ravno tako v slast šlo, kakor Veliko nedeljo ali pa še bolj. Drugikrat je kvaterni petek dal pečenko peči zunaj pred hišo ob javnem potu, ko se je ravno veliko ljudstva shajalo. Šeste in devete božje zapovedi ni poznal, kar pa je stalo tudi dosti denarja. No, pa saj denarja je imel, ža-libog, da ni bil njegov. Bil je v taki priložnosti, da je šlo veliko denarja skozi njegove roke, in o priliki in »potrebi" se je denar nekaj časa v njegovih rokah pomudil, dasiravno se je zgodilo, da so bile kmetije prodane, ker revež kmet lastnega denarja ni ob pravem času prejel. Nazadnje se denar ni več samo mudil v njegovih rokah, ampak se je njegovih prstov prijemal. Večkrat so ga bili prijatelji rešili iz neprilik, ki so mu iz tega nastale. Tudi zdaj bi ga morda še bili, ali mera hudobij je bila polna; po dnevu si je pripravil vrvico, po noči proti jutru se je obesil. In sicer ne kje na skrivnem, ampak zunaj ob cesti.
(Iz Črnomlja) se nam poroča: Šola v Dobličah je zaprta zaradi koza, istotako na Maverlu; pomrlo je že več dečkov in deklic. Tudi živinska bolezen se silno širi. — Na Maverlu je šestnajstleten deček utonil, ko se je kopal v kalu. — Na Desinem je minoli teden ogenj upepelil hišo. — Suša je grozna, vročina neznosna; trsje, kar ga ni uničila uš, lepo kaže. — Naš g. nadučitelj zopet boleha, g. župan pa strahom pričakuje prihodnjih občinskih vqlitev, ki bodo meseca avgusta.
(V učiteljski tečaj na Dunaj) gredo letos gg.: Cepuder Josip iz Ljubljane, Dolinar Josip iz Mavčič, Fettich-Frankheim Ludevit iz Knežaka, Furlan Jakob iz Ljubljane, Josin Teodor iz Postojne, Korožep Jos. iz Št. Kocjana, Likar Hinko iz Grahovega, Malenšek Feliks iz Tuhinja, Novak Alojzij iz Idrije, Rant Fr. s Trate, Rozman Anton iz Žabnice, Skala Anton iz Vrem, Trošt Frančišek Ks. z Iga, Vrbič Miha iz Sodrašice, Zavrl Valentin iz Stopič in Armič Leop. iz Ljubljane.
(Ogenj.) V četrtek zjutraj ob 9. uri vpepelil je požar vsd poslopje kmetu Frančišku Bolčini na Kolku št. 20 na Vipavskem. Že zjutraj zgodaj je čudno dišalo okoli poslopja, kakor bi kaj tlelo; pre-gledavali so vse. a ničesar sumljivega niso našli. Vsi so odšli na polje in gospodar je še ukazal sinu, naj še jedenkrat po skednju pregleda,, a tudi on ničesar ne najde, — odpravi se na ko šojo. Okoli 9. ure se pa hipoma prikaže ogenj r strehi in čez pol ure kazali so le osmojen zid in nekaj ožganih tramov, kjer je hiša stala. Obleka in orodje je pokončano, živina bila je na paši. Pogorelec je bil pri „Slaviji" zavarovan, to mu bo vsaj za malo pomoč, da zopet mnogoštevilni družini, kakor živini napravi streho.	y.
(Upravno sodišče) je v soboto obravnavalo o pritožbi celovškega mesta proti notranjemu ministerstvu, ki je na priziv č. g. župnika Einspieler j a zaukazalo celovškemu magistratu, da mora sprejeti slovensko vlogo o vstanovitvi „Katol. pol. in gospodarskega društva za Slovence ua Koroškem". Zastopnik pritožbe, dr. Magg, je naglašal, da doslej ni došla nobena slovenska vloga in je slovensko uradovanje v Celovcu sploh nepotrebno. Upravno sodišče je odbilo pritožbo.
(Včerajšnja veselica), katero je napravila podružnica sv. Cirila in Metoda za šentpetersko faro v Ljubljani, je dala 188 gld. in SO kr. dohodkov. Ker so troški neznatni, bode lep dar dobila od te sijajne vecelice naša, doslej še krvavo potrebna šolska družba Ciril-Metodova.
(Toča) je hudo pobila včeraj, 5. t. m., popoldne po župniji šmartinski pri Litiji; zadete so vasi: Mala Kostrevnica, Jelša, Kamen, Wagenšperk, Ja-blanica in Cerovca. Pobilo je tako hudo koruzo, ječmen in pšenico, da po nekaterih njivah še kositi ne bo kaj; vse je razbito in stolčeno. Škoda velika! Ubogi kmet!
i (S Koroškega) nam poroča prijatelj: God sv. blagovestnikov Cirila in Metoda praznoval se je prav sijajno v cerkvah in predvečef s kresovi, ki so goreli po hribih na okrog. Še slovenska Koroška ni zgubljena. — Pristavljamo, da se je tudi z ljubljanskega grada opazovalo na okrog mnogo kresov in slišalo se pokanje topičev v slavo sv. Cirilu in Metodu;
Raznoterosti.
—	S oc ij a I nod em okra tič ni h listov izhaja v Avstriji petnajst. Na Dnnaju 2 nemška in 1 češki, v Brnu 2 nemška in 1 češki, v Gradcu 1 nemški, v Trstu 2 italijanska in 1 slovenski, v Li-berci na Češkem 1 nemški, v Levovu 1 poljski, v Pragi 2 češka in 1 nemški, ter v Prostjejevem 1 češki.
—	V občinski ječi lakote umrl je v začetku junija t. 1. v Šleziji v vasi Hrubin-u neki gluhonem in top berač. Nekega dnč je namreč mislil občinski predstojnik zapreti v občinsko ječo nekega postopača. Ko odpr6 vrata, zagleda v ječi mrtvo truplo. Ker župan ni vedel, kaj to pomeni, pokliče orožnika, in ta je spoznal v mrtvem truplu gluhonemega, topega berača, ki se je nedavno še potikal po občini. Neki kovač-g« je peljal k orožnikom, a ker ni bilo nobenega domd, poiskali so ključ občinske ječe, v&njo porinili berača, ključ nazaj dali, na berača v ječi so pa vsi — pozabili. Najbrž torej, da je revež umrl v ječi vsled lakote. Iz ran ua rokah je sklepati, da je hoteč potolažiti si lakoto, grizel celo svoje lastno meso. Sodišče preiskuje sedaj to žalostno zadevo.
—	Tudi perutnina. Neki uradnik v Duis-burgu se je jako zanimal za metulje in je torej naročil zbirko tujih metuljev s Holandskega. Metulji so res došli, pa ne na pošto,> ampak na glavni carinski urad ter so uradniki mislili, da se od njih mora plačati carino kakor od perutnine. Še le na pritožbo dotičnega uradnika so višja oblastva poučila carinske uradnike, da v carinskem oziru metulji ne spadajo mej perutnino, temveč v rubriko »Umetnost in znanost", ter so carine prosti.
Telegrami.
Dunaj, 6. julija. Zbornica poslancev vsprejela je poglavja finančna uprava, splošna blagajnična uprava, dikašterijalna poslopja, fiskalitete, denarstvo in pa odsekovo resolucijo, v kateri se zahteva, da se vvede progresivni davek in več drugih reform v finančnem področju.
Budimpeita, 4. julija. V spodnji zbornici konstatoval je predsednik, da manjka 282 poslancev. Od teh jih je 77 opravičilo svojo odsotnost, zastran drugih 205 se je pa pooblastil predsednik, da jim po zborničnem redu ustavi dnevnice, dokler svoje odsotnosti dovolj ne opravičijo.
Monakovo, 5. julija. (Oficijelno.) Posebni vlak, ki je vozil iz Berolina v Monakovo, je pri Eggolsheimu' skočil s tira. Voda je baje tirove podkopala. Jedna osoba je mrtva, šest težko, šest pat lahko ranjenih.
Rim, 5. julija. Dve angleški vojni ladiji prišli sta v Benetke, da bodeta zastopali angleško brodovje, ko še nova ladija „Sicilia" spusti na morje. V Benetke že prihajajo tujci v velikem številu.
Peterburg*, 6. julija'. Carjevič prišel je L-ai v Irkuck.
Peterburg, 6. julija. Kralj srbski pride, kakor je določeno, dne 27. t. m. v Odeso in se snide, kakor se govori, ondu s kraljico Natalijo. V Peterburg pride dne 2. avg. kjer ga na kolodvoru vsprejme car z vsem dvorom. Pri tej priliki nameravajo v Peterburgu prirediti mnogoštevilne svečanosti. Vračajoč se, kralj ostane več dni v Moskvi in ogleda francosko razstavo.
Charleston, 5. julija. Blizu Charlestona na kanadskomichiganski železnici so skočili s tiru pratežni in dva osobna vozova, ker se je del mostu podrl. 13 osob je mrtvih, 58 ranjenih, jeden potnik je pa v omenjenih vozeh ostal nepoškodovan.
Windsor, 5. julija. Nemški cesar ogledal je danes zjutraj škotsko gardo in telesno gardo, potem pa bil z vojvodoma Connaugh-tom in Clarencem in mnogimi častniki pri službi božji v cerkvi sv. Trojice. Propoved-nik se je spominjal rajncega maršala Molt-keja, proslavljajoč ga.
S?: Piccoli-jeva tinktura za želodec Ig
KT je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne
organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "JEX5 aor steklenici 10 kr.	(300—1281
Tujci.
4. junija.
Pri Maliču: Pollak, Ratz, Wedekind, Menkes, Sehuster, Fremdenthal, Viktor pl. Oerič in Stich Frane, z Dunaja. — Reissmiiller z Notranjskega. — dr. Ivan Randieh, z Rake. — Popovič iz Mokronoga. — Terpotez iz Trbovelj.
Pri St.oiMi Steiner in Gobert, z Dunaja. — Festl, Auf-muth iz Gradca. — Trosslt iz Nemčije. — Sadnek iz Senožeč. — Brodjovin iz Zagreba. — Taubmann iz Bukarešta. — Lon-čarič iz Selc. — Viditz iz Visoke.
Pri Juiitem kolodvoru: Kovačič iz Kranja. — Ponigsfeld iz Bremena. — More iz Velikega Varadina. — Roš iz Kranja. — Bidla iz Trsta.
Pri bavarskem dvoru: Ranke iz Slovenske Vasi.— Honigmann iz Kočevja.
Pri avstrijskem cam: Seitz iz Trsta.
Umrli no:
1. julija. Marija Židan, gostija, 71 let, Kravja dolina 11,
earies.
Vremensko sporočilo.
5 o	Ca*	Stanje		V«ter	Vreme	® u 3 ■ i"* ! •g®* « 33 S
opazovanja		n>koD€i> t mm	toplomera po Celziju			
4	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zvee.	73-39 73 30 73 35	2Ž-0 300 24 0 '	si. vzh. si. jzapad »i	jasno oblačno N	o-oo
5	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	733-5 732-9 734-5	22 0 25-8 20 2	si. jzapad. si. zapad	jasno n oblačno	7-40 dež
včeraj
srednja temperatura obeh dni 25 3°, in 2ž'7°, oziroma za-6 4° in 3 8° nad normalom.
Dunajska borza.
i Telegrafično poročilo.) 6. julija.
Papirna renta h% po 100 gi. (g 16%davksw 92	gld.	45 Itr.
Srebrna „ 5£ , 100 „ n 16* „ 92	„	50	„
5% »vBtr. zlata renta, davka prosta . . . 111	„	20	„
Papirna renta, davka prosta..... 102	„	45	„
Akcije avstr.-ogerske banke..... 1036	.	—	,
Kreditne akcije ........ 294	„	75	„
London...........117	„	45	„
Srebro	...........—	.	—	„
Francoski napoleond. . .	. . 9	„	o2	„
Cesarski cekini........... 5	„	57	„
Nemške marke	.... 57	„	65	„
inpi. i-.!;',.'!'.].!^!-,],: . JJK-KIČ lv,|.\''r
■■H
„THE GRESHAM"
i n i
za zmjenje v
Podružnica za Avstrijo: I Podružnica za Ogersko:
j, Giselastese 1,! Fešta, Franz-JosBfitlatz
v hiši društva.
»UIU,i IUUU UUMU1JI1U
št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1890 ..........frankov 111,610.613
Letni dohodki premij in obresti dne 30. junija 1890 ..........„	20,084.349
Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvenega obstanka (1848).....• . . .	„	234,804.082
V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za	„	55,985.275 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb....................„	1.666,812.555
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor	tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
(12-6)	pri
Gvidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, št. 3 b.