1 Loto XIII. j Štev. 81	ELEFON* UREDNIŠTVA 25-6? UPRAVE 28- 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, 8., 9* in 10. aprHa 1959	NAROČNINA NA MESEC> Preje man * opravi ali po poiti 10.— din. do«tavljen na dom 12.— din. tnjins 25.— din	Cana 1 din 1'— |
l/etika trn! Pa verni# f*§e
ena in dvajseti pomladi Jugoslavije	:
Pomlad! Privlačen, podžigajoč je pojem te večno lepe besede, ob katere prizvoku se zaiskri oko še tako betežnemu starčku. Vsako leto enkrat podležemo skrivnostnemu vplivu, tajinstve-nemu pohodu pomladi, slehernemu človeku postane toplo pri srcu, kri naglo zapolje po žilah in v globini zenic se vžiga odsev nečesa prisrčno lepega, radostnega... Neučakano hrepenenje drami dušo, življenje postaja prijetnejše, gostoljubna zemlja pritegne človeka z vso silo nase.
Da, pomlad! Kjer sta priroda in človek po večno določenih zakonih vesoljstva tako tesno povezana med seboj kakor v zmernih širinah našega planeta, poteka življenje v živahnem ritmu, pestrem filmu štirih letnih časov. Razdobja so to, ki nas vsako po svoje raz-vesele, spremlja,'o na življenjski poti, vsakokrat pa nalagajo dolžnosti do matere Zemlje. Toda najlepši, radosten je trenutek, ko zmore še tako preprosto oko in nedolžno srce ob pogledu na prvi cvet, na nežno napeto popje kasnejšega zelenila pričarati duhovno sliko prerojenega življenja bližnje zmagovite pomladi.
So kraji na zemlji, ki pomladi ne poznajo. Po zimi nastopi čez noč vroče poletje — reči moramo, da so ljudje tamkaj prikrajšani za čudovito lep letni čas.
Pomlad! Sonce je prekoračilo ravnik, z južne polovice zemlje se vrača blagodejna njegova toplota k nam. Dan za dnem se spenja više nad obzorjem, pred njegovo zmagovito svetlobo se umika te-
zabi na vsakdanje brige in se sproščeno preda prazničnemu razpoloženju.
Prazniki Vstajenja! S kako toplim srcem jih pričaka naš človek! Odložil je pohorski drvar svojo sekiro, žuljave roke viničarja so postavile rovnico v kot Ustavilo se je delo v tovarnah, z delavno roko si je zasenčil rtidar oči, nevajene tolikšne svetlobe v prazničnih dneh, ko se je iztrgal temnim rovom globoko pod zemljo. Počivajo splavi na vodah, kmetje so za nekaj dni pospravili poljsko orodje, da se odpočije živina za naporne tedne, ki prihajajo. Kajti
prazniku, ko sta svetloba in tema v pomladnem enakonočju razpolovila dan, zagrabila neko čudno veselje, da so se sproščeni vrgli v vrtinec življenja. Narodi so minili, prišli so novi in ž njimi druga vera, toda zakoni narave so ostali vedno isti. Med nebom in zemljo sproščeno zmagovito sončno svetlobo so si prisvojili vsi ljudje kot simbol praznika premagane zime. Tako je Velika noč, določena vsako leto na prvo nedeljo po prvem pomladnem ščipu, postala viden znak novega stvarjenja v prirodi in življenju.
ni sone
v
?Qar
+fir bomo plen strasti in črne zlobe, oklepa in požrešnosti brezmejne,
■eri krvi in maščevanja žejne?
ne! Zbežite, zdvajanja podobe, im hoče se kljub vsemu vere vase. jfeliko noč vstajenja v lepše čase!
SSSaS)
;s velikonočni teden se je vtihotapil jmove čuden nemir. Preproste, le-<! samotne koče visoko v gorah, bo-palače sredi kamnitih mest, pri-vasice in trgi po deželi, skromne »arske hišice in borne koče viničarjev vinogradi, vse so lepo umite pri-ile Vstajenje. Sveže pobeljene hišice •aj Mure, prijazna naselja Slovenskih :, jate vasic na Dravskem polju, na ačja Pohorja in Kobanskega prislo-
i zaselki — vsepovsod so prisluh-Ijudje v domovih trenutku, ko so lili zvonovi. Pohitele so množice k m grobovom pod visoke cerkvene ;, priporočili so ljudje svojce, živi-i zemljo Stvarniku, da bi pomladno prineslo na jesen domu in družini 'tfeno plačilo, lika noč je poživila upanje, da se > skoro odeli travniki in listavci z
zelenim plaščem. V ranih jutrih bodo zaduhtele drobne čašice majniških šmarnic, tja do pridnega kmeta na polju bo odmeval nagajivi kuku iz bukovega zelenja. V duhu se vrste pred nami tedni, ko bodo zapuščali roji čebel medeno satje, iz tesnili staj se selila živina na planinsko pašo. Še preden bodo krilati pevci odgojili drugi zarod, bo med visoko travo drobil čiri muri svojo svatovsko pesem, v tihih večerih pred kresom se oglašal škržat. V zoreči pšenici se bo oglašal otožni ped pedi prepelice, tople vode bodo vabile na bregove ljudi. Zapele bodo kose, v skednjih bodo odjeknili udarci mlatičev. Še malo in zlata jesen bo delila darove človeškega truda, v veseli trgatvi se bodo praznili vinogradi. Na sončni jug bodo pohitele jate ptic, za njimi se bo pritihotapila v doline zima. Spet bo veselo na belih poljanah, veriga za leto dni bo sklenjena, dokler se ne bo za gorami vzpelo sonce in prineslo v deželo novo pomlad.
Da, Velika noč! In ž njo pomlad, ena in dvajseti praznik Vstajenja v svobodni Jugoslaviji. Pred dvajsetimi leti so prvič zapeli zvonovi svobodni naši zemlji, od ponosnega Triglava do plodne Vojvodine, Vardarja in Jadrana. Trije bratje so si segli v roke, voščili prvo srečno in veselo Veliko noč. Milijone src je podrhtevalo v iskreni želji, da bi dragoceni pirhi prvega Vstajenja Jugoslavije, odkupljeni z grmadami kosti padlih borcev, ponesli v zadnjo gorsko vas sadove notranjega zadovoljstva in napredka. Vračali so se na domove hrabri borci, v prvi Veliki noči Jugoslavije so si stisnili dobrovoljd roke, brez besed je šla od oči do srca globoka vera, da bo kleno zrno krvave setve na bojnih poljanah obrodilo še poznim rodovom sadove, vredne gomile žrtev.
Minila so leta, prešlo je nadaljnjih devetnajst pomladi, devetnajst Vstajenj. Na obali Jadrana, pod znožjem naših Alp, v Podravju, Posavju in Podonavju, v ponosni Bosni, Črni gori in junaški Šumadiji ter na bregovih Vardarja so peli zvonovi in oznanjali ljudem, da je znova prišla na zemljo pomlad. Sprostilo se je življenje in potegnilo ljudi za seboj, na dnu src je pa ostajalo grenko spoznanje, da manjka prazničnemu razpoloženju poudarek popolne sreče. Razhajali so se - bratje, velikonočni kolač ni bil več bratski razdeljen in milijoni ljudi so čakali dne, ko bo prišla v deželo pomlad, ko bo vsako še tako skromno srce enako občutilo veličastno oznanilo iz zvonikovih lin.
Ena in dvajseta pomlad, Velika noč! Sredi nemirne Evrope si bodo letos znova segli bratje v roke. Bolj kakor kdaj koli poprej, si bodo voščili ljudje srečne praznike, iskreneje kakor nikoli prej si bomo želeti miru. Z vstopom v novo davjsetletje svobodnih pomladi Jugoslavije si želimo prav vsi za pirhe, da bi slehern naš človek užival sadove v bratski slogi, enakopravnosti in svobodi. Naj bi trije bratje praznovali Vstajenje v edino pravem spoznanju, da se bomo veselili povratka pomladi le tedaj, če bo vsak delavni državljan imel zavest, da je resnično enakopraven član velike naše družine. Pregnana bo tedaj vsaka temna 9enca z obzorja, razjasnilo se bo nebo naše domovine in v prazničnem oznanjenju prihodnje pomladi si bodo voščili ljudje v močni Jugoslaviji srečnejše velikonočne praznike... *
Naša letošnja velikonočna bilanca
Dr. 'gor Rosina
Za sebo} imamo razburljive dni; tudi ne vemo še, kaj nam prinaša prihodnost. Toda dana nam Je pavza, da si Izprašamo vest, da napravimo bilanco zase in za narod, čigar duhovno vodstvo predstavljamo. Kako smo se obnašali, kakšen je bil tempo našega srca, koliko odpornosti je pokazalo narodno telo v teh težkih dneh, kako je reagiralo na vbrizganje strupa, koliko je dokončno sterilizirana v nas narodna misel.
Kakor je tudi neprijetno povedati: ta bilanca ni razveseljiva.
Ali nismo bili kot hipnotizirani? AH nam ni malodušnost razgrizla odpornosti tako, da smo v srcu skoraj že sprejemali možnost suženjstva? Naše narodno telo je ležalo negibno kakor mrlič in brez odpora dopuščalo, da ga razjedajo črvi in da se mu zastruplja kri; bili smo kakor morozna skala, ki se ima sesuti ob prvem udarcu.
Resnično, v tej živčni otrplosti ni bilo videti, kakor je nekoč nekdo zapisal — veličine poraza. To ni bil vidik Kosova; to je bila podoba prepelice, ki ji odpovedo peroti, ko zagleda široko strmeče oči terierja. To je bil drget srne, ko začuti bližino titona.
Da; ta narod, kateremu pripadamo po božji volji in ki smo se mu ponosno prištevali tudi ob času, ko je to pomenilo vnaprej izgubljeno igro, je vreden ljubezni. Toda v teh dneh smo ga ljubili s srdom v duši.
Po pripovedovanju Dostojevskega je ruski vojski Černjajeva zbudila začudenje brezobzirnost srbskih častnikov, ki so brez usmiljenja streljali svoje ljudi, kakor hitro so klecnili v srcih in odstopali v boju. Danes jih razumem popolnoma: razumem in odobravam, ker vem, da se države in državni narodi niso ustvarjali samo z lepo besedo in pastirsko piščaljo, temveč predvsem s krvjo In železom ter trdo disciplino. Vsaj v trenutkih skrajne nevarnosti
V	takih trenutkih živimo sedaj. In še .vedno zabavljamo in kritiziramo in nič nam ni prav, kar je našega. Če pa to delamo in sejemo ravnodušje mi, ki se zavedno in po pravici prištevamo vodilnim plastem tega naroda, — kakšno zaupanje v sebe pa naj dobi naš mali človek, ki ga naj vodimo? Tudi Francozi so kritizirali in jadikovali; toda sedaj, ko je nevarnost, . je francoski imperij najmočnejši, francoski denar najtrdnejši, francoska vojska najbolje oborožena in izurjena. Prav tako Angleži, Italijani, Nemci, sploh vsi. Samo mi Slovenci si še smemo privoščiti luksuz, da je vse zanič, da se ni nič storilo, da je cesta iz Šentilja v Maribor slaba in da Uršo Plut tišči kurje oko.
Ali ve slovenski kmet, da poJ6, odkar smo v svoji državi, trikrat več mesa na mesec kakor prej? Ali se zadostno zaveda, da je Jugoslavija Izvedla agrarno
reformo, — pa bile potem v izvedbi pogreške ali ne — radikalnejšo kakor katera koli druga država v Evropi? Mogoče bo to zanimalo lastnike agrarne zemlje z Dravskega polja in jim dalo misliti. Ali se utegne slovenski kmet z malo hvaležnosti spomniti, da se mu je črtalo polovico dolgov In da se mu to nikjer drugje ne bi in ne bo več zgodilo kakor pri nas, kjer smo s tem dovolj pokazali, da mu poginiti ne bomo dali, pa se naj zgodi kar koli? Iz katerih vrst pa so se rekrutirali in se še danes rekrutirajo sadni in vinski In živinski prekupčevalci, ki so mu sesali kri in stiskali rane!
Mnogo se govori o štajerskem viničarju in majerju, ki da sta narodno nezanesljiva, ker se zanje baje ni nič storilo. Dobro; storilo se je nekaj, ali ne dosti. Toda ali je to razlog, da se poljublja bič, ki so ga spletli tisti, ki naj bodo zopet — dobri gospoud«. Kdo pa si le izmislil institucijo viničarstva in kdo ie bil In je še lastnik naših vinogradov! Ne, ne; roka, ki je skozi stoletja komaj dajala za skorjo kruha, ne bo rezala belega kruha.
Danes je Maribor moderno mesto in delavske hišice okoli njega so živ dokaz rastoče blaginje našega delavca, pa četudi je njegov kruh grenak. Gotovo je
težko danes, ko se reducirajo obrati in omejuje možnost dela. Ali ve slovenski delavec v Mariboru, kdo je kriv, da se mu zmanjšuje delovna možnost, ker ni deviz! Ali se zaveda, v katerem trenutku bi se v Mariboru za vedno ustavili stroji, ki mu dajejo življenjski obstanek, četudi skromen? Ali si zamorejo ti ljudje, k| sl danes grade, čeprav še tako majhne hišice, zamisliti, koliko od njih bi jih do danes že poginilo v čikaških klavnicah, da ni te države?
Standard kakega naroda se da dvigniti le ob lastni svobodi in angleški delavec ima kopalnice predvsem zato, ker je član angleškega imperija. Prvotno in končno pa je to: niti ljudje, niti narodi ne živimo samo od kruha, ampak tudi od božje besede.
Pokazala se je zopet enkrat stara resnica: paupertas meretrix, uboštvo ie vlačuga. So še narodne plasti med nami, ki še niso nacionalizirane in dobro Je, da smo ob tem živčnem šoku videli, koliko trdno imamo vajeti v rokah in da vemo, komu Jih še edino smemo za dolgo dobo vnaprej zaupati.
Slovensko meščanstvo in malomeščanstvo, ki so mu še v Parizu 1919 očitali, da je iz različnih vendskih plemen umet-
no ustvarilo slovenski narod in s lem dali najvišje narodno priznanje, živi od Ivana Cankarja sem kakor pod nekakim občutkom moralne krivde. In vendar je samo ono, ki je dalo Lundre in Adamiče, pre-porodovce in prostovoljce. Kakor da je brez elite — pa bila tudi podvržena kritiki — možno voditi narod. Ideal Polikarpa se ni mogel nadomestiti. Ne niveliza-cija navzdol, temveč pritegnitev kvišku, postopno širjenje baze je pot, ki jo hodili vsi narodi, ki so delali kdaj zgodovino. Tudi iz slovenskega kmetstva, predvsem od onih trideset od sto še zdra vih in trdnih, iz te naše naravne aristokracije je treba napraviti predvsem gospode, ne bajtarje. Pa najsi bodo med njimi tudi Kralji na Betajnovi z vsemi svojimi grehi.
Marsikatero teh in še drugih resnic, ki smo se jih doslej obotavljali izpovedati, so nam ti zadnji tedni zadostno izpričali.
V	časih nevarnosti so se vse velike demokracije od nekdaj znale odpovedati pravicam samokritike in prešle k disciplini. Tudi za nas in naše prilike velja v teh dneh in morda še dolgo: right not right, it is my country! (Pravo ali krivo, to je moja domovina.)
Agrarne »reforme" generala Franca
Dr. Vito Kraigher
Ko je osvojil deželo Baskov, je general Franco ukinil njihovo avtonomijo ter prepovedal baskijski jezik v šolah in uradih. Enaka usoda je zadela Katalonijo še pred padcem Barcelone; zbrisana je bila z uradnega zemljevida Španije. Kaj je general Franco namenil Špancem samim, ko je zavzel Madrid? Prej je zatrjeval, da se bori za krščanstvo, za socialno pravičnost in proti boljševiški nemarnosti v Španiji. Ko je zmagal, je odvrgel ta ideološki plašč in z dejanji pokazal za kaj se je boril: za stari fevdalni red v Španiji, za nadvlado veleposestnikov nad milijoni španskih kmetov, ki jih je enako, kakor prej Baske in Katalonce, zbrisal s sveta.
Španija obsega 45 milijonov ha plo< zemlje. Od tega je bilo do 1. 1931. 30 lijonov ha zemlje v rokah veleposes’ kov, 15 milijonov pa v rokah 5 milijo^ kmetov. Dočim so nekatera velepose«, dosegala površino 100.000 ha (vojv< Alba, Medina Celi m drugih), so na krr prišli povprečno 3 ha zemlje, dejar pa na večino še mnogo mani, ker ze ni bila med nje tako enakomerno rr ljena. To je bilo premalo za preživi številnih kmečkih družin, zato so n jemali v zakup še veleposestniško ; ljo; V» le-te so obdelovali zaikupnilt*
Obdelane zemlje pa je bilo v Šp pod monarhijo le 20 milijonov ha, ii. cer vsa kmečka zemlja in le 5 milijo veleposestniške. Ogromne površine 1 je ostalo neobdelane. Spremenjena je v lovišča in pašnike za živino in d nico. Veleposestniki niso imeli razlog obdelovanje zemlje, ker če bi bila obdelana, bi se pomnožili produkti, bi padle in z njimi tudi zemljiška r*‘ od katere so v glavnem živeli. Zaradi nemarjanja poljedelstva so propad' teku stoletij tudi vse naprave za na kanje v Španiji, ki so jih zgradili še j vri in cele pokrajine, ki so bile pod n še plodne in bogate, so se spremeni neplodne predele.
V	teh posestnih razmerah, ki so s dale v Španiji pod monarhijo, mor. iskati vzrokov za bedo in revščino š-skega kmetskega prebivalstva, za nj< vo lakoto po zemlji, ki jo je brezd gledalo skozi stoletja neobdelano in plodno. Tu so tudi korenine večnih mirov na Iberskem polotoku.
Republikanska vlada, ki je prev oblast februarja 1936, je pristopila t h korenitemu izvajanju prepotr agrarne reforme v Španiji. Do f 1936 je razdelila med 100.000 kmt\ družin že nad pol milijona ha velepos niške zemlje ter jim istočasno podelil 33 milijonov peset cenenih kreditov, so si lahko nabavili potrebno orodj
| živino. Ob izbruhu vojne sredi julija 1936 pa je bilo razdeljenih med 192.186 družin že 755.888 ha bivše veleposestniške zem-' lje. Poleg tega so postali lastniki zemlje, ki so jo obdelovali, tudi vsi zakupniki na | veleposestvih, ki jih je tudi bilo več sto j tisoč. Saj je samo J. 1935. Gil Robles pregnal z veleposestniške zemlje 187.000 'zakupnikov, ki so se po odpravi monar-'hije 1. 1931. polastili zemlje, ki so jo do
•	takrat obdelovali kakor zakupniki. Leta
1936.	so jo od republikanske vlade prejeli nazaj v last.
V	teku vojne je rep. vlada razlastila vse veleposestnike, ki so se borili na strani Franca in razdelila njihovo zemljo med kmete in poljske delavce, skupno «00.00 ha. Obenem te podgUia no-
pezet kreditov za preskrbo z orodjem in živino.
Tako je španska vlada izvajala agrarno reformo ter uživala tudi zaradi tega vso podporo španskega kmetskega ljudstva. Kakor vemo, ji vojakov ni nikoli primanjkovalo, pač pa orožja, dočim je bilo pri Francu obratno. Navedene številke (cit. po francoskem delu »Les paysans d’Espagne«, Pariš 1937) nam dokazujejo, da se je v Španiji zadnja leta izvajala agrarna reforma, kakor pri nas 1. 1848. in nekaj še po 1. 1918. Španija šele od 1. 1931. doživlja prehod iz fevdalne dobe v dobo meščanske demokracije. Ta prehod je veleposest s tujo pomočjo spet enkrat zavrla s tem, da je s Francovo zmago vzpostavila spet svojo orejšnio
Politična akcija naših Nemcev
Z vladno deklaracijo, ki jo je dal predsednik ministrskega sveta g. Dragiša Cvetkovič ob svojem nastopu v narodni skupščini, so bili jugoslovanski javnosti napovedani novi politični zakoni, ki naj dajo večjo tiskovno in zborovalno svobodo, obenem pa omogočijo tudi svobodne volitve. Razumljivo je, da se zaradi tega po državi vse giblje in pripravlja na bodoče dni.
Tudi Nemci v Sloveniji ne počivajo in videti je, da se nameravajo prvih volitev udeležiti tudi oni. Ker doslej po obstoječih zakonih še nikomur ni dovoljeno snovati političnih strank, si pač vsakdo za silo pomaga na ta ali oni način, da zopet zbira svoje zaupnike in privržence. Naši Nemci so si v ta namen ustanovili »švab-sko-nemško kulturno zvezo«, ki naj pod kulturno odejo pripravlja politično akcijo.
Razumljivo je, da se politični pomen Nemcev v Sloveniji od avstrijskega prevrata dalje niti od daleč ne da primerjati s političnim vplivom, ki so ga imeli pri nas pod Avstrijo. Tedaj je bila Slovenija razkosana na več avstrijskih pokrajin, kar je omogočalo, da Slovenci skoraj sploh niso imeli političnih pravic. Volivni redi za deželne zbore v Gradcu, Celovcu, Gorici, Poreču in Trstu, pa deloma tudi v Ljubljani, so bili taki, da Slovenci pri volitvah ničesar niso pomenili. Volivni red za dunajski parlament je po uvedbi splošne in enake volivne pravice vsaj nekako še dopuščal, da pride do besede slovenski volivec, Čeprav so bili volivni okraji zlasti na Koroškem in na bivšem slovenskem štajerskem prikrojeni tako, da se tudi tu Slovenci niso mogli politično po pravici uveljavljati.
Tedaj so v naših krajih Nemci zavzemali posebno privilegiran položaj. Avstrijska vlada je gledala, da v naših mestih, trgih in tudi po drugih večjih krajih namešča največ iz ostalih krajev Avstrije uradništvo, da vzdržuje v naših mestih nemško soldatesko, da na vso moč forsira nemško industrijo, slovensko pa zatira. V teku desetletij se je naselilo v bivši Avstriji, po naših mestih in trgih, a tudi po vaseh neštevilno nemških priseljencev, trgovcev, obrtnikov in drugih stanov, ki so vsi živeli samo od žuljev slovenskega ljudstva ter si ustvarjali velika premoženja. Med temi svobodnimi poklici so bili tudi Židje zelo častno zastopani in še marsikateri današnji Nemec v naših krajih ne bo mogel po zakonih narodno-socialističnega Rajha doprinesti dokaza
o	pripadnosti k nemškemu plemenu. Povrh vsega tega se je pri nas še močno širilo odpadništvo, ki ga je bivša Avstrija posebno cenila in podpirala. Od tod izvira ogromna večina današnjih ponemčenih imen, ki dokazujejo pristno slovensko po kolenje v preteklosti.
Po prevratu se je kmalu pokazala pravilnejša slika nemštva na našem ozemlju. Z razpadom Avstrije in z ustanovitvijo Jugoslavije je bilo pri nas vsaj ustavljeno ponemčevanje Slovencev na veliko. Po odhodu nemškega uradništva in vojaštva je ostalo v naših krajih samo še tisto nemštvo, ki ni hotelo Slovencem prepustiti dobrega zaslužka v trgovinah, obrti, industriji in drugih svobodnih poklicih. Tem raje so ti stanovi ostali pri nas, ker so jim šla oblastva tudi v Jugoslaviji na vso moč na roko in ker so jih tudi Slo venci v svoji dobrodušnosti še nadalje najblagohotneje podpirali ter celo sami skrbeli, da so oni imeli ne le vsakdanji beli kruh, ampak jim tudi pomagali, da so si v Jugoslaviji svoje eksistenčne in pridobitne možnosti še tako neznansko povečali, da so jih Nemci v sosedni Avstriji lahko zavidali.
Splošna in enaka volivna pravica z vezanimi listami in s proporcem, ki je bila Po prevratu uvedena za skupščinske volitve v Jugoslaviji, je napotila tudi naše Nemce, da so v mariborskem volivnem okrožju pri volitvah nekajkrat postavili svoje kandidat, liste. Pri zadnjih svobodnih volitvah leta 1927 je bil nosilec nemške kandidatne liste dr. Lothar Muhleisen, odvetnik v Mariboru. Čeprav je bilo te-
Adoll Ribnikar
daj vloženih 8 kandidatnih list za to vo-1 število za nemško listo oddanih glasov so livno okrožje in je že zato za nemške kan- razmemo skoraj za polovico manj ugodno didate bil podan optimum za volivni Vprav obupni so bili za dr. Muhleisna uspeh, vendar nemška diaspora ni mogla j še okraji Šmarje, Ljutomer, Laško, Or-doseči pozitivnega uspeha in je ostala j mož in Gornji grad. V šmarskem okraju
brez mandata.
Tedaj je bilo na bivšem slovenskem štajerskem (mariborsko volivno okrožje) 152.436 volitnih upravičencev. Za dr. Muhleisna je bilo vsega skupaj oddanih 5790 glasov, torej komaj 3.7#/o vseh volivnih upravičencev. Te volitve so nedvomno dokazale, da je politična moč Nemcev pri nas tako neznatna, da je v interesu njih samih, da samostojno več ne nastopajo, in to tem manj, ker so imeli interes na samostojen nastop le poedini voditelji, dočim ogromna večina privržencev, industrijcev, trgovcev in obrtnikov, ki so vsi 100°/o saturirani in prijetno žive v izobilju samo od Slovencev, nimajo niti najmanjšega vzroka spuščati se v brezupne volivne boje s slovenskimi političnimi strankami.
z Rogatcem vred, ki je štel 11.296 volivcev, je dobil dr. Miihleisen 125 glasov, v ljutomerskem okraju, če izvzamemo Apaško kotlino, 52 glasov, v laškem okraju (s Trbovljami in Hrastnikom) od 8.597 volivcev 44 glasov. Ves ormoški okraj je dal dr. Miihleisnu 32 glasov. V gornjegrajskem okraju je dobila nemška lista samo 6 glasov.
Tudi oba mariborska okraja z Mariborom, ki ležita tik ob naši severni državni meji, sta pokazala, da je tu čisto slovensko sklenjeno ozemlje, do katerega ima po vseh božjih in človeških postavah pravico samo slovenski narod. Tu je od 33.943 volivnih upravičencev kandidat Muhleisen, ki je povrh še mariborski advokat, dobil le 1.853 glasov, torej samo 5°/o vseh volivcev!
Tako govore suhoparne številke, ki pa same še ne pojasnjujejo dejanskega položaja politične moči Nemcev pri nas. Politične volitve še niso merilo za pripadnost k tej ali oni narodnosti. Tudi za listo dr. Muhleisna je glasovalo mnogo Slovencev in odpadnikov, ki jih vsak narod odklanja. Za nemško listo so morali glasovati skoraj vsi od vodilnih Nemcev in njih podjetij odvisni zasebni nameščenci in delavci, sploh vse poslovno osebje, po rodu Slovenci Razen tega so zanjo glasovali nemčurji in Židje, ki jih nemški narod danes ne mara v svojo zajednico. Prav te dni je pisal »Das schwarze
Tudi če pogledamo volivne rezultate za dr. Muhleisna v poedinih okrajih mariborskega volivnega okrožja, vidimo, da so bili vsepovsod skoraj katastrofalni.
Koliko vpitja je bilo v bivši Avstriji n. pr. zaradi nemštva v Brežicah! Dr. Muhleisen je dobil v tem obsežnem in močno obljudenem okraju z Brežicami vred vsega skupaj 61 glasov! V celjskem okraju, ki je imel 1. 1927 s Celjem vred 15.321 volivnih upravičencev, je Miihleisenova lista dobila 532 glasov. V ptujskem okraju z mestom Ptujem vred, kjer je bilo 12.863 volivnih upravičencev, je dobila nemška lista 931 nemških in nemškutarskih glasov. V slovenjegraška okraju je bilo Korps«, glasilo nemških SS-oddelkov, ki
Z dobrovoljskim duhom na
Dr. Ernest Turk	branik	države!
Narodno-politični in gospodarsko-] mednarodna nasprotja poostrila in je socialni vzroki so bili močna gibalna si-; povsem jasno, da svetovna vojna ni bila la, ki je v svetovni vojni sprožila pokret] poslednja. Zato ima Jugoslavija pravico, jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev. Z organiziranim nastopom na bojnih poljanah v Dobrudži in na solunski fronti, ki je postala fronta nacionalne revolucije, so vojni dobrovoljci in srbski borci s svojo krvjo pisali in podpisovali deklaracije, ki so vsemu svetu vpile, da se hočemo Slovenci, Hrvati in Srbi osvoboditi tuje oblasti in združiti v samostojno jugoslovansko državo; kajti revolucionarna je bila koncepcija vojnih dobrovoljcev in se je borila za popolno zedinjenje vseh Jugoslovanov brez ozira na plemenske in verske razlike ter takratne administrativne meje.
da zavaruje svoj položaj tako, da bo varna pred presenečenji in da bo znala ohraniti svojo samostojnost.
Zato je treba brez odlašanja rešiti naše notranje-politično vprašanje, ki se rešuje že dvajset let in še do danes ni rešeno. To vprašanje ne sme in ne more biti strankarsko-politično ali regionalno vprašanje, marveč to je vprašanje državnega obstanka, narodne solidarnosti in gospodarsko-socialne konsolidacije. S polnim sodelovanjem nas vseh moramo ustvariti vse pogoje za gospodarsko in socialno obnovo našega naroda.
da se ta obnova reši tako kakor to za-Ta koncepcija je zmagala na bojnih htevajo državni in društveni interesi, da poljanah, narekovala je krfsko deklara-, postane Jugoslavija socialno pravična cijo in z logiko vojnih dogodkov na so-1 za vse dele in vse stanove našega na-lunskem bojišču je razbila okvir maj-! roda. Kajti žrtve so se borile za nacio-
Neovrgljit
niške deklaracije, vinsko dejstvo je, da brez zavezniških zmag in osvobodilnih borb, ki jih je vodila srbska vojska z vojnimi dobrovoljci prvega decembra 1918. nikdar ne bi bilo, pa tudi Jugoslavije ne v današnjem
zgodo- nalno in socialno osvobojenje in padle za vse enako brez ozira na posamezne družabne plasti in sloje.. Te žrtve nas opominjajo, da z mrzlično hitrostjo uredimo državo v notranjosti.
Jugoslavija je fiaša nacionalna država, ki je nismo prejeli v dar na kaki konferenci diplomatov, tudi je niso ustvarile papirnate resolucije, marveč je plod neštetih žrtev, ki so padale na raznih bojiščih in s krvjo začrtale naše državne meje. Te žrtve bo znala ceniti predvsem mladina, ki naj nevsiljeno sprejme ogenj dobro v oljskega duha in ga ponese med široke plasti naroda za njegov uspešni razvoj in lepšo bodočnost.
Živimo v dobi mednarodnih presenečenj in zato združimo se v zavesti, da bo našel vsak sovražnik vse državljane na braniku domovine, da bo vsak Jugoslovan, če bo treba, znal z enakim junaštvom braniti državno mejo, kjer koli bi bila ta v nevarnosti. Od koder bo prišel napad, bo zadel na odpor jugoslovanskih mišic in src, združenih v naših armadah, divizijah, polkih in bataljonih. To poudarjamo zato, ker so se
jih vodi rajhovski minister Himmler, da narodni socialisti z vso odločnostjo odklanjajo nemčurje kot neznačajne odpadnike, češ, da nemškemu narodu ni potrebno, da se masti in napihuje s tujo krvjo.
Po pripravah, ki se vodijo za obnovo politične akcije naših Nemcev in po načinu, kako bi radi osnovali švabsko-nem-ško kulturno zvezo sodeč, se voditelji naših Nemcev zadnjih 25 let niso ničesar naučili, niso pa tudi ničesar pozabili. Ako bi temu ne bilo tako, bi pod firmo kulturne zveze ne snovali svojih političnih podružnic v krajih, kjer razen nemškutarjev Nemcev skoraj ni. Tako je v Guštanju in Dravogradu, na Muti in skoraj povsod drugod, kamor silijo zdaj. Nem ci s svojimi podružnicami. Kako je snovanje takih podružnic preračunano samo na zunanji bluf, najbolj dokazuje to, da hoče švabsko-nemška kulturna zveza ustanoviti svojo podružnico n. pr. tudi na Pobrežju, kjer je 1. 1927 bilo 896 volivcev, Muhleisen pa je dobil le 14 glasov, ali v Studencih, ki so šteli takrat 1.101 volivca, a za nemško listo je bilo oddanih celih 27 glasov. Vrhunec vprav smešnega izzivanja pa je napovedano osnovanje podružnice v Hrastniku. V vsej občini Hrastnik-Dol je 1. 1927 g. Muhleisen dobil samo 1, reci in piši en glas!
Ko torej obnavljajo naši Nemci politično akcijo, bi bilo le v njihovem lastnem interesu, da pozabijo na staro Avstrijo. Razmerje nemškega naroda nasproti slovenskemu je po zmagi narodno-socialistične ideologije povsem drugačno kot je bilo v stari Avstriji. »Mi bi ne mogli ustvariti nauka o plemenu in ga ne zastopati, mi bi ne mogli postaviti narodnosti v osrčje naših razmotrivanj in dejanj, mi bi ne mogli varovati pravic nemških manjšin v svetu, če bi želeli ali do-dopuščali, da se umetno delajo iz Nenem-cev Nemci.« Tako piše »Das schwarze Korps«!
V	življenjskem interesu harmoničnega sožitja Slovencev in Nemcev v Jugoslaviji bi moralo to načelo veljati kot prvo načelo za vse naše Nemce. Prenehati mora stara avstrijska miselnost, da se služi pri nas nemštvu najbolje, če se gojijo in podpirajo odpadniki.
Slovenci nismo neprijatelji pravih in poštenih Nemcev. Prav posebno si želimo tesnih, zlasti kulturnih stikov z nemškim in italijanskim narodom, ki sta naša soseda. Kdor je pri nas pravi Nemec, ta se mora zavedati, prav tako kakor sleherni Slovenec, da ne sme z ničemer kvariti našega dobrega medsebojnega razmerja, a tudi ne prijateljskih odnošajev, ki vežejo Jugoslavijo z nemškim narodom in Nemčijo. Nevarni tipi za mirno in vzajem no življenje narodov so le odpadniki, pri nas nemčurji, na katere se zaradi njihove neznačajnosti nihče ne more zanesti. Ko obnavljajo naši Nemci politično akcijo, je v njihovem lastnem interesu, da se teh pokvarjencev najprej otresejo. Potem jim bc delo silno, silno olajšano.
„Tu se pričenja država svobo
Bojan Ribnikar
Petega maja 1789. je pod pritiskom javnega mnenja slabotni Ludvik XVI. moral sklicati tedanje »predstavništvo« Francije. Do 14. julija — padec BastHle — je samo še korak in v tem kratkem razdobju se je zrušil »ancien regime«; letos pred 150 leti je človeštvo zadihalo svobodno in niso francoski patrioti zaman zataknili v most čez Reno pri Kehlu zastavo z napisom: »Tu se pričenja država svobode«.
Dne 26. avgusta istega leta je konsti-tuanta sprejela »Deklaracijo človeških in državljanskih pravic«, v kateri je rečeno, da se ljudje rodijo m ostanejo svobodni ter enaki v pravicah.
S to deklaracijo, ki je sicer samo kopija ^severnoameriške »Virginia declara-tion of rights« iz 1. 1776., je človeštvo dobilo politično in socialno enakost državljanov, suverenost naroda, svobodo verovanja, svobodo govora in tiska. Dobilo je vse, kar je danes po 150 letih v nevarnosti in marsikje še samo spomin na lepše čase. Odpravljeni so bili tudi fevdalni odnošaji; namesto zemeljske fevdalnosti pa je deklaracija ustanovila denarno fevdalnost, kajti njena druga najvažnejša točka govori o »sveti in nedotakljivi lastnini«.
Franooska revolucija je brla revolucija meščanstva in v drugi vrsti kmetov. Delavstva takrat Še ni bilo toliko, da bi lahko igralo odločujočo vlogo, kakor io je v kasnejših revolucijah.
Ideje francoske revolucije je nosil v svet — diktator. Napoleon je sicer po-gazil večmo revolucijskih pridobitev, bil pa je navzlic temu tako progresiven, da se je proti njemu postavila v bran vsa evropska reakcija.
Vendar so počasi revolucijske ideje zmagovale, in razni reakcionarji niso inogli več dolgo »zadrževati kazalca na uri«. Po dolgih letih Črne reakcije je prišlo vstajenje — vstajenje narodov.
Vpliv francoske revolucije na Slovence je bil zelo slab. Boljši tudi ni mogel biti, ker še nismo imeli meščanstva, ki bi bilo edino sposobno sprejeti revolucij-
od tega, da nikoli ni imel aristokracije — tu je popolnoma vseeno, kakšne aristokracije: ali po krvi, zemlji, denarju in one na j višje — duševne.
Slovenci smo vedno imeli le aristokracijo dela: naš narod je bil vedno znan kot delaven in marljiv. Slovenski kmet, obrtnik in delavec so bili vedno upoštevani vprav zaradi svoje marljivosti.
Zaradi pomanjkanja druge aristokracije pa smo bili vedno le narod hlapcev in podložnikov. Da nam ni •"> Bavarci že v začetku našega zgodovinskega življenja pobili prvih plemenskih glavarjev — i^a-še prve aristokracije — in obenem v kali zatrli ideje slovenskega državnega prava, bi usoda slovenskega naroda mogoče bila drugačna, kakor je bila.
Za narodno življenje so vedno bili potrebni tudi tako imenovani »višji« sloji. Aristokracija krvi, pa brla še tako slaba in degenerirana, je narodom delala ne-
danes več zaleže kot vse naše pravice Iška nam je rešila severno mejo! in osnovna načela človečanstva.	Vse	to	pa	je bilo premalo; potrebovali
Aristokracijo denarja je predstavljalo smo šolanih ljudi na vsakem mestu in
meščanstvo, katerega vloga v zadnjih 150 letih v Evropi je daleč dragocenejša od površne fraze o »malomeščanstvu«, s ka
dočim je imelo delo inteligence, še do pred vojno več ali manj pečat diletantizma, lahko sedaj po dvajsetih letih ob-
tero se dandanes le prerado ocenjuje tisti stoja naše univerze opazimo uspehe po-
sloj, ki je našemu narodu prav za prav šele dal vse pridevki naroda. Zasluga prav tega »malomeščanstva«, ki je imelo svojega zaveznika v podeželskem grun-tarju, je,*da smo tudi mi Slovenci dobili pravico prostora na soncu. Neocenljiva škoda'pa je, da mi meščanstva za časa francoske revolucije še nismo imeli — zato ni bilo nikogar,’ ki bi njene ideje lahko sprejemal in nikogar, ki bi jih razširjal in uporabljal v dobrobit naroda.
Če smo Slovenoi-imeli aristokracijo dela, nam je vedno primanjkovala aristokracija duha — »sol naroda«. Dolgo časa je bil skoro edini predstavnik naše in-
precenljive usluge. Najboljši dokaz so teligence nižji duhovnik. Zasluge, ki jih uspehi madžarskih plemenitašev, katerih i je delal svojemu narodu, so neprecenlji-beseda v demokratskih državah včasi še Ive: modra cerkvena politika škofa Slom-
globljenega in sistematičnega dela v vseh panogah razumništva.
Sedaj, ko bosta proslavila' Francija in kulturni svet 150-letnico revolucije, smo mj Slovenci prav za prav šele na tem, da bi bili kot narod sposobni sprejeti temeljna revolucijska načela.
Medtem pa je že marsikaj zastarelo, kar je bilo »svetega in nedotakljivega« v revolucijskih načelih. Svet se giblje v novem transu in išče nova pota, nove smotre. Prav zaradi tega, ker živimo v dobi, ki bi rada šla s prezirom preko pridobitev francoske revolucije, v dobi, ki tlači svobodo tiska in govora ter krati temeljne državljanske pravice,' se mi Slovenci ne smemo postaviti na stran njenih nasprotnikov.
Samoslepilo in življenjska resničnost
Radivoj Rehar
Menda je najbolj tipična poteza, ki je rodi bivše Avstro-Ogrskc deveta briga,\ glasovi o londonskem paktu (ki ga je nam Slovencem ostala od skupne slo- da razen peščice brczvplivnih profesor-\brez pomislekov in kljub nasprotnim in-vanske prabitnosti, tista fatalna lastnost, jev nihče v Rusiji sploh ni nanje mi- tervencijam podpisala tudi carska Rusi-da se vedno, zlasti pa v težkih trenut- s HI in še manj pripravljal njihovo osvo- ] ja), so se naši samoslepilci pomilovalno kih svoje zgodovine, vdajamo slepilom, bojenje. Še za časa svetovne vojne se je posmehovali vsakomur, ki je verjel, da Pred svetovno vojno so videli v car- moral veliki pokojni Masaryk leta in I bo ta pakt uresničen. Ko se je pa Av' ski Rusiji mogočno zaščitnico Slovanov, leta zaman boriti, da bi carska vlada stro-Ogrska zrušila in bi bilo treba za-ki ne misli na nič drugega kakor na to, pristala na zrušen je Avstro-Ogrskc in sesti slovensko ozemlje do zadnje no o-kako bi osvobodila vse male slovanske osvobojenje Čehc/%, Slovakov, Sloven- dne meje, so ti samoslepilci izjavili, da narode in jim dala vse, kar koli si žele. cev itd. Pristala je na to, šele tedaj, ko' to ni potrebno, ker nam bodo na mi-Ta vera je bila pri nas skoraj splošna, so nanjo pritisnili Francozi in Angleži.' r ovni konferenci itak dali, Jfolikor bo-Nihče pa se ni nikoli resno poglobil v (Kdor ne veruje, naj bere Masarjkovo mo zahtevali ali pa celo še več. In bistvo le carske Rusije, nihče se ni do- »Svetovno revolucijo«. Izšla je tudi v I ko je bil potem določen koroški ple-mislil, da ta	carska Rusija zatira in pre-	slovenščini.)	Za carja	Nikolaja II. je bila biscit, je bil razglašen za izdajalca vsak-
ganja svoje	slovanske brate Poliake,	že misel, da	bi se zrušila dinastija Habs- (do, kdor je le za trenutek	podvomil V
Ukrajince in Beloruse, da jim odreka buržanov, absolutno nesprejemljiva. \ zmago in v metode, ki so se na Koro-celo ljudske šole v njihovih jezikih, da Za časa svetovne vojne so videli pri j škem uporabljale. In tako je bilo pri nas jim prepoveduje vse društveno živi je- nas Slovencih povsod same rože. Večina tudi pozneje in je še vedno. ske ideje. Pri tem se je izkazalo, koliko nje, da ovira njihov kulturni in gospo- naših ljudi je bila prepričana, da se bi-\	........
škode	je celokupni slovenski	narod	imel,!darski dvig itd. Nihče pa tudi ni vedel,\je velik boj	prav za	to, da se mi osro-l Naši samoslepilci no%?]°	slisati resni-
odkar	je	aktivno	posegel	v	zgodovino,1 da so bili v	carski Rusiji slovanski na-	bodimo. Ko	so prišli	tudi v Slovenijo ce o vzrokih propasti CSR.	Kdor si upa
spregovoriti te resnice, ki bi si jih morali povedati jasno in glasno, da bi se jih vsaj mi znali varovati, je zopet sovražnik naroda in sovražnik slovanstva. Gorje mu dalje, kdor si upa povedati resnico o sovjetski Rusiji, v kateri vidijo naši samoslepilci zopet le slovansko državo, ki ne misli na nič drugega, kakor na Slovane. Gorje mu pa še celo, ki si upa povedati, da obstajajo v naši državi problemi, ki jih moramo nujno rešiti in da je napočil skrajni čas, da jih rešimo. Naši samoslepilci vtikajo glavo v pesek in so trdno prepričani, da je zunaj okoli njih vse tako, kakor si oni žele, da Čehi, Slovaki in Ukrajinci niso ničesar sami zagrešili j da Poljaki ves čas le hrepene, kdaj bodo zopet pod oblastjo Moskve, da hrvatskega vprašanja ni in logično tudi ne srbskega in slovenskega itd. itd.
Gibanje prebivalstva Jugoslavije
Prebivalstvo Jugoslavije se v primeri z drugimi evropskimi državami izredno naglo množi. Ob svojem postanku v decembru 1918. je imela država 11;G milijona ljudi, ljudsko štetje 1931. jih je izkazalo 13,9 milijona, za začetek aprila letošnjega leta pa jih cenimo na 15,7 milijona. Relativno tako ali Še hitreje narašča prebivalstvo le v Bolgariji, na Poljskem in v sovjetski Rusiji, torej v manj naseljenih evropskih pokrajinah in predvsem med Slovani, ki bodo ob takem napredovanju še to stoletje absolutno prevladovali na naši zemljini.
Vendar se zdi, da bo tudi th prej ali slej naraščanje ljudi ponehavalo. Taki znaki se v naši državi že napovedujejo. V tem nas potrjujejo vsakoletne statistike x o porokah, rojstvih in smrtnih slučajih. Da je bilo takoj po svetovni vojni sklenjenih največ porok, je razumljivo, a to, da jih je bilo najmanj v zadnjih petih letih, vzbuja pomisleke. Letno se sklene zdaj le še okrog 110.000 porok, medtem ko jih izkazujejo prejšnja leta povprečno
125.000.	'	v
Mnogo jasneje govore podatki o
rojstvih. Največ novorojenčkov je bilo I. 1930, in sicer 489.000. Poslej to število upada in je doseglo stanje, kakršno je bilo v prvih letih Jugoslavije, čeprav je zdaj štiri milijone več prebivalcev. Tako se je narodilo 1. 1921.
412.000, 1. 1935. celo komaj 441 MbO živih otrok. To relativno nazadovanje pa vendar ni posebno občutno; kajti tinrlni slučaji niso v zadnjih dveh do-*eUei‘jih prav nič poskočiti. V lem
Dr. Roman Savnik
pogledu je bilo najslabše leto 1929, ki izkazuje 280.000 smrtnih primerov. Poslej sc stanje vidno boljša in je smrtnih primerov celo manj kot pred 15 ali 20 leti (letno povprečno 250.000). Ako vzporedimo rojstva in smrti, dobimo blizu 200.000 duš letnega prirastka. Dejanski učinek pa je le precej manjši. Sicer je res, da so se naše zdravstvene razmere v primeroma kratkem času vidno izboljšale, vendar je umiranje mladoletnikov še zelo visoko. Preden dopolni eno leto starosti, umre letno okrog 40.000 otrok, a kar 100.000 je mladih mrličev pod 10 leti starosti.
Gibanje in naraščanje prebivalstva pa ne sloni le na prebitku rojstev, nanj vpliva tudi preseljevanje ljudi iz kraja v kraj in izseljevanje v tujino. Čeprav je Jugoslavija le srednje obljudena in razpolaga z ogromnimi predeli plodne zemlje, postaja gospodarsko stanje kmeta vedno težje. Med najvažnejšimi vzroki je gotovo premalo smotrno izkoriščanje zemlje, zaradi naraščanja prebivalstva pa je marsikje razdeljena vaška zemlja na tako majhna .posestva, da je pereče pomanjkanje zemlje. To posebno težko občuti naše Prekmurje, stiska pa sili ljudi tudi drugod, da si iščejo iz-Jioda. Iz najrazličnejših delov države so se pred Jeti selile trume kmetskih kolonistov na Kosovo, v Metohijo in v druge dotlej zanemarjene, a rodovitne pokrajine na jugu države, kjer se je kmetijstvo dvignilo do zavidne višine in se je ondotno prebivalstvo v malo letih zelo hitro pomnožilo. Dr-ugod sc opažu moč;ui selitveni val
iz podeželja v mesta. Tako napreduje mestno prebivalstvo trikrat hitreje kot na deželi, čeprav ,je tu prebitek rojstev skoraj povsod manjši. L. 1921. je štelo prebivalstvo naših mest z nad 5000 ljudi slaba dva milijona prebivalcev, deset let kasneje jih je bito nad 600.000 več, danes jih cenimo že na tri rpilijone.
O stiski na deželi, zlasti v pasivnih pokrajinah, pa nam govori tudi Izseljevanje, ki odteguje domovini za določeno dobo ali za vedno dragocene delovne sile. V prvih povojnih letih je bilo izseljevanje -usmerjeno predvsem v prekomorske dežele, ko pa so se tam pojavljale vedno večje ovire, se je preusmeril glavni tok izseljencev v razne evropske države. Zgolj v devetih letih, od 1927. do 1935., je zapustilo državo 200.000 naših ljudi; od teh jih je odrinilo 38.000 v Francijo, 28.000 v Argentino, 26.000 v Severnoameriško Unijo, 21.000 v Kanado, 20.000 v Nemčijo, 17.000 v Turčijo itd. Mnogi so se sicer po daljšem ali krajšem času vrnili domov, vendar se .je marsikdo, od svoje domačije za vedno ločil.
Bilanca gibanja našega prebivalstva ob dvajsetletnici Jugoslavije torej ni povsem zadovoljiva. Vendar smo doslej povoljno rešili že toliko koristnih naiog, da bomo znali dvigniti tudi našega kmeta in preskrbeti kruha močnemu naraščaju. Vera v uspeh je tem večja spričo lega, da nam je uspelo doslej pogozditi že obširne puste predele in izsušiti nh tisoče ha dotlej neplodnih močvirij.
Gospoda! Kaj nam je koristila ta sa-moslepitcv v preteklosti? Zaradi nje smo zamudili največjo priložnost, hi nam jo je usoda v vsej naši zgodovini nudila, priložnost, da osvobodimo in združimo vse svoje brate. Zaradi nje smo pa tudi, bojim se, že zamudili, da bi sc bili pravočasno in do konca pripravili na dogodke, ki bodo sledili v naši notranji politiki ob reševanju hrvatskega vprašanja.
Narod, ki hoče živeti naroda vredno življenje, mora gledati problemom nasproti trezno, brez samoslepila; spoznavati in priznavati mora tuje in svoje lastne napake in pogreške, črpati iz njih izkušnje in ne bežati pred resnico, pa če je tudi drugačna, kakor bi si jo želeli. Ni svet tvorba samoprevarnih gradov na oblakih, zlasti ne dandanes. Ni svet to, kar si mi želimo, ampak to. kar pač je — trda, neizprosna realnost, s katero je treba računati in se zato ob jasnem pogledu varovati pogubni)r zablod. Usoda nas in našega narode za-Irt epu j da sc osvobodimo samoslepil!
Bratsko sodekivanje,ne naslonitev, podrejeMSt
Dr. Viktor Maček
Preprosta resnica je, da vsakdo pripada v članstvo nekega naroda. Zato je na videz protislovno dejstvo, da je narodnostno načelo v zgodovini zmagalo razmeroma zelo pozno. Francoska revolucija je udarila v svet z geslom o bratstvu in enakopravnosti narodov, romantika je zbudila prizadevanja za kulturno opredelitev in samobitnost narodov. V načelu samoodločbe narodov ob zatonu svetovne vojne je narodna misel doživela svoje poveličanje.
Temu ne nasprotuje okolnost, da so tudi že do francoske revolucije obstajale države, ki so obsegale samo en narod. Tudi pri teh kot n. pr. pri Franciji in Angliji, je politična in družabna ureditev slonela zgolj na fevdalnem in absolutističnem načelu. Njihovi osvajalni poizkusi niso merili na narode, temveč na dežele, na zemljo s podaniki. Pred srednjeveškim fevdalcem in prosvetljenim vladarjem-absolutistom sta bila slovenski in nemški tlačan, oba sta bila podanika, oba vir gospodarskega izkoriščanja. Zavestno raznarodovanje Slovencev se je začelo šele s popolno zmago narodnostnega načela.
Veda o narodih je mlada in znanost še ni edina v tem, kdaj prav za prav narod v resnici obstaja. Drugače se ne bi mogli s tolikšno srditostjo zadnjih dvajset let boriti okoli vprašanja, ali smo v Jugoslaviji trije ali en narod.
V	enem so si vse razlage o pojmu naroda edine: naroda za svet in zgodovino ni, dokler ni narodne zavesti. Narod je družabno živo bitje, zaključen organizem. Tako poedinec kakor narod se obrani in ohrani v življenjski borbi le, če ima odločno samozavest lastne samobitnosti, smisel za svoje dostojanstvo, Če uravnava svoje delovanje izključno po vidiku svojih potreb, če črpa moči za življenjsko borbo zgolj iz samega sebe in če je za svoje življenjske interese vsak čas v borbeni pripravljenosti.
Zato so v jedru resnične izjave državnikov, ki smo jih čitali zadnji čas, da je na pogin in hlapčevanje obsojen narod, ki se poizkusu podjarmljenja ne upre z vso silo, če ima le količkaj možnosti.
Politična in gospodarska odvisnost Slo vencev je kriva, da se je naša narodna zavest razmeroma zelo pozno zbudila in da prav za prav v zavesti slehernega našega človeka še vedno ni popolnoma zmagala. Doba francoske Ilirije je našla pri nas le nekaj prosvetljencev z mislijo o neki samobitni slovanski ljudski skupini, drugače pa smo kranjsko, štajersko itd. govorečega podanika.
Zedijena Slovenija iz 1. 1848 je kmalu zatonila v duhovni nepripravljenosti slov. inteligence, malomeščanskih malenkostnih bojih, odtujenosti gospodarsko izkoriščanega kmeta in komaj se porajajočega obrtnika in delavca. Slovence je žalostno pustila na cedilu tudi vodilna generacija t. 1867, ki je glasovala v Avstriji za dualizem, za historične kronovine in tako zapečatila razkosanost slovenskega naroda.
Slovenska narodna ideja je vstala v programu revolucionarnih Preporodovcev predvojne dobe, ki ga je zatrl bojni vihar in ki v širokih narodnih plasteh ni še našel odmeva, ker ga odgovorno politično pokolenje ni bilo sposobno samo doživljati in tudi narod nanj pripraviti. Z malo izjemo dobrovoljcev je Slovencem samostojno narodno življenje v Jugoslaviji padlo v naročje kot zrel sad, ki ga je zgo dovlnski vihar stresel raz trhlo deblo stare Avstrije.
Temu primerno smo se obnašali navzven, ko smo od vsega sVeta pričakovali naivno popolno pravičnost, ki nam bo brez borbe osvobodila vse naše rojake. Ko so tujci prodirali na našo zemljo, so naši toliko slavljeni kranjski Janezi drveli domov na zapečke, ker jih vodeča generacija ni pravočasno prepojila z borbenostjo za prave slovenske narodne interese. Tenka plast navdušencev poloma ni mogla preprečiti.
Pri ure^niu navznotraj je prav tako od‘očr.1 zto’} občutek, dn smo majhen narod, ki se mora z zaupanjem nasloniti na
velikega brata, da bo ta že sam od sebe priznal in dodelil, kar nam gre.
Ko so se razmere vrnile v stare kolesnice, je ostanek politične oblasti izmenoma prehajal od ene na drugo obeh političnih vodilnih skupin v Sloveniji. V državi smo zavzeli vlogo jezička na politični tehtnici, vsaj dozdevno, doma pa je zavladala politika dveh garnitur, od katerih je imela vsaka za najsvetejšo narodno dolžnost, izriniti drugo iz sedla. Zato nobena izmed njih pri vladi ni mogla ničesar odločilnega doseči za prave in splošne narodne koristi, ker jo je'druga izlicitirala navzdol.
Taki politiki je nujno morala slediti zbeganost narodnih vrst in odpor mladega pokolenja, ki politično še ne zavzema
vloge, pa ga odgovornost neposredno čaka. PreSinja ga zavest, da moramo Slovenci graditi zgolj iz sebe in za sebe, da moramo kot samobiten narod imeti natančno začrtan narodni program, katerega skrajna posledica je vsaj načelno lastna narodna država.
Ta cilj bo izpolnjen v Jugoslaviji takrat, ko bo tako urejena navznotraj, da bo varno in celo od medsebojnega ogrožanja zavarovano zavetišče za dejansko enakopravni gospodarski, kulturni in politični razvoj tako Slovencev, kakor Srbov in Hrvatov. Zato je naša narodna dol žnost, da pri izgraditvi te države in pri obetajoči se preureditvi živahno sodelujemo, da bo ustrezala tudi našim narodnim interesom. Pri tem je z našim na-
rodnim dostojanstvom združljivo zgolj bratsko sodelovanje, nikdar pa naslonitev in podrejenost. Zato Slovenci z Jugoslavijo in v Jugoslaviji predvsem re-šejumo svoje lastno narodno vprašanje, pr čemer se ne smemo spogledovati ne z Beogradom in ne z Zagrebom, kakor je v modi zadnje čase, temveč moramo imeti zgolj v Slovenijo uprte oči in le v tej koreniniti.
Kadar bodo tako Slovenci, kakor Hrvati in Srbi v tej skupni državi našli izpolnitev svojega narodnega ideala, bo ta skupnost najvišja dobrina, za katero bo pripravljen preliti kri vsak njen državljan. Taka država bo tudi navzunaj nezlomljiva sila, ki jo bo vsak rad vpo-števal.
Sporaszum in Slovenci
Viharni dogodki zadnjega časa so razkrili marsikatero namero, so pa tudi zgovorno opomnili zlasti male države in male narode, da morajo strniti svoje sile, ako hočejo obvarovati svojo samostojnost. Ti dogodki so nedvomno močno so-vpiivali, da smo končno tudi mi začeli stvarno reševati naš mučni dvajsetletni notranji spor.
Želja Slovencev je, da se ta sporazum, zoper katerega si danes nihče ne upa javno pisati ali govoriti (tako da ne moremo niti prav izmeriti moči podtalnih sil, ki mu morda kljubujejo), čimprej uresniči, Ta sporazum, ki je našel Slovence spet nepripravljene, kakor vedno doslej v vseh zgodovinskih trenutkih, mora zadovoljiti Srbe, Hrvate in Slovence. Predvsem ne sme glede nas izpasti tako, da bi služil nadvladi te ali one slovenske stranke. Zakupne pravice si ne sme pri tem nihče lastiti.
Slovenci nismo niti malo totalitarno misleč narod. Diferenciacijski politični proces se je izvršil tudi pri nas in je globlji in močnejši kot se na zunaj vidi. Taka rešitev bi bila tudi v nasprotju z bistvenimi težnjami sporazuma samega, k| mora biti, ako uspe, že sam na sebi soglasno dejanje, ki bo uvaževalo in uveljavilo znova osnovna načela demokracije. Na takem sporazumu smo zainteresirani vsi Jugoslovani v enaki meri, Slovenci še posebej. V tej dolgi, često tragični medsebojni notranji borbi nismo sicer nikoli igrali privlačne vloge, in je zato razumljivo, da se nas pušča danes brezbrižno ob strani. Če bi biH Slovenci politično zanesljiv In razgledan narod, bi bili lahko igrali v tem sporu ves čas odlično posredovalno vlogo. Vse naše politično udejstvovanje v skupni državi j<£ pa bilo na žalost vedno le kontingentne-! ga značaja, stalno omejeno le na trenutne strankarske koristi. Radi tega tudi nismo nikoli gledali na naše In na državne probleme Iz višjega in širšega obzorja. Vprav zato, ker nismo bili nikoli na višku svoje naloge, smo tudi pri tem zgodovinskem delu za sporazum skoro odsotni. Ponavlja se vedno znova Isto: zaostajamo za drugimi, ker ne moremo premagati primitivizma, ki je tipična oznaka vsega našega političnega dejanja in nehanja.
Le tako je mogoče, da se rešuje notranje vprašanje, ki je vitalne važnosti tudi za Slovence same, tako rekoč brez nas In preko nas. Niti v sedanjem trenutku in v sedanjem mednarodnem položaju ne moremo zatajiti svoje narave, še vedno gledamo na vsa dogajanja iz bedne perspektive strankarskega Interesa in strankarskega nadvladanja. Vprašanje sporazuma zanima še danes naše odločilne politične člnltelje le v toliko, v kolikor jim more zavarovati njihovo strankarsko premoč, Čhn Je ta ogrožena, sporazum lahko izostane!
Želeti pa moramo ravno Slovenci, da se sporazum Čimprej utrdi In da se s sporazumom ustvarijo tudi pri nas pogoji za častuejši in višji razvoj našega politlčne-
Rudoif Golouh
ga življenja, da se ne bomo v novih razmerah politično še bolj zamočvirili. Sporazum ne sme pomeniti našo politično in duševno smrt pod nadoblastjo katere koli stranko, prinesti mora nasprotno v naše zakrnjene politične razmere novo življenje, pospešiti mora razvoj našega naroda v svobodni politični in duševni tekmi. Za nas ne more biti sporazum le vprašanje strankarske premoči, marveč splošnega višjega razvoja nas in celote, večjega napredka, večje in večje modi skupnega državnega organizma. Zato pričakujemo predvsem, da se bo z uveljavljenjem sporazuma demokratiziralo tudi javno življenje v Sloveniji. Ce kje, je ravno pri nas nujno, da se odpro okna in vrata novemu svežemu zraku.
Slovenija je demokratizacije že dolgo najbolj potrebna. Ne moremo si zamisliti
sporazuma, ki bi izpadel na škodo demokracije v državi, prav zato si tudi ne moremo zamislili sporazuma, ki bi znova zasužnjil slovensko javno mišljenje tej a« oni stranki. Zato tudi nismo Slovenci niti v državi niti v svetu še nikofl tako mak) šteli kot štejemo danes!
Toda oficieine politične stranke niso zdaleka še ves slovenski narod. Naše ljudstvo je ohranilo v žlic vsemu svoje mišljenje in hodi svojo pot. Zato ne gleda na delo za sporazum z deljenimi čustvi. Želi nasprotno iskreno, da se sporazum ustvari in izvede, dobro se zavedajoč, da ie z usodo Srbov in Hrvatov povezana tudi njegova usoda — njegov razvoj in njegova varnost. Od sporazuma pa pričakuje tudi, da mu bo končno zagotovljena možnost svobodnega poučnega udejstvovanja na lastnih tleh.
Namen in delo
»Kmetske presnele"
Vladimir Kreft
Leta 1923. so kmetski fantje in dekleta v Brezonci pri Ljubljani ustanovili prvo Društvo kmetskih fantov in deklet v Sloveniji. Isto leto je bil ustanovljen ha ljubljanski univerzi akademski agrarni klub »Njiva«, meseca junija pa pripravljalni odbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet, ki je danes organizatorično in duhovno središče vseh Društev kmetskih fantov in deklet. — Z ustanovitvijo omenjenih treh organizacij je bil postavljen temelj, na katerem se zgradi stavba kmetsko-mladinskega gibanja.
Slovenska kmetska mladina je pričela oblikovati v soglasju z istomisleoo šolano inteligenco novo miselnost, ljudsko ideologijo, ki mora preporoditi slovensko vas in jo sprostiti v*eh spon destruktivne preteklosti.
Misel je padla na rodovitna tla. — Leto za letom so se množile edinice kmetskih društev in po 15 letnem vztrajnem, borbenem in uspešnem delu, lahko trdi-
mo, da predstavljajo Društva kmetskih fantov in deklet nov pokret, nazvan kmetsko mladinsko gibanje, ki je s svojim dosedanjim delom dokazalo zmožnost in tudi pravico do življenja. Ako danes lahko govorimo o 170 društvih v Sloveniji, ki jih vodijo sami kmetski fantje in dekleta, in obenem izvršimo pregled vseh uspelih, mnogokrat veličastnih manifestacij za novo idejo, moramo priznati, da je zajelo kmetsko mladinsko gibanje slovensko preprosto množico, katera sledi njegovi miselnosti, ki vodi v složno in skupno življenje Slovencev.
Po letih se je pokazalo, da ne zadostujejo Društva kmetskih fantov in deklet, zgolj kot mladinske „kultumo-pro-svetne organizacije, za hitro in pravilno rešitev vseh perečih vprašanj slovenske vasi. Prav tako je bilo treba zbrati vse one kulturno-prosvetne delavce, ki jim je bilo, radi raznih okolnosti, otežkočeno ali celo onemogočeno delo v Društvih kmetski-h fantov in deklet. Tretji vzrok po zamisli nove kmetske organizacije s starešinskim odnosom napram mladinskim društvom pa je bil tudi ta, da je hotela šolana inteligenca, ki se je morala delno odtujiti neposrednemu življenju na vasi radi svojega življenjskega poklica, v okviru nove organizacije intenzivno sodelovati pri preporodu slovenske vasi in tako pomagati priboriti kmetsko-mladin-skemu gibanju in njegovi miselnosti čimprejšnjo zmago.
Pojavila se je »Kmetska prosveta«, ki je imela v znanem narodnem delavcu pokojnem dr. Janžetu Novaku prvega ideologa in organizatorja. 5. septembra 1931 je bilo novo društvo ustanovljeno in njegova resolucija socialne gospodarske smeri poudarja načelo, da sta glavna činitelja slovenske kulture kmetski In delavsM dom, ki tudi fizično vsak ča« pomlajujeta naše narodno telo.
Toda politične prilike, ki so nastopile že v letu 1929., so takoj po roistvu onemogočile za več let vsako obsežnejše delo »Kmetske prosvete«. Šele leta 1935. so se ponovno izvršili poskusi, oživeti organizacijo, ali tudi takrat še ozračje ni bilo zdravo in dozorelo. Šele letos v januarju se je delo poživelo, s trdnim namenom, da bo »Kmetska prosveta« vztrajna in odločna pomočnica kmetsko-mladinskega gibanja. Njeno delo bo Imelo kulturno, gospodarsko in socialno obeležje.
V	kolikor nima že za svoje delo začrtane smeri po izdanih resolucijah v letu 1931. in v kolikor je potrebno, da se resolucije spremenijo in prilagodijo zahtevam sedanjosti, še bolj bodočnosti, se naslanja na svoj kulturni, socialni in gospodarski program.
Poglavitna zahteva programa je podreditev javnega življenja interesu naroda in jugoslovanske države. Nadalje zavzema stališče socialne pravičnosti do vseh stanov v državi, katera mora privesti posebno delavno-ljudstvo v boljši življenjski položaj. Pri tem poudarja, da je v življenjskem interesu slovenskega naroda, da se izvrši popolna in pravilna izvedba agrarne reforme, kateri priključuje še zadružništvo, kot najuspešnejše sredstvo gospodarskega izživljanja slovenskega kmeta. Socialno-gospodarski program zahteva preureditev gospodarskega življenja: načelo privatne iniciative se ne sme izrabljati v korist posameznika; izvesti se mora postopna nacionalizacija industrije in odpraviti vsa ona združenja, ki onemogočujejo narodu ceneni nakup potrebnih in nujnih življenjskih ter gospodarskih artiklov, prav tako pa preskrbeti ljudem ceneni kredit in nuditi delavstvu stalni in pravični zaslužek; podčrtava ustanovitev kmetskih in delavskih zbornic, kakor tudi zbornic ostalih stanov, z učinkovitim delokrogom; zavzema se za versko strpnost in enakopravnost, za svobodo govora ta tiska, za stalnost in udobnost življenja privatnega m državnega uradništva ter za sožitje vseh stanov v državi. V kuttumem programu hoče svobodni narodni razvoj Slovencev, Srbov in Hrvatov ter pri tem poudarja načelo kulturnega in gospodarskega sodelovanja vseh Slovanov, ker vidi v tem bodočem sodelovanju prihajati uro Slovanstva; hoče tudi kulturno m gospodarsko življenje z vsemi ostalimi sosednimi narodi; zanima se za usodo slovenske narodne manjšine in izraža željo po zedinjenju vseh narodov južnih Slovanov v eno državo. Da končno zahteva v svojem kulturnem, socialno-gospodarskem programu, da se v državi uredijo in preuredijo vsa vprašanja tako, da bo vsakemu državljanu zasigurano prijetno življenje, daje programu stvarno vrednost.
Takoj po ustanovnem občnem zboru se je pričelo s praktičnim delom ki reči moramo, da je smer dela »Kmetske prosvete« pravilna, kar dokazujeta soglasnost in vzajemnost članov, ki prihajajo na seje »Kmetske prosvete« iz raznih krajev Slovenije. Vsa akcija se vrši v najtesnejšem sodelovanju pravega naroda, katerega misli, želje in zahteve se bodo vedno cenile in upoštevale. Narod je gonilna sita dela v »Kmetski prosveti«.
Ko zaključujem, pozivam javne delavce iskrenih, pravičnih, poštenih in nesebičnih misli, kakor one s prirojeno sposobnostjo tako tudi šolano inteligenco, da vstopa v »Kmetsko prosveto« in pomaga pri dograditvi nove miselnosti, ki ni hlapčevska, ozkosrčna, razdiralna in polna sovraštva, nego je svobodna, plemenita in borbena ter nosi načelo skupnosti in življenjske stvarnosti na prvem mestuI
^eli&onočne želje slovenskega
France GerželJ
Odveč bi bilo s podrobnimi statistikami o gospodarski in socialni strukturi slovenskega naroda, ki so nam na razpolago, dokazovati, da smo Slovenci narod malih, drobnih in v večini slučajev jedva rentabilnih eksistenc m ekonomij. Od tod ni fraza, če se v našem javnem življenju tako često poudarja vprašanje slovenskega malega človeka, ki morda ni fizično ali duhovno majhen, toda majhna in tesna je njegova eksistenca, majhna in tesna njegova ekonomija, če je na priliko kmet, na pol kmet, kočar ali skratka lastnik določene nepremičnine, ki služi v eksistenčne in prido-. bitne namene. Ker pa se tiče vprašanje slovenskega malega človeka velike večine slovenskega naroda, je treba že enkrat povedati, da je to temeljno gospo-darsko-socialno vprašanje, ki bi ga bilo treba prvenstveno upoštevati vsepovsod, kadar je govora o vprašanjih slovenskega gospodarstva in življenja sploh.
Nihče, ki je tudi stvarno demokratično usmerjen, ne bo zatrjeval, da je ta mali košček zemlje, ki ga naseljujemo Slovenci, porazdeljen tako, da bi se nikomur ne godila krivica. Kar vprašajte bajtarja, kočarja, viničarja, ki mu tuja streha čepi nekje gori v ilovnati rebri in se mora s celo družino vdinjati gospodarju, pa boste čuli, kaj vam bo dejal. »Svojo skromno hišico bi rad imel, pa vsaj toliko zemlje, da bi mogel rediti eno kravo in prašiča. Ko bi bik) vsaj to...«
To željo, katero je prinesel v naše živ-Ijeje raztrgan in zbit slovenski mož, ki se je vračal s propadle fronte, je skušala v dokaz demokratičnih obetov takratne dobe upoštevati agrarna reforma. Zelja po zemlji, želja po lastni eksistenci in ekonomiji, ki je tako svojstvena zlasti malemu in preprostemu človeku, ki dan m noč sanjari o svoji domačiji, 'svojem ogonu zemlje, ta želja je šefe zavestno prebudila v gibanje slovensko ljudsko množico.
Danes je malone 20 let, kar je prva agrarna reforma skušala z demokratizacijo zemljiške posesti rešiti vprašanje slovenskega malega človeka. Nesmiselno bi bik) jalovo brskati po polpreteklosti in postavljati na »prangar« osebe in okol-nosti, ki so krive, da agrarna reforma ni bila izvedena tako kot bi bilo treba m kot si je v svoji veliki skromnosti želelo slovensko ljudstvo, ki je bilo takrat opo-jeno z gesli demokracije, pravičnosti, poštenosti, enakosti in moralnega poudarka, da bodi zemlja božja in tistega, ki jo obdeluje s svojimi žuljavimi rokami.
Pogumno je treba pogledati stvarnemu stanju v obraz in mimo brezplodnega obtoževanja ugotoviti, da so v Sloveniji še cele pokrajine, ki naravnost kličejo po novi agrarni reformi. Še se po naših lokah in ogonrh, po naših hribih in gozdovih zahrbtno skriva fevdalna doba, ki je ni mogla pregnati še tako sodobna zakonodaja. Toda to fevdalno dobo vidi naš mali človek, bridko jo čuti, ko se bori za svoj obstoj, ko mora živeti še marsikje v socialnem odnosu hlapca do gospodarja. Tega ni mogoče skriti. Mnogi so to že videli: Albin Prepeluh, dr. Jan-že Novak, Filip Uratnik, Milan Mravlje, Ivan Bratko, Jože Kerenčič. Vinko Mo-dendorfer, Franc Zgeč, cela vrsta mlade učiteljske generacije, ki je spoznala, da se slovenskega problema ne da rešiti samo s knjigo in poukom, s kulturo in lepimi manirami, ampak da tiče vzroki naše krize še kje drugje.
In to vemo zlasti vsi tisti, ki živimo med ljudstvom na meji, na obodu slovenske zemlje, gospodarstva in kulture. Tudi nas bolijo v srcu Haloze, bolijo nas Jeruzalemske gorice, Dravska dolina, boli nas odnošaj hlapca do gospodarja, bolijo nas fevdalni dvorci, ki še kraljujejo slovenskemu človeku. Zato nam ni vseeno, kako je slovenskemu Haložanu, kako človeku v Slovenskih goricah in Dravski dolini, zakaj tak, kakršen je on, tak je slovenski narod, ker je namreč vprav ta človek tista večina, ki šele ustvarja slovenski narod.
Vsa ta dolga procesija slovenskih malih ljudi, ki jo je Ivan Cankar tolikokrat gledal pred seboj in se je včasi s ^olzo
človelca.
v očesu, drugič spet z bičem v roki zamislil nad njo* ta dolga procesija trka na vrata demokracije, ki ji je bila nekoč obljubljena in v kateri je šele mogla dejansko razumeti, zakaj se je sploh bila svetovna vojna.
Ni še dolgo, ko je bila ta procesija malih ljudi v svoji borbi za življenjski obstoj osamljena; slovensko šolanstvo je stalo ob strani ter se ni zavedalo, da slovenski narod v mnogih predelih Slovenije še živi v fevdalnem odnosu in hlapčuje za kos ovsenega kruha. Z radostjo pa je treba ugotoviti, da je mlajša generacija res mlada in nova po svo-jrfi nazorih ter ji ni nerodno in je ni sram dvigniti glasu za slovenskega malega človeka. Po udobnem meščanskem pojmovanju je ta nova generacija morda celo brezobzirna in nič sentimentalna. Kar poglejte na priliko Jožeta Kerenčiča; ta v Jeruzalemskih goricah ni videl samo »prelepih sto venskih goric« in rajnega vinca, ne, pogledal je globlje, brezobzirno je odkril zaveso zlaganega meščansko-kmetskega svetobolja in idiličnosti in uzrl za zaveso strahoten socialen obraz malega slovenskega človeka in zemlje. In, hvala Bogu, Jožetov Kerenčičev je čedalje več in jih bo čedalje več. To niso več sanjači, ki bi se ob nedeljah vozili gledat ha podeželje »prelepo idilo kmetskega življenja«, ne, to so že ljudje, ki so se spojili v usodi in boli s svojim narodom in jim ni vseeno, kakšen kos kruha je narod. To so ljudje, ki hočejo deliti z narodom svojo usodo in služiti pošteno svojemu ljudstvu. Šele tako spojen in združen bo slovenski narod res mogel doživeti svojo — Veliko nedeljo.
Nihče ni tako naiven, da bi se spuščal v trditev, da bi dodatna agrarna reforma v Sloveniji ter resnično poslovenjenje naše zemljiške posesti mogla v celomi rešiti naš gospodarsko-social en problem, Tega ne,-toda priznati je treba,
da bi ga rešila z večih stališč v zelo usodni meri. Za našega preprostega slovenskega človeka velja zlasti tisto, kar je konkretno, kar je otipljivo in vidno in kar donaša neposredne koristi. Od tod bi pa bil že res skrajni čas, da bi pri nas šolanstvo in stotere in stotere organizacije, ki jih imamo Slovenci, spoznali, da sicer slovenski mali človek posluša predavanje o izobrazbi, o kulturi itd., da pa v istem času sam zase sanjari o svoji domačiji, o njivi in kravi; vzame sicer v roke knjigo, vendar pa čez njo škili skozi zadimljeno šipo na tujčeva gozdna veleposestva, vinograde, travnike in fevdalne dvorce. To je realno življenje, ki ga je spoznala mlada generacija. Tu sentimentalno stokanje o duhovnih dobrinah nič ne zaleže; tu nič ne pomaga ponujanje in vsiljevanje predavanj in knjig. Slovenski mali človek ima druge želje: biti hoče resničen gospodar.
Zato bodimo srečni, da je želja pO gospostvu objela slovenskega malega človeka, kajti to je dokaz, da se je v njem razklal oklep hlapčevstva. In vsi smo poklicani, da mu stopimo ob bok m ga v borbi za slovensko gospostvo podpremo. Zakaj takrat, ko v Sloveniji v tolikih predelih ne bo več sledu o 'fevdalnih odnosih, si bomo šele lahko dejali, da smo trdni in močni, da smo resnično samosvoji, da nismo narod hlapcev in dekel, ampak — gosposki gospodarji. Takrat ne bo bojazni za narodnost in stokanja, da je ljudstvo narodnostno mlačno, zakaj tudi pri narodnostnem vprašanju je odločilnega pomena, kdo sedi v sedlu in kdo je — hlapec.
Ob teh željah bodo tudi letos pozvanjali velikonočni zvonovi slovenskemu malemu človeku njegovo Veliko nedeljo, ki pa nam je ne bo nihče poklonil, ampak si jo je treba priboriti s pogumom in trdim delom ob zavihanih rokavih in korajži slovenskega kosca.
Nemško gospodarsko stanje
v mini in vojni
Ing. dr. Svetopolk Pivko
Nemčija si je v zadnjem letu s svojim? teritorialnimi pridobitvami znatno izboljšala svojo zmogljivost za primer vojne. Zasedba Avstrije in sudetskega ozemlja je prikljujHla nemški redni vojski lepo število novih divizij. Dokler je še obstajala Češko-Šlovašk, bi v vojni njenih 40 divizij lahko vezalo vsaj enako število nemških divizij, ki jih danes Nemčija lahko uporabi na drugi fronti. Z zasedbo Češke in Moravske si je pa tudi skrajšala svojo strateško mejo za 500 km in pridobila prvovrstne opreme za 40 divizij.
Že prej je bila Nemčija v nekaterih industrijskih panogah vodilna država na svetu, zdaj si je priključila še vso izvrstno avstrijsko in češko industrijo. — Češki tekstilni, pivovarniški, čevljarski, predvsem pa kemijski in kovinski proizvodi uživajo svetovni ugled. Industrijska zmogljivost bivše Češke in Moravske je bila že zdavnaj med prvimi v Evropi in se je dala primerjati morda samo še z belgijsko. Danes delajo vsi ti mnogoštevilni industrijski obrati za Nemčijo, med drugimi izdeluje tudi 25 tovarn noč in dan topove in razstreljiva, in 9 tovarn tanke in oklopne avtomobile.
Kar tiče industrije, je Nemčija za vojno dobro pripravljena. Več preglavic ji dela nabava surovin za vso to Industrijo, dalje vprašanje prehrane prebivalstva in denarja. Rudno bogastvo Nemčije ne zadostuje za velike potrebe njene industrije, čeprav Avstrija, Sudetsko, Češka in Moravska prispevajo s premogom, lesom, železom, svincem, zlatom, srebrom, aluminijem, bakrom, grafitom in drugimi važnimi surovinami.	,
V	vojni bi trpela Nemčija najbolj radi pomanjkanja nafte in železa. Letna nemška poraba nafte znaša v mirni dobi okoli 5 miHjonov ton, a samo 40 odstotkov je kritih z domačo proizvodnjo. V vojni bi poraba nafte na leto znašala
okrog 15 do 20 milijonov ton, od tega bi Nemčija lahko doma proizvajala samo 10 do 15 odstotkov. Vprašanje nafte je za Nemčijo očividno eno najvažnejših in razumljivo je, da si je že od nekdaj želela zagotoviti romunske petrolejske vrelce. Proizvodnja nafte v Romuniji je v zadnjih letih znatno padla, ker stari vrelci polagoma pojemajo, a novih za enkrat še niso odkrili. Pa tudi vsa romunska nafta ne bi mogla kriti velike nemške potrebe v vojni. Leta 1936. je rekordna proizvodnja nafte v Romuniji znašala 8,7 milijonov ton, kar predstavlja približno polovico nemške vojne porabe na leto. Pri tem ne smemo prezreti, da tudi Italija nima nafte in da je v glavnem navezana na uvoz iz Romunije.
Druga važna surovina je železo. Nem-čiia Je po vojni izgubila z Alzaško večino svojih železnih rudnikov, zato pa ima danes bogate avstrijske in češkomorav-ske rudnike. Pred zavzetjem Češke in Moravske, je Nemčija morala uvoziti na leto okrog 20 milijonov ton železne rude, največ iz Švedske in Francije. Brez tega uvoza nemška proizvodnja vojnega materiala ne bi mogla biti na takšni višini, kakor to vodstvo države smatra, da ie potrebno za vojno. V zadnjem času se nemški gospodarski in denarni krogi zelo zanimajo za železne rudnike v jugovzhodni Evropi, predvsem v Jugoslaviji. Znano je, da letna proizvodnja železa v naši državi še ni dosegla milijona ton.
Vellike skrbi dela Nemčiji že sedaj v mirni dobi -vprašanje prehrane prebivalstva. Velika Nemčija, po velikosti in številu prebivalstva za Rusijo prva država v Evropi ie pretežno industrijska in samo dobra četrtina prebivalstva se bavi s poljedelstvom. Že sama Nemčija je morala uvažati petino svojih živil. S priključitvijo Avstrije in Sudetskega se je stanje le še poslabša’o, ker se tudi obe novi deželi ne moreta prehranjevati sami
in sta navezani na uvoz. Tako je Nemčija morala začeti skrbeti za prehrano še 9 milijonov svojih novih državljanov.
S vključitvijo bivše Češko-Slovaškev svoj gospodarski sistem, se je Nemčija znatno okrepila. Na Slovaškem in na Moravskem, deloma tudi na češkem, je v izobilju žita, krompirja, pese, zelenjave, goveda, perutnine in drugih živil. Vse to seveda še daleč ne more kriti potreb Velike Nemčije, ki si zdaj skuša zagotoviti zadostne količine živil predvsem iz sosednje Madžarske, Jugoslavije in iz ostalih balkanskih, pretežno poljedelska držav. Skoraj vsa trgovina teh držav z Nemčijo obstaja že danes v izmenjavi poljedelskih proizvodov za industrijske izdelke.
Če bi si Nemčija lahko popolnoma zagotovila gospodarsko nadzorstvo nad vso jugovzhodno Evropo, bi dobila menda dovoli živil za vse svoje prebivalstvo v
mirni dobi. V primeru vojne pa tudi s tem še ne bi bilo dokončno rešeno vprašanje prehrane, kakor nam to kažejo izkušnje iz svetovne vojne. Brez dvoma je Nemčija danes prvenstveno zainteresirana na gospodarski proizvodnji Madžarske in balkanskih držav, ki je za prehrano osemdesetih milijonov nemškega prebivalstva v miru in vojni neobhodno potrebna. Gospodarsko ali politično nadzorstvo Nemčije nad temi državami je zanjo v sedanjem stanju že skoraj življenjskega pomena.
Velike preglavice ima Nemčija tudi na mednarodnem denarnem trgu. Predvojna Nemčija ni imela dolgov, pač pa okrog 25 milijard mark naložb v tujini, kar ji je omogočilo, da je med svetovno vojno lahko za 16 milijard mark več uvozBa kot pa izvozila. Razen tega je imela tudi kredit na mednarodnem denarnem trgu, tako, da se ji često n! bilo treba niti do-
takniti svojih zlatih rezerv. Malo pred koncem svetovne vojne je Nemčija še imela zlata za 2,5 milijarde mark.
Današnja Nemčija ima, po cenitvah »Manchester Guardiana« še vedno okrog 10 milijard mark dolga. Njene zlate rezerve se ne morejo primerjati s predvojnimi, kljub temu, da je priteklo precej zlata v Berlin z zasedbo Avstrije in Češko-Slovaške. Nemčija je zasegla v Pragi okrog 2,4 milijarde Kč v zlatu, in več kot eno milijarda Kč v zdravih devizah. Mimogrede naj še omenimo, da je na ime češkoslovaške vlade naloženo v Londonu, po švicarskih cenitvah, 12 do 14 milijonov funtov, a k temu je treba prišteti še okrog 5 milijonov funtov zasebnih naložb, tako da gre tu za lepo vsoto 17 do 19 milijonov funtov, ki so za Nemčijo do nadaljnjega nepristopni.
Vrnite	sz
m------e
#vfTIO| draTllo
Ko ob sončnih pomladanskih dnevih božajo naše oči slovensko zemljo, se jim nudi prelestna slika — rekel M pravo razodetje lepote V morju luči se kopljejo gore in gorice, med njimi leže v mirnem sončnem soju ravnice, te slovenske žitnice. In za spremembo se ustavlja oko na vaseh In posameznih stavbah — cerkvah in gradovih, gosposkih dvorcih, vilah In drugih zatočiščih gosposke prešer-nostl, ustavlja pa se tudi na neštetih bajtah In bajticah.
Kdor bi mislil, da je vse zlato, kar se sveti na naši slovenski zemlji, bi se pre-bridko zmotil. Resnično, našel bi blaginjo in bogastvo v poedinih gosposkih dvorcih in vilah, posejanih po vinogradih naših goric. Čim pa bi stopil v revne bajte naših viničarjev, kočarjev In dragih kmetskih proletarcev, M mn udarila v oči nepopisna beda, siromaštvo, Id še ni našlo peresa, da M nam pokazalo strašno revščino večine našega ljudstva v vsej grozotni resničnosti. Niti tedaj bi strahotni vtis te revščine ne Izginil, ako bi pogledal v kmetske hiše naših gorskih predelov, pa niti kmetije, posejane po naših žitnih poljih ne Izpričujejo blaginje, ki bi odgovarjala lepoti slovenske zemlje In , njenemu naravnemu bogastvo.
Od kod to nesoglasje?
Ko je v zgodnjem srednjem veku ugrabila roparska pest fevdalca slovenskemu kmetu njegovo zemljo, je Izpremenila narod svobodnih liudi v brezpravno suženjsko gmajno. Politični in socialni položaj skozi mnoga stoletja ni dopuščal resnega odpora prod krivici, ki je izpodjedala iz leta v leto, skozi cela stoletja življenjsko koreniko slovenskega naroda. Šele kmetski upori, najsvetlelša točka naše narodne zgodovine, so pokazali, da življenjska sila Slovencev še ni odmrla. V teh borbah pa se je pokazala tudi presenetljiva slika občudovanja vredne solidarnosd vsega, kar je Izžemalo slovenski kmetski narod, pričenšl pri ievdalnih graščakih, oboroženih po vseh pravilih tedanje vojaške tehnike, preko cerkvenih fevdalcev, oboroženih z uspavajočo sladko besedo zlorabljenega krščanskega nauka, pa tja do dragih priseljenih tujcev.
Gonilna sila kmetskih uporov je bila težnja, izbrlsad socialne krivice, pred-vsem težnja, doseči vrnitev ugrabljene zemlje, In to brez plačila, brez odškodnine, kakor je to v slučaju krivične odtegnitve pravic po pravnem čutu vseh časov ln vseh narodov edino prav.
Kmetska revolucija tedaj ni uspela. Toda pod pritiskom političnega in socialnega razvoja človeške družbe je v poznejših letih fevdalno gospodarstvo pričelo hirati in kmetje so dobili zemljo vsaj deloma povrnjeno. Toda morali so jo odplačevati, kar le bila v nebo vpijoča krivica, saj so morali plačati to, kar je bilo nlihovlm prednikom z nasiljem odvzeto.
Tudi pri drugih narodih je bila rešitev kmetskega vprašanja gonilna sila socialnih lzprememb. Toda ti narodi so rešili to vprašanje mnogokrat na edino pravilni, revolucionarni način. Kmet je rešil svoje vprašanje sam. In sicer tako, da je vzei ugrabljeno zemijo in ono bogastvo, ki je s stoletnim izžemanjem kmetskega
ljudstva nastalo, brez vprašanja, brez plačila; sam je tako popravil prizadete socialne krivice in podpri novo družbeno obBko, ki je vzrasla na razvalinah starega reda. Tako se je zgodilo v francoski revolculjl, tako se je zgodilo povsod tam, kjer je imela revolucija resnične uspehe.
V	Sloveniji le bilo rešeno kmetsko vprašanje le na pol, in tu je Izvor socialne neuravnovešenosti v naših krajih. Odprava tlake ni odpravila cele vrste dragih krivic. Še vedno obstaja pri nas veleposest, ki je v mnogih slučajih v rokah fevdalcev ali njihovih kapitalističnih naslednikov, v izredno veliki meri pa tudi
v rokah cerkvenega fevda. Cerkvena in draga veleposest ima še danes v rokah bHzo 30% vse slovenske zemlje, dočim znaša število veleposestnikov le 1 % vsega prebivalstva Slovenije.
To kričeče nesorazmerje ie eden izmed glavnih vzrokov bede na slovenski zemlji. Slovenski narod se je razmnožil, nešteti otroci naših kmetij so morali z doma, da si poiščejo kruha v raznih službah, v industriji in drugod. Nešteti pa so se morali tudi izseliti in so se za naš narod. In vse to vočigled dejstvu, da je cem naroda, ki bi bil poslal toliko svojih ljudi od doma, kakor naš slovenski na-
rod. In vse to v očigled dejstvu, da je tretjina vse slovenske zemlje v rokah ljudi hi ustanov, ki za življenjsko silo slovenskega naroda ne pomenijo ničesar, temveč jo največkrat celo uničujejo.
Drugi narodi rešujejo vprašanje pre-obljudenosti na ta način, da preseljujejo svoje nadštevilne člane v kolonije. Slovenskemu narodu tega ni mogoče storiti. Primoran je torej iskati rešitve na drug način. In ta način ie v prvi vrsti: pritegnitev veleposesti in vsega premoženja, ki je v zveri s to veleposestjo nastalo, k najsvetejši nalogi, priboriti slovenskemu človeku eksistenčno možnost na slovenskih tleh.
Pri tem seveda ne mislim samo na enostavno izvedbo agrarne reforme. Agrarna reforma bi biia le del celotne izvedbe. Pritegnitev sedaj za naš narod neplodnega premoženja bi namreč lahko služila za podlago ustanovitvi narodno industrije, ki M zaposlila na domačih tleh one naše Ondi, ki tavajo sedaj brez kruha okrog, doma in po svetu.
Rešitev slovenskega socialnega vprašanja je naša prva in največla naloga. Kričanje o »beli kugi« ln podobnih pojavih bo potihnilo, čim bo imel slovenski človek zagotovljen obstoj zase in za svoje potomstvo. Tega se zaveda naše obnovljeno kmetsko gibanje, ko nadaljuje napore in stremljenja kmetskih množic, ki so se po prevratu zgrnile okrog kmetske ideje na tako spontan način. Tud) tem množicam je lebdela pred očmi rešitev socialnega vprašanja, tudi njihov klic se je glasil: vrnite zemljo! S tem pa se uvršča naše gibanje v vrsto progresivnih tokov, ki vodijo človeštvo pri vseh narodih, v vseh dehh sveta k boljši bodočnosti.
Pomlad pračloveka pred 15.000 leti
V	davno mimtiSi dneh je vklenita ledena doba Evropo do Temze, Harškega lesa, Krkonošev in Karpatov v debelo ploskev ledu. Z visokih planot Alp je lezel led na vse strani. Mogočni bohinjski ledenik se je plazil od Triglava do Radovljice, prifcljučB se mu je ledni jezik od Rateč po koritu Save Dotoke. Dolino Soče je obrusil leddni plaz skoro do Tolmina. Po Dravi navzdol je pritiskal nad 1000 m debel ledeni oklep in se ustavil šele pri sedanjih Klopinjskih jezercih.
‘V tistih časih je imela slovenska zemlja nenavadno lice. Še malo prej bujno rastje tropskega zelenja se je umikalo pred ledom, njegovo mesto je zavzelo rastlinstvo, kakršno nahajamo danes v sibifskih tundrah. Prišle so k nam živali, ki so davno izumrle, v njihovi neposredni bližini je bivai tudi že človek.
Doli pod Krapino, v janri nad potokom se je, recimo pred 20.000 teti
naselil krapinski pračlovek,
Bogve kakšna katastrofa je zajela družino, katere kostni ostanki tvorijo danes dragoceno zbirko muzeja v Zagrebu. Stranska veja krapinskega rodu se je bila pred tisočletji odcejrila in se selila za plenom. Ob Sotli navzgor, po koritu Šmarskega potoka in dolini Voglajne, voda, ki so bite nekdaj
struga mogočnega veletoka Savinje,
ki je od Celja tekla še naravnost proti vzhodu, je krdelo pračloveka doseglo Savinjsko dolino in se niže današnjega Mozirja naselilo na njej.
Sto in tisočletja so živeli ljudje v neprestanem boju z divjo prirodo, zahajali so na lov in se množili. V jamah je postajalo tesno. Pri nekem nevarnem lovu na divjega tura, je prišlo zaradi delitve plena do spopada,
pračlovek Jek je ubil poglavarja.
Mladi ubijalec je moral bežati. Po večdnevnem tavanju se je lačen in premra-žen privlekel ob Savinji navzgor. Izsledil ie orjaškega medveda in izvrstni strelec ga ie s pračo ubil. Jek se je napil krvi, navžil mesa. Naložil je kosmatinčevo kožo m sledil stopnjam ubitega medveda, dobro vedoč, da ima žival nekje brlog. Visoko pod vrhom sosednega pobočja se je pračlovek upehan ustavil — zmanj-
tvo Lapajne
kalo je v visokem snegu sledov, pred njim je zazijala odprtina —
pračlovek se je naseBl v Potočki rijalkl.
Minilo je deset tet. Jek se je razvil v krepkega moža, čokate postave, z močno debelo glavo na kratkem vratu. Orlovo bistre oči pod sršečimi obrvmi in poševnim čelom so drzno gledale v svet, spodnja čeljust z močnim zobovjem je štrlela naprej. Kosmato, mišičasto telo na kratkih nogah mu je deloma zakrival medvedji plašč.
Olševski pračlovek je živel v okolici, kakršno srečavamo danes med ledeniki Grenhmda.
Komaj 3 km od jame se ie plazil Logarski ledenik.
Nikjer še ni bilo veličastno prekipevajočih belih skalnatih vrhov, nikjer roglja-tih grebenov Savinjskih Alp, na katere smo danes ponosni. Široke kraške planjave visokogorskih gmot je pokrival led in večni sneg, te najvišje škrbine so molele iz deset in desettisočtetnega ledenega oklepa. V doline soMezii. led«ni*|'i ki, vsako jutro, je • pračloveka pozdravljal ožarjeni ledeni klobuk-Raduhe. Naj-krasnejše barve ve&rne zarje so'se odbijale od ledenega morja, divjo samoto je motilo te mogočno klokotanje pod ledom vklenjene Savinje.
Jek si je izpopolnil orožje, pripravil ognjišče. V skalo blizu vhoda je izdolbel plitvo skledo, vanjo je prinašal snega in si gasil žejo. V mrzlih nočeh je bila ta vdolbina
pravi termometer pradavnih dni, ko se je nabiral več ali manj debel led v posodi Pračlovek si je postlal v skrajnem delu jame, kuril ogenj in užival že tudi pečeno meso. V hudih zimah in snežnih metežih se je založil z živežem, oela vrsta trofej, medvedjih lobanj, iz katerih je posrkal poslastico — možgane, je ležala v kotu.	,
Pomlad pred 15.000 leti
Jek je stopil na plan in si z roko zasenčil oči. Po dolgem času je bila skleda v skali spet brez ledu, pračloveku so se od zadovoljstva nabreknite nosnice. Pograbil je orožje in se po snegu spustil v dolino. Prekoračil je zamrzlo Savinjo, ko-
lovrata onstran navkreber in se ustavil na vrini. Daleč naokrog se je lesketalo ledeno morje, velikanske ledene sveče so visele po skalovju in tanek, srebrn trak snežniee se je odcejal od njih v potoke, ki so zalivali ledeno strugo Savinje. Po vseh prisojnih pobočjih so bučali vodo-padi, globoko v dolini je bežala čreda jelenov z orjaškimi rogovi v bližnji pragozd iglavcev.
Pračlovek je stopal v dotlej neznani mu svet Pod skalno pečino je zasledil pasočega se tura. Žival je mimo pulila vresje in ni slutila, kako nevarno bitje se ji bliža. Pračlovek se je tiho pripteril bliže, z bliskovito naglico se je
pognal na toni hi mn zasadil bodalo v vrat
Žival je dfvje zahropla m s pračlovekom za vratom pobegnila k potoku. Jek ni izpustil noža, krčevito se je držal za rog. Pod težo živali se je- udrl led, pračlovek je naglo izdrl nož in pobil S-kamnom tura do smrti. V divjo, samoto je odjeknil zma-govalčevjsrik.
Ro mišmi pojedini so se Jeku naenkrat 'nabrelde nosnice, spodnja čeljust se mu je povesila. V prah mu je burno tolklo, okrog usten so se pojavite sline. Spomin na nekdanje družno življenje s tovarišicami v jami je Jeku spreletel ude — pračlovek je zavohal nekje blizu samico.
Planil je na noge, vohal po zraku in se režal... Z naslado je olševski pračlovek vlekel čudoviti vonj vase in se predajal ugodju, ko so ga spreletavali mravljinci. Pozabil je na plen in orožje ter jo ubral tja, kamor ga je vlekel nos. Pot ga je vodila navzgor, na prelazu je kakor vkopan obstal Onkraj brega je na sončni, kopni jjoJic* ležala v pomladni prigreviei mlada, razgaljena Ruda.
Žena pradavnih dni se ni prestrašila. Nasprotno, z nekim .posebnim ugodjem je upirala pogled v mladega tujca. Jeku je pognal nepoznan gon kri v glavo, planil je k ležeči ženi, toda ni bila sama! Izza skate je stopil Rudin drug Udur in uprl divje oči v vsiljivca. Pračloveka sta se spopadla
na življenje in smrt za posest samice.
Jek je bil brez orožja, Udur močnejši Že je klečal na prsih olševskega samo-
Stran 8.
»V »Cer ati«
Številke in utpehi govore!
30 zadele samo v zadnjem času sledeče dobitke:
Bezjakove razredne srečke
din 2,008.000.— srečka štev. 68.326 din 1,002.000.— srečka štev. 59.971
301.000.— srečka štev. 83.526
200.000.— srečka štev. 43.210
100.000.— srečka štev. 88.192
100.000.— srečka štev. 86.831
100.000.— srečka štev. 7.336
100.000.— srečka štev. 77.664
100.000.— srečka štev. 4.648 in mnogo dobitkov po 80.000, 60.000, 50.000, 40.000,35.000, 30.000 dinarjev itd.
Dne 14. aprila t. 1. se prične novo kolo državne razredne »oterlje Kdor še nima srečke, se naj nemudoma in zaupljivo obrne na našo hišo sreče in pooblaščeno glavno kolekturo državne razredne loterije
banino poslovalnico BEZJAK
V	MARIBORU, GOSPOSKA ULICA 25, TEL. 20-97
Cela srečka stane din 200.—, polovica din 100.—, četrtinka din 50.—.
din
din
din
din
din
din
din
Nemška Monroeva doktrina
LONDON, 8. aprila. Berlinski dopisnik »Dally Malla. poroča, da namerava te dni Nemčlla proglasiti neke vrste Mon-roevo doktrino za vso srednk) In vzhodno Evropo, od Baltskega do Črnega morja tla noter do ruske meje, vse to bi bil nemški prostor, v katerem ne bi smel nihče drug odločati, ra zven Nemčije.
tarja in zamahnil z rezilom. Tedaj je pla- (sleparili in padla v jamo. Olševci so na-nila Ruda na noge, pograbila svoj ostri skočili mamuta, stari Jek je prišel pre-trirobnik in ga porinila Uduru v hrbet blizu in obležal. Za vedno.
Pradavna žena je izbrala mladega Jeka za druga in le visoko pod nebom krožeči orli so bili priča
utešene strasti pračlovekove ljubezni
Potočka zijalka, dvajset let pozneje.
Sedem pračlovekovlh sinov se je vrglo na velikanov hrbet, posrečilo se jim je najti na zatUjku mesto, kamor so zabili ostro kamnito bodalo in umirtai žival.
Brez očeta »e je vračajo krdelo pod
Ruda je povila Jeku tri deklice in sedem oiševo. Kasneje se je izselila družina ni-
dečkov. Jek je bil ponosen nanjo, iz zobovja divje zveri ji je obrusil krasne ogrlice.
Pomlad v pradavnini! Postalo je topleje, mogočni slapovi so bobneli v doline, strahovito pokanje je odmevalo visoko gori v jamo. Savinja se je iznebila
1C?\inMk,ak0r Vde!? £na,a vode.,nVb'aika^Tz"davnih'/pradaWh dni ... vzhod. Nekega popoldneva je prisopihal ^
že v dolino in izumrla. Po ledeni dobi so vode izdolble današnjo lepoto naših Alp m nasule v ravnine velikanske množine proda. Prišli so novi ljudje, odkrili sledove pračlovekove preteklosti pod Olševo in se pravdali za mamutovo kost ptt Kamniku. Vse je minljivo, ostala je te
v jamo najstarejši Jekov sin s presenetljivo vestjo: srečal je daleč od tod žival, ki je še nikoli ni videl.	.
Naslednjega dne so šli vsi stanovalci Potočke zijalke na pot. Po napornem I trudu jih je zajela noč pod znožjem Menine planine. Zakurili so ogenj in prenočili. Drugega dne se je praljudem izpod Olševe odfcrl
veličasten pogled na Ljubljansko kotlino.
Daleč doli do o^rankov gor& se je širila med vodami zelena ploskev, velike črede živali so se pasle po njej. Krdelce je šlo za svojim vodnikom in pod južnim znožjem Menine dospelo do struge Bistrice. Nedaleč od tod, blizu malega je-zerca ob sedanji Neveljci so ugledali velikana, mamutovo samioo z odraslim mladičem.
Olševci so bili presenečeni. Kaj naj počno z orjakom? Kako naj ga ubijejo? Zakurili so ogenj in odložili naporno delo na drugi dan. Ko je vstalo sonce, so izkopali globoko jamo in jo prekrili z vejami. Nato so obkolili nič hudega sluteči živali in ju zganjali k jami. Mladič je zabredel v neveljsko jezerce, se pogreznil v blato in zadušil. Orjaška samioa se je dala pre-
Španija pristopila k orotlkom-internskemu paktu
BURGOS, 8. aprila, španska vlada je sinoči uradno objavila, da je Španija pristopila k protikomintemskemu paktu.
ŽIVAHNI OBISKI V AFRIKI.
RIM, 8. aprila. Maršal GSring je odpotoval iz San Rema v Libijo. Tja sta se napotila tudi Goebbels in italijanski general Pariani. Maršal Badoglio je pa odpotoval v Abesinijo.
VVITOS POM1LOŠČEN.
VARŠAVA, 8. aprila. Voditelj poljske opozicije Witos, ki se je vrnil iz emigracije, je pomiloščen in je že odpotoval na agitacijsko potovanje po državi.
VPRAŠANJE REPUBLIKE HATAJ.
PARIZ, 8. aprila. Zunanji minister Bon net je včeraj v zvezi z aleksandretskim vprašanjem sprejel turškega poslanika v Parizu.
DR. KREK V LJUBLJANI.
LJUBLJANA, 8. aprila. Minister dr, Krek je prispel za Veliko noč v Ljubljano.
Amerika n« priina Slovaško
VVASHINGTON, 8. aprila. Prezldent Roosevelt ]e včeraj odklonil, da bi USA priznale Slovaško kot samostojno državo, ker ie ta v prav taki odvisnosti od Nemčije, kakor Češka in Moravska. Zaradi tega se raztegnejo ameriški gospodarski okrepi, kakor veljajo za vso Nemčijo, tudi na Slovaško.
PARIANI PRI MUSSOLINIJU RIM, 8. aprila. Sel italijanskega generalnega štaba general Pariani se je včeraj zlntral lz Inomosta vrnil v Rim na poročanje Mussolinllu o sklepih konference nemškega In Italijanskega generalnega štaba. General Pariani je za tem odpotoval v Libijo.
TATARESCU ODPOTOVAL V BUKAREŠTO.
PARIZ, 8. aprila. Romunski poslanik v Parizu, Tatarescu, je včeraj iz Pariza odpotoval v Bukarešto na poročanje svoji vladi.
NOV PODBAN DUNAVSKE BANOVINE BEOGRAD, 8. aprila. Za podbana du-navske banovine je imenovan Drinčit Dragomir, sodnik iz Beograda.
PROSLAVA V AMERIKI.
NEW YORK, 8. aprila. V proslavo obletnice vstopa USA v svetovno vojno je včeraj defiliralo pred vojnim ministrstvom 20.000 bivših bojevnikov.
PRIJAVE VOJAŠKIH PILOTOV.
LONDON, 8. aprila. Vojni minister Ho-re Bellsha je javil v parlamentu razveseljivo dejstvo, da ie samo letos stopiilo v letalski kader izučenih vojnih pilotov 500 mladeničev iz dominionov.
NOVI ANGLEŠKI UKREPI, LONDON, 6. aprila. V parlamentu je podal minister za civilno obrambo John Anderson načrt, po katerem bo lahko v nekaj dneh premestiti iz Londona 3 milijone ljudi. Določen je tudi že vozni red in pripravljena je razdelitev vseh preostalih plinskih mask. Prevoz ekspedicijske armade na kopno se bo izvedel v najkrajšem času.
ANOIESKE SOLE ZA PRIMER VOJNE
LONDON, 8 aprila. Vse londonske šole so sprejele včeraj načrt o evakuaciji šol v primeru vojne. Z otroki bodo evakuirani tudi starši in učitelji.
Vremenska napoved. Ni pričakovati bistvene spremembe milega vremena zadnjih dni. Morda tu in tam neznatne padavine. Bolj toplo.
VACLAV PROK0PEK:
Zena in stemlja
(Roman dvojne llubeznl)
Nad pol Zapotoka je v tem letu plačalo j pri Mariji. Toda gledati mora tudi na davke, občinske doklade, pripravljalo se. svoji kobili, vse kosti so jima izstopile. Ha nakup umetnih gnojil in potrebnih ' Teža tovorov jhn je legla v noge. Ža-strojev, mislili so na izpopolnitev hleva .losten je, ne more pogledati nanje, hodi
in začeli gojiti svinje.
Kakšen bo potem Zapotok, ko opravijo delo, ki so zanj obvezali! Že danes nekateri pomišljajo, kako bodo zbrali nove poizkusne njivice, in kako bodo na njih začeli gojiti nove vrste žita in zelenjave in vrtne jagode. Marija in Martin nista zaman ob večerih pazljiva brav-ca strokovnih poljedelskih knjig. Morala sta se odvračati od konjev, toda tolažila sta se z mislijo na nov razcvet g<)spo-darskega življenja in vasi. In vozili so naprej.
Tu pa se jim je zgodilo, kar jim je temeljito zmešalo račune.
Bilo je v ponedeljek, prvi teden v septembru.
Mladi Podboršek ie po dolgem času zavozil iz vasi zopet prvi. Skoro uro kasneje za njim je odšel Lachman z ostalimi. Martina je to jutro vse vzpodbujalo, vse mu je govorilo: Dečko, pohiti, pohiti mogoče voziš zadnjih štirinajst dni, potem pa ostaneš doma na polju in
rajši poleg kobHie, skoraj pri njunih gl* vah in zdi se mu, da ju vodi, da ju vleče za seboj. Kako se je smejal, ko je videl tako voziti starega železarjai Danes pa nosi vajeti prav tako v roki, vlečejo se za njim po ze-mlji, in obhaja ga misel, da to-le že ni več vožnja, temveč ponižujoča, prekleta pot.
Samo po spominu je prišel v kamnolom, Naklada. Možje, ki mu pri delu pomagajo, si zaman prizadevajo, da bi ga premotili iz njegovih misli. Opazili so tudi njegovo raztresenost: kobilam ne daje pod glavo sena, temveč jima pripenja vrečice z ovsem, že zdaj zjutraj. Toda zakaj bi skrbeii(oni, če je skrb stvar gospodarjev! In nakladajo in nakladajo, dokler ni voz poln.
Ko je pesek že padal z voza na zemljo, je pripomnil eden dninarjev: »Ali bo že dovolj, gospodar?«
»Dovolj,« je pokimal Martin.
Zvesto, vdano m ponižno sta potegnili kobili. Skoro do kolen sta brodili po glo-
bokem pesku. Druga za drugo sta padali na kolena, droga za drugo se je dvigala in znova vlekla. Tako je prišel Martin doli na ravnino. Zapotočani so pravkar prihajaH. In ker je bila cesta na tem mestu, kjer je Martin stal, ozka, so morali j vsi zavoziti vstran s poti in čakati, da zvozi Martin mimo.
Res ni bito veselo, ko se je moral prav zdaj razgledovati po sprevodu zapoto-ških konj.
Priganjal je svoji kobili. In ko se je hotel vsaj malo ogniti, sta levi kolesi zavozili iz starih in že trdih, uvoženih vdolbin in zdrkniti v globok pesek.
Padali sta globlje in globlje.
Kobili sta shrtfti nesrečo.
PlašHi sta se.
Martin je poganjal: »Ti — hooot. ti — hnoot...«
Kolesi sta se pogrezali globlje in globlje. Kobili sta se visoko vzpeli in padli. Vstali nista.
Samo glavi sta potožfH na bel! pesek. Oči so ostale odprte.
Enajst parov komi se je ozrlo na to stran.
Enajst zapotoških voznikov je prišlo pomagat.
Martin je doslej stal nad glavama Vranke m Rjavke, potem je k njima pokleknil, ju gladil po sencih m se čudil,
Martin je še pogledal v te začarane lu-da se njune velike oči zapirajo.
čl, potem pa so se zaprle. Ostal je na kolenih ta zajokal. Ko se je tega dne vračalo dva in dvajset konj v Zapotok, so se vračali brez Vranke in Rjavke. In tudi brez Martina.
6.
Davno, davno že je jesensko deževje opralo oesto in splahnilo z nje sled: za-potoških voznikov. Tudi vrste dreves, ld jo obrobljajo, čakajo samo na sneg. Po nižavah zapotoških globeli blodijo spet megle, ostajajo v njih dalj kakor drugič, mogoče za to, da bi zakrile bojazen, ki je obležala na poljih, letos nedooranlh in nepreoranih. Raste na njih neplodna setev, zrasla iz zgubljenih zrn ozimine, in barva vso pokrajino v zelenilo. Toda kako bridko je zelenje, če si oči gospodarjev želijo samo rjavih ornic!
Tudi večeri v Zapotoku so se spremenili. Celo naselje je potopljeno v tiho bojazen. Samo zli samotar Haken se zdi da poseda pogosteje kakor drugače na za-potoškem nasipu. Roke polaga na usta in skovika v noč. To njegovo hukanje spominja na sove.
I (Nadaljevanje v aobotonedeljski štev.)
Italijanske čete vdrle v Albanijo
Ker je albanska vlada soglasno odklonila italijanski ultimat, je Italija včeraj napadla Albanijo z morja, zraka in kopnega — Vneli so se boji, ki še trajajo — Velesile opazujejo in se posvetujejo
Brezuspešna pogajanja z Albanijo
TIRANA, 8. aprila. ITALIJANSKA VLADA JE POSLALA PREDVČERAJŠNJIM ALBANSKI VLADI ULTIMAT, V KATEREM JE STAVILA ZAHTEVE, KATERIH ALBANSKA VLADA POD NOBENIM POGOJEM NI MOGLA SPREJETI. NEMUDOMA JE BIL SKLICAN PARLAMENT, KI JE PRAV TAKO KAKOR VLADA SOGLASNO ODKLONIL ITALIJANSKI ULTIMAT. MEDTEM SO SE PRIČELE PO VSEJ ALBANIJI DEMONSTRACIJE PROTI ITALIJI IN V ALBANIJI NASELJENIM ITALIJANOM. ZARADI TEGA JE ODREDILA ITALIJA TAKOJŠNJO IZSELITEV VSEH ITALIJANOV IZ ALBANIJE, KI SO BILI ŽE PREDVČERAJŠNJIM SPREJETI V ALBANSKIH PRISTANIŠČIH NA KROV ITALIJANSKIH LADIJ. VČERAJ ZJUTRAJ SE JE PRlCEL NATO NAPAD ITALIJANOV NA ALBANSKA PRISTANIŠČA SANTI OUARANTO, VALONO, DRAC IN SV. IVAN MEDUANSKI. ALBANSKE CETE SO SE ITALIJANOM UPRLE IN BOJI ŠE TRAJAJO.
Napad preko vseh pristanišč
ITALIJANSKI NAPAD NA ALBANIJO TIRANA, 8. aprila. Včeraj zjutraj med 5.30 In 6. uro je pod zaščito več eskader italijanskega vojnega brodovja pričel poizkus izkrcavanja italijanskih čet na albanski obali. Toda ta prvi poizkus je bil odbit. Albanska vojska, k! šteje normalno
12.000 mož, a je bila že prejšnji dan ojačena na 26.000 mož, se je postavila v bran, in sicer sprva uspešno. Tedaj pa je začelo italijansko brodovje bombardirati obmorska mesta, zlasti Valono in Drač. Po kratkem topniškem ognju je bila albanska vojska prisiljena k umiku in italijanske čete v jakosti 3 divizij aH 35.000 mož so se pričele izkrcavati na štirih mestih: v Santa Ouaranti, Valoni, Draču in Sv. Ivanu Meduanskem. Toda medtem so se povsod v teh mestih'vneli ostri ulični boji, ki ob času, ko to poročamo, še trajajo. Medtem pa so se pojavili nad Tirano italijanski bombniki, ki so metali letake. V celoti je zakrožilo nad Albanijo 400 italijanskih bombnikov.
ITALIJANSKI LETAKI Letaki, ki so jih Italijanska letala vsipala na albanska mesta in vasi pravijo: »Albanci, italijanske čete, ki so danes prišle na vaše ozemlje, so čete tistega naroda, ki vam je bil dolga stoletja prijazen. Ne skušajte se upirati, ker vsak odpor bo strt s silo. Ne ravnajte se po navodilih svoje vlade, zaradi katere ste zašli v tako težak položaj in ste popolnoma obubožali. Ta vlada bi vas sedaj rada nagnala v brezupno prelivanje krvi. Čete kralja Italije in cesarja Etiopije prihajajo k vam kot prijatelji in bodo ostale pri vas tako dolgo, da obnove v Albaniji red, pravičnost in mir.
MOČ ITALIJANSKIH BOJNIH SIL Italijanske bojne ladje, ki so se pojavile včeraj pred Albanijo, štejejo 170 enot. Pred Šantl Ouaranto je prispelo 75 italijanskih bojnih ladij, pred Valono 40, pred Drač 35 in pred Sv. Ivana Meduanskega
28.	Drač so italijanske bojne ladje ponovno bombardirale, Sv. Ivan Meduanski je pa Ves ena sama razvalina. Do sinoči se je izkrcalo na albanski obali že okoli
100.000 mož italijanskih čet. Vendar se Italijanom razen zasedbe omenjenih štirih pristanišč ni tekom včerajšnjega dneva posrečilo napredovati dalje v notranjost. Albanske čete se upirajo ogromni Italijanski, zlasti tehnični premoči, z naravnost nadčloveško hrabrostjo in branijo vsako ped svoje domovine.
BOJI V PRISTANIŠČIH TIRANA, 8. aprila. Včeraj so ves dan divjali srditi poulični boji po vseh štirih albanskih pristaniških mestih Santi Ouaranti, Valoni, Draču in Sv. Ivanu Meduanskem. V Valoni so si morali Italijani pribojevati vsako ped zemlje. Število mrtvih je na obeli straneh veliko. Vendar je bil položaj Albancev brezupen zaradi ognja z Italijanskih ladij In bombardiranja} iz letal. Samo Valono je bombardiralo 27 italijanskih bojnih ladij. V, Draču so albanske čete včeraj dvakrat odbile ita-| lijarfskl napad in poizkus za izkrcanje čet. Albanci so Italijane dvakrat zagnali v morje. Boji so se nadaljevali ves dan in
šele zvečer so Italijani mogli predreti v na pol porušeno mesto, toda dalje niso mogli. Boji se nadaljujejo. Zato niso resnična italijanska uradna poročila, ki pravijo, da se nadaljuje pohod po načrtu in da se le kje pa kje upirajo posamezne »bande«.
INTERVENCIJA ZA PREMIRJE TIRANA, 8. aprila. Tu se je v kraljevskem dvoru sešel že davi navsezgodaj albanski ministrski svet, ki je, spoznavni brezupnost položaja, sklenil po možnosti preprečiti krvoprelitje. Zato je poslal kralj Zogu I. davi ob 10. uri v že zasedeno Valono ministra Gera v spremstvu
italijanskega poslanika Gabriellija, da se pogaja za preprečenje krvoprelitja. Sprejel ga je italijanski general Buzzoni, ki vodi albansko ekspedicijo. Kakor se zdi, pa tudi ta intervencija ni zalegla, ker so se boji ves dan nadaljevali BREZUPNI KLICI.
TIRANA, 8. aprila. Albanska vlada je naslovila včeraj preko tiranske radiofonske oddajnice na ves svet apel, v katerem ga prosi za pomoč v obupnem, neenakem boju, ki ga bije mali albanski narod z napadalci. Albanija apelira zlasti na plemeniti francoski narod. Ta plemeniti narod, ki se je vedno bojeval za človečanske pravice in za sveta načela narodov, gotovo ne bo dopustil, da bi ogromna, brutalna sila uničila na tak način komaj enomilijonski albanski narod. Obenem je izdal kralj Zogu I. na albanski narod poziv, v katerem pravi, da so bile italijanske zahteve Albaniji take, da jih ni mogla sprejeti, ker so ogrožale svobodo albanskega naroda. Zato poziva svoj narod, da se z orožjem upre nasilju.
UPOR, A BREZ UPA LONDON, 8. aprila. Londonsko poslaništvo kraljevine Albanije objavlja, da je Albanija s svojim odporom pokazala, da sef ne vda brez odpora žalostni usodi, ki ji je namenjena, da pa njene sile ne zadostujejo za obrambo.
BEG ALBANSKE KRALJICE TIRANA, 8. apri-la. Albanska kraljica
Stališče Anglije k zasedbi Albanije
RIM, 8. aprila. Lord Perth se je takoj, ko se je izvedelo za italijansko invazijo v Albanijo, podal h grofu Cianu, kjer mu je v imenu angleške vlade sporočil, da gre za flagrantno kršitev angleško-itali-jansJcega sporazuma.
LONDON, 8. aprila. Italijanski poslanik v Londonu je v torek in predvčerajšnjim dvakrat pojasnil angleški vladi stališče svoje vlade glede Albanije. Italija prvotno ni nameravala okrniti albanske suverenosti, šele ko ni našla razumevanja, je bila Italija primorana, zateči se k vojaškim ukrepom. Angleška vlada bo zavzela svoje stališče, čim bo v posesti avtentičnih informacij.
LONDON, 8. aprila. Stališče angleške vlade do italijanske okupacije v Albaniji bi se dalo za enkrat označiti kot rezervirano. Chamberlain je že v četrtek v parlamentu pojasnil, da Albanija ne predstavlja za Anglijo življenjskega interesa. Vsekakor pa je posredno prizadeta po dejstvu, da je sedaj status quo, ki je bil zajamčen z angleško-italijanskim snora-zumom iz 1. 1937., izprevržen. Ne pa toliko zaradi Jadrana, ker je Italija že itak z otoka Sassene kontrolirala vhod v Jadran. Vse bolj važna je za Anglijo Grčija. Njena pristanišča prihajajo za angleško vojno brodovje v poštev že v mirnem času, ker so na poti Gibraltar—Haif-fa. Zato je Anglija z okupacijo Albanije vsebolj prizadeta zaradi Grčije, čije strateški položaj se je z včerajšnjim dnem poslabšal. Ne pa toliko na morju, ker Je pribito, da bi angleška mornarica takoj intervenirala, če bi bila napadena ali zasedena grška pristanišča. Pač pa bo odslej mogoče s komitsklmi akcijami iz Albanije vršiti stalni nezaželeni pritisk na Grčijo, kar tudi Angliji zaradi njenega že omenjenega pomorskega interesa v Grčiji ne bo prav.
LONDON, 8. aprila. V zvezi z dogod-
ki v Albaniji je vladala včeraj v Foreign Officeu ves dan mrzlična diplomatska aktivnost. Lord Halifax in drž. podtajnik Cardogan sta sprejela poljskega, turškega, albanskega, grškega in romunskega poslanika ter francoskega veleposlanika Corbina. Chamberlain je bil ves dan v telefonskem razgovoru s predsedništvom vlade.
LONDON, 8. aprila. Lord Halifax je včeraj ves dan konferiral z veleposlaniki Francije, Poljske in balkanskih držav ter odložil svoj odhod na počitnice. Za danes je sklicana izredna seja ministrskega sveta. Chamberlain se nenadoma vrača iz škotske. Ker je podrlo spoznanje, da gre z zasedbo Albanije za pritisk na Balkan, je bilo naročeno vojnim, letalskim in mornariškim generalštabnim ekspertom, da takoj izdelajo in že danes pred-lože ministrskemu svetu svoja poročila. Italija se namreč moti, ako misli, da Jadran ni del Sredozemskega morja.
LONDON, 8. aprila. Obe albanski poslaništvi v Parizu in Londonu sta včeraj naslovili apel na ves civilizirani svpt, naj prihiti na pomoč majhnemu, a svobodoljubnemu narodu, ki se je vkljub temu, da šteje komaj 1 V* milijona, z orožjem v roki postavil v bran 44 milijonskemu sovražniku.
LONDON, 8. aprila. Z ozirom veliko množino nasprotujočih si vesti si ni še mogoče ustvariti jasne slike o vojaškem položaju prvega dne italijanskega vdora v Albanijo. Ni še gotovo, ali In kako daleč so Italijani že prodrli v notranjost dežele.
LONDON, 8. aprila. Panarabska liga v Londonu je pozvala včeraj na svoji izredni seji ves islamski svet, da priskoči Albaniji na pomoč. Ta poziv ima ogromen odmev, kakor poročajo iz Levante, Libanona, Palestine, Iraka, Egipta, Tunisa in Maroka.
Geraldina, ki je komaj predvčerajšnjim rodila prestolonaslednika, je zaradi italijanskega napada na Albanijo pobegnila z otrokom v Grčijo in prispela v Solun, kjer sta jo vzela v oskrbo dva zdravnika.
G AJDO V A OPRAVIČILA
RIM, 8. aprila. Znani Virginio Gayda je objavil včeraj v svojem listu »Gior-nale d’ Italia« članek, v katerem pravi, da je albanski kralj Zogu I. pred nedavnim zaprosil Italijo za dopošlljatev italijanskih čet v Albanijo. Pozneje se je pa izkazalo, da je zaprosil za italijanske čete zato, ker je hotel napasti Jugoslavijo. Ko Italija tega ni hotela odobriti, je pričel kralj Zogu kampanjo proti Italiji. Organizirani so biH napadi na mirne Italijane v Albaniji. Italija vsega tega ni mogla mirno trpeti. Zato je sklenila, prinesti Albaniji mir in red ter blaginjo. Obenem pa prinaša Italija s tem tudi mir vsemu Balkanu. Sicer pa je končno to tudi želja albanskega naroda, ki sl želi mirnega razvoja svoje države. Italijanska akcija v Albaniji je zato le logični nasledek pravičnosti.
POJASNILO ITALIJE.
RIM, 8. aprila. Italijansko uradno poročilo o okupaciji Albanije pravi, da je bilo nujno treba storiti v zaščito ogroženih italijanskih interesov vojaške ukrepe. Albanske tolpe so ogražale varnost in življenje italijanskih državljanov v toliki meri, da jih je morala Italija prepeljati z vojnimi ladjami v Italijo.
dolg razgovor. Zdi se, da je bil v glavnem posvečen Albaniji. Kabinet je sklican za sredo. Tudi angleški veleposlanik je prišel na Quai d’ Orsay.
PARIZ, 8. aprila. Po konferenci med Daladierjem in Bonnetom je ta sprejel generala Weyganda.
PARIZ, 8. aprila. Pariški tiskvpravi, da gre pri okupaciji Albanije le za zasedbo strateško važnih postojank. To je prvi odgovor osi Rim—Berlin na angleško snovanje obrambnega bloka.
WASHINGTON, 8. aprila. Cordell Hull je bil zaradi stališča, ki ga naj USA zavzamejo nasproti Italiji zaradi njenega vdora v Albanijo, včeraj ves dan v -telefonskem razgovoru s prezidentom Rooseveltom, ki se trenutno mudi v Warm Springu.
AMSTERDAM, 8. aprila. Vsi vojaški dopusti so ukinjeni. Obmejne ceste so zaprte za promet.
Odmevi v Nemčiji, Franciji in Amerike
BERLIN, 8. aprila. Nemški uradni kro-i gi so včeraj izjavili, da se popolnoma stri-1 njajo z Italijo glede zasedbe Albanije in da jo bodo takoj z vsemi silami podprli,1 če bi se katera velesila drznila interveni-j rati.
BERLIN, 8. aprila. Včeraj zjutraj se je sestal nemški ministrski svet, ki je v celoti odobril italijansko akcijo v Alba-1 niji in jo sklenil z vsemi sredstvi pod-1
preti.
PARIZ, 8. aprila. Franc«’ja pozorno motri vdor v Albanijo. Dasi ni vezana s prav nikaklm paktom, da bi Intervenirala, je, pa prav tako, kakor Anglija, posredno j prizadeta, ker gre za očividno kršitev angleško-italijanskega sporazuma iz letai
1937.
PARIZ, 8. aprila. Včeraj dopoldne sta) se sestala Daladier in Bonnei na zelo'
Odmev na Balkanu
ODMEV V BEOGRADU
BEOGRAD, 8. aprila. Včeraj popoldne se je sestal ministrski svet na Izredno sejo, da se sporazume glede obrambe Jugoslovanskih Interesov, ki pa, kakor Je upati, z zasedbo Albanije niso neposredno prizadeti. Dočlm so uradni krogi mirni. se pa polašča Javnosti želja po zaščiti narodnih interesov. V dbbro poučenih krogih izjavljajo, da obvešča italijanska vlada stalno Jugoslovansko vlado o dogodkih v zvezi z Albanijo. Včeraj je bila poslana v Beograd informacija Italijanske vlade, da so se pogajanja z Albanijo razbila in ie Italija zato prisiljena izvesti oborožen pritisk. Italija je pa dala JugoslavlJI zagotovilo, da bo spoštovala interese Jugoslavije na Jadranu. Pogodba med Jugoslavijo In Italijo Iz 1.1927. s tem ni tangirana. Vlada je rezervirana In čaka na nadaljnji razvoj.
ATENE, 8. aprila. Grška vlada je imela včeraj nujno sejo, na kateri je razpravljala o dogtjflkih v Albaniji. Ministrski predsednik in zunanji minister Me-taxas je konteriral s poslaniki Anglije, Francije, Italije, Jugoslnvlje in Holandije.
BUKAREŠTA, 8. aprila. Zunanji minister Gafencu je odpotoval včeraj iz Romunije, najbrže v Carigrad na posvetovanje s turškimi državniki. Pred odhodom je Ime! dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Calinescom.
stvo, svobodo in neodvisnost kralje- omogočil priroden in zdrav razvoj na-vine Jugoslavije. Kot splošna narod- šega naroda in države, v kateri ostane na nepolitična organizacija se obrača jugoslovanska nacionalna misel etična na vse Srbe, Hrvate in Slovence, na osnova in njen zgodovinski smisel, vse činitelje našega narodnega in dr- Obramba državnih mej in narodnega žavnega življenja s pozivom, naj sto- obstoja, državljanskih svoboščin in re vse, kar je v njihovih močeh, za kulturnega napredka je najvišji ukaz notranjo konsolidacijo naše države in narodne solidarnosti vseh Srbov, Hrza sklenitev pravičnega sporazuma vatov in Slovencev, med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki bo
da je kuh’n'ska čokolada Mirim sestavljena iz najboljših surovin
MIRIM
KUHINJSKA
ČOKOLADA
XVI. Razstava avtomobilov
4. V.: Tekmovanje v eleganci avtomobilov. Mednarodna turistično-kulinarična razstava. Vino — Obrtni in ročni izdelki Kmetijski stroji Pomlad — Šport
7. V.: IV. Mednarodna razstava psov Tekmovanje »Dama in njen pes«
Na ‘železnicah od 24. IV. do 13. V. v Jugoslaviji brezplačen povratek, v. sosednih državah 25—50% popusta. Na jadranskih paro-brodih višji razred za ceno nižjega. NAGRADE OBISKOVALCEM!
Ijejo še nadaljnji darovi Pomožnemu akcijskemu odboru za prehrano brezposelnih v roke predsedniku Antonu Topolovcu v Prevaljah.
o Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Za ravnatelja tukajšnje meščanske šole je premeščen dosedanji ravnatelj meščanske šole na Pagu g. Edmund Karner.
o Repe so porezali konjem posestnika Josipa Paluca v Crkvenjaku.
o V Rim od 14.—21. maja z avtobusom. Izletna pisarna M, Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ul.
Celje
c. Celjsko pevsko društvo, ki že 45. leto uspešno deluje, priredi v ponedeljek, 22. maja, svoj pomladanski koncert, na katerem bo proslavilo 60-letnico odličnega slovenskega skladatelja in svojega nekdanjega pevovodje Antona Sajovica. Vsa društva naproša, da pri določevanju dneva svojih prireditev to upoštevajo.
c. 70-letnico je slavil v Zg. Doliču Ju-rač Franc. Ustanovil je živinorejsko društvo, udejstvoval se je javno na vseh poljih in bil 23 let občinski svetnik in 3 leta župan.
c. »Kaj je resnica?« je igra v treh dejanjih, ki jo je spisal Luigi Pirandello in prevedel Ciril Kosmač. V režiji C. Debevca jo bo pokazala Celjanom 14. t. m. ljubljanska drama.
c. Mestno načelstvo opozarja prašič je-rejce, da se prične zaščitno cepljenje prašičev proti svinjski rdečici koncem aprila. Prijave sprejema do 30. aprila mestni živinozdravnik v pisarni mestne klavnice.
c. Razprava proti Zabukošku prihodnji četrtek bo tajna. To je zahtevala obramba, ker je ves potek dogodkov prepleten z razmerji med njim in njegovimi žrtvami. Ljudje so že precej povpraševali zh vstopnicami in za razsodbo vlada veliko zanimanje.
c. Iz bolnišnice. Delavka pri Braunsu Amalija Habič iz Zvodna pri Teharju je padla na dvorišču in si nevarno poškodovala križ.
c. Ponedeljski šport. Ob 16.15 bo na Glaziji prijteljska tekma med slovenskim 'zastopnikom v državni ligi SK Ljubljano in SK Celjem. Ob 15. predtekma med mladinama SK Olimpa in SK Celja.
c Umrli so v bolnišnici 51 letna kuharica iz Celja Frančiška Smole, 19 letni trgovski pomočnik Stanko Pečnik in 72 letni obč. revež Kramar Ivan.
• Ko pridete v Celje, oglejte si manu-fakturno blago, moške obleke, srajce, damsko perilo in nogavice po izrednih reklamnih cenah, Kolbezen, Celje.
* Naznanjam, da sem otvoril krojaško delavnico. Izvrstno delo, solidne cene. Za naročila se priporoča krojaški mojster Germ Martin, Mariborska 14.
• Priporoča se špecerijska trgovina Romih & Kramer, Prešernova 8.
PtlfJ
* Stavbene parcele v ugodni legi v Ptuju (Budina) na prodaj. Pojasnila daje U. Kasper, Maribor, Krekova 16.
»Ah, oprostite, gospod pianist, ostavrl sem tukaj svoi zajtrk«
•oou o>fijd/\ oupoutm a ‘ooui oufsvj a aootruaa ‘aaoms ui asou ajaoi/ ‘aaopou asa m ai njsijj
•„oou r»pi9/\ at OJSUJ" :OOiOQ IUOU VlUDUZO OtfCi niualjaiz ijsopvs aaou a vludtnqaua ‘vluatvfsa sdq
-oou oifija/[ rq at vp ‘oopoo umu Dlubuzo uaup ‘auaz ajsjf auzau ‘auqoup ‘auajaz az nSoj n, ataauQ
tmpny mrjstpntf
OOU Dffldfo
ulmHiinnnnTimimnninnniinmmniRnHHinmnniniiiiiiHnniiiiMuniiiiirafflini
91 ‘A#is	<S«l	e||ide	6	'ioq|iBW
l oi»i
ouipnivu 02?
•ETBt > ilBAV ’£ :«A0S ’z :»ES0 -J :on5tdAEU ra OHABIOpOA •e)EjpEA!( A9)[fSH
■xe '6 :t9S3 'L :adS > :oa<lBiV •g iBSSAEZ 'Z :i!IU ‘I tODJjdABN '3E[Eq '01 :SS3J ‘6 :ssq '8 : EA3[Č •9 ;je -g :ts > ;eziui -j :ooabjojx>a
AOJIjea
eesas
•as os ju§ns :03[S!W iBfioui E335apy 21 q§ud os MI‘9tp?2 isiap os
■Eundtosip 'n SJOAi ‘8 iOAi5!titoqzui 'S :i[3ttAEidn ppiapstiod > tatpojo ojfsppatiod
■£	: (HSUftEI) SRU
ZSA 'Z :OD?|dABN ■(ouj:;,->uoi ‘pjs
-ONIBJJ) EdSOS •£!
!Bqop 71 :EUm(iu -ad ‘01 tsojpaid ‘g :*>ipaid 'L :®!tu)s •9 iieai? EJEUIOP
•j tooAeiopoA
		-\k lil 1 0- m ! ,
*	6 P	.in f ,1 .i “
■ezoa pp = 81—A—IZ ;oAjsp«is on}smojd = £1—6—21 :qes
-on od Jpoq = 61—tl—S—II—ZI isspi
-AEJttfpi I&P = 01—OZ—Ir—tl—SI
-OAEId = i—91-
IIIEISOUIES ITLABflS
-9 9 S £—5—1
:3nfis
i	91	751	6	6	81	91	S
iz	OZ	<;	I	1	61	e	n
6	S	i	91	H	9	u	z\
S	81	6	L\	6	S	6	ST
91	n	91	L	Sl	n	\	H
I	n	Sl	II	e	L	01	l\
n	fr	01	6	s	z	£	8
7.	L	9	S		p	Z	l
ezeiM
\K oupaA
3[«A3J5 l|lU[E002E!p
ui ignjjdABn ‘tjrn
-AEJOpOA BJOSA Oq Ep ‘OJJE1 tHEJpEAJJ A 33fl!A315 IJSOUIZEjl
oa(auiqo = x :pojd = o :bo -pisaAsjp EpEjm = o JSoipsjd = q !Bmti4tuad = g : (I5pqis) ojap = y x = (D-D) + (£I-a) + V
®q?Bua
.#mi ar te>i
SO T3SV2
91	Si	frl	gl
l\	11	01	6
8	L	9	S
fr	G	l	1
B9|U}eiOJ
|ZB<k> BqOl^AS BA0tn[U 9S Bp ‘[Bdn5ts
000S JuBiufeu ijiq Bd qif bjow *oftj -3AS i>i *aipeq iu>ipo sf ^isqnof 5iBfu -ajn ijjsoouBJd *3>tn;3AS — iipng
BOUip?|UI V Z 3(IUJ30a^“
uiao|Bjq ui uio^tupnuos uiipB|m ijaz
/t&tpp9 SVTj WnpnQ W
iBjpeA)| |uj|6ew
Prišla je pomlad
Janko Tanii.
Prišla ie tllio In mirno, odeta v prelepa svatovska oblačila In deleč lepote vsemu stvarstvu. Ogrnila ]e zemljo v nežno zelenje, privabila prve cvetlice Iz zemlje in poklicala iz južnih krajev pevce.
Rožce cveto, ptički prepevajo. Potoček žubori in namaka mlado zelenje. Na nebu sije sonce in pošilja žarke na zemljo, da ogrevajo In dajejo rast cveticam, živalim In ljudem, »»emu, kar živi.
*
Zgodnje pomladansko jutro. Na nebu ni oblačka, samo na vzhodu se žari nebo. Vse je čudovito It dostojanstveno. Iz tisočerih grl malih kri-
Basen o polžu
Vida M1 at.
V	hišici kraj gozda je živel polž. Prehodil je mnogo sveta ter se smatral zategadelj za pametnjakoviča. Udinjal se je jazbecu za časnikarja. Ko pa je neki dan pozabil nabrati novic ter jih zanesti uglednemu gospodu jazbecu dremuhu, se je zadnji razjezil ter ga predal sodišču. Polž je odšel na sodišče, ne da bi kaj vedel. kaj se plete tam.
Na sodišču je zagledal jazbeca, ki se mu je zlobno smejal v obraz. Mirno ga je povprašal, zakaj ga tožijo? »Ker mi nisi prinesel novic.«
Polž je začel pripovedovati, kako je včeraj ves popoldan garal ta kako ga je vročina zanesla v krčmo. Malo pregloboko je pogledal v kozarec; kajti, ko je vsfal. so se mu začele noge opletati. Tožil je:
»Doma me je pa nad vse gostoljubno sprejela razjarjena ženka, ki je pomočila metlo v vodo ta me po-
latih pevcev se glasi žuboreča, ra* dostna In vesela pesem. Vmes pa se oglaša kraljica naših gozdov — kukavica in poje prekrasno in ponavljajočo se melodijo:
»Ku-ku, ku-ku, ku-ku«.
Dan je večji in večji; na nebo prijadra sonce. Ptičja grla zapojo še vse glasneje. Rože dvignejo glave, jih obrnejo proti soncu. Na vasi se oglase petelini In dim se dvigne iznad nizikih streh. Ljudle vstajalo in znova se začenja življenje.
Gledam vso to lepoto, v srcu pa ml je lepo, da bi zapel s pticami visoko pesem dnevu, ki je zmagal nad zimo.
škropila. Le poglejte, kake bunke so mi ostale na glavi!«
Sodniki m jazbec dremuh so se začeli smejati, da jazbec ni mogel več ziniti niti besede. Užaljen je obrnil slavnim sodnikom ta jazbecu hrbet ter si mislil:
»Smejete se mi, dobro! A če bi se vam kaj podobnega nakanilo, bi se vam hlače še bolj tresle, kakor so se meni. Tepen sem bil na mile viže, a vi bi bili nemara še bolj.« Tako si je mislil, rekel pa tega ni.
Odrinil je vrata ter }o potegnil brez pozdrava. Dobro se mu je zdelo, da so sodniki pozabili na plačila, ter si znova mislil, da je včasih le pametno, če človek ne pokaže vse svoje pameti.
No, vse to je bilo v Ustih časih, ko je bilo žito v klasih. Sedaj pa Ti. dragi striček Matevžek. želhn vesele velikonočne praznike, dosti debelih pisank ta velikih pa dobrih potic. A ko se boš s šunko mastil, se spomni še name!
(Bolgarska
Sedel ie turški sultan v svojem dvoru, ko je zaslišal, da prodaja kmet na ulici grozdje. Tudi njemu se ga je zahotelo. Poklical je vezirja ta mu dal tri zlatnike.
Vezir je vzel zlatnike, spustil dva v mošnjo, tretjega pa izročil paši, da kupi za sultana grozdje.
Paša je zmenja! zlatnik, skril petdeset grošev v žep, ostalih petdeset pa je dal podpaši.
Pa tudi podpaša je bi! poštenjak svoje vrste. Stlačil je v žep 25 grošev, ostalih 25 pa je Izročil četo-vodju, da kupi sultanu grozdje.
No, četovodja je spustil v žep celih 20 grošev, 5 pa jih je dal svojemu pomočniku.
Ali tudi ta je zadržal pri sebi svoj delež, tri ta' pol groše ter dal slugu samo poldrugi groš za grozdje.
Sluga je skočil do kmeta z -grozdjem m ga vprašal:
»Po čem prodajaš?«
»Po grošu grozd«, je odgovoril kmet.
Sluga se je kmalu znašel. Skril je za pojas pol groša, groš pa Izročil kmetu za grozd.
Ko ga je nesel v sultanov dvor, je spotoma naskrivaj pozobal nekaj jagod.
Tudi četovodjev pomočnik je pokusil nekoliko jagod, preden je izročil grozd četovodji.
Četovodja je hnel takrat neverjetno dober tek ter je pozobal še mak) več. Isto je napravil podpaša. Isto paša, tako da so nazadnje ostale komaj tri jagode. Te je vezir svečano položil na srebrn krožnik ter jih ponesel pred sultana.
, Ko je sultan zagledal samo tri jagode, se je nasmehnil ta rekel vezirju:
Sultan In grozdje
pravljica.)
»Če stanejo tri grozdne jagode tri zlatnike, potlej živi ljudstvo, ki obdeluje vinograde, v zlatu in svili.«
Tako je dejal in naložil ljudstvu še težje davke.
Predmestje
Marija Urbasova:
Sivo, mračno nebo... V mestu življenje. Ljudje hite po širokih, svetlih ulicah. Nihče se ne ustavlja, vsakdo želi čimprej iz mračne mestne sivine.
Ulice se križajo ta postajajo krajše in ožje. Predmestje je mrko, tiho in žalostno. Bleščečih izložb in visokih, svetlih hiš ni več, namesto njih so tu le temne ta sive barake. Podobne so si, kakor da so zrastle isto uro iz zemlje; vse so nizke in plašne. Majhna okna gledajo žalostno in boječe v svet.
Barake, umazane hišice, bara-karji... Nekje v mestu so tvomice. Tvorniška sirena kliče vsako jutro
Mladost gineva med stroji in prah pije kri. Nekega dne pa barakarji niso več za delo. S postaranimi obrazi posedajo pred barakami in strmijo v nebo. Iščejo sonca, ki se skriva za visokimi hišami.
Otrok je mnogo. Rastejo brez sonca ta venejo kakor cvetje.
Le nekoliko poznajo ti otroci — svoje matere, ki garajo od jutra do večera, ki trpijo zanje, da bi se njim dobro godilo.
Starčki so podobni otrokom, otroci podobni starčkom. Zjutraj verujejo, da jih bo novi dan rešil, da se bo nekaj spremenilo, zvečer pa ležejo utrujeni ta razočarani nad življenjem ...
uiojs^o z jidajcj : e 3}} i ^ zi oq ib>i 'AaraBuip gg
BZ ajBdOD A3fJBU.jp Oh BZ 33lAB3}OJ
•A3fJBUjp gg bz >[nqo[>i idnjj biubui b.£oax j B>H!W iBunjB^j : tj 3 j 13 p •HA^sunpBJ Md
•l)3p.JA OUI3JOU1 3U BS Ul BIU3J 3f Ed ‘OJS3U1 OJBJS BU
[bzbu ;sdoz qod psi od suja inouod
3S SOUOg '0UABJS0U3 0JS13 3t OX —
<:npoqzA bu
0UP3A BfBliZA 3DUOS Bp “OJ 03}B)} — •BilUiOUOiJSV
•ijod os nfuBjs luaus -3}B3} A ‘BS3J po ISJABZ OJ. ^ M ® f! Q
^Oin BU AOJJ3UIOI
-15}.OS oCjsoijii} s [jzoA iq 35 •oosarn BU |iqOLUOJAB [jZOAjJd iq fBp)J 'AOJJ -3U10}13} AOUOfjjjUi gg BZ 3j|UI3Z po U3f}BppO 3f 33S3^	1 JOSajOJJ
‘{ZOiJ} OlipSA U3JBJ} ‘fBAUIBJJ J03}B3{ B2D3}E1 fE3{3U JSOU53A'3f l‘3J0X — •j2[OUl A03}jnU3J} 'fB3}3U Ulg
} B3U03} 3U Ul BJJJ35 -BZ 3U EUIIU JB3} “fB3{3U ’0J}U1§ — Č.JSOU23A af fE3} “350 —
•IJOJdS 3313§03} 3SA UI3f0d ZBf j}9p -3f qit U13SIN i UJ3S1N : O 3 U 3 f B A
jq«n oti
3f 013S05} 03}i}03} ‘faiSOd ^oaijs aqns J3p3f }S BAOUZ ‘f3J0X • O 3 A 0 S J X 'JUlAOSjJ \
99iu;eius
6SS22)
»*iAOdo} uibj ipiq os Bp ‘jsopr/ BU BUZOdS *Ep9}30 9Zl}q -od 3J0dBZ 3}3AO[5 is 33« ‘UIBAVX l!L -jApo 3t nui »‘fjajBfud iSBjp *qo«
»<:iUEJ
[BJ3JS 3S IS tUiptlT} lUIlUSJJBJ} g«
:}BSBJdA Op3}3U 3f BS ‘}3p3S -po 3{ qif O)} -BJOdBZ lup BU UOfOS -qO f}3pBS3JBZ [iq 13} IHBZZBJ B203J3U 31 30JJ3N -B5}lZ3{ B23U33§BJIJd q03flU foiui ra jsiiouini} p^uaure iuae[$
»*B}3p CS3U3fJOZ'iJ(LV BfJOJAB JOJAB U13S ZBf j[B — 3U OUABJ 3fUpEZ«
»‘E}
-3p JOJAB IU1BS 3JS Bp ‘}U3UlOd 0X«
»•oisp
3fOUJ l}0[33 A BUJ Bi p 3f Bp ‘}33}3J .
o}30 }q 0J}qBq jpodsoS “9f 03}BX« »<;q3dsn jjbj opAjzop opp of ep *2tns
-BZ IJISBA 03fl|03}3U jpnj 3f OAOJOQ«
:iABJ.Sp3id [BAOAJS -OSlJd 3i’ J>j ‘BJ3J0 BS3A0SBUinQ JE? -BJdA A3D}Bp3[S pSUJZl Op3}9U 3f B}3p BSSAOSBUina ES33J3U U3jUI3Jd Bjq
iiopsfauv
(Plus:)
•iu JJ3A0J3 ‘3fJ0 UIOZ3J3Z Z ‘JU JJJ} B
‘9RJ HIB132 »d d 1 e)(ue6f)
t!BtlS (5)SUIA0^ roZapJAEU
bj 3ub;sbu 03}b^ -(HiiidAso ougoui of ui ujouBiojfBd s 05}3;qo oioq ofsujs -3Jd sp raiJBU BJ BU 3J}3[qO |is 15}S -uiAO}} ofiqop np§i}Bp3}S a nipo bn
•3pW§B4<*A 'gl
•0riJ033Jd 33JJBAOJBA UJ ‘J3d B}ZJUJ 3S IJ3JS3S BJOIU 3S fBS ‘njBJ3}q BJ}OJ 33A IJSOp iqBJOd 3S ‘33d OJBU 3}3R
ra loti} f3JdfBU ouiaSjiid ‘i^bz
-jpZA 3ty|BAOJBA OfSJOUJ Of 13} l(AO}}OA* g) JSOJSdBU BAjHjSndOp 33AfBU J03}IB3{ ‘B§fUBUl I33d U.l 3f|q3AS B3JOJ BJOSA 3f *33}i}l43AS UI3JBZ 3}3§ Ul 33d f3id -fBU OU132£Ud 3Q 'B5}OJ JOUJ BpBd ‘30 -IZ BJnjBJ3dUl3J 3JSBJ 03} OUSBpOiSJ •OUJ3S?}Jd ?3d uqp ‘}J3JB? 3UJBZ 13} ‘OOl? OJSBULA03} BUll ?3d BU^UJ3}3j3
*3fUBSBJ<lA "pl BU JOAOSpO
a>i;u«A|Sueuz ape|iu ez
Uirsr3UAlJ3}StCU A .‘O[0§ Ul Uiop BU
3|BfBqn jui os Bd usiui ‘uias |3do§
'U330 A BZ[OS BjBJSjBZ 3f mU03}jSJBUl
u; ouis !iq3J0 »i^JOui jJ3jB3j jo3}1} -03} “3}iq3JS Ul 3}ftlJ Bd tipoqA 3} ISA« ‘OS HlUl^n *lB3jJ3(B2 U13S ‘»JllU “Of3p«
• • • isjd eaouz ui jsid *)SJd biubs B}iq
3t *j}S3S OUIS J01UB3} 1}B — HBJliS} UJ 3S ouis jiBUSci • • • }3qajS *i3q3JS ui JSid A BUlB3}OJ Ul OAB[S Z [lllU ‘»tipOl| -Zl« 3} UI3S JlUBJ^J *JUI34 A |}jq OUIS Bp ‘jusbz }iq 3f ouiBf a poi}A 'ouzodsjd i[B — nouo3}od ouis jljUBjc} -c}3uqoq
-B2 OPUOLUBZ IlUBU pBU 3f 1BJ3}BX
•03}
-OJ z |IUqBlUBZ OUJBUIOJBUI IU3S ZBf IfB ‘3UIBA l|JZO StBJUUlU 3S OS l^IJBA -0X '?3A fB3}3U |lU3UJ0<i UI3S !q?lUp A jjfB3} '3J0A0S0d ll5Uf}3}BZ Ul }Bf3p UJ3S ‘»SAVOp« ’fB3} 3§ Ul 3f^OJO 1}3ZA -po unf *i{in3}3}n qif ‘oposBZ a o^Bdv l}iqBAZ ‘3J13}3S 3UfOq !}Bd03}Zj ‘OULIBJ
i[Bdoio ‘sfuzus !}iqBJSn ouioq 03{B3} ‘l[BqiSn J3J 3JJ5BU lfBA03{ OUIS 3d3Q •iiqjq iraiU3fuo}3}S s ppiSajod i}Bjoui 3S OUIS OfUBA 'ESJOSIA U) Ul BSjOp 33A fB3} 1}B A3fUZ3S J3d B}iq 3f BfU -3}ni '»lUJBf l3}§lUfoqZBJ« A ISIJEAOJ S }3d33 3? UI3S Bd “3§ 0}BUI Ul }p3J }3?
-bz uias o§iq B2 'RUSojod as ui oqnp
-ZBd pod IlJBpS qif *SlfU3} fB3}3U UI3S }iqBJS0d ‘OjEfEJ JB3} 3f IUI 3S 30J§ »Jipfod Bd ‘1JIUS3JBZ 3f ‘»Uipj«
•}Bp3}SOd 0UJ3A3U U] OAlf}n3UIOd 3UI J3J SOU BU }JU3}B-BU
ifif is ‘ui3oqoi uiijapj “uin}ipA z B}
-Bpo }BSUqO ‘n3}BJJ S03} PllJBJd A 3JS -1} p3Ul piU3}BJA ‘BjBJO }3ZA 3f 3^0
»•Bfijn fBd -U3}S 3S iq BP ‘II203}S iq n;3Ujx ^
:UBpU3ABtJ [Bf3p UT 3flU3UlAS A flUZUSA ‘[JdpO J3dOZ Of ‘OSj{U3} U13S }JdB2 ‘03}llJBJd OU431 -OJS OJBJS }8p3lSBZ BAOUZ Bd 3S 3fU
-pBZBU ‘3§np 3US3JS 3fOUl OUp A lJ3Jp -OJd }3J0l[ iq JO>}B3| ‘[B30 BZZl }jJ3Ul -3Jd BSBJ Op BSB3 po 3f 301 33Q *B3} -pB}S3Jd B}iq 31' OfjSlJBAOJ Ul d.SLLI BU [3SIUJ 1}B	BJ330	[Bq 3S U13S OjB^
'llldjSBU BU fnf[BJ3}BZ Ul sPi-id
:0[BDl}3} Ul 0[jqi3A 31U J3J 0[3JS 0U43fjJd 31' 3UI 33U0$ ‘C..Bi -BU Ul 3poqOAS 3JB[Z qijso>}ps[S O ;Bf[ -SIlUZB.l 0SjfU3} 03[S|0S pBU UOfUC^S U13S OfOOU 03}j[3A p3id (Up jB3}3[v]
■AB}S l}j}3iSZBJ Zl d;:BU BU 1}SIUI 3Alf[3Z0d Uj 3B}IJ Zl 1}BIL B}
-dajzi Biqopop iubu }q 13} “SoijEd »ibs
-UB3 SBjd PB« Oj'Bf}ABidlid 3U 33 Ul qoqoz a ojBiuiu sbu 33 “iiuinp psid j}BA03}Sn.[SIJd 3rBJ3d3.lJ OUIS EiUCQ “EUS3JS 1}JA Op OJJOSjA l|BqiABZ jliq IS OUIS Bd 33B[l} ‘[3JOJOIOS UI jAB}20}
-oS ouis qig nfjapod niu3§BU ojufsuis
30U0S 3§ 3f 3S BP “l[BpBd Ul 3D[OZ03} l}B2BJA3id ‘dlSBU BU OUIS !lBZ3[d
‘lf[lU3Z BU (Bi [35}id 3f 3S }EJ3}BJ ‘BZIU03} IJB3J.JIU UI !JjqBA B[3pBZ qBAlfU q.jfUZj}q BU 3f 03} “BABJ4 B3J0SIA BJSBJSJd dlSBU 3f 03} l}3Up
qiuj3}0d 'q!50JA qo BS3§n bz i!U3}Bj
-BZ qit IS I3J S3J3d fB3}3U BZ BUl}3J -3d jiqn3}S0 B23Uqopod fB3} i}B 03q -Bd ‘3{IUIUB[S AOJ330 |}B OJUJ OUIUIBUJ BUIOp [JU3}BUIZl 3f ‘U3f[lU3§BU OUJ3U3 -lid UUI3J Bd }iq 3t BQ 'ifUZUS S 33A -OSiJ 1}B 33UJ5 *qiUfOqZBJ 1}B OSUBfip -“I s? m 'saosb}2 3irpn53id |Bj}02 Ul [B}3q3[q J3J lOO OU40qBJJS [BflABZ “}i}iJ3} ui }Bqidos ‘optu2 bu 3pni2 zi
‘dn3} EU Bdn3} Zl 3f IB31B31S -ZASJE}^ l[B Z3UBJ* ‘B3}Bf 1}B BqjV\[ ‘3{33UOX !}B 3}33UjX »pid§« BU [BJS 3Z 3f 03} ‘IJSid 3JSBfBS ‘353pj piU2 0}3i23S B[30Op IU 3S 33U0S 'B|l}3S3A 3S Ul B}B3}B3}S ‘BjlAO} 3S Ul B}BZ3}d ‘ZSpBJIU B3}SflUO} -03} BSA BJB3}3JS 3f 3S fB3}B.rx ‘3fU3U -3d3iq Ul 3f}3S3A 3SBU }iq 3t dlSEJv}
os|U|x
djSBN
•V*»VW^V*VWVVV'«W*^.WvV'AW^«VW»VV«W»'ANAA/</AftA*W*WVW*VVVVVV*»VVVVVW»*AiV'*VVVVVWrfWWv'..W-'.VJ\y.<WV^,..V..'vV^
Zaklad v Zmajskem jezeru
Edtnond Muli er.
»Hej, starina, kdo neki naj verjame, kar pripoveduješ?!«
Grobna tišina je nastala po besedah starega šerifa Jonesa Gilberta. Pestra družba farmarjev in prerijskih jahačev je nepremično strmela v shujšan* starčkovo lice. Nazadnje se je starec zganil m dejal:
»Naj verjame, kogar je volja!«
Belolasec je mirno pogledal v šerifove oči. Trebušasti krčmar je bobnal z dfebelhni in okornimi prsti do točilni pločevini. Igralne karte so tleskale po surovo stesanih mizah. Okrog svetilke,' ki je visela s stropa, pa se je vlekel dim.
»Hm, morda ni vse izgubljeno?«, je znova začel Gtlbert ter mežikal z rahlo priprtimi vekami nekam v steno, kakor da bi videl pred seboj okovane zaboje, napolnjene do vrha z zlatom in srebrom. Stanec je v mislih ponovil povest o dragocenem zakladu plemena Inka, ki je ležal skrit v podvodnem rovu Zmajskega jezera, za katerega pa ni vede! nihče, ki je imel belo polt.
Pri nizkem oknu je čepela nemirna in pestro oblečena skupina štirih mož z bradatimi in zagorelimi obrazi. Njih oči so se naskrivaj srečevale in vzplamtevale od zk>be. Komaj je končal belolasi prerijski lovec, že ie četvorica hrupno zapustila krčmo. Vrata so se za njimi s treskom zaprla. Zunaj so se Slišali še vzkliki, se je slišalo hrzanje in jahači so se IzgubHI v noč.
V	gostilni je ostal Jones Gtlbert ter stopil v sredo izbe.
»Možje I Je zaklad ali ga ni? Samo »črna detelja« ve zanj. A vi. Flat-soo, boste sami krivi, de ne bo za-
klada v jezera.«
Jones Gilbert je vzel črni široko-krajnfk z mize, vrgel krčmarju dolar ter odšel.
V	srebrnem hminem svitu so se tiho razlivali nizki in nakodrani valčki Zmajskega jezera, ki je ležalo med strmimi pečinami
Zmajsko jezero!
Ob skaloviti obali se je pošastno vzdigovalo nekaj bornih črnih smrek, skozi katere je lahko šelestela večerna sapa. Na beli prod so pljuskali valovi. Znenada se le mirno vodno površje razgrnilo, a iz vrtincev sredi jezera se je dvignila človeška glava, za njo pa ostalo tek). Zašuštek) je v obrežnem grmičevju in v prozorni mesečini so se pokazale temne silhuete treh do zob oboroženih mož.
»Končno!« je pritajeno vzkliknil njihov poveljnik ter stopB k vodi
»Kako je?« je vprašal potapljača.
»Štiri sežnje pod gladino Je vhod, nato rov in stopnice... in prostor
—	prepoln okovanih zabojev. Težki so...«
Poveljniku so se skrčili sohi prsti kakor ptici-roparid.
»Počakaj, da ti plačami« je vzkliknil.
Starcu je zasijal iz oči zloben blesk. Roka mu je segla za pas, pomerila in sprožila. Strel se je odbB od črnih pečin, v phiskajoče valove pa se je pogreznil potapljač. Nesrečnež je izginil v globinah ZmajsKega jezera.
Poveljnik je stopil nazaj in poklical pomagače: »Naprej, po zakiadl«
Toda prvič v življenju se ie »Črna detelja« zmotila! V okovanih in težkih zabojih je bSo samo — kamenje. Flatson, stari m premeteni lisjak, jih je prevariL
kotičku srca se je začela oglašati vest. Obljubljal sem: četvero sveč na oltar, desetak za mašo, šoli glavo m nalivno pero sestri Majdi Tudi ona mi je lani podarila pentljo, ki sem si jo potlej privezal kot poglavar Indijancev okoli vratu.
»Skozi smo, juhej, skozi!« smo zaklicali skoraj vsi hkrati Znova smo rili da nam je prst škropila v obraz. Še mak), pa smo stali pred jamo, vsi prepadli, umazani m raztrgani Kako lahko mi je bilo pri srcu. sonce ni še nikoli tako lepo sijalo, kakor ta dan. Hotel sem zavriskati ali spomnil sem se na domačo hišo, na palico, na šoio. Spomnil sem se na sveče, na desetak, na očetovo pratiko. Obljube in zapuščina so se nekam razblinile, le šrba m očetova očala so ostala in postajala vse večja m večja, velika kakor grozeč in temen oblak. Brez besede sem zapustil »razbojniško družino«. Pot domov je bila trnjeva. VeS čas ml je bHo. ka-
Banja Luka — srce vrbaske banovine
Slavko Prom.
V	hangartu sera zlezel na pilotski sedež ter si ogledoval vsemogoče vzvode in aparate: krmili* višinomer, tlakomer itd. Zlezel sera iz aparata ter opazoval dalo vojakov. Za-okrentli so jeklenega ptiča in ga izvlekli na plan. Po temeljitem pregledu je bil stroj gripravljeti. Milan si je nadel usnjato obleko Id zaščitne oča-le. Nekajkrat je letalo zakrožilo nad letališčem In gladko pristato.
»No stric, korajža velja!« je zaklical nečak, »poizkusi kako je zemljami v višini tisoč metrov!«
Milan se je zavihtel v sedež m se prepasal z jermeni. Komaj sem utegni zaklicati »Pa ne na avklenic šele
kor da sem nekaj pozabil. Doma sera dolgo postajal pred durmi, preden sem vstopil.
Doma je bilo vse kakor po navadi: oče je sedel pri svoji pratiki m mati ob oknu. Oče je vzel očala, položil v pratiko kos traku, izvlekel iz hlačnega žepa veliko, rdečo ruto, obrisal očala, ji'h položil na nos tor zategnil:
»Kje si se potepal?«
Kri mi je zalila obraz in izjecljal sem:
»P — pri Ti — tine — tu sem se u—u—učil!«
»Kje imaš knjige?«
Knjige, ah d&, to je bflo, kar rac je vleklo nazaj med potjo!
»Kje so knjige?«
Očetu je skočila šiba kar sama v roke. Šiba je hitro odpela. Pozneje sem izvedel, da me je videl hlapec ter povedal očetu, kaka se nam je napletla.
nad zvezdami!« Letalo se je že ločilo od zemlje. V ostrem loku okoli visokega dimnika parne žage je krenilo preko mesta proti Donjemu Še-rifou ter izginilo za hribovjem. Za četrt ure, ki so bile zame cela večnost, se je letalo prikazalo na nasprotni strani v veliki višini ter se skoraj neslišno približalo letališču in pristalo. »VazduŠno krstenje« je bilo končano. Samo meni je bilo težko, saj sem sveto obljubil mami. preden sem odšel na rajžo, da ne bom da! krstiti — namreč vadušno — svojih grešnih kosti.
Mi z očetom in sestro smo se vrnili, Milan pa je odletel v Mrkonjlč grad.
Prihodnji dan sva odšla z očetom iz Banja Luke ter se vrnila domov polna novih doživetij — vsaj jaz.
KONEC
M
Marihcr
Velikonočna številka »Obzorij1'
Tfk pred Veljko nočjo je izšla letošnja četrta številka mariborskega mesečnika »Obzorja«, revije za leposlovje, umetnost in publicistiko. Uvodno pesem, »Razgovor v pozni uri«, je prispeval Branko R u d o 1 f; v njej je njegovo čisto hei-ne-jevsko zajeto občutje bolne sedanjosti, malo pikro, a obenem še vedno dovolj polno vere v vstajenje in odrešitev in strahotnega kaosa četrtega desetletja dvajsetega stoletja. Vrnko Z i tn i k je zastopan s tretjo svojih »Podob«, z »Nevestinim slovesom«, ki potrjuje že zadnjič omenjeno ugotovitev, da stopa pesnik v novo razvojno fazo. Tretja pesem sta soneta Radivoja Reharja »Minil je čas«.
Med leposlovnimi prispevki nadaljuje Anton Slodnjak svojo novelo »Vrnitev«, ki dokazuje,, da se pričenja dosedanji umetnostni zgodovinar po svojem romanu o Prešernu uspešno uveljavljati tudi kot beletrist. Znova se je oglasil Anton Ingolič z novelo »Splavar Franc Vitužnik« in posegel tu na novo, a prav tako zanimivo, doslej pa še dosti manj obdelano štajersko področje kakor v svojih »Lukanih«. Prispevek je menda priprava za večji roman o splavarjih, s katerim se Ingolič že več časa ukvarja.
Tretji prispevek v prozi je Milana Kaj-ča črtica »Težaki s Tkaleca« (pravilno je le Tkalca!). V njej nam prikazuje zopet odlomek iz našega prekmurskega življenja, ki mu je postalo najbližje.
Ostali del izpolnjuje Janka G1 a s e r j a nekrolog prelatu dr. Franu Kovačiču, dr. Vita Kraigherja študija »Slovenski župani ob naselitvi Slovencev v Alpah«, Radivoja Reharja premišljevanje o »Obnavljanju razvrednotenih vrednot« in scene, v katerih ocenjuje K. O z val d spominsko knjigo tehniške srednje šole v Ljubljani ob 50-letnici zavoda, J. Dola r pa Rogerja Martina du Garda roman »Taki so ljudje«. Opozarjamo zlasti na Kraigherjevo studijo, ki pomeni novo gledanje na neke probleme naše davne slovenske preteklosti. Reharjev članek je prispevek k razglabljanju o vzrokrh in [zgledih sodobnih duhovnih, umetniških in političnih pojavov.
Tako nudi ta najnovejša številka precej pestro vsebino m najlepše izpričuje potrebo svojega obstanka. »Obzorja« izhajajo kot glasilo Umetniškega kluba, uredništvo m uprava v Mariboru, Kopališka ul. 6.	—r.
Grozna najdba na pokopališču
V ŽENSKO LOBANJO ZABIT
«*
CROATIA
99
zavarovalna zadruga
Ustanovljena leta 1884. po občini svob. in kralj, glavnega mesta Zagreba, je najstarejša domača zavarovalnici z izvrstnimi temelji. Doslej je izplačala razne odškodnine in zavarovane glavnice nad četrt milijarde dinarjev in je s tem nadomestila, oziroma ohranila toliko vrednost narodnega premoženja.
..CROATIA- zavarovalna zadruga prevzame vse vrste življenjskih in elementarnih zavarovanj. Obrnite se na GLAVNO ZASTOPSTVO »CROATIE« v Mariboru, Cankarjeva ulica št 6.
m. Razsvetljena Kopališka ulica. Mestno delavstvo je zadnja dva dni montiralo obločnice po Kopališki ulici, tako da je dobila ulica končno vendarle potrebno razsvetljavo.
‘ Opozorilo prebivalstvu. Vrako nedeljo posluje pod okriljem društva »Sola in dom« v knjižnici Pedagoške centrale Koroščeva ul. (Državno učiteljišče) od 10. do 12. ure dopoldne vzgojna svetovalnica, ki nudi po strokovnjakih pomoč pri onih otrocih, kojih vzgoja je iz ka-koršnega koli vzroka težavna. — Društvo »Sola in dom« v Mariboru.
Hotel »Orel«, najboljša izbrana ljutomerska vina, Salvator pivo, izbrana kuhinja, ribje speci alitete, fogoš, sil in čandar, zmerne cene.
PO TRIDESETIH LETIH ODKRIT ZLO CIN
ŽEBELJ
Ko je grobar prekopaval nov grob na farnem pokopališču pri Sv. Marjeti niže Ptuja, je naletel na žensko okostje. Nič takega ni bilo to za grobarja, ali znena-da je opazil na prsteni lobanji nekaj zarjavelega. Pri pobližjem ogledovanju je opazil, da je v teme ženske lobanje zabit dolg žebelj. Kmalu se je raznesla novica o grozni najdbi po vasi ter se je nabralo na pokopališču dosti radovednih ljudi
Nekateri iz med njrh so se še spominja-
li, da je bila v grob položena pred tridesetimi leti mlada žena. Po komaj dve in pol letih zakona je neko noč zmenada umrla. Mož je rekel, da je spala ob njem in da jo je našel zjutraj mrtvo ob sebi ter da ne ve, kaj je vzrok njene smrti. Pokopali so jo. Umri je mož, ki jo je umoril ter odnesel skrivnost v grob. AH resnica je vendar prišla na dan ter oživela mnogo govoric med kmetskim prebivalstvom
POMLAD VABI NA POHORJE
Za praznike se nam obetajo v hribih najlepši dnevi. Pohorski vrhovi so še vedno zasneženi, posebno Črni. vrh in Velika kopa. Pomladno sonce žge, da je veselje! Do planinske koče pod Veliko kopo je cesta že kopna, v dveh dobrih urah jo dosežete iz postaje Dovže v Mislinjski dolini. Pridite, obiščite te dni dom na Veliki kopi, pri nas je mir, gorski zrak, čudovito lep razgled na zasnežene alpske vrhove, odlična postrežba .in višinsko sonce, ki podarja v tem času poit, ožgano kot nikdar v poletju! Sonce vabi v planine!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM CEN J. NAROČNIKOM, INSERENTOM IN CITATELJEM
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »VEČERNIKA«
tn. Umrli so v Mariboru in okolici i
Schmidt Jakob, 90 let, Krekova 18; Koderman Marija, 69 let, Trubarjeva 4; Železnik Agata, vdova po fin. preg)., 73 let, Jezdarska 8; Jug Ana, vdova po nadučitelju, 92 let; Magdalenskg 24; Čepe Miroslav, sin tkalca, 5 mesecev,'Pobrežje; Mihelčič Matija, čevljar, 36 let, Betnav-ska c. 29; Rojlc Gizela, uradnica, 25 let, Ob brodu 5; Colja Karolina, žena kaz-niln. paznika. 69 let. Meljska 91; Zgrablič Olga. hči profesorja, 29 let. Krčevina; Lepenik Jakob, pleskar, 79 let, Pobrežje; Rener Friderik, železničar v pok., 70 let, Studenci;'Perko Terezija, žena skupino-vodie drž. žel.. 59 let. Studenci: Wagner Marija, vdova zidarja drž. že!.. 50 let, Pobreška 38. N. p. v m.l
ni. Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Zdraviliško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši od sobote, 8. t. m., od 12. ure do nedelje, 4. IV., do 24. ure OUZD zdravnik dr. Teobald Zirn-gast. Maribor. Kralja Petra trg 3/1, Dne 10. t. tn,. t. i. velikonočni ponedeljek, pa dr. Ludvik Novak. Maribor Stolna ulica št. PII!
m. Poročili so se v Mariboru: Pivec
Konrad Tkalski podmojster. in Maček Marija. tkalkit. oba na Teznem: Weis Pavel, ključavničar drž. žel.. Tezno, in Matuš Amalija, gospodinja, Ob železnici; Pela-
her Janko, zasebni uradnik, in Valič Elizabeta, zasebna uradnica, Cvetlična 35; Tišler MakshnHijam, strojni ključavničar, m Lastovka Ljudmila, zasebnica, Meljski hrib 82; Zamuda Martin, ključavničar, in Šprah Roza, hči posestnika, Mlinska 10.
š. Šahovska sekcija SK »Železničar« priredi na velikonočni ponedeljek brzoturnir za prvenstvo Maribora 1939. Prvak brzoturnir-ja prejme spominsko plaketo. Prijavnina znaša din 5.— od osebe. Zadnji rok prijave ie dne 7. IV. 1939. Prijave sprejema tajništvo
kluba na stadiona dnevno od 15 19. ure.
Cas in krai tekmovanja bo pravočasno objavljen
SreeaVasiaka!
Novo žrebanje drž, razredne loterije že 14. aprila I
Nabavite srečke pri »VIRU SREČE«, PUTNIK-u, Maribor, Trg avobode-grad.
Uradna potovalna pisarna in menjalnica, glavna kolektura drž. razredne loterije.
m. Harmonikarski koncert v Studencih.
V nedeljo ob 4. uri pop. bo v gasilski dvorani harmonikarski koncert, ki ga bo vodil g. Hartmanu. Odlično Izbrati program obsega samo klasična dela. Odmore bodo izpolnile humoristične enodejanke. Prireditev obeta nuditi velik umetniški užitek, in zanimanje zanjo je že zelo živahno.
m. Izlet na Oplenac. CMD vabi na po-klonitveno romanje na Oplenac. V Mariboru sprejema prijave ga. Lipoldova (tel. št. 22-18) in šolski upravitelj v p. Franc Cvetko, Turnerjeva ulica 28. Voznina za II. razred ie 280 din, za III. razred 200 din in prehrana 35 din.
Po treh mesecih zakona se je mlademu paru rodila hčerka. Srečna mali je dejala aotru:
.,Pomislite, tnoja Nedtca se mi je nasmehnita že tretji dan po rojstvu."
„Verjamem, je odgovori! boter. Cc se je moglo dete roditi že tretji mesec po poroki, zakaj bi sc tretji dan po rojstvu no
znalo smejati.
Kdor hoče prodati, mora oglaševati!
ZlatO po višji ceni kupuje
J. JANKO draguljar
Maribor, Jurčičeva 8
PRODAJA:
Kuhinjske ure od din 85*-, budilke od din 38' RoCne ura od d,n 70 -Zepne ure od din 34*-
Sebsffh.useu, Longiees, Omega, Doza itd.
NAJCENEJE!
* Restavracija »Zamorc« nudi prvovrstno kuhinjo, vina lastnega pridelka, šilher in Ijutomfcrska, bock pivo. Se priporoča M. Welugerl.
* Rdeči križ Devica Marija v Brezju pri Mariboru priredi na velikonočno nedeljo ob 15. uri pri g. Zupanu Jakobu v Dolgošah igro »Lumpacij Vagabun-dus«. Vabljeni!
Cenjene stranke so s trboveljskim premogom, v plombiranih vrečah jako zadovoljne. Poskusite tudi Vi! S. Tičar, Jezdarska 19. Tel. 27-15.
* Starešinsko društvo bivših J. A. D. Triglav v Mariboru ima svoj redni občni zbor dne 16. t. m. v hotelu Orel v Mariboru, ob 10. uri dopoldne. Udeležba za člane obvezna. Odbor.
* »Grič«, koline, avtocesta, elektrika, prenočišča.
* Krasne Izlete v tu- in inozemstvo prireja »Putnik« Maribor z luksuznimi avtokari. Zahtevajte prospekte pri »Put-niku« Maribor.
• Gostilna Mandl, Radvanje. Oba praznika koncert (VVergles), prvovrstna pekrska in ribizlova vina. Bogata kuhinja.
JGyj e to?
Naravno 2 Soi
črte bonbona
Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova cesta 33, tel, 22-13.
Kino
* Grajski kino. Od sobote, 8. aprila, dalje veliki zgodovinski film Hotel Sacher. Wily Birgel, Sybile Schmitz in Mariborčanka Elfi Mayenhofer.
Kino Esplanade. Velikonočni spored: »Kralj planink« po naflepšem istoimenskem Ganghoferjevem romanu. Hansi Knotek, Paul Richter.
* Kino Union. Naš velikonočni spored: »Čuvarji Indije« s priljubljeno deklico Shirley Temple fn znamentim Viktor Mac Laglen v glavnih vlogah.
Zvočni kino Pobrežje 8., 9. in 10. aprila prekrasen film »Princeza korak. Ita Rlna in Svetlslav Petrovič.
Pohištvo
kompletne stanovanjske opreme dobavlja najceneje OBNOV F NOVAK, JorSKeva ulica 6
* Sokolska četa v Radvanju priredi na svojem odru v šoli na velikonočni ponedeljek. dne 10. t. m., ob pol 4. uri popoldne Cvetka Golarja veseloigro »Dve nevesti« v 3 dejanjih. Prijatelje ljudske igre vabi k obilni udeležbi odbor.
Največji užitki! Nepozabni spomini! Divne pokrajine! Potovanja z luksuznimi parniki »Jugosl. Lk>yda« Kraljica Marija in Princesa Olga. Prospekti, vse informacije in rezervacija kabin pri »Put-nikti« Maribor.
Mariborsko gledallsie
Sobota; zaprto.
Nedelja, ob 15.: »Partija Šaha«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob ,20.: »Dijak pros-jak«. Premiera. Izven.
Ponedeljek, ob 15.: »Prodana nevesta«. Znižane cene. — Oh 20.: »Matura«. Znižane cene. Zadnjič.
Velika noč v maribor. gledališču. V pričakovanju, tudi vnanjih velikonočnih
gostov v Mariboru se na oba'’praznika vršita tudi popoldanski predstav?. Na Veliko nedeljo se zadnjič vprizori Bevkovo zanimivo m prisrčno dčlo »Partija šaha«. Na velikonočni ponedeljek pa se ponovi priljubljena Smetanova komična opera »Prodana nevesta«. — Na Veliko nedeljo zvečer se Vrši premiera glasbeno in režijsko prenovljene klasične operete »Dijak prosjak«. Na velikonočni ponedeljek zvečer se poslovi zelo uspela in zabavna komedija »Matura«. Pri tej in pri obeh popoldanskih predstavah veljajo znižane cene. *
Občni zbor zavarovalne zadruge ..Croatiae'
Dne 29. marca se je vršil v Zagrebu 53. s čimer so zadružna jamstvena sredstva skupne zadruge »Croatiae«, — - —
_	MIHIV.	Ob JC
občni zbor zavarovalne <.aU>UKc pod predsedstvom zadružnega podpredsednika g inons. dr. Lovra Radičeviča.
Glavni ravnatelj zadruge g. M i h o v i 1 Nikolič je podal občnemu zboru letno poslovno poročilo o uspešnem delu in daljnjem napredku zadruge v zaključenem letu. V velikem prometu zadruge je viden dokaz, s kako velikim deležem sodeluje »Croatia« v našem gospodarskem življenju. Na račun škod in zavarovanih glavnic je izplačala v samem letu 1938 din 20,571.282.04, od svojega začetka pa je za isti namen izplačala din 262 rniilj. 795.849.31. število članov zadruge stalno narašča, zadruga pa zaznamuje s koncem leta 114.587 polic z zavarovano vsoto oziroma glavnico dvanajst milijard dinarjev.
»Croatia« daje redno nad 80°/o letnega por »lovnega dobička v svoje zadružne rezerve ui je tudi letos občni zbor odobril predloženo razdelitev poslovnega dobička v tem smislu.
».	cuu	areasiva SKup-
no s predbilančno dotacijo in prirastom povečanega poslovnega obsega v preteklem letu narastla za din 11,593.453.51, tako da sedaj znašajo sknpno din 140,645.233.24.
Po podelitvi absolutorija so bite dopolnilne volitve »n so izvoljeni za nove člane g. inž. G juro Stipetič, profesor tehnične fakultete, v ravnateljstvo, in g. dr. Ivo Bačič, ravnatelj Prve hrvatske štedioniče, v nadzorni odbor.
•	H’	se ie vrš*!a po občnem zboru,
je bil izvoljen za predsednika zadruge namesto odstopivšegn prof. arh. g. Janka Holj-ca dosedanji podpredsednik in vršilec predsedniške dolžnosti g. mon«. dr,. Lovro Radičevič, za podpredsednika, zadruge pa je izvoljen dolgoletni član ravnateljstva »Croatiae« g. dr. Branko Pii ver! č, glavni ravnatelj Prve hrvatske štedioniče in predsednik Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu.
Zanimivosti
Ljubezenska dogodivščina Wilsona
REŠITELJ FRANCIJE JE NEKOČ
Predsednik Wilson je 1. 1912 kandidiral za predsednika Zedinjenih držav. Na agitacijskem potovanju mu je njegov navdušeni pristaš, bogataš Pečk v Connecticutu ponudil svojo krasno vilo za oddih. V odsotnosti Pečka se je Wilson zaljubil v njegovo ženo, na skrivaj sta si dopisovala še mnogo let kasneje.
Pečku je slučajno prišlo v roke Wilsonovo pismo, iz katerega je zvedel za prijateljev odnošaj do žene.
ZAKRIVIL LOČITEV ZAKONA
Kot dober patriot ni maral škandala, dosegel je sporazumno ločitev. 2enin odvetnik ,ki o stvari ni bil poučen, pa je zahteval previsoke alimente. To je Pečka tako razkačilo, da je označil samega Wilsona za krivca razporoke. Kasneje je obtožbo umaknil in sodišče je priznalo ženo za krivo.
Wilson je odkupil ljubezenska pisma za visoko vsoto denarja. Peckovo ločeno ženo pa je namestil v tajništvu državne zakladnice kot uradnico.
Pljuča orjaških kitov, uganka učenjakov
IZREDNA VELIKOST IN ODPORNOST NAJVEČJEGA SESALCA MORJA
K biološko posebno zanimivim živalim
spadajo kiti, toplokrvni sesalci m orjaki med ribami.
Človek more vzdržati pod vodo kvečjemu šest minut. Kit prihaja vsakih 10 do 15 minut na površje, brizgne do 8 m visok curek pare, zajame pet do šestkrat sapo in spet izgine pod površino.
Znanstveniki proučavajo zdaj, kako more kit zdržati dalje časa pod vodo. Dognali so, da ima pri tem debela plast kitove tolšče nemajhno vlogo. 18 m dolg kit tehta do 70.000 kg, od tega odpade
30.000	kg na mast. V glavi kita tiči posebna oljnata tekočina, s katero napolnijo ribiči do 15 sodčkov. Tekočina vsebuje ogljikovo kislino. Pljučne mišice so pri kitu močno razvite, tako da vselej izibrizgne ves zrak hs sebe.
Šest litrov zraka, ki ga more človek vsrkati vase, se nikoli ne izprazni iz pljuč. Slab zrak zaostaja in nas sili, da
moramo svežo sapo večkrat zajeti. Pri kitu se je pa že primerilo, da je smrtno ranjena žival vlekla pod vodo osem ur daleč ladjo in šele nato podlegla. Delovna funkcija kitovih pljuč mora biti res izredna.
X Najstarša oklopnica. je bila zgrajena že 1. 1530 v Nici. Sodelovala je pri zavzetju Tunisa, imela je več topov in 3009 mož posadke. Oklopnica „Sancta Anna“ je bila krasno opremljena, pod krovom je bila sprejemnica, kapelica in pekarna. Trup je bil obdan s svinčenim oklepom, ki ga sovražne krogle tistih časov niso mogle prebiti.
V	majhnem kraju Pikardije so občinski očetje svečano sprejeli kralja Ludovika XIV. Župan je začel:
»Kralj, največji, najboljši, zelo spoštovani, nad vse milostivi...«
Kralj, vznemirjen po takšnem začetku, ki ni obetal skorajšnjega konca, je naglo odsekal:
» ... in zelo utrujeni...«
Pomoč le tu!
Vsi, ki trpite
na kamnih v žolču, ledvicah, mehurju,
zdravilni DUBRAVKA - čaj
sestavljen v kem. farm. laboratoriju
lekarne Mra. Ph. IVA ANDRIIICA v Mostaru
in prav kmalu boste rešeni teh neznosnih bolečin. Uspeh je zajamčen po kratkem zdravljenju. Prihaja veliko zahval in priznanj, — Škatlica 100 gramov z natančnim navodilom din 50'—, tri škatlice din v zavoju franko poštnina.	^
DUBRAVKA-čaj dobite tudi v vseh lekarnah I
Rog. S. St. 14471 od 21. V. 1938
Leseni krožniki poljske armade na Labi
PUSTOLOVSKA GOSTIJA POLJS KEGA KRALJA ZA 30.000 VOJAKOV
noži. Vsak vojak je dobil lesen krožnik
Prihodnje dni začne izhajati v »Večerniku« nov zanimiv roman Florence Riddellove
hevotM titdmu
Napeta vsebina romana je zajeta iz sodobnega življenja v francoskih kolonijah severne Afrike. Junakinja romana Fenella, Francozinja angleškega porekla, odide v Tunis, kjer stopi v stike s francosko tajno legijo. Med skrivnostnimi Arabci, živečimi po širnih peščenih ravninah, doživlja v pisanih orientalskih mestih in oazah ter tihih vrtovih v mesečini burne trenutke, Id so v zvezi s podtalnim rovarjenjem upornih Arabcev proti Franclji. Fenella pravočasno prepreči prelivanje krvi arabskih rodov in s tem Izbruh konflikta nasprotujočih sl Interesov. Roman
„Nevarna ljubezen"
je poln razburljivih, nevarnih prizorov in prepleten z zagonetno ljubezensko zgodbo. Hhratl pa prikazuje skrivno delovanje razdomih sil, ki hočejo vreči arabski svet v zmedo.
Poljska je imela nekdaj mogočne vladarje. V 1.8. stoletju je bil kralj Avgust s priimkom »Sijajni« obenem saški volilni knez. Ljubil je pustolovščine in bučne prireditve, med katerimi je bila posebno znana pojedina za 30.000 vojakov maja 1. 1730. v taborišču blizu Zeitheima.
Obed so priredili za vso armado in pred vsakim polkom so visele kože in lobanje zaklanih volov. Posebna poslastica za vojake je bila 14 pedi dolga pogača, ki so jo vojaki rezali s tri pedi dolgimi
(to bi bilo nekaj kupčije za našega Ribničana Vrbanaf), okrašen z raznimi šaljivimi napisi.
Po pojedini so morali vsi častniki in vojaki vreči krožnike na povelje v Labo. Reka je bila vsa pokrita ž njimi in Nemci vzdolž Labe so debelo gledali, od kod tolikšen transport suhe robe. Tako so si Poljaki privoščili zabave, ko so bili njih vladarji še veliki gospodje.
Podmornice, jekleni gusarji oceanov
NEMCI SO POTOPILI ZA
Pet pomorskih velesil ima svoje interese na vseh morjih sveta. Podmornice so njih glavna predstraža, najnevarnejše orožje. Zato je naravno, da gredo velikanske vsote denarja za gradnjo jeklenih gusarjev slanih voda.
Med svetovno vojno so Nemci potopili nič manj kot 12 milijonov ton po večini trgovinskih ladij, kar znaša četrtino takratnega svetovnega ladjevja v
12 MILIJONOV TON LADIJ težini 47 milijonov ton! Najtežje izgube so utrpeli Angleži, katerih trgovinska mornarica je izgubila 7 milijonov 993.000 ton, slede v tisočih tonah ladje Norveške 976, Italije 745, Francije 772, Grčije 349, Zedinjenih držav 343, Danske 210, Švedske 180, Španije 157 in Japonske 119 tisoč ton. Anglija se ne prizadeva zaman, da si s čim večjo oborožitvijo na morju zagotovi nadaljnje gospiodstvo morja.
Pasja zvestoba sega še preko groba
Gospodar Albarelte iz Lucce v Italiji ie imel nepavadno zvestega psa. Ko je nekega dne šel na izprali od, je prišel pod avtomobil ta se smrtno ponesrečil. Tri dni po pogrebu ie tičal pes žalosten na podstrešju, ne da bi zavžil hrano. Nenadoma se ie pognal skozi .podstrešno lino na pločnik in se ubil.
V	hiši Montvtllejevih v New Yorku so imeli velikega novofundlandca. Ko je ne-
koč izbruhnil v stanovanju požar, so ljudje v paničnem strahu pobegnili. V spalnici je ostaJo 11-letno dete in mati je v obupu vila roke. Ze so bili prepričani, da je otrok našel grozno smrt v plamenih, ko se je na pragu prikazal pes.
V	trenutku, ko so ostati v strahu pozabili na dete, je pes skočil v spalnico, zagrabil otroka za obleta) in ga rešil iz plamenov.
ELAINE HAMILTON
76
DETEKTIVSKI ROMAN
»Tako je,« je soglašal mož. V njegovih očeh je bil prekanjen pogled, ko je zrl na Reyno!dsa, kako piše nekaj na list papirja. »Ampak ne boste me ujeli, da bi vam kaj podpisal, vzlic vsemu ne,« Je dodal.
»Ako ne odgovorite na tole vprašanje, ki sem ga tukaj zapisal, Parsons,« ga je nejevoljno poučeval ReynoIds, »ne odgovorite pismeno, utegnete biti poklican na odgovor zaradi zelo resne obtožbe. Zaradi sokrivde pri umoru I Prečrtajte si to, napišite k temu svoj odgovor in ga podpišite, aU pa si pripišite posledice.«
Parsons je vzel list in ga črtal; obraz mu je kar se zelenci. Potem je počasi napisal svoj odgovor in se podpisal. Njegova besnost je priktpela do viška, ko je videl inšpektorja, kako je vtikal list v žep.
»Za to se moram zahvaliti svojemu bratu! Zadavim ga!« je divjal »Ta umazani mali kriminalec! Za to, ker sem molčal o njegovih ponarejenih IzpričevaHh in o vsem tem. Jaz vam torej zdajle nekaj o njem povem, če hočete kaj vedeti. Ko mn je tista ciancta ▼ volni natresla
možgane, mu je nekdo našel čedno službo v draguljarski delavnici — vsajal je kamenčke. No tako, ta začel ie vsajati neprave kamne, prave pa je potem prodajal. Tri leta je dobil za to in jaz sem bB tiho in nisem tega nikomur povedal.«
»Do danes, ker ste imeli korist od tega, da ste molčali,« mu je ostro odgovoril Reynotds. »Dobro vem, kako ste odirali svojega brata odtistitaal.« Poskusil je ta strel kar na slepo srečo. »Kdo pa je prodajal tiste kamene, ki jih je vaš brat ukradel, kaj?« je vprašal ta uganil odgovor po strahu, ki se je takoj pojavil na Parsomsovera obrazu. Njegovi jecljavi togotni odgovori mu niso nič več pomagaH.
»To zadostuje, Parsons. Lahko odidete. Ampak —« je hladno dodal Reynotds, »če boste svojega brata količkaj obremenjevali, boste za to odgovarjali pr 1 meni !«
Jenktas se je javil, brž ko je Parsons odšel.
»Vse izvršeno, gospod. Pridem takoj. Družba je zapustila hišo gospe Selcotto-ve pred petimi mtouta/ml. Rekel sem stra-
žniku, naj me pokliče, ko se odpeljejo.«
Reynolds je postal slabe volje.
»Menda ne pridejo vsi sem? To bi vse pokvarilo.«
Jenktas je stresel z glavo.
»Ne prav vsi, gospod,* je odgovoril pomirjujoče. »Naš ptiček se je odpeljal deset minut pred njimi.« Boječe je pogledal inšpektorja, ki je očitno zelo čutil napetost trenutka. »Ako mislite, da se boste dolgo zamudili, gospod, ali naj ne telefoniram vaši gospe za vas?« se je ponudil, hoteč odvrniti Reynoldsovo pozornost od njegovega predmeta.
»Prav, da ste mi pripomnili, Jenktas. Storim to sam — vi pa medtem poglejte, ali so se naši gostje pripeljali.«
Ravno je končal svoj telefonski pogovor, ko se je vrnil Jenktas ves osupel.
»Tu je neki gospod Clark Atmore, ameriški gospod, ta pravi, da vas mora takoj videti. Svoje zadeve noče povedati nikomur drugemu, samo vam.«
»Potem sem preveč zaposlen, da bi ga sprejel,« se je odrezal Reynolds.
»To sem mu tudi jaz povedal, gospod,« je odgovoril Jenkins, »ampak pravi, da mu je pred eno uro telefonirala gospodična Celia Bumettova ta ga srffla, naj gre takoj k vam.«
»Gospodična Bumettova!« je presenečen zaklical Reyno)ds. »Privedite ga!« — Kaj bo spet novega od sieS
Gospod Clark Atmore je bil mož strogega vedenja, ki je šel naravnost k cilju.
»Slišal sem, inšpektor, da bi radi imeli informacije, tikajoče se gospe Orpenove, ki je izjavila, da so ji bili njeni dragulji ukradeni na ladji Helvaniji.«
Reynolds se je nasmehnil.
»No, gospod Atmore, ravno sem zek> zaposlen z dosti važnejšim primerom, kakor je taka tatvina, toda zanhnaio me bo, kar mi morete sporočiti o tej stvari. Lepo je, da ste prišli sem. Na poziv gospodične Bumettove, če sem prav razumel.«
»Da. Kar koli ona reče, velja, ako gre za našo družbo.« Položil je na pisalno mizo listek, »Jaz sem ravnatelj londonske podružnice.«
Listek je bil poslovni listek dobro znane newyorške zavarovalne družbe.
»Dragulji gospe Orpenove so bili torej ukradeni ta ona zahteva od vaše družbe
—	»hitim,« je menil Reynolds.
»Ne, inšpektor. Dragulji gospe Orpenove so bili res ukradeni, ampak ne takrat, ko je ona to rekla! In ko je prišla k nam, da bi povedala svoje zahteve, smo bili tako srečni, da smo ji lahko dali kar njeno lastnino.« Gospod Atmore se ie tiho zasmejal. »Vi bi bili morali videti njen obraz!«
(Dalje sledU
Ženski Sheriock Holmes v Zedinjenih državah
ŠEFINJA AMERIŠKIH DETEKTIVK JE POSETILA LONDONSKE KOLEGE
Pred dnevi je dospela v'London prva detektivka Zedinjenih držav. Je to elegantna, 34-letna dama miss Shanley, visoke in močne postave, ki zna spretno krmariti avto m letalo, izvrstno plavati, jahati in streljati ter govori pet jezikov.
Moške ne vidi rada, seveda služba ji ne dovoli, da bi se omožila. »Za noben zakon ne bi zamenjala svoje službe!« je izjavila detektivom. V torbici nosi pogumna dama poleg lepotil tudi lisice, s katerimi je uklenila že več ameriških
zločink, med njimi tudi slovito gangster-ko Ružo Stem. Zavezala se je, da bo služila 25 let, ima 172.000 din plače na leto.
V	nadzorstvu ima za enkrat pet detektivk.
(	.	FOTOAPARATI
poceni in najboljše kvalitete od din 79— dalje. Foto-trgo: vina L. Kieser, Vetrinjska 30, vis-avis Grajskemu kinu. 3034—1
Moric Silberstein je sklenil, da se bo dal krstiti. Cim bliže je bil svečani trenutek, tem bolj ga je skrbelo ,kako naj bi se za to priliko oblekel. Stopil je k sosedu in ga vprašal za svet »Dragi moj,“ mu je dejal kristjan, „mi gremo h krstu v plenicah, kako pojdeš u, pa res ne vem...
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOMi V mallb oelaslb stane ruka beseda 60 tar; naimaoila orlstolblna ra le oglase le dlo b.—. Dražbe orekllcl doolsovaoia lo ienltovanlskl oglasi din I.— oo besedi. Nalmanl&l
— znesek za te oelase le din- 10__________ Debelo tiskane besede se - ra&unalOu dvolBo. -OciasDl ;. davek za
enkratno obiavo znaša dlo 1—. Znesek za male oglase se olačule tako) orl naročilu oziroma ea le vooslatl « oismu skuoal ? naročilom ali oa oo ooitnl ooloinlci na čekovni račun tL 11.409. Im *k olsmene odgovore glede mallb oglasov se mora oriloiltl znamka za 3 din
Razno
PEKARNO
vzamem takoj v najem. Naslov v upravi	3125—1
POZOR! DOBRO VINO
čez ulico po 8 din, rdeče in belo. Gostilna Golob, Glavni trg 19, pri »Ljtuomerski kapljici«.	3124—1
Cenjenim gostom želim vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE ter se priporočam za nadaljnji obisk. Gostilna »Lovski dom«.	3035—1
KLJUČAVNIČAR
z mojstrsko preizkušnjo, stavbeni, strojni, orodni, želi spremeniti službo'kot obratni ključavničar. Ponudbe na upravo pod »Obratnik 45«.	3065—1
GOSTILNA PRI »LIPI«
Zgornje Radvanje. Tel. 23-30 želi vsem cenj. gostom vesele praznike ter se priporoča za obilen obisk. Gostilničar Lovše.	3064—1
KOMPOSTNO ZEMLJO
za vrtove in presajevanie cvetlic nudi vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. Prešernova ulica.	3104—1
TRTE
zeleni silvanec, oranževko, muškat soproga Iv. Mathias, prvovrstne, še prodaia F. Ki-rar, Sv. Peter pri Mariboru. 3117—1
ZA PRAZNIKE dobra vina. specialni beli Burgundec. Rislliig, Traminec
po nizki ceni. Tscheligi pivo v sodčku. Gostilna Hdnig-mann. Melje.	3062—1
Ob premestitvi mizarske delavnice imam na zalogi: POHIŠTVO moderno in kvalitetno, kuhinje, spalnice, jedilnice, pisarniške sobe, kauče in drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah. Kuhinje že od 785 din dalje; spalnice, mehke, od 1670 din dalje; spalnice špe-rane od 2530 din dalje; spalnice, furnirane, od 6100 din dalje; jedilnice od 5250 din dalje. Dobite tudi vse na obroke brez povišanja cen, za material in solidno izdelavo jamčim. Za cenj. naročila se priporoča Mizarstvo pohištvenih izdelkov. Zavrče 8.
3063—1
Posest
HIŠICO
kupim v Mariboru ali -v bližini. Dvajset tisoč din izplačam takoj, ostanek po dogovoru. Ponudbe na upravo »Večer-nika« pod »Skrben plačnik«. 2947—2
KUPIM V MARIBORU
rentabilno , večdružinsko hišo z vrtom v dobrem stanju čim bliže centru. Ponudbe pod »Sončna lega« na podružnico »Večemika«. Celje. 2951—2
V	novi zgradbi se #ddajo krasna, moderna 2 in 1 sobna STANOVANJA blizu tezenkega kolodvora, pri avtobusni'postaji ob glavni cesti. Vprašati; Tezno, Ptujska cesta 40.	2934—2
hiša
z lepim sončnim vrtom na prodaj. Pobrežje, Nasipna- ul. 2955—2 .......................
HIŠO
z več stanovanji v centru ali bližini centra Maribora ku-pitfi. Jos. Vreček, 'Betnavska cesta 47.	2956-^-2
Prodam v centru mesta. HIŠO
gospodarsko poslopje, ž' vogalno parcelo, kjer. se lahko zida 3-nadstropnica. Reflek-tanti naj se javijo na upravo pod »140.000 Centrum«. 2959—2
GOSTILNO
dam v najem kavcije zmožnim. Ponudbe na upravo pod »Vesten«.	2901-2
ODDAM STANOVANJE
soba. kuhinja in vrt. Tezno. Vpraša se: Maribor. Ghegova ul. 4.	3123—5
PRODAM MOTORNO KOLO znamke D. K. W., 350 ccm, tipa 38. Naslov v upravi lista. 3127—4
Lepo opremljena, separirana, SONČNA SOBA se takoj odda. Maistrova 14, II. nadstr. desno. 3126—7
DONOSNO POSESTVO 10 do 15 oralov, v mariborski okolici ali obrestonosno hišo z vrtom v Mariboru do 230.000 din kupim. Ponudbe pod »Proti gotovini« na upravo.-	3128—2
Zaloga nogavic in oletenin »MARA«. OROŽNOVA 6
Sprejema naročila po meri. 2433
NAKUP IN ZAMENJAVA
zlata, ur verižic, prstanov in zobovja. M. Ilgerjev sin. Maribor Gosposka 15.	387
ZIDAJTE POCENI!
Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni,’ rabljeno, ali vendar dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič. Maribor. Tatten-bachova ul. 14 in na podružnici. ogal Ptuiske-Tržaške ceste.	2409
oV°
ČOKOLADO IN BONBONE
ODDAM ftlŠO
z vrtom s 15. aprilom popolnoma zasebno. Gosposvetska ul. 67, Pobrežje. 3032—2
KUPIM SREDNJE POSESTVO
rodovitno, z dobrim poslopjem. v bližini železniške postaje na Štajerskem za okrog din 100.000,—. Točne ponudbe na upravo pod »Resen«. 3020—2
LEPO POSESTVO
s sadovnjakom in, vinogradom, 5 oralov, pol ure od Maribora, prodam. Vprašati: Tržaška cesta 1, v mesnici. 3012—2
HIŠICA Z VRTOM
v Studencih pri Mariboru za 12.000 din naprodaj. Direktni kupci naj vprašajo; Studenci, Kralja Petra cešta 51, Pliberšek.	*	3027—2
POSESTVO
6 oralov, <s^ ugodno proda. Košaki 47, zraven gostilne Koren.	3097—2
NA PRODAJ
II lepih stavbenih parcel v centru Studencev. Vprašati Karažiner. Krčevina Praiprot-nikova 8.	3116—2
DVOSTANOVANJSKA HIŠA z 1700 m*,vrta ugoduo na prodaj. Krčevina pri Mariboru, Ribniško selo 13. 3105—2
VINOTOČ
od 5 1 naprej pri dr. Povalej. Košaki, nad gostilno Welle odprt. Točijo se le odlična pristna vina.__________2683—1
POSTELJNE ODEJE
res močne, prešite, izgotov-jeno posteljno perilo, pernice zglavnike, madrace, puh. perje. inleti. Najboljše pri A. Štuhec, specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odej. — Spolna ulica 5.	2274
VSAKI OSEBI
— družini nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor. Orožnova 6; Celje. Slomškov trg 1. Pletilnlca — Razpoši-ljalhica. ___________________ 1803
FOTO-AMATERJI!
Vaše izdelke samo k strokovnjaku. kjer le najboljše Jams vo in najcenejši nakup. Foto-Kieser. Vetrinjska 30. 2709—1
VINO ,
od 5 1 dalje pri Kiemenčlč-Koprivšek, Sv. Peter. 2865—1
IŠČEM POSOJILO 3000 DIN za 2 meseca, vrnem 3500 din, za garancijo parcela in stavbni material. Ponudbe P°d »10 kratno jamstvo« na upravo lista.	2928—1
REKRUTI!
Vso opremo dobite v trgovini A. FRANKO vogal Frankopanove—Valva-zorjcve ulice.	2929—1
HALO!	HALO!
Kosilo s pečenko din 5.—; piško v juhi din 3.—; guljaži din 2.—; hrenovko s kruhom din 2.— ; celo piško pohano s, solato din 15.—:	izvrstno
vino čez ulico z zna nim po-Pus‘om itd. so predajali. In fiedai?	2938—1:
ERFURTSKA SEMENA
pri A. Pintar, špecerija, Ljub ljana, Oosposvetska 14. 2771-1
POZOR NOVOPOROCENCI!
Nova krasna oljnata slika (umetnina) na prodaj. Na ogled samo ob delavnikih. Maribor, Pipuševa ulica 26, 2940—1
POSOJILO 10.000 DIN
za povečanje trgovine se išče. Ponydbe pod »Sigurnost« na upravo »Večemika«. 2960—1
VSEM CENJ. GOSTOM
želi vesele praznike in se priporoča Marija Drčar, lastnica I. mariborske menze, nasproti stolne cerkve.________3095—1
VINOTOČ ŠTURM
Počehova, pri opekarni, toči prvovrstno vino od 5 1 na-prej po din 7.—.	2915-1
ZA VELIKO NOC
dobite najboljša vina po poljubni izbiri pri Senici. Tatten bachova. Za dom znaten po-
pust_kakor vedno.  2898-1
SOSTANOVALCA sprejmem. Livada 5. pritličje. 3021
Mesar in klobasičar, trgovec mesar in klobasičar, trgovec z živino, z vsemi obrtnimi pravicami in nekaj kapitala želi p r i s t o p i t i k začetniku, kateri bi imel veselje do te obrti in nima svojih obrtnih pravic. Pismene ali ustmene pomjdbe na Kokalj Franjo. Maribor Meljska cb-
sta 68.___________ ___	3055—1
GOSTILNA PRI »LOVCU« (Lahajner), Frankopanova ul. na velikonočni ponedeljek koncert. Sortirana vina. Priporoča se Vrabl-Vicman.
3019—1
P. n. Velecenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Mariboru. Gregorčičeva ul. 20 FOTO-ATELJE. Izvrševal bom vsa v stroko spadajoča dela strokovnjaško v prvovrstni izdelavi. Za Vaš cenjeni poset se Vam najtopleje priporočam ter Vam zagotavljam solidno postrežbo. Moderni portreti, slike za legitimacije, povečave itd. Z odličnim spoštovanjem Foto-ateljc Bernardi. 3015—1
BLUZE MAKO
in svileni triko najnovejših modelov, lepe, elegantne in poceni, v največji izberi pri »Luna«. Maribor, samo Glavni trg.	3014—1
KDOR ZELI
biti eleganten in vi.ke Unije, naj naroči po meri higienske pasove brez ribje kosti in gumija, ki so izgotovljeni v 6 urah. Tudi modrčke najnovejših modelov dobite v veliki izbiri pri »Luna«. Maribor, samo Glavni trg 24. 3013—1
NA VELIKONOČNE PRAZNIKE
koncert v gostilni Letoe. Razvanje.	3120—1
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želi vsem cenj. gostom ter se priporoča na oba praznika za obilen poset Prvovrstna ljutomerska vina. Koncert. Gostilna Sever, Tezno. Ptujska cesta.	3114—1
VRTNICE
visoke, nizke, plezalke. poly-ante, zgodnje breskve, razne zelenjadne sadike itd. nudi VRTNARSTVO IVAN JEMEC Maribor, Prešernova ulica. 3106—1
Za praznike k dobremu prigrizku treba tudi žlahtnega DOBREGA VINA. katero dobite v gostilni •Prešernova klet* y Gosposki ulici. _______________2998—1
GRADBENO PODJETJE MARKO ŠTUHEC, IVANJKOVCI
želi vsem cenj. naročnikom vesele velikonočne praznike. 3030-1
LEGITIMACIJSKE SLIKE
in slike za poselske knjižice v znano dobri izpeliavi hitro in kar najceneje. Foto-Kieser, Vetrinjska ul. 30.  ^3031—1
VINOTOČ MAKOVEC Vinski dol, otvorien. 3032—1
MIZARSKO PODJETJE
I	R Š I C IVAN
Mlinska 21, sprejme naročila za stavbe po lastnih ali danih arhi*ektonskih načrtih. Zaloga stanovanjskih oprem. Solidna izdelava, nizke cene. 3061—1
Lepa. solidno zidana, enonadstropna GOSPOSKA VILA
v Mariboru, z vsemi pritikli-nami, sončna lega. lep vrt, v bližini mestnega parka se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Resen kupec«. 2937—2
LEPO POSESTVO.
sestoječe iz stanovanjske hiše, gosp. poslopja, elektr. razsvetljave. 6 oralov gozda, njiv in travnika ob asfaltirani cesti, 20 minut od kolodvora, 10 minut od cerkve, se ugodno proda. Informacije pri M. Jelenko, trgovec. Št. Ilj 2691—2
TRAJNI KODRI
sistem 39. takoj valovi, pri gledališki frizerki Marica Požar Vetrinjska 11.	3072—1
CENJ. OBČINSTVU
naznanjam, da sem znano gostilno »Novi svet« v Studencih zopet sam prevzel. Za velikonočne praznike bo koncert v novo otvorjeni dvorani. Se priporoča Ivan in Katica Klaneček.	3091—1
CENJENIM GOSTOM
javljam, da imam na velikonočni ponedeljek otvoritev gostilne s koncertom, restavracija pri kolodvoru Bls rlca. prej Posti. Postrežba točna, cene zmerne. Se priporoča Rozi Zamuda.	3068—1
OLJARNA
lep donos, v 12 urah 400 kg olja, enonadstropno stanovanjsko in dvoriščno poslopje. jako ugodno za 450.000 din naprodaj. Prodam tudi samo stroje z inventarjem, Dopisi: Tovarna olja, Maribor. 2944—2
HIŠO
enonadstropno, 21x13 m veliko, z enonadstropnim dvoriščnim poslopjem 21x8 m, pripravno tudi za obrt ali malo industrijo. prodam. Vprašati: Zwit*er, Maribor, Taborska 7.	2945—2
LEPE PARCELE
na Teznem blizu kolodvora naprodaj. Vprašati Ptujska ce s’a 87.	2390
Poceni prodam lepe . PARCELE
v bližini mesta, lepa lega. — Pobrežje, Nasipna 55. 2942—2
HIŠA Z MESARIJO
se proda v okolici Maribora. VpraSa se v upravi. 2949—2
POSREDOVALNICA IVAN GODINA
Maribor, Aleksandrova c. 30 proda,:
štirinadstropno. moderno zgrajeno hišo,« 8 komfortnih velikih stanovaiij, spodaj lokali in restavracija, poleg še dvonadstropno jn enonadstropno hišo, 4 , velike vinske kleti. 3 garaže, razna skladišča, pisarne in gospodarska poslopja. Cena 1,800.000 din; 3stano vanjsko, trgovski lokaii, mesečni donos 5300 din, za _500.000; dvajse^stanovartjsko 700.000^ dvonadstropno z gostilno, na prometni točki din 460.000; novozgrajeno osem-stanovanjsko, čisti letni donos 28.000, za 260.000; enonadstropno novozidano z lokalom. 1400 m* zemljišča, din 68.000; dvostanovanjsko, 2400 m* vrta, 48.000; hišo z gostilno na periferiji, 90.000; enonadstropno veliko hišo z gostilno, gospodarska poslopja, 125.000;
Dovozldano, m’ zemljišča. 55.000 din. Posestva; manjše posestvo ^Siynici pr* Mariboru, cena O/.U00; 4 orale, deloma prvo-vi™<=^d- sadovnfeU' 4UOOO; ob banovinski cesti, hišico in 6000 m2, pripravno za obrtnika, 28.000: 9 oralov pri Sv. Petru. 72.000 : 5& 'oralov, v Rošpohu. 50.000 ;	24
oralov, kjer se redi do 14 glav gov. živ., 135.000; 16 oralov, ,J^rne cerkve in šole, 125.000; zaokroženo 55 oralov z bogatim inventarjem din 270.000; manjši gradič,’ blizu Maribora, ugodno na prodaj; 32 oralov vseh kultur, 'gofcd tudi za sečnjo. 120.000; žago na turbino in 127 oralov gozdnega posestva 340.000 din. 3033—2
Stran 16.
DtažesUta Mapa za Mm
zadnje novosti te sezone prinaša
Teksti lana BUdefeldt
DVOSTANOVANJSKA HIŠA
z vrtom, lepa, sončna lega, na prodaj. Ob bregu 30	—
Stavbena parcela okoli 700 m2, lepa lega, naprodaj. Ob bregu 30-	3115—2
NOVA HIŠA
na prodaj. Maribor. Pobrežje, Cankarjeva 27.	3107—2
HIŠA
naprodaj ali v najem. Nova vas. Spod. Radv. 26. 3070—2
LEPA HIŠA
petstanovanjska, z 9 sobami, 5 kuhinj, shrambe, kleti, velik vrt, pri avtobusni postaji. Me sečni dohodek 1600 din, na prodaj v Studencih. Naslov v upravi »Večernika«. _____ 3067—2
NOVOZGRADBA
2 sobi, kuhinja, vrt, periferija, 20.000. — Lepa moderna vila pri parku, 5 sob, kuhinja veranda, vrt, 250.000. — Dobičkonosna hiša, 8 stanovanj, lokal, 260.000. — Trgovska hiša, centrum, priložnostni nakup, 380.000. — Gostilna s 5 »ralov zemlje 56.000.	—
Malo vinogradno posestvo, pri mestu, 46.000. — Veliko vinogradno posestvo. 15 oralov. pri mestu 90.000. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ulica 28.	3090—2
Večstanovanjsko HIŠO
in vinogradno posestvo kupim. Ponudbe na Agnes Gregorec, Meljska 11, Maribor. 3069—2
Kupim
KUPUJEM STARO POHI ŠTVO IN OBLEKE
vsake vrste. Dopisnica zadostuje, pridem na dom. Starinarna, Tržaška cesta 5, Pobrežje^	2676—3
Kupim vsakovrstne stare, v slabem stanju, že mogoče na podstrešju shranjene komade POHIŠTVA Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Sedaj prilika«.	2815-3
KUPIM GLADKE STATVE
150 cm širine in snovalni stroj v dobrem stanju. Ponud be na upravo lista pod »Kutina«.	2885—3
KUPIM VAGON
v dobrem stanju. Račam takoj. Naslov v upravi. 2923—3
Prodam
VALOVIT ROLO
lep nov, 320X150 z rolo. kopalna kad za sedeti in vinska sesalka poceni na prodaj- L. Sabukošek. Jurčičeya ul. 9. _____________________ 2879—4
PRODAM
šivalni stroj, moško kolo. foto apara-t 6X9, moško obleko za 18 L Studenci Jurčičeva 20.	 2925—4
Poceni prodam belo ŽELEZNO POSTELJO in nočno omarico. Vprašati zraven Maistrove 22 na Tez-ncm, pri Podlipniku. 2932—4
PRODAJALO SE BO
dne 13. aprila ob 15. uri Tomšičev drevored 28: železna blagajna, pisalna miza in omara.	2941__4
Proda se
, 4 , STARO OKNO.
kotel za 70 I. pasja utica. Po-brežje. Zagata 1.	2946—4
Manufakturne in špecerijske STELAŽE IN PULTI v najboljšem stanju se prodajo. Naslov v upravi lista. 2948—4
Dobro vpeljana KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA
z močnim krogom stalnih strank in celoten inventar v centru Maribora vsled družinskih razmer ugodno na prodaj. Dopise na upravo »Večernika« pod »Plodonos-no«.	3045—4
Prodam radi selitve dobro ohranjeno
POHIŠTVO za 1 sobo ter divan in kuhinjsko opremo. Nova vas. Poljska 5.	2903-4
VEC rabljenih pisalnih
STROJEV
(Continental, Mercedes) — vsako ceno, tudi v obrokih, na prodaj. Adler-Zastopstvo I. Karbeutz, Gosposka ul. 3, tel. 26-42. ________ 3037—4
KOPALNA KAD
s kotlom se poceni proda. Državna c. 2, vrata 4. 3042—4
Lep
OTROŠKI ŠPORT. VOZIČEK
poceni na prodaj. Vprašati v trafiki Bauman. Tržaška 1. 2897-4
Novi ročni
PLETILNI STROJ
znamke »Anos« in klavir po> ceni na prodaj. Naslov v upra vi lista.	3100—4
BELA KUHINJSKA OPREMA
in še razno naprodaj. Ciril-Metodova 12, pritličje levo. 3121—4
Stanovanle
SOBO IN KUHINJO
oddam. Studenci. Jurčičeva ul. 93.	2950—5
Enosobno
STANOVANJE
oddam s 1. aprilom 1939 v Taborski ulici. Vprašati Tržaška cesta 1, v mesnici. 3011—5
SONČNO SOBO
kuhinjo, vrt, oddam 2 miroljubnima osebama. Poljska ul. 5, Nova vas. 3040—5
SONČNO SOBO
kuhinjo in shrambo, oddam ugodno solidni stranki. Masa-rykova 6, Špesovo selo, Pobrežje.	3044—5
Z majem oddam podstrešno STANOVANJE.
Mejna 22.	3099—5
VELIKO SOBO IN KUHINJO
z vrtom oddam. Pobrežje, Tezenska 19.	3093—5
DVOSOBNO STANOVANJE
s 1. majem za oddati. Stritarjeva ul. 17, Maribor. 3073—5
Stanovanje išle
DRŽAVNI NAMEŠČENEC
brez otrok išče enosobno stanovanje s pritiklinami v mestu ali okolici, takoj. Vertot, Št. IJj v Slov. gor.	3023—6
Sobe Išie
Iščem opremljeno SOBO
štedilnikom in elektriko za takoj ali 1. maja. Ponudbe na upravo pod »Soba s štedilnikom«.	2943—8
DEKLE
z dolgoletnimi spričevali, vajeno samostojne kuhe in vseh gospodinjskih del, želi službe pri boljši družini. Ponudbe na upravo pod »Zanesljiva«. 3018—8
Sobo odda
SOBA
štedilnikom se odda takoj. Pobrežje, Cankarjeva ulica 2 LXL\0£
OPREMLJEN KABINET
z oskrbo ali brez se odda. Kettejeva 23.	3012—7
DVA GOSPODA
se sprejmeta na stanovanje. Puška cesta 5.	3036—7
OPREMLJENI SOBI
velika 300, mala 200, se oddata s 15. aprilom. Naslov v upravi.	3096-T-7
Sprejmeta se dva GOSPODA . celo oskrbo. Smetanova 54, vrata 4.	3102—7
SEPARIRANA SOBA
z vso oskrbo ali brez se odda. Metelkova 55. 3190—7
Sprejme se
GOSPOD ALI GOSPA
na stanovanje. Splavarska 7, dvorišču.	3110—7
DVE MALI SOBI
s štedilnikom, jedilna shramba. del vrta, se odda mirni stranki. Vprašati Gubčeva 8, Pobrežje.	3077—7
Oddam takoj opremljeno.
SONČNO SOBO
s separatnim vhodom. Vošnjakova 19/5, zraven sodnije. 3011—7
Samostojna
KUHARICA katera opravlja tudi druga domača dela, se išče k 3 osebam za 15. tm. Naslov v upravi lista.	2823-9
Btopa m fosfatne iitfdasce
v solidnih kakovostih prinaša
Teksti lana BUdefeldt
SONČNA SOBA
s souporabo kopalnice, blizu parka, se odda s 15. aprilom gospodični ali gospodu. Tomšičev drevored, Lešnikova 2. 3111—7
Odda se opremljen ali prazen
VEČJI kabinet
strogo separiran. Vprašati v upravi lista.___________3076—7
OPREMLJEN KABINET
s posebnim vhodom se odda. Vprašati: Gusel, čevljarstvo, Tyrševa 14.	3088
Mala opremljena SOBA
s štedilnikom v gospodarskem poslopju se s 15. aprilom odda. Stritarjeva ul. 17, Maribor 3074—7
Pouk
PROFESOR POUČUJE
slovenščino, nemščino, francoščino in italijanščino, slovensko. nemško in hrvatsko stenografijo. Marijina ul. 25, pritličje.	2935—13
IŠČE SE GOSPODINJA
za gostilno, srednjih let, zmožna kuhanja ter z nekaj gotovine. Naslov pove upra-va »Večernika«.	3058—9
DRUŽINSKA HIŠA
se da v najem. Obrežna ce-sta 25, Studenci. 3039—2
Sprejmem takoj
MAJERJA na malo posest v Št. liju. Dam ga tudi v zakup. Vprašati: Maribor, Krekova ulica 18/1.____________________3060—9
AKVIZITERJE
za mesto in okolico iščemo. Zglasiti se pri zavarovalnici »Sava«. Aleksandrova cesta 43.	3108-9
NEMŠČINA. FRANCOŠČINA, ITALIJANŠČINA
po lahki, hitri metodi. Individualen pouk, zajamčen usReh. Aleksandrova c. 14-1, levo. 3033—13
Službo dobi
  "vAJENKA-
PRAKTIKANTINJA
ir trgovino mešanega blaga, usnja in lesa, se sprejme takoj. Oskrba v hiši. Pogoj: 4 meščanske in nemščina. — Lastnoročne ponudbe s sliko na Iv. Veršec, Podčetrtek. 2813-9
PERFEKTNA KUHARICA
z znanjem fine kuhe in dietične hrane snažna, pridna, dobi mesto. Ponudbe z navedbo dosedanje službe na poštni predal 28, Ljubljana. 3081—9
INTELIGENTNA GOSPODIČNA
s znanjem slovenskega, srbskega in nemškega jezika išče mesto knjigovodkinje ali korespondentinje. — Ponudbe pod »Marljiva« na upravo lista.	2868—9
SLUŽBO GARDEROBJERA odda kavarna v Mariboru. — Ponudbe pod »Pošten« na:
upravo lista.	2871—9
STALNO IN LAHKO
SLUŽBO- DOBI
tisti, ki položi kavcijo din 5000 proti jamstvu. Prednost ima, kdor razume nekaj mizarstva. Ponudbe pod »Zaposlen je« na upravo lista.
2886—9
Starejšo, snažno
POSTREŽNICO
iščem k majhnemu otroku. — Frankopanova 10-1.	2892—9
IŠČEM DRUŽABNIKA(CO)
od 6000—8000 din proti celi oskrbi in lepemu zaslužku. Na upravo pod »Obrt«. 3113—9
SLUŽKINJA
Večje podjetje - v Mariboru išče mlajšo prikupno služkinjo iz mesta ali okolice, ki bi opravljala vsa priložnostna de la. Ponudbe je poslati na upra »Večernika« pod šifro »Služkinja«.	2927—9
IŠČEM OFARJA.
Prednost brez otrok, mož lahko dela drugje. Krčevina, Aleksandrova c. 30, Perčič. 2934—0
BRIVCA in frizerko za pomaganje sprejmem. Sitar. Studenci, Aleksandrova 17.	2958—9
PISARNIŠKA MOC
ki zna slovenski in nemški, perfektna stenograf in ja in strojepiska, primerna tudi za prodajalko, se sprejme takoj. Predstaviti se v specialni trgovini za pisalne stroje za biroje Ivan Legat, Vetrinjska ul. 30. Tel. 24-34.	3079—9
Sprejmem čedno DEKLE
za kuhinjo in gostilno. Vprašati v gostilni »Novi svet«, Studenci:	3094—9
SPRETNA STENOTIPISTKA
ki ima pisarniško prakso, se sprejme v Mariboru. Ponudbe pod »Stalno mesto« na in-seratni oddelek lista. 3066—9
Učiteljska družina išče POŠTENO DEKLE z znanjem kuhanja, na deželi. Naslov v upravi lista. 3078—9
POVERJENIKI
vsak okraj Slovenije se sprejmejo. Pofesnila daje »Ljudska samopomoč«, Maribor._______________3075—9
STROJNIK ’
za stabilen Dieslov motor dobi daljšo zaposlitev. Vprašata »Intra«, Maribor - Pobrežje, Cankarjeva 16.	2922—9
STALNO SLUŽBO
dobi predvsem pošteno, čisto in delavno dekle, ki zna tudi kuhati. WHdenrainerjeva 11, II. nadstr.	3028—9
Sprejme se dober
KOVAŠKI POMOČNIK mora pa biti v vsakem delu dobro izurjen. Gadi Vilko, kovač, Maribor, Slovenska ulica 26.	3082—9
Službo iiie
PRODAJALKA
20 let stara, čedne zunanjosti, z znanjem nemščine, išče službo v Mariboru. Naslov v upravi lista.	3086—10
. DRAGICA!
Veselo Alelujo, veliko pirhov želim in pritisnem T. B. 2957—12
KUHAR
star 30 let. s stalno državno službo, želi spoznati od 25 do 30 let staro gospodično, ki razpolaga z 25—30.000 din, radi ženitve. Ponudbe s^foto-grafijo pod »Kar želi življenje«. Fotografija se vrača pod največjo diskrecijo. 2938—12
Uo&ueua iu svilena
za Obleke v najnovejših vzorcih in barvah prinaša
Tekstilana Biideteldt
Samostojen
KORESPONDENT
z večletno prakso, priznan stilist ter perfekten v štirih jezikih, z najboljšimi spričevali, išče namestitve pri solidnem podjetju. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Poskusna doba«.	3071—10
Dopisi
VDOVA
s pokojnino, srednjih let, brez otrok, ima hišico, želi z upoko jencem ali vdovcem skupno gospodinjstvo. Ponudbe upravo dinja«.
RESNO DRUŽICO
srednjih let brez otrok, išče starejši trafikant. Dopise na upravo »Večernika« pod »Složno delo«. 2936—12
GOSPOD
43 let star, želi prijateljstvo s simpatično ubogo damo, ki bi jo podpiral. Ponudbe na upravo »Večernika« ood šifro »Sigurni«.	3112—12
Osamljen boljši
GOSPOD želi prijateljstvo isto take _ simpatične dame. Ponudbe pod »Varčna gospo-1 pod »Samostojen 45« na upra-2845—121 vo.	3103—13
Mehaniina delavnica OZEK
CELJE, Levstikova ulica 2
Vsa popravila avtomobilov in motorjev
iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiliilliiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiniiiiiiilliiiiiiiiiii Lekarna pri „Križu“, Celje
v palači Ljudske posojilnice Mr. Ph. Fedor Gradišnik
Nagrobni spomeniki
po zelo znižanih cenah samo pri kamnoseškem podjetju
Koban, Rače
Vinotoč
za Kalvarijo, dohod po Trubarjevi i| ulici
fllika Maier
Zahvala
Vsem, ki ste z nami -sočustvovali ob izgubi našega ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Karla KordeSa
zvanlčnika drž. iel.
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni vsem onim za požrtvovalni trud in skrbno nego za čas bolezni.
Dalje se zahvaljujmo vsem darovalcem krasnih vencev, kakor pevskemu odnosno godbenemu društvu »Krilato koloc in »Drava« za ganljive ža-lostinke in vsem onim, ki so ga spremili na zadnji poti in nam s tem lajšali neizmerno bol.
Maribor, Golnik, 7. aprila 1939.
žalujoča rodbina.
__	VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo našim cenjenim gostom.	^3
Is Nudimo Vam prvovrstna domača vina, šipon itd., vsak čas sveže Tscheli-gijevo pivo kakor topli in mrzil prigrizek po zmernih cenah.
Priporočamo se	v
gostilna Žohar
3050	-	na Tržaški cesti.
IHtOfO, so solidno izdelani in odlično pristajajo splošno cenjeni plašči, obleke in bluze Aši/ii/i**
SPREJMEM VAJENCA
slikarsko in pleskarsko stroko. Frančiškanska ul. 13. 3009—9
FOTOGRAFSKI VAJENEC
se takoj sprejme.* Ponudbe na upravo pod »Vesten in marljiv«^______________ 3088—9
Sprejmem marljivega KROJAŠKEGA VAJENCA
(vajenko). Orožnova ul. 5-1. 3029—9
Zahvala
Za številne dokaze iskrenega sočutja, za Številno spremstvo ob pogrebu I | našega nepozabnega moža, očeta, starega očeta, gospoda
Franca Voinika
posestnika in preddelavca drž. žel.
I izrekamo prisrčno zahvalo. Posebna zahvala pa velja g. dr. Lukmanu, častitim I I sestram, * dalje preč. duhovščini, pevskemu društvu »Enakost«, zastopnikom in I I govornikom g. Krtstoviču, g. Kontlerju, g. Kuraltu, g. GolČerju ter vsem daro-1 I valcem prekrasnega cvetja. Naša zahvala zlasti vsem njegovim delavcem, šte-1 I vilnim prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam Izrazili svoje sožalje in ste | I lajšali našo bolest v dneh ločitve našega ljubljenega očeta. Vsem in vsakemu | ] posebej naša iskrena zahvala.
Studenci dne 7. aprila &39.
| Rodbina: Vošnlk Terezija, žena; Mici. Hermina, hčerki; Milan, Viktor, vnuka. I
Izdeluje vsakovrstno belo blago, umetne svile, gladke, barvane in tiskane po peline, tiske, ženske baržune, kakor flanele in bar-hente, gladke in tiskane
MARIBORSKA
TEKSTILNA
TVORNICA
DRUŽBA Z O. Z., MARIBOR
Predilnica, tkalnica, belilnlca, apretura, barvarna in tiskarna tkanJn
MARIBOR - MELJE
Telefon 24-15
Brzojavi: Tekstiltvor
w£MŽ$ JfižlikOkOiM kt(WUlkf
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem  ____________________________  manufaktura
ter se nadalje priporoča z največjo izbiro v najboljši kvaliteti in najnižji ceni. Velika odprodaja ostankov!	U6‘n*H) Lt 6
Krojaške potrebščine!	(pri	glavni	policiji)	'	HtUO lU.OKtOM^
N.S.U. - motocikli - T.W.N.
od 100 do <00 ccm, 13 raznih tipov — Vsi nadomestni deli, vse vrste olja, veriga, akumulatorji, sveče, „Continental“-pnevmatike itd. — Največja specialna trgovina
Motor - Lotz - Maribor - Cankarjeva 24 - Tel. 28-50
K»aJi!elne italijanske
HARMONIKE
ELFI DAR ITA
I
Umetna gnojila
za vrte, polja in travnike, vedno na zalogi pri tvrdki
Andraiič, Mari bo.
Vodnikov trg (tržni trg)
Mami
SINOVA MARIBOR CELJE • Gosposka 13
i se priporoča za izdelavo vseh „ , ,	! vrst prvovrstnih čevljev za dame
poanta - Vea._ la.o^a - vabimo na brezobvezen pgled!	m	So»pode
Plačilne ugodnosti!	!Zonti« Anton, č.,ij. mojit«.
Anton Hoftauer
Celje, Gosposka ulica 6
Telefon 233
Trgovina z usnjem, čevljar, potrebičinami, gonilno jermenje itd. na veliko in malo
Iskrmna voitlla k praznikom
. želi in se priporoča mizarsko podjetje . brili! Ivan, Maribor, Mlinska nlica 31
Vi gradite poceni!
ako nabavite apno, cement, nosilce, železo za beton, betonske cevi, strešno lepenko, trstje, žičnike in okove za stavbe pri tvrdki
ANDRAŠIČ
veletrgovina z železnino Maribor, Vodnikov trg (tržni trg)
Janko Brišček
C GL J E Hehanlina delavnica
♦
Zaloga dvokolesnih delov in koles
MARKO ROSNER
KEMINDUSTRIJA
MARIBOR
družba 2 o. z.
Poslovni prostori Aleksandrova cesta 44
TELEFON: 24-17 in 20-66
KEMI KALIJ E - MINERALNA OLJA
Kemo-tehnični izdelki - Bencin - Zaščitna sredstva za sadne in timeljske škodlfivce
Brizgalni! za lilo. batiem kotli: za km in perilo štedilniki
in vsa popravila po najnižji cem.	3026
KOTLARSTVO
lili. IMS. Haiibor Solna ni. 2
dobavlja električni tok za kuhanje in slično pod posebno
•	:	tv;	i
ugodnimi pogoji
drv j tiroiem
Točna postrežba
Erntt Steinbach
Maribor
Origjpal Bfl
fruškogorskifliser
Je v kvaliteti neprekosljiv.
Ti dve resnici se z ničimer ne moreta pobiti. Specialiteta firme :
Bruno Mojer, Zemun. Moterovaf
Telefon štev. 37-555 In 37-556
ZastoDnik za Maribor in okolico: franc Vogrin. Maribor. Maistrova ulica 15/1. . Talaton 36-54
Informacije prt: Elektrarna Fala, Maribor in Mestno električno podjetje, Maribor
Frančiškanska 17
Oglašujte!
Električno podjetje
Frančiškanska ulica 8 — Telefon St. 23-23 in 23-99 — Dobavlja tok za pogon in razsvetljavo po priznano ugodnih pogojih — Izvršuje instalacije, montaie in popravila vseh elektr. naprav — Zahtevajte neobvezne in brezplačne proračune
Plin kot kurivo je pogoj cenejšega in boliSega gospodinjstva — Vse plinske instalacije za opremo kuhinj, kopalnic in industrijskih plinskih naprav izvtSuje UL P. — Plinarna, Plinarniška ulica 5, Ttlelon 20-31
Vse potrebne električne in plinske aparate za gospodinjstvo, obrt in industrijo, ves električni instalacijski malerijal m žarnice dobavlja najsolidneje M. P. — Prodajalna, Glavni trg 14, Telefon 25-23
Cesarski dnevi Habsburžanov v Miramaru
Kako ja bila prod 75. loti zapečatena usoda Maksimilijana, najtragičnejšega vladarja modeme zgodovine
UVERTURA.
Mehiko, cesarstvo Aztekov, deželo kaktusov, kovboyev in revolucij je leta 1540. pretvori! veliki osvajalec Cortez v špansko kolonijo. Tri sto let so novi gospodarji ropali bogato zemljo, brezsrčno morili Indijance — dokler se ni narod upri in 1833. proglasil neodvisno republiko. Uporniki so pregnali Spance, v bojih z ameriško Unijo so izgubili severne pokrajine. /
Februarja 1861. je predsednik Juarez zaprl samostane, zasegel oerkveno premoženje in si nakopa! sovraštvo katoličanov. V krvave boje je posegel Napoleon III., francoska vojska je zasedla dobršen del Mehike. Istočasno so udrli v deželo Španci in Angleži. — Napoleon se je podvizal, da poišče katoliškim privržencem primernega vladarja. Iz vrste kandidatov je padla odločitev na habsburškega nadvojvodo Maksimilijana. 2 njim je usoda postavila v zgodovino naj-tragičnejši Kk vladarjev novejše dobe.
MLADI PAR SE POSLAVLJA.
Pomlad 1864. Na habsburškem dvoru vlada mrzlična napetost Nadvojvoda Maks se obotavlja. Noče v daljno Mehiko. Toda soproga, lepa, častihlepna belgijska princesa Šarlota, ga pregovori. — Zdaj potujeta- Poslavljata se od Evrope.
Bruselj. Ganljivo Slovo, kialjevsld objem zeta, zadnji blagoslov hčeri-edinki na pot V Parizu svečan sprejem. Obljube, zagotovila Napoleona zapečati cesaT-5ki podpis.
Mladi par potuje dalje. Prisrčno je slovo od kraljice Viktorije v Londonu, prav takšno od starega cesarja v Pragi. Hladneje ju sprejme številna habsburška družina na Dunaju... Malks, blaga duša, je mnogim trn v peti. Tudi oesarju Francu Jožefu... Vladar okleva, končno določi za spravo z bratom in slovo od domovine prelepi gTadič.
MIRAMAR NA OBALI JADRANA.
Miramar, dne 24. marca 1864. Jadran se koplje v pomladanskem 9onou. V sveže zelenje drevesni!*, krošenj, med skalovje in pod brinovje Krasa trosi mati Narava pisano cvetje. Visoka dvojica je nastanjena v gradiču, nestrpno pričakuje nadaljnjih dogodkov.
Postaja Nabrežina, 9. aprila 1864. Peron je ves v cvetju in zelenju. Generali, admirali so v gala uniformi. Številni odličniki, odposlanstva in mladina pozdravljajo Franca Jožefa, ki pravkar izstopa Iz dvornega vlaka.
Miramar, ob 11. uri dopoldne. V prisotnosti cesarja, članov habsburške hiše in generaiitete podpiše nadvojvoda Maks s tresočo se roko listino, s katero se odpoveduje vsem pravicam do habsburškega prestola. Prej sprta brata sta pobotana. Odpovedi do prestola siedi privoljenje v mehikansko avanturo...
FRANC JOŽEFOV PRIVID
Nabrežinski kolodvor, ob 1. uri po poldnevu. Franc Jožef se poslavlja. 2e stoji
na stopnici vagona, ko mu na mah stopi privid pred oči. Tresoč se pohiti cesar še enkrat k bratu.
—	Maks 1... Franc Jožef objame in poljubi brata. Spremstvo je ganjeno. Končno se vlak premakne. Še en pogled skozi okno in Habsburžana se ločita — za vedno...
Naslednji dan, 10. aprila 1864. Ob 10. uri dopoldne vstopi mehiško odslanstvo v Maksimilijanovo sprejemnico. Vodja deputacije don Gutierez de Estrada pozdravi nadvojvodo kot mehiškega cesarja. V daljšem nagovoru niza pričakovanja rojakov, zaključi z vzklikom: »Justi-tia fundamentum regnorum!«
Maksimilijan preseneti odposlance z odgovorom v čisti španščini. Srečen je, da je dosegel pristanek svojega visokega brata. Spominja se velikodušne podpore Napoleona III., ponosnega se čuti kot potomec Karia V., mogočnega Habsburga, ki je pred tri sto leti utemeljil krščansko monarhijo v Mehiki. Svečano izjavlja, da sprejme cesarsko krono iz rok mehiškega naroda...
Ob pol 12. zagrme topovi za vrtom Mi-ramara, salve z avstrijskih in francoskih ladij, zasidranih pred gradičem, oznanjajo svetu, da je pravkar postal
MAKSIMILIJAN CESAR DALJNE MEHIKE.
V	grajski kapelici odmeva Te deum. Po gala kosilu odlikuje cesar mehiške odposlance, imenuje prve ministre in generale. Pred gradom se zbirajo deset tisoči ljudi s Krasa, iz Istre in zasedene Italije, kateri je bil Maksimilijan Mag in pravičen upravitelj. Za mornarje - invalide izroči nekdanji admiral tržaškemu županu
10.000	goldinarjev.
Dopoldne, 12. aprila 1864. Cesarski par sprejema ganjen in radosten obenem ne-številne čestitke deputacij. V tihem pomladanskem večeru leže visoka dvojica, polna najlepših nad, k počitku. Jadran obliva skalno obalo, klokotajoči valčki tkejo skrivnostno pesem o čudoviti usodi življenja, ki se čuje kakor pravljica...
ŠTIRINAJSTI APRIL — DAN SLOVESA...
Šest velikih Lloydovih parnikov ne more sprejeti vseh izletnikov v tržaški luki, ki hočejo pospremiti cesarski par po Jadranu. Ob 1. uri prispe vsa eskadra pred Miramar. Topovski strel!, trikratni »hura« mornarjev pozdravi cesarja.
Ob 2. url dvigne avstrijska fregata »Novara« sidro. Na pragu Miramara se pojavi visolka dvojica. Šarlota je v črni, žametasti obleki, prav tako Maksimilijan, z guadelupškkn križcem na prsih. Častna četa povesi zastavo, prezentira orožje. Belo oMečena deklica izroči cesarici šopek rož.
Na Jadjah dvignejo mehiško zastavo. Visoka potnika se uk reala na »Novaro«, še en pogled na Mjramar in k raško zaledje, eskadra krene na pot. Ob 3. uri utonejo ladje za obzorjem, izletniški parniki se vrnejo v Trst. Sreča nadepobte dvoji-
ce se nesluteno pretvarja v mračne sence velike žatoigre...
V LJUBLJANI SE ZBIRAJO PROSTOVOLJCI.
V	Ljubljani se poslej vse poletje m jesen zbirajo »meksikajnarji«. Možje najrazličnejših narodov m polkov stare monarhije se prijavljajo za mehiško pustolovščino. Meksikajnarji s peresi za sivkastimi klobuki, oblečeni v modre bluze, široke rdeče hlače in obuti v visoke, nagubane škornje, zbujajo povsod veliko pozornost.
Ljubljana je razgibana, živahna kalkor le malokdaj. Naborne komisije poslujejo dan za dnem, vojašnice so prenapolnjene. Posamezne oddelke prostovoljcev nastanijo v Kamniku, na Vrhniki in v Stični Vojaki, po večini izobraženi ljudje, so živahni, veseh. Vse druži zavest, da jih po utrjeni monarhiji onkraj velike luže čaka nagrada. Najmanj 12 oralov lepe, rodovitne zemlje...
Cete vežbajo v stari oukrami. Gostilničarji in obrtniki Imajo čez glavo posla, mošnjički se jim rede. Posebno srečni so čevljarji. Noč in dan čepe na svojih trinožnika, saj morajo v najkrajšem času založiti oficirje z obuvalom za dobo šestih let!
Ljubljana je srečna, zadovoljna! Po-
Vsa strta je cesarica 27. septembra 1866. ob 11. uri dopoldne pokleknila pred sv. očeta. Mehika je bila predaleč, pomoči ni bito od nikjer.
Šartoti se je omračil um. Trdovratno je tičala v vatikanskih palačah, postlati so ji morali v papeževi knjižnici. Ponjo je prišel brat, flandrski grof in jo odvedel v Miramar....
Kakšno srečanje cesarice z gradičem, od koder je ponosna odplula pred leti! Poslednja desetletja je žrtev Napoleonovih naklepov preživela v Belgiji. Stregli so ji kakor cesarici. Učakala je skoro 87 let, smrt jo je rešila trpljenja I. 1927.
Maksimilijan počiva od 18. januarja 1. 1866. v kapucinski grobnici na Dunaju. Miramar, gradič na skati ob Jadranu, je pa bil poslej še nekajkrat zatočišče obupanih. V njem je žalovala cesarica Elizabeta za sinom Rudolfom, tamkaj je iskala utehe strtemu srcu Rudolfova soproga Štefanija. Zvezda nekdaj mogočnih Habsburžanov je zatonila, v valovih ii-drana se pa še zmerom zrcali lepa stavba, na katere nesrečne prebivalce se spominjajo le še redki starčki našega Krasa.
x Najdaljša beseda na svetu 90 črk. Doslej je imel stari galski	jezik rekord v nadaljSi
^	i-v-	besedi na svetu. Ta	beseda je imela »vsega«
veljstvo prostovoljce vizplača za opremo	^ fe^proSo,	Burefbe™-
cet 'pokirug irmion gokmiarjev... Takšna; do, ki ima 90 črk. Beseda se glasi: »mooimei-
je droga plat medalje v senci mehikan-stoega podviga.
TRAGEDIJE JE KONEC...
Dne 28. maja 1864. dospe Maksimilijan v Veracruz. S pomočjo Francozov zasede 12. junčja mehiško prestokiico.
V	Ljubljani se poslavljajo prostovoljci. Vse mesto jih spremlja na kolodvor. Na tisoče rok maha v slovo, ko se viak premakne proti Barju. Iz Trsta prepelje sedem ladij v dneh 19. novembra 1864. do
29.	marca 1865. 215 oficirjev, 6883 vojakov in podčastnikov čez veliko lužo v Mehiko.
Tri leta niha vojna sreča sem im tja. — Dne 15. maja 1867. ujamejo uporniki cesarja, njegova zvesta generala, Mi/ratno-na in Mjajo v Oueretairu. Obsodijo jih na smrt V jutru 19. junija 1867. nastopi nesrečni cesar zadnjo pot.
Pred smrtjo je MaksimiHjain junak. Vso pot bodri tovariša v smrti. Vojake popro-
siesf on t eundfetrik jaar liksesamese t tende dinga-
ansleesvierendekkomissieledevergadering.« Je v bistvu skovanka in pomeni: »Združenje članov državnega komiteja Mooimejevcev za letno proslavo Dingana.«
x S pomočjo balona je prišla v zakon. Ne*
ka asistentka tehničnega instituta v Varšavi je spustila podZkusni balon s pripravami za merjenje. V balon je pritrdila tudi listek, na katerega je napisala svoje ime. priložila sliko in s kratkimi besedami izrazila željo, da bi se rada poročila z mladim, simpatičnim človekom. Te dni je balon padel v vinograd nekeka veleposestnika na Madžarskem. Slika dekleta je bila veleposestniku tako všeč, da je nemudoma odšel v Varšavo in se zaročil z domiselno mlado ženo .
Kako Je vrag ustvaril žensko
Ko je Bog ustvaril človeka in živali, mu je ostalo še nekaj ilovice. Tri dni je razmišljal, kaj bi z njo, dokler ni četrtega dne prišel k njemu vrag in mu dejal:
»Daj to meni Porabil bom ilovico v dobre namene.**
«Naj bo, si je mislil Bog, bolje je tako, kakor da bi brez haska ležala tu.“
Vrai
Vrag je vzel ilovico in ustvaril iz nje ...	„ .	- -	, ženskf lik. Dahnil je vanj svojo dušo,
si, naj dobro merijo. Zadet od sedmih kip je oživel, toda bil je tako grd, da se strelov se cesar, z vzklikom »Hombre!« ! J’e nebo pri tej priči pooblačilo. Drugega
S ratra
stopi oficir, s sabljo pakaže vojaku na zabil na jezik. Svetniki so se mu rogali, cesarjevo srce. Osmi, milostni strel upih- j vrag je v jezi pograbil nož, si odrezal ne življenje nesrečnemu Maksimilijanu. Polov.ico rePa 8a vtaknti ženski v usta.
Mehika! 2ivel cesar! odmeva £J&fiSFSti po monscu. Zvesta generala sledita ce- da so se od strahu razbežali svetniki. Sam
vrag, ki jo ženska upodobil, je nemudoma izginil , pekel.
sarju v grob.
IN EPILOG?	flT#AAAAAAA
Cesarica Šarlota je že leto prej poto-
vala po Evropi. Zaman je prosila Napo Ne DOZabl naFOČ.ninP I
leona pomoči. Dunajski dvor, poparjen po i	I lai UUIIIIIC.
porazu pri Kraljevem Gradcu, se ni ganil.!
Hjifova Beseda...
J antko F u r! an.
Tako blizu so nam, da bi mogli slišati nfih prikrite vzdihe in jih vprašati, kako jhn je. A so nam vendar tako daleč, da skoro ne vemo. če so še naši sosedje. Med nami in njimi je vedno večja pre-graja; ne mi, ne oni je niso gradili. A je le.
Zdaj praznujemo velik praznik. Tudi oni ga praznujejo v neutešenem hrepenenju. Ogromne trume se zbirajo. V njih je velika molitev, še večja nevolja, a največja kletev. Izmučeni se opotekajo in klecajo na kolena, da zakrijejo s svojimi voščenimi rokami užaljen obraz in ne Izdajo svojega upoTa.
Al! je to tudi njihov dan — dan jetnikov, okovanih v najstrašnejši molk? Svetal in velik je ta dan, a njim črn in teman. Danes se zbirajo okrog Njega samo z eno prošnjo: Koliko še manjka do na viharne kupe?
2e dvajsetič so pokleknili in potožili
svojo bol kaznjenci brez greha. Vsako naslednje leto je v prošnji kaplja bolesti in dvoma več. Dvajset kapelj se je že z.ii lo v eno samo veliko, dvajset pota-jeuih krikov v potajen tuiež. Ali naj še motijo, upajo, prosijo?
Zdaj je pesem okrog njih, življenje kipi v razkošje, iz gradi zemlje valovi najlepša in najvišja pesem — simfonija pomladi.
Njih pesem pa je zamrla, nema... ne-
zvočna pesem iz zledenetih in trepetajočih src in duš. Stokrat boljše, da je ne slišimo. V njenem zvoku bi skopmelo sreč njim in nam, ki nosimo isto kri m v njej iste žeiie. Tako bi oni zapeli, da ■bi jim beseda razgnala vedno bolj votle prsi.
Ce bi oni na ta vehki dan mogli zapeti zahvakiico razbitim okovom, simfonijo vstajenja: samo enkrat če bi Izgovorili to, kar je oznanjal Oh ponižanim in izkrvavelim in se že v dvajsetič oglaša na ta dan v njihovih prošnjah: Svoboda, — njihovo veselje bi izdolblo solzno jezero.
Tudli oni si voščijo na ta dan. Ste H kdaj slišali to voščilo? Bolje, da ga niste! Če pa bi ga bili slišali, bi ga ne bili razumeli, keT v njihovih dnevih ni naše usode in je njihov izraz drugačen od našega. Naša beseda je že zastarelega kova, prenesenega iz leta v leto. V njihovi ie povest upognjenih hrbtenic, zadušenih bolestnih krikov, onemelih razočaranih sanj. Zato si stiskajo roke z neizgovorjeno prisego, zapisano v njihovih očeh in na nemih ustnih. V njih besedi je obtožba, pogreznjena v duše tako globoko, da jo moti vsak, količkaj glasen šepet.
Le od daleč prisluškujejo naši besedi, glasni in njim nerazumljivi. Samo to ve-dč, da ni nobena naša beseda namenjena njim. Samo to čutijo, kako jim naša dejanja krčijo sreč... kako je med nami in njimi vedno večja pregraja.
A pravkar sftšimo čez to ograjo njih veliko svantio:
■Bratje po krvi in tisočletni črni usodi! Ali hočete prevpiti z glasno besedo i usodo, ki vam preti? Sonce odklanjate in v temo stitte. Ah vas je ni strah? Nej
pustite, da bi vas izmodriii naši črni dnevi, ki vam jih krivi preroki oznanjajo kot toplo sonce! Njih 'zvodenela kri nima toplote v srcu, ne življenje v duši...«
V	tem svarilu zveni glas milijonov očetov iz zatonelih stoletij. Zato je ta glas tako slišen, da stresa vse one, ki čutijo, kdo so, od kod m kam se vije njihova .pot, uzakonjena v tajni smeri krvi in človečanstva.
Prav te dni je njih beseda tako razločna, da je vsak njen zlog sodba, prošnja in opomin:
»Kdor ne ve, kaj je ples zaslepljenosti, pridi in poglej! Ce si bolan, zaplešeš, če si zdrav in žejen resnice in lepote, zbežiš.«
VI	ječite, kaznjenci brez greha, in zakrivate oči pred resnico, polno laži.
In vendar niste še izgubiti vere v to, kar sanjate že dvajset let. Iz trpljenja poganja ta vera, iz tistega, ki ga mi še ne poznamo. Zato je v nas malodušje in zbeganost. Dajte nam za Irenutek vašo bol, da nas iztrezni in požene iz nje vera v lastno vstajenje!
Ce vrtite
kakršno koli knjigo, se obrnite na
KNJIGARNO „DOMOVINA“ CEUE >«»««♦»♦♦♦♦♦♦»>»»«<»♦»♦»♦♦♦♦»»«««♦♦♦♦♦♦
ANILlNSKi TISK
KNJIGOVEZNICA
KARTONAZA
PLAKATIRANJE
so najcenejši, saj stane beseda samo
Krajtevičevo (dt Sultana) NOVO-VUKOVARSKO MAZILO
1861 - 1939
Nenadkriljivo za olepšanje, proti sončnim jetrnim pegam, zajedalcem in lišaju. Pri rs m stetoi uporabi obdrže tudi starejše dame Ufi. R mladostni videz in gladek ten. Edino p-iŽP-j pravilno s sliko proizvajalca.	1795
K ^M^SlEKARNA KRAJCEV^, VUKOVAR
jugoslovanska li rani In ica in posojilnica r.zn,
v Mariboru, Kralja Petra trg
daje kratkoročna posojila, sprejema vloge rta knjižice in tekoči ra-čun proti zakonito določenemu obrestovanju
Domači hranilniki na razpolago!
Damska konfekcija
Modni salon za dame in gospode
URAN
Uri tč Anton, Celje, Kolenčeva ulica 6
Palača Pokojninskega zavoda
pri naših inseren-
icniKi kupu*te iih ,er °9iasui,e!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
IVAN KVAS ml.
Maribor, Aleksandrova cesta 32
priporoča
svojo zalogo ženskih in moških klobukov, jss.,	obenem pa želivsem vesele velikonočne prazni- .
Srajce ter vse vrste moškega in ženskega perila po namizjih cenah v „Oblaiilnler Maribor, Glavni trg 11
Bluze
pralne iz močnega sukanca din 65*— 35*— 28*— triko svilo, športna fa^ona „ 40*— 30’— čipkaste bluze, elegantne in lahke 78*— 44*—
Nogavice
flor, za dnevno uporabo	din	13*— 10**—
svileni flor, trpežne štrapacne „ > 29*— 25*— 20*— pralno svilo, v modnih barvah ;, 29*—- 24*— 14*—
čisto svilo, za izbrane okuse „ 70*— 55*— 48*—
Rokavice
pralne iz sukanca	din	16’— 15'-*-
triko, trpežna imitacija usnja „ 30*— 28’— 20*— usnjene v vseh modnih barvah „ 70*— 55*— 48*— Najnovejše cvetlice ih pajčolane za klobuke
LBud^ddl.
Prvovrstno kosovno apno
porabno tudi zlasti
v kemične svrhe
dobavljajo v vagonskih pošiljkah
apnenice Ant. Birolla v Kresnicah
Cene konkurenčne 1800	Pisarna
Ant. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10
ZALOGA VINA MEST ROV, CELJE
priporoča prvovrstna vina, prigrizek in morske ribe
MOJC Murnov. Za Kresilo 6 za ilarin sodiščem
Oaleite^iizložbe
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova c. 15
Telefon 22-01
27o> Oglejte si izložbe
SETA
VLOŽEK
’°9e, čevlje in n°3®
knjižne vizitke kupite v najnovejših posnetkih najceneje v
velikonočnim priiHilL«
Bfc&dtattiltaKdSHHflHHHHHHHHHMHflHHHI Maribor, Aleksandrova cesta 15, Telefon 25-45
»V e č e r n 1 k«
Stran 21.
MARIBORSKA TISKARNA d. d.
VODILNO TISKARSKO PODJETJE SEVERNE SLOVENIJE POSTREŽEMO HITRO. DOBRO IN PO NIZKIH CENAH
TELEFON 25-67. 25-68, 25-69	___
Priložnostni
predmetov za splošno gospodarstvo, kakor betonsko, kovsko, ključavničarsko železje, nosilce cevi, ograje, tračnice, vagonete, mreže, jermenice, konzole, zobčanike, osovine, požiralnike za kanale, vodovodne ventile v vseh dimenzijah kakor tudi brone, medenino, baker v palicah, belo kovino, svinec, cink, centrifuge, parni kotli, lokomobile, kmetijski stroji, polnojermenik 65 cm, veliki rezervarji, vozovi vseh vrst, bakreni kotli, orodje za vsako obrt, svedri za premogokope, kakor tudi patent lestve itd. Poleg tega oglejte si, prosim, moje veliko skladišče, kjer se boste sami prepričali, da se nahajate na lipskem velesejmu, samo z razliko, kajti pri meni dobite še več predmetov kakor tam in sicer po zelo ugodnih cenah, rabljene, a vendar zelo dobro ohranjene. Kupujem tudi vse zgoraj omenjene predmete ter plačam po zelo ugodnih cenah.	2835
______Priporoča	se
Justin Gustiniič, Maribor, Tattenbachova 14. in podružniea vogal Ptuiske—TrM^e ceste
MARIBOR
KOPALIŠKA ULICA 6
LITOGRAFIJA						
O	F F S E TT1	St	<			
	KAMN OT	1 5	5 K			
Miklošičeva 8 (prej I. Urbanič)
KARO
za pomlad
ČEVL/I
in poletje
Bogata izbira - zmerne cene
ie od 10'- din
se dobi pri
najboljšega
najmodernejšega p i s a 1 n in ves pisarniški pribor, dobite v največji izbiri pri
Ivan Karbeutz - Maribor, Gosposka 3
Telefon
26-42
mahmnlinm dmlmvnlca
za pisarniške stroje in specialna trgovina za vse pisarniške potrebščine. Zastopstvo pisarniških strojev znamke JTRiUMPF4*
Vsak poročni par
se s pravico veseli na zakon, če se zaveda, da bo njegovo stanovanje opremljeno z lepim in dobrim pohištvom od tvrdke
Ivan Klančnik, Maribnr, Mejna uL 0, tel 23-10
Otvoritveno naznanilo!
P. n. avtomobilistom in motociklistom javljam, da vodim svojo, v letu 1927. ustanovljeno specialno delavnico za Avto-Electric
„Magneto“ Karl DADIEU, mehanik
od 1. aprila dalje. Moja dolgoletna praksa in moderno urejena delavnica, Kakor tudi bogata zaloga nadomestnih delov so najboljše jamstvo za solidno in ceneno postrežbo.
..MAGNETO" KARL DADIEU. mehanik
Kersnikova 1 (garaža Vfilker, tel. 21 -09).
■■■■■■■■■■■■■■■a
JAKOB ERBUS
krojač za dame in gospode, izdeluje moderna oblačila!
Maribor, Aleksandrova 12
Mi ne silimo k nakupu!
Veselilo nas bo, ako Vam smemo pokazati nase najmodernejše vzorce blaga za pomladanske obleke
MANUFAKTURA 1. ROŽA)
Maribor, Aleksandrova 1<
Cenjeno obiinstvo, pozor!
Kupujte električni material, vse plinske potrebščine, bencin, olje in nafto pri uglednih tvrdkah mesta Maribora. Priporoča se Vam	v	v
JUSTIN GUSTINČIČ
Odbornik Slovenskega obrtnega društva, podpredsednik Kovinarske zadruge, član osrednjega odseka za tekoča goriva Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino, član Združenja trgovcev v Mariboru.
Vsem odjemalcem veselo Veliko noč!
Ul Betdajs
specialna trgovina f	8 “meni
Vetrinjika 30	O
PRIPOROČA
najboljša poljska, zelenjadna in cvetlična semena. G O M O L J E: gladiol, dalij, potonik, tuberot itd.
Suiieks* UoMouit
priporoča svojo na novo izpolnjeno zalogo svile
fkati&ot, Ulita 10. olttoita U. 5
Delavni prostor,
primeren za manjšo obrt (lahko tudi svetla suha klet), predpogoj vodovod in elektrika, iščemo v mestu na levem bregu Drave. Ponudbe na upr. lista pod “Nujno,,
Vte kuhinjske dobrote In dobro kapllleo dobite pri
Rozi Zamparutti
dellkatesa^Celie, Ulica dr. Gr. Zeriava
Pozor p/vopivef /
O priliki velikonočnih praznikov ne pozabite pokusiti letošnje
MOV O BOCK PIVO
Iz pivovarne UNION
Zaloga koles in nadomestnih delov
Popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov itd.
HENRIK OBLAK ml. • CELJE
OZKa ULICA s
kleparstvo, vodovodne instalaoije,
streiovodne
naprave
Za kresijo štev. 4 Telefon 245
Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoče dela in popravila. — Cene zmerne. — Postrežba točna in solidna.
POSOJILNICA NARODNI POM V MARIBORU
■ NARODNI DOM I
___________________________________________ I	Z.	X	O. J. I
Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milijonov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5Vo-Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji.
T«l*l>ON 31-08 ■
ctovamfel d« n ar ni zavod v Maribora - ¥oo hranilne vlogo ao proele In m inpto6*t*e*o »»omejeno
upogn enega pohištva in parketov
Sta:ersKo in
Trgovska enonadstropna hiša v Ptuju
z dobro vpeljano in 30 let obstoječo trgovino z deželnimi pridelki, najboljša prometna točka, primerna tudi za špecerijsko trgovino, gostilno itd., stanovanja, skladišča, garaža, vodovod itd. se proda. Dopisi na upravo lista pod „Št. 2847”
Popravila Mislila je, da je njena obleka bela... Hetdon Hudoifl
in renoviranje koles, na zalogi nadomestni deli vseh znamk	2844
Mehanična
delavnica
Celje. Mariborska c. 11 - Tel. 116
II
•	•0 III
w pre Jilnega predmojstra
Ponudbe na upravo lista pod „Predilni mojster*
Milton Pe/elf
manufaktura in moda
Celie
Prešernova ulica 21 Dečkov trg
ALOJZ PL AN KL, urar
(poprej H. Strohmayer CELJE, ULIC . OR. GR. ŽERJAVA 3
Birmanske ure in lepa darila!
Foto PELIKAN Celjem se je zamislila. . . Njena obleka, ki jo je vedno
sama ze^° skrbno prala; se zdi kar zanemarjena poleg Amatersko delo najhitreje!	preprostega česalnega plašča. Da, z Radionom oprano
Prodaja fotorazglednic na drobno po 1 din perilo je brez primere belo, ker je popolnoma čisto. Pri
kuhanju v učinkoviti pa vendar blagi raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino, pa previdno razkroji in od- ScH!chtov pravi vso nesnago. Popolnoma čisto perilo pa ima tisto bleščečo belino—
Radion belino.
Brez dodatka sadjevca pripravite okusno in poceni domačo pijačo s
Satom
kocko. Zahtevajte takoj cenik od Drogerije SANITAS, Celje
Mal’ položi dar domu na otar!.
RADION
Ni čistejše beline od Radion beline
REMEC-CO., Kamnik-Duplica
tovarna
tesna industrija
Opreme za hotele, kavarne, restavracije, Sole, pisarne itd.
Parkete: hrastove, bukove ter javorpve v vseh merah nudi in poaga po stiokov-no izvežbanih polagalcih
Glavni zastopnik za Sta:ersko in Prekmurje:
Ini. C. R. LUCKrfANN, Maribor, Prešernova ulica 4
»VeCernMš«
Stran 253.
««
Slaviia
ki
jugoslovanska zavarovalna banka
v Ljubljani
prevzema zavarovanja vseh vrst. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo.
Osijek, Novi Sad. — Ekspoziture v Celju, Mariboru (Aleksandrova c. 6) itd.
ELEKTRO IN RADIOTEHNICNO PODJETJE
Anion DoDiolinšt Mie
Dr. Žerjavova ulica 3 — Telefon 240
Sodno zapriseženi izvedenec in cenilec. Strokovnjaško popravilo radio aparatov, pregled elektronk, gradnja električnih naprav za razsvetljavo in pogon, ter vsa popravila, polnjenje in popravila akumulatorjev za radio n avto.
tekstilna
TOVARNA
M
LAVA
Gerkman Ludvik
Zahtevajte vse vrste voinenega blaga za moške in damske obleke
Zahtevajte povsod samo nepremočljivi:
Hubertus loden „ L A V A“ Laško
DOBRO BLAGO NIZKE CENE
lASKO
solidnost in cenenost! Modno blago in perilo po priznano nizkih cenah za dame in gospode nudi
Hlokufalduta ).	- fkatifot - Meksautkova c. 16
Din 1.500-
nagrado za nalbollie odgovore!
fŠ»NITsŠl
fŠ»NITsŠl C,v,li 18 V»i« ^ r"^ občutljivo
nogo
Prvovrstni modni kroji in fasone
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 50   — Magradni kupon............
„htko\ sa Hiuf-Skoe fti&iuš&im"?
Odgovor:--------------------------------
Mat lov :
Ime in primek: , poklic: kraj in ulica: pošta:
Izpolnjeni kupon pošljite čimprej, najpozneje pa sredo, 12. aprila, na tvrd-kin naslov ali pa ga oddajte v trgovini, v upravi Večernika, v podružnicah Večernika ali potom Večernikovih raznašalcev.
Rezultat bo objavljen v prihodnji sobotno-nedeljski številki „ Večernika".
Ljudska samopomoč
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova ceala 47, y lastni palači naznanja smrtne slučaje tvojih članov v mesecu MARCU 1939:
Breznar Marlla. prenžitkarica, Doleoše Pcrkllč Anton, delavec. Receniak Hcrnjet Georg. zasebnik. Maribor Dvoriak Valentin, zasebnik. Ptujska zora Zadravec Marija, posestnica. Rožički vrh Lotrič Terezija, zasebnica. Tržič Pasovnlk Marlla. vdova rndarla. Mežica Snofl Marlla. zasebnica. Maribor Gselman Aloiz. prenžitkar. Orehova vas Bukove Elizabeta, preužitkarica, Braslovče Gross Marija, soproga postajenačeinika. Kaposvar Majer Marjana, učiteljica v pok.. Ponikva Mtatkovtč Marija, užltkarica. Cerklje ob Krki Kurzman Karolina, vdova. Maribor Kos Anton, rudarski paznik v pokolu. Loke Bezjak Elizabeta, viničarka. Vlntarovcl Grubič Jožefa, babica. Crncl p. Brežice Skcrblnšek JurlJ, zasebnik. Maribor TušnJk Jurij. vpok. finančni kontrolor. Maribor Savli Jožef, tovarniški delavec v pokoju. Jesenice Škerl Frančiška, žena železničarja v pokoja, Radeče Ačko JerneJ. tovarniški delavec. Tezno-Marlbor Kristan PankracU. veleposestnik. Sv. Anton na Pohorju Kotnik Marjeta, zasebnica. Bukovska vas Horvat Ana. posestnica. Cirkovce Ropas-Novlnlek Katarina, prenžitkarica, Lipje v Kurath Matilda, zasebnica. Maribor Krlstaa Jože. niltkar. Križe pri Tržiča Maček Marlla. prenžitkarica. Laško Vončina Terezija, nžitkarica. Ješovec-KozJe Verhovlek Anton, zasebnik. Statenberz \Vaigand Marlla. posestnica. Vukovar Vincetič Pavel, nžltkar. Pavlovci p. Ormož Grasselli Marlla. žena trgovca. Vojnik Maver Marlla. aiitkarica. Zazradee Hace Peter, radar. Mežica Hntb Regina, zasebnica. Domžale Zelezalk Aelta. zasebnica. Maribor Miklavžina Marija, prenžitkarica. Skale Kugy Eleonora. posestnica. Maribor Urban Marlla. trgovka. Ptuj Kuhar JurlJ. posestnik. Ptuj Žmavc Jožefa, posestnica. Sp. Kraše Bogovič Marlla. zasebnica. Kraljevec
Predan JerneJ. posestnik. Zimica p. Sv. Barbara v Slovenskih goricah Šalamun Jožefa, zasebnica. Maribor Breznik Janez. viničar. Maribor
Gradl»ek Frana, tesar In posestnik. Stahovee p. Kamnik
Peric Klementina, zasebnica. Bilje
KraJSek Marija, zasebnica. Sv. Lovrenc p. Teharje
Klančar Augusta. učiteljica v pokoju. Sutna p. Kamnik	,
Ceh Ivan. preailtkar. Cogetinci p. Sv. Anton v Slovenskih goricah
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem zneeka
Din 3SS-130--
Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933, se izplača polna podpora — brez odbitka!
Kdor ie ni član »Ljudeke samopomoči«, naj zahteva brezobvezno la brezplačno pristopno izjavo!	v
BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO
Centrala: MARIBOR
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
nmlotMa damah* mr Immll n »<—» pri tal *rmmUmUI
Branka i
I « taUm »noim pwošanlam m « wo
i,ojo naftno ntailo — —
i la n«? daaatmo Uroka apata/ota potla ««
Sprejema **?**_/".*Si“jn""Podružnica: CELJE	hrmmlimica
Izdaja ln urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasipo ceniku. — Rokopisi se nc vračajo. - Uredniitvo ln uprava: Maribor. KopalISka ulica 6. _ Telefon uredniStva Stev. 25-47 in uprave štor. 28-67. _ Požtni čekovni račun itev, 11. 409.