primorski dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Gen. Kadijevič sinoči še okrepil grožnje prejšnjih dni LJUBLJANA — Opoldne zapa-6 ultimat, ki ga je jugoslovansko Vezno predsedstvo postavilo Slo-6niji, da vzpostavi na mejah sta-, L', kakršno je bilo pred 25. juni-'U, ko je Slovenija razglasila t °j° neodvisnost. Slovenija je ul-, Uiat zveznega predsedstva, ki je l * sprejet pod brutalnim pritis-0lU armade predstavnikov Srbiji jušnih republik, zavrnila, ker razume kot nadaljevanje gro-d®ni' ki jih je bila deležna v za-času. Kljub vsemu pa je j. 0 malo verjetno, da bi se v teku s,v^njega dne karkoli zgodilo, le včeraj dopotovala v Jugosla-sW ° ^r°jko zunanji ministro evrop-kupnosti, ki se bo danes na °uih sestala s predsednikom h-,Qe Markovičem in in predsednikom car predsedstva Slovenije Ku- Se °m. ES si prizadeva, da bi do-4 Politični dogovor med sprti-ko St^anmi v Jugoslaviji in neka-vg °uranila pri življenju Jugosla-oSg°' Načelno ne nasprotuje li^usvojitvi posameznih repub- Uior, Vztraja pa na tem, da do tega Sovo- Zavr,' Priti po mirni poti in po do-rp med vsemi. Predvsem pa pjjti^a uporabo sile kot sredstva iziaviStem smrsli gre tolmačiti tudi C0s 6 italijanskega predsednika r0j.f;S,9e' ki se je izrekel proti obo-niji_ Temu posegu vojske v Slove-obdr5e.bi armada s silo skušala bi Slovenijo v Jugoslaviji, rnu j. la stala ob strani slovenske-i^dstvu in njegovim odločit- blje° drugi strani pa vzbuja zaskr-se D °®t izjava gen. Kadijeviča, ki 9UtueS.u^uje vseh obrabljenih ar-Pabu nt°v in govori o podlem na-SlQVefki ga je ja bila deležna v NA 2. IN 3. STRANI Slovenija med Beogradom in svetom BOŽO KOVAČ p^(jj?Venija se še ni oddahnila po spo-Že v z ZVezno vojsko, ko mora vstopiti v^. P°vsem novo fazo svojih prizade-UteJ Za samostojno državo. Morda °d y , biti to drugo obdobje celo težje Ija, y,a^ke obrambe državnega ožemita d se zapletena pogajanja jetičnem in vojaškem področju, ki ev®da še vedno lahko prekinejo TodaVoia^ka posredovanja iz Beograda. Skuša,večja je verjetnost, da bo Beograd Zave, v tujini hotene in nehotene Jo, s ,nike za močan pritisk na Sloveniti Sti0raterim bi J° prisilili, da se pogaja ^eločav211111111 razdružitvi, pogoje pa bi 1 drugi. Če Slovenija v takšnem primeru ne bo dovolj spretna, utegne biti to obdobje zanjo prava kalvarija. Beograjske oblasti, najbrž ne samo vojaške, sploh niso odgovorile na slovensko ponudbo za prekinitev ognja, čeprav je bila izdelana po predlogih in ob sodelovanju sedanjega predsednika Stjepana Mesiča in člana predsedstva dr. Vasila Tupurkovskega; pač pa so dokaj na hitro začele umikati zvezne vojaške enote iz Slovenije. Tako rekoč tik pred trenutkom, ko so nekatere evropske vlade začele resno razmišljati o priznanju slovenske države, da bi jo tako obvarovale pred zveznimi tanki, teh tankov ni bilo več na slovenskih cestah in poljih. S tem pa je zmanjkal pomemben argument Sloveniji, ki je želela dobiti podporo in priznanje tuji- ne. Obenem prihajajo iz Beograda napovedi, da bo zvezna skupščina tudi v prihodnjih mesecih delovala povsem normalno. Če ne bo tja slovenskih in hrvaških poslancev, jih bodo pač šteli med odsotne. Obravnavala naj bi pogoje in postopke za mirno razdružitev ali ustvarjanje nove Jugoslavije. Enako naj bi ravnali drugi zvezni organi. Če Slovencev ne bo, naj bi to v očeh jugoslovanskih narodov in tujine pomenilo, da se želijo enostransko odcepiti. Tudi najnovejše zahteve zveznega predsedstva, ki so bile sprejete s soglasjem predsednika Stjepana Mesiča, težijo v isto smer. Napisane so sicer tako ultimativno, da jih je skoraj nemogoče sprejeti in dajejo slutiti tudi novo posredovanje zveznih vojaških in policijskih enot, vendar je bolj verjetno, da je poglavitni namen povsem drugačen. Če namreč Slovenija ne bo do danes opoldne vzpostavila na državnih mejah prvotnega stanja, utegne Beograd dokazovati, da Slovenija ne spoštuje niti dogovora, ki ga je sprejela v pogovorih s tremi zunanjimi ministri držav Evropske skupnosti. Predsednik zvezne vlade Ante Markovič je namreč izrecno dejal, da bi morali v prihodnjih treh mesecih, ko naj bi veljal dogovorjeni moratorij za osamosvojitvene ukrepe na slovenskih mejah poslovati po zveznih predpisih. Še več, zatrdil je celo, da je treba dogovor z evropsko "trojko" razumeti kot suspens vseh odločitev o osa- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Čeprav je malo verjeten poseg JA vpričo delegacije ES Ultimat se izteka LJUBLJANA — Danes točno opoldne poteče ultimat zveznega predsedstva, ki v svojem četrtkovem dokumentu od Slovenije zahteva uresničitev nekaterih zahtev, predvsem pa zahteva, da se danes do 12. ure stanje na mejah povrne v prvotno, kakršno je bilo pred sprejetjem slovenske neodvisnosti 25. junija letos. Te ultimativne zahteve so v Sloveniji razumeli v bistvu kot nadaljevanje groženj in kot dejansko pokritje vojaške agresije, do katere je prišlo. Ali Sloveniji ponovno grozi nevarnost vojaškega posega - Slovenija namreč niti ne razmišlja, da bi preklicala ustavni akt o osamosvojitvi, kar v bistvu zahteva zvezno predsedstvo - še ni povsem jasno, toda malo verjetno je, da bi si vojska prav danes, ko pridejo ponovno na obisk predstavniki ES, drznila izzvati nov spopad in napasti Slovenijo. Delegacija evropske dvanajsterice, v kateri so tokrat zunanji ministri Nizozemske Van De Broek, Luksemburga Poos in Portugalske Joao Pineiro, ki je zamenjal šefa italijanske diplomacije De Miche-lisa, je prišla pozno sinoči na Brione, kjer bodo potekali pogovori s predsednikom jugoslovanske vlade Markovičem, z nekaterimi drugimi člani vlade ter s predsednikom slovenskega predsedstva Kučanom. Sklep, da tristranska delegacija evropske skupnosti obišče Jugoslavijo, so sprejeli v petek na zasedanju dvanajsterice v Haagu, ki so ga v celoti posvetili dogajanjem v Jugoslaviji. Vojna nevarnost sicer obstaja in je v bistvu stalna realna grožnja, s katero želijo Slovenijo prisiliti, da bi pod tem pritiskom sprejela tudi nekatere odločitve, ki jih drugače nikakor ne bi. To izsiljevanje z armado - kateri Slovenija ne misli dovoliti prihoda na mejne prehode, po nedavni agresiji pa najbrž niti v zeleni pas ne več - skuša Slovenijo pritisniti ob zid in jo v teh treh mesecih povsem osamiti na vseh področjih. Upreti temu pa se je težko in na zvezni ravni predsedstvo nima nobene oblasti, v ozadju namreč na njegove odločitve vpliva srbsko boljševiško vodstvo v tesni povezavi z vojaškim vrhom. O vsem tem je tekla beseda na včerajšnjih pogovorih med slovenskimi predstavniki in članoma zveznega predsedstva Tupurkov-skim in Bogičevičem, o poteku srečanja pa je na tiskovni konferenci poročal član slovenskega predsedstva Ciril Zlobec, ki je dokument zveznega predsedstva ocenil kot ultimat. Zlobec j'e tudi ocenil, da je bila atmosfera na srečanju s članoma zveznega predsedstva precej mučna, ker je izjava predsedstva v večini svojih točk ultimativna zaradi postavljenih datumov. Še posebej je poudaril nestrinjanje slovenskega vodstva s tem, da se od Slovenije datumsko zahteva marsikaj, niti z besedo pa se obvez ne postavlja jugoslovanski vojski. Za slovensko predsedstvo pa je ta dokument ultimativen tudi zato, ker se nihče od predsedstva SFRJ do vlade in Markoviča ni distanciral od groženj generalov Adžiča in Negovano vica. Po mnenju slovenskega predsedstva se slovenski predlogi v točkah dva do sedem skoraj povsem pokrivajo z dokumentom zveznega predsedstva, saj je Slovenija vse to že sama prej predlagala. Zato je navajanje teh točk zavajanje svetovne politične javnosti in poskus, da se Slovenijo prikaže kot tisto stran, ki za utrditev prenehanja sovražnosti ni storila ničesar. Glede zahteve, da se razmere v Jugoslaviji in Sloveniji vrnejo na stanje pred 25. junijem, pa je Zlobec poudaril, da so se v slovenskem predsedstvu in tudi oba gosta strinjali, da gre za politično vprašanje, o katerem ni mogoče razpravljati, če pred tem niso rešena nekatera druga bistvena vprašanja. Zlobec je še dejal, da zahteva zveznega predsedstva ne upošteva osnovnega dejstva, da v Sloveniji po tem datumu, ko je bil sprejet ustavni zakon o samostojnosti in neodvisnosti, ni več' mogoče govoriti o vračanju na stanje pred temi dogodki. Temu je še dodal, da Slovenija ni v ničemer kriva za agresijo JA in da tudi zato ni nikakršnega razloga, da bi stvari spreminjali. Pogovori o tem vprašanju, ki je očitno bistveno pri vsem zapletu, se bodo nadaljevali že danes, ko bo prišla na obisk trojka iz Evropske skupnosti, pred tem pa se bosta še enkrat sestali slovenska in jugoslovanska delegacija. Na teh pogovorih naj bi se dokončno pojasnilo, kako si kdo razlaga tisto točko sporazuma z evropsko trojico, ki govori o slovenski samostojnosti. Za nekatere v Jugoslaviji je slovenska samostojnost pod vprašajem, »za Slovenijo pa sam ustavni akt o proglasitvi samostojnosti ni vprašljiv in ga ni mogoče sus- pendirati ali spreminjati,« je poudaril Zlobec. Na teh pogovorih bo po njegovih besedah treba tudi točno definirati, kaj pomeni trimesečni moratorij, zavzel pa se je tudi za razširitev mednarodnega nadzora na vseh nivojih, da bi na ta način odpravili nesporazume, ko JA trdi, da Slovenija krši prekinitev ognja, Slovenija pa trdi povsem obratno. Pri tem je član slovenskega predsedstva še posebej opozoril, da je glede na to, da Adžičevih in Negovanovičevih groženj ni nihče demantiral, zelo pomemben mednarodni nadzor, ki naj bi preprečil, da v roku treh mesecev, ko potekajo pogajanja, ne pride do novih nasilnih poskusov jugoslovanske armade. Ciril Zlobec pa je spregovoril tudi o problemu slovenskih vojakov, ki želijo zapustiti JA. Povedal je, da je Slovenija v bistvu že storila svojo dolžnost in izpustila vse ujetnike, pa čeprav do uradnega premirja še ni prišlo. Povedal je tudi, da je v teku usklajena akcija med predsedstvom in vlado Slovenije, da bi od vojaških oblasti čim prej dosegli izpustitev vseh slovenskih vojakov, ki še služijo vojaški rok v JA v Sloveniji in drugih republikah. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pa je spregovoril predvsem o mednarodnih vidikih ultimata predsedstva SFRJ. Pri tem je poudaril, da so te zahteve v določenem nasprotju z dokumenti ev- Ponosen na značko teritorialne obrambe Slovenije (Telefoto AP) ropske dvanajsterice in KVSE, pa čeprav je praški dokument z zasedanja KVSE do določene mere problematičen za Slovenijo in to predvsem zato, ker je na formulacije dokumenta v veliki meri lahko vplivala jugoslovanska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Lončarja. V zvezi z dogodki v Sloveniji je včeraj razpravljalo tudi makedonsko sobranje. Član zveznega predsedstva iz Makedonije Vasil Tu-purkovski je pred odhodom iz Ljubljane izjavil, da bo makedonskemu sobranju predlagal, da se Sloveniji prizna pravica do samoopredelitve, da pa ta samoopredelitev ne sme iti na škodo drugih. Srbski predsednik Miloševič pa se je včeraj po daljšem času spet pojavil na TV ekranih in pozval vse državljane Srbije, naj bodo pripravljeni na obrambo svoje dežele. Kdo ogroža Srbijo, sicer ni povedal, dejal pa je, da je srbska teritorialna obramba sodobno opremljena in mnogo močnejša od podobnih formacij v drugih republikah. Miloševič je v svojem posegu večkrat poudaril, da ima vsak narod pravico do samoodločbe in da nikogar ni mogoče držati v tej Jugoslaviji proti njegovi volji. Kdor meni, da je jugoslovanska armada okupatorska se bo moral v bodoče sam braniti in skrbeti za svojo varnost. Glede mednarodne aktivnosti za rešitev zapleta v Sloveniji ih Jugoslaviji, velja omeniti, da je včeraj dr. Janez Drnovšek odpotoval na enodnevni obisk na Dunaj, kjer se je srečal z avstrijskim kam clerjem Vranitzkym. Drnovšek je gostitelja podrobneje seznanil s trenutno situacijo v Jugoslaviji ih še posebej v Sloveniji, pogovarjala pa sta se še o možnosti razširitve dvostranskih odnosov s Slovenijo, govor pa je bil tudi o mednarodnem vidiku krize in vključevanju mednarodnih inštitucij v za' gotovitev mirnega reševanj9 zapleta v Jugoslaviji in Sloveniji' V popoldanskih urah je bila v Cankarjevem domu tudi tiskovn9 konferenca predstavništva Evrop" ske ljudske stranke iz evropskep9 parlamenta, ki jo je vodil Ott° von Habsburg. Prisotnim so pojaS' nili svoja stališča in tudi povedali; da bodo s svojo misijo obiskal1 tudi Beograd in ostala glavn9 mesta jugoslovanskih republik' Otto von Habsburg je poudaril, d9 si je in si bo osebno še naprej prl' zadeval za priznanje Slovenije. RADO GRUDEN Izjava zveznega obrambnega ministra Kadijeviča Sloveniji smo prizanesli BEOGRAD — Zvezni sekretar za ljudsko obrambo armadni general Veljko Kadijevič je včeraj naslovil na javnost izjavo o dogajanjih v Sloveniji, ki jih je označil za »zaključno fazo razbijanja sedanje jugoslovanske države«. To naj bi se začelo že leta 1962, z ustavo leta 1974 pa »smo ostali brez zvezne države«, saj je omogočila, da lahko Jugoslavijo »ruši kdor hoče, in to na ustavni način«. Bila je to »tempirana bomba za razbijanje federativne države«. Bližnji razpad hibridnega družbenega sistema je okrepilo in pospešilo tudi delovanje nekaterih tujih držav - je prepričan Kadijevič - saj protijugoslovanske sile brez močne zunanje podpore ne bi bile tako pogumne in agresivne. Pri tem pa je generalu jasno, da bo »vsako oživljanje starih imperijev samo prvi korak pri njihovi nadaljnji ekspanziji: Evropa in svet tvegata, da bosta plačala enako ali še večjo ceno za žrtvovanje Jugoslavije, kot sta jo svoj čas plačala z žrtvovanjem Sudetov in Češkoslovaške«. Vodstvo armade se je po Kadijevičevih besedah od samega začetka družbene krize zavzemalo za njeno demokratično reševanje. Vedno smo poudarjali - trdi general - da je neodtujljiva pravica vsakega naroda, da samostojno izbere svojo pot, vendar se to mora v interesu vseh in vsakogar uresničiti z dogovarjanjem. Že nekajkrat, ko se je položaj dramatično zaostril, smo dvignili borbeno pripravljenost enot JLA in preprečili, da bi bilo krvi do kolen. Pokazalo se je - nadaljuje Kadijevič - da zvezni organi niso dorasli težavnosti in resnosti položaja, v katerem se nahaja država. Namesto prizadevanj za uporabo edino realnih sredstev za učinkovito izvajanje sklepov, se je trdovratno vztrajalo samo pri dolgotrajnih in jalovih pogovorih, pogajanjih in pogojevanjih. To je armadi zavezalo roke in jo kompromitiralo - opozarja general - razbijalcem Jugoslavije pa omogočalo, da so nemoteno uresničevali svoje načrte. Armada doslej ni nikdar in ničesar storila na svojo roko, zunaj ustavnih pristojnosti in odlokov pristojnih zveznih institucij. Tudi v Sloveniji so bile enote JLA angažirane v skladu s svojimi ustavnimi obvezami za ohranjanje integritete Jugoslavije in na osnovi sklepov zveznega sveta skupščine SFRJ in odlokov zveznega izvršnega sveta. Slovensko vodstvo, ki je »pred nekaj leti prvo začelo razbijati Jugoslavijo«, je sprožilo pravo vojno proti JNA. Vojni cilj slovenskega vodstva ni bila samo dokončna odcepitev Slovenije, temveč »popolno izbrisanje Jugoslavije s političnega zemljevida sveta«. Ob nenehnih lažeh in podtikanjih se je zahrbtno začelo z brutalno likvidacijo in zapostavljanjem pripadnikov armade in njihovih družinskih članov. Vprašujemo se, po čigavem naročilu se to počne, pravi Kadijevič. Kljub temu se mi do slovenskega naroda nismo obnašali kot okupatorji - je prepričan Kadijevič - in svojih glavnih vojaških sil nismo aktivirali na ustrezen način, oni pa so to zlorabili na najbolj strupen način. Dovolj je bil en sam dan našega malo odločnejšega angažiranja in že so prosili za premirje, ki so ga potem spet zlorabili. Priznam, da so nas presenetili tako brezčutni in zločinski napadi, kot tudi širina izdaje. To je naša napaka. Štab vrhovnega poveljstva bi bil lahko brez težav pripravil in izvedel operacijo, ki bi Slovenijo vrgla na kolena. Toda zakaj bi kaj takega sploh naredili? Zakaj naj bi v Sloveniji umirali vojaki in starešine, drugih narodnosti, če so oni za Slovence tujci in okupatorji? Nam ni niti do umiranja Slovencev, čeprav ne žele živeti v Jugoslaviji. Ali je to naša napaka, naj presodi javnost. Predsedstvo SFRJ je sprejelo sklepe v zvezi s položajem v Sloveniji in JLA je vse zahteve, ki jo zadevajo, že izpolnila. Ker pa slovensko vodstvo te sklepe ignorira in se napadi na pripradnike JLA še nadaljujejo - trdi Kadijevič - bo štab vrhovnega poveljstva predsedstvu predložil ustrezne ukrepe. Pripradniki JLA pa medtem krepijo svoje vrste in dvigajo borbeno pripravljenost, pri čemer pričakujejo podporo vseh patriotskih sil, da bi onemogočili tiste, ki delujejo iz ozkosrčnih, nacionalističnih ali tujih interesov. Rašeta odkrito obtožil nekatere zvezne organe ZAGREB — »Nekateri zvezni organi delajo proti interesom države,« je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal namestnik poveljnika petega vojaškega okrožja generalpolkovnik Andrija Rašeta. Ni sicer hotel precizirati, na koga je mislil, toda na izrecno novinarsko vprašanje je dejal, da se noben vojaški vrh za akcijo v Sloveniji ni odločil na lastno pest, pač pa da za njo stoji zvezni izvršni svet. Dodal je tudi, da zvezni sekretariat za notranje zadeve ni pod nadzorom JLA, ampak izvršnega sveta. Glede na to, da je vojska v manj kot 24 urah zavzela v prvi fazi 133 od 137 načrtovanih točk, je Rašeta zavrnil ocene, po katerih naj bi armada skušala okupirati Slovenijo. Po njegovih besedah je bila naloga JLA izvesti omejeno akcijo, da bi služila kot neke vrste zaščita silam zvezne policije, ki so bile namenjene zavzeti mejne prehode. Pri tem je Rašeta tudi očital silam zveznega sekretariata za notranje zadeve, da v tej akciji niso bile nič bolj oborožene kot ponavadi. Z novinarskega srečanja je prišla tudi najostrejša obsodba informativno-propagandne vojne, ki naj bi jo vodili predstavniki slovenskih oblasti, slovenske sile pa so bile obtožene, da so prve in še pred začetkom konflikta, kot tudi po dogovorjeni ustavitvi ognja streljale in napadale enote in pripadnike JLA. Kot primer posebne brezčutnosti pa je načelnik štaba _ korpusa za vojno letalstvo in protJe talsko obrambo polkovnik Ivo Mar1 novič navedel sestrelitev dveh he1 kopterjev JLA brez vsakega razlog9' pri čemer je umrlo pet ljudi. Pomočnik ravn9 ii poveljnika za pra--., vprašanja polkovnik Vašo PredojeV’ pa je posredoval podatke, po kateri je iz JLA pobegnilo 717 vojakov in starešin. Dejal je, da bodo odgovoru0^ ugotavljali selektivno: vojaki, ki 5 bodo vrnili, bi lahko ostali nekaznov9 ni, najtežje pa se bo nedvomno g0^* starešinam, ki so predali svoje eno Predojevič je ugotovil tudi to, da J morala vojakov, starešin in enot na zelo visoki ravni. <■ V kasnejšem razgovoru z novinaj je polkovnik Martinovič izjavil, da jaški bombniki niso zgrešili ciljev Brniku, kar pomeni, da cilj niso b letalske steze, temveč hangarji. Gen.j ral Rašeta pa je med drugim pouda da bo vojska poslušala ukaze svo]®9 vrhovnega poveljnika in da bi P°vegje o ponovni zasedbi jugoslovanske r°.vC, v Sloveniji pomenila neprizanesti ^ vojno, v kateri bi armada upora neprimerno večje sile. Glede an9a -e ranja vojske ponekod v Hrvaški P9^ dodal, da je do tega prišlo po odl° predsedstva SFRJ in da bo tore] V njegovi odločitvi tudi prenehalo. Tudi onkraj slovenskih meja je stanje vse bolj napeto Spopadi v Hrvaški ■* Tsnkl JA v Glini, srbski vasi na hrvaškem ozemlju (Telefoto AP) ZAGREB — Pretekla noč in dan sta na podočju Vukovarja minila mirno, toda gre le za navidezni mir, saj je položaj še naprej izredno zapleten in nevaren. Velika večina vasi je še vedno blokiranih, od tu in tam je še vedno slišati strele, najtežji pa je položaj v Borovem selu, kjer je 4. julija prišlo do silovitih spopadov med četniškimi teroristi in pripadniki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve. Po neuradnih podatkih je bilo ubitih ali ranjenih 83 četnikov, predstavniki krajevnih oblasti (srbske narodnosti) pa so včeraj trdili, da so s temi podatki želeli samo ustrahovati srbsko prebivalstvo na Hrvaškem. Iz policijske postaje v Vukovarju so včeraj sporočili, da so po spopadih v Borovem selu ujeli 13 četniških teroristov, ki so zdaj v zaporu v Osijeku. Povedali so tudi, da se vse večje število Hrvatov, ki so pobegnili iz vasi s pretežno srbskim prebivalstvom, pritožuje, da so njihove hiše minirane in izropane. Tudi na področju Vinkovcev je položaj zdaj mirnejši kot v preteklih dneh. Večjih incidentov ni bilo, poročajo pa, da na to področje še vedno prihajajo nove skupine četnikov. Ti prihajajo z vlaki in kombiji, celotno razmeščanje teh teroristov pa poteka povsem javno. Predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesič pa je včeraj na redni tiskovni konferenci v hrvaškem saboru izjavil, da ničesar ne ve o tako imenovanem načrtu vojske »Razmajana država«, o čemer smo poročali v naši včerajšnji številki. Mesič je dejal, da ga JA o čem takem ni obvestila, da pa ne ve, če ti načrti obstajajo že od prej. Jugoslovanski predsednik je še poudaril, da sta tako Slovenija kot Hrvaška za to, da se vojska umakne v vojašnice, izjavil pa je tudi, da bodo Srbi in Hrvati zelo hitro obnovili stike, »če ne bo več tistih, ki podpihujejo krizo na Hrvaškem.« Hrvaški minister za informacije Hr-voje Hitrec je medtem na včerjašnji tiskovni konferenci ostro obsodil mobilizacijo srbskih rezervistov na meji s Hrvaško ter dejstvo, da se zvezna vojska še ni vrnila v vojašnice po akcijah v Sloveniji. »Bojim se,« je dejal Hitrec, »da se pripravlja istočasen napad na Hrvatsko, ki se bo zgodil že zelo hitro, morda celo v prihodnjih dneh.« »Možnost vojne na Hrvatskem se je zelo povečala, in menim, da je bolj možno, da se bo tu stanje reševalo nasilno, kot pa _po miroljubni in diplomatski poti... Ce pa bo do vojne prišlo, bo lahko žrtev tudi več tisoč... V primeru oboroženega spopada, je Slovenija pravi Disneyland v primerjavi s Hrvaško...« Hitrec je nato še omenil četniško nevarnost, saj je njihov voditel Vojislav Šešelj grozil, da bo dal razstreliti atomsko centralo na Krškem in s tem povzročil atomsko katastrofo. O tem, čigava je JA, pa je bil včeraj govor na okrogli mizi, ki jo je organizirala Hrvaška narodna stranka, ki jo vodi nekdanja znana hrvaška voditeljica Savka Dabčevič Kučar. Med drugim je omenila poraz JA v Sloveniji. • Slovenija nadaljevanje s i. strani posvojitvi, ki jih je 25. junija spreje-p slovenska skupščina. Milan Kučan ,1 brez razloga precej odklonilno orientiral zahtev zveznega predaš tva, češ da so napisane, "kot da 01 bUo 25. junija". ". Najbrž bo to razjasnila ministrska s^r°jka", kar je lahko bistveno, saj et ni naklonjen enostranskim od-PjH-am, ker bi se po vsej Evropi ol plaz podobnih zahtev, s tem pa .potil mir in porušila stabilnost, ki j,. Postavlja Evropa na vrh vseh svo-.0 vrednot. »Vsaka sprememba us-J»°sti je lahko samo rezultat po-je dejal ameriškemu televi-JSkemu omrežju CNN nizozemski ž(p.anii minister Van den Broek, ki g al Predseduje ministrskemu svetu 0lP0Pske skupnosti. Po tem TV režju je poslal v jugoslovanski tamn°I tudi sporočilo, da se morajo »dogovoriti za pogajalsko r z°' da se morajo držati načel spo-^“mevauja, potem bomo na ta na-v0 *abko spremenili vse, tako usta-tlleie, vendar samo pod pogojem, V°rst°jn»h držav, hoče pogaja-sdde{ P°razum. Beograd se po vsem Pd tak.-.9! odloča za takšno politič-fdpskim-0' bi bo videti skladna z ev-edro v 1 Pogledi, če seveda trdo Pilo svnvX.ezni armadi ne bo poteg-P*h p0. i*”- bolj ali manj samovolj-Y t z Proti Sloveniji. VePijaaklne razmere zdaj stopa Slonje n' v°ie nesporne nacionalne P0Ptolu Smtuie v trenutku, ko so na tazb,erom0rda naitežje gospodarske W P° voini- Vojaški spopadi z n 0do v- ®n°t®mi so- ji povzročili i barn 1 1° bo še leta odpravljala. :? dj6n= Se še ni osamosvojila in je lih i g najšibkejša točka v razmer-*aPeslii?®radom- Tujina pa jo nepri-Se "driin° sili v pogajanja, v katerih P° in trH stran" še vedno čuti moč-a Zave,”?, v Prepričanju, da bo na- • kbšnio !llke tud* v svetu. Nekatere i sVet i drugjb namreč učijo, da se 6 beraH *nerai zgrozil nad nasiljem, je sprejemal kakršnekoli e- saj j e- Morda bo tokrat druga-Vebijj E vojaška intervencija v Slo-Vrata nov°gai- Za odprla evropska Cossiga in papež vse bližja priznanju suverene Slovenije Ogromno dela za RK Slovenije BUDIMPEŠTA — »Italija si želi, da bi prišlo do neke združitve med Beogradom, Ljubljano in Zagrebom, vendar pa, če se bo stanje v Jugoslaviji še poslabšalo, bo naša izbira šla, skupno z ostalimi evropskimi narodi, k Sloveniji in Hrvaški do skrajnih posledic.« Tako je govoril italijanski predsednik Fran-cesco Cossiga med tiskovno konferenco na svojem obisku v Budimpešti prav medtem ko je srbski predesdnik Slobodan Miloševič v televizijskem govoru pozval svoje državljane, naj se pripravijo na vojno. Cossiga je še nadaljeval: »Evropska skupnost in Italija se načelno strinjata z neko obliko odnosov med jugoslovanskimi republikami«. Prav stanje v Jugoslaviji je bila prva točka pogovora med Cossigo in madžarskim predsednikom vlade Goeczom, predvidoma pa se bo Cossiga tudi v ČSR pogovarjal predvsem o Jugoslaviji. Italijanski predsednik je tudi spregovoril o problemu italijanske manjšine v Sloveniji in Hr-vatski. »Mi bomo prav gotovo branili tistega,_ki se spomni, pa čeprav z zamudo, da je Italijan. Žal nam je le, da ne moremo braniti 95 odstotkov Italijanov, ki so zapustili tiste kraje ob prihodu Jugoslavije. Sicer pa gre svet naprej, in sinovi ne smejo plačevati krivde očetov. Če bo potrebno, bomo branili naše jezikovne manjšine na tujem. Sicer se mi pa ne zdi, da bi Slovenija in Hrvat-ska, ki se trenutno trudita za obrambo svoje zemlje, ogrožali kogarkoli, še posebej pa ne italijanske manjšine na tej zemlji. Osebno sem zadovoljen, da sem odkril, da tam obstaja italijanska manjšina. Leta 1949, 1958 in leta 1968 se tega nisem zavedal...« Medtem je tudi Vatikan objavil tekst poslanice, ki jo je včeraj v imenu papeža Janeza Pavla II. poslal vatikanski državni tajnik Sodano zagrebškemu nadškofu Kuhariču in ljubljanskemu nadškofu Šuštarju. V poslanici je med drugim rečeno, naj »vsi odgovorni takoj poskrbijo, da se takoj prenehajo vse oblike nasilja« in da »naj dialog nadomesti uporabo orožja, dokler ne bodo skupno dobili, samo s pogovorom, pravilno pot k pozitivnemu zaključku tega problema v okviru spoštovanja pravic in legitimnih zahtev slovenskega in hrvatskega naroda.« Medtem je nemški zunanji minister Genscher v Berlinu dejal, da če bo vojska spet napadla Slovenijo, bomo morali resno misliti na njeno priznanje. Tudi avstrijski kancler Mock je dejal, da je treba suverenost držav vedno spoštovati. Solidarnost s Tržaškega !■» I i H1 ■ L SEŽANA — Župani tržaške pokrajine Pečeni k (Dolina), Colja (Repentabor), Budin (Zgonik), Ulcigrai (Milje) in podžupan občine Devin-Nab-režina Brecelj, so se včeraj v delegaciji, ki jo je vodil predsednik pokrajinske uprave Crozzoli podali na Sežansko, kjer sta jih sprejela sežanski župan Ivan Vodopivec in predsednik izvršnega sveta Bandelj skupno z drugimi sodelavci (Foto Magajna). Obisk sodi v sklop pobud, ki so jih krajevne tržaške ustanove sprejele, da bi izrazile solidarnost prizadetemu slovenskemu prebivalstvu, ki je bilo žrtev brutalnega vojaškega napada. Delegacija tržaških upraviteljev se bo danes, ob 10.30, v Bujah srečala z italijansko narodnostno skupnostjo. Srečanje na sedežu sežanske občinske uprave, katerega se sicer zaradi drugih nujnih obveznosti — ni udeležil noben predstavnik tržaške občine, ki pa to pobudo brez pomislekov podpira, se je odvijalo v prijateljskem vzdušju, kljub veliki zaskrbljenosti obeh strani o razvoju dogodkov. Župan Ivan Vodopivec se je gostom zahvalil za vso podporo, tako skupinsko, kot posamezno. Gostom je obrazložil občutke prebi- valstva sežanske občine, ki so v teh zadnjih dneh preživljali res težke trenutke, poleg tega pa tudi stanje sedanjih pogajanj za rešitev problema. Izrazil je željo in tudi prepričanje, da se bo po izteku ultimata celotna zadeva rešila na miren način. Predstavniki z italijanske strani so izrazili veliko zaskrbljenost glede vseh teh dogodkov. Predvsem pa se je treba zavedati, so poudarili, hudih posledic na gospodarskem področju. Ti problemi, so dodali, so v številnih primerih skupnega interesa in zato jih je treba sedaj z vzajemno pomočjo skušati reševati. Tržaška delegacija si je tudi ogledala mejni prehod na Fernetičih in škodo, ki jo je povzročila zvezna armada. Skupno je bila izražena želja, da bi se situacija v najkrajšem času na miren način rešila. Pri tem pa so vsi sežanski občani, kot je poudaril župan Vodopivec, na strani političnega vodstva Republike Slovenije in odločno podpirajo osamosvojitev in suverenost nove države. Splošno stanje pa se, kar je najvažneje, postopoma normalizira. A O LJUBLJANA — Ob izredno živahni diplomatski aktivnosti, s katero se išče izhod iz zapletenega položaja, pa je v teh dneh izredno aktualno vprašanje vojnih ujetnikov. S tem v zvezi smo se včeraj pogovorili s predsednikom RK Slovenije Juretom Gartnerjem in sekretarjem te humanitarne organizacije Mirkom Jeliničem. Povedala sta, da RK Slovenije dela 24 ur dnevno, da pa je njihova glavna skrb zdaj usmerjena predvsem v nudenje pomoči tistim, ki so te pomoči potrebni. V teh dneh je RK Slovenije v veliki meri skrbel tudi za vračanje ujetnikov. Ujetih vojakov JA je bilo 2.333, vsi ti ujetniki pa so s svojimi starši ali s posredovanjem RK Slovenije in RK Jugoslavije že vrnili v svoje domače kraje. Pri tem sta oba sogovornika potrdila, da je bila celotna akcija opravljena v skladu z ženevskimi sporazumi, kar je potrdil tudi mednarodni komite RK iz Ženeve, ki že od prvih dni vojne tvorno sodeluje s slovenskim Rdečim križem. Na RK pa so tudi poudarili, da so bili vrnjeni samo zajeti vojaki JA, ne pa oficirji in civilne osebe. Na RK tudi ne razpolagajo z informacijami, da je vojska dovolila staršem, ki v teh dneh množično prihajajo v vojaške garnizije v Sloveniji, da bi lahko odpeljali svoje sinove domov. Pri tem sta oba predstavnika RK še poudarila, da je RK omogočil le navezavo stikov, da drugih pristojnosti v zvezi s tem sploh nima in da zato ne more sprejeti nekaterih očitkov, da je bilo še posebej premalo storjeno za slovenske vojake, ki služijo v JA. Prav v zvezi s tem velja omeniti, da bo Rdeči križ Slovenije omogočil odboru za varstvo vojakov iz Slovenije da preko RK Hrvatske pa tudi organizacij v drugih republikah omogočijo prihod slovenskih staršev v njihove kraje in vzpostavitev stikov s sinovi. V to smer se gibljejo tudi prizadevanja slovenskega političnega vodstva, ki si prizadeva, da bi od vojaških oblasti doseglo, da izpustijo vse slovenske vojake, ki še služijo vojaški rok v JA. Gartner in Jelinčič sta poudarila, da je bila pri vrnitvi ujetih vojakov vsem omogočena odločitev, ali se želijo vrniti ali pa ne. Tako je treba povedati, da so se na posebne vlake vkrcali vsi vojaki iz drugih republik in Vojvodine, 111 vojakov albanske narodnosti s Kosova pa je zaradi strahu, da ne bi varno prispeli domov oziroma, da bi jih preganjali po povratku na Kosovo, rajši ostalo v Sloveniji. Za zdaj je njihov status še vprašljiv, gre pa dejansko za politične begunce. Albanski vojaki zato niso odpotovali, z njimi se ravna v skladu z mednarodnimi konvencijami, starši teh vojakov pa lahko s podpisom posebne izjave na RK svoje otroke tudi odpeljejo domov. Voditelja slovenskega RK pa sta še povedala, da je Rdeči križ Slovenije od vsega začetka spopadov opravljal svojo osnovno humanitarno funkcijo nudenja pomoči ranjencem, ujetnikom in vsem družinam, ki so bile te pomoči potrebne. Ves čas so sproti zbirali tudi podatke o ranjenih, ujetih in mrtvih ter te podatke posredovali družinam prizadetih in vsem ostalim organizacijam. Povedala sta tudi, da je bilo mednarodno zanimanje za pomoč izjemno in da so bili med prvimi, ki so pomoč tudi poslali, predstavniki RK iz Trsta in Gorice, ki so konkretno pomagali predvsem prizadetim na področju Primorske. Na RK Slovenije pa so včeraj tudi posredovali najnovejše podatke, ki zadevajo ujete, ranjene in ubite med vojno v Sloveniji. Tako so v bojih zajeli 2.333 pripadnikov JA, 131 zveznih policistov in 2 civilista, med ranjenimi je 163 pripadnikov JA, 69 pripadnikov TO, 22 miličnikov, 38 civilistov in 1 tujec, med ubitimi pa 39 pripadnikov JA, 4 člani TO, 2 miličnika, 5 civilistov in 10 tujcev, med katerimi so v glavnem turški in bolgarski šoferji, ki so s svojimi tovornjaki stali v kolonah pri Medvedjeku in na Šentilju in ki so umrli med bombnimi napadi letal JA. rado GRUDEN Neslovenski občani lojalni do krajevne oblasti Na Krasu in Obali samo malo primerov sodelovanja z armado Prejšne dni se je po Sežanskem in na Obali razširila vest, da je slovenska milica priprla nekaj ljudi pod obtožbo, da so sodelovali ali kakorkoli pomagali jugoslovanski armadi. Da bi preverili te govorice, smo se podali na Upravo za notranje zadeve v Kopru. Tu, resnici na ljubo, nam niso kdovekaj povedali. Kaže, da zaenkrat še nobene osebe niso prijavili sodnim oblastem. Odgovorna za stike z javnostjo pri koprski UNZ Tanja Kogoj nam je povedala, da je milica pač morala onemogočiti nekaterim osebam, ki so imele dostop do strateških informacij, vsak kontakt z jugoslovansko armado. Proti nekaterim izmed teh bo verjetno sprožen sodni postopek, ker da obstaja utemeljen sum, da so pomagali okupatorju. O tem pa bo odločal preiskovalni sodnik. Zaenkrat so varnostni organi te osumljene osebe le privedli na zaslišanja na razne postaje milice. Sicer je naša sogovornica še dostavila, da je bilo, z ozirom na nacionalno sestavo prebivalstva na Obali, takih primerov relativno malo. Žal pa se že pojavljajo nekateri pokazatelji narodnostnega sovraštva. »Nekateri državljani neslovenske narodnosti so nas zaprosili za pomoč,« je dejala naša sobesednica, »ker da na dom dobivajo anonimne, grozilne telefonske klice. To pa je velika krivica za te državljane, ki so do Republike Slovenije izjemno lojalni. Da bi preprečili to nesmiselno šakalstvo, organi za notranje zadeve apelirajo na strpnost in na zdravo pamet slovenskega prebivalstva, sicer pa bomo, kjer bo to mogoče, ustrezno postopali, da bi preprečili taka ravnanja.« Na koprskem sodišču so nam pojasnili da zaenkrat od UNZ še niso dobili nobene sodne ovadbe zoper ljudi, ki naj bi sodelovali z jugoslovansko armado. Ravnotako niso dobili nobene ovadbe zoper ljudi, ki so izropali brezcarinske prodajalne na mejnih prehodih. Pričakujejo pa, da jim bo milica čimprej izročila ustrezno dokazno gradivo. Tudi v sežanski občini so zabeležili nekaj podobnih primerov. Župan IvanVodopivec nam je s tem v zvezi povedal, da je velika večina prebivalcev neslovenske narodnosti aktivno in lojalno sodelovala s slovenskimi legitimnimi oblastmi. »Primerov kolaboracionizma je bilo izjemno malo. Velika večina teh državljanov živi v naši občini že vrsto let in so se popolnoma vključili v tukajšnjo stvarnost. Sicer smo se o tem vprašanju pogovarjali tudi na sestanku, ki so se ga udeležile vse stranke, ki so prisotne v sežanski občini. Takrat smo soglasno sklenili, da bomo tem državljanom zagotovili vse pravice in da bomo za vsako ceno skušali preprečiti kake nacionalistične incidente. S tistimi, ki so sodelovali z okupatorjem, se bodo ukvarjali izključno sodniki. Verjamemo v načela pravne države in to bomo tudi doka- zali << VVALTER ŠKERK SCUO01/2 SCUOLA EDILE ŠOLA ZA GRADBINCE TRST Miramarski drevored 89 Tel. 040/43626 POKLIC V KATEREM SE VSAKDO IZKAŽE S SVOJIMI IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO VPISOVANJA SE NADALJUJEJO brezplačna vpisnina in obiskovanje TEČAJI ZA: zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov. Evropske manjšine podpirajo Slovenijo Biasutti: Predvsem gre za ekonomski spopad Nadaljujemo z navajanjem odmevov na dogajanje onkraj meje. Kakor nam je sporočilo deželno tajništvo Slovenske skupnosti, Okcitansko avtonomistično gibanje (MAO) v posebnem dokumentu obsoja jugoslovanski oboroženi poseg proti slovenski neodvisni državi, »ki je sad temeljne in neodtujljive pravice do samoodločbe in neodvisnosti vseh narodov«. Obsoja pa tudi politiko Italije in Evropske skupnosti, ki sta z odklanjanjem osamosvojitve posredno legitimirali represijo in vojaško zasedbo. MAO zahteva priznanje Slovenije in Hrvaške, sankcije proti jugoslovanski vladi in jamstva za manjšine v obeh republikah. Union Valdotaine ravno tako izraža popolno podporo Sloveniji — v tem smislu je nastopil v parlamentu njen poslanec Caveri, zdaj pa pripravlja nekaj solidarnostnih pobud, a začela je tudi z denarno nabirko. Belgijska flamska stranka Volksunie je v Bruslju pospremila delegacijo Slovencev k zunanjemu ministru Eyskensu, da bi mu obrazložili slovenska stališča. Tržaška in videmska univerza sta se skupaj obvezali, da bosta v javnosti in pri pristojnih oblasteh posredovali za to, da prevladata načeli dialoga in miroljubnega sodelovanja, s katerima je edino mogoče zajamčiti svobodo mišljenja in delovanja. Univerzi izrekata globoko solidarnost slovenskemu in hrvaškemu akademskemu svetu. kov o enostranki razorožitvi Slovenije; z ohranitvijo teritorialne obrambe in milice, toda brez prave vojske naj bi Slovenija dokazala zvezni armadi svojo iskrenost, preprečila nadaljnje vojaške posege in si pri mednarodni skupnosti pridobila še več zaupanja. ZAL predslaga z druge strani raztegnitev Obalno-kraške konzulte še na hrvaške Buje in Buzet, da bi tako lahko ostalo vse prebivalstvo te regije združeno. Deželna federacija Italijanskega voluntarističnega gibanja (MO.V.I.) poziva javne upravitelje, naj dejavneje pritisnejo na rimsko vlado in na Evropsko skupnost v bran samoodločbenega procesa v Sloveniji in Hrvaški in to v duhu mednarodnih paktov iz leta 1966 o jamčenju civilnih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic slehernega naroda. O razmerah onkraj meje je ponovno spregovoril tudi predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti, ko se je včeraj udeležil skupščine Združenja industrij cev v videmski pokrajini. Beseda je tekla o zakonu za razvoj obmejnih območij. Biasutti je naglasil, da sestavljanje norm o izvajanju tega zakona napreduje, da pa so se porodile nove težave zaradi zaskrbljujočega dogajanja v Jugoslaviji. Tu ne gre izključno za krizč, ki so jo izzvali razni nacionalizmi, tu gre predvsem za političen in ekonomski spopad med tistimi, ki so se opredelili za ekonomsko-politični sistem zahodnega tipa (Slovenci in Hrvati), ter onimi, ki so še zmerom vezani na centralistični model (druge jugoslovanske republike), je poudaril Biasutti. Zahod mora pomagati Jugoslaviji, da prebrodi notranje spore, toda obramba svobode narodov naj velja za vse in ne samo za nekatere, je še podčrtal predsednik FJK s pripombo: »Z zakonom v korist obmejnih območij moramo podpreti vzhodne dežele, toda ustrezne, programe so dolžne pripraviti pristojne institucije, medtem ko pripada gospodarskemu svetu naloga, da jih praktično uresničijo; v tej optiki pa italijanski severovzhod tudi že v resnici deluje.« Tržaška pokrajinska svetovalska skupina Zelene alternativne liste spodbu-slovenske voditelje, naj spet vzamejo v pretres predlog ljubljanskih mirovni- Aktivisti in vojni invalidi NOG ostro obsodili vojaški napad TRST — Odbor Združenja aktivistov in vojnih invalidov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem je svojo zadnjo sejo namenil izključno dramatičnemu dogajanju v Sloveniji in v Jugoslaviji. Odločno je obsodil napad jugoslovanske armade na ozemlje Slovenije in tiste, ki so ga ukazali, ter nepotrebno prelivanje krvi mladih vojakov in civilnih žrtev. Prevladujoče mnenje, kljub različnim mislim in ocenam razlogov, ki so privedli do te nepojmljive tragedije, pa je bilo, da bi se tragičnim in tudi predvidenim posledicam vojaških posegov bilo mogoče izogniti z večjo preudarnostjo in vztrajnim iskanjem rešitev na politični ravni. Pravica slovenskega naroda do samostojnosti in neodvisnosti, izražena s plebiscitom, pri tem ne more biti v dvomu neglede na morebitno bodočo ureditev odnosov med narodi sedanje Jugoslavije, saj gre za mednarodno priznano načelo o samoodločbi narodov. Odbor Združenja aktivistov in vojnih invalidov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem je soglasno izrekel željo in upanje, da bi se odnosi v Jugoslaviji uredili z razumom, strpnostjo in brez nadaljnjih žrtev ter neodgovornega zastrupljanja mednacionalnih odnosov, kar vodi samo v brezizhodne situacije in brezperspektivnost za vse. To je v interesu ne le slovenskega in drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, marveč tudi v Evropi integracij in odprtih meja, ki ne pristaja na prisilo in nasilje. Čeprav je z olajšanjem sprejel prekinitev ognja in morije, napoved premirja in obnovitev dogovarjanja, pa je Odbor izrazil tudi zaskrbljenost, ki je utemeljena v še vedno prisotnih nesprejemljivih poskusih ultimativnih ukazov. ■POMOČ SLOVENIJI Solidarnostni odbor Slovencev v Italiji nadaljuje z nabiranjem sredstev v podporo Sloveniji. Tekoči računi za nabiralno solidarnostno akcijo POMOČ SLOVENIJI '91 pri slovenskih denarnih zavodih v Italiji: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (Sedež Trst, Agencija Domjo, Agencija Rojan) — 01.6560/54 HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE — 9626 HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA (Sedež Nabrežina, Filiala Sesljanj — 65283-1 KMEČKA BANKA GORICA (Sedež Gorica, Filiala Krmin) 61001 HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBERDOB 1720 HRANILNICA IN POSOJILNICA SOVODNJE — 23/7 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA -Filiala Čedad — 02.200/89 Sedež solidarnostnega odbora Slovencev v Italiji odgovarja na telefonsko številko SKGZ: 368094; fax 368158. Zajamčena zaposlitev pri tržaških podjetjih, ki skupno s sindikati upravljajo šolo. Pred skoraj tridesetimi leti so gradbeni industrijci v tržaški pokrajini med prvimi v Italiji ustanovili Gradbeno šolo, ki se je tako postavila ob bok že obstoječi Gradbeni blagajni za vzajemno pomoč in asistenco. Šola je lahko začela delovati zahvaljujoč finansiranju, ki ga je jamčil po vsedržavni stanovski pogodbi predviden redni mesečni prispevek delodajalcev. Med nalogami in ambicijami, ki jih je imela šola ob svojem nastanku, je bil in je še vedno namen, da bi nove rodove usposobili za poklic zidarske umetnosti. Stvarnost, ki nas obdaja, se nenehno spreminja, pogosto na zelo hiter način. Programi, metode in nameni Šole so se razvijali s prilagajanjem tem spremembam. Vsekakor pa se kriteriji, po katerih poteka pouk v Šoli, navdihujejo pri mladih, saj je Šola namenjena prav njim, kot realnim osebam, ki se bodo morale vključiti v realni svet, v katerem je prostora za profesionalnost in za znanje, ne pa za površnost in za nestrokovnost. Imeti nek cilj pomeni vedeti, kaj hočemo. Pa tudi tisto, česar ne maramo. Gradbena šola želi zagotoviti poklic in ne ustvarjati potencialne brezposelne. V ta namen si prizadevamo, da bodo dijaki ne samo mogli in znali odgovoriti na tisto, kar zahteva današnji sistem proizvodnje, ampak da se bodo znali tudi vključiti v nove preobrazbe in odgovarjati na nove zahteve — še več, da se bodo znali postaviti kot primer za nove načine dela in proizvajanja. Po namenih Šole bi se moral mladi dijak po zaključku šolanja zaposliti ne samo na tradicionalnih delovnih področjih, temveč tudi na tistih področjih, za katera je značilna višja tehnološka stopnja ali ki zahtevajo večjo delovno pripravo (na primer v primeru preureditve in sanacije zgodovinskih mestnih jeder). Teži se torej k usposobitvi takšnega mladega človeka, ki bo znal in še prej močno želel usmeriti samega sebe proti oblikam združevanja in zadružništva, kjer vsota posameznih poklicnih sposobnosti preizkuša različne načine vključevanja v svet proizvodnje. Skratka, mladega človeka, ki bo imel v rokah poklic in v glavi zavest o svojih sposobnostih. To je namen in cilj Šole. Dolgoletne izkušnje so nas privedle do tega, da smo dodobra izdelali metodo za dosego tega cilja. Didaktično metodo, ki povezuje teorijo s prakso in hkrati korak za korakom preverja rast sposobnosti. Teorija obsega vse tiste skupne trenutke učenja, razprave in izdelovanja nalog, ki se bodo potem 'konkretizirali v laboratoriju. Laboratorij — vendar bi ga bilo bolje imenovati »gradbišče« — je opremljen z vsemi pripomočki (mešalni drobilec, mešalec za malto itd.), ki se jih bo dijak naučil uporabljati danes za jutri. Naučiti se mora, kako popraviti te pripo- močke, če se pokvarijo, in tudi, kako uporabljati električni varilec in druga orodja, s katerimi je opremljeno gradbišče. Ti pripomočki in njihovo poznavanje bodo pripomogli, da se bo mlad človek usposobil na poliva-lenten način v primerjavi s podobo »starega« specializiranega zidarja. Gradbišče seveda predvideva praktični pouk s specializiranimi inštruktorji, pravimi »živečimi knjigami«, saj je praksa skupek gest in tega se je moč naučiti le »v živo«. Gre za to, da dijaki s pomočjo simulacije postopno preidejo v svojo poklicno dimenzijo. Ko smo govorili o »gradbišču«, smo rekli, da je le-to opremljeno z vsemi pripomočki, ki jih je treba znati uporabljati danes za jutri. Dijaki drugega letnika (tečaji Gradbene šole trajajo dve leti) opravljajo svoj praktični pouk tudi zunaj Šole, s prakso in urjenjem na različnih gradbiščih po mestu. To omogoča preveriti na terenu tisto, česar se je mladenič naučil in tudi njegovo poklicno obnašanje. Hkrati pa se ti »stages« z izbiranjem različnih gradbišč opirajo na celo paleto gradbenih tehnik, ki gredo od tradicionalnih preko lahkih in težkih prefabrikatov vse do posegov za ohranitev in preureditev zgodovinskih mestnih jeder. Na tak način je mogoče stremeti po tistih specializacijah, po katerih bo z razvojem proizvodnje vse več povpraševanja. Ob koncu šolanja bo sedaj že formirani mladenič razpolagal s široko paleto poklicnih usposobitev. Znal bo polagati talne obloge, uporabljati glavne gradbene stroje, pripravljati gradbene mešanice s primernim doziranjem sestavin, katerih tehnološke lastnosti bo dodobra poznal. Ogrodja bo montiral po varnostnih predpisih, ki jih bo poznal do potankosti, tako kot bo poznal predpise za preprečevanje nezgod in tehniko prve pomoči. Poznal bo vse te in še mnoge druge stvari, saj bo njegova poklicna kvalifikacija kvalifikacija polivalen-tnega gradbenika. Obiskovati našo Šolo pomeni biti sestavni del majhnega, a natančnega jedra, ki živi in dela v okviru družbe. Mladim, ki izberejo našo Šolo in ki živijo v industrializirani družbi, v kateri je delo odločujoč dejavnik, želimo nuditi poznavanje možnosti in dolžnosti sodelovanja pri temeljnih izbirah, tako da dela ne bodo opravljali le sami zase, temveč v korist vse skupnosti. Naša Šola ima sedež v Trstu, Miramarski drevored št. 89. Pouk poteka od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Tečaji imajo avtorizacijo Dežele. Vpisovanje je možno vsak dah od 8. do 14. ure v tajništvu Šole. Za nadalnje informacije ali za obisk na Šoli nam lahko telefonirate na št. 040/43626. Na mejnih prehodih »normalen« promet Trst - mesto v iskanju »izgubljenega« kupca Prireditelji na včerajšni tiskovni konferenci V Miljah od jutri gledališki festival Povsem normalen promet na mejnih Prehodih s Slovenijo, a v mestu je bilo jfislo ali nič kupcev, tako da tržaški trgovci še naprej tarnajo nad osipom Jugoslovanov, Tak je bil včeraj polo-?®l.v naši pokrajini: kljub pretoku čez tUsjo, nič kaj spodbuden za tržaško gospodarstvo. , Na dveh glavnih prehodih s sosed-U)° .mlado republiko, pri Fernetičih in ua Škofijah, je potekal promet normal-tj0: prehoda nista samevala, kot v uneh naj ostrejše krize, pred njim pa udi ni bilo kilometrsko dolgih kolon užil, kot je bil to v prejšnjih letih ugičaj za prvo julijsko soboto. Na Škodah so agenti obmejne policije zabelili mnogo prihodov avtomobilov s tovensko registracijo, manj pa je bilo , °zd iz drugih jugoslovanskih repub-' . Tu pa tam je čez mejni prehod Privozil kak nemški avtomobil: bili so 0 turisti, ki so se vračali s počitnic v stri. V Slovenijo so se podali v glav-e® tisti Tržačani, ki v obmejnem Pasu navadno tankajo cenejši jugoslo-anski bencin. Tujih turistov, ki bi nameravali v Jugoslavijo, ni bilo: kroni-Prejšnjih dni so jih prepričale, da je °fje letovati v kakšnem drugem, var-?®]sem kraju. Pri Fernetičih so zabele-Ul Prihod nekaterih francoskih in Svinskih vozil, bili pa so to domala vsi v^°uici, ki se ob poletnih počitnicah ®cajo v rojstne kraje, v takem položaju na mejnih prelcih je bilo jasno, da je čakal tržaške jSuvce tudi to vročo sončno soboto običkovno kisel dan. Na ulicah Tere-^ lanske četrti ni bilo jezikovno pisa--j.e9a vrveža, kot pred koncem junija, rgovine so bile prazne: lastniki so že Dogo prodajalk poslali na prisilne Puste, mnoge niso imele drugega v-j ’ kot čiščenje izložbenih šip. Šte-ne trgovine že naznanjajo sezonske - Puste, mnogi trgovci pa so se odlo-1 za predčasen dopust, da bi tako vsaj nekoliko omilili škodo, ki jim jo prizadeja jugoslovanska kriza. O tem, kako močno je ta kriza odsevala na naše mesto, najbolj zgovorno priča včerajšnja popoldanska slika na Rdečem mostu. Na tržnici, ni bilo ne duha ne sluha o kupcih. Že pred 17. uro so se lastniki stojnic naveličali brezuspešnega čakanja in začeli drug za drugim spravljati svoje blago in odvažati stojnice. Sedanja kriza je bila včeraj v središču pozornosti na srečanju predstavnikov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Zveze trgovcev in Združenja upraviteljev javnih lokalov. Le-ti so se odločili za srečanje s tržaškim županom, da bi z njim in skupaj z drugimi sindikalnimi organizacijami podvzeli ukrepe, ki naj bi vsaj omilili hude posledice te krize in obranili delovna mesta. Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila v miljski palači Olimpia, so organizatorji in predstavniki občinske uprave naglasili, da bo letošnji "14. mednarodni gledališki festival Teatro ragazzi" uresničil vse, ali skoraj vse, svoje ambicije in da se ne bo odvijal z zmanjšanim programom. Dejstvo je poudaril v svojem nagovoru podžupan Mutton, predvsem pa je to voljo naglasil vodja festivala Wil-ler Bordon. Zaradi vojne v Sloveniji, ki se je odvijala tik ob meji, so odpadli štirje dnevi festivala, odpadel pa je tudi poletni miljski pust, ki bi se moral dogajati danes. Sprevod vozov so ukinili iz jasnih razlogov, saj so dogodki v bližnji republiki onemogočili tisto sproščenost in veselje, ki je bistvo pusta. Kljub temu pa bodo tudi miljske pustne skupine prišle na svoj račun prihodnjo nedeljo, ko bodo z maskami sodelovale pri slovesnem in prazničnem zaključku festivala. Vsekakor pa sp bo jutri program pričel, kot je bilo že napovedano, v sedmih dneh pa bo Festival ponudil kar 70 "dogodkov" (od predstav do filmov), pet razstav in vrsto razprav. Odigrali bodo tudi pet gledaliških premier. Zaradi dogodkov v Sloveniji in Jugoslaviji bo odpadlo le gostovanje skupine Kazalište Marina DržiČa iz Dubrovnika in jutrišnja okrogla miza o novem vsedržavnem zakonu za gledališče. Na okrogli mizi je bila predvidena prisotnost ministra za prireditve Tognolija in režiserja Giorgia Strehlerja. Bordon je zagotovil, da bodo okroglo mizo priredili oktobra, ko bi morala steči v parlamentu razprava o omenjenem zakonu. Ob teh zastojih pa bo v Miljah od jutri potekalo vse tako, kot je bilo programirano. Prva predstava bo že ob 10.30, ko bo pred cerkvijo sv. Frančiška nastopila skupina Granteatrino iz Barija s predstavo "Pulcinella". Ob 17.3 bo v dvorani Roma nastopila skupina "C.R.T. San Leonardo-La Barac-ca" iz Bologne z delom "Breskve in ribez"; ob 18.30 bo v gledališču Verdi skupina "La Contraaa" predstavilo delo "Za repatico", ob isti uri bo v Calle Pancera skupina Microboh iz Trsta predstavila delo "Kamillo Kro-mo"; ob 19. uri bo na Trgu Marconi imela svojo performance belgijska skupina "Theatre du Bilboguet; ob 20. uri do v dvorani Roma pričel "Film-dance Festival"; ob 21.30 bo v Giardini Europa nastopila že imenovana belgijska sKupina z delom "Vrnitev krokarjev", v istem kraju bo ob 23. uri predstava "Donati & Olesen story št.3"; ob polnoči bo v dvorani Roma nastopila skupina "Burattini del sole" iz Pistoie z delom "Ubu Cocu". Vska noč bo v teniškem klubu poskrbljeno za intimnejšo zabavo, saj bo deloval tudi pia-no-bar. Pokrajinsko tajništvo SSk kritično o novem statutu miljske občine Na petkovi seji miljskega občinskega sveta so z veliko večino sprejeli novi občinski statut. Zanj so se izrekle vse sile z izjemo MSI, predstavnik PRI in en predstavnik KD sta se vzdržala, predstavnikov Liste za Milje pa ni bilo na sejo. Osnovna točka spora med opozicijo in koalicijo je bil stavek, »da se občinska uprava zavzema za zaščito in še posebno za ovrednotenje slovenske manjšine...«. Bivši župan Rossini in drugi člani opozicije so namreč pogojevali svoje glasove z zahtevo, da se odstrani »posebno ovrednotenje«, češ da je »zaščita« več kot dovolj. Tako se je naposled tudi zgodilo. Na ta dejstva je včeraj reagiralo pokrajinsko tajništvo SSk, ki v tiskovni noti izraža osuplost nad načinom odobritve statuta (Rossinija opozarja, da prejšnje uprave niso »privilegirale« Slovencev, ampak so jim v resnici nudile le osnovne človeške naravne pravice) in razočaranje nad stališčem DSL-Liste Frausin, ki »sprejema podobne dokumente in jih prikazuje kot "pozornost za manjšino", s tem pa v resnici zlorablja slovenske glasove in slovenske izvoljene predstavnike." Tajništvo SSk si vsekakor pridržuje pravico do dokončne ocene, ko bo imelo dokončen vpogled v celotno vsebino statuta, še posebej glede rabe slovenščine v odnosih z upravo, na javnih napisih in oglasih, itd. t ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje jutri, 8. julija ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah glavni odbor z eno samo točko dnevnega reda: POLOŽAJ V SLOVENIJI Člane bomo obvestili o vseh dosedanjih akcijah v pomoč Sloveniji in Za osveščanje tukajšnje in širše Italijanke javnosti o tragičnih dogodkih v Matični državi, ki smo jih izvedli v sodelovanji! s solidarnostnimodborom, A°CI in drugimi nam sorodnimi organizacijami. . Domenili se bomo tudi za nadaljnje akcije, katerih pobudniki bomo seveda v sodelovanju z vsemi ostalimi organizacijami. Zaželena je prisotnost vseh! PREDSEDSTVO ZSKD SKD I. GRUDEN in ZADRUGA ARS NOVA Priredita V četrtek, 11. julija, od 21. do 2. ure na igrišču Sokola v Nabrežini solidarnostni koncert za mir V SAMOSTOJNI SLOVENIJI Nastopili bodo: j.f,PPy day, Bad sign band, Ghietti Franco band, Black birds, Ocho Rios, lette Justine, Miran Duran band in Night Jump. Govoril bo predsednik Slovenskega svetovnega kongresa Bojan Brezigar. Izkupiček bo dodeljen Rdečemu križu Slovenije. VSE ZA BODOČO MAMICO IN NJENEGA OTROKA prodajni center ch*CC0 otroški vozički trst - ui. Reti 8 - Tei. (040) 631150 Inglesina gostilna vVNIVERSITA tipična tržaška kuhinja z vrtom in parkiriščem llica dello Scoglio 197 - Telefon 577285 ______________ ZAPRTO OB TORKIH Na zborovanju SSk v Dolini Solidarnost mladi slovenski državi Mlad narkoman surovo pretepel in oropal mater V petek zvečer je bil na Gorici v Dolini večer solidarnosti s Slovenijo, ki ga je priredila dolinska sekcija SSk. Večer je bil namenjen vsem občanom dolinske občine, na njem pa so nastopili vidni predstavniki stranke in nekateri kulturni delavci občine. Solidarnost z Republiko Slovenijo, obsodbo vojaške agresije JA in zahtevo, naj Italija in Evropa priznata državo Slovenijo, so v svojih nagovorih izrekli občinski odbornik Aldo Stefančič, svetovalca Sergij Mahnič in Alojzij Tul, tržaški pokrajinski svetovalec Zorko Harej in deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar. Na večeru sta nastopila tudi pesnika Marij Čuk in Boris Pangerc. Darujte za Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič Danes bo v Trstu, kot piše v vabilu društva Edinost, na Trgu zedinjenja Italije, 19. redno mesečno protestno zborovanje proti zamudi pri izglasovanju zakona za zaščito slovenske manjšine in proti nameri vlade, da z zakonom omeji že priznane jezikovne pravice, ki temelje na neposredni normativni operativnosti 6. člena ustave. Na zborovanju, ki bo od 11.30 do 12.30, bo o potrebi, da se uradne osebe primerno pouči o pravicah manjšine in o pravici do odcepitve, govoril Samo Pahor. Zaželena je udeležba z zastavo Republike Slovenije, piše še v vabilu. V stanovanju 44-letne Nadie Pu-nis v Ul. Molino a Vento 88 se je včeraj okrog 15. ure odigrala drama, ki bi jo bilo težko razumeti, če ne bi bil razlog zanjo zasvojenost z mamili. Pri tem je najbolj okrutno dejstvo, da sta vanjo vpletena mati in sin. 22-letni Andrea Giovannini je namreč zahteval od matere poldrugi milijon lir, ker pa je naletel na gluha ušesa, je zagrabil za težko palico in z njo surovo pretepel mater, tako da ji je zlomil nosne kosti, izbil nekaj zob in ji povzročil poškodbe na glavi in po prsih. Sosedje so slišali krike in vpitje ter so poklicali policijske agente. Ti so prišli v pravem času, tako da so lahko na mestu aretirali narkomana in ga obtožili ropa ter povzročitve telesnih poškodb. V bolnišnici na Katinari so zdravniki ugotovili, da se bo Nadia Punis morala zdraviti 50 dni. ■ Policijski agenti so aretirali 25- letnega Sergia Punisa iz Ul. della Guardia 52 in njegovo prijateljico, 28-letno Danielo Coletta, ker so zbrali dovolj dokazov, da sta 4. julija kradla v stanovanju Fabiane Otta v Ul. Giuliani 39. V stanovanju je Punis namreč pustil jasen odtis svojih telovadnih copat (pri preverjanju so ugotovili, da gre res za njegov čevelj), Colettova pa je na sebi imela ukraden prstan in zlato verižico. Na njunem stanovanju so agenti našli več ukradenih predmetov in 6 milijonov lir. t Prerano nas je za vedno zapustila naša ljubljena : m Danes, 7. julija ob 19. uri bo v javnem vrtu pri Valmauri (pred občinskim stadionom) v okviru praznika Komunistične prenove JAVEN SHOD Govorila bosta senatorja LUCIO LIBERTINI in MARIA FIDA MORO Helena Crismani Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 12. uri iz otroške bolnišnice "Burlo Garofalo" naravnost v bazoviško cerkev. Za njo žalujejo mama Silvestra, oče Pepi in brat Andrej. Bazovica, 7. julija 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) Preminil je naš dragi Just Hrvatič (CORBATTI) Pogreb bo v torek ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Ricmanjih. Žalostno vest sporočajo žena Marija, sin Zoran, hči Edda, snaha Evina, vnuka Tamara in Manuei, brat Zdenko in nečakinja Boža z družinama in drugo sorodstvo. Ricmanje, 7. julija 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob prerani izgubi dolgoletnega godbenika Justa Hrvatiča izrekajo svojcem iskreno sožalje člani Godbe na pihala iz Ricmanj. Ob smrti Justa Hrvatiča izreka žalujočim svojcem iskreno sožalje SKD Slavec Ob smrti dolgoletnega člana Justa Hrvatiča izreka svojcem iskreno sožalje sekcija DSL občine Dolina ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Viktorja Jercoga SVOJCI Log, 7. julija 1991 ZAHVALA Dne 26. junija nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono, brat in stric Stanko Radovič K večnem i počitku smo ga spremili v soboto, 29. junija. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala gospodom župnikom, cerkvenim pevkam, gospe Ivanki, Godbenemu društvu Nabrežina, darovalcem cvetja ter vsem, ki so se od njega zadnjikrat poslovili. Žalujoči žena Divina, sin Mario in hči Mara z družinama ter drugo sorodstvo. Trst, Nabrežina, 7. julija 1991 v spomin. Mama in brat Igor z družino. Ricmanje, 7. julija 1991 6. 7. 1986 6. 7. 1991 Najinemu Viljemu S2 11. 7. 1982 11. 7. 1991 Aleksander Budin (SILVO) V srcih in v mislih si vedno z nami. Tvoja družina in ostali. Samatorca, 7. julija 1991 Zadnji pozdrav Heleni. Soletniki: Nataša K., Irena, Robert, Erika, Melita, Martin, Katja C., Damjan, Maja, Ksenija, Ivana, Marko, Nataša M., Aleksander, Pavla, Katja P., in Tomaž. ŠZ GAJA vabi na »11. ŠPORTNI TEDEN« danes, 7. julija v Športnem centru na Padričah PROGRAM: Deželni teniški turnir za NK »HILL ŠPORT« in ob 21. uri tradicionalni 'nočni tek Gaje". ZABAVALA VAS BOSTA ANSAMBLA HAPPV DAV in ALPEN ADRIA SEXTETT. VABLJENI Ženska pevska skupina in TFS Stu ledi vabita na večer m ČRNI POTOK z ljudsko pesmijo in vižo Ob barkovljanskem morju pri TRK Sirena v torek, 9. t. m., ob 21. uri Vstop samo z vabili, ki so na razpolago pri ZSKD, članih skupine in TPK Sirena (tudi eno uro pred prireditvijo). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ruzante MOSCHETA Režija BORIS KOBAL PREDSTAVE NA PROSTEM Premiera v soboto, 13. julija, ob 21. uri v TRNOVCI v BAJTI Ponovitvi: v nedeljo, 14. julija, ob 21. uri MAČKOLJE - Borov gozdiček v ponedeljek, 15. julija, ob 21. uri ZABREŽEC - Hribenca TKsrMk V Tržaški knjigarni so že na razpolago seznami šolskih knjig za leto 1991/92. S pravočasnim naročilom si boste zagotovili vse učbenike in mirno odpotovali na dopust z leposlovno knjigo, ki Vam jo bo ob naročilu podarila Tržaška knjigarna. Pohitite, saj velja ponudba samo do 31. julija! Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1991/92 v Trstu naslednje tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur) 2. za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur) 3. za oblikovalce kraške umetnostne obrti (les, kamen, kovina) - 1. letnik (1200 ur) 4. strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih) 5. strojepisja z videotipkanjem (150 ur) 6. osnovne informatike - MS DOS (60 ur) 7. Word processing - tečaj urejevanja besedil (60 ur) 8. za uporabo programa Data base (60 ur) 9. začetniški tečaj italijanščine (60 ur) 10. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 26. julija t.l. na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 - tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. razstave V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti. V Tržaški kreditni banki, Ul. Filzi 10, razstavlja velike barvne fotografije fotograf RIKARDO CALIN. V tržaški občinski galeriji je na ogled razstava slikarja DAVIDA ZULJANA. V galeriji Cartesius je na ogled do 30. t. m., kolektivno razstavo z naslovom RISBA IN BARVA. Na razstavi sodeluje 56 slikarjev. V okviru Festivala TEATRO RAGAZ-ZI v Miljah bo v Beneški hiši do 14. t. m. razstava " Z lutko v igro", ki jo pripravlja slovenski občinski vrtec v Miljah. Otvoritev razstave s kratko predstavo bo jutri, 8. t. m., ob 18. uri. Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo tržaške občine je odprta razstava z naslovom L'-OTTOCENTO RITROVATO. Do 15. avgusta so na ogled restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Urnik: vsak dan od 10. do 13 in od 17. do 20. ure (zaprto ob torkih). V galeriji IL CARSO - Trg Barbacan 4 - je do 19. julija na ogled razstava slikarke Giuliane BALBI. V razstavni dvorani sedeža letoviš-čarske ustanove v Miljah bo od 11. do 28. t. m. na ogled razstava salzburškega slikarja Giintherja SCHATZDORFER-JA.Otvoritev razstave bo 11. t. m. ob 18. uri. šolske vesti Šola Glasbene matice potrjuje vpise lanskih gojencev za novo šolsko leto 1991/92 vsak dan od 9. do 12. ure, razen sobote, 26. t.m.. Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je uspešno diplomiral ROBI ŽERJAL Iskreno mu čestita KD F. Prešeren -Boljunec. kino ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono. EXCELSIOR - 19.00, 22.15 VVhore (Putta-na), r. Ken Russel, i. Theresa Russel, □ D EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 22.00 II campo, i. Richard Harris, Tom Beren-ger. NAZIONALE I -16.15, 22.15 Aliucinazi-one perversa, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Come e difiicile farsi ammazzare. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Colpi proibiti. NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla col lupi, r.-i. Kevin Costner, GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Mamina, ho perso 1'aereo, i. Joe Pešci. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 VVeekend con 11 morto. Jutri: 58 minuti per morire. EDEN - 15.30, 22.00 Diavolerie bestiali dl iemmine focose, porn., □ □ CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 Bella, bi-onda e dice sempre si, i. Kim Basin-ger. LUMIERE - 17.00, 22.15 Brian dl Naza-reth, i John Cleese, Terry Gilliam. ALCIONE - 18.30, 22.00 Zandalee, i. Ni-colas Gage, □ RADIO - 15.30, 21.30 Calde bambole in-saziabili, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom O - 18. letom 2] □ SKD SLAVEC RICMANJE - LOG - vabi na ŠAGRO danes, in jutri, 8. t. m. z naslednjim sporedom: DANES, 7. ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18.30 koncert godbe na pihala s Proseka, ob 20.30 dalje ples z ansamblom KRT . JUTRI, 8. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in pijačo! SLOVENSKO [ STALNO. GLEDALIŠČE Marcel Achard BI IGRALI Z MANO? Režija Adrijan Rustja Zaradi bolezni nocojšnja predstava v DRAGI ODPADE VAŠKA SKUPNOST IZ PRAPROTA se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu vaške šagre. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 7. julija 1991 IZAIJA Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 1.01 in zatone 16.28. Jutri, PONEDELJEK, 8. julija 1991 JANKO PLIMOVANJE DANES: ob 1.30 najnižja -37 cm, ob 8.15 najvišja -5 cm, ob 12.05 naj nižja -4 cm, ob 18.43 naj višja 41 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,9 stopinje, zračni tlak 1015,3 mb raste, veter 12 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 48-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giuliano Bagolin, Gi-anluca Posar, Giovanni Battilana, Anna Chiara Monti. UMRLI SO: 80-letna Betulia Bedina vd. Temporin, 70-letna Anna Di Bin, 79-letna Laura Vecchiet, 85-letna Giuseppi-na Bencovich, 87-letna Anna Deponte vd. Scoria, 70-letna Gigliola Germani vd. Macan, 77-letni Antonio Sepuca, 72-letna Agelina Velleni, 86-letni Rodolfo Bartoli, 80-letna Giuseppina Cescutti por. Far-makidis, 91-letna Alma Komel. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 7. julija 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje)- SESLJAN (tel. 414068) Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Mazzinijev drevored 1 j Milje). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. julija 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg Cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940) SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. BARI LOTERIJA 26 5 89 34 73 CAGLIARI 49 87 39 9 4 FIRENCE 52 78 3 19 35 GENOVA 50 41 27 20 47 MILAN 80 54 42 61 66 NEAPELJ 82 50 80 52 25 PALERMO 8 62 5 56 80 RIM 82 42 61 46 35 TURIN 31 73 29 68 17 BENETKE 7 42 11 75 47 1 X X X ENALOTTO 2 2 12 X 1 X X KVOTE: 12 66.794.000.— 11 1.543.000,— 10 136.000.— Izšla je MLADIKA št. 5/6 Iz vsebine: • Pozdrav samostojni Sloveniji • Odsotnost Boga • Dr. Jože Velikonja - Slovenec za danes • Spomini na Plečnika Društvena gostilna na Kontovelu razpisuje NATEČAJ ZA NOVEGA GOSTILNIČARJA Prošnje nasloviti na: Gospodarsko društvo Kontovel, Kontovel št. 152. Odbor __________gledališča_______________ GLEDALIŠČE VERDI Festival Operete V torek, 9. t.m., ob 20.30 ponovitevo-perete BOCACCIO. Dirigent Alfred Es-chwe. Režija Frank Bernd Gottschalk, scene in kostumi Jiirgen Aue. Ponovitve bodo trajale do 18. julija. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (zaprta ob ponedeljkih). Danes, 7. julija, ob 21. uri bo na sporedu izredna ponovitev Mozartovega REOUIEMA, ki je 21. junija žel velik uspeh v Ogleju. Dirigent Lii Jia bo tako anticipiral svoj krstni nastop v Trstu, kjer bo 20. t.m. na gradu sv. Justa na Festivalu operete vodil poslovilni koncert orkestra. V sredo, 24. julija, ob 18. uri bo v gledališču Verdi nastopila znana francoska pevka JULIETTE, GRECO. Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A in S. koncerti Gledališče Miela Danes, 7. t. m., ob 21. uri bo, v organizaciji Tržaškega jazz krožka, koncert kvinteta SUMMIT REUNION s Kenny-jem Davorno in Bobom VVilberjem. V petek, 12. t. m. , ob 18. uri bodo v gledališču Miela v sklopu Mednarodnega Festivala operete predvajali videofilm . posvečen spominu LILIAN HARVEV. Gledališče Verdi Jutri, 8. t. m., ob 20.30 bo na Trgu Unita v sklopu Festivala operete pričel ciklus koncertov "Opereta na trgu" v izvedbi mestne godbe na pihala G. Verdi, ki jo vodi Lidiano Azzopardo. Prvi večer bodo na sporedu skladbe skladatelja von Suppeja, avtorja operete BOCCACCIO. Kavarna San Marco V okviru mednarodnega Festivala operete bo v sredo, 10. t. m. , ob 18. uri recital sopranistke Cosette TOSETTI ob klavirski spremljavi Pietra Perinija. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi in kavarne. razna obvestila Zaradi pomanjkanja krvi v slovenskih bolnišnicah poziva krvodajalska sekcija Devin-Nabrežina vse svoje člane, ki so pripravljeni darovati kri v izolski bolnici, da se čimprej javijo pri članih Mitja Terčon - tel. 299509 in Gigi Coru-bolo - tel. 299141. SKD I. Gruden in SD Sokol prirejata 11. poletno središče za otroke od 3. do 11. leta starosti od 15. do 26. julija na društvenem igrišču v Nabrežini. Za informacije tel. na št. 229332 od 13, do 15. ure. KD Lonjer - Katinara prireja od ponedeljka 19. do vključno sobote, 24. avgusta v društvenih prostorih v Lonjerju otroški poletni center. Vpisovanje in informacije v večernih urah na tel. št. 910178. Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu obnavlja letno nagrado "Dr. Frane Tončič", ki ima namen vzpodbuditi visokošolce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada je namenjena disertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med 1. junijem 1990 in 30. aprilom 1991. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 15. septembra t.l. Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo je imenoval Upravni odbor. Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša dva milijona lir, bo razglašen na občnem zboru Sklada. DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU razpisuje NATEČAJ ZA NOVEGA GOSTILNIČARJA Prošnje sprejema tajnik društva Marino Albi, Prosek 102 Odbor mali oglasi___________J EDIM01/5 ESU EDI MOBILI Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA SELENE - medium, radiestezistka, rab-domantka ter vedeževalka iz kart in dlani. Tel. št. (040)578991. OSMICO je odprl Ladi Rebula - Bajta. OSMICO ima Mario Žerjal v Dolini. SLOVENSKI ZBIRALEC kupuje stare razglednice. Tel. (040)55548 - Adriano. MLADA ZAKONCA iščeta v najem majhno stanovanje v okolici Trsta (Milje, Dolina, Donijo, Boljunec). Tel. 416171- IŠČEM šolske knjige za šolo J. Stefan za prvi razred oddelka biokemije. Tel. popoldne na št. 228475. ŠOFERJA KOMBIJA za dostavo blaga išče podjetje. Ponudbe poslati na naslov: Eurodata Group, C.P. 844, Trst. IŠČEM stanovanje v manjši stanovanjski hiši ali majhno hišo z lastnim vrtom, tudi potrebno popravil - področje Prosek ali Kras. Tel. 366266 - Donatella (urad). urama m zlatarna Marco Žerjal Trst - Ul. S. Cilino 40 ZAZIDLJIVO zemljišče kupim na področju med Bazovico in Padričami. Teloh urah obedov na št. 824400. ŠTUDENTKA nudi lekcije iz nemščine za dijake nižjih in višjih srednjih šol-Tel. 231995. NUDIM lekcije iz matematike in fizike za višje šole. Telefon 229347 RABIŠ dober avto po nizki ceni? Fiat 12? prodam. Tel. 421412 ob urah obedov. KNJIGE za prve 4 razrede znanstvenega liceja prodam. Telefonirati v jutranjih urah st. 299632. STANOVANJE, 91 kv. m, komfortno v drugem nadstropju v Ul. Pindemonte pod gozdom prodamo. Tel. št. 225304 V NAJEM dajem zemljišče v obsegu 700 kv.m. (kat. občina zgornja Čarbola) v bližini otroške bolnice Burlo. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Krka". Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica ’ (nasproti pokopališča) MONTESHELL L argo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202) IP Trg Valmaura Devin - Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drevored Čampi E lisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) L j !■■■!■! nedeljski televizijski in radijski sporedi Inlllilllilllllll - . ' ^ rai 1____________________ 7.30 Nadaljevanka: Ritorno a Brideshead 8.30 Risanke: Hello Kitty 9.00 Variete: Disney club 10.00 Kvarkov svet (vodi Piero Angela) H.45 Aktualno: Parola e vita 11.00 Maša 11.55 Zelena linija 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Fortunissima 14.10 Film: La congiura degli innocenti (krim., ZDA 1955, r. Alfred Hitchcock, i. Edmund Gvvenn, Shir-ley MacLaine) 15.50 Šport: Sredozemske igre 16.15 Proza: II beretto a sonagli (i. Salvo Randone, Elsa Merlini) 18.00 Variete: Fantastico 79 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 TV film: E... Caterina re-gno (zgod., 1990, r. Michael Anderson, i. Julia Or-mond, Vanessa Redgrave) 22.25 Variete: Colosseum 23.20 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.30 Avtomobilizem Fl: VN Fracije 0.40 Variete: Caribe! ^ RAI 2 7.30 Nanizanke in risanke 9.00 Glasbeni prostor 10.15 Film: Ouarto fanteria (kom., Avstrija 1955, r. Ernest Marischka, i. Hans Moser, Romy Schneider) 12.00 Aktualno: Sereno variabi-le (vodi Mita Medici) 13.00 Dnevnik - Ob trinajstih 13.40 Film: Guai con le ragazze (glas., ZDA 1969, r. Peter Tewksbury, i. Elvis Pres-ley, Marlyn Mason) 15.25 Variete: Replay Show 16.30 Motociklizem: SP v trialu 17.30 Popoldan s Cantagirom (Vodijo Gianfranco Agus, Pino D'Angi6, Patrizia Pellegrino) 19.45 Dnevnik in vreme 20.00 Nedeljska športna oddaja 20.30 Nanizanka: Beuatiful 21.35 Novi Cantagiro '91 (vodita Gabriella Carlucci in Mara Venier) 23.15 Dnevnik in vreme 23.40 Rubrika o židovski kulturi 0.10 Sredozemske igre 0.40 Film: Nightmare 2 - La ri-vincita (srh., ZDA 1985, r. Jack Sholder, i. Mark Pat-ton, Kim Mayers) RAI 3________________ 10.00 Šport: Moderni pentat-hlon (prenos iz Rima) 11.45 Koncerti Rai 3 12.35 Film: La macchina am-mazzacattivi (kom., It. 1952, r. Roberto Rossellini, i. Marlyn Buffard, Gio-vanni Amato) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Film: Le fanciulle delle follie (kom., ZDA 1941, r. Vincente Minnelli, i. Lana Turner, Judy Garland) 16.40 Šport: tenis - Turnir Chal-lenger, 17.00 Tour de France, 17.50 Turnir Chal-letiger (finale) 18.35 Rubrika: Domenica gol 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 20.30 Film: Shalako (vestern, VB 1968, r. Edward Dmyt-rik, i. Sean Connery, Bri-gitte Bardot) 22.20 Dok.: Fanny Ardant 22.55 Nočni dnevnik 23.25 Film: Va' e uccidi (ZDA 1962, r. John Frankenhei-mer, i. Frank Sinatra, Lau-rence Harvey) F Žr TV Slovenija 1 9.05 Otroška matineja: Živ Žav, 10.00 igrani film Pobeg 10.30 Nad.: Boljše življenje 11.10 Domači ansambli - Fantje iz Oplotnice 11.40 Obzorja duha 12.00 Video strani 12.55 Ona + On (pon.) 14.30 Nadaljevanka: Saga o Forsytih 15.30 Sova (pon.) 16.50 Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Film: Spencerjeva gora (ZDA 1963, r. Delmer Da-ves, i. Henry Fonda, Mau-reen 0'Hara, James Mc Artur, Donald Crisp) 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nadaljevanka: Neuničljivi 20.40 Zdravo 22.05 Dnevnik, šport in vreme 22.25 Video strani 22.30 Nočni program Sova, vmes nanizanki Polna hiša in Twin Peaks 23.50 Video strani UP) TV Koper_________________ 17.30 Športni pregled 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanka Una spada per un cavaliere in nan. Matt in Jenny 20.30 Film: Gli arcieri di Sher-wood (pust., VB 1960, r. Terence Fisher, i. Richard Greene, Peter Cushing) 21.50 TVD Novice 22.00 Nan.: Fantasilandia 22.50 Športna oddaja | TV Slovenija 2 13.40 Šport: avtomobilizem Fl (prenos), vmes (15.00) tenis (iz Wimbledona) 19.00 Dokumentarna serija: Da ne bi bolelo - Lymska borelioza 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarec: Poznavalec piva 20.30 Film: Hodulje (dram., Šp. 1984, r. Carlos Saura, i. Fernando Fernan-Gomez, Laura Del Sol) 22.05 Športni pregled 22.35 Vutel 1 CANALE S RETE 4 ITALIA 1 ODEON 7.40 Nanizanki: Simon Tem-plar, 8.40 Bonanza 9-40 Film: L'estate in cui i ra-gazzi non c'erano (kom., ZDA 1973, r. Jeannot Szwarc, i. Barbara Bain) 11.00 Aktualnosti: Piacere Italia, 11.30 Nonsolomoda f2.00 Nanizanka: Infermiere a Los Angeles 12.55 Canale5News |3.00 Superclassifica Show 14.00 Film: Montecarlo (dram., ZDA 1986, i. Joan Collins) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18-15 Nanizanka: Baby Boom -Arriva la cicogna ;8-45 Variete: Rivediamoli 19.30 Canale5News “35 Nan.: Due come noi - Una _ giacca troppo scomoda 20.30 Film: Disperatamente Giu-, Iia (3. del) 2-40 Nanizanke: II ritorno di missione impossibile, 23.40 Spy Force, 0.50 Attenti a guei due, vmes (24.00) Ca-nale 5 News 1-35 Film: L estate in cui i ra-gazzi non cjerano (pon.) ■30 Nanizanke non stop 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nadaljevanki: Primavera, 9.45 Stellina 11.20 Film: Pieta per chi cade (dram., It. 1954, r. Mario Costa, i. Amedeo Nazzari, Antonella Lualdi) 13.00 Nanizanka: Love Boat -Una vita da vivere 14.00 Variete: II principe azzurro (vodi Raffaella Carrh) 16.00 Nadaljevanke: Valeria, 17.30 Cristal, 19.40 Primavera, 20.05 Marilena 20.30 Film: L'inferno di cristallo (dram., ZDA 1974, r. John Guillermin, i. Steve McOueen, Paul Newman, Faye Dunaway) 23.30 Nedeljski koncert: Orkester milanske Scale z dirigentom Riccardom Murijem (Busoni, Skrjabin) 0.15 Šport: Veliki golf 1.15 Nanizanki: Love Boat -Una vita da vivere, 2.15 Quincy - La polizia uccide 3.05 Kviza: Per la strada, 3.30 Babilonia 3.55 Film: L'inferno di cristallo 6.40 Nanizanka: Quincy 7.30 Kviz: Help 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.15 Nanizanki: SuperVicky -La moglie del vicino 10.45 Riptide - Losche manovre 11.45 Odprti studio 12.00 Športni oddaji: Calcio d'es-tate, 13.00 Grand Prix (vodi Andrea de Adamich) 13.45 Avtomobilizem Fl: VN Francije 16.00 Nanizanke: Tarzan - Le perle dei Tanga, 17.00 Ma-nimal, 18.00 Adam 12 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: A-Team - Figli di James To wn 20.00 Varieteja: Mai dire Banzai, 20.30 Drive In Story (nastopajo Gianfranco D'Angelo, Ezio Greggio, Enrico Be-ruschi) 22.00 Nanizanka: Scuola di foot-ball 2 - II libro di Zagreb, vmes posebna oddaja o VN Francije Formula 1 (z dirkališča Magny-Cours) 24.00 Variete: Playboy Show 0.30 Odprti studio 0.45. Glasbena oddaja: Rock tar-gato Italia 1.45 Nanizanke non stop 13.00 Mozartovi koncerti 14.00 Film: Les enfants du Para-dis (dram., Fr. 1945, r. Marcel Čarne, i. Arletty) 16.00 Film: Attenti a guella paz-za Rolls-Royce (kom., VB1980, r-i. Ron Howard, Marion Ross) 17.30 Film: Cuore (dram., It. 1947, r. Duilio Coletti, i. Vittorio De Sica) 19.30 Variete: Emozioni nel blu 20.30 Film: Zappatore (dram., it. 1980, r. Alfonso Brescia, i. Mario Merola) 22.00 Variete: Fiori di zucca 22.30 Film: Bersaglio altezza uomo (krim., 1979, r. Guido Zurli, i. Luc Merenda, Gabriella Giorgelli) TMC____________________ 8.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Nanizanka: Automan 13.45 Film: II pianeta ribelle (fant., Kan. 1979, r. George McCowan, i. Jack Palance) 15.40 Kolesarstvo: Tour de France, 18.00 Beach Volley 19.00 Neurejeni potopis 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Aktualnosti: In onda 22.00 Nogomet: Kolombija-Ek-vador 24.00 Boks: Arroya-Salcedo (prvenstvo IBF v petelinji kat.), Gunguluza-Ascott (polfinale za SP v peresji kategoriji) TELEFRIULI______________ 9.00 Telefriuli non stop 12.30 Nan.: Uno strano poliziotto 13.00 Nan.: I misteri di Nancy Drew e i ragazzi Hardy 14.00 Film: Gioventu perduta (dram., It. 1947) 16.00 Film:LaribaltadiGloria 18.30 Nan.: Stazione di servizio 19.30 Športne vesti 20.00 Nan.: Paper Moon 20.30 Film: L'amante del presi-dente (krim., ZDA 1978, i. B. Bridges, L. Hagman) 22.30 Športne vesti 23.00 Nanizanki: Shannon, 24.00 Storie del West TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Soncu naproti (Lučka Susič); 10.30 Soft mušic; 11.00 Iz preteklosti v sedanjost; 11.05 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.40 Lahka glsba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nedeljsko popldne: Satirični kabaret 1991 (z Borisom Kobalom in Sergijem Verčem); 14.40 Orkestri; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Priljublene melodije; 16.00 Počitniški rendez-vous; 16.20 Evergreeni; 17.00 Radijski oder: Vila ob jezeru (Boris Pahor); 18.00 Glasbeni sprehodi; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Interludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo;. 12.00 Na današnji dan; 13.10 Glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Humoreska; 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.00 Šport; 16.30 Made in Italy; 18.00 Šport; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Z vami; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Tropicana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Športni pregled; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah. r ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi RAI 1 •30 Dok.: Laurel and Hardy 50 Koncert: Salvatore Accar-do izvaja Mozarta J5 Nanizanka: Davinia '35 Film: Caporale di giorna-ta (kom., It. 1958, r. C.L. Bragaglia, i. Maurizio j. Arena, Nino Manfredi) 1? Vreme in kratke vesti 12 in <-)cchio al biglietto 13 in ^rrete: Piacere Raiuno 14 rv ^nevnik in Tri minute ' 0 Film: Bellezze in biciletta (kom., It. 1951, r. C. Cam- I54 Pogliani, i. Delia Scala) 16 iq Sec*em dni v parlamentu 17 Variete: Poletni Big u Šport: Sredozemske igre, 18.25 Atletika 19.40 20.0° 20.40 20 rin Almanah in vreme -- Dnevnik Film: Quella sporca dozzi-na (vojni, ZDA 1967, r. Robert Aldrich, i. Lee Martin, Ernest Borgnine), 24,00 iv'1'* Nočni dnevnik 0-30 Snevnik in vreme 0.3s Panes v Parlament O.Sn j^otonavtika: Off-shore r'lm: La sedia a rotelle (krim., Fr. 1972, r. Etienne perrier) ^ RAI 2____________________ 7.30 Male in velike zgodbe 9.35 Rubrika o protestantizmu 10.00 Film: Nathalie (krim., fr. 1958, r. Christian Jacgue, i. Martine Carol) 11.40 Nanizanka: Lassie 12.10 Nadaljevanka: La clinica della Foresta nera 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki: Quando si ama, 14.15 Santa Barbara 15.05 Nanizanka: L'asso della Manica 16.00 Ena rastli na na dan 16.20 Kratke vesti 16.25 Film: Nozze bianche (dram., Fr. 1984, r. Peter Kassovvits, i. Nicole Garcia) 18.30 Vesti in Šport 18.45 Nanizanka: Hill Street giorno e notte 19.45 Dnevnik In šport 20.30 Nan.: Llspettore Derrick 21.35 Opera: Tosca (Puccini, dir. Daniel Oren, vmes (23.20) dnevnik 0.15 Vreme, vesti in horoskop 0.25 Sredozemske igre 1.05 Film: II giorno degli Zom-bi (srh., ZDA 1985, r. G.A. Romero, i. Lory Cardille) RAI3_________________ 11.00 Šport: Twirling, 11.30 avtomobilizem, 12.00 balinanje 12.30 Film: Amo te sola (dram., It. 1935, r. Mario Mattoli, i. Milly, Vittorio De Sica) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Dokumenti: Glenn Gould 15.10 Pred premiero - Izza kulis 15.40 Šport: IP v bezbolu, 16.00 Tour de France 17.00 Film: Facciamo il tifo in-sieme (kom., ZDA 1949, r. Burby Berkeley, i. Frank Sinatra) 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 19.55 Variete: Non e mai troppo tardi 20.20 Aktualno: Chi l'ha visto? 20.30 Oddaja o živalih: Nella vecchia fattoria 22.25 Dnevnik 22.30 Variete: Fai la TV 23.05 Nočni dnevnik 23.50 Film: Una romantica don-na inglese (dram., ZDA 1975, r. Joseph Losey, i. Glenda Jackson) f Žr TV Slovenija 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Igrajmmo se gledališče, 9.35 Da ne bi bolelo - Lymska borelioza 10.05 Maldinski pevski Festival Celje '89 10.40 Obzorja duha (pon.) 11.00 Videostrani 16.25 Video strani 15.05 Zdravo (pon) 16.30 Sova (pon.) 17.50 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.05 Mozaik. Utrip 18.20 Zrcalo tedna 18.35 Spored za otroke in mlade: Knjižna novost, 18.45 Radovedni Taček - Boben 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Drama: Poštar (Bogdan Pop Gorčev, i. Ivan Petru-ševski, Silvija Stojanov-ska, Katarina Krsteva) 21.10 Osmi dan 21.55 Dnevnik in vreme 22.20 400 let slovenske glasbe 23.05 Sova, vmes nan. Simpsonovi in Twin Peaks 0.30 Video strani [~PP| TV Koper________________ 17.30 Športni pregled 18.30 Risanke 18.45 Oddaja v slovenščini: Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanka Luomo ragno 20.00 Nanizanka: Lucy Show 20.30 Poletna oddaja: Capodi-stria per amica 21.00 Glasba na ekranu: Ah! -Opereta 21.30 Športni dokumentarec 22.00 TVD Novice 22.10 Nanizanka: Fantasilandia 23.00 Športna rubrika F tt' TV Slovenija 2 18.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Poletni pokal v skokih 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 21.30 Poljudnoznanstvena dokumentarna oddaja: Tun-guzijska katastrofa 21.55 Rezervirano za šanson 23.15 Eksperimentalni program Vutel ? - 9ANALE5________________ ® Nanizanke: La famigli Bradford, 8.00 Simon Ten 10.00 P)ar. 9.00 Bonanza um: Vittime del silenzi (“.ram., ZDA 1985, r. Sat j^Steen, i. Michael Ontke 12.30 ganete: Rivediamoli 12 5c L, anizanka: I Robinson 13 On hanale5News l4.3n Variete: Estate5 Nanizanki: Top secre Kvizi: O.K. II prezzo e gin st°!, 18.55 La verita, vrne U9.30) Canale 5 New: 19.35 Cose cose, 20.20 G: 2q.2s ^gioco Variete: 11 TG delle vacar ^ Pilm: Sierra Charriba (ve; larn, ZDA 1965, r. Sam Pec •rinpah, i. Charlton Hestoi 23.20 x ,ames Coburn) variete: Maurizio Costar 1.25 ?? S,b°w. vmes News ariete: 1 TG delle vacar J ^ 2.4q p.anizanka: Colorado 4,oo *rm: Vittime del silenzi anizanke non stop RETE 4_________________ 8.00 Nadaljevanke: Topšzio, 8.50 La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria 12.00 Nanizanka: Riviera 12.50 Variete: Buon pomeriggio 13.00 Nadaljevanke: Dallas, 14.00 Sentieri, 14.55 Piccola Cenerentola, 15.25 Senora, 16.05 Stellina, 17.00 La valle dei pini 18.05 Nan.: General Hospital 18.45 Nadaljevanke: Febbre d'a-more, 19.40 Primavera, 20.05 Marilena, 20.35 Ma-nuela 22.30 Nanizanka: California - II compleanno 23.30 Film: Corte marziale (dram., ZDA 1955, r. Otto Preminger, i. Gary Cooper, RodSteiger) 1.30 Nadaljevanka: Dallas 2.30 Nanizanki: Love Boat - Vi-aggio in Oriente, 3.20 Qu-incy - Meglio morto che vivo 4.10 Kviza: Per la strada, 4.40 Babilonia 5.10 Film: Corte marziale (pon.) 6.45 Nanizanka: Quincy 7.30 Kviz: Help ITALIA 1________________ 7.00 Otroška oddaja 8.30 Odprti studio 9.00 Kviz: Urka! 10.00 Nanizanki: II mio amico Ultraman, 10.45 Riptide 11.45 Odprti studio 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.30 Aktualno: Festivalbar '91 -Zona verde 13.45 Film: Manidu - uno sgualo ribelle, un indigeno sel-vaggio, un fiore di ragazza (pust., ZDA 1981, r. Frank Clark, i. Dayton Kane) 16.00 Nanizanke: Tarzan, 17.00 Vietnam addio, 18.00 Adam 12 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka:! guattro della scuola di polizia 20.00 Risanke 20.30 Nan.: Classe di ferro 22.00 Film: La rivincita dei Nerds 2 (kom., ZDA 1987, r. Joe Roth, i. Robert Carra-dine, Curtis Armstrong) 24.00 Variete: Mezzo pollice 0.30 Odprti studio 0.45 Nanizanka: Vietnam addio 1.45 Film: Manidu (pon.) 3.45 Nanizanke non stop OPEON___________________ 13.00 Risanke 14.30 Film: Bandite di Sierra Morena (pust., 1962, r. Jose Forgue, i. Francisco Rabal) 16.00 Film: La prigione (dram., It. 1943, r. Ferruccio Cerio) 17.15 Film: La grande ruota (dram., 1961, r. Geza Rad-vanyi, i. Maria Schell) 19.30 Risanke 20.30 Film: Gli amici di Nick He-zard (pust., It. 1975, r. Fernando Di Leo, i. Luc Merenda, Lee J. Cobb) 22.00 Reportaža: Elitni šport 22.30 Film: La donna degli altri e sempre piu bella (kom., It. 1963, r. Marino Girolami, i. WalterChiari) TMC___________________ 8.30 Risanke: Snack 9.00 Nanizanke: La famiglia Partridge, 9.30 Kingston -Dossier paura, 10.30 Truck Driver 11.30 Rubrika: Ženska TV 13.00 Dnevnik in šport 13.40 Nadaljevanka: Gabriela 15.00 Film: Videoamore (kom., ZDA 1980, r. Allen Reisner) 17.00 Film: L unico superstite (dram., ZDA 1969, r. Paul Stanley, i. Vince Edvvards) 19.00 Nanizanka: Matlock 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Aktualnosti: In onda 21.00 Variete: Banana Split 22.00 Oddaja o motorjih 23.00 TMCNews 23.20 Nogomet: Urugvaj-Bolivija (izVine del Mar) TELEFRIULI______________ 10.45 Telefriuli non stop 15.00 II tappeto orientale 16.00 Film: Incatenata (dram., ZDA 1946) 17.50 Nan.: Isole perdute, 18.20 Stazione di servizio, 18.50 Wayne and Shuster 19.20 Dnevnik 20.00 Nan.: Paper moon 20.30 Film: La donna che voglio (dram., 1938) 22.30 Rubrika in dnevne novosti 23.00 Nanizanka: Shannon 24.00 Kronika iz parlamenta 0.30 Nočne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 8.40 Valčki in polke; 9.00 Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak; 9.30 Radijski oder: Zapiski Tine Gramontove; 9.45 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Poletni bric-a-brac; 12.20 Šansoni; 12.40 Naši zbori: MZ Vasilij Mirk; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Narodnozabavna glasba; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Obvezna smer: Vzhod; 16.25 Hit Parade; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Čajkovski; 18.00 Slovenski film v Gorici; 18.20 Melodije; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8.50 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 Popevke; 19.35 Lahko noč otroci; .19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jazz; 18.30 Glasbene želje po telefonu. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.40 Za kratek čas; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant; 16.00 Poletna oddaja; 16.30 Summersong; 17.00 Oddaja v živo; 18.30 Souvenir d’Ita-ly; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri. Skupna pobuda goriških in novogoriških strank Poziv za ustavitev vseh sovražnosti in groženj ter priznanje suverenosti Odprta bo na gradu do konca poletja Antološka razstava del Italica Brassa Predstavniki političnih strank Nove Gorice in Gorice, ki so se včeraj dopoldne zbrali na srečanju — pogovoru z novinarji o sedanjem položaju v Sloveniji, so vse demokratično opredeljene vlade v Evropi pozvali, da s svojimi takojšnjimi odločitvami preprečijo vsakršne vojaške napade in gospodarske pritiske na Republiko Slovenijo. Podpisniki apela ugotavljajo nadalje, da mirnega sožitja na Balkanu ni mogoče zaukazati, niti vojaško nadzorovati, temveč samo dopustiti, da pride do njega z voljo tukajšnjih narodov. Podpisniki pozivajo vse demokratične vlade v Evropi, naj usmerijo vsa prizadevanja v takojšnje priznanje suverene Republike Slovenije. Pobudo za tiskovno konferenco, ki so se je, poleg novinarjev slovenskih časopisov, radia in televizije Udeležili tudi novinarji nekaterih italijanskih dnevnikov, so dale vse stranke, ki delujejo na območju novogoriške občine in ki so svoje stališče tudi strnile v posebnem dokumentu. Odzvali so se predstavniki KD, SDL, PSI, SSk, PRI, PLI in zeleni. Udeležence srečanja je pozdravil novogoriški župan Sergij Pelhan, ki je kot predstavnik civilne oblasti te dni opravil vrsto pomembnih diplomatskih nalog za miren razplet odnosov med JA in TO. Zadnji uspeh te misije je podpis akta o nadaljevanju premirja s poveljnikom graničarske vojašnice na Ajševici.Ta korak naj bi vplival k nadalnji normalizaciji življenja na novogoriškem območju, predvsem pa prebivalstvu vlil upanje, da je najhujše mimo. Iz skoraj dveurne razprave, ki se je končala s sprejetjem zgoraj omenjenega poziva, bi lahko izluščili nekaj osnovnih ugotovitev:predstavniki vseh strank so izrazili podporo Sloveniji v tem težkem trenutku in pri uveljavljanju suverenosti. Zelo jasno pa je bilo opredeljeno tudi stališče, da je mednarodno priznanje Republike Slovenije edini način, da bi preprečili nadalnje zaostrovanje krize. Do različnih stališč je prišlo ob ugotavljanju pomena prisotnosti italijanske vojske na meji in ob predlogu predstavnika zelenih, Fiorellija, ki je dejal, naj bi iz srečanja poslali poziv vladam obeh republik, za umik vsega vojaštva in vojaških naprav z območja občin Gorica in Nova Gorica. Predlog ni naletel na razumevanje, morda tudi spričo še zmeraj precej napetega položaja na slovenski strani meje. Zelo jasno se je v korist demokracije, suverenosti in neodvisnosti Slovenije izrekel tajnik mestnega odbora KD iz Gorice Mattei. Že nedeljska manifestacija na Travniku je bila dokaz, da je prišlo do velikega zbližanja med italijanskim in slovenskim življem, na tej in drugi strani meje. Vprašanje je, kako hitro in uspešno te občutke in to hotenje posredovati predstavnikom strank na višjih nivojih, da se doseže preoblikovanje dosedanjih togih, anahronističnih in težko razumljivih stališč glede priznanja samostojnosti Slovenije, oz. Hrvaške. Tu naj bi si predstavniki vseh strank kar največ prizadevali. Sicer pa je bilo že na včerajšnjem srečanju slišati tudi priznanje, da je do določene- Iz številnih vesti, ki jih te dni prejemamo iz raznih krajev, z zadovoljstvom ugotavljamo, da imamo veliko prijateljev, ki razumejo in podpirajo težnje slovenskega naroda po suverenosti in samostojnosti. Tako je ravnateljstvo učiteljišča Simon Gregorčič prejelo z liceja Moro iz Reggio Emilie, brzojavko, v kateri ravnatelj, učno osebje in dijaki izražajo v sedanjem težkem položaju vso svojo solidarnost slovenskemu narodu. Dijaki in profesorji omenjene šole so bili spomladi na obisku v Gorici. Množijo pa se tudi razne druge pobude, bodisi novogoriških strank in ustanov, kakor tudi strank in ustanov, društev, organizacij in tudi posameznikov na tej strani meje. Predstavniki SSO so se v petek sestali s predstavniki sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL. Predstavniki sindikatov so napovedali skorajšen začetek nabiralne akcije za pomoč Sloveniji. Deželno združenje MOVI, ki združuje vrsto društev in ustanov, ki delujejo na različnih področjih, je sprejelo daljšo izjavo v kateri izraža vso podporo Sloveniji in Hrvaški in zahteva ga premika v uradni italijanski politiki in politiki Evropske gospodarske skupnosti prišlo prav po posredovanju krajevnih predstavnikov posameznih strank. Napore v tej smeri je treba še pospešiti, so podčrtali na sestanku, kjer je bil dan predlog o pripravi skupne manifestacije, ki naj potrdi dosedanje sodelovanje (o podrobnostih se bodo dogovorili), udeleženci pa so se lahko seznanili tudi z dejavnostjo odbora staršev slovenskih vojakov na služenju roka .v drugih republikah, kakor tudi s podatki o številu človeških žrtev. Na novogoriškem območju je bilo šest mrtvih, nad petsto zajetih vojakov ali takih, ki so se sami predali (včeraj se je predalo še nekaj deset graničarjev na območju Brd), enaištirideset pripadnikov zvezne milice in carine pa je včeraj slovenska policija pospremila na pot proti Beogradu. dosledno spoštovanje pravice o samoodločbi narodov. Ženske članice DSL so na deželni ravni in v sodelovanju s poslanko Isa-bello Flego dale pobudo za poziv "Zavračamo agresijo". Jutri od 9.30 do 12.30 bodo pri ljudskem vrtu zbirali podpise za omenjeni poziv. Republiška poslanka Nada Bolcarje-va in vodja kluba Demosovcih poslancev v Novi Gorici sta se v petek v San Vendemianu sestala s tajnikom KD Forlanijem ter ga zaprosila za posredovanje in pomoč pri uveljavljanju samostojnosti slovenske države. Socialistična stranka Slovenije pa se je s pismom obrnila neposredno na Socialistično stranko Italije. Množijo se tudi pobude zbiranja neposredne pomoči. V pokrajinskem merilu sicer deluje Solidarnostni, oziroma krizni štab, marsikje pa so se akciji pridružila društva z namenom hitrejšega in uspešnejšega ravnanja. Tako bo akcija zbiranje sredstev v Standre-žu od jutri do 12. t.m. na pobudo KD O. Župančič in PD Štandrež. Prispevke bodo zbirali na sedežih društev vsak dan od 20. do 22. ure. Množijo se solidarnostne pobude Zagotovo ne bi mogli trditi, da razstavne dejavnosti v Gorici, v poletnih mesecih ni. Trenutno so v našem mestu odprte tri pomembne razstave. Poleg razstave propgandjiih lepak iz prve svetovne vojne, v pokrajinskem muzeju na grajskem griču, je od včeraj na ogled tudi antološka razstava slikarskih del Italica Brassa, znanega goriškega in beneškega slikarja po-stimpresionistične smeri. Bogato razstavo — zajema namreč okrog sedemdeset del, so odprli sinoči na gradu. Na ogled pa čez celo poletje. Umetniško pot slikarja, ki se je rodil leta 1875 v Gorici, umrl pa leta 1943 v Benetkah sta občinstvu prikazala umetnostna zgodovinarja, oziroma poznavalca Guido Peroco in Giuseppe Maria Pilo. O pripravi razstave, ki je sad skupnih prizadevanj Pokrajine in Občine, je spregovorila ravnateljica pokrajinskega muzeja Maria Masau, udeležence slovesnosti sta pozdravila Predsednik Pokrajine Gino Saccavini in goriški župan Scarano. Obiskovalcem razstave, ki jo je omogočila Goriška hranilnica, je na razpolago tudi bogat katalog. Toliko o slikarski razstavi del neupravičeno pozabljenega goriškega in beneškega slikarja, sopotnika tudi nekaterih znanih slovenskih slikarjev. Predsedstvo ZSKD vabi jutri, 8. t.m. ob 20. uri na sejo, ki bo v prosvetnem domu na Opčinah. Razpravljali bodo o Položaju v Sloveniji. Predsedstvo priporoča polnoštevilno udeležbo! včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 30.6. do 6.7.1991. RODILI SO SE: Giuseppe Ciriello, Matteo Zorzenon, Tjaša Devetak, Giulia Di Giacomandrea, Luca Bidut, Michele Munarin, Daria Mancuso, Andrea Livoni, Sara Blasco. UMRLI SO: 48-letna gospodinja Bernarda Kenda, por. Falanga, 79-letna gospodinja Severina Bolzano, 76-letna Čira Pascolo, 58-letna Giuseppina Bastiani, 70-letni upokojenec Vulmaro Marini, 87-letni upokojenec Ilario Fantuzzi, 85-letni upokojenec Jožef Hlede, 93-letna gospodinja Filomena Benussi, vd. Culot, 69-let- ni upokojenec Carlo Drosghig, 63-letni Renato Cantarut, 82-letna upokojenka Angela Glereani, vd. Nicola, 82-letni Alfa ano Gerin, 80-letni Giuseppe Colautti, 53-letna Marija Cotič, 68-letna Norma Bezzi, 92-letni Edoardo Modesti, 86-letna lolanda Drusin, 66-letni Remigio Moscar-da. OKLICI: podjetnik Fabio Godino in profesorica telovadbe Marina Braida, kartotehnik Roberto Zorzut in delavka Paola Sprynar, delavec Silvano Forchias-sin in uslužbenka Flavia Culot, carinski funkcionar Italo Giagni in carinska funkcionarka Manuela Facchini, uslužbenec Roberto Semoli in uslužbenka Daniela Porta, elektromehanik Giovanni Calafio-re in gospodinja Marcella Antonaci, tehnik Nevio Costanzo in uslužbenka Cin-zia Padovan, bolničar Mauro Radigna in bolničarka Vilma Tomasini, litograf Gia-como Butta in delavka Michela Lamber-ti. kino Gorica CORSO 16.00-22.00 »La creatura del ci-mitero«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 17.30-22.00 »II fald delle vanita«. VITTORIA Zaprto. __________pogrebi_____________ Jutri ob 11.20 Giuseppina Cenci, por. Zotteri iz Tržiča na glavno pokopališče, ob 13.40 Emil Lasič iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Sovodnjah. t Zapustila nas je sestrica Albina Zorka Žerjal (stara 86 let) Umrla je 26. junija v obzorju Medju-gorja. Dan in kraj pokopa zaradi vojne še ni določen. Žalostno vest sporoča St. Al. Žerjal Gorica, (tel. 0481/34134), Brje na Vipavskem, 7. julija 1991 adsGlen ŠTEVILNE UGODNOSTI OD 14. DO 17. LETA Pridi tudi ti v družbo lastnikov računa JEANS! Imel boš precej ugodnosti: izredni popusti v številnih športnih, glasbenih in modnih trgovinah, brezplačne vstopnice, popusti na vstopnice za koncerte Dobil boš posebno magnet- ——- - ■ __ tl no kartico JEANS GARD, s katero boš lahko na banki sam dvigoval potrebne vsote. In nenazadnje ti bomo vsak mesec pošiljali domov list »JC notizie«, na katerem boš dobil popoln seznam vseh mesečnih ponudb. q2.^ »«•09 Slovesno odprtje novega sedeža SDGZ v Gorici Veselje in zadovoljstvo zatemnjujejo temni oblaki nad sosednjo Slovenijo Od jutri do konca prihodnjega tedna Simpozij in 30. revija pevskih zborov Seghizzi V petek so v Gorici, v ulici Roma 20 slovesno odprli nove prostore goriške-ga urada Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Otvoritev novega sedeža, je v svojem uvodnem nagovoru dejal predsednik Anton Nanut, je nedvomno trenutek veselja, sad dolgoletnega skupnega truda. Korenine sedanjega dela segajo že pred prvo svetovno vojno, ko je tisoč slovenskih trgovcev prispevalo za izgradnjo Fabianijevega Trgovskega doma. Po ustanovitvi prvega gospodarskega združenja, leta 1946 v Trstu, so ga leta 1977 reorganizirali. Tedaj je nastal tudi goriški pokrajinski odbor. Nanut se je spomnil prvega predsednika Viljema Nanuta ter nakazal razvojno pot goriš-kih uradov. Toda v trenutku radosti, je naglasil predsednik, so se nam zvalili nad glavo črni oblaki. Polovici naših sekcij preti propad, druga polovica Pa bo morala s časom slediti prvi. Goriška trgovina na drobno je preštevilna za same potrebe mesta,pomanjkanje kupcev z onstran meje je že močno občutiti. Stotine podjetij tvega zaprtje, če ne bo prišlo kmalu do razjasnitve zapleta v bližnji Sloveniji in -Jugoslaviji. Predsednik je izrazil ne samo zaskrbljenost, ampah utemeljen strah, saj gre za slovenski gospodarski °bstoj. Edina pot iz sedanjega skoraj brezupnega položaja, je tista, ki so jo izbrali na deželi FJk, v skupnosti Alpe Jadran in v nekaterih evropskih državah. To je takojšnje priznanje svobodne, neodvisne in demokratične Slovenije in seveda tudi Hrvaške. Obrnil se je zato na goriške oblasti, naj hotenje SDGZ posredujejo italijanskim vladnim forumom. Predsednik goriškega združenja trgovcev Ascom Sergio Rovis je poudaril paralelno delovanje združenj in zaželel še plodnejše sodelovanje med združenjima Ascom in SDGZ. Boris Siega je v imenu deželnega predsedstva SDGZ zaželel, da se situacija v Sloveniji čimprej pomiri, da bomo lahko ponovno stkali vezi čez mejo. Pozdrav pokrajinskega predsednika Gina Saccavinija je posredoval odbornik Mirko Špacapan, v imenu pokrajinskega odbora SKGZ pa je nato spregovoril predsednik Boris Pe- ric. Po Mariji Ferletič, predsednici SSO, je zaključil protokolarni del'Davorin Škarabot, ki je prinesel pozdrav predsednika slovenske Trgovinske zbornice Ferija Horvata. Številni izrazi solidarnosti dokazujejo, da smo bili izredno povezani. To pa naj bo obveza in zahteva, da naredimo tudi v jutrišnjem dnevu korak naprej od izrazov podpore in poskušamo pomagati novi državi v njenih prvih korakih v samostojnost in da na ta način nadaljujemo za dosego ciljev, ki si jih skupno želimo. Na sliki (Foto Čubej): s petkove slavnosti v novih prostorih pokrajinskega urada SDGZ. Jutri ob 9. uri se bo v sejni dvorani goriškega razstavišča pri Ločniškem mostu pričel 22. evropski posvet o problemih glasbenega pouka. Študijski dnevi, ki bodo trajali do vključno srede, 10. t.m., bodo uvod v glasbeni teden, ki ga prireja goriško društvo Seghizzi. Ta se bo zaključil z vsakoletnim mednarodnim tekmovanjem zborovskega petja Seghizzi, ki bo letos že 30. zapovrstjo. Letošnji simpozij, ki se bo pričel kot že rečeno jutri in na katerem se bo zvrstilo 12 glasbenih izvedencev in pedagogov iz raznih evropskih dežel, bo posvečen odnosom med glasbeno vzgojo in drugimi predmeti v okviru šolskega izobraževanja. Predavatelji in gostje bodo namreč nadaljevali z delom, ki so se ga lotili pred šestimi leti. Tedaj so namreč zbrali in objavili več zanimivega gradiva, ki je bilo v pripomoček vsem pedagogom, ki delujejo na omenjenem področju. Namen seminarja je najti pravilen način obravnave in analize didaktične, pedagoške in psihološke plati problema. Zato bodo skušali vse teorične principe prenesti v čisto prakso s pomočjo predlogov, ki slonijo na izkušnjah. Jutri bodo spregovorili univerzitetni profesor iz Macerate Franco Vaccaro-ni, učiteljica Franca Amadei iz Medene, univerzitetni profesor Hermann Miillich iz Erlagena (Nemčija), profesorica iz Pavie Marilinda Santi in Ma-urizio Disoteo, profesor na srednji šoli S. Caterina da Siena iz Milana. Po uvodnih pozdravnih besedah bo simpozij prešel v živo, po opoldanski pavzi pa se bo nadaljeval ob 15. uri. V torek bo prav tako spregovorilo pet uglednih izvedencev, in sicer Michel Imberty (univerza v Parizu), Monigue Frapat (univerza v Orsayu), Gianfran-co Štaccioli (univerza v Firencah), Rita Ferri (konservatorij v Comu) in Rosal-ba De Riu (izvedenka iz Bologne); v sredo, zadnji dan posveta, pa še dva gosta, in sicer Giuseppe Porzionato (univerza v Padovi) in Claudio Desi-nan (univerza v Trstu). Evropski posvet seveda ni namenjen širšemu občinstvu, ampak je bolj za strokovnjake. Ljubitelji zborovskega petja bodo lahko prisluhnili drugemu delu mednarodne prireditve, od srede, 10. t.m. do vključno sobote, 13. t.m., ko se bo zvrstilo v dvorani Gin-nastice Goriziane na Battistijevem Trgu 16 pevskih skupin v štirih različnih kategorijah, kot to predvideva pravilnik tekmovanja. Nastopili bodo štirje italijanski zbori in zbori iz Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije, Romunije, Litve, Latvije, Nemčije, Danske in Švedske. Komisijo sestavljajo izvedenci in osebnosti iz kulturnega in akademskega sveta kot so Marco Crestani, Jože Furst, Gianni Lazzari, Marco Sofiano-pulo idr. V sredo in četrtek bodo nastopili v polifonskem petju - načrt in spored, v skupinski polifoniji pa bo tekmovalni dan v petek popoldan. Zvečer bodo nagradili najboljše zbore, medtem ko bodo v soboto v dopoldanskih in popoldanskih urah tekmovale skupine v narodnem petju, zvečer pa bo nagrajevanje najboljših skupin. Vstopnica za en večer velja 10 tisoč lir, za dva pa 15 tisočakov. KMEČKO OBRTNE POSOJILNICE Goriške pokrajine Vas pričakuje v: □ Koprivnem (Capriva) □ Krmin □ Doberdobu □ Fari □ Foljanu — Sredipolju □ Ločniku (Gorica) □ Tržiču □ Ronkah □ Škocjanu ob Soči (S. Canzian) □ Sovodnjah ob Soči □ Štarancanu □ Turjaku (Turriaco) □ Vilešah (Vilesse) 'ith*** PO SKGZ ocenil potek pobud za pomoč Sloveniji po agresiji Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško je petkovo sejo v celoti namenil razpravi o položaju v Sloveniji, zlasti pa še organizaciji zbiranja pomoči za odpravo posledic vojaške agresije. Ocenili so, da je bila nedeljska manifestacija na Travniku uspešna, saj se je vabilu odzvala tako slovenska kakor italijanska javnost in tudi zelo številni predstavniki javnega življenja. Prebivalstvo Gorice je tudi tokrat dokazalo, da so tu odnosi ob meji in preko meje drugačni, bolj iskreni, kakor mogoče v drugih krajih naše dežele. Na seji so ocenili tudi dosedanji potek solidarnostnih akcij — ki so se do- slej osredotočile na dobavo zdravil in sanitetnega materiala, obutve in oblačil — v bodoče pa naj bi bile usmerjene predvsem v zbiranje denarja, saj je škoda, ki jo je utrpela Slovenija ogromna in znaša po dosedanjih ocenah skoraj tri milijarde dolarjev. Člani PO SKGZ apelirajo na društva in posameznike, da po svojih močeh, predvsem pa čimprej prispevajo za postopno obnovo matične države. Tekoči računi so bili, preko solidarnostnega odbora odprti pri vseh slovenskih kreditnih zavodih na Goriškem in tudi pri Goriški hranilnici. V prihodnjih dneh bo SKGZ pripravila nekaj pobud s ciljem seznanjanja širše javnosti z dejanskim položajem v Sloveniji, kakor tudi s ciljem senzibiliza-cije prebivalstva za potek posameznih pobud za pomoč. Delegacija Pokrajinskega odbora SKGZ pa je bila te dni tudi na obisku pri upraviteljih števerjanske občine. Šlo je za prvi obisk v tem novem mandatu. Poleg seznanitve s splošnimi problemi občine, je bila tudi tu v ospredju pogovorov nastala situacija v Sloveniji. ŠZ Soča iskreno čestita svojemu odborniku Avguštinu Devetaku in ženi Gabrieli ob rojstvu hčerke TJAŠE ki ji želi zdravja in sreče v življenju. Doberdobska skavtska družina je z veseljem sprejela novico o rojstvu male TATJANE Srečnima staršema Albanotu in Katji iskreno čestita. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v letu 1991/92 na Goriškem sledeče tečaje: 1. za kuharje s kvalifikacijo (tisoč ur) - 2. letnik 2. za dodeljene prodaji s kvalifikacijo (tisoč ur) - 1. letnik 3. začetniški tečaj angleščine (120 ur) 4. personal computering (90 ur) Vpise in podrobnejše informacije do 26. t.m. na sedežu zavoda v Gorici, Ul. Croce 3 (tel. 81826), vsak dan razen sobote od 10. do 14. ure. Minister Scotti je včeraj obiskal Videm in Gorico Minister za notranje zadeve, Vincenzo Scotti, se je včeraj popoldne mudil na krajšem obisku v naši deželi. Najprej je obiskal Videm, nato pa še Gorico. Minister se je želel osebno prepričati o stanju na meji, po dramatičnih dogodkih v zadnjih tednih. Na sedežu KD je imel krajše srečanje s predstavniki te stranke, ki so ga opozorili zlasti na tri sklope vprašanj, vezanih s trenutnim položajem: na potrebo po pomoči gospodarstvu v krajih ob meji, na ukrepe v zvezi z možnim valom beguncev in na ukrepe za varstvo italijanske manjšine v Jugoslaviji. Župan Scarano je predstavnika vlade še posebej seznanil z razvojem dogodkov ter z možnimi rešitvami in prizadevanji zlasti kar zadeva priznanje suverenosti Slovenije. Sledil je krajši ogled razstave slik Italica Brassa na gradu, ki so jo odprli nekaj ur zatem. Scotti je zagotovil, da ši bo vlada prizadevala za miroljubno reševanje zapleta in da bo posebej pozorna do reševanja humanitarnih vprašanj. Dve hudi nesreči v Ronkah Na oddelek za oživljanje tržaške splošne bolnišnice na Katinari so včeraj s pridržano prognozo sprejeli kar dve osebi, ki sta se ponesrečili v Ronkah. Okrog 10.30 je na cestnem odseku, ki pelje proti avtocesti, iz še nepojasnjenih vzrokov avto podrl 59-letnega motorista Sergia Seffina iz Škocjana. Ob 12.30 pa se je 70-letni kolesar Oliviero Bevilacgua iz Trsta, najverjetneje zaradi slabosti, zgrudil med vožnjo na asfalt. Nesreča se je zgodila pred tovarno Detroit. GOR 10 V1 Poskusiš ga lahko pri zastopniku GORI-CAR TRŽIČ CESTA V GRADEŽ ROJEN ZMAGOVIT Poskusiš ga lahko pri zastopniku GORI-CAR GORICA KORZO ITALIA 187 Odpadla je mladinska predstava SSG, a čaka nas še prava poletna sezona Osvežilna Ruzantejeva Moscheta kot razvedrilo v teh soparnih dneh Poletna sezona SSG se je letos ponujala v posebno obetavni luči z osmimi reprizami mladinske predstave Bi igrali z mano? in trinajstimi reprizami Ruzantejeve Moschete za (izrazito) odraslo občinstvo. Zaradi bolezni je mladinska predstava, ki bi se skoraj gotovo prilegla tudi kakšnemu mladostno razpoloženemu odraslemu, žal, odpadla, Moscheto pa igralci pridno pripravljajo, kljub dopustniškemu razpoloženju, ki v teh toplih poletnih dneh zajema nas vse. Moscheta bo po 26 letih torej spet na tržaškem odru. Bil je tedaj čas otvoritve tržaškega Kulturnega doma, ki naj bi na stežaj odprl svoja vrata za začetek sezone 1964-65 v Trstu že oktobra, a ostala so zaprta do decembra. Gledališče pa ni moglo čakati, kot so napisali tedaj v gledališkem listu, in je iz repertoarja takoj naštudiralo drugo delo za premiero (in otvoritev sezone) v Gorici. Premiersko predstavo so odigrali pri Pajku 7. novembra 1964: v glavni vlogi je nastopal Stane Sever, ob njem še Zlata Rodošek, Alojz Milič, Danilo Turk-Joco in Silvij Kobal s prologom. V letošnji postavitvi režiserja Borisa Kobala bo v glavni vlogi kot Zgagar nastopal Adrijan Rustja, v ostalih sočnih vlogah pa Miranda Caharija, Livio Bogateč in Vladimir Jurc, medtem ko bo prolog zaupan Lučki Počkaj. Predstava, ki »govori o grdih stvareh« bo v narečju, drugih zakulisnih tajnosti pa vam za sedaj še ne nameravamo razkriti, zagotovimo vam lahko samo to, da bo predstava dovolj »sveža in osvežilna« tudi za najbolj vroče poletne dni, še posebno zato, ker bodo reprize na že preizkušenih prizoriščih, ki so vedno dovolj prijetna, kot se je izkazalo v preteklih letih, če je vreme le bilo količkaj prizanesljivo. Premiera bo prihodnjo soboto v Trnovci, kot je že navada in običaj, nato bo poletno razpoložena gledališka druščina obiskala Mačkolje, Zabrežec, Štanjel, Prosek, Križ, Barkovlje, Padriče, Sovod- nje, Podgoro, Jamlje, Števerjan , da se bo z zaključno predstavo ustavila na Opčinah. Pred tolikimi leti je Moscheta iz težko razumljivih razlogov razburila duhove, a časi so se menda spremenili in menimo, da avtor s svojo včasih raskavo iskrenostjo ne bo nikogar prizadel. Angelo Beolco imenovan Ru-zante (šaljivec) je bil po krvi gospod, saj je bil nezakonski sin nekega pa-dovskega plemiča, tudi po izobrazbi, kulturi in načinu je bil plemič, a življenje ga je potisnilo daleč od dvorske družbe, da je zato postal njen neusmiljeni sodnik. O njem je neki italijanski kritik napisal: »... dialektalni realizem je njegov prirodni dar, komičnost, s katero je prežet, je izraz prvobitnih čustev, pri katerih spolz-kost sama nima hudobije.« Teži pa k temu, da nas ob dogodivčinah junakov zabava, kot nas bodo brez dvoma razvedrile vale letošnje poletne predstave SSG. (Po)letni večer ob pesmi in viži Ženska pevska skupina Stu ledi na lanskem gostovanju pri Okcitancih V slogu poletnih prireditev se napoveduje večer Ženske pevske skupine Stu ledi v torek zvečer (ob 21. uri) na barkovljanski obali, ali točneje na »dvorišču« TPK Sirena. Osvežujoč (in le nekoliko »zagoneten«) naj bi bil že naslov večera Ta črni potok, skratka večer v iskanju hladu ob morju in svežine v čaru ljudske pesmi in viže. Morda ni odveč poudariti, da predstavlja večer za priljubljene pevke nekakšen letni (in seveda poletni) koncert. Repertoar, ki ga nameravajo ponuditi v torek zvečer zaobjema pesmi iz vseh slovenskih pokrajin s posebnim poudarkom na Primorski, seže pa tudi na podočje hrvaške Istre, ne da bi spregledal nekaterih italijanskih viž s tega našega narodnostno mešanega področja. Posebni gost večera je Boris Pangerc, ki bo zapel izrazito moško (in zato ženskim grlom neprimerno) pesem z Gorenjskega, predstavila pa se bo tudi skupina »ljudskih« godcev, Tržačanov, ki se bodo »preizkusili« v rezijanskih vižah, medtem ko so jim istrske seveda bolj domače. Večer bo do- polnjevalo sodelovanje plesalcev TFS Stu ledi, ki se bodo tokrat morali zadovoljiti s stransko vlogo. Iz zelo prozaičnih razlogov je vstop dovoljen samo z vabili, ki jih pa ni pretežko dobiti, saj so na razpolago pri ZSKD, v baru pri Sireni in pri članih skupine. Tisti, ki si bodo zaželeli na koncert zadnji trenutek, ker ne bodo več prenašali mestne sopare, bodo lahko dobili vabila tudi v torek zvečer pri Sireni, če se bodo le zglasili pri predstavniku TFS Stu ledi, ki jim bo pred koncertom na razpolago. Slovenski pisatelji o slovenskem jeziku na »vojnem« letaku Šele danes, in torej s precejšnjo zamudo, objavljamo pismo slovenskih pisateljev, ki je bilo napisano 28. junija. Žal, smo šele včeraj prejeli pošto iz Slovenije, a zdelo se nam je, da je pismo kljub navedenemu vredno objave: Slovenke in Slovenci! Pisatelji se ukvarjamo s slovensko besedo. Prvi smo vstali v obrambo našega jezika. Smo še pod komunistično oblastjo napisali in izdali slovensko ustavo. Smo dan in noč s svojimi pesmimi in prozami, s svojimi pozivi in ugotovitvami protestirali ob aretaciji in procesu proti »štirici«. In smo slovenski pisatelji na ta način budili pri Slovencih zavzetost za slovenski jezik in za Slovenijo. Danes, drugi dan, odkar je proglašena samostjna Slovenija, se je zgodila velika sramota. Slovenijo hočejo okupirati in uničiti. Da je to res, pričajo listki, katere so odmetavala vojaška letala. Ti listki so naslovljeni na prebivalce v Sloveniji. Torej v Sloveniji ni več Slovencev, ampak smo samo prebivalci na ozmelju, ki se za zdaj še imenuje Slovenija. V načrtih pa je najbrž spet kakšna Dravska banovina, poseljena z brezličnimi Jugoslovani. Listek je okupatorski izdelek. Jezik je najbrž zanalašč zmaličen zato, da bi nam dokazali, kako nepomembna je govorica, ki jo tukaj govorimo že tisoč petsto let. Saj vsi znamo srbsko. Saj so nam svojo vojaško srbščino (ki ni srbski jezik, ampaj je spakedranščina tega lepega jezika) vbijali v glavo na vse mogoče ponižujoče načine, ko smo bili v njihovih oficirskih krempljih. Aprila leta 1941, ko so Nemci bombardirali relejno radijsko postajo v Domžalah, so tudi metali listke. Našel sem enega. Se še spominjam, da se je začel z nagovorom »Slovenci, Slovenke«. Torej so Nemci še spoštovali to, česar današnji okupatorji ne upoštevajo več. Listek se je končal s ponudbo, da bo, na razvalinah Srbije vstala velika cvetoča Slovenija. To nam je obljubljal Hitler, ki je bil tudi okupator, ki je tudi imel svoje načrte s Slovenci. Vemo, kakšni so bili nacistični načrti. Vemo, kakšni so načrti okupatorske srbske armade. Vemo, da sta zadeli to deželo dve veliki nesreči, prva je bil Hitler, druga pa komunizem, katerega ciljem služi srbska soldateska. Na Balkanu je vse mogoče. Za ideje, ki jih je svet zavrgel, se tukaj koljejo ljudje. Če bo zmagala v Sloveniji okupatorska srbska soldateska z janičarjem generalom Kolškom na čelu, bo naredila iz Ljubljane Prištino. Obiskovale nas bojo mednarodne komisije za človekove pravice, sestajale se bojo z nami naskrivaj, in mi (če nas bojo pustili na prostoti in pri življenju), jih bomo naštevali krivice, ki se nam dogajajo. Lahko linčajo naše otroke otroci priseljencev, ki bojo preplavili Slovenijo v velikem številu, ti »prebivalci Slovenije«. (Načrti za raznarodovanje Slovencev so bili in so se v teh časih najbrž spopolnili, podkurjeni z maščevalnostjo.) Pripovedovali jim bomo o brezobzirnem zatiranju, o katerem bojo člani teh komisij žebrali pred visokimi forumi evropskih človekoljubnih organizacij. Bral sem, da je pred nekaj meseci jugoslovanski general izjavil, da je treba pobiti samo nekaj tisoč ljudi, pa bo v Jugoslaviji tak red, kot si ga armada želi. Zdi se, da so danes tanki te armade zapeljali na pot, kjer bojo pomendrali nekaj nezaželenih tisočev. In je dostavil tisti general: Evropa nas bo nekaj časa obsojala, potem pa se bo z nami pomirila. Trg nebeškega miru na Kitajskem. Vrata pekla za Slovence. Na žalost smo po tisočletju spet pred Črtomirovo odločitvijo. Ali bomo branili svoj jezik, svojo deželo, svoje bivanje, svoj način življenja, svoj odnos do življenja, svojega Boga, svoje molitve, ali pa ne bomo imeli ničesar več braniti, ker se bo po naših domovih razpasla tuja govorica, tuje mastne kletvice, tuji noži bojo rezali kruh, ki ga bodo pekli v naših pečeh. Za Društvo slovenskih pisateljev so pismo podpisali Dane Zajc, Niko Grafenauer, Veno Taufer, Drago Jančar in Tone Partljič, dva podpisa pa sta nečitljiva. Nadvse vabljiv program Koroškega poletja 1991 Tudi letos, po že ustaljeni tradiciji, se Festival koroškega poletja za ljubitelje dobre glasbe predstavlja kot vabljiva prireditev. Vodilna tema letošnjega festivala bosta Antonin Dvorak in Evropa na začetku moderne dobe. Približno 80 koncertov bo torej uglašenih v tem smislu. Dvora so organizatorji izbrali, ker se letos praznuje 150. letnica skladateljevega rojstva, ob tem seveda stopita v ospredje tudi uveljavljanje češkega in slovaškega ljudstva na področju umetnosti. Na drugi strani se pojavlja Evropa na prehodu iz srednjega veka v moderno dobo. Koncerti bodo kot v preteklih letih v Kongresni dvorani v Beljaku in v Opatiji v Ossiachu. V središču pozornosti pa bodo poleg Dvoraka tudi Krištof Kolumb (v musi-calu o starodavnem svetu Kolumbova skrivnost, avtorja sta Ernst Ekker in Andrea Kaech) in zdravnik-znansvte-nik Paracelsus (avtor Lotte Ingrisch, glasba Gottfireda von Einema). Med nastopajočimi je nekaj izredno zanimivih imen ali orkestrov, denimo Slovaška filharmonija (z nastopom 5. julija), Simfonična orkestra iz Prage (13. julija) in iz Leningrada (29. julija) ali Izraelska filharmonija, ki bo nastopala 24. avgusta pod taktirko Zubina Mehte, pianista Laura de Fusco in Rudolf Buchbinder, violončelistka Ofra Harnovy, violinist Benjamin Schmid, naštevanje pa bi se lahko nadaljevalo, ker predstavlja spored veliko zanimivih zasedb, predvsem pevskih ali komornih, kot, recimo, Praški virtuozi s solistom-trobentarj em Janom Haseno-ehrlom (30. julija). Ob tem so seveda zanimivi tudi repertoarji, ki kljub zgornji oznaki o letošnji »uglašenosti« črpajo iz zajetne zakladnice resne glasbe. Nekaj prostora je Festival seveda poklonil tudi mladim in obetavnim izvajalcem. Prireditev dopolnjujejo dnevne glasbene in baletne predstave za naj-mlajše obiskovalce, seminarji in drugačna srečanja. Festival se je začel 4. julija, zaključil pa se bo 27. avgusta. S srečanja predstavnikov italijanskih prostočasnih združenj v Firencah Težnje in potrebe društev v Italiji FIRENCE — V dneh od 4. do 6. julija so se v Firencah drugič sestali predstavniki italijanskih združenj, ki delujejo na tako imenovani prostočasni ravni ali v prostovoljnem delu. Šlo je za drugo Konvencijo o združevanju. Ob tem pa gre poudariti, da ta izraz v slovenščini »prekriva« nekoliko drugačno področje kot v večinski stvarnosti. V ta pojem so vključene vse organizacije, skupine, društva in zveze, združenja, ki se s svojim prostovoljnim udejstvovanjem uveljavljajo v okviru družbe s prisotnostjo v kulturnih, skrbstvenih, rekreacijskih, športnih in sorodnih okvirih. Pred dvema letoma je v Veroni bila na vrsti prva tovrstna Konvencija: tedaj so se srečali predstavniki organizacij vsedržavnega značaja, med katerimi tudi ARCI (ZSKD je njena članica) in ACLI. Med glavnimi nameni podbudnikov tega »sporazuma« je bil in še vedno ostaja ovrednotenje civilne družbe, točneje dejavnosti in vloge, ki jo je le-ta odigrava v državnih institucionalnih razsežnostih. (□MiMTtfE UVOZ-IZVOZ ZASTOPSTVALJ S.p.A. POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV 11/ECO llRELLI LANCIA SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO 34132 TRST - Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax (040) 369112 - Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA - Ul. dell’Industria 6 - Tel. (0481) 522012 Kot je bilo v uvodnem poročilu florentinskega srečanja poudarjeno, so si koordinatorji tedaj zastavili sedem poglavitnih ciljev: zavzemati se za socialno politično avtonomijo; vzpostaviti reden stik med tovrstnimi »ustanovami« civilne družbe in razširiti krog soudeležencev; sestaviti zakonodajni osnutek; ustvariti nov odnos z institucijami, ki predstavljajo Državo; vključiti se aktivno v proces zakonskega osamosvajanja krajevnih enot; sklicati drugo konvencijo; razširiti krog pobudnikov. Taka je tudi vsebina, ki jo prinaša ob zaključku veronskega zasedanja sestavljena listina. Kot rdeča nit vseh posegov in poročil je izstopal namen, oziroma potreba (skorajda nuja), da se legitimno, v drugačnih in zato stvarnejših razsežnostih uveljavi kot subjekt ves tisti del družbe, ki ga sestavljajo državljani. V bistvu gre za ureditev na zakonski ravni organiziranega življenja državljanov, izvzete pa so organizacije, ki imajo tesnejšo povezavo s politično, gospodarsko, državno-pravno že priznano in zastopano plastjo družbene stvarnosti. Kot večni problem prostovoljnih in prostočasnih združenj in društev se je postavilo tudi vprašanje zakonske oz. davčne obravnave s strani pristojnih oblasti. Če opazovalno polje skrčimo na našo stvarnost, se moramo v naših društvih soočati z dejstvom, da so leta obravnavana kot prava pravcata podjetja, ki proizvajajo »bogastvo« in so zato obremenjena z najrazličnejše-mi dajatvami. Namen Konvencije tudi ta, da bi društva oz. združenja dosegla priznanje svoje prave narave in svojih dejanskih namenov. Mnogi so podčrtali nujnost tega dosežka, ki bi na različnih ravneh pomenil večjo avtonomijo organizacijam in omogočil us-tvarjalnejšo, lažjo pot pri prostovoljnem (a dragocenem) prizadevanju za razvoj demokratične družbe. Posebno pozornost je letošnja druga Konvencija v Firencah posvetila zakonskemu osnutku, ki so ga od prve Konvecije v Veroni sestavili strokovnjaki na poziv organizacij-pobudnic in dopoljuje že obstoječi zakonski osnutek, znan z imenom prvega podpisnika Bassaninija. Zakon naj bi predstavljal nekakšno jamstvo na najvišji ravni, po bi se zgledovali zakonski na drugih, denimo, deželnih njem naj predlogi ravneh. Nekatere Dežele že razpolagajo s primerno in dokaj učinkovito zakonsko ureditvijo tega področja civilne družbe. Med temi je prva na lestvici prav Toskana, tako da je bil »toskanski« zakon eden od osnov, na kateri se je na srečanju odvijala primerjava oziroma razprava. Po tem prvem, strogo tehničnem delu, je florentinska Konvencija razšir rila pozornost na mednarodno raven. Pojav združevanja v evropski civilni družbi doživlja podobne, čeprav vsekakor nekoliko različne pogoje uveljavljanja. V tem smislu je bil za nas pomenljiv nastop predsednika vsedržavnega združenja ARCI (v katerega je vključena tudi ZSKD) Giampiera Rasimellija. V svojem razmišljanju 0 sporazumnem gibanju združenj na evropski ravni se je že uvodoma navezal na tragično dogajanje v Sloveniji m Hrvatski in izrazil solidarnost sosednjima republikama. Posebej je posvetil pozornost dvema pobudama, pri katerih je poleg ARCI-ja in nekaterih drugih organizacij soudeležena tud1 ZSKD: Rasimelli je omenil nedeljsko mirovno manifestacijo na tržaškem trgu Unita in pa nastajajoči forum državljanov Alpe-Jadran, ki že ustvarja trdnejše temelje med civilno stvarnoS' tjo na Vzhodu in Zahodu. Rasimelli se je zavzel za uveljavitev nove kultur6 soliarnosti, za avtonomijo civiln® družbe in poudaril dragoceno vlog0, ki jo pojav organiziranega »društvenega« dela odigrava tudi v evropskem prostoru. Kot smiselno nadaljevanj tega razmišljala sta učinkovala poseg® dveh predstanvikov pravzaprav »z® hodnega« in »vzhodnega« evropskeg^ prizadevanja za uveljavitev prosto voljnega združevanja. Druga Konvencija se je po dvodn® nem zasedanju v florentinskem dež6 nem svetu zaključila v značilnem »•? Ionu Petstotih« v slovesnem vzdusj zgodovinske stavbe, kot je PalaZzz Vecchio. Pri včerajšnjem srečanju, katerega je izšla Florentinska listina l zaključki srečanja in začrtanim nad ljnjim delom), so sodelovali predvse ugledni prestavniki političnega, stra karskega in upravnega italijanski?, prostora. DAMIANA O* V Wimbledonu ugnala Sabatinijevo Na startu VN Francije Prost za Patresejem Steffi spet Steffi Ferrari presenetil Nemka Steffi Graf napoveduje svoj skorajšnji povratek na vrh svetovne teniške lestvice ATP, ki ga zaenkrat še zaseda Monika Seleš. Plavolasa Nemka je namreč včeraj z zmago v wimbledonskem finalu proti Argentiki Sabatinijevi (6:4, 3:6, 8:6) dokazala, da je le prebrodila krizo in se vrača v nekdanjo formo. Njena zmaga je sicer dozorela le v končnici. Dobila je prvi niz, a drugega je dokaj gladko predala, v tretjem pa je bila na robu poraza, saj je Sabatinijeva že vodila s 6:5, a 12. igre ni bila sposobna osvojiti, čeprav je imela na voljo servis, Prav takrat pa je Grafova pokazala nekaj udarcev, po katerih je zaslovela širom Po svetu. Za Grafovo je bila to že tretja zmaga v VVimbledonu (v obeh prejšnjih finalih je premagala Navratilovo). Danes bo na vrsti še moški finale med Nemcema Stichom in Beckerjem. London-ski turnir je torej že pred današnjim sklepnim dnem povsem v nemških rokah. Na sliki AP: Steffi Graf MAGNY COURS — Riccardo Patre-se (williams) bo na svetovnem prvenstvu v formuli ena že tretjič zapored startal kot prvi. V drugem dnevu poskusnih vožnej za današnjo VN Francije je namreč dosegel najboljši čas. Za precejšnje presenečenje pa je poskrbel Prost, ki je z novim bolidom 643 dosegel drugi najboljši čas s samima dvema desetinkama zaostanka. Prvak Senna je bil sicer tretji, a je moral za ta dosežek voziti na vso moč, kar znova potrjuje, da mclaren ni več to, kar je bil še v začetku letošnje sezone. Danes se vsekakor obeta dokaj negotova dirka. Nad progo Magny cours se namreč zgrinjajo črni oblaki in vremenoslovci ne izključujejo možnosti padavin. Zaradi visokih temperatur je poraba gum precejšnja in zato je vprašanje, ali jih bo treba med dirko zamenjati. Piloti soglašajo, da je na tej progi zelo težko prehitevati. Po njihovem mnenju je to možno le na koncu (sicer kratkega) ravninskega odseka na cilju. Jasno je zato, da je Patrese v prednosti, pričakovati pa je tudi, da bo na Startu kar precej »prerivanja«. Prednost Italijana je vsekakor tudi v tem, da razpolaga z najbolj preizkušenim bolidom. Mclarni so pod pritiskom in se pogostokrat pokvarijo, ferrari pa je čisto nov... Tako danes na Startu (14.00): 1. VRSTA: Patrese (vvilliams) 1'14"559 (povp. hitrost 206, 220 km na uro); Prost (ferrari) 1'14"789. 2. VRSTA: Senna (mclaren) 1T4"857; Mansell (willimas) 1'14"895. 3. VRSTA: Berger (mclaren) 1T5"376; Aleši (ferrari) 1'15"877. 4. VRSTA: Piguet (benetton) 116"816; Moreno (benetton) 1'16"961. 5. VRSTA: Gugelmin (l6yton house) 1'17"015; Morbidelli (minardi) 1'17"020. 6. VRSTA: Modena (tyrrell) 1T7"114; Martini (minardi) T17 T49. 7. VRSTA: de Cesaris (jordan) 1'17"163; Comas (li-gier) 1'17"504. 8: VRSTA: Capelli (ley-ton house) 1T7"533; Boutsen (ligier) 1'17"775. 9. VRSTA: Blundell (brab-ham) 1'17"836; Nakajima (tyrrell) 1T8T44. 10. VRSTA: Gachot (jordan) 1018"150; Herbert (lotus) 1'18"185. 11. VRSTA: Grouillard (fondmetal) 1T8"210; Suzuki (larrousse) 1'18"224. 12. VRSTA: Bernard (larrousse) 1'18"540; Brundle (brabham) 1018,826. 13. VRSTA: Alboreto (footvvork) 1'18"846; Lehto (dallara) 1T9"267. IZLOČENI: Hakkinen (lotus) 1T9"491; Barbazza (ags) 1'20"110; Tar-wuini (ags) 1'20"262; Johansson (foot-work) 1’21"000. Tonut v Cantuju MILAN — Tržaški košarkar Alberto Tonut, ki je v zadnjih sedmih sezonah branil barve Libertasa iz Livorna, je včeraj podpisal novo pogodbo z moštvom Clear Cantu. Tonut je star 29 let? leta 1983 pa je na EP v Nantesu osvojil zlato kolajno v dresu reprezentance, sodeloval pa je tudi na evropskem prvenstvu v Atenah (1987). Pipin: 115 m! MILAZZO — Kubanec Francisco Ferreras, Pipin, je izboljšal svetovni rekord v potapljanju z obtežitvjo. Spustil se je 115 m globoko. Svoj prejšnji rekord je izboljšal za tri metre. Potaplajnje je trajalo 2'47”. Pipin je svoj uspeh posvetil kubanskemu državnemu poglavarju Fidel Castru. Prolog na touru Marie (Fr.) ugnal elito LION — Na prologu kolesarske dirke po Franciji je zmagal domačin Marie, ki je dobrih pet kilometrov mestne proge po Lionu prevozil v 6'11"23. Na drugo mesto se je s sekundama zaostanka uvrstil Nizozemec Breukink, veliki favorit toura in lanski zmagovalec Lemond pa je bil tretji s 3" zaostanka. Thierry Marie je prolog na to-ruru osvojil že tretjič, prepričan pa je, da bo rumeno majico ohranil najmanj do torka, čeprav napoveduje boj za vrh do konca. Za velike favorite dirke, razen kot za Lemonda, uvodna etapa ni bila najbolj uspešna. Tako je Italijan Chiappucci v petih kilometrih izgubil kar petnajst sekund, Bug-no in Delgado pa še tri več. Prepričljiv pa je bil nastop zmagovalca vuelte Melchior Maurija. Kaže, da tudi na touru misli resno. Vrstni red prologa: 1. Marie 6'11"238 (s povp, hitrostjo 52 km na uro); 2. Brekunik (Niz.) 2"; 3. Lemond (ZDA) _3"; 4. Moreau (Fr.) 7”; 5. Mauri (Šp.) 8"; 6. Nijdam (Niz.) 8"; 7. Indurialn (Šp.) 9"; 8. Ekimov (SZ) 9"; 9. Bernard (Fr.) 10"; 10. Skibby (Dan.) 10"; 15. Bon-tempi (It) 14"; 22. Chiappucci 15"; 24. Fondriest 16"; 40. Bugno 18"; 68. Argentin 23"; 69. Lietti 69"; 72. Lelli 23" (vsi Italija). Danes bosta dve poletapi, ravninska po Lionu (114 km) in ekipna na kronometer (43 km). Mali nogomet v Gabrijah Zdaj na vrsti sklepni boji . Peti gabrski turnir v malem nogometu, J'1 ga prireja KD Skala, je pred sklepnimi P°ii- Jutri bosta na sporedu finalni srečali1 med ženskami. Za 3. mesto se bosta ° 18.20 pomerili ekipi Gabrij in Sovo-i njr ob 19.30 pa bosta za 1. mesto igrali jNpi Rupe-Peči in Vrha. V polfinalu so Jmpenke in Pečanke zasluženo odpravile Liabrke (4:1), Vrhovke pa so proti Sovo-°enjkam slavile po streljanju enajstmet-, , , N-l 2:2). v torek, 9. t.m. bodo v Gabrjah na spo-polfinalni dvoboji za amaterje. Ob ,q20 bosta igrali Sovodnje in Vrh, ob a,30" pa Vipava in Gabrij e. Zmagovalca bosta za 1. mesto potegovala v petek, 0,3 19-30- Isti dan (ob 18.20) bo m srečanje za tretje mesto, sist turnirju mladincev, v katerem po el?emu vsak proti vsakemu igrajo štiri kn!^e' bodo odigrali zadnje odločilno 10 v sredo, 10. t.m. Najzanimivejše bo jnv° srečanje (ob 18.20) med Sovodnjami Pr 9°berd°bom, saj sta ekipi nabrali v tu k dveh kolih 4 oz. 3 točke. O 3. mes-1 “o odločala tekma (ob 19.30) med Ga-j\jjarni in italo S. Marco iz Gradišča. 2l S-Sjevanje bo v petek, 12. t.m. ob u v okviru vaške šagre. (mar) Tenis v Barkovljah dj*zi,di kvalifikacij: R. Smotlak - R. Jago-PohH ' t”:3: V. Jogan - P. Starc 7:6, 6:1; P. Ko*,? ~ A- Cunja 6:1, 6:2; D. Jagodic - A. k, o,ta 6:1, 6:3; I. Uršič - P. Furlan 6:1, 6:3; Schiii 9a ■ M. Betocchi 3:6, 6:2, 6:1; L. M ti ni - A. Kovačič 6:1, 6:2; A. Benci -0Ps6«°t 6:3, 6:1. 6g k®lna finale: R. Smotlak - A. Filipčič Fini1 Veljak - P. Volk 6:4, 6:4. ale bo v nedeljo, 14. t.m. (V. Jogan) Minula sezona bo še dolgo ostala v spominu športnikov ŠD Sovodnje Ob visokem jubileju še prestop v 2. AL Letošnja športna sezona športnega društva Sovodnje bo prav gotovo zapisana z velikimi črkami v analih športnih dogodkov na Goriškem. Praznovanje 35-letnice nepretrganega delovanja in prestop članske nogometne vrste v 2. amatersko ligo sta prav gotovo pomembna dogodka v ponos odbornikom in sovodenjskim športnim delavcem. To so potrdili tudi člani društva, ki so se v petek zvečer zbrali v domačem Kulturnem domu na 35. rednem občnem zboru. Predsednik Marjan Tomšič je v svojem posegu poudaril, koliko mladine, atletov in odbornikov je v vseh teh letih delovanja šlo skozi vrste društva. Seveda v vseh teh letih ni manjkalo žrtev, pa tudi rezultati niso bili vedno najboljši. Vendar z vztrajnostjo in ljubeznijo do športa so imeli več zadoščenj. Tomšič je nanizal številne probleme, ki tarejo vsa naša športna društva: to so preskromna finančna sredstva, pomanjkanje kadrov in demografski padec. Rast nekega društva je v obnovi, je še dodal, pa tudi preobremenjenost ni najboljša, kajti vsega ne uspeš narediti. Predsednik je- zato apeliral na nove sile, ki bodo doprinesle nove ideje za rast društva. Poleg tega je seveda prepotrebno še konkretnejše sodelovanje med sorodnimi društvi, saj bo v nasprotnem primeru treba začeti gojiti nemoštvene športe. Tomšič je omenil tudi sedanji kritični položaj v bližnji Sloveniji in izrazil solidarnost matični domovini ter pozval vse, naj se odzovejo nabiralnim akcijam v pomoč Sloveniji. Tajniško poročilo je nato podal tajnik Lucijan Fajt. Pohvalil je vse odbornike in prijatelje, ki so priskočili na pomoč društvu. Naštel je nastope v nogometnih prvenstvih cicibanov (trije predstavniki so tudi nastopili z ekipo Mladosti na državnem prvenstvu ANSPI v Materi) in začetnikov, pa za- dovoljive nastope v ženskih mladinskih odbojkarskih prvenstvih in članski C2 ligi. Omenil je tudi nastop najmlajših v nogometu proti černobilskim otrokom, ko so ti pred nedavnim obiskali Gorico in slovenski dijaški dom. Zahvalil se je tudi dolgoletnemu aktivnemu članu, trenerju in odborniku Gianniju Marsonu, ki zapušča društvo zaradi zdravstvenih problemov. Podrobnejša poročila o delovanju sta nato podala načelnik za odbojko Ivo Rojec in načelnik za nogomet Gi-anni Marson. Rojec je nanizal vrsto problemov, ki tarejo združeno žensko odbojkarsko ekipo, ki se je v minuli sezoni znašla v dokaj kritični situaciji zaradi reorganizacije vodstva. Po blagajniškem ooročilu, ki ga je podal Igor Petejan, so občni zbor pozdravili Ivan Petejan (KŠD Vipava), Nordio Gergolet (SZ Mladost), Benjamin Černič (SZ Soča), Rajko Tabaj (ŠD Juven-tinaj, Branko Černič (društvo krvodajalcev), Marko Čubej (ŠZ Dom) in Slavko Tomšič (KD Sovodnje). Predsednik pokrajinskega odbora ZSŠDI Marko Lutman pa se je zaradi drugih obveznosti le pismeno odzval vabilu sovodenjskega društva. Po razrešnici staremu odboru, ki jo je dal član nadzornega odbora Ljubo Tomšič, in krajši diskusiji, so izvolili novi odbor. Izvoljeni so bili: Igor Petejan, Ivo Rojec, Aleksander Šuligoj, Mi-rica Petejan, Lucijan Fajt, Ljubo Tomšič, Davorin Pelicon, Pierino Krašček, Adrijana Petejan, Branko Ferfolja, Marjan Tomšič, Fabio Devetak, Robi Uršič, Zdravko Novak, Egon Petejan, Paolo Hmeljak, Severin Cotič in Drago Tomšič. Nadzorni odbor pa sestavljajo Marjan Devetak, Joško Krašček in Fabjan Čevdek. Funkcije si bodo porazdelili na prvi seji. Na sliki (Foto Čubej): predsedniško omizje na petkovem občnem zboru ŠD Sovodnje. Kras balinarski prvak manjkata do konca 11. zamej- gio Cante in Danilo Succi pa so si izme- nam le utegne ponovno uvrstiti slovei o]j . balinarskega prvenstva še dve njavali mesta v trojkah. skega predstavnika na dežavno prvei skeqfri?v manjkata do konca 11. koij_ ž ,*narskega prvenstva ----------- prv^® !?ani0 ime novega zamejskega Zgon;A . t° Je letos več kot zasluženo Potrdi] * ^ras Elio, ki je svojo premoč 2akliučv t'em' ^a s* le ze te£len dni pred gotoVii °m Pryenstva matematično za-predsb. ?rvo mest0- Zgoničani so se Vetrst V1b na s*-artu letošnje izvedbe pr-je bu 7 Z izredno homogeno postavo, ki vi trn a. marsikaterega nasprotnika pra-k°ia Petk Zagospodarili so od prvega stalno ,Je ln bili skozi celotno prvenstvo Začetk, v°dstvu. Kljub katastrofalnemu širjih | nllhove dvojice, ki je bila v prej- etlh Gonilna čila oVirto rta c rt na_ V d° - rernbpv^oi'11 19 nastopih so izborili 5 z r67, ;2 zmag (3 z rezultatom 4:0 in 9 (prveasatom 3-l) in utrpeli le 2 poraza iti zagn V 9osteh proti Kraškemu domu vse bni da9a na domačem terenu proti skUpn 1] presenetijivi Zarji), kar pomeni nje), v ipčk (povprečno 2,68 na sreča-taZlični 85 'etos nastopil z devetimi nje in i?1 balinarji: Milko Emili (bliža-,6nojkpi n Zno zbijanje) Doro DellAnno Pek ijI' B°ris Simoneta in Zdravko Sku-D°ljak 31Ce) ter Boris Milič, Marčeto hgio Pelizon, Renato Pieri, Eli- gio Cante in Danilo Succi pa so si izmenjavali mesta v trojkah. Če pogledamo, kdo je zadnja leta gospodaril v zamejskem prvenstvu, ugotovimo, da se nadaljuje monopol Sokola in Krasa, ki sta skupno v zadnjih šestih letih kar petkrat pristala na najvišji stopnički. Omenjeni društvi sta doslej osvojili vsaka po tri naslove zamejskih prvakov. Kar se tiče ostalih ekip, ki se poteguje za prva mesta, pa najboljšo formo trenutno preživlja bazovska Zarja, ki se po 6. mestu iz prvega dela prvenstva, stalno vzpenja na lestvici in je v povratnem delu doslej dosegla dve točki manj od novih zamejskih prvakov, vendar z enim srečanju v zaostanku. Bazovci lahko največ merijo na končno drugo mesto, čeprav je to zdaj še vedno trdno v rokah gajevcev. Danes se na številnih tržaških balinarskih stezah odvija pokrajinsko prvenstvo za dvojice v C kategoriji. V močni konkurenci bodo poskusile srečo tudi nekatere postave slovenskih društev, ki so se na podobnih pomembnih tekmovanjih doslej vedno odlično odrezale, upajmo da jim bo to uspelo tudi tokrat. Njihova naloga pa bo izredno težka. Morda pa nam le utegne ponovno uvrstiti slovenskega predstavnika na dežavno prvenstvo kategorije. IZIDI 9. POVRATNEGA KOLA: Nabrežina - Danica 3:1, Primorje - Gaja 2:2, Polet - Ricmanje 3:1, Zarja - Kraški 3:1, Sokol - Kras 0:4. Prost je bil Mak. LESTVICA: L Kras Elio 51 točk (novi zamejski prvak), 2. Gaja Bak 43, 3. Zarja Ford 40, 4. ex eguo Danica Unitecno in Kraški dom, 6. Primorje Društvena gostilna in Sokol Franco, Polet in Nabrežina 34, Ricmanje in Mak Agorest 27. PRIHODNJE KOLO (jutri, 8. julija): Polet - Gaja, Danica - Primorje, Ricmanje - Mak, Nabrežina - Zarja, Kraški dom -Sokol. Prost bo Kras. (Z.S.) obvestilo NK BOR, ŠD BREG, ŠZ ZARJA, obveščajo, da so se začela vpisovanja v Borovo nogometno šolo za otroke letnikov od 1979 do 1985. Vpisovanja do 26. julija 1991 na sedežu društev ali na telefonske številke 226228 (Babuder), 228511 (Laurica), 228607 (Lavriha), 226602 (Metlika), 768891 (Tence), 226483 (Žagar). ŠE NIKOLI TAKI POPUSTI dobrodošli k TRST - Ul. S. Spiridione 5 ter ,e POLETNA RAZPRODAJA popusti do moške in ženske kopalke, bikini, oblačila in pregrinjala za na plažo, stezniki, perilo za moške in ženske, tkanine za dom Obv. občini Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Monteccfti 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik nedelja, 7. julija 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG S tajnikovo repliko se je končal vsedržavni svet Demokratične stranke levice Occhetto obljublja konec spogledovanja s KD in odločnejšo usmeritev na pot alternative Atentat na španski avtobus v Rimu Po dokončnem odstopu Rautija se MSI odloča o novem tajniku RIM — Misovski tajnik Pino Ranti je včeraj popoldne tudi formalno odstopil s svoje funkcije, in sicer potem, ko je centralni komite neofašistične stranke z veliko večino (177 glasov proti 75) zavrnil predlog, da bi stranko »zamrznili« in da bi ob tajnika postavili nov organ, ki naj bi pripravil izredni kongres. Kdo naj bi Rautiju nasledil, je v trenutku, ko poročamo še negotovo, čeprav ima največ izgledov bivši tajnik Fini. Takoj po glasovanju je Rauti izjavil, da je njegov odstop neomajen in dokončen, hkrati pa je izrazi zaskrbljenost ob stališčih, ki jih je zavzel njegov nasprotnik Fini. Po njegovem mnenju sta namreč etiketi »desno« in »levo« shematični in se jih zato sam izogiba. Zavrnil je očitek, da je bila stranka pod njegovim vodstvom nepremična in odsotna, vendar je priznal, da je bila poražena in se pri tem skoraj razjokal. Predsednik centralnega komiteja stranke Franchi se je Rautiju zahvalil za opravljeno delo, nato pa je predlagal dveurni premor za pripravo kandidatne liste, na osnovi katere bo potekalo glasovanje za novega tajnika MSI. RIM — »Zelo jasno želim povedati, da ni več čas taktičnih manevrov: nočem klicati na pomoč Wittgensteina, toda na filodemokrščanska spogledovanja smo postavili nagrobni kamen.« Konec je torej konsociativizma, konec politike »dveh peči«, Demokratična stranka levice je brez omahovanja stopila na »pot alternative«, ki ni samo njena strankarska strategija, ampak hoče biti osnova za prenovo levice. Tako je Achille Occhetto včeraj zaključil vsedržavni svet stranke hrasta, njegov poseg pa je bil namenjen predvsem lastni stranki in PSI, čeprav se je dotaknil tudi tem ekonomske in mednarodne politike. Voditelj DSL je odgovoril na posege v razpravo in na odzive, ki jih je njegovo uvodno poročilo imelo pri socialistih. Predvsem po njegovih besedah alternativa ni preprosto izmenjavanje posameznih političnih razredov, ampak strukturno gibanje, ki se loteva zgodovinske naloge preseganja zmernega režim* in ki ima za cilj demokratično preosnovo države. DSL vsekakor namerava delati za enotnost na levici in za njeno prenovo, ne da bi pri tem zanemarjala dialog s PSI, ki pa ga noče utopiti v enotnosti levice. Volilna reforma ima v strategiji DSL bistveno mesto, tako v funkciji izmenjavanja na oblasti kot reforme politike, pa tudi prenove in združenja na levici, čeprav po Oc-chettovem mnenju ta je in mora ostati kulturno in politično pluralistična. Kot rečeno, pa je tajnik PDS del svojega pose- ga posvetil tudi ekonomskim in socialnim vprašanjem. Pri tem je-glede javne zadolžitve in davčnega utajevanja dejal, da niso potrebni drastični ukrepi, pač pa reforma davčnega sistema. Zavrnil je tudi namene o prikriti privatizaciji vsedržavnega zdravstvenega sistema in zamisel o obveznem dvigu upokojitvene starosti. Glede pogajanj o ceni dela je menil, da je pod vprašajem ves sistem industrijskih odnosov, vloga decentraliziranega sklepanja delovnih pogodb in nadzor delavcev nad prestrukturacijami. Occhettovo repliko so v razgovoru z novinarji ocenili nekateri strankini prvaki, med njimi Giorgio Napolitano, ki je bil pri oceni poročila zelo kritičen zlasti gled odnosov s PSI in KD in ki ga je replika v dobršni meri zadovoljila. Manj pa je bil z njo zadovoljen Ingrao, ki se ne strinja s tajnikovo analizo in strategijo, čeprav soglaša, da mora odnos s PSI sloneti na konkretnem programu. Sicer pa je tim. komunistična struja v Occhettovi stranki pokazala precej nejevolje, saj je eden od njenih najvidnejših predstavnikov, Chiarante v svojem dopoldanskem posegu zahteval ne samo preverjanje strankine politične linije, temveč tudi njenega vodstva. Prvi zunanji komentar na skupščino PDS je prišel iz vrst bivših »bratov«, saj je Garavini izjavil, da »Occhetta skrbi predvsem to, da bi našel način, kako priti v vlado«. RIM — Zažigalni atentat je včeraj ponoči skoraj popolnoma uničil avtobus španskih turistov, ki so trenutno na obisku v Italiji. Do dogodka je prišlo opolnoči nekje pri Koloseju, kjer je, tako so ugotovili preiskovalci, nekdo in mimo vozečega avta odvrgel zažigalno bombo s timerjem na španski avtobus. Preiskovalci so našli podobno napravo tudi pod drugim španskim avtobusom, druga naprava pa na srečo ni eksplodirala, ker so jo pirotehniki pravočasno onesposobili. Agenti političnega oddelka rimske policije menijo, da gre za početje italijanskih simpatizerjev baskovske ETA, ki so v preteklih dneh že večkrat izvedli teroristične napade na nekatere španske ustanove. Španski turisti, kakih 60, so prispeli v Rim iz Madrida še isto jutro, v domovino pa se bodo vrnili z drugim avtobusom, ki jim ga bo dalo na voljo neko italijansko prevozno podjetje. Včeraj zjutraj se je v strogem središču Rimu odvijala srhljiva človeška tragedija Umor-samomor prevaranega moškega RIM — Včeraj zjutraj se je malo pred osmo uro odvijala na nabrežju ob Tiberi v Rimu srhliva tragedija, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Prizorišče tragedije je bil avtomobil fiat panda, v katerem je neki moški s tremi streli samokresa kalibra 9 ubil svojo ljubico, nato pa si še sam sodil. Moški, 56-letni skladiščnik v ženskem odseku rimskega zapora Regina Coeli Angelo Sorgente, poročen s tremi otroki, je že tri leta imel izvenzakon-sko zvezo s 34-letno bolničarko v istem zaporu Lidio Mancini. Po pričevanju redkih očividcev, je Sorgente, potem ko je parkiral svoj renault 19, stopil v pando Mancinijeve trdno odločen, da gre stvari do konca. Najprej sta se moški in ženska silovito prepirala, nakar je Sorgente vzel iz žepa orožje in ustrelil žensko, ki je bila pri priči mrtva. Takoj nato se je še ustrelil v sence. Policija, ki je takoj prišla na kraj tragedije, je kmalu nato v avtu morilca-samomorilca dobila pismo in registrator, iz katerega so lahko razbrali celotno žalostno zgodbo. V pismu se moški najprej opravičuje svoji ženi (»svetnici«) in svojim otrokom, ki jih zaupa dobroti svojih prijateljev. Nato govori o »vampiru« (Lidiji op. ur.), katero je spoznal pred tremi leti in ki mi je takoj začela »piti kri«. Stalno ji je posojal denar, in sicer vedno večje vsote, tako da je kmalu njen dolg do moškega znašal že sto milijonov. Sorgente se je za ta posojila celo zadolžil, ženska pa mu tega denarja ni vračala. »Če mi ne vrne teh sto milijonov, jo ubijem,« je zadnji stavek, ki ga je Sorgente zapisal v pismu, ki so ga preiskovalci dobili v njegovem avtu. Umor je bil torej načrtovan, iz magnetofonskega zapisa pa izhaja tudi, da je nameraval pokončati tudi sebe. V pismu nadalje še obžaluje, da se je zaljubil v ločeno žensko, dosti mlajšo od njega, in da se od te ljubezni ni mogel ločiti. »To je moja nesreča,« je med drugim zapisal, tisto pa, kar je bilo neposredni povod za zadnje tragično dejanje pa je bil denar, ki ji ga je posodil pred kratkim, da bi si ženska uredila novo hišo, v kateri bi živela - z drugim moškim. Po tem posojilu je bil moški odločen za vse. Sorgente je imel v Regina Coeli čin marešala, tragedija pa se je odvijala prav pod hišo bivšega pravosodnega ministra Giuliana Vassallija. Nenavaden pogled na Sv. Petra Rimski smetarji nočejo delati v nočni izmeni, zato se v nekaterih predelih mesta, na primer na Trgu sv. Petra kopičijo gore smeti (Telefoto AP) Hud udarec kamori NEAPELJ — Neapeljska kamora je včeraj zadobila hud udarec, ki je močno zamajal strukturo te kriminalne organizacije v Kampaniji. Neapeljski kvestor Vito Matera je namreč včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da je policija »zatrla kamoristični klan, ki je teroriziral neapeljski predel Ouartieri Spagnuoli«. Ta predel je pravo osrčje starega mesta in trgovskega predela Neaplja. V noči na soboto je približno 250 agentov javne varnosti, letečega oddelka in Criminalpola naravnost »prečesalo« področje centralne Ulice Toledo ter aretiralo vrsto pripadnikov ka-morističnega klana Mariano, bolje znan kot »Picuozzo« in pribežnikov iz jdanov Cardillo in Ranieri, ki že vrsto let bijejo krvavo vojno za nadzorstvo preprodaje in razpečevanja mamil, pa še izkoriščanja prostitucije in prepovedanih nogometnih stav. Operacijo, pri kateri so preventivno priprli 25 oseb, so lahko izvršili zaradi priznanj nekega skesanca, čigar imena seveda niso izdali. Oboroženi spopadi v Gorskem Karabahu MOSKVA — Vsaj dva mrtva in deset ranjenih, pravi tiskovna agencija Interfax, je obračun zadnjih medetnič-nih spopadov v Gorskem Karabahu, avtonomnem področju v sovjetski azerbajdžanski republiki, kjer živijo Armenci, ki zahtevajo združitev z republiko Armenijo.Do spopadov je prišlo med krajevnim prebivalstvom in pripadniki oboroženih sil azerbaj rižanskega notranjega ministrstva. Do streljanja je prišlo, ko je oddelek kakih 300 oboroženih pripadnikov notranjega ministrstva prišlo na območje Šaumjanovskega in začelo v vrsti vasi kontrolirati osebne dokumente. Prebivalci so se uprli in v streljanju, ki je sledilo, sta obležala dva mrtva Armenca, deset pa jih je bilo ranjenih. Prav včeraj bi se moral začeti umik oboroženih sil notranjega ministrstva, zaradi zadnjih neredov pa bodo sedaj umik odložili za nedoločen čas... Vedno vabljivejša, z znakom kakovosti in velika izbira to je RAZPRODAJA pxunlad - poletje 1991 Konfekcija, srajce, pletenine, obutev (razen Timberland in Clark), nočno perilo, tekstilni izdelki za stanovanjsko uporabo, športni artikli in oblačilo za no morje. s popusti 20% - 30% - 50% - 80% za plačilo v gotovini od 9. julija da 17. cuiguala TUDI v našem boutigue v Ul. Corducci je v teku promocijsko prodajo krznenih izdelkov visoke mode s popusti od 20% - 30% - 50% za plačilo v gotovini ali no obroke do decembra meseca. Kupljeno krzno shranjujemo do 15. septembra po nespremenjeni ceni. Obv. občini