LETO XXIII 1984 ŠT. 10 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE PRIČELI SMO Z IZGRADNJO INVESTICIJE »POVEČANJE KAPACITET ZA PROIZVODNJO JEKLA« Po prvomajskih praznikih smo v Železarni Štore pričeli z izvajanjem del na obsežni investiciji I. faze povečanja kapacitet proizvodnje jekla. S pripravami za to, za nas pomembno investicijo, smo pričeli že v letu 1981, ko je bila izdelana zasnova in prvi investicijski program. Obravnavana in potrditev investicijske zasnove je bila speljana preko republiške komisije za oceno investicij v letu 1982. Na podlagi mnenja in priporočil navedene komisije smo v letu 1983 pristopili k izdelavi investicijskega programa, kije vseboval predvidena investicijska vlaganja v jeklarno in valjarno II, vključno z vsemi potrebnimi energetskimi objekti. Istočasno seje odvijala aktivnost na področju zbiranja ponudb za izvajanje investicijskih del in dobavo opreme zunanjih in domačih izvajalcev. Po objavi razpisa v Uradnem listu v mesecu februarju 1983 so bile detaljno pregledane vse prispele ponudbe in je na projektnem svetu bilo sklenjeno, da se kompletno izgradnjo poveri Metalni Maribor v obliki inžiniringa, vključno z dobavo uvozne in domače opreme ter izvedbo gradbenih del po sistemu »na ključ«. S tem je Metalna Maribor prevzela na sebe tudi uvozni del kot uvoz reprodukcijskega materiala. Skupna investicijska vlaganja za realizacijo tega projekta, ki so bila ocenjena na podlagi vrednosti prispelih ponudb so znašala 4.536.459.000,00 din. Investicijski program je bil izdelan v mesecu avgustu 1983 in posredovan v obravnavo na SOZD Slovenskih železarn in na Inštitut za ekonomiko investicij pri LB-Ljubljana. Predsednik KPO SOZD Slovenskih železarn je v mesecu septembru 1983 imenoval 12-člansko namensko komisijo z nalogo, da prouči predloženi investicijski program in oceni tehnično-tehnološki in ekonomski del, realnost prikazanih investicijskih vrednosti ter postavljeni terminski plan. Komisija je na svojih sejah dne 4. in 12.10.1983 obravnavala predloženi program in ga pozitivno ocenila tako v tehnično-tehnološkem, kot v ekonomskem smislu. Odbor za razvoj in investicije SOZD SŽ je na svoji seji dne 25. 10.1983 obravnaval poročilo namenske komisije in isto potrdil. (Nadaljevanje na 2. strani) Izkop prvih temeljev hale za žlindro Razigrani plesalci na Tratni Prvomajsko srečanje na Tratni 1. maja je bilo na Slivniškem jezeru pri ribiškem domu srečanje našega delovnega kolektiva. Po izredno slabem vremenu, kije bilo značilno za proste dneve pred prvim majem, je za prvi maj posijalo sonce. Vendar pa se marsikdo, pod vtisom slabega vremena iz prejšnjih dni, oziroma zaradi tega, ker je predvideval, da bo na prireditvenem prostoru blatno, ni takoj odločil, da pride na srečanje kolektiva. Vse od jutranjih ur je na ribiškem domu igrala glasba. Pričeli so prihajati tudi prvi obiskovalci, ki so bili prijetno presenečeni nad lepo urejenim okoljem ribiškega doma, ki so ga uredili ribiči ob pomoči članov kolektiva Ob dobri organiziranosti ribičev, ki so skrbeli za jedačo in pijačo seje kmalu pričelo prijetno razpoloženje. Nastopil je tudi pihalni orkester Štorskih Železarjev, kije v svojem pol urnem sporedu zaigral pesmi iz svojega repertoarja. V kulturnem programu so sodelovali tudi člani AG Železar. Celo popoldne je potem vladalo na Tratni prijetno vzdušje, ki so ga popestrile razne družabne igre, ki jih je vodil rekreator tov. Stante. Ves program pa je povezovala Lada Cmok, ki je duhovito spodbujala udeležence »tekmovanj«. Tako so bile te igre organizirane za skoraj vse udeležence - za stare in mlade in so potekale z mnogo smeha in navijanja. Zmagovalci in tudi tisti, ki so bili manj uspešni so dobili lepe nagrade. Plesišče je bilo polno razgretih plesalcev, medtem ko so se drugi raje pogovarjali š svojimi sodelavci ali pa znanci. Najbolj so se razživeli otroci, ki so takoj našli stik med sabo in so skupno »divjali« okoli ribiškega doma. Tudi zakonci naših delavcev in delavk, ki Sicer niso zaposleni v Železarni, so se spoznali med seboj. Posebna atrakcija je bila vožnja s čolnom po jezeru, kjer so se veslači ubadali z ubiranjem prave smeri vožnje. Ko sem se pogovarjal z udeleženci tega srečanja kolektiva so bili vsi zelo zadovoljni, tako tisti, ki delajo v, naši delovni organizaciji kot tudi oni, ki so prišli ž njimi. Vse je prijetno presenetila odlična organizacija srečanja in vsi po vrsti so zatrjevali, da bodo na podobna srečanja še prišli. Nekako jim je bilo žal, da niso na srečanje prišli še drugi sodelavci. Na koncu bi še hoteli zahvaliti vsem tistim, ki so vzorno organizirali to srečanje, z željo, da se takšna srečanja organizirajo tudi v prihodnje. Vsi, ki smo prvega maja preživeli ma Tratni, smo preživeli res lep dan v prijateljskem in veselem vzdušju s svojimi sodelavci in tako počastili naš delavski praznik. NOVA INVESTICIJA (Nadaljevanje s 1. strani) Dne 11. 10. 1983 je naš program bil obravnavan tudi na odboru za razvojno-plansko področje pri Splošnem združenju črne in barvaste metalurgije Gospodarske zbornice Slovenije in bil pozitivno ocenjen. V tem času je bila tudi speljana obravnava projekta na koordinacijah vseh TOZD in DS Železarne Štore, potrditev na delavskih svetih TOZD jeklarna in TOZD valjarna II ter na centralnem delavskem svetu naše železarne v oktobru 1983. Konec novembra 1983 je investicijo potrdil tudi DS SOZD Slovenskih železarn. Zabijanje pilotov za temelje hale za žlindro Zaradi obsežnosti investicije, lažjega zagotavljanja finančnih sredstev in zmanjšanja motenj pri obstoječi proizvodnji, smo se odločili, da pristopimo k realizaciji investicije fazno, kjer vsaka faza za sebe predstavlja tehnološki zaokroženo celoto. Zaradi predvidenega faznega izvajanja investicije je bil na zahtevo Inštituta za ekonomiko investicij pri LB Združeni banki Ljubljana izdelan poseben investicijski program samo za I. fazo investicije, ki je bil predmet nadaljnje obravnave in potrditve od strani banke. Omenjeni programje posredovan Inštitutu, kjer je obravnava potekala od novembra 1983 do sredine marca 1984, ko nam je banka izstavila pozitivno mnenje o investiciji in realnosti predvidene finančne konstrukcije. Sočasno so potekale aktivnosti v zvezi z uskladitvijo in podpisom pogodbe za izvajanje inženiringa I. faze investicije z Metalno Maribor. Izpeljan je bil postopek zagotovitve večjega dela finančnih sredstev, izdelana je bila projektno-tehnična dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobljena vsa potrebna soglasja. V marcu 1984 je bila zaradi spremembe predračunske vrednosti in uvedbe faznega pristopa k investiciji speljan ponovni postopek potrditve na delavskih svetih in zborih delovnih ljudi Železarne Store. ■ 14. marca 1984 je bilo gradivo pripravljeno za obvravnavo na komisiji za oceno investicije SR Slovenije, ki je podala svoje pozitivno mnenje 5. aprila 1984. V času, ko je potekala obravnava naše investicije na republiški komisiji smo uspeli pridobiti še vse manjkajoče dokumente o zagotovitvi finančnih sredstev in zavarovanju plačil za pokrivanje celotne predračunske vrednosti prve faze investicije v višini 2.064.740.000,00 din. Pri LB - Splošni banki Celje so nam odobrili investicijski kredit v višini 18 °/o predračunske vrednosti, Metalna- Maribor je udeležena z Blagovnim kreditom za 20 %, Interna banka SZ bo združevala A sovlagatelji - kupci 27 %, lastna sredstva TOZD Železarne Štore pa predstavljajo 24 °/o“delež. 16. aprila 1984 je bila izvršena prijava investicije na SDK-Celje, naslednji dan smo pridobili potrdilo o zagotovljenih sredstvih, 18. aprila pa smo v Železarni že imeli gradbeni dovoljenji za celoten objekt. 23. aprila 1984 je bilo sprovedeno plačilo avansa Metalni - Maribor s čem je dana zelena luč za pričetek del. O poteku del na tem objektu vas bomo v našem glasilu sproti obveščali. Popovič Alenka, dipl. oec. Plevnik Slavko, dipl. ing. NADURE, NADURE Že dalj časa je v našem kolektivu tema mnogih razgovorov v TOZD in DS izplačevanje nadur. O tem problemu se je govorilo tudi na letnih konferencah osnovnih organizacij sindikata in svoje stališče o nadurah je zavzel izvršilni odbor ZS ŽŠ (navajamo ga ob koncu tega zapiska). Komisija za izobraževanje in informiranje se je vključila v razpravo zaradi rezreševanja zadeve pa je nastal ta zapis, v katerem so sodelovali: Soline Zlatko (delavec iz Valjarne I), Lorger Zvonko (delovodja iz aglomeracije, Elektroplavž), Potrata Florjan (predsednik konference ZS ŽŠ), Senčic Srečko, dipl. ing. (podpredsednik KPO ŽS) in Mastnak Olga, oec. (vodja službe za nagrajevanje). SLEDNJA STA PODALA SKUPNO IZJAVO. (Z omenjenimi sodelavci se je v imenu komisije pogovarjal Jok)... SOLINC ZLATKO: Pri prejemu izplačilnih kuvert smo delavci nejevoljni Vzrok temu sta nizek akord in slabo plačane nadure. Sicer se ta problem pojavlja že leta, vendar se je zdaj s povečanjem davka na 25 % še bolj zaostril; torej je naloga vodilnih delavcev, da stvar rešijo. Pri nas v Valjarni I. ni veliko nadur, toda kadar je potrebno opraviti neko delo v izrednem času, da se ne bi ustavila proizvodnja (remont, menjava programov, okvare), takrat jev interesu tovarne, da se pride na delo ali pa ti zagrozijo z disciplinsko komisijo. Če si torej prisiljen priti na delo, zakaj nisi potem tudi plačan za to?! Ločiti je treba takšne nadure od onih, kjer se delavec zjutraj »špara« pri delu, da bi bil popoldne bolj čil za delo v nadurnem času. Tako pa gre vse v en koš. Sicer ni tako le v Valjarni I., tudi drugi obrati so v podobnem položaju. Zakaj ne bi bili delavci v livarni in valjarnah izenačeni z rudarji, tega tudi ne razumem. Če vse štejemo, je nadura slabše plačana kot navadna ura in to povzroča dosti hude krvi. LORGER ZVONKO: Sistem nadur ni dober. Sploh ne za enote, ki delajo v turnusu (štiri izmene). Na plavžu npr. se proizvodnja ne sme ustaviti, zato bi bilo potrebno, da bi nekdo, morda Železarna, kril razliko, saj na delo res ne hodimo za »špas«. Če je torej potrebno priti v nedeljo ali za praznik na delo, si oškodovan. Mi se potimo za pečjo v lepem sončnem dnevu, medtem ko so drugi na vikendu. POTRATA FLORJAN: Vprašanje opravljanja nadur je po letošnjem povečanju davka in z natančnejšim prikazovanjem izplačila OD na izplačilnih listah povzročilo med delavci veliko negodovanja. IO konference ZS ZS seje torej vključil v razreševanje tega problema in smo že v februarju začeli analizirati pripombe osnovnih organizacij, saj so delavci že na letnih občnih zborih opozotjali, da se ne strinjajo s takšno obdavčitvijo nadur. Na letni konferenci SOZD v Ravnah smo na ta problem v celoti opozorili zato, da bi se vse nadure, ki se opravijo za proizvodnjo (ali na vpoklic), ne obdavčijo ter, da se upoštevajo v pokojninsko osnovo. Zaključki te razprave niso bili najbolj čvrsti, ker se predstavniki Raven niso v celoti strinjali, medtem ko so Jeseničani v celoti podpirali naše predloge. Moje osebno mnenje o tem problemu je isto, kot stališče IO OOZS ŽŠ, sprejeto na tretji seji. Temu stališču bi le še dodal, da se mora akcija nadaljevati v smislu, da bodo vsa ta izplačila nadur osnova tudi za pokojnino. SENČIČ, MASTNAKOVA: Po določilih naših samoupravnih aktov se za nadurno delo obračunava dodatek v višini 50 %. Poleg tega dodatka pripadajo za nadurno delo (enako kot za redno delo) vsi dodatki za časovne pogoje dela, variabilni del OD, staž, akord (če je akordna nadura), praznični dodatek in podobno. Osebni dohodki se obračunavajo v bruto zneskih. Prispevki iz bruto osebnih dohodkov so po občinah različni, za nadurno delo pa se plača poleg prispevkov še republiški davek iz nadurnega dela. Prispevki in davki za nadurno delo so precej višji kot prispevki za redno delo. Za celjsko občino znašajo prispevki za redno delo 27,80 %, prispevki in davki za nadurno delo pa 39,52 %. Tako znaša npr. enodnevni povprečni osebni dohodek za delavca v XII. rangu okoli 878 din (vključen variabilni del, akord, staž), enodnevni osebni dohodek za nadurno delo pod istimi pogoji pa 987 din. Strokovne službe proučujejo možnost, da bi tiste nadure, ki so nujno potrebne za nemoten proizvodni proces (delo za praznike, intervencija in podobno), posebej opredelili in za njih plačevali enake prispevke kot za redno delo. V zvezi s tem smo že prosili Skupnost pokojninskega in invalidsega zavarovanja za tolmačenje. STALIŠČE IO OOZS: Glede na to, da se je bistveno povečal davek na opravljene nadure, obstaja določeno nezadovoljstvo v posameznih delovnih sredinah. Izvršni odbor zagovarja stališče, daje potrebno nadurno delo še nadalje omejevati z ustreznimi organizacijskimi ukrepi, vendar ostaja odprto vprašanje opravljanja in izplačevanja nadurnega dela ob praznikih in na poziv, kjer je obvezno potrebna prisotnost določenega števila delavcev na delu. Izvršni odbor vidi možnost pravilnejšega obračunavanja v tem, da se nadurno delo oz. nadure obračunavajo kot proizvodne ali redne nadure (prispevki manjši). Te nadure je potrebno opredeliti s tem, da se dopolni 99. člen Pravilnika o delovnih razmerjih v tem smislu, da se točno opredeljijo nadure, ki so nujne za nemoten proizvodni proces. Nadalje se strinjamo s predlogom beleženja nadurnega dela, ki je vezano na proizvodnjo, pisano pa je kot režijske nadure; sedaj bodo obračunane kot akordne nadure. Komisija Na kratko Nadomeščanje uvoza V Kombinatu Železarne Sisak so inventivno dejavnost usmerili predvsem v nadomeščanje uvoženih rezervnih delov z domačimi in tako v letu 1983 prihranili kar 317.000.000 din. V ta namen so bile v vseh TOZD ustanovljene Komisije za nadomeščanje uvoza, ki jih lahko primerjamo s Komisijami za gospodarjenje v Železarni Štore. Uporaba Keramike za ležaje Na Švedskem so začeli izdelovati kroglične in valjčne ležaje iz keramike, s katerimi so dosegli odlične rezultate pri strojih, ki obratujejo pri velikih hitrostih in visokih temperaturah. Keramika se je do sedaj uporabljala (tudi v Železarni Štore) pretežno za rezilna orodja na stružnicah. Nov način varjenja V Ameriki so razvili nov postopek varjenja z elektronskim snopom, s katerim je mogoče uspešno zvariti dele iz različnih kovin (npr.: aluminij in jeklo, nikelj in jeklo itd.). REZULTATI POSLOVANJA V f TRIMESEČJU 1984 Ob ocenjevanju doseženih rezultatov poslovanja za prve tri mesece letošnjega leta moramo upoštevati pogoje gospodarjenja, ki se v letošnjem letu še nadalje zaostrujejo. Kljub administrativni zamrznitvi cen ugotavljamo, da so se cene surovin, materiala, storitev, itd. povečale. Prav tako je prišlo do pomanjkanja nekaterih rep-romaterialov in izsiljevanje dobaviteljev v zvezi z dobavo takih materialov. Dobavitelji izsiljujejo večje cene, boljše plačilne pogoje, združevanje deviz, ipd. Struktura plačil kupcev se slabša tako je v prvih mesecih letošnjega leta bilo le okoli 15 % gotovinskih oz. virmanskih nakazil. Vedno večje menično poslovanje povzroči več dela in vpliva v negativnem smislu na likvidnost. Tudi letos so problemi pri odpremi gotovih izdelkov (vagoni), a nekateri kupci se zaradi dragega financiranja branijo včejih zalog. Devizni režim, ki naj bi veljal v letošnjem letu, še ni uveljavljen, tako še vedno razpolagamo le s 45,9 °/o od deviznega priliva. Dobili smo družbeno priznane reprodukcijske potrebe, zaživel naj bi devizni trg, toda že sedaj Se pojavljajo ugotovitve, da sprejete rešitve na področju deviznega režima niso dobre in da ne vodijo k realizaciji temeljnih družbenih ciljev. Ocenjujemo, da so proizvodni rezultati v prvem trimesečju 1.1. ugodni, saj smo dosegli indeks fizičnega obsega proizvodnje’ (I. tr. 1984:1. tr. 1983) 107, v TOZD tovarna traktorjev pa celo 127, načrtovano proizvodnjo smo v prvem trimesečju presegli za 6,6 %. Produktivnost dela, izražena v tonah na zaposlenega, v TOZD tovarna traktorjev pav komadih zaposlenega, se jerv primerjavi s planirano povečala za 1,3 °/o, y Tovarni traktorjev pa za 2,5 %. Dosežena proizvodnja v prvem trimesečju znaša 92.864 ton, 1.345 kom. traktorjev, 350 kom. sestavov ter 14 kom. gorilnikov. Finančni pokazatelji poslovanja za DO so y obdobju I—III/1984 naslednji: v 000 din BESEDILO I. tr. 1983 I. tr. 1984 IND 1/4 GN 1984 IND i 2 3 3:2 ' 4 - 3:4 1. Celotni prihodek 3.510.495 6.348.205 181 6.685.659 95 od tega: izvoz z izv. stimulacijo 335.738 757.501 226 1.011.033 75 2. Porabljena sred. 2.890.706 5.492.669 190 5.577.676 98 od tega: amortizacija 149.176 209.962 141 230.920 91 3. Skupni dohodek 360.357 522.917 145 PliPptlfPf - 4. Obveznosti iz skupnega dohodka 4.336 3.454 80 42.903 mm 5. DOHODEK 615.453. 852.082 138 1.065.080 80 6. Obveznosti iz doh. 286.933 409.525 142 442.284 92 7. ČISTI DOHODEK 8. ZAČASNA RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA: 328.520 442.557 135 622.796 71 - za osebne dohodke 231.551 337.044 146 393.440 86 - rezervni sklad 11.523 25.011 217 23.524 106 - SSP: za stan. potrebe 6.767 12.594 186 22.692 55 - SSP: za druge potrebe 10.531 30.149 286 31.242 97 - poslovni sklad: a) za obvezna posojila in združeva- 98.312 91.779 93 151.898 60 nja 31.318 42.900 137 48.120 90 b) prosti del 66.994 48.879 73 103.778 47 9. IZGUBA 30.164 54.020 179 -- CELOTNI PRIHODEK Ugotavljamo za neko obračunsko obdobje, in to po veljavnih zakonskih predpisih, na podlagi plačane prodaje, toda s toleriranjem določenih zamikov v pogledu plačil. V primerjavi s prvim trimesečjem preteklega leta smo celotni prihodek letos povečali za 81 %, načrtovani celotni prihodek pa smo dosegli le 95 %. Celotni prihodek je seštevek prihodkov: od prodaje na domačem trgu, od prodaje na tujem trgu, prodaje med TOZD v DO, prihodkov, ustvarjenih s svobodno menjavo dela in drugih prihodkov. V prvem trimesečju 1.1. je neplačana realizacija vplivala na finančni rezultat na nivoju DO v pozitivnem smislu, ker so bila nakazila neplačane realizacije iz leta 1983 za 4 mio din večja, kot pa je ostalo neplačane realizacije iz letošnjega poslovanja. Različen pa je vpliv neplačane realizacije na rezultate posameznih TOZD, saj je npr. zaradi visoke neplačane realizacije izguba v TOZD livarna strojne litine večja za 11 mio dinarjev. Izvoz z izvozno stimulacijo predstavlja v prvih treh mesecih letošnjega leta 12 % v strukturi celotnega prihodka, v enakem obdobju leta 1983 je znašal le 9,5 °/o, načrtovali pa smo, da bo 15 % celotnega prihodka iz naslova izvoza in izvozne stimulacije. Izvozna stimulacija ostaja skoraj v celoti neplačana, tako letošnja kot tudi še delno iz leta 1983, in skupno predstavlja 10 % od realizirane vrednosti izvoza ter izvozne stimulacije. V trimesečju je izvozni plan dosežen skoraj v celoti. PORABLJENA SREDSTVA So realizirani stroški surovin in materiala, energije,, storitev, amortizacije osnovnih sredstev, nabavna vrednost prodanega blaga, materiala in odpadkov ter drugi in izredni odhodki. V primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta so se porabljena sredstva povečala za 90 %, zaostajajo pa le 2 % za načrtovanimi. V strukturi porabljenih sredstev pomenijo v naši DO stroški surovin in materiala 77 %, zato ima vsako povečanje cen surovin in materiala pomemben vpliv na finančni V jedrarni rezultat. V prvem trimesečju 1.1. znašajo stroški porabljenih surovin ter materiala 4.249 mio din in so se povečali v primerjavi s prvim trimesečjem 1983 za 11 °/o, kar je bistveno pripomoglo k povečanju skupno porabljenih sredstev. Amortizacijo, kot stroške obrabe osnovnih sredstev, smo povečali v primerjavi s prvim trimesečjem preteklega leta za 41 %, za načrtovano pa zaostaja za 9 %, ker v prvem trimesečju še ni realiziranih predvidenih aktiviranj osnovnih sredstev. Kar za 100 % seje povečala v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta vrednost zalog iz proizvodnje. Povečanje zalog iz proizvodnje sicer zmanjša vrednost porabljenih sredstev, ker del stroškov (vložek) ostane v zalogah, povzroči pa manjši dohodek in slabšo tekočo likvidnost. SKUPNI DOHODEK Nekatere izmed TOZD uporabljajo pri poslovanju tudi združena sredstva na podlagi sklenjenih SaS o združevanju dela in sredstev z drugimi OZD, zato pri teh TOZD ugotovimo po kritju porabljenih sredstev skupni dohodek. Iz ugotovljenega skupnega dohodka krijemo nadomestilo za združena sredstva ter del, ki se nanaša na vračilo združenih sredstev. V prvem trimesečju letošnjega leta znašajo obveznosti iz skupnega dohodka le nekaj čez 3 mio dinarjev, večje obveznosti poravnavamo ob polletju ter ob koncu leta. DOHODEK Posledica hitrejšega naraščanja porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka je relativno nizka rast dohodka, ki seje v primerjavi z enakim lanskoletnim obdobjem povečal le za 38 % in dosega komaj 80 °/o planiranega. Skupne obveznosti v breme dohodka smo obračunali za 42 % več, kot v prvem trimesečju preteklega leta, za načrtovanimi pa zaostajajo le za 8 %. Prispevki SIS in republiški davek iz dohodka so se povečali za 32 %, za 178 % so se povečali stroški plačilnega prometa in bančnih storitev, za 30 % obresti, za 31 % druga plačila iz dohodka, med katerimi v absolutnih zneskih predstavljajo pomembne postavke: prispevek za delno kritje izgube ŽG Ljubljana, prispevek SISEOT za pospeševanje konvertibilnega izvoza, prispevek za usposabljanje kmetijskih zemljišč. Del dohodka TOZD smo namenili za storitve delovnih skupnosti in za pospešeno amortizacijo. ČISTI DOHODEK Rast čistega dohodka v primerjavi s prvim trimesečjem 1983 je še samo 35 %, ker so se obveznosti iz dohodka povečale za več kot dohodek, tako da ugotovljeni čisti dohodek zaostaja za načrtovanim že kar 29 %. Ob periodičnih obračunih med letom razdelimo čisti dohodek le začasno, dokončno pa ob zaključnem računu za celo koledarsko leto. Najprej je potrebno kriti iz čistega dohodka že izplačane osebne dohodke, ki za prvo trimesečje predstavljajo 76 % čistega dohodka in so se v masi povečali glede na isto obdobje lani za 46 °/o. Tudi povprečni mesečni osebni dohodek na delavca se je povečal približno za toliko kot masa. Del povečanja osebnih dohodkov je posledica relativno nizkih osebnih dohodkov v prvih treh mesecih preteklega leta Planirano maso za osebne dohodke smo dosegli 86 °/o. Ostanek čistega dohodka smo začasno razporedili za sklade: obvezni rezervni sklad v višini 4 % od dohodka, sklad skupne porabe za stanovanjske potrebe, za druge potrebe v DO in za SIS nematerialne proizvodnje (INDOK, Klubu sa-moupravljalcev, SIS za preskrbo,...) in za poslovni sklad. Iz poslovnega sklada smo po zakonu dolžni plačevati posojilo za hitrejši razvoj manj razvitih področij ter na podlagi SAS združevati za SIS materialne proizvodnje (elektrika, ceste, nafta, plin, luka, železnica). Po predpisani metodologiji izračunane akontacije obveznih posojil in združevanj smo dolžni plačevati za vse TOZD, tudi za tiste, ki iz tekočega rezultata ne ustvarijo toliko čistega dohodka, da bi formirale poslovni sklad. Le v primeru izkazane izgube se ne plačujejo akontacije za hitrejši razvoj manj razvitih področij. Po kritju navedenih obveznosti iz poslovnega sklada ostane t. i. prosti del poslovnega sklada, namenjen za financiranje obratnih sredstev in za razširjeno reprodukcijo v TOZD. Prosti del poslovnega sklada smo v preteklem trimesečju formirali pri osmih TOZD, in sicer v skupnem znesku okrog 49 mio din, kar je za 27 %.manj kot v enakem obdobju lanskega leta ter pomeni samo 47 % načrtovanega prostega dela poslovnega sklada. Poleg prostega dela poslovnega sklada smo pri štirih TOZD obračunali pospešeno amortizacijo v višini 39 mio din. Izmed TOZD so štiri prvo trimesečje zaključile z izgubo (Elektroplavž, Livarna strojne litine, Mehanska obdelava in Tovarna traktorjev) v skupnem znesku 54 mio din, kar je 79 % več, kot je znašala izguba v prvem trimesečju 1983, v GN za leto 1984 pa izgube nismo predvidevali. Večji del izgube v TOZD livarna strojne REZULTATI POSLOVANJA V I. TRIMESEČJU 1984 (Nadaljevanje s 3. strani) litine in Mehanske obdelave je posledica neplačane realizacije. Temeljne organi-zacije, ki so ob periodičnem obračunu za prvo trimesečje ugotovile izgubo, so dolžne ukrepati skladno z določili o postopku za odstranitev vzrokov za motnje v poslovanju. O potrebnih ukrepih ob izgubi po periodičnem obračunu za preteklo trimesečje oz. o izvedbi predsanacijskega postopka smo vodstvom ter predsednikom delavskih svetov TOZD posredovali pismena navodila. ZAKLJUČEK: Z rezultati, ki smo jih dosegli v prvem trimesečju tekočega leta ne moremo biti zadovoljni, obenem pa se moramo zavedati, da se pogoji gospodarjenja ne bodo izboljšali, ampak se bodo še nadalje zaostrovali. Za izboljšanje finančnih rezultatov poslovanja si bomo morali prizadevati na vseh področjih, in sicer dosegati kvalitetno in kvantitetno proizvodnjo, povečati produktivnost dela, povečati izvoz, zmanjšati zaloge, zlasti tudi zaloge iz proizvodnje, skrbeti za izterjavo dolgov kupcev, analizirati stroške in jih zmanjševati. V preteklih letih smo s pravilno finančno politiko, kot eno izmed področij poslovne politike, uspeli izboljšati finančno samostojnost DO tako, da po stanju 31. 12. 1983 financiramo trajna obratna sredstva - zaloge 86 % z lastnim poslovnim skladom. Poleg ukrepov finančne politike za večanje finančne samostojnosti in izboljšanje strukture financiranja TOBS: realno izkazovanje finančnega rezultata s preprečevanjem izkazovanja in delitve fiktivnega-inflacijskega dohodka (z upoštevanjem vseh veljavnih možnosti pri obračunu amortizacije osnovnih sredstev, z realnim vrednotenjem potroš-kov zalog surovin ter repromateriala, z revalorizacijo vseh zalog in namenjanjem učinka revalorizacije za financiranje zalog) je imelo pozitiven vpliv tudi premajhno investiranje v preteklih let. V letošnjem letu načrtujemo dokaj visoke investicije, zato bomo morali tem bolj pozorno spremljati financiranje TOBS, ker nam bo vsako poslabšanje dosežene finančne samostojnosti poslabšalo tudi likvidnost, ki nam danes že itak povzroča dosti problemov. Vzrok za slabo tekočo likvidnost je pretežno zaradi finančne nediscipline naših kupcev. Neobhodni, temeljni pogoj likvidnosti pa je dolgoročno finančno ravnotežje (sredstva, viri). Tako pri tekoči kottudi razširjeni reprodukciji se bomo morali naslanjati predvsem na lastne vire, ker se tudi kreditno-monetama politika zaostruje še naprej, postopni prehod obrestne mere na realno obrestno mero pa pomeni tudi bistveno povečanje obremenitev dohodka. Franja Košec, dipL oec. Kratka ocena finančno-ekonomskih dosežkov v Slovenskih železarnah v letu 1983 - Indeksi sprememb celotnega prihodka, dohodka in iz njega izvedenih kategorij kažejo tudi v letu 1983 visoke stopnje rasti. Pri tem gre predvsem za odraz delovanja inflacije. Pozorni smo lahko na podatek, daje dohodek oziroma čisti dohodek porastel počasneje kot celotni prihodek, indeks njegove rasti pa je nižji od stopnje inflacije. Realno je torej doseženi dohodek skromnejši, kot je bil v letu 1982. Nasprotno so sredstva za poslovni in rezervni sklad porastla nekoliko hitreje, predvsem zaradi relativnega zaostajanja osebnih dohodkov. - Podatki o neto dohodkovni meri kažejo, da smo kot SOZD poslovali nekoliko uspešneje kot leto prej, vendar še vseeno precej izpod ravni, ki jo štejemo za normalno. V tej zvezi naj spomnimo, da gre del te večje uspešnosti tudi na račun realnega padanja osebnih dohodkov v gospodarstvu na; sploh. Neto dohodkovna mera kaže, da se je uspešnost v teku leta zelo spremnjala. Najmanj uspešni smo tudi v povprečju v prvem četretletju, nadpovprečno uspešni pa tretjem četertletju. Zadnje tri mesece leta so se stvari zopet bistveno poslabšale, tako da lahko domnevamo, da smo v tem času poslovali z izgubo. Zanimivo je tudi, da so bila kvartalna gibanja uspešnosti v letu 1982 bistveno drugačna kot leto prej, saj smo bili v letu 1982 ravno v zadnjem trimesečju najbolj učinkoviti. - Med delovnimi organizacijami so bile tudi v letu 1983 velike razlike v uspešnosti poslovanja. Kot že nekaj let nazaj je tudi to pot imela največ problemov Železarna Jesenice. Položaj Železarne Štore se je glede na ostale delovne organizacije lani še dodatno popravil, tako da postaja ta delovna organizacija po večih vidikih najbolj učinkovita. Na splošno se je precej popravil dohodkovni položaj predelovalcev, kar pa ne velja za Žično. Slednja je bila namreč lani v dohodku dokaj neuspešna, dve leti zapovrstjo pred tem pa je nasprotno izkazovala nadpovprečno ugodne rezultate. - Zaskrbljenost vzbujajo sintetični podatki o porabi in zagotavljanju sredstev, ki smo jih malo prej navedli. V Slovenskih železarnah smo se namreč po teh podatkih morali v lanskem letu v velikem obsegu dodatno zadolžiti, da smo lahko svoje poslovanje reproducirali na ravni, ki jo težko označimo drugače kot enostavna reprodukcija. V tem zvezi pomenijo še posebno velik problem visoke nepokrite tečajne razlike, ne veliko manjšega pa tudi inflacijski porast zalog. Podatek d dodatno potrebnih neto zadolžitvah tudi kaže, daje bilo poslovanje Slovenskih železarn v letu 1983 bistveno manj uspešno kot leto prej. Poslabšanje je tako veliko, da bomo njegove posledice dolgoročno čutili. (Povzeto po gradivu za Delavski svet SOZD) Razmišljanje ob stroju Produktivnost Produktivnost dela je ključ napredka vsake OZD. Merjenje produktivnosti dela in iskanje poti za njeno povečanje so predmet razprav na vseh nivojih upravljanja in vodenja neke OZD. Produktivnost je odvisna od več faktoijev. Povečanje produktivnosti je mogoče doseči, če še zmanjša skupni čas za proizvodnjo določene količine proizvoda, tako da se v krajšem času proizvede ista ali celo večja količina proizvodov. V sedanjem gospodarskem trenutku postaja racionalni izkoristek delovnega čaša najdragocenejši faktor proizvodnje: Najpogoštejši vzroki, zaradi katerih prihaja do zmanjšanja izkoristka delovnega časa, so: - izguba zaradi odsotnosti ž dela (dopusti, bolniške ipd.), - izgube med delom (prekinitve, čakanje na repromaterial, slaba energija, nedisciplina na delu ipd.). Za vsako obliko izgube delovnega časa je treba ugotoviti velikost izgube časa in faktorje, ki to povzročajo in nato je mogoče določiti ukrepe za odpravo nepravilnosti. Izredno pomembno je, da se v podrobnosti odkrijejo žarišča izgub delovnega časa in njihovo poreklo ter obseg, in to: - velikost izgub po posameznih delovnih mestih, - vzroki izgub, - lokacija ozkih grl in višek kapacitet, - izkoristek strojev in naprav. Za izkazovanje produktivnosti dela se najpogosteje poslužujemo kazalcev fizične oziroma tehnične produktivnosti in družbeno gospodarske produktivnosti. Fizična produktivnost je razmerje med količino proizvodnje in številom zaposlenih. Družbeno gospodarska produktivnost pa je razmerje med ustvarjenim dohodkom in številom zaposlenih. Poslovanje je tem uspešnejše, čim večjo količino proizvodov proizvedemo na zaposlenega in čim večji dohodek ustvarimo na zaposlenega v obračunskem razdobju. Gibanje družbeno gospodarske produktivnosti ne poteka nujno v isti smeri kot gibanje tehnične produktivnosti, kajti v veliki meri vpliva na kazalec dohodek na delavca sprememba cen, torej zunanji dejavniki. Za praktičen primer prikazujemo v nadaljevanju gibanje oziroma dinamiko tehnične produktivnosti proizvodnje TOZD naše železarne za obdobje 1981 do 1983, to je prva tri leta uresničevanje srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985. 1. Tehnična produktivnost, izražena s kazalcem skupne proizvodnje in delavca (v tonah oz. komadih), se je po letih gibala takole: Tabela 1 Bazni indeks 1981=100 TOZD 1981 1982 1983 1981 1982 1983 Elektroplavž 421,1 415,5 369,6 100,0 98,7 87,8 Jeklarna 595,9 570,8 621,9 100,0 95,8 104,4 Valjarna 105,2 117,3 122,4 100,0 111,5 116,3 Valjarna II 396,3 374,2 370,9 100,0 94,4 93,6 Jeklovlek 90,6 95,5 107,3 100,0 105,4 118,4 Livarna I 105,7 105,4 113,4 100,0 99,7 107,3 Livarna II 24,1 22,0 21,1 100,0 91,3 87,6 MO 4,4 4,2 5,0 100,0 95,5 113,6 TT 21,9 . 22,8 20,3 100,0 104,1 92,7 Skupaj brez tovarne TT 101,4 99,4 105,1 100,0 98,0 103,6 Iz tabele je moč ugotoviti, da se je v letu 1983 produktivnost dela v primerjavi z doseženo v prvem letu, tj. leta 1981, tega srednjeročnega planskega obdobja znižala v TOZD: elektroplavž, valjarna II, livarna II in tovarna traktorjev. Ce poskušamo navesti razloge za padec produktivnosti v omenjenih TOZD, bi za Elektroplavž veljalo, da se skupna proizvodnja znižuje vse od leta 1981, in sicer od 48.000 ton na 41.021 ton v letu 1983, in to zaradi različnih okvar in nepredvidenih remontov na TH-peči, redukcij električne energije in občasnega pomanjkanja surovin oz. repromateriala. TOZD valjarna II je znižala fizični obseg proizvodnje zaradi uki- Produktivnost (Nadaljevanje s 4. strani) nitve delovne izmene, tako pa seje znižala tudi tehnična produktivnost. TOZD livarna II prav tako znižuje obseg proizvodnje ob porastu števila zaposlenih, seveda pa na fizični obseg proizvodnje v tem TOZD vpliva tudi različen asortiment proizvodov, ker prihaja tudi do ulitkov manjše kosovne teže in večje zahtevnosti z ozirom na tehnologijo proizvodnje. TOZD tovarna traktorjev je v letu 1983 sicer bistveno povečala fizični obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1981, in sicer za 13,7 %, ob tem pa se je zaradi nove organiziranosti komercialne službe povečalo število zaposlenih v enakem obdobju za 22,2 %. Zaradi tega je produktivnost dela in delavca znatno padla, in sicer za 7,3 %. Vsi ostali TOZD so produktivnost dela bistveno povečali, zlasti še TOZD jek-lovlek, valjarna I, mehanska obdelava, in sicer preko 10 °/6: : V Jeklovleku je k dvigu produktivnosti v veliki meri pripomogla nova sodobna proizvodna linija, saj seje skupni fizični obseg proizvodnje povečal od leta 1981 do 1983 kar za 38,6 %, ob tem pa se je zaposlenost povečala za znatno nižji odstotek, in sicer za 17,0 %. TOZD valjarna I je fizični obseg proizvodnje povečala za 8,4 %,ob tem paji je z modernizacijo oz. rekonstrukcijo proizvodnje uspelo zmanjšati zaposlenost za 6,8 %. Prav tako je TOZD mehanska obdelava povečala v tem obdobju fizični obseg proizvodnje za 14,9 % ob povečanju števila zaposlenih za 0,5 %. Zadovoljni smo lahko s porastom produktivnosti na nivoju delovne organizacije, saj se je povečal fizični obseg proizvodnje (v tonah) za 3, 1 %, ob tem pa seje število zaposlenih povečalo le za 0,8 Za ilustracijo poglejmo še gibanje tehnične in družbeno gospodarske produktivnosti na nivoju delovne organizacije. Tabela 2. BAZNI INDEKS 1981=100,0 Kazalec 1981 1982 1983 1981 1982 1983 1. skupna proizvod. na delavca (tona) 101,4 99,4 105,1 S 100,0 98,0 103,6 2. dohodek na delavca 000/din 477,3 710,1 941,6 ' 100,0 148,8 197,3 Iz tabele 2 je razvidno, da je gibanje družbeno gospodarske produktivnosti, izraženo z ustvarjenim dohodkom na delavca, bistveno večje od tehnične produktivnosti. To je seveda razumljivo, če vemo, kako visok porast cen je iz leta v leto tako za nabavljene surovine in energijo kot za vse ostale potroške v proizvodnem procesu. Vse to pa spremlja takoimenovana verižna reakcija podražitev proizvodov, ki se prodajo na tržišču. Naš cilj v zvezi z gospodarsko stabilizacijo mora biti naravnan v več smereh, v zvezi z rastjo produktivnosti dela pa je nujno, da s prestrukturiranjem proizvodnje pri določenih proizvodih, zlasti tistih, v katere vgrajujejo vse več lastnega znanja, stremimo za večjo kvaliteto, ki mora imeti prednost pred količino. Jasno je, da tudi fizičnega obsega proizvodnje ne smemo zapostavljati, vendar pa je nujno še produktivnejše zaposlovanje, ki poleg količine prinaša predvsem večjo kakovost naših proizvodov, in to vse od jeklarskega, livarskega do kovino-predelovalnega kompleksa naše železarne. Na podlagi vsega tega lahko zaključimo, da moramo v prihodnje poleg rasti tehnične produktivnosti dati večji poudarek izboljšanju kvalitete asortimenta proizvodov, ki se bo odražal na večjem ustvarjenem realnem dohodku. Jože Roženičnik, dipl. oec. Iz dela samoupravnih organov Na volitvah 13. marca 1984 so bili izvoljeni novi delegati v delavski svet delovne organizacije, njegove komisije in odbora. V mesecu aprilu se je delavski svet delovne organizacije sestal na prvi redni seji. Predstavnik IO OOZS ŽŠ se je dosedanjemu predsedniku tov. Čagalju Josipu zahvalil za vloženo delo in mu v ta namen izročil knjižno nagrado. Novo izvoljeni predsednik je Žibret Milan iz TOZD kontrola kakovosti. Delavski svet je imenoval organe samoupravljanja. Poleg tega je potrdil program dela in poslovnik o delu. Predsednik KPO, tov. Burnik je v nadaljevanju vse prisotne Seznanil s poslovnimi rezultati prvega tromesečja. Komisija za gospodarjenje je na prvi redni seji dne 12. 4.1984 obravnavala mesečno poročilo o poslovanju za februar, komercialno problematiko in pregled izplačanih OD. Potrdila je operativni plan za april 1984, prispele predloge za.služ-bena potovanja v tujino in poročila o opravljenih potovanjih. 26. aprila 1984 se je sestala še na izredni seji. Razpravljala je o predlogu, da se od 1. 4. 1984 dalje poveča bruto vrednost točke za 9,5 %. Na seji so delegati razpravljali tudi o predlogu o posebnih kriterijih obračuna stimulacije za TOZD liv. II in sprejeli sklep, da ga bodo ponovno obravnavali v mesecu maju, ko bo podan predlog, ki opredeljuje specifične kriterije. Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve je imela zelo obsežen dnevni red, saj je obravnavala; - Predlog liste za letovanje v naših kapacitetah; ob tem je bilo sklenjeno, da se zaradi velikega števila prijavljenih (318) ne najame pet sob na Rabu, ampak 12 in ena soba za rekreatorja. Sprejela je sklep, da se pristopi k izdelavi dopolnitev Pravilnika o organiziranem letovanju, ki naj opredeljuje sankcije za kršitelje in rešitev vprašanja letovanja upokojencev ter tistih družin, kjer sta oba zakonca zaposlena v 2Š. - Sprejela je predlog zdravljenja v zdraviliščih. - Sprejela je,predlog prioritetne liste za dodelitev stanovanj v letu 1984, katerega morajo delavski sveti TOZD in DS potrditi do 10. maja 1984. - Predlog orientacijske liste za dodelitev kredita za individualno gradnjo in adaptacije. Imenovane so bile komisije za ogled gradenj, ki šo svoje delo opravile 24. in 25; aprila 1984. Komisija je potrdila predlog razdelitve prostih stanovanj. Delavskim svetom TOZD in DS, katerim delavcem je bilo dodeljeno stanovanje, je predlagala potrditev. Delavci, ki jim je bilo dodeljeno stanovanje, so naslednji: . - Staniču Radetu iz TOZD liv. I se dodeli enosobno stanovanje velikosti 35 m2, Štore 25. - Maksimoviču Mirku iz TOZD liv. I se dodeli enosobno stanovanje, velikosti 34 m2, Štore 12. - Bubiču Živku iz TOZD liv. I se dodeli enosobno stanovanje, velikosti 17 m2, Pečovje 9. - Duspara Bredi iz TOZD GKSG se dodeli enosobno stanovanje, velikosti 33 m2, Štore 44. - Kovačiču Ediju iz DS za kadre in splošne zadeve se dodeli dvosobno stanovanje, velikosti 39 m2, Štore 77. - Lončareviču Boštjanu iz DS inv. in razvoj se dodeli 1 1/2 sobno stanovanje, velikosti 51,10 m2, št. 6/II NIZ »F« lamela 1-A, Opekamiška 10. - Škorniku Srečku iz TOZD liv. II. se dodeli 1 L/-sob. stan. vel. 51,10 m2, št. 13/P NIZ »F« lamela L-B. - Grliču Matu iz TOZD jeklarna se dodeli 1 1/2-sob. stan. vel. 51,10 m2, št. 19/III NIZ »F« lamela 1-B. - Čauše viču Kasimu iz TOZD jeklarna se dodeli 1-sob. stan, vel. 32 m2, Štore 1. - Mitriču Peru iz TOZD jeklarna se dodeli 1-sob. stan. vel. 30 m2, Store 86. - Valeku Milanu iz TOZD TT se dodeli 1 1/2-sob. stan. vel. 51,10 m2, št. 22/P NIZ »F« lamela 1-C, Opekamiška 10, Celje. - Kocijančiču Jožetu iz TOZD vzdrževanje, se dodeli 1 1/2-sob. stan. vel. 51,10 m2, št 28/III NIZ »F« lamela 1-C, Opekamiška 10, Celje. - Ravnjaku Marjanu iz TOZD KK se dodeli 1 1/2-sob. stan. vel. 51,10 m2, št. 46/1 NIZ »F« lamela 2-B, Opekamiška 82, Celje. - Sivki Bogomiru iz TOZD KK se dodeli 1-sob. stan. vel. 36 m2, Štore 1. - Solareviču Marjanu iz TOZD elektroplavž še dodeli 1-sob. stan. vel. 25 m2, Štore 138. - Gaštarskemu Kirilu iz TOZD valjarna I se dodeli 1-sob. stan. vel. 33 m2, Štore 36. Na naslov te komisije je prispelo kar (6 prošenj za finančne pomoči krajevnih skupnosti, razrednih skupnosti in drugih organizacij ter posameznikov. Komisija je glede na to, da je veliko prošenj za finančno pomoč prišlo iz občin, s katerimi Železarna Štore nima sklenjenega SaS o' financiranju dejavnosti krajevnih skupnosti, sprejela sklep, s katerim je zadolžila strokovne službe, da do naslednje seje poskušajo s predstavniki teh občin najti ugodno rešitev. Ostale komisije in odbori bodo imeli seje v mesecu maju. A. I. Žarenje valjev za Pivovarno Laško V novi žarilni peči v; livarni strojne litine smo 11.4,zažarili šest valjev. Ti valji so bili v surovem stanju pretrdi. Zariti jih je bilo treba pri tako visoki temperaturi, ki jih v livarni valjev ne dosžejo brez ponovne nastavitve gorilcev. Ker ta poseg ni bil smotrn, smo valje žarili v livarni strojne litine. V tej peči je bila ta temperatura do sedaj dosežena drugič. Prvič je to bilo pri sintranju obzidave vožička, gorilnih odprtin in dimne odprtine. Proces je trajal skupaj z ohlajanjem 130 ur ali 5 dni in 10 ur. Da ta izpad žarilnih zmogljivosti ne bi škodoval mesečnemu planu, smo v livarni valjev žarili okoli 15 ton različnih majhnih komadov za različne naročnike. Gre za sodelovanje, ali ne? i j t Žarilna peč Očiščevalna akcija mladine TOZD livarne II Dne 14.4.1984, na prosto soboto, se je ob 7. uri zbralo v livarni le sedem mladincev. Namenili so se pospraviti okrog livarne. Sedaj, ko je zelenica pred livarno zasedena z gradbenim materialom, te strani ni mogoče pospraviti. Upamo, da bo to storil Ingrad po zaključku del na strani Mehanske obdelave. Delovno akcijo je vodil gospodar tov. Judež Ivan. Z delom so končali ob 12. uri. Bili so zelo pridni. Na voljo so imeli tudi viličarja, da so lahko odpeljali težje predmete in les na določena mesta. Na strani Voglajne so pograbili in odstranili navlako, ki se je nabrala tekom leta. Tako akcijo bo potrebno organizirati še enkrat pred dnevom mladosti. Pa pravijo, da mladina ni pridna! Vsaj nekaj jih je zares prizadevnih. J. T. Mladinci Livarne II na delu Srečanje z mladimi iz IM Rakovica Po srečanju, ki smo ga imeli novembra lansko leto z mladimi iz IMR, so nam oni srečanje letos vrnili, in sicer 20. in 21. aprila. V Štore so se pripeljali v večernih urah. Po kratkem pozdravu z dobrodošlico smo jih odpeljali na Svetino v Dom že-lezarjev, kjer so prespali in imeli zajtrk. Po zajtrku smo imeli sestanek v obliki »okrogle mize« - v Jeklovleku. Na tem sestanku so bili prisotni: predsednik KPO DO ŽŠ tov. Dušan Burnik, dipl. ing., predsednik Občinskega sindikalnega sveta občine Celje tov. Franc Vrbnjak, podpredsednik Konference OOS DO ŽŠ tov. Jože Boršič, sekretar 00 ZK MO tov. Zlatko Leskovšek, predsednik 10 OOS MO tov. Martin Metličar, predsednica IS ZSMS DO ŽŠ tov. Nevenka Mulej, predsednica mladine iz zdravilišča Rogaška Slatina ter drugi predstavniki mladine in DPO DO Železarne Štore. Ob pozdravu je tov. Mulejeva predstavila delovanje mladih v Železarni Štore. Predsednik KPO tov. Dušan Burnik, dipl. ing., je predstavil razvoj Železarne Štore. Občino Celje pa je predstavil predsednik Občinskega sindikalnega sveta tov. Franc Vrbnjak. Vsi smo jim zaželeli, da bi se v naši sredini dobro počutili. Po končanem sestanku smo jih popeljali na ogled proizvodnih obratov Železarne Štore. Med ogledom je tekla beseda o dosežkih in problemih v proizvodnji. Zanimala jih je tudi problematika zaposlovanja mladih, nagrajevanje po delu, produktivnost, predvsem pa založenost z repro-materialom. Po ogledu železarne smo se odpeljali na kosilo. Nato smo imeli ogled Celja, ki nam ga je predstavil tov. PAJ Mirko iz OK SZMS Celje. Medtem ko smo si ogledovali Celje, so predstavniki Železarne, IMR in SO Celje imeli skupni sestanek v stavbi Občine Celje. Ogled tovarne traktoijev Udeleženci srečanja z IMR v Štorah Po ogledu Celja smo imeli z njimi športna srečanja. Igrali smo veliki nogomet, mladinke so igrale odbojko, na koncu smo se pomerili v vlečenju vrvi. Po prihodu na Svetino je razgovor med nami že kar dobro stekel, saj smo se čez dan med sabo že dobro spoznali; program, ki smo si ga zastavili za družabni večerje popestrila folklorna skupina iz Kompol. Za dobro voljo so celo noč skrbeli fantje ansabla Neptun iz Rogaške Slatine. V nedeljo smo imeli skupni zajtrk, po katerem smo goste pospremili do Rogaške Slatine. Tam so jih čakali mladi iž Zdravilišča. Po ogledu Rogaške Slatine smo se od mladih iz IMR poslovili in si zaželeli, da se neslednje leto spet srečamo. Nato so se gostje odpeljali preko Kumrovca proti domu. Smodej Franc Aktivnost delegatov SIS in ZZD Iz izdelane analize prisotnosti ugotavljamo, da se delegati iz posameznih TOZD oz. DS ne udeležujejo sej konferenc delegacij, ki so potekale v aprilu. Takšna slaba udeležba na sejah konferenc zahteva, da se v posameznih temeljnih organizacijah in DS analizira stanje na področju delovanja delegacij in da se sprejmejo ustrezni sklepi za izboljšanje aktivnosti delegatov. Navajamo bistvene pripombe, ki so jih konference delegacij posredovale na skupščini SIS v Celju v mesecu aprilu. Delegati konference delegacij SIS kulturne skupnosti so podali naslednje pripombe: Postavili so vprašanje glede dokončnega financiranja inštitucij medobčinskega značaja, kot so: Muzej revolucije, Pokrajinski muzej, Študijska knjižnica, itd. oz. zahtevo, da te inštitucije s svojim delom participirajo v proračunih občin celjske regije. Nesprejemljiva je postavka vzdrževanja kulturnih domov; spoznali so, da ti domovi sploh niso vzdrževani oz. propadajo (Kulturni dom Štore že pet let ni dobil nobenih sredstev). V Štorah je že nekaj let problem ogrevanja knjižnice; smatramo, da se mora ta problem rešiti v okviru KS Celje. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali so še vodilne funkcije (predsednik, podpredsednik skupščine, predsedniki odborov) nagrajene. Če so, je predlog, da se zaradi skromnih finančnih sredstev ukinejo. Delegati konference delegacije SIS stanovanjske skupnosti so podali naslednjo pripombo na pravilnik o financiranju prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti. Glede na tretji člen omenjenega pravilnika, ki podaja kot investitorja o prenovah stanovanj in stanovanjskih hiš le stanovanjsko skupnost, predlagajo, da se v tretjem členu omenjenega pravilnika vnese kot investitor še dodatno fizična in pravna oseba (DO, zainteresirani posamezniki). Prav tako se delegati SIS stanovanjske skupnosti ne strinjajo s sistemom prodaje stanovanj na dražbah, ki so bila zgrajena z družbenimi sredstvi, kot je razvidno iz virov financiranja. To pomeni, da DO prvotno združuje sredstva, kot so: združena sredstva vzajemnosti, sredstva OZD, kreditna sredstva bank; sredstva, ki se združujejo v stanovanjski skupnosti za zadovoljevanje stanovanjskih potreb določenih kategorij upravičencev do družbenih stanovanj, stanovanjska skupnost za vrednost obnovljenega stanovanja proda na dražbi. DO izloči sredstva za obnovo stanovanj stanovanjski skupnosti, ki je torej glavni nosilec te akcije: Obnovljena stanovanja s tem, da je pri njih m2 dražji, potem proda na dražbi in dobi ga tisti, ki ima več denarja. V mesecu maju se je sestala delegacija konference zbora združenega dela. Obravnavali so gradivo za sejo skupščine ZZD. Na gradivo so imeli pripombe, ki so jih posredovali preko izvoljenih delegatov na skupščino v Celje: Potrebno bi bilo urediti avtobusno postajališče pri Godcu, prav tako v Štorah, ker imajo avtobusi celo postajališče neurejeno na cesti. Na tem območju je še prostora za urejeno postajališče, potrebno bi ga bilo samo urediti. S tem bi se tudi povečala varnost v celotnem prometu na tem območju. Delegacija ZZD ŽŠ postavlja vprašanje, kako bi bilo možno urediti, da bi avtobusi medkrajevnega avtobusnega prometa ustavljali ob prihodu na delo in z dela tudi na postajališču pri Godcu, glede na to, da velik del naših delavcev dela v novem delu železarne. P. S. Delo osnovnih organizacij sindikata TOZD elektroplavž V aprilu so imeli 5. redno sejo. Na njej so se dogovorili o vrstnem redu izdo-bave traktorjev delavcem te TOZD. Ob obravnavi ostalih aktualnosti so se dogovorili za obisk bolnih članov, ob 1. maju, se pripravili za praznovanje tega dne in ugotovili, daje akcija za včlanjenje v blagajno vzajemne pomoči uspela. Dogovorili so se med ostalim tudi za udeležbo enega kandidata v politični šoli, ki poteka po skupinah vse leto. TOZD jeklarna Tudi v tej TOZD so na zadnji seji obravnavali vrstni red za nakup traktorjev, pogovorili so se glede nadomestnih volitev za delegata samoupravne delavske kontrole na ravni DO. Predsednik 10 se je obvezal, da bo poskrbel, da bi tudi nadomestne volitve potekale po pravilni pravni poti. TOZD valjarna I Poleg sestave prioritetne liste za nakup traktorjev so se seznanili z informacijo o obračunu stimulativnih dodatkov za obdobje IV-XH. Podali so mnenje o svojih sodelavcih, ki so v disciplinskem postopku. Pogovorili so se o obisku bolnih članov, o organizaciji srečanja upokojencev in obravnavali pritožbo delavca. VALJARNA II Potrdili so predlog dogovora 00 ZS ŽŠ o enotnih kriterijih, na osnovi katerih bodo dodeljevali članom sindikata socialno pomoč v primeru daljše nezmožnosti za delo. Pri tem so delegati opozorili na to, da so znesku socialne pomoči v odnosu na povprečni dohodek na člana družine v mesecu staleža znatno prenizki in je potrebno razmisliti o povečanju. Podali so pozitivno oceno za delovanje vodje TOZD ob kandidiranju za naslednji mandat. Člani so proučili možnost nakupa radio aparata za počivališče delavcev (iniciativo je podal KO TOZD) in ugotovili, da imajo zato premajhna finančna sredstva Predlagali so delavskemu svetu, da odobri nakup aparata iz materialnih sredstev. Člani so obravnavali tudi skupno poročilo o izvajanju programov dela, o združevanju finančnih sredstev in o prispevnih stopnjah na področju skupne in izven-bilančne porabe v občini Celje za leti 1983 in 1984 ter pregled obremenitev gospodarstva s takoimeno vano drugo občinsko porabo, ki ne spada niti v skupno niti v splošno porabo. Članom ni jasno, čemu se za leto 1984 ponovno povečujejo prispevne stopnje za posamezne interesne skupnosti, čeprav so imeli v preteklem letu presežek glede na planirana sredstva. JEKLOVLEK Tu so obravnavali poslovanje v prvem tromesečju ter ugotovili dobro poslovanje, čeprav so bili vsi mnenja, da je potrebno poslovati še bolje in preverjati stroške. V tej TOZD so se dogovorili tudi za organizacijo izleta po Dolenjski. LIVARNA VALJEV, KOKIL IN METALURŠKE LITINE V mesecu marcu so med drugim obravnavali pravilnik o blagajni vzajemne pomoči, predlagali kandidata za občinsko priznanje samoupravljalcu, predlagali kandidata za politično šolo ZSS. Dogovorili so se za enotne kriterije za dodelitev socialne pomoči sodelavcem, ki so že dalj časa bolni, s pripombo, daje potrebno enako obravnavati tudi tiste delavce, ki niso v bolniškem staležu, so pa v istem kriteriju kot delavci v bolniškem staležu. LIVARNA STROJNE LITINE Obravnavali so kadrovanje slušateljev politične šole ZS Slovenije, pravilnik o vzajemni pomoči in se strinjali s predlogom o enotnih kriterijih za dodeljevanje socialne pomoči s pripombo, da se povprečni OD na člana dvigne od 4.000 do 6.000 din v mesecu staleža. MEHANSKA OBDELAVA Zaradi obravnave obračuna stimulativnih dodatkov so nastale med delavci te TOZD nekatere nejasnosti, zato je IO sklenil na svoji peti seji, da se organizirajo delni zbori po izmenah, kjer se poda točna informacija o obračunu, ker so ugotovili, da večina zaposlenih in delegatov DS ni razumela tolmačenja na delavskem svetu. IO je tudi ocenil dogodke, ki so se ob tej priliki pojavili. TOVARNA TRAKTORJEV Na zadnji seji so obravnavah samo prioritetno listo prejemnikov traktorjev. ENERGETIKA Potrdili so finančno poročilo za leto 1983 in pregledali finančno poročilo za prvo tromesečje 1984. Odobrili so finančna sredstva za akcijo »očistimo okolje«.: Obravnavah so disciplino sodelavca, razpravljali o sindikalnem izletu in odobrili finančna sredstva za obisk bolnih članov. TRANSPORT Po temeljiti ter obširni obravnavi OOS TOZD so izdelali definitivno listo za kupce traktorjev in zahtevajo, da se vsem upravičencem izdobavi traktor po se- danji ceni v času pred podražitvijo. Prav tako so zahtevah, da se v dobi enega leta preveri resnično stanje izdobavljenega traktorja za posameznika. Dogovorih so se za obisk bolnih članov za praznik 1. maj in za organizacijo srečanja upokojencev te TOZD. KONTROLA KAKOVOSTI Med drugim so se člani seznanili s programom dela sprejetega na programsko volilni konferenci OO ZS. Predlagali so kandidata za podelitev priznanja samoupravljalcu. Podali so tudi oceno o poteku volitev v samoupravne organe in ugotovili, da so pravilno potekale! GKSG Dogovorih so se o prioriteti za nakup traktorja za svojega delavca. Seznanili so se s finančnim stanjem OOS, podali mnenje za delavce, ki so v disciplinskem postopku. Obravnavah so problematiko v zvezi z organiziranjem OO ZSMS. Ugotovili so probleme, ki zavirajo zaživitev te osnovne organizacije, vendar se bodo še naprej trudili, da bi organizirali OO ZSMS. IOje razpravljal tudi o načinu upokojevanja oz. obdaritvi ob tej priliki. Menijo, da je višina darilnega bona 1500.- din siromašna, da je treba razmisliti, kako oblikovati fond za te namene. Pri tem so sprejeli sklep: delavci, ki so bili prej večji del delovne dobe zaposleni v drugih obratih, naj dobijo teh 1500 - din iz svojega matičnega obrata. DPG Na svoji drugi seji so si člani IO OO ZS razdelili naloge po posameznih področjih, se dogovorih za izlet in verificirali pravilnik o organiziranju in poslovanju blagajne vzajemne pomoči. DS PRIPRAVA PROIZVODNJE Zadnjo sejo so imeli 27.2.1984, kjer so obravnavah pripombe na zaključni račun 83; seznanili so se s kriteriji za podelitev srebrnega znaka za leto 1984 in se opredelih, da ne bodo posredovali nobenega predloga. Domenili so se med drugim tudi o tem, da morajo biti oglasne deske stalno zaklenjene. Za objavljanje informacij so zadolžili osebo, ki mora skrbeti za redno objavljanje informacij. KOMERCIALA Na zadnji seji so se dogovorih za izlet in za organizacijo zbiranja starega železa. INVESTICIJE IN RAZVOJ Na prvi izredni Seji so na osnovi dogovorjenih kriterijev naredili vrstni red za kupce traktorjev. Na prejšnji seji pa so med drugim imenovali kandidata za sindikalno politično šolo. DS ZA FINANČNE POSLE V marcu so obravnavali pravilnik blagajne vzajemne pomoči in vodili širšo akcijo za čim številnejšo udeležbo njihovih delavcev; seznanili so se z izračunom stimulacij za devet mesecev leta 1983, kar je pripravila strokovna služba; imenovali so kandidata za občinsko priznanje samoupravljalca. Ocenjevali so potek volitev in kritično ocenili neresnost članov kolektiva. Organizacija za volitve je bila vzorno pripravljena, zato bi lahko bili tudi rezultati volitev boljši. EKONOMIKA IN ORGANIZACIJA Na zadnji seji so opravili naloge za volitve in obravnavah razpisno gradivo za podelitev nagrade in priznanja samoupravljalca za leto 1984. Predlagali niso nobenega kandidata za tovrstno priznanje. DS ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE Drugo redno sejo so imeli v mesecu aprilu, kjer so obravnavali poročilo o ob-rambno-vamostnih pripravah in uresničevanje nalog SLO in DS v letu 1983. Seznanili so se s poročilom o delu pravosodnih organov, postaje milice, sodnika za prekrške, sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Imenovali so kandidata za dodelitev republiškega priznanja samoupravljalca za leto 1984 in kandidata za občinsko priznanje. IO OOS je tudi ugotovil, da v tej delovni skupnosti ne dela mladinska organizacija, zato so se zmenili, da bodo sklicali mladince na skupen sestanek. . Komisija za izobraževanje in informiranje PISMO IZVRŠNEMU SVETU SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR Na zahtevo članov kolektiva Železarne Store, ki stanujejo v občini Šentjur pri Celju, in razprave s posveta koordinacij TOZD in delovnih skupnosti z dne 6. 5. 1984 prosimo, da nam v pismeni obliki pojasnite, zakaj povišanje prispevnih stopenj od aprila letošnjega leta. Na posvetu smo ugotovili, da imajo delavci Železarne Store, ki stanujejo v občini Šentjur, največje dajatve od brutto osebnega dohodka v Celjski regiji. Delavci so nezadovoljni, ker se jim s tem manjša netto osebni dohodek, predvsem pa jih moti, da v času splošne družbene tendence po zmanjševanju prispevkov občutijo ravno nasprotno ravnanje s strani Skupščine občine Šentjur pri Celju. Vaš pismeni odgovor bomo takoj objavih v našem internem glasilu Železar. Predsednik IO pri konf. OO ZS Potrata Florjan Kadrovske vesti Kadrovske štipendije za šolsko leto 1984/85 V mesecu aprilu 1984 so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše delovne organizacije: Jelen Andreja, VS dipl. ing. matema-tike- DS za EO; Fendre Branislav, NK delavec - transport; Koletič Rudolf, KV avtomehanik - TT montaža; Krajnc Peter, KV avtomehanik - TT montaža; Ga-ribovič Haso, NK delavec - valjarna I; Jelenc Aleš, KV prodajalec - jeklo vlek; Topolovec Zlatka, KV avtoelektrikar -TT montaža; Senica Bojan, PK voznik viličarja - TT obdelava; Žerak Silvo, NK delavec - TT obdelava; Radman Mile,' PK varilec - livarna I; Pinter Karel, KV mizar - služba spl. zavarovanja; Dober-šek Alojz, PK rezalec - GKSG; Novak Cvetko, NK delavec - mehanična delavnica; Prezelj Janez, VŠ ekonomist - TT komerciala; Pušnik Marija, KV kuharica - DPG; Kregar Oton, KV prodajalec - jeklovlek; Salobir David, SS ekonomski tehnik - DS za finance; Drevenšek Silvester VŠ organizator dela - DS za kadre; Kunej Irena, KV kuharica -DPG; Kajin Marko, KV avtoklepar - TT montaža; Černelič Martin, KV kovač, Mehanična delavnica. Iz JLA so se vrnili: Turk Janez, KV strojni ključavničar -elektroobrat; Ribič Janko, NK delavec - livarna II; Vidakovič Radenko, NK delavec - livarna I; Jager Erik, VŠ inženir strojništva - TT vodstvo. V JLA so odšli: Seferovič Smajo, KV livar kalupar -livarna I; Vouk Jože, NK delavec - livarna I; Barič Zvonko, KV strugar - MO valji; Bračun Zdravko, KV strugar - MO valji; Vlahovič Željko, KV rezalec - MO litina; Somek Mladen, NK delavec - valjarna II; Hohnjec Željko, KV strojni ključavničar -’'mehanična delavnica; Ivič Branko, KV strugar - mehanična delavnica; Filipančič Ivan, NK delavec - livarna H; Kanteužer Franc, KV strugar - MO valji; Vodeb Edvard, KV strugar - MO valji; Zupanc Rajko, KV strugar - MO valji; Obrez Martin, NK delavec -jeklovlek; Vogrinc Alojz, NK delavec -jeklovlek; Peček Josip, KV strojni ključavničar - valjarn a I; Voga Mihael, NK delavec — valjarna I; Lončar Slavko, NK delavec - valjarna H; Voga Franc, strojni tehnik - valjarna II; Kadenšek Jože, PKžeijavovodja-jeklarna; Maru-šek Franc, KV el. mehanik - elektoob-rat; Gračnar Anton, KV strojni ključavničar - mehanična delavnica; Jelen Aleksander, PK brusilec - livarna II; Ža-berl Jožef, KV strugar - MO valji; Jošt Matjaž, dipL ing. elektrotehnike - merilna služba; Hotko Emil, ing. strojništva-TT priprava; Gajič Radomanko, KV livar - livarna I; Kocman Miran, NK delavec - livarna I; Raušer Aleksander, KV strojni livar in jedrar - livarna I; Jelenc Pavel, KV strugar - MO valji; Mlakar Branko, KV rezkalec - MO litina; Plahuta Silvo, NK delavec - jeklovlek; Kemeža Anton, NK delavec - valjarna II; Bojanič Danko, KV valjavec - livarna H; Romih Leopold, NK delavec - valjarna H; Špiljak Nevenko, KV strojni ključavničar - valjarna II; Korez Janko, PK rezkalec — jeklarna; Vahen Miran, KV orodjar - jeklarna; Kovač Drago, KV strugar - mehanična delavnica; Kun-stek Ivan, KV strojni ključ, varilec - mehanična del.; Žerak Slavko, KV strojni ključavničar - mehanična delavnica: Iskrač Branko, NK delavec - TT obde- lava; Vodeb Roman, KV avtom, klepar - TT montaža; Oset Branko, KV strojni ključavničar - VTS; Žaler Branko, KV strojni ključ. - VTS; Renčelj Andrej, KV orodjar - MO orodjarna; Tržan Božo, KV orodjar - MO orodjarna; Varjačič Milan, KV strojni ključavničar - MO valji; Vouk Vojko, KV strugar - MO litina; Žnidar Boris, NK delavec - livarna II. KOVINARSKA USMERITEV - strojni ključavničar jjflgŠ strugar - orodjar v- rezkalec - vodovodni inštalater - monter centralne kurjave - strojni tehnik 20 štipendij 15 štipendij 4 štipendije 3 štipendije 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji Zaradi kršitve delovnih obveznosti ELEKTRO USMERITEV so odšli: - obratovni elektrikar 3 štipendije Pergamož Silvo, NK delavec - TT - elektromehanik 3 štipendije montaža; Perkič Franc, NK delavec - livarna II; Radakovič Nenad, NK delavec LESARSKA USMERITEV - livarna II; Marič Stipo, NK delavec - — modelni mizar 3 štipendije valjarna II; Mrkalj Fikret, NK delavec -valjarna I; Balič Senad, KV strojni kiju- METALURŠKA USMERITEV čavničar - livarna D. srednji program 35 štipendij Z rednim odpovednim rokom je od- - skrajšani program 35 štipendij šel: Cvetko Zvonko, NK delavec - livarna n. EKONOMSKA USMERITEV BB- ekonomski tehnik 4 štipendije V poskusni dobi je odšel: Brečko Slavko NK delavec - livarna II. - UA tehnik ME- naravoslov. mat. tehnik SBI- ing. varstva pri delu - dipl. obramboslovec ||B- storjni ing. 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji Šah H- ing. lesarstva 1 štipendija - prometni ing. za železniški promet - dipl. strojni ing. 1 štipendija 1 štipendija Dne 5.4. 1984 je potekal povratni ša- - dipl. str. ing. - konstrukcije 1 štipendija hovski dvoboj med našo ekipo in ekipo - dipl. str. ing. - energetik 1 štipendija ŽTP Celje. Dvoboj je bil v prostorih - dipl. ing. metalurgije 4 štipendije CSK. Tokrat so bili boljši šahisti ŽTP dipl. el. ing. j. t. 2 štipendiji Celje, ki so premagali našo ekipo z re- •:v- dipl. el. ing. š. t 1 štipendija zultatom 44 : 28. Igrale so šestčlanske ekipe po sistemu vsak z vsakim, in to dvokrožno. Partije so bile hitropotezne, na čas pet minut in padec zastavice. Tekmovanje je bilo končano v dveh urah. Po knčanem tekmovanju so nas celjski železničarji zelo lepo pogostili v restavraciji železnice v Celju. Podrobni rezultati: ŽTP CELJE 44 (Pešec F. 11, Novak 10 1/2, Pešec J. 8, Gračner 6 1/2, Golob 4 1/2, Krajnc 3 1/2); ŽELEZARNA ŠTORE 28 (Janežič 8 1/2, dr. Ošep 6 1/2, Diaci C. 5 1/2, Arzenšek 4, Diaci M. 2 1/2, Pišek 1). Ekipa naše železarne je nastopila ne-kompletna, saj so manjkali trije ključni igralci: Kumperger (v prvem srečanju dobil 8 točk), Potočnik (v prvem srečanju dobil 5 točk) in Subotič. Tekmovanje je vodil pisec tega članka in je bilo izvedeno v obojestransko zadovoljstvo. K. J. POPRAVLJANJE IZMETA IN POŠKODOVANIH DELOV - Z novimi posebnimi dodajnimi varilnimi elektrodami (U2, E2 in S12) ter strženskimi žicami je skupina strokovnjakov z Inštituta za varilstvo v Ljubljani razvila postopke za popravljanje napak na izdelkih, ki nastanejo pri njihovi izdelavi, za obnavljanje izrabljenih in poškodovanih strojnih delov in orodij. Tako je moč z valjenjem in na valjanjem popraviti napako na odlitkih iz sive in nodu-larne litine ali obnoviti poškodovane strojne dele (osi, zobnike, polže), obrabljene dele strojev in različna orodja (utope, matrice, prebijala ipd.) tako, da so celo trdnejši in boljši kot novi deli ali orodja. Na željo uporabnikov v inštitutu razvijajo tudi tehniko polavtomatskega varjenja litin s strženskimi žicami. Inovacija bo omogočila v industriji zmanjševanje izmeta izdelkov z napakami, hkrati pa cenejše vzdrževanje strojev in orodij. Vesti iz strelskega športa Za strelce strelske družine KOVINAR, Štore se tekmovanja š serijsko zračno puško v zaprtih prostorih počasi končujejo. Rezultati, ki jih naši strelci dosegajo, tudi v republiškem merilu nekaj pomenijo. Omenil bom le nekaj vidnejših rezultatov ekip in posameznikov, ki so bili doseženi v zimskem in spomladanskem času. Že drugo leto sodelujemo v enotni republiški ligi. Letos je naša ekipa dosegla odlično četrto mesto v tej ligi; kot posameznik je v seštevku vseh kol, to je medsebojnih srečanj, nastreljal največ krogov naš član Malec Branko, ki je tako postal republiški prvak za leto 1984 in prejel zlato odličje. V občinski ligi so sodelovale tri naše ekipe v dveh kakovostnih razredih. Prva ekipa je osvojila drugo mesto v prvi ligi, dočim je naša druga ekipa v drugi ligi osvojila prvo mesto. Zopet se je kot posameznik v prvi ligi odlikoval Malec Branko z osvojenim prvim mestom, Rezar Friderik pa je v drugi ligi prav tako osvojil prvo mesto. Tudi naši mladinci, ki so letos prvič pričeli tekmovati z zračno puško, že beležijo vidne rezultate. Postali so občinski prvaki v sestavi Savič Jovo, Drstvenšek Igor in Ravnikar Vili. Treba jim je čestitati. Ža zlato puščico se je v Sloveniji potegovalo preko 20.000 strelcev s pomočjo izbirnih tekmovanj na družinskih, občinskih in regijskih srečanjih. Na regijskem tekmovanju je bil Kočevar Ivan drugi, na republiškem tekmovanju pa je Malec Branko osvojil tretje mesto (do prvega mesta je bil »prekratek« le za dva kroga). Naše ekipe so sodelovale še na raznih ostalih tekmovanjih, ki jih prirejajo posamezne strelske družine v počastitev raznih jubilejev. Tako se je udeležila ekipa tekmovanja v Zagrebu na pokal MLADOSTI. Osvojila je sedmo mesto med najboljšimi ekipami iz Slovenije, Srbije in Hrvatske. Ponovno se je kot posameznik na tem tekmovanju najbolje odrezal Malec Branko z osvojenim prvim mestom v tej elitni konkurenci posameznikov. Deset najboljših posameznikov namreč ponavlja isto serijo strelov in kdor v obeh serijah nastrelja največ krogov, ta je prvak. Kot sem že omenil, je v obeh ponavljajočih serijah bil najboljši Branko. Za pokal CASINO v Portorožu seje potegovalo 20 ekip iz Slovenije. Naša ekipa je bila druga, prav tako pripada drugo mesto Branku. Laško, Žalec, Celje, Slovenske Konjice so še bili kraji, na katerih so naši strelci po večkrat nastopali v skupnih prijateljskih ali posameznih medsebojnih srečanjih. Tudi tu so dosegali zelo dobre rezultate. Zaželimo našim strelcem še v naprej kar največ dobrih rezultatov in naj tako glas iz Štor, kot manjšega naselja, širijo po vsej naši domovini! Bule Vinko STORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE — izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Andrenšek Franc, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko - odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20.2. 1974) - tisk Aero Celje - TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.