THE OLDEST 'AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST X AMERIKI. CUalo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmaga! GLASILO SLOV. KATOL, DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 73. CHICAGO, ILL. ČETRTEK, 14. APRILA — THURSDAY, APRIL 14, 1927. LETNIK xxxvl M KANTONCI SO NAPADLI V ŠANGHAJU O B O ROŽENE DELAVCE, KI SO V SLUŽBI VODITELJEV SEVERNE ARMADE. — VSAK ČAS JE PRIČAKOVATI IZBRU HA SPLOŠNE STAVKE. — VELIKO OSEB JE MRTVIH; NAPADA SE JE VDELEŽILO 15,000 MOŽ. Šanghaj, Kitajsko. — V torek zjutraj je prebivalce mesta Sanghaja prebudilo iz spanja prasketanje strojnic in pušk. Na petih delih mesta so' Kantonci, katere so vodili čast-i Jiiki, ki pa so bili v civilnih! oblekah, napadli poslopja, kjer so se nahajali oboroženi TORNADO V OKLAHOMA Divjanje silovitega tornada nad Mustang, Okla., je povzročilo ogromno škodo; ena oseba je prišla ob življenje. —o— D. C. KOMISAR. , , . , . * v i » . i Oklahoma City, Okla. — delavci, ki so v službah prista- XT , , , , T ' . . .Nedavno )e bilo porocano o sev vlade severne Kitajske. ,, , . , . , . .,,J povoanp, ki ie povzročila ve- Celo uro ,je trajala bitka, v',.,. .. Ai.iii____- kateri je padlo večje število Kitajcev; napada se je vdele-žilo $15,000 mož. Napadalci so delavce razorožili in veliko število so jih pomorili. Častniki in .večina vojaštva je bilo v civilnih oblekah, zato, ker vedno trdijo, da liko škode v Oklahomi, kjer je tudi več oseb prišlo ob življenje. Zdaj pa že zopet prihaja-' jo iz nesrečne pokrajine nova nerazveseljiva poročila. V pon-deljek zvečer je nad mestom Mustang in okolico zatulil veter. ki je postajal z vsakim i trenutkom silnejši in se spre- Na sliki vidimo Col. William B. Ladue, ki je bil imenovan in- . ,, .nciiumui.i oiii.cjox m n.jic- ženerskim komisarjem v Dis- nacionahsticni voiaki ne napa-; , , ' ^ , . , - . c n , .. ¥ j . , , 1 menil v tornado. Prebivalce se trict of Columbia. Imenovano dajo delavce. I . , ' « » , . ... 1t I i o polastil strah, ko ie lemalo mesto bo nastopil meseca ju Inozemci niso bih nadlego- + , , • , : strehe raz his m lomilo drevje. vnni: polastil se jih je pa strah, ko so slišali streljanje, ki jih je prebudilo iz spanja. Ne bo dolgo, ko bo zojjet iz-bruhnila v Šanghaju splošna sta\ka. Začelo se je nanovo g-i-banje proti Angležem. V kratkem je pričakovati hudih bojev med južnimi in severnimi četami. nija. — Sedaj se nahaja v Nad dvajset hiš je popolnoma New Yorku, kjer je nastav- porušilo; ena oseba je prišla,Ijen pri zveznem inženerskem ob življenje. Takoj je bil po-(uradu. slan na mesto nesreče vlak z .. . = j zdravniki in delavci, ki so nu- i dili prvo pomoč nesrečnežem, i ki so ostali brez strehe. San Antonio, Tex. — Mesto Rock Springs, ki je oddaljeno i k i" O . . 120 milj od San Antonio, je vi London, Anglija. — Sovjet-5, , . , , . : har razdeial; 125 oseb ska Kusija koncentrira je pri- f-nto 11., malt o;i . ... ' ' šlo ob življenje. Podrobnejše teie na mejT v Sibiriji. r.iigenc Cen, zunanji minister kanton-ske vlade, je poslal v Moskvo brzojavko, v kateri obžaluje, da je vlada severne Kitajske izdala povelje za napad in preiskavo ruskega poslaništva v Pekingu. PREVOZNI ČOLN SE JE POTOPIL; 20 OSEB UTONILO. Tokyo, Japonsko. — V bližini Fusan, Korea, se je na nekem prevoznem čolnu nahajalo več ljudi, kakor pa je bilo dovoljeno, posledica tega je bila, da se je čoln v sredi reke potopil; dvajset oseb je našlo smrt v valovih. ŽELEZNMANESREGA" 23 OSEB RANJENIH. Leland, Miss. — V tukajšni bi ižini sta skupaj trčila dva vlaka; 23 potnikov in železniških uslužbencev je zadobilo poškodbe, nekateri težke. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni ugotovljeno. poročilo si (»d i l BOJIŠČA V NICARAGUI. Konservativci so s strojnicami prepodili liberalne čete s ODLOK NAJVIŠJEGA SODIŠČA. Organiziranemu delavstvu se prepoveduje nasprotovati neunijskim delavcem s tem, da nočejo delati z materija-lom, ki ga neunijski izdelujejo. -O- Washington, D. C. — Najvišje sodišče je odločilo, da je postopanje članov unij, ki nočejo delati z materialom, ki ga hriba, katerega so pozneje i ^ zasedli, kjer so našli trupla 1 izdelujejo neorganizirani de ubitih upornikov. —o- Managua, Nicaragua. — Liberalno čete v Nicaragui, ki se nahajajo pod vodstvom generala Moncada so zavzele hrib lavci, nepostavno, ker s tem kršijo takozvano Shermanovo protitrustno postavo. Zadeva je prišla pred najvišje sodišče, ko je triindvajset kompanij kamnolomov v bližini Palo Alto, katerega" predložilo pritožbo proti 'Jour- so pa Konservativci obkolili in ; nevmen Stone Cutters associa- pod kritjem silnega streljanja tion of America', ker je svo-j s strojnicami, začeli prodirati i Jim .eianom naročila, naj ne' ŽELEZNIŠKA NESREČA; 11 OSEB MRTVIH, 134 RANJENIH. Dunaj, Avstrija. — V teku dveh diieh so se dogodile v vzhodni Evropi dve železniški nesreči, pri katerima je prišlo enajst oseb ob življenje, 134 je pa ranjenih. Na železniški postaji v Brunno, Cehoslovaki-ja je kolidiral vlak, na katerem so se nahajali železniški delavci, pri čemer je prišlo pet oseb ob življenje, 120 je pa bilo ranjenih. Šest oseb je bilo pri slični nesreči ubitih v bližini Ploesci, Romunija; 11 pa ranjenih. proti vrhu. Ko so prišli na vrh, niso več tam našli nasprotnikov, pač pa okrog 100 trupel, katere so nasprotniki, ki so se umaknili, tamkaj pustili ležati. Ko so trupla preiskali, so ugotovili, da jih je večina umrlo vsled bolezni, le malo število je bilo ubitih od strelov. Iz tega je razvidno, v kakšnem položaju se nahajajo liberalne čete. Bolniki umirajo na prostem kakor živali. Tako ne more več iti dalje. Se bo vendar enkrat ljudstvo spametovalo. Če bo čakalo na svoje voditelje, še dolgo ne bo rešeno tega gorja. Obe stranki pričakujeta, da bo vlada Zed. drž. koj po nezgodi je izbruhnil ukrenila vse potrebno za vzpo- ogenj in delo reševalcev otež- delajo z materialom, ki ga izdelujejo neunijski delavci. Nižja sodišča se na te pritožbe niso ozirala; najvišje sodišče je pa le iznašlo oporo, na katero se opira in pravi, da je tako postopanje organiziranih delavcev nepostavno. -o- NESREČA V PREMOGOVNIKU; TRIJE PREMOGARJI MRTVI. Barnsley, Anglija. — V Wharncliffe premogovniku se je podrla streha na delavce; trije so bili' ubiti, štirje težko ranjeni. Zasulo je 14 premo-garjev, ki so se pa rešili. Ta- stavitev miru in reda. V SPANJU PADEL Z 12. NADSTROPJA. Chicago, 111. — Sidney Lang, star 45 let, rudniški inžener, ki ima ženo in tri male otro-čičke v Houghjjton,' Mijch., je bil v torek zjutraj najden mr- kočil. NEMŠKI NACIONALIST OBSOJEN RADI OBREKOVANJA. Plaven, Nemčija. — Neki nemški nacionalist, z imenom Mueller, je žaljivo govoril zoper nemškega zunanjega ministra Gustava Stresemann, tev na dvorišču Alberton hote- za kar mu je sodišče prisodilo la. Ker je bil v nočni obleki,/100 dni zapora ali pa denarno sodijo, da je hodil okrog v spa-' nju in padel skozi okno v dvanajstem nadstropju. kazen v znesku $2500. o širite "amer. slovenca' KRIŽEM SVETA. — Pariz, Francija. — Fwadi uspešne kitajske revolucije v Ilunan provinci, je francoska vlada ojačila garnizije na indo-kitajski meji. — Detroit, Mich. — Henry Ford bo zaprl svojo grocerijo in mesnico 18. aprila. Le njegovi uslužbenci bodo lahko pri njem dobivali blago, drugi ljudje bodo odslej morali kupovati v trgovinah. — Chicago, 111. — Policija v Oak Park je izsledila tri ban-dite, ki so v večih hišah kradli in prizadjali prebivalcem nad $8000 škode. Okrog $-4000 vrednosti raznega plena so našli pri njih in vrnili lastnikom — Venture, Cal. — Prvi sneg po petnajstih letih so imeli v nedeljo v Ojai dolini. Ta kraj se nahaja petnajst milj severno od Ventura. — New York, N. Y. — Mihael Wright, star 13 let, učenec, si je iz neznanega vzroka vzel življenje. Našli so obešenega v svoji sobi. — St. Paul, Minn. — "Ramsey county preventorium" zavod za jetične je ogenj uničil; 31 bolnikov je s tem prišlo ob stanovanje. Dva gasilca. sta zadobila težke poškodbe pri gašenju. — Springfield, Mo .— V tu-kajšnem mestu je še veliko ljudi, zlasti mladine, ki jim jo najljubši šport, vožnja s kolesom. Ti so v nedeljo priredili veliko parado, v kateri so se vozili z lepo okrašenimi bici-kli, kar je privabilo veliko gleda vce v. — Valley Forge; Pa. — Wa-shingtonova spominska kapela, ki je stala 1 milijon dolarjev, je bila v nevarnosti, da jo u-niči ogenj. Poleg stoječa palača, ki je last Mrs. Ziilič, je zgorela, plameni so se- prije mali že kapele, vendar so jo oteli. Zulič ima škode $125,-000. — Chicago, 111. — Mrs. Helen Ferrow je z gasolinom čistila modroc, tekočina je pa eksplodirala, ženski se je už-gala obleka, predno je prišla pomoč je bila že mrtva. — Washington, D. C. — V teku štirih tednov je v 78 večjih mestih v Zed. drž. avto ubil 441 oseb. Lansko leto je "bilo v istem razdobju 347 smrtnih slučajev po avto nezgodah. — Fairmont, Neb. — John W. Sheets, star 54 let, si je vzel življenje, ko je prišel na dom svoje ločene žene, s katero se je hotel sprijazniti, o čemer pa ona ni hotela ničesar slišati. Na porču se je zastrupil, bil je takoj mrtev. — Miami, Fla. — Eliot Step-pard, star 51 let, milijonar, znan v ameriških in evropskih športnih krogih, je v La Terra Delia na svojem domu preminul. — Wheeling, W. Va. — W. Cheeks je v nedeljo zjutraj svojega štiriletnega sina zapodil od mize, kanror je prišel k zajutreku v nočni obleki. Rekel mu je, naj se obleče in vrne. Kmalu nato slišijo strel. Gredo pogledat in najdejo dečka na tleh ležečega mrtvega s cevjo revolverja v ustah, s katerim se ustrelil. ŽUPAN THOMPSON. Iz Jugoslavije« -o- SMERNICE ZUNANJE POLITIKE V JUGOSLAVIJI. — PRI-JATELJSKI, TODA NEVSILJIV TON NAPRAM ITALIJI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Izjava Ninko Perica. okno v sobo in našel Knola mrt-ivega na postelji. Tla so bila na nistra Ninka Periča posebno radi tega, ker je na celi črti -poudaril miroljubnost naše države in izrazil našo pripravlje-^ nost, da storimo vse, da se ta Slika nam predstavlja Wil- zunanJa Politična smer na vsej liam Hale Thompson«, repu- crtl obdrži" Dru»0' kar >e sPre" Belgrad, 21. marca. — Zu-. , , . nanji minister dr. Ninko Perič < Veh k,aJ,1h oz?ana ,n tudi <>" je včeraj prvič podal javnosti deJa b!la «*««"«• smernice zunanje politike, ka- da f Kno1 v "ostelJ, ka" kor jo vodi sedanja vlada. Ob- C1fret,° ln go.tovo mecl lem enem je podal izčrpno poročilo zasPal' "akar f vnela odeja o mednarodnem položaju naše ^ol.Se.Je zf,dusl1- Sre£a za države. Zelo dober vtis je na-.B°St.',mCarJa, je, da se ogenj ni razširil, ker je v bližini spalnice acetilenska naprava in lahko bi bila postala eksplozija, usodna ne samo za g. Lovrenčiča, ampak tudi za celo okolico. Ta slučaj nam zopet kaže, kako nevarno je v postelji kaditi ali goreče ciga- blikanca, ki je pri županskih ^ravanjem Vete stran metati, volitvah v Chicagi porazil žu- I™ .^anje, je to, da je naglasil , _ »velik pomen Male antante na ' Sv. Barbara pri Slov. goricah. pana William E. Deverja, de- I mokrata. Mr. Thompson je za- favn°tezje v Srednji Evropi, stopal župansko mesto v me- jkar je najboljši dokaz, da vsaj | Pn nas smo pokopali mlade-tropoli srednjega zapada že imi nocemo ničesar storiti, kar ga posestnika iz Viničke vasi, dvakrat. I*" sPrav^° v nevarnost obstoj Alojzija Grahovnika. Umrl je 'Male antante, ki je vsem čla- komaj 34 let star in zapušča ' nom te mednarodne organiza- mlaclo ženo ter tri nepreskrb-cije prinesla že veliko koristi, ljene otroke. Bil je vedno zvest V diplomatskih krogih se je pristaš SLS in naročen na kr-poudarilo, da je ekspoze tudi v ščansko časopisje. Ostani mu .tem pogledu bil brezhiben, ker ohranjen časten spomini je minister Perič o našem tre- NAČRT LIGE NESPREJEMLJIV. Francosko-angleški spor usta- nutnem razmerju do Italije go vil ligino delovanje s pripra- vorii v finem, najmirnejšem in vami za razorožitveno kon^ korektnem tonu ter izrazil ne-ferenco. — Coolidgeova kon- omajno pripravljenost, živeti ferenca se bo vršila junija. tudi s to državo v sosedskem - _ 0 (prijateljskem in mirnem raz- Zeneva, Švica. — Vodstvo merju. Parlamentarni krogi so gibanja za omejitev oborože- pohvalno omenjali, da, Čeprav vanja na morju je prešlo od je bI1 govor napram Italiji ta-lige narodov na Zed. države.' ko miren in korekten, vendar Ligina komisija za pripravlje- ni bilo nikier poniževanja, niti valno delo v Ženevi je uvidela, vsiljevanja da ni mogoče najti pota za j Nadalje se je tudi zapazilo, sporazum med Francozi m An-da je zunanji minister tokrat glezi, zato izjavlja, da je naj- „ovoril tudi 0 Rusiji> katerega bolje, da se z delom prekine. |predmeta se je prejšnji zuna-Kar se je doseglo za omeji- nji minister dr> Ninčič navadno tev oboroževanja na morju se izogi5aL Povedal je čisto jas. je vse doseglo po Washington-) ^ da želimQ intimnih zvez ski konferenci. Zato pa tudi Rusijo> k&kor hitrQ se bo kon_ zdaj ko so uvide h, da je ligin'solidirala in pOBtavila svofo di. načrt nesprejemljiv, so oci' , ' , u , . ' , , » plomacijo v glavnih evropskih vseh obrnjene proti Zed. drz.« . , . , . . IT . , , i • - j mestih ter se odrekla podpira- Upajo, da se bo kaj vec do-! ____, •• , - T , . ix • boljseviske akcije v deze- seglo na konferenci, katero je,, , , , . . . . i?■ , j j m A tj • 'la«» s katerimi bo vzpostavi a sklical predsednik Coolidge m , , , , v . 1 , v., . .. diplomatske odnosaje. se bo vršila junija meseca v xr , T . . Vsak Jugoslovan bo tudi zadovoljen s toplo noto, kakor je RALSTON KOMPANIJ A KU-,gOV°.ril Peric^ ° n^šfm raz" .. PILA PODJETJE OD AR-.. !™e?.U do sorodne Bolgarske. MOUR CO | t0 ^^ n0V glaa V Chicago, 111. — V pondeljek naših zunanjih mini- zvečer so bila končana pogajanja med Armour Grain kom- Žen evi. Umrl je vrl krščanski mož in najboljši oče Franc Dovič, upokojen nadpremikač na jeseniški staji. Pred par dnevi je pokopal svojo teto. nato pa takoj sam legel na bolniško postel jo, iz katere ni več vstal. Imel je krasen pogreb. Ra jnki zapušča pet nepreskrbljenih otrok. -o- Umrla je na Jesenicah gospa Marija Hauptmann, soproga peka in hišnega posestnika na Jesenicah. Bila je to najkorpulent-nejša ženska daleč naokoli. — Baje si je zastrupila kri pri rezanju kurjih očes. N. v m. p.! -o- Sv. Križ pri Litiji. V bolnišnici v Kandiji je u-mrl Ivan Kra.šovec, posestnik v Tihaboju, star 35 let. Bil je globoko veren, zvest in delaven' pristaš SLS, pa tudi vzoren kmet. Naj v miru počiva! panijo in Ralston Purina kom- strov. Brez pretiravanja lahko ir-dimo, da je ekspoze zunanje- panijo iz St. Louis, za nakup ga 1"i?lstra dr- Periča bil zel° podjetja od Armour kompani- ,toPel m simpatično sprejet od je v katerem izdelujejo tako-,vseh kr°gov, razen nekaterih zvani "Armour's Oats" in ekstremnih in znanih nezado- "Corn Flakes". Sporazumeli So ,voljnezev- Prvi nast°P dr- Pese za ceno $2,000,000. S tem Jlca fe J*e Posrečil. Vsi krogi izje Armour* Grain Co. svojo (ražaj° nade, da se bo naša zu-kupčijo s tem predmetom po-,11311^ Politika vodila v tem fi-polnoma izročila v druge roke. nem tonu tudi nadalje. Od Enako podjetje v Buffalo, je ,iskrfne in jasno začrtane zu-prodala že pred enim letom, nanje politike bo imela naša ZIMA V. LOS ANGELES. Los Angeles, Cal. — V pon-deljek je bil v južnem delu država korist. Cigareta povzročila smrt. Od 17. na 18. m. m. je pre-Kalifornije silen mraz, kakrš-,n°čil v Lovrenčičevi gostilni v nega že dolgo ne pomnijo vSodražici sedlar Anton Knol. temu času. V Los Angeles je(Ker zjutraj ni vstal, je šel go-padlo živo srebro do točke 36. stilničar gledat, kaj je z njim. tudi toča je padala v mestu in,Ker so bila vrata zaklenjena, Okolici. Iz Kern okraja poro- je odprl okno in začutil močan čajo o slani. duh po dimu. Zlezel je skozi Širite amer. slovenca1 DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din................9.45 1,0^0 Din......................$ 18.60 2,500 Din..................--....$ 46.25 5,000 Din....................$ 92.00 10,000 Din.--------------....$183.00 100 lir._____________________$ 5.20 200 lir._______________________________$10.10 500 lir---------------------------------$24,25 . 1000 lir.________________________________$47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah Že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: zakrajšek & češ ar K, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. 4 ^ icnw r amLKiKAHSKl SLQVthfcC i m »n on am* n =S2 ~ Čeii te k, T¥. aprila 1927, AM&R I KAN SKI SLOVENEC !?rvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. i Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111- Telefon: CANAL 0098. The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daiiy, except Sunday, Monday and the day after holidays. Naročnina: Za leto leto..........................................$5.00 Za pol leta....................................... 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto.....................6.00 Za pol leta-____________________________3.00 For Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St„ Chicago, III- Phone: CANAL 0098. duhovniki so izvedeli In ljudstvo je bilo Spet osuplo in razkačeno. Prosili so ga, naj da odstraniti one dokazi rtlalikoval-stva, ter so mu grozili, da se obrnejo do samega cesarja in mu poročajo o vseh krutostih, ki jih je bil zagrešil do tistega dne. Tudi topot se Pilat ni podal. Judje so se pritožili na TibfeHja, ta pa je odgovoril, naj pošljejo tablice v Cezarejo. Dvakrat so spravili Pilata v kozji rog, tretjič pa se mu je posrečilo, da jih je on nabrisal. Prišel je bil iz mesta kopališč in vodovodov in se je, kakor je vsem znano, zelo rad umival... Pa je zapazil, da je v Jeruzalemu premalo Vode, ih je začel nekaj posebnega, zanimiva od začetka do konca. Že lansko leto je bila predstavljena v naši dvorani ter se je občinstvu tako dopadla, da se bo na splošno željo faranoV sedaj ponovila v cerkveni dvorani. Ker se gre za korist naše cerkve in ker je igra res vredna,1 da se jo lahko večkrat vidi, se rojaki in rojakinje uljudno vabijo* da se vsi misliti, kako-bi zgradil čeden vodnjak in več milj dolg vodovod. A delo je bilo zelo drago in Pilat se je protipostavno po- po možnosti udeleže in pokaže lastil precejšnje vsote, ki jo je vzel iz tempeljskega zaklada, ;jo svoje zanimanje za korist da je delo plačal. Zaklad je bil pač ogromen* kajti vsi Judje, DOPISI vanžnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino tečno, ker s tem veliko pomagate listu. Subscriptions: For one year...................................$5.0Ct For half a year........-......................2.50 razkropljeni po cesarstvu, so prihajali v Jeruzalem in prina- Chicago, Canada and Europe: | šali darove, ali pa so jih pošiljali, če niso mogli £>riti osebno l or one year--------------------------600|vsled velike oddaljenosti — duhovni pa so zagnali krik, češ, da se je zgodilo bogoskrunstvo, in ljudstvo, ki so ga nahuj-skali, se je razburilo. In ko je Pilat prišel za Veliko noč v Je- half a year__________________________ 3.00 l ntcrcd as scomd class matter November 10, 19J5, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. G. P.: Poncij Pilat. župnije m priznanje našim igralcem. Dne 1., 2. in 3. aprila so se nahajali v naši naselbini č. g. J. J. Oman iz Clevelanda ter dali priliko tukajšnim društvom KSKJ. in ostalim Slovencem, da so opravili svojo velikonočno versko dolžnost. Da je ruzalem, se je na tisoče ljudi gnetlo in razgrajalo okrog njegove palače. Topot pa je poslal med množico večje število preoblečenih vojakov, ki so na gotovo dano znamenje_ začeli pretepati najbesnejše razgrajače, tako da so kmalu vsi zbežali še velika večina naših Sloven-in Pilat si je lahko čisto mirno preskrbel vode iz tistega vod- jcev zvesta naukom svojih star-njaka, ki so ga plačali Judje, in se je umival z njo, kakor in šev in udana sv. katoliški cer- ■ -^'rlteot' (S kolikor se je hotel.- Ni bilo še dolgo tega, odkar so se bili s Pilatom skregali. Ko so se morali ravno isti duhovni poglavarji zateči k njemu, da bi znesli svojo jezo nad nekom drugim, kajti ta-le je2a je bila tedaj silnejša v njih okuženih srcih. Bila je to nujna sila, kateri se niso mogli izogniti, kajti smrtne obsodbe se niso mo-Od leta 20 dalje je bil namestnik v imenu Tiberija Cezar- gle izvršiti, če jih ni potrdil cesarjev zastopnik. K njemu so ja Poncij Pilat, zgodovinarjem neznan človek, dokler ni pri-j se morali zateči tisti, ki so se bili že trikrat spuntali proti nje-šel v Judejo. Če prihaja beseda Pilat iz latinskega "pileatus," ! govi oblasti, prav tisti, ki so zahtevali, naj ga cesar odstavi, .- memo domnevati, da je bil osvobojenec ali pa potomec kake-! prav tisti, ki so ga sovražili iz dna duše — sovražili so ga nam-ga osvobojenca, ka jti "pileus" je bil klobuk osvobojenih suž-■ reč kot Rimljana, kot simbol tuiega gospodstva in svojega su- n.l e v. Malo let je bil šele tam doli, a zadostovala so, da si je- nakopal najhujše sovraštvo svojih podložnikov. Res je sicer, da vse t<>. kar o njem vemo. poročajo judje, to se pravi: njegovi izrecni sovražniki, a zdi se. da so se ga končno naveličali njegovi lastni gospodarji, kajti leta 36. ga je poslal sirski predsednik Lucij Vitelij v Rim, da se opraviči pri Tiberiju. Cesar pa je umrl, predno je dospel Pilat v prestolico. Vendar pripoveduje neko staro ustno sporočilo, da ga je Kaligula izgnal v (ia!ijo, kjer je Pilat izvršil samoumor. Judovsko sovraštvo do njega je izviralo iz globokega zaničevanja, ki ga je kazal že takoj od začetka za to neposlušno iii neizpi\ obrnljivo ljudstvo. Njemu, ki je bil vzgojen čisto l>o rimskih idejah, se je moralo zdeti to ljudstvo strupeno kačje gnezd . umazana in nizkotna drhal, ki je komaj toliko .vredna, da bi jo vojaški najemniki s palicami krotili. Mislite si angleškega kraljevega namestnika, ki je naročen na "Times," ki čita Stuarta Milia in Sliawa, ki ima v svoji knjižnici Byrona in Swinburneja in občuduje "veličastne napred-njaške usode." pa je določen za upravitelja razcapanemu sofi-stičnemu, sestradanemu in furijastemu ljudstvu; mož je v nasprotju s celo kopico kast, mitologij, vraž, ki so mu zoprne in jih sovraži z vi so-'i ne svojega dostojanstva kot belokožec. Evropejec. Britanec in liberalec, sanj, ki jih je stavil Jezusu, je bil Pilat eden onih skeptikov1 počivajo, ženjstva, pa še bolj so ga sovražili kot osebo, kot Poncij a Pilata, kot zalezovavca njih bogočastja in roparja njih srebra. Onega petka, ko se je komaj svital dan, jih je pričakoval Poncij Pilat, zavit v svojo togo v Herodovi palači. Zdehalo se mu je, zaspan je bil in jezen na te nadležne kričače, ki so kvi, je pričala velika udeležba pri prejemanju sv. zakramen- Veseie velikonočne praznike vsem naročnikom A. S.! Naročnik. -O- ŠE EN ODGOVOR DETROIT-SKIM RDEČIM MAZAČEM. Detroit, Mich. Zadnje čase so se jeli dopisniki iz Detroita zopet oglašati v rdečih listih. Silno jih bolijo uspehi tukajšne še mlade a lepo napredujoče slovenske katoliške župnije Sv. Janeza Via-neya, katero je organiziral vneti slovenski duhovnik Rev. Bernard Ambrožič, ki je rojakom že znan po svojem gorečem misijonskem delovanju. Vem, da č. g. Ambrožič ne potrebuje nobenega, da bi ga zagovarjal, vendar.ker vidim, kako iz dopisov zija grda hinav-ščina in hudobija, ne morem kaj, da bi ne odgovoril na njih|nov kakor mL Kar Pet -jih ima" "Clevelandska kvota."—Pod tem naslovom se poroča v tetki "Prosveti" z dne 11. apr. to-le: "Clevelandski fajmoštrl so pred nekaj tedni poslali šolske otroke po hišah popisovat slovenske družine. Delavci niso vedeli, kaj pomeni to popisovanje. Par tednov kasneje je pa prišlo poročilo, da je prišel v naselbino mlad fant v črni suknji in z narobe zasukanim o-vratnikom. Zdaj vedo. Hej, Clevelandčani, lahko smo ponosni! Nobena narodnost v Cle-velandu nima toliko frančiška- zavijanje. Dopisniki pravijo, da cerkev hočejo le calumetski rojaki, ki ano. Ali ste vi drugi tako na- tov in pri pobožnostih v cerkvi, jSo zadnja leta prišli s Calume-zlasti je bilo lepo za videti, ko j ta. Kaj pa mislite s tem? Ali sta društva sv. Barbare in sv.; mislite, da calumetski rojaki Ane z mladinskim oddelkom ■ niso toliko vredni, kakor oni, ki vred pristopila k mizi Gospodo- »o bili v Detroitu pred calu-vi — okoli 250 članov in članic, jmetskimi Slovenci? Resnici na v nedeljo, ko so imeli Father , ljubo naj povem, da za rdeče Oman slovesno sv. mašo. Ob' rojake preje še nihče znal ni, tej priliki so imeli tudi v srce nihče upošteval jih ni. Saj tudi segajočo pridigo: Kaj pomaga za noben napredek nikdar bili človeku, če cel svet pridobi, na j niso. Šele ko so calumetski ro- " *' ' za- svoji duši pa škodo trpi. Kako nespametno ravnajo oni ljudje, /ki skrbe samo za svoje telesne ga s svojimi puntarijami prisilili, po navadi. da je moral vstati prej kot jaki dospeli v Detroit, je znamovati novo življenje. Ako mislijo, da bodo s tako potrebe za ta kratek čas, ki so neumno pisavo ustavili napredek tukajšnjih katoliških Slovencev, se vsi detroitski rdeč-zelo motijo. Ne ver j KAKO SE IMAJO NAŠI V VZHODNEM DELU OHIO. Bridgeport, O. Vsled štrajka premogarjev tudi v našem vzhodnem delu Kakor se da sklepati iz vpra-[države Ohio vsi premogovniki le nekaj zasebnih propadajočega rimljanstva, ki jih je okuževal pironizem in so j lastnikov je sprejelo ponudbo liili vdani Epikuru. Bil je enciklopedist helenizma, ki ni ve-! unijskih zastopnikov ter obra-roval več v bogove svoje domovine, na tudi ni mogel domne-> tujejo po stari lestvici, to so pa vati, da biva pravi Bog, še manj pa. da bi bilo mogoče najti le majhne majne, kjer je za- tistega pravega Boga med ono ušivo in babjeverno svojatjo, sredi puntarske ljubosumne duhovščine, v veri, ki se je morala njemu dozdevati barbarska kolobocija sirskih in kaldej-skih orakelov. Edina vera, ki jo je moral vsaj hliniti iz ozirov na svojo službo, je bila nova rimljanska vera, ravno tako meščanska in politična, kakor je bila prej republikanska, in vsa osredotočena v češčenju cesarja. Prvi razpor z Judi je nastal uprav iz te vere. Ko se je menjavala jeruzalemska posadka, je zapovedal, naj pridejo ponoči vojaki v mesto, ne da bi vzeli z zastav srebrne podobe cesarjeve. Ko so zjutraj Judje to zapazili, so se grozno ustrašili in nastal je strašanski šunder; zgodilo se je namreč prvič, da so se Rimljani pregrešili proti spoštovanju, ki so ga zmeraj vsa.j na zunaj izkazovali veri svojih palestinskih podanikov. Podobe oboževanega cesarja, postavljene poleg tempeljna, so bile zanje malikovalsko izzivanje. začetek gnusobe in razdejanja. Po vsej deželi je bil punt. V Cezarejo so poslali deputacijo, da bi jih dal Pilat odstraniti. poslenih malo število delavcev, ki kopljejo premog le za domače potrebe. Ostali operatorji se pa drže trdovratno svojega šklepa, da pod nobenim pogojem ne bodo začeli zopet delati prej, dokler ne pripoznajo premogarji nove pogodbe z znižano plačo. Nameravana konferenca Ohioskih operatorjev in unijskih zastopnikov, ki bi se imela vršiti dne 7. aprila, se je izjalovila, ker se je od strani operatorjev nameravalo ponuditi le pogodbo z znižano plačo, je predsednik Ohioskih premogarjev, Lee Hali, odklo- Pilat pa ni hotel; pet dni so mu bili za petami noč in dan terjnil vsako udeležbo od strani u-so moledovali. Da bi se znebil te nadlege, jih je namestnik i nljskih zastopnikov, kajti pre-r.a vse zadnje sklical v amfiteater ter jih v veliko presenečenje mogarji istotako trdno stoje dal obkoliti z vojaki z golimi meči, grozeč jim, da ne bo nitijpri svojih upravičenih zahte-eden ušel, če ne nehajo sitnariti. Judje pa niso prosili usmi- vah, da ne pripoznajo nobene-Ijenja, ampak so nastavili svoje glave Pilatovim mečem; ta ga pogajanja za znižanje pla-junaška trmoglavost je Pilata premagala in naročil je, da ne- če. Kakor vse kaže, bo borba sejo zastave nazaj v Cezarejo. i dolgotrajna, dal Bog, da bi Ta milost pač ni zmanjšala judovske jeze do novega na-j premogarji zamogli vztrajati v mestnika, a v Pilatu je še rastlo zaničevanje in zahotelo se mu^tem odločilnem boju, ki se gre je po osveti. Nedolgo potem je dal postaviti v Herodovo pa- v glavnem le za obstanek uni-lačo zaobljubne deščice, ki so bile posvečene cesarju. Toda 1 je, katera je kapitalistom trn v peti že dolgo let in so že na vse podle načine skušali in še poskušajo uničiti to edino delavsko obrambo, dobro vedoč, če stro unijo, bo strta tudi delavska moč. Zato upamo, da bodo premogarji zopet to poskušnjo stanovitno, dasi z veliko požrtvovalnostjo, prestali in dosegli popolno zmago. Rojaka Edvard Hoge in John Ausec sta odpotovala v Cleveland iskati dela. Tako se pripravlja še več rojakov, da odpotujejo drugam za kruhom, na svetu, pozabijo pa na svojo večno srečo. Kako veliko razočaranje čaka take ljudi, ko karji bodo stopili pred svojega stvarnika in sodnika. Globoko so segle besede č. gospoda vsem v srce in gotovo jih bo vsak o-hranil v ved nem spominu. C. g. Omanu se prav iskreno zahvaljujemo za njihov trud in za krasne nauke, ki so jih nam dali ter želimo, da bi nas še dolgo let obiskovali in donašali dušne tolažbe. Velikonočni prazniki so tukaj, našemu vrlemu Ani. Slov. želim za piruhe veliko novih naročnikov, Vam, gospod ured- predni kot smo mi?—Cleve-landska osa." Te notice ne citiramo radi kake važnosti, temveč citiramo jo, da pokažemo, kako "Pro-svetini" pristaši po naselbinah po papagajskem načinu ponavljajo to, kar čitajo kedaj v "Prosveti." V "Prosveti" se neprestano ponavlja že zadnjih par let o samih frančiškanih. Tako da "Prosvetini" poteg-njenci zdaj ne znajo ločiti več med redovniki in posvetno duhovščino. S tem "Prosvetini" dopisniki sami dokazujejo resničnost naše trditve, da so rdeč-karji pravcati papagaji. Kakršen glas pride iz lawndalske ropotarnice, to potem gre par-krat po vrsti od nrvega do zad- mem, če je kdo kje taka kap-, lja, da bi jo taka sapica poteg-jni(^u i*^karja. Izobrazba pa nila doli. Če pa je kje kaka, paitaka! — V enda| l,a kl,u!) ."vi" nam tudi ni nič žal za njo. Pomilovanja so vredni ti.. rdeči pisunčki iz naše nasi ne. Se večjega pomilovanja pa so vredni uredniki rdečih listov, ki take čenčarije objavljajo. Vidi se. da so z materija-lom zelo na plitvem, ker jim je še celo taka slama dobrodošla. Tudi tisto dopisnico povemo, da jo poznamo. Ta naročnica nik in vsem sotrudnikom ter se baje nahaja v moških lila-vsem naročnikom pa zadovolj- jčah. Pa je siroto sram podpisati pravo ime. Z njo se bomo še ob času bol j natančno pomenili in tedaj naj ne zameri, če bodo [šoki * učenosti podpis pod gornjo notico ni v redu in ne štima. ,j|ij_ j K logiki te notice bi bil najbolj no in veselo Allelujo! Mihael Hočevar. -o- prišle na dan tudi take st vari, kakoršnih si ona najbrže ne želi. Pripiše si jih naj na račun KAKŠNE SO DELAVSKE RAZMERE V BUFFALO? Buffalo, N. Y. Tu Vam pošiljam naročnino svoje surovosti in njene plitke dokler se ne poravna stavka. jza priljubljeni list Amer. Slo- izobrazbe Želimo vsem mnogo sreče in i venec in par besedi za objavo, " ' zdrav povratek nazaj, ko zopet |ako Vam u£aJa- Delavske razmere so v na- lepše solnce zašije premogar- i jem. Štorklja je pred kratkim šem mestu pod ničlo. Dela so obiskala našo naselbino in je jtežka, vsaj tu kjer jaz delam, Moje besede so malo ostre, a čitatelji mi naj oproste. Udarcev ne morem vračati z boža- prikladen sledeči podpis: < le-velandska oslica. Ako pa je dopisnik moškega spolu, tedaj: Clevelandski osel! "Vstajenje." — Pod tem naslovom zasmehuje znani zagrizeni protiverski fanatik Martin Železnikar iz Barbertona, O., v "Prosveti" z dne 'J. aprila Li. spoved in poudarja dobesedno tako-le: "Taki letniki (tu misli na one, ki gredo enkrat na leto k spovedi) so običajno slabi ljudje, ponajveč hinavci in li-cemerci, katerim ni za zaupati." Malo zatem pa pravi: "Vse te čednosti pa so izvor verskega humbuga. Ce bi tega ne bilo, to je spovedi, bi bilo med rimskimi verniki devetdeset procentov manj hinavcev in li-cemercev ..." — Martin Že- njem, temveč edino s palico. Vsem detroitskim zavednim jleznikar ima najmanj komu pustila pri znani Kolarjevi dru- jzaslužek od $3 do $4.50 na'SIovencem in Slovenkam vo- predbacivati hinavščino ali pa zini zalo hčerko. Dne 5. aprila jdan' lja še to ni stalno, temveč ^ščim vesele in zadovoljne veli- llicemerstvo! Boga naj zahvali. je neki avtomobil precej opas no poškodoval 71etno hčerko družine Mihael in Rozalije Gregorčič na potu s šole domov. Po zdravnikovi Izjavi niso poškodbe nevarne in upamo, i največkrat delamo komaj po 3 konočne praznike. do 4 dni na teden. Ob novem letu so tako obljubovali, kaj bo za eno prosperitetno leto 1927, pa je še slabše kakor je bilo lansko leto. Ako se ne obrne da bo mala feerty kmalu zopet kaj na boljše, bom prisiljen ta okrevala v veselje nas vseh. staršev in Naš vrli KSKJ. dramatični klub, ki sestoji s članov štva sv. Barbare št. 23 in s članic društva sv. Ane št. 123 priredi prvi teden po Veliki noči jako zanimivo igro "Tony Co-viet," v angleškem jeziku v korist cerkve sv. Antona. Igra je kraj zapustiti in si iskati dela kje drugje. Tu v Buffalo je precej Hrvatov. Naših ljudi je tu le par. dru- >Pa še ti smo tako raztreseni, da komaj eden za drugega vemo. Prosim pošljite mi Vaš lepi stenski koledar če imate še katerega. Videl sem ga pri enem mojem prijatelju in se mi zelo dopade. [da ga ljudje več v misli ne jom- Eden izmed faranov. -ljejo. Pove naj rajši, zakaj je -o--:šel iz gl. odbora SNPJ.? Pove naj rajši, kaj je uganjal tam V ! Potem bomo govorili o hinav- ATALA. •PROMOVIRAL ŠELE V 87. LETU. Na pariški Sorbonni je pred sčini in licemerstvu, ki se bo pa par dnevi promoviral za dok- pokazalo ravno drugje, kakor torja filozofije Andrieux, bivši !pa tam, kamor Martin kaže s dolgoletni francoski narodni svojim prstom. Katoliški Slo-poslanec, politik in načelnik 'venci v Barbertonu pa, če ima-policije. "Mladi" doktor je bil !j0 le trohico zavednosti, se boob promociji star polnih 87 let. 'do znali ravnati na Veliko ne-Med časom, ko je dvignil abso- 'dcljo in bodo pokazali, koliko lutorij in ko je promoviral, je [oni cenijo rdeč kar je v svoji Ma-preteklo 65 let.Rigorozu je pri- selbinl! sostvoval njegov osebni prija- j telj Clemenceau, bivši ministr- ! ' 0 ski predsednik. ŠIRITE AMER. SLOVENCA. Fr. R. Chateaubriand. (Dalje.) Atala ni mogla napraviti na človeka samo slabega vtisa; polna strasti bila je tudi polna moči; treba jo je bilo ali oboževati ali sovražiti. Po petnajstih nočeh hitre hoje sva prišla do alleganyjskega pogorja in dospela sva do nekega pritoka reke Tennessee, ki se izliva v Ohio. Podpiran od Atalinih nasvetov, sem zgradil čoln, ki sem ga pfevlekel z gumi-jem češpljinega drevesa, ko sem že enkrat prepletel lubje s smrekovimi koreninami. Potem sem se 7 Malo vkrcal in prepustila sva se toku reke. Indijanska vas Stikoe se je prikazala s svojimi piramidnimi grobovi in porušenimi kpčami na levi strani ob ovinku nekega predgorja; na desni sva zapustila za seboj dolino Keov, ki se končuje s pogledom na koče Jore, ki visi na prednji strani istotako-imenovanega gorovja. Reka, ki je naju s seboj peljala, je tekla med visokim, strmim obrežjem in za robom tega se je videlo zahajajoče solnce. Te globoke samote še niso bile motene od navzočnosti ljudi. Samo enega indijanskega lovca sva videla, ki je bil, naslonjen na svoj lok in nepremično stoječ na vrhu pečine, podoben kipu, katerega so napravili v gorovju duhu pustinj. Atala in jaz sva pridružila najino molčanje molčanju tega prizora. Naenkrat je zadohel v zraku glas hčerke tujine, poln ginjenosti in otožnosti; opevala je oddaljeno domovino. "Srečni so tisti, ki niso nikdar Videli dima pri praznikih v tujini in ki so sedli sa- mo k pojedinam svojih očetov! • Ce bi višnjeva šoja Meschacebeja rekla ptici Floride: "Zakaj tožiš tako žalostno? Ali nimaš tukaj lepih voda, prijetnih senc in vsakovrstne hrane kakor v drugih gozdovih?5' "Da," bi odgovorila ptica ubežnica, "toda moje gnezdo na jazminu: kdo mi je bo prinesel? In ali imaš ti solnce moje savane?" Srečni so tisti, ki niso nikdar videli dima pri praznikih v tujini'in ki so sedli samo k pojedinam svojih očetov! Cez nekaj ur utrudljive hoje se popotnik mirno vsede. Okrog sebe opazuje hiše ljudi ; popotnik pa nima mesta, kamor bi položil svojo glavo k počitku. Popotnik potrka na vrata koče, lok postavi za vrata in prosi gostoljubje; gospodar napravi znamenje z roko; popotnik vzame svoj lok in se vrne v pustinjo. Srečni so tisti, ki niso nikdar videli dima pri praznikih v tujini in ki so sedli samo k pojedinam svojifr očetov! Čudovite pripovedke, ki so se pripovedovale ob ognjišču, nežni izlivi srca, lepe navade, da se mora ljubiti, tako potrebne za življenje, ve ste napolnjevale dneve onih, ki še niso zapustili rodne dežele. Njih grobovi so v domovini, z zahajajočim solncem, S solzami njih prijateljev in z versko čarobnostjo. Srečni so tisti, ki niso nikdar videli dima pri praznikih v tujini in ki so sedli samo k pojedinam svojih očetov! Tako je pela Atala. Nič ni prekinilo njenih tožb, razen brezčutnega šumenja najinega čolna na valovih. Na dveh ali treh krajih samo je zbral njene glasove slab odmev, ki jih je oddal drugemu slabšemu in ta tretjemu še slabšemu; zdelo se je, da dlrema dnšama, ki sta bili nekdaj ravnota-ko nesrečni, kakor sva midva in sta bili privabi jeni od ginljive melodije, ugaja, da te zadnje glasove v gorovju še enkrat ponovita. Medtem so samota, vedna navzočnost ljubljenega bitja in najina nesreča sama vsak hip podvojili najino ljubezen. Moči so začele Atalo zapuščati in strasti, ponižujoč njeno telo, so zmagale nad njeno krepostjo. Vedno je molila k svoji materi in zdelo se je, da hoče na ta način pomiriti razjarjeno senco. Včasih me je vprašala, če ne slišim tožečega glasu in če ne vidim prihajati iz zemlje plafriene. Onemogel od naporov, toda vedrto goreč od hrepenenja sem mislil, da bi bil mogoče izgubljen, če se ne vrhem v sredo teh gozdov in stokrat sem bil pripravljen, da jo kot ženo objamem s svojimi rokami, stokrat sem ji predlagal, da bi sezidala na teh bregovih kočo in bi se tukaj skupno pokopala. m Cfetrtcrf, aprila 1927. A&mnAHtet sloimtt mirna rag— Iz življenja in sveta. Koliko lahko posameznik po-1 Neverjetno pa se sliši, more človek biti take pozafo-Ijiv, da ne ve, aH je živ ali mrtev. In vendar je bilo tako z nekim Napoleonovim veteranom. Ta je namreč izgubil spomin v tej meri, da je živel v i kljub velikemu kajenju visoko! mislih, da je bil v bitki pri Au- kadi brez škode za zdravje, v tem oziru ni Enotnega mnenja. Pretiranost škoduje sploh po-vfcodi. Zelo občutljivo za nikotin je mlado telo, zlasti še žensko. Mnogi ljudje dosežejo stobo. Arthur Williams je prišel po NEPRIJETNO ODKRITJE. V južno-zapadnem delu države "Oklahoma so velika olj na polja, kjer je mnogo delav cev zaposlenih, V dolini je živahno, vse dela — zgleda kakor v mravljišču. Semkaj je prišel prcyl par leti iskati dela Edgar B. Williams, mladenič, marljiv v;n podjeten. Njegov namen je bil delati, hraniti in postaviti si svoj dom, v katerega bo pripeljal družico, s katero bo delil veselje in gorje delavskega stanu. Edgar je dosegel svoj namen. Poiskal si je družico — liuth Williams — tako se je pisala. Nista polagala veliko pozornosti na to, da sta njuji-na priimka enaka. Živela sta v sreči in zadovoljstvu. Pred no je poteklo leto dni, sta bila obdarovana z enim otrokom, ki pa je kmalu po rojstvu umrlo. S tem sta dobila srečna zakonska prvi udarec in nista se več čutila tako srečna, kakor prej. Drugo leto ju Bog obdari z drugim detetom — veselje je bilo veliko — žal le malo časa je trajalo. Tudi drugo dete je umrlo, ko u Ml<> še v povojih — druga nesreča, ki je prinesla zopet žalost v hišo dveh ljubečih se src. Pravijo — v tretje gre rado. I);1, tudi tukaj je prišel — tretji udarec — najhujši — /af'nji. Jiilo je tako-le : Mrs. Williams je šla po o-Im';.' l-,ih. ko ji neki moški zašla' i pot rekoč: ''Kako se ti !»isi'š?" "Williams", pravi s strahom nagovorjena. "Je to tvoje dekliško ime ali po možu ?" Tako povprašuje dalje m?%iiiiut;e. "Oboje," odgovori ki so v dimu, vsesajo sluznice j ženska. "Tako sem si mislil,", v ustih in dihalnih organih va-l pravi moški, in ko jo s srpim se, odkoder preidejo v kri. Si pogledom premeri od nog dol krvjo pridejo v srce, v možga-glave — pravi: "Jaz sem Ar-, ne in druge organe. Tam u-thur Williams — ti si moja činkujejo na svoj način. Mno-sestra in živiš z mojim — ki, žina sprejetega nikotina vpliva .i«1 tudi — tvoj brat. Sanjalo! na stopnjo učinka. s<- mi je neštetokrat, da se bomo mi trije še enkrat v življenju sešli — slutil pa nisem, tla se bomo — kakor smo se." Do tega je prišlo tako-le: BRfeVO V KLOBUKU. Libanonsko cedro je zelo redkokje dobiti na Angleškem, a jpred 200 leti je bila popolnoma neznana v Evropi. Slavni botanik Bernard de Jussieu je 1. llZl obiskal Palestino ter bil očaran pri pogledu na drevesa na gori Libanon. Poiskal je "Ce mi pomagate zopet proč j Prijatelji, all it žavedate, de od nje, vam napravim par naj- so nasprotniki z v«o silo na de-lepših škornjev, meksikajnar- lu za »voj tisk? Kaj fca mi, bo* jev." mo samo mirovali in gledali? Ne smemo, temveč na delo ttio-ramo za Svoj list A. S.I KRA- vela njegova sestra in brat, ne Nek mož si zapisoval, koli- mina. da bi zato vedel. Postal je ko ^ pokadil od svojega 16i{satelj Walter Scott po težki pozoren, ko je zvedel, da se na* *>a do 51- Ieta- Porabil v bolezni okreval, ni niti enega hajata v mestu dva z enakim'35 ogromne množine: j stavka v svoji knjigi 'The Bri- imenom. Začel je sumiti in na1 cigar, 30,8*8 cigaret,, de of Lammermoor anoznal VNUK BELGIJSKEGA LJA. Vojaško sodišče v L )nd >nu je obsodilo te dni na 12 dni zapora nekega Otto Stephana, ki se je v okupiranem nemškem starost. , . sterlitzu ubit. • Koliko pokadi en človek, j Prenaporno duševno delo je mladiko in ker ni imel primer-naključju v kraj, kjTer sta ži- naftl kažeJ° naslednje številke:. tudi večkrat povod izgube špo-jnejše posode pri roki, jo je po- '..... ' v ' ---x ~ ---------1 Ko je slavni škotski pi-sadil kar v klobuk. Morska'ozemlju predstavljal kot vnuk vožnja je bila v tistih časih ze- ^elgijskega kralja Leopolda lo počasna in slučaj je nanesel, II. Pred nekaj leti je bil,ta člo-da je ladja, s katero je potoval [vek zelo znan in nihče ni mislil, botanik, zašla v vihar ter plu- da je čisto navaden goljuf. — svojo žalost ugotovil, da živita 12>955 viržink in 128 kg toba- Dnevno je poka- kot svoje delo. In celo sloveči zvezdoslovec Isaac Newton je V teh 35 letih ni nekoč popolnoma pozabil vse- li j egov brat in sestra pod eno za P*Pe in isto streho, kot mož in že-! ^ 5 cigar na. V svojo dolžnost sije štel,'bil boIan- razen da ^ enkrat bm o svoje slavne Principi . da mora naznaniti oblastim..imel nikotinsko zastrUpljenje. Neki angleški dijak je po-kar je tudi storil j Posebno škodljivo je vdiha- polnoma zgrešil crko F, a ne- Ko je* prišel usodepolnega ' v^nje dima, s čemer človek ki profesor jezikov je popolno je prissei usuuepuinega , -" ' - ------f . dne zvečer Edgar domu in mu sprejme vase osemkrat več ni-,ma pozabil grščino 1 Nezmerno kajenje škoduje Predvsem trpi ie povedala sestrA-žena, da ju kotina kakor pri je obiskal brat Arthur — ko _ Kajenju, ko dim obdrži V ustih mu je povedala, da sta oba e-ne krvi — je bilo Edgarju, kot V8em organom, bi mu bil kdo nož zasadil v srce. Takoj drugi dan sta prišla dva policista in odpeljala v ječo nesrečno ženo. Ko se je zvečer vrnil od dela Edgar, ga je tudi prijela roka postave in odvedla v zapor. Sodišče se zdaj bavi s to zadevo, ki bo u-gotovilo v koliko meri zadene enega ali drugega krivda. Naj bo razsodba kakršnakoli hoče — udarec je hud, ko živita dva zakonska v sreči in zadovoljstvu, konečno pa zvesta, da sta — brat in sestra po krvi. :—o— Podobno navadnem ! se je godilo nekemu vojaku, ki se je zaman trudil, da bi si zapomnil številki 5 in 7. Neki farmer je pozabil vse samo-srce, žile poapnijo, živci osla- stalnike. Čudno pri tem pa je bi jo oziroma se razdražijo, sla- to, da se je zlahkoto spominjal bi se vid in sluh. Nikotin vpli- na začetne črke samostalni-va škodljivo tudi na želodec. -o- KAJENJE IN ZDRAVJE. Vpliv kajenja na telo in duha je zelo različen. Cigare in cigarete se označujejo kot 'hlJdke: m_OČne'jtc!;i kdo pozabi* svoje"ime"~ Komičen dogodek je bil, ko je neki MI5TERIJOZNI SLUČAJI IŽ GUBE SPOMINA. Mnogo več je slučajev popolne pozabljivosti, nego bi kdo mislil. Pred nedavnim ča-sam je v neketn kraju na Angleškem prišel mlad mož k svoji tašči ter jo vprašal po svoji ženi, a ne kot taki, pač pa z dekliškim imenom. Silno je bil presenečen, ko mu je tašča povedala, da je vendar že ožehjen. Spomin ga je zapustil popolnoma, da je oženjen, ni vedel, niti ne kaj se je nato godilo. Zelo pogosti so slučaji, da la daleč proč od prave smeri. 'Pred velikimi svečanostmi je Na ladji ni pričelo primanjko-jn. pr. ta lažni vnuk izročil po-vati samo hrane, pač pa tudi veljniku ameriških okupacij- kov, to se pravi, da ni pozabil da prične beseda krava z črko K. Radi tega je imel v notesu zapisane samostalnike, ki jih je v govoru navadno rabil, pitne vode, tako da so potniki prejemali natančno odmerjeno količino. Za cedrico v takem položaju ni bilo vode na razpolago in gotovo bi bila mladika vsahnila, da ni botanik sebi odmerjeno količino delil z v klobuku vsajeno mladiko. Ko so dospeli v Marseilles, je bil botanik na kraju svojih moči. medtem ko je bila mladika čvrsta in zdrava. Toda tu so se pričele nove težkoče. Carinski uradniki so namreč mislili, ker je Jussieu tako skrbno čuval rastlino, da ima v prsti gotovo kako dragoceno, carini poclvr Gotovo ne gre pri teh besedah samo za prazno reklamo, ampak se v tobaku nahajajo snovi, ki vsebujejo dosedaj še ne dognane sestavine, katerim jc pripisovati različne vplive kajenja. Nikotin in druge snovi, splošno znan diplomat posetil nekega tujega državnika ter pri tem pozabil svoje ime in ni mogel povedati strežaju, koga naj naznani. Preostalo mu ni drugega kot da se je obrnil do gospoda izmed spremstva z vprašanjem: "Prosim, povejte mi vendar, kdo sem." STATE 6515 Zvečer 1900 W. 22nd Place Phone: CANAL 5777 WILLIAM B. L A U RICH ADVOKAT (Attorney at Law) Sprejema vse v to stroko spadajoče posle, katere rešuje vestno in zanesljivo. Roosevelt Bldg. Soba 401. 179 W. Washington St., CHICAGO, ILL. ; & & ^ & ^ &&& & & & & ^ & Pred osemindvajsetimi leti se ie rodil Edgar, dve leti pozneje je zagledala luč sveta Iluth in leto za tem, je prišel na svet Arthur. Starši so pomrli, ko so bili Še vsi trije tako majhni .da se ničesar več ne spominjajo. Dobri ljudje so vzeli sirote vsakega na drugi kraj in niso se več videli. — Edgar ni poznal svoje sestre liuth, ko jo je zaprosil za roko — liuth ni poznala svojega brata Ed-garja, ko mu je obljubila zve- Ime nikotin izhaja od francoskega poslanika na Portugalskem Jean Nicot. Ta je v 16. stoletju prinesel tobakovo rastlino v Francijo. V Nemčijo je prišel tobak tudi v 16. stoletju. V večjem obsegu šele za časa 30 letne vojne. Seveda se je bilo takrat kadilčm boriti z zakoni, ki so prepovedovali kajenje. Smerno kajenje vpliva na telo poživljajoče. Delovanje celic se ojači. Na možgane vpliva na ta način, da ojači fantazijo. Žeja in lakota se dasta s kajenjem lažje prenesti. Saj je znano, da stradal-iti umetniki kadijo cigarete. NAZNANILO IN ZAHVALA. >> v> v/ -•A *> *> V/ aV *> | NA POMLAD KG VAS OGREVA SOLNGE : m vas muci bite pri: vpisana je imel tudi imena ženo blag0 Ukazali so mu? da svojih Otrok. Kadar je hotel mora k]obuk izpraZniti in tre-poklicati Ivanko, je preje v no- ba je bilo vse njeg0ve zgovor- tesu pogledal pod črko I. 'nosti> preden je prepričal urad-Neki duhovnik je zgubil ves nike> kako dragoceno in težko spomin, da ni znal o krščan- «semkaj pripeljano drevesce no-skem nauku niti toliko kot kak gi geboj in da bo ves trud in pQ_ šolar. Njegov brat ga je pri- manjkanje zamallj ako bo mo_ čel iznova poučevati branja in raJ gedaj klobuk preiskati> ker pisanja, a ko sta prišla do u- ge bo mladika p08U§ila> tako da čenja latinščine, se je naenkrat 3Q končnQ reg odnehali- Dreves. prijel za glavo ter vzkliknil, da ce je bilo potem vsai,no v sve_ mu je vse to ze znano. |tovno ?nanem Jardin des pjan_ Neki postrešček ki ga je rad tes v Parizu, kjer je zraslo v cuknil, je ko se je streznil, po- mogočno drevo. Drevo je zra-polnoma pozabil, kani je v svo- slo 80 čevljev visoko in je bilo jem natrkanem stanju zanesel start) nad sto let, ko se je pO-kak kovčeg ali zavoj. Ni mu sušilo. preostajalo drugega kot da se -o- ga je zopet napil, in ko se ga OBLJUBE, je drugič navlekel, se je z lah- Neki čevljarski mojster, ki je koto spomnil zopet na vse. bil vdovec, je nekoč domačemu _Q_ pastorju milo potožil, kako težak je vdovski stan, tako da se je mož končno pastorju v srcc zasmilil. "Vi se morate zopet oženiti, moj dragi," mu reče pastor. "Že vem," odvrne čevljar, "toda jaz daleč naokoli n<_ poznam nobene, ki bi me hotela." "Vam bom pa jaz oskrbel primerno," meni nato pastor ter odide. Čevljar pa je stopil za njim ter mu obljubil par lepih novih usnjatih copat, al o mu res pripomore do zopetne zakonske sreče. Pastorjevo posredovanje je imel res uspeh. Čevljar se je zopet poročil, toda obljubljenih copat ni hotele biti od nikjer. — "No, kake pa je z mojimi copatami?" ga je nagovoril pastor pri neki priliki. "Hm, gospod pastor." pravi nato čevljar ter pri tem, ko se popraska za ušesi, vzdihne: skih čet, generalu H. T. Allenu v Kolnu najvišje belgijsko odlikovanje. Stephana so aretirali v nekem hotelu v Neustadtu. Sodišče ga je obsodilo samo všled prestopka, ker ni imel potnega lista. Značilna je nizka kazen in pa dejstvo, da se je razpravljalo za zaprtimi vrati. -o- AHA, ZATO! Neki zelo znan pronagator abstinenčnega gibanja je imei v nekem kraju shodv katerega se je udeležilo nenavadno veliko število radovednežev. Govornik je govoril prepričevalno in na obrazih poslušalcev se je kazalo, kako jih zanima snov govora. Da bi celo stvar lažje razumeli, je dal tudi par primer iz življenja, h koncu pa je povedal še to-le priliko: "Vzemimo slučaj. Tukaj imamo poln čeber najboljšega vina in poleg tega pa ravno tako veliko posodo vode. Pa bi pripeljal semkaj Mavsarjevega osla, ki je celi dan vozil drva, premog itd. ter bil žejen, da mu jezik visi iz gobca. Kaj mislite, katere pijače bi si ta osel izvolil?' — Glas iz dvorane: "Vodo."— "Seveda," pravi nato govornik. "In kaj mislite, zakaj?" — Glas iz dvorane: "Zato ker jc osel." PARME NA PRODAT XA PRODA ] 10 AKR. FARMA pripravno za truck armo ali kokoš-jerejo; hiša 10 sob: električna luč; prostora za 600 kokoši "Purdue style*' hiše; J/» milje do ceste, 7 m. do La Portc, Ind. Za takojšnjo prodajo $3500 cash. R. _ 34, La Portc, Ind.' II. R- A, I!ux J. Lossau. čd-22- "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE. 4040 North Kedzie Ave. ŽENITNA PONUDBA. 53 letni vdovec s par tisoč dolarjev prihrankov, se želi po Veliki noči seznaniti s Slovenko v svrhu ženitve. Katero veseli voditi mirno gospodinjstvo, naj piše na upravnistvo tega lista pod imenom "Vdovec." 1819 W. 22nd Str., Chicago, 111. s,t,sr PRODA POSESTVO v starem kraju. Veliko gozda, les mu povrne vse. Hiša z^ana, poleg so go" spodarska poslopja, vse v dobrem stanju. Oskrbnik je star 70 let, gospodar se pa ne more vrnite, ima tukaj veliko družino. Ne zamudite lepe prilike, cena samo $3500. Za podrobnosti vprašajte: JOS. LEGAN, Broadway St. 1401, JOLIET, ILL. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" NAZNANILO. Nihče, razun naših poobla- XV. žeja, se te mučiteljice kaj lahko izne- Tužnim srcem naznanjamo, da je dne 30. marca 1927 kruta smrt pretrgala nit življenja naši preljubi mamici Uršula Kučič, ki jc mirno v Gospodu zaspala. Dolžnost nas veže, da se tem petom zahvalimo našemu č. g. župniku B. Winklcrju, za o-pravljene obrede in mašo zadušnico, kakor tudi za lepo spremstvo na zadnji poti. Zahvalimo se tudi ženskemu društvu Marije Čistega Spočetja št. 80 K.S.K.J., za krasili venec in društvu "Delavci" S.N.P.J. za krasni venec in ker so jo nosili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala tudi društvu sv. Jurija, J.S.K.J. in društvti "Hrvatska vila*' H.N.Z. in obema društvoma češke jed-nete za lepe vence. Zahvalimo se tudi Vsem, ki so darovali vence. Posamezne ne moremo naštevati, vzelo bi preveč prostora. Hvala vsem ženam iz Chicage, ki so jo prišle obiskat, ko sc je nahajala na mrtvaškem odru in za njih molitev. Hvala tudi Maternemu društvu za njih molitev irt za osmitio s peto sv. mašo.. Hvala vsem, ki so nas tolažili v teh težkih urah, Bog bodi vsem plačnik. Ti pa, draga mamica, počivaj v miru, naj Ti sveti večna luc in lahka naj Ti bo dmeriška žemljica. Na svidenje gori v nebesih. 4 Žalujoči ostali: JOHNi JOE »n EDWAflD KUC1C* MRS. MARV HOOUP, MRS. AKNA MARINOH, hčere; CfeCltljA KUČIČ, rcjtnka. So. Chicago. 111., dne aprila 1927. ; LOUIS KEREN-U | k 1840 Wfest 22nd Street CKlcago, III. <3 k Sladoled, cigare, vsakovrstne cigarete, slaščice. ^ L soft Drinks and notions "SPRING FEVER" * Zidarska in cementna dela, kakor temelje, dimnike, stopnice. ccmcrMiia „ „ . , tla. popravljam hišo, .Mam E.iraž?. — l>clo SCCnill Zastopil! KOV (lC) , ki SC UC KaiantiiEiiio, ccne ni/.kv. . „ . . ... JOE PRAZAN izkaze s pisanim dovoljenjem 2637 W. 21 st Str., Chicago, 111 upravništva našega lista, nima phone: Rockwell 4'jis po c. zvečer. pravicc nabirati oglasov za list Pokličite, pridom k vam v svrbo dogovora, i . TT DELo^jzvnsiM^AKOJL_ Ani. Slovenec, uprava lista ne ^prejema nobene odgovornosti v takih slučajih. -NAZNANILO.- Joseph Palcher Jr. in Louis Gornik, lastnika trgovine AMERICAN CLOTHING CO. Ely, Minn., naznanjava slovenskemu občinstvu v Ely, da sva začela trgovino z manufakturnim blagom. V zalogi imava tudi veliko iz- Uprava "Amer. Slovenca." NOTICE. No one, except the authorized agents with the written permission from administration office of this paper, Amerikan-ski Slovenec, has the right to solicit advertisements for this biro moških oblek,vsakovrstnih [paper, or using the paper's dobukov in čevljev. Tudi veli- |name for any purpose of this Ce vas nadleguje ta bolezen jo lahko odpravite pri: LINCOLN BILLIARD PARLOR 1835 West 22nd Street -i* CHICAGO, ILL. Igrajte "POCKET BILLIARDS" za vaše zdravje skozi celo leto. .il RejKt/a« Slovenske VICTOR Plošče. \ < < < < < < i > 69802 72206 \ 72207 \ 72208 | 72210 ► 72231 72232 72327 72364 72399 \ 72429 .75 .75 .75 * PETJE. Ne bom se množila — Ljubca povej.........................................$0.75 Al me boš kaj rada imela — O] ta Polončica.........................75 Ljubca moja — Otok Bleski.................................--................75 O j ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let............75 J Slepec — Mila mila lunica...................................••..................75 Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo..............75 Sem slovenska deklica — Bom šla na planince..................75 i Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi......~................................75 J Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička....................... Razpodite se megličice — Tam kjer lunica ....................... Krščenici — Angelji sveti.............-......--................................ \ 72472 Na planincah — Barčica..............................................................75 72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad................-..................75 1 72515 Se davno mrači — Kadar boš ti vandrat šel........................75 } 72527 Moj dom — domovini.................................................................75 72707 Naprej! — Vse mine................................--_...................................75 73721 Micka na šrauf — Na maškaradi..............................................75 J 73725 Na Vršacu — Sladko spavaj......................................................75 i 77422 Neža in Pavel — Deset zapovedi -..............................................75 77490 Vabilo — Pastirček ....................................................................75 i 77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu .....................................75 \ 77746 U boj, u boj! — Garavuša-.................................................75 ! 77897 Strunam — Sirota........................................................................... .7S 77898 Sveta Lucija — Planinarica ................................................... .75 77912 Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera) ...............J"._______ .75 * 78176 Dve utvi — O j večer je že........................................................75 J 78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki ...........................75 78313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo........................................75 78348 Božična — Sveta noč...................................................................75 78408 Jadransko morje — Čuj Micika .................. ...........................75 73554 Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko ............................. .75 GODBA. Lizi, polka — Sladke rožice, valček: ban d a. 12 in......... Si.25 Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček; hnnda. 12 in......... 1.25 Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, polka................75 Vaška krčma, polka — Lovec, valo k: orkester, 10 in..........75 Barbara, polka — Milijonarska polka; Lamla, 10 in............. Ljubim te, valček: kvartet — Bleščeče oči. polka: banda Za domovino in brate, marš — Adelajda, polka; banda . Uboga deklica, marš — Dunajski dečko, marš: lmiula Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, p.ilka: bamia Na poskok, harmonika — Gorenjski valček, harmonika.... Razpoloženje, valček — Marička. valček: band* ............ O Izabela. valček — Strelčeva ljubica, š.-»tis: kvartet........ Kavalerijski marš — Tirolski marš; banda................... Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka; banda Perzijski marš — Egiptovski marš; banda........................ Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orb -tt-r.......... Kmečka polka — Brez nade, polka; vaška godba........... Na varšavskem trgu — Poljska kri, marurka: orkester Pesem smeha — Poljub, valček..... ....................................... Slovanski pies — Čukarijski ples; tambtir. orkester........ Na poskok, polka — Taniska. valček: ins t rum. tercet...... Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šoiiš; harm. Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka: kvartet .. ............. Cebeiica, polka — Marica, polka: klarinet in harmonika Posavski valček — V Cleveland sem doma. polka: harm. 78179....Micino kolo — Poskočnica; tambtiraški orkester................ 7S10S Sladke vijolice, valček — Poročna nolka; kvartet ...... 78400 Ach. du lieber Auerustin. valček — Snicel, polka: orkester 7S406 Vojaški nabor. ;>■ Iki — Poročni valček; harmonika.. ...... 78532 Krasota gora, valček — Pavlina, maznrkn; kvartet......... 78576 Na otoku, polka — V zelenem vrtu, valček, orkester.......... VELIKONOČNE. NABOŽNE IN ANGLEŠKE. 1071 Ave Maria — O Salutaris, latinsko petje SI.50 97! Christ the Lord is risen to-day — Ring out wild bells, T Tomer ............ .........................»......................................... 1.50 35708 Aleluja. Chorus — Gloria from 12th Mass.................... 1.25 ]00r,7 Palms — Stabat Mater, or«lje ....................................................75 18208 The Posnry — To a wild rcs-\ tri . wi'h hells.................75 202< T » /7 ; 2 » 77- I 2 > //' J 770^ > 7" l L i * « i * * * i < 4 i * * i * .75 * .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 < .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 5 .75 .75 .75 .75 .75 .7 .75 .75 "7 C « 1 « 20.r04 ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CENIK. Važno! — Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. Pri J naročilih od 5. plošč ali več plačamo poštnino mi. Ako pa naročite t manj, kakor 5 plošč pošljite za vsako ploščo 5c več za poštnino. Posebna kombinacija Radio in Viktrola št. 7-3 na razproda?! ta J mesec za znižano ceno $325.00 (preje $375.00). Ako imate star radio 4 J ali viktrolo. Vam pri nakupu imenovanega Radio-Viktrola št. 7-3 do- J » volimo še posebej $50.0q za stari inštrument, tako plačate le $275.00. Pišite po pojasnila. Viktrole navadne in ortofonične, od $17.50 do $1,000.00. Knjigarna A mer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Allen's Parlor Furnace Krasno Učinkovito Ekonomično Po vsej deželi govorijo o tem- novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v lepert) porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto razširja po sobi na naj-zdravejši način — vlago posuši in* ogreva zrak. Ne kupujte peči dokler niste * videli tega! W. Szymanski — Dealer in — FURNITURE in STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS Telephone Canal 597 1907-1909 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. Dr. P. A. Tominec: Redovništvo se je preživelo. "Ne rečem, da so bili svojčas redovi potrebni, toda dandanes so odveč, redovi so se preživeli." Tako trdijo dandanes mnogi. In vendar so redovi dandanes prav tako potrebni, če n^ še bolj, kakor kdaj prej. | Prostovoljci, na plan! tako se glasi klic v nevarnostih, ko treba tvegati življenje za rešitev ljudi iz ognja ali druge nemarnosti. Nekaj junaškega je to, k čemur pi mogoče obvezati vseh, zato kličejo prostovoljce. Prilično v taki nevarnosti je današnja človeška družba, katere srečo in napredek ogrožajo tii strašne pile: poželenje oči, poželenje mesa in napuh življenja. (1 Jan. 2, G.) Vsakega posameznika skušajo te sile usužnjiti, večno traja ta boj in za rešitev so pravtako neprestano potrebni nasprotni vzori, prostovoljci uboštva, čistosti in pokorščine. Bogastvo, denar je sveta vladar. Tudi danes. Ves gospodarski nered, prepad med bogatini in siromaki ima izvor v neizmernem pohlepu po denarju, j po bogastvu. Rog ljudi je postal denar. Vse je zan.i na prodaj : zvestoba, poštenost, sramežljivost, nravnost. Pohlep po bogastvu gazi vsa krščanska načela, nič mu ni sveto, nič ne-dotekljivo. Prišlo je tako daleč, da je od Boga postavljen red popolnoma sprevržen. Zemlja, ki bi morala s svojimi dobrinami človeku služiti, jo postala gospodarica, kateri so zasužnjeni tisoči in milijoni. Človek pa je iz gospodarja postal suženj. | Prav to pa kaže, kako bridko potrebno je t url i sodobnemu človeštvu pokazati pot kvišku, pokazati mu, da pridobivanje bogastva ni ril j človekov, am-,pak mora biti podrejeno višjim (eiljem, za katere je človek u-stvarjen. To resnico oznanjajo trajno takoj m en o van i b eraš k i redovi, ta resnica jo gnala sv. Frančiška, da je slekel obleko bogataša, se odel v revno haljo baš v dobi, ki je bila današnji na las podobna. Delo, katero ceni svet le kol sredstvo za pridobivanje živil jonskih potrebščin in ki ira ■ smatrajo za breme, katerega jse človek iznebi brž ko more, to delo postane v očeh redovni-jkov zopet poklic, ki vrne človeku dostojanstvo, ker je namreč človek rojen za delo. Tako na t pr. naroča sv. Frančišek Asiški 'svojim bratom: "Tisti bratje, j katerim je Bog dal milosti za jdelo, naj delajo zvesto in po-■božno, tako da bodo odganjali i lenobo, sovražnico duše, ne bo-jdo pa ugasnili duha svete mo-i lit ve in pobožnosti, kateremu morajo vse druge časne reči služiti. Kot plačilo pa za delo naj sprejemajo zase in za svoje brate telesu potrebne reči, razen denarja ali novcev, in sicer ponižno, kakor se spodobi služabnikom božjim in presve-tega uboštva nasledovavcem. (V. pogl. vodila.) In v svoji o-poroki jih opominja: "In jaz sem s svojimi rokami delal in hočern delati, in trdno hočem, da naj vsi moji bratje delajo kako pošteno delo. Kateri ne znajo, naj se naučijo, ne zaradi želje po plačilu za delo, ampak zaradi dobrega zgleda in da bodo odganjali lenobo. In kadar bi se nam ne dalo plačila za delo, se zatekajmo k mizi Gospodovi, proseč miloščino od hiše do hiše." Druga velesila na svetu je poželenje mesa. Vse, kamorkoli se ozremo, vabi k čutni požel jivosti. Klanjajo se ji knji-gotržci in časnikarji, klanja se ji kino in gledališče, klanja se ji moda, vse ji hoče ustreči, vse jo zadovoljiti. Javno, nastopa nečistost in gorje tistemu, ki bi jo obsodil, takoj bi zvedel, da je ozkosrčen in da ne razume potreb časa, akoravno povsod padajo žrtve dan na dan. Namesto zakona naj bi stopila prosta ljubezen. Kdo naj v tem splošnem potopu prepriča človeka o potrebi premagovanja in popolne odpovedi spolnega uživanja do sklenjenega zakona? Ali morda poročeni? To bi bilo prav tako brezuspešno, kakor če bi oče s smotko v ustih sinu dajal nauke, naj nikar ne kadi, ali kakor če bi kdo sedeč pri polnem vrču vina priporočal abstinenco. Tu ni druge pomoti kakor popolno devištvo, ki ne samo z besedo, ki bas v tem oziru ne zaleže nič, ampak tudi v dejanju pokaže, da ima človek tudi tozadevno oblast nad seboj. Tretja bolezen, na kateri boleha sodobno človeštvo, je pomanjkanje pokorščine in spoštovanja do avtoritete. Ta tožba ne velja le v zasebnem življenju, ko tožijo starši nad nepokorščino otrok, ampak velja pravtako v javnem življenju. Geslo današnjih dni je svoboda. svoboda v vsakem oziru do popolne brezobzirnosti. Pravijo sicer, da je zdravilo tu v vojaški pokorščini. Toda ta pokorščina je prisiljena, zdravilo more prinesti le prostovoljna pokorščina, ne samo v besedah, ampak tudi v dejanju. Zato lahko rečemo: dokler se bo človeštvo borilo zoper poželenje oči, poželenje mesa in napuh življenja, tako dolgo bodo potrebni tudi redovi, ki kažejo, da je v tem boju mogo-jča tudi zmaga. In ker svet ve, i da so prav redovi najmočnejši j borci proti njemu in njegovim načelom, zato jih tudi preganja. "Ko bi bili od sveta," je rekel Gospod, "bi svet svoje ljubil. Ker pa niste od sveta, ampak sem jaz vas od sveta odbral, zato vas svet sovraži." (Jan. 15, 19.) -o- NAJDBA IZ BRONASTE DO BE NA MORAVSKEM. Moravski kmet Ludovik Illa-dik je oral na svoji njivi v Pe-trovicah in je zadel z lemežem na trd kamen, katerega je sklenil izkopati, da bo imel rahlejšo njivo. Kamen je dvignil, na svoje začudenje pa je našel pod njim človeška okostja. Ležala so v grobu, ki je bil 2.2 m dolg in 170 m širok. V njem je bilo 11 okostij. Skeleti so ležali na desni strani v smeri od juga proti vzhodu in so imeli sključeno lego. V grobu so se našli tudi različni bronasti izdelki; votle zapestnice, igle in svedrasto Zaviti kosi žice. Poleg njih je ležal tudi nož iz kamna in več posod. Starinoslovci sodijo, da izvirajo človeška okostja in vsi najdeni predmeti izza leta fino do 1100 pred Kristusom. -o- Olje in resnica prideta prej ali slej na površje. Slabo je seme, ki nima toliko moči, da bi prodrlo zemljo. DR. SV. MARIJE MAGDALENE itev. 162, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Odbor za tekoče leto 1926: ..Predsednica, Helena Malljr, 1105 E. 63rd St Podpredsednica: Mary Bombač. Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E. 64. Street. Blagajničarka: Frances Debevc, 6022 Glass Ave. Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: Christina Pinut, Mary Bajt, Cecilia Znidaršič. Duhovni vodja: Rev. J. B. Ponikvar. Zdravniki: Dr. X B. Selilkar, Dr. M. Oman in Dr. L, F. Ptrme. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana