VOLUME m. _ LETO III. Single Copy 3c CLEVELAND, O., V TOREK, (TUESDAY) JULY 27th, 1920 ŠT. 176 (NO.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Published and distributed under permit (No. 728) author . by the.Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, 0. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General- Ponudili so mit visli-j Propast Lige poma- Potres v Los Angeles Dvanajstkrat zadet; Los Angeles, 26. julija. — j skrivUOStCH UlllOr. Danes so se v Los Angelesu zo-i pet pojavili potresni sunki. Pr- j- Frank Mesario je stopil sino-i ~ jetski mimsterski predsednik vi sunek je prišel ob 4:12 zjut-'či ob osmi uri iz hiše na 1245 i-oclr*6? °nem tednonl smo po" Nikolaj Lenin, je govoreč pri j raj, kateremu je sledil drugi ob Webster cesti. Trije moški so n> da so prijeli v mestu ne- otvoritvi zborovanja tretje in-14-14 se mu približali, počili so streli. «ega brivca, ki je bil zelo podo-% ce, toda on je prost Pred onem tednom smo po- ga komunizmu, Moskva, 26. julija. — Sovjetski ministerski predsednik Alaska - obljubljena dežela. Premirje se prične j Moža še vedno 30. julija. i iščejo. Seattle, 26. julija. — Včasih London, 26. julija. — Brez-se je ljudem, ki so imeli dovolj žična brzojavka, ki prihaja iz rdeče krvi v žilah in podjetno- Moskve pravi, da so boljševiki sti, priporočalo, da gredo na povedali Poljakom, da 30. julija "West" — v zapadne države, lahko prekoračijo poljski mi- ternacijonale v pondeljek izja-| Policijska poročila od zgodaj !ki so opozorili Messariovo ženo, han emu Dixu iz Birming-jvil, da neuspehi lige narodov I danes zjutraj pravijo, da tres- ki Je delala v kuhinji, da se go-letila'v Je Pred petnajstimi j pri poravnanju in 'združevanju Jja j i niso tvorili nikake nevar-!di nekaj nenavadnega pred nje- «sel iz zapora, ko bi imel interesov kapitalističnih vlad Losti. Toda vseeno je veliko! no hišo. Pohitela'je iz hiše ter j gedaj ge gtyai. nekoliko umor 6Sen V Par dnevih radi Dvorijo najvažnejši faktor, ki | ljudi bežalo iz hiš v nočnih ob- takoj na prvi pogled videla, ka- j predrugačila ' kajti tudi zapaJ Potest nekega spremljevalca |deluje vprid tretje internacijo-1 lekah in nastala je majhna! ko se njen mož bori s tremi na-; nima yeč ^nih ugodnosti ki we železnice. Ta človek;nale, katere naloga je zasnova- konfuzija. (padalci, ki so ob tistem času žej jjh V nudil avoje"čase 'Zad„ To je zopet nov potresni slu- i bežali. Oba sta jih pričela za^nje čag8 ge je priMo v'Ameri. čaj, kakoršne se je čutilo zad-! dedovati, ko so kroglje švigale i kj ve]iko zanimanje za Alasko. j se je Pisal James George, star]ti in organizirati svetovno re- 42 W • v- ~ ' I 4g Cl> m živi na 2265, vzhodna j volucijo Geoi. a' ■ Po Leninovem nagovoru, v j nje tedne v Los Angelesu in po |kot v V0J'm- Kroglje niso iz-|pred nedavnim časom je odšel kjer + °i P J V zapor'ikaterem je med drugim izjavil, drugih californijskih mestih.;2rešile svojega cilja, in Frank, tjakaj tudi mornariški tajnik A IP> • jj ^ Je ostal en teden. Poveda-ida Sn zakaj so ga prijeli, in,mu sistemu preti so jfpkoč ponudili vislice, ker je ' Podoben tistemu, ki jim Qg Use' pred petnajstimi leti. p0°rgu se je zdela taka neljuba pa . ')a skoro razžaljenje časti, is>jG molčal- Prišel je na pre-v°' a tam so pronajdli, da on ter ni tisti, katerega iščejo. Si- t0(]aJe Podoben onemu .morilcu, ki se ga lahko zaznamo- ja . ^rih listih znakov, po ka- valo. J^aj opoldne so mu prišli del ' da Je oprošen. Ba'š je-jimje Svoje jetniško kosilce. Pa Ves T "Jaz sem čakal daj vi pa Počakajte se- Vein'116'16' da se na3em- če baš (ja ' ste mi prišli povedati, ^ prost." vjSjj 0 je bil George rešen *ERITOVANJE ZA KON" tVlRANJE NARAVNEGA PLINA. Štirje potresni sunki so bili|teIa Je se ena kroglja, zadela; jjm priporoga> da gredo v Alas-občutljivi v petek in soboto vj Franka v srce. Zrudil se je na]ko> Qn pravi. Fall River Valley, 80 milj se-j obcestni tlak, in ko je žena pri- svetovnemu kapitalistične-polom, je zborovanje sprejelo resolucijo, v katerih se poživlja delavce vseh narodnosti, da upostavijo ekonomsko blokado proti Poljski. Lenin je opozoril na dejstvo, da celo v deželah, kjer je položaj še kolikor toliko ugoden, kot na primer v Ameriki, Angliji in Japonski, je cena živ-ljenskim potrebščinam razmeroma veliko bolj poskočila kot pa plače, ter je dodal, da oni, ki imajo korist od tega, so po] BQ P0TCPILA PRI STREL-i vseh deželah samo majhen del ^ ,r.T«T. peljali so kjer jih čaka prilika, da čezjrovni poslaniki fronto pri Bara-noč postanejo bogati. noviči-Brest-Litovsk višinah. Mirovna pogajanja se bodo pričela v Baranoviči, petinosem-deset milj južnozapadno od "Minsk, na dan 30. julija, ko se prične tudi premirje med Poljaki in Rusi. Na severu bodo držali tako-zvano Lloyd George-ovo obmejno čtrto, na jugu aktualno vojaško črto, ko pride 30. julij. Najresnejši je bil še potres v [ Messarijo je vselej, kadar Je,Danieis Jn pQ pregiedu Ondot- Inglewoodu, blizu Los Angele- jdobil »ovo v telo, obstal nih prem0govnikov in dežele v . , , , , T1 , sa, kjer je napravil dosti ško-!za trehutek ter potem nadalje-isp]ognem> je podaI iv na| Mmisterska predsednika Lloyd de. ival PQ,t za napadalci. In prite-j.m]ade ATnerikance> v katerem.George in Millera.d-se smdeta IJ..1. — - i ! jntsri (to je danes) v Boulogne;, kjer se bosta, posvetovala glede ruskih mirovnih pogojev, kate-Večina ljudi, posebno na re mislijo zavezniki podati Ru- Detroit, 26. julija. — Po vsej Ameriki iščejo moža Eugene Leroy, katerega ženo so našli v kovčku, o čemur smo poročali še včeraj. Aretirali so že v Chicagi nekega moškega, o katerem so mislili, da je mož mrtve žene, toda policaj Trumbull iz Detroita je povedal, da ni pravi. Policija je sedaj šla poizvedovat v Birmingham, kjer hoče pronajti od Tatuma kaj več o tej ženski. Na njega je bila naslovljena pošiljatev. Popis Leroya se je danes poslalo na v!?e policije v Združe- verozapdno od Reddinga, Cal. Redding je blizu Sacramento in v obližju gore Lassen. Splošno mnenje je, da povzror hitela do njega, bil je on že — mrtev. Policija sodi, da je to zarota črne roke. Messario je bil na- ča te tresljaje ta gora, ki jejpaden že 19. majnika nekje na volkanična. i deveti vzhodni cesti. Takrat sta --ga napadla dva moška, ki sta pričela streljati na njega. Bil je tudi takrat zadet", toda pre-v bolnišnico, kjer ZGODOVINSKA LADJA SE vzhodu, je mnenja, da je Alaska en sam velik kup ledu, kjer bivajo severni jeleni in kjer se prebivalci vozijo samo s sanmi, v katere so upreženi psi in da je posebno glavni stan neke osebe, kateremu pravijo otroci sveti Miklavž. Fakt pa ; nih drž" -let, •visok, bolj za, ALI JE i, Star je sedaj 23 Tokijo, Japonsk — Japonska je še tu, kjer je lahko to se pravi golj da zunanji ljudj NIK VAJAH. Washington, 26. julija. — Znamenita vojna ladja "Iowa", ki je igrala ne malo važno vlo- vsega prebivalstva. Polom kapitalističnemu sistemu grozi vsled tega, je dejal Lenin, ker je v nekaterih deželah nemogoče poravnati vojne go pri uničenju Cevera-ove zadolženosti brez ekonomičnega! mornarice pri Santiagu, se pri- povedal ne besedice, ampak je zadobil pomoč in kmalu potem zopet šel na delo. Zakaj je bil takrat napaden, tega ni povedal. To je bila njegova skrivnost. Tudi sinoči ni som na konferenci v Parizir. Ministrski predsednik Lloyd George je danes 'tudi povedal v j nižji zbornici, da je ruska sovjetska vlada že .poslala angleški vladi odgovor, da se hoče sovjetska vlada pogajati v Londo-]ka z mikadovi nu z vsemi drugimi sovražnimi j ne vedo, kdaj je, da taka domnevanja ne nu-| dižj.vfimi. Špvj«^- ka vlftčla mikajo, dijo prave slike te resnično ču-Jtudi izrazila željo, da se pokliče Toda, ali je dovite zemlje, kjer je vreme ina to sejo vse druge države, je živ. Mislite nadvse prijetno. Pripovedovalo] katere naj-bi bile zastopane po mi želite. No! se nam je, da so zime v Alas- svojih zastopnikih. Lloyd je propada in ker je rekonstrukcija pod kapitalističnim režimom popolnoma brezupna. Lenin se je dotaknil tudi de-portacij, katere je odredila via- Jf^nj odsek clevelandske)Združenih držav, ter je de-Stlle zbornice, ki se bavi s M?1' da c'eportacija 500 komun1' pij "" ^oormce, ki se Davi s[ Ha J^im vprašanjem deluje stov iz Amerike ne bo pomaga- I la kapitalističnemu režimu, ko PiH i utt posije v . sreuo V , . , , ., , . tsburo- „„,.4. •! k £ se ie stiska v delavskih vrstah pravlja za enega najbolj iz-j umrl, ne da bi izdal njegovo rednih poizkusov pri tarčnem tajnost. streljanju. Ko se je vršilo tisto brezob- . . , ™ v, !zirno streljanje, se ni nič gleda-Spustilo se jo bo brez most- .JJ> 1 « ' . . , , ___ . , lo na to,-kam se streiia. Soseda va, toda s svojo lastno paro ml Turner ^ . pod kontrolo radija, najbrže iz j ' J .v ,v ; ■ , spat. Kar prizvizga kroglja, ki kakšnega pomorskega zrako- , . .. ' . . , , _ i„ije poiskala svojo pdt v steni, plo, in potem bo stara morska , . . v , , ,. „ , . , . . . . „ „. , „ ■ tri mce naa posteljo. Soseda js bojevnica izpostavljena strelom . ^ •' . J ! Vstala in sla pogledat, kaj sa 1 godi zunaj. I Na mesto I'iH^11, pošlje v . sredQ zastopnike na konfe-|sVf »"7/.«™« vrfan iz velikih topov atlantiških su > Pennsylvanske komisije|za€ea m Se kapitah" perdrednavtov. Te strelne va, f . b0 avn° službo, na kateri se!?1, ** vedno redijo na račun j a ^ ^ ^ ti koncu| Na mesto je prihitela tudi 8 ,stavil načrt, po katerem Ideavsva'. , , [letošnjega poletja v Chesapeake ] -ie vfla. ,mrtv^f >a doseči večje varčevanje!, J.e ^nil tudi spor, Tf) bo , slučaj) ko,Messario te. ga odpelja a v bol ""av-n. _ Iratoi-oiva nftTOwtf . Tnrfti« . • I msiiico. kipr sn knnatjLtirs.il. <1; nega plina v treh držav, | ^ate_rega je povzročila Turčija Ohiji Ji, Pennsylvaniji in pa ter je dejal, da je Liga narodov T^ ^irginiji"....."* iJ"jv tem slučaju olajšala delo ko- V^rt za'varčevanje plina |munist5čne internacijonale. V»*.iprej priporočala pitts-l nie3tna svetovalca C. K o več nači- Jiih6^ se govori KDO BO TRGOVAL Z RUSIJO? Berlin, 26. julija. — Nekate- , , ... „ mo ... ,nisnico, kjer so konstatirah, da bode ameriška mornarica ra- . , T. .... ' ... .. , , ,, mrtev. V mrtvašnici pa so bila resnično ladjo za tarčo pri . . • , .. . dognali, da je bil dvanajstkrat streljanju. Dva parna kotla na "Iowi"; ki se kurita z premogom, se sedaj preurejujeta, tako, da se •bodeta kurila z oljem in da bo zadel od krogelj samokresa. NEOPORABLJIV BISER. Belgrad, 26. julija. — Baron o kat .r-----, v V . x1. -v - j ladja plula tudi brez kake ose- Pavel Orlov in njegova mati ^— atenh se misl1' da 1 ri nemskl uradmkl ze dvom,J1- be na njej, potem ko se bo na- baronesa Orlova sta v Belem- ^i'soTr""^!-S Plin0m:!r gle?ajVlat0,vkdrb\SP,l0h Povilo ogenj in bodo stroji za-igradu popolnoma zapuščena," če-So sledeči štirje: j trgoval z Rusijo, kajti nekateri J i ....... ^ naj bi se Pose'b- ] avtoritetni ekonomi vidijo zlate a^ilna lestvica, ki bi do-! čase v novi Rusiji in vidijo le- čeli delovati. ! ravno imata draguljev, ki. so Jo ]C.lla bi odjemalci, ki rabi-! po priliko za Nemčijo K° gotove količine narav-5 u Plin-....... - 1 ceno. fug Nemčija sama se počuti, da a, morali plačati viš- stoji na zelo strategičnem prostoru, in lahko je, da dobi naj nalo naČrt je, da naj bi se ra- boljši del ruske trgovine v roke Za Plin pozimi več kot Nemčija sama. Nemčija celo i ^ t eti- Misli se, da bi se upa, da ona zna tekmovati z FUe naČin Privedlo ljudi, da Anglijo, Francijo in Ameriko na H ulbili Plina toDliko za .gor- tem polju ter odnesti smetano ga dosedaj. tega trgovanja. . j 1 W"1 i . ga dosedaj. tudi predlagajo, da Značilno je tudi to, da je Ru-^e^1 Se naravni plin odvzelo Cet ;°vamam. Nlo na' da bo ta kon-j trgovino v tujih državah. Se.io) m°rda sklicala še enoj Toda nemški trgovci so mne-^°t)an,a kateri naj bi bila za- j nja, da se bodo v kratkem od-l .^h d,.., VSa mesta omenjenih prla pota in da se bodo odprla Hr>jk/aV' Pozimi trpijo po- plodonosna polja z nJe naravnega plina. svetom. "Iowo" se je oropalo že vseh topom in veliko vrednostne kovine, in prakticiralo se bo na njej, toliko časa, da se bo potopila in pridružila stari bojni \ ladji T'exas", ki se jo je svo-ječasno rabilo kot nepremično strelno tarčo. rusko uniformo in služi na nominalno plačo pri ameriškem Rdečem križu kot tolmač. zunanjim OSEMDESET TISOČ JIH UMRLO ZA LEGARJEM. Shangai, Kitajsko, 26. julija. — Več kot 80.000 izmed 300.000 ki mrzle, toda mrzle so tudi v New Yorku. "Jaz si samo želim, da bi mogel prebivalstvo Združenih držav navdahniti z optimizmom, ki smo ga našli v Alaski. Alaska ima preobilico vseh reči, ki so potrebne za življenje in potrebuje samo ene reči, da se jo razvije — odločne mlade ljudi. povedal, da se je že govorilo z drugimi državami glede te konference. Lloyd George je tudi -povedal, da odkar Rusija napovedala, da hoče premirje z Poljaki, so Angleži ovrgli vsa nasprotovanja napram ruski trgovski delegaciji v Londonu. Medtem pa se boljševiki še Alaska potrebuje mlade može'vedno bojujejo na poljski fron-kot stezosledce, ki bodo našli ti .Po poročilu, ki prihaja iz pota v razvito Alasko, ki bo go- Moskve, so zavzeli že več vasi tovo prišla. "Veliki zapad naše dežele je ostal zaprt do časa, ko se je dopolnilo veliko transkontinen- na desnem bregu reke Zbruce. * * * Varšava, 26. julija.—Litvan-ska vlada je poslala boljševi- ve, če je umrl; Toda so uradniki, no zvezo s palačo ti pa molčijo. Mnogo je tukaj Japoncev in tujcev, ki več ne verjamejo u-radnemu poročilu, v katerem se je dejalo, da je mikado še živ. Pred kratkim je prišel mikado domov iz dežele, kjer ima svoja posestva. Človek, v katerega ima tamkajšni ameriški poročevalec zelo veliko zaupanje, je bil navzoč, ko je vlak pripeljal na postajo. On pravi sledeče: "Stal sem le 50 čevljev od prostora, kjer se je nahajal mikado. Na vsaki strani japonskega vladarja sta stala po dva strežnika, ki sta ga talno zeleznico. Zgodovina se , ... J , ... .. , . ° , , i kom ultimat, v katerem zahte- bo vršila v Alaski tudi, ko bo-i , . , ,.v ,v. , , ... — -----------— o« do železnice, katere je pričel Va'da »aJ bollsev,ska vlada u-, ^ Tj so ga tudi nesli v 'makne boljsevrske čete iz lit- kcčijo> kJ je čakala n£mj ne da_ graditi predsednik Wilson, izvršene in ko bo transportacijai po vodi dosegla višjo stopnjo, kar omogočil je predloga glede trgovske mornarice, ki je bila sprejeta 1916. "Resnica je, da leži Alaska daleč na severu, toda resnica je tudi, da sta Norveška m ii j leč preč od železniškega voza. IMikadove noge so se vlekle po OTROK NAPRODAJ. i tleh, in jih najbrže ni rabil pri i hoji. Njegova glava je bila po-vešena na stran, ko je bil nje-]gov obraz bled kot smrt." Na Japonskem je že taka navada, da član vladarske rodovi- vanskega ozemlja'. -o— New York, 26. julija. — Ta-: kole se je glasil oglas v nekem listu: Mlada vdova proda dve leti in pol staro in ljubko hčerko. De- . x , , , •> , švedska še dalje proti severu. £lica je irskega potomstva. Po-'ne Umr;,e pač takrat' ka'dar Je , , . , , . . . i primeren cas za to. Tudi to trebuje se takoj $250, ker je .. T . , ,. , , ,• . i Jim je znano na Japonskem, da mati slabega zdravja. Pišete , . t, „, „„„ „ , m člani vladarske rodovine morejo na: Box 91, 2119, 3rd St jn -0 umreti le y vladarski . S "J ?e povedana f palači, tam v Tokio. Navada je cena dolga povest, katero bi|fc ^ da ge tr j y glučaiu Norveška in Švedska sta zelo gosto naseljeni in istotako bo tudi v Alaski, ko se razvije v poljedelskem in rudokopnem oziru. ''Ali vam je .znano, da v Alaski rastejo celo jagode in.ty, ki je stara_Se'\e 29 lenima] žito, šest čevljev visoko. Ribo lahko opisala Katerina McNul-:' , . , v ... . . . - . . 1 smrti kje na deželi, prepelje v palačo brez vsakih ceremonij. Tako poroča major Charette, ki je bil ujet od boljševikov ter je potem vodja Rdečega križa prebivalstva v mestu Karsno--1 nadzoroval vsa njegova dela. Tudi staro bojno ladjo "Ohio"jyask, v Sibiriji, jih je umrlo za J Sedaj pa se je sklenilo potrošiti petnajst bilijonov dolarjev, da se izčisti Sibirijo te nevarne bolezni. ."ilepe črne lase in prijazen obraz. Jr . , v . lovska industrija se je le„ pn- Ko je da,a „ oglas v list, je radna" smrt. . Včasih med naravno smrtjo in ''uradno" smr- , tjo poteče več tednov. , Soprog te zapuščene matere je ^ •„ , , , , , vil Alasko popolnoma neodvis- , , , . , .. n , , • ce je vladar mrtev ah kadar , . , i umrl pred tremi leti. Delala je n „„ .„„„ no od sveta z oz rom na hrano. . , , • v , LIon umrje, se smrt toliko časa _revica' kakor Je Pac mofla j ne naznani, dokler se ne vidi, premogla, da je preživela dva|da M taka smrt preveč ne raz_ otroka, Martina in Margareto.\ & industrijalne in politične ' au je uaia la ugias v ust, je čela. Kapital in podjetnost bo- Wlu dobUa precej ponudb za deta prinesla nezaslišano bo-'svojo lepo hčerko> katere ime gastvo samo v tej industriji^ Margareta_ in poljedelski razvoj ■ bo napra- se je izročilo posebnemu oddel-! vročinsko boleznijo, ker se ni ku, da se jo rabi pri eksperimentih z brezžično kontrolo. moglo dobiti potrebnih zdravnikov in zdravil. Zadnje čase pa se jo je pričela prijemati bolezen, ostala je doma, lakota je pritisnila, in bila je edina rešitev: Prodati svojega lastnega otroka, če hoče, da si prihrani zdravje. To je ena slika, kaj se godi v kroge. Ameriki po velikih mestih. Kakor velika je tukaj bogati.ia kapitalističnih parasitov, tako velika je revščina delavnih ljudi. — In kje je rešitev? STRAN 2. "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bussines Place of the Corporation.________ 6418 ST. CLAIR AVE, • SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................I year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY. 3c Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, P., V TOREK, (TUESDAY) JULY 27th, 1920 104 "ENAKO PRAVNUST" JULY 27th, 1920. ''Turek je nezmožen, da bi vladal drugim narodom. Turek ni naredil niti med kristjani niti muslimani nič drugega, kot da je razdejal to, kar so dotični narodi sezidali. Nikoli ni mogel gojiti tega, kar je zadobil v vojni." To je bil zavezniški odgovor, ko so se Turki pritožili v Parizu meseca junija, 1919. Nad štiri stoletja je držala okupacijska turška armada jugovzhodno Evropo. Gospodarila je z ognjem in močem, z goljufijo in nasilnostjo. Ta okupacija je odgovorna, da je Balkan tako slaborazvit, kar se tiče trgovine, industrije in medsebojnega občevanja. Toda ljudje ne spoznavajo tega niti sedaj, da še danes kliče mu-ezin "pravoverne" k molitvi raz sarajevskega minareta, in da je petdeset let nazaj še okupirala turška armada Belgrad in Sofijr. Navzlic temu je težko pritrditi ne-yud^ni j. vi j o, da so Srbi, Bulgari, Grki in a? >dne kulture, brez političnih ustanov, ,roČn in tradicij, brez zgodovine. Lju-rzirajo, rabijo besedo "seda", čeravno t pred svetovno vojsko. Zgodilo se je Če bi ti narodi ne bili imeli narodnih odne zavesti, bi ne bili nikdar preživeli ko so ječali pod turškim jarmom, ki jih je do mraka, od mraka do dne. Morda lah-so spali, a spali tako, kot spi človek, ki. ga se bo prej alislej prebudil in se otresel. & po postelji, ali v glavi se mu že dani, da Lse zaveda, kaj ga tlači, in ravno tej zavesti ik danes zahvaliti, da so se osvobodili bal- dovirrf* :n pa 1698. da je bil "bakli", ki jih je na vse zadnje pripeljal v pogubo. Sempatja se poroča o kaki haremski prekuciji, katero so povzročile favoritke in ljubljenke mogočnega padišaha in katere so stale glavo marsikateremu veli kašu, ker njegova akcija ni bila po volji kakšni Fatimi itd. Ko čitatelj prebere zgodovino do leta 1774, dospe do bolj znane tvarine. Večina pisateljev turške zgodovine se ne strinja drug z drugim. Mr. Allen, na pri- jim je založnik plačal $1Q.000,' mestu in jima dal sto dolarjev.'gledal in se čudil, z odprtimi nakar je založnik spravil pod streho svojega žepa skoro de setkratno žetev. isi- 3 , .. . . , i dar se ljudje naveličajo poslu- mer, se drzi popolnoma nepristransko, kar se tice raz-;§ati Wagnaxjevo "Poročno ko- nih spornih točk med Srbi, Bulgari, Grki Rumunci in "Macedonei". Kdo so bili Macedonci ne omenja natančno. Nemške namere v vzhodni Aziji in pa v Mali Azi-j.' so dobro pisane, toda vsak, kateremu je znano, ko-iiko se je prizadevala Avstro-Ogrska, bo videl, da Mr. Allen tega dejstva ni zadovoljivo povdaril. Nobena evropska sila ni mogla zadržati, da ne bi bila vtaknila prstov v balkansko potvico. Napoleon, Stradford de Redči iff e, general Ignatiev, grofa Andrassy in Aerenthal, so vsi pospeševali dozdevne interese, interese svojih držav in gledali na to, da je Turek še malo dalje časa ostal v Evropi. Velike stvari so pričakovali od mlado-turške revolucije leta 1908, toda pozneje se je izkazalo, da so bile te reforme le na papirju, v resnici je pa Turek ostal Cez nekaj tednov je sklenil, usti. Kje se neki vzamejo da jo izda in že se je pripravil, angeljski obrazki, ta lepa rastj da napiše besede. Toda, kar je j Gosh, cowboyi že vedo, za Letos je bila izdana nova pe-jbilo najvažnejše, je bilo to, -da se držijo v teh krajih! — Tui sem, katero se sliši v vsakem'je moral dati skladbi in pesmi | ni nič čudnega, da je bila prvi restavrantu, kjer imajo gra-1 primeren naslov, ker potem je ženska v ameriškem kongres' mofon ali v gledišču, kjer jo nemogoče, da bi jo kdo drugI iz Montane. Žal mi je bilo, d( izmed založnikov s pesmimi nisem mogel ostati v mesfi prevzel. Skladba se je glasila vsaj pol dneva. Človek bi # malo po turško in Fisher je! pomladil za celo desetletje. sklenil, da ji bo dal turško ime. cer bi bil pa itak skoro vlak z2' On sicer turškega jezika ni nik-1 mudil! igra orkester, kadar zmanjka Schubertovih valčkov ali pa ka- Zdaj bo pa seveda treba, račnico", ker pri tej se ljudem včasi zbujajo tužni spomini, dar študiral, slišal po je že do-spomini "neizdanih uric" in isti o Dardanelah, in si je mis- že v naprej" zavežem jezike ti-uric, med tem ko se samcem'lil, imenujmo pesem in sklad-: stiTO( ki bi mi hoteli podtika-zdi, kot bi jih kdo tolkal po j bo Dardanella. Potem je napi- kakšne slabe misli in name'* ušesih s kolom, oziroma da že sal pesmico, kjer govori o de slišijo mrtvaško koračnico svobode, sreče in samske zado-voljnosti. — Ni še dolgo časa, ko je pisec teh vrst sedel med drugimi so-tovariši samci, ko je igral eden izmed najboljših glasbenikov v Clevelandu Lohengrinovo koračnico in za zaslugo žel prešeren samski smeh, smeh, katerega so zrnož- kletu, ki biva ob dardanelskem zalivu in čaka, čaka tam na čeri, da se bo pripeljal mimo v čolnu mornar in jo odpeljal s seboj v Indijo Koromandijo, kjer sta mir in sreča doma. Človek pogleda z veseljem užitkom lepo vrtnico, solen" rožo ali kakšno drugo cvetk8': občuduje lepega konja, psi^1 petelina, ljubko grlico, velita5'' ne gore, blesteče zvezde, pi53' nega metulja, rdeče črešnj£ Ko je izdal novembra lanske-j (dasi jih ne sme trgati), m* ga leta skladbo, je propadel zjsko školjko, nebeško mavric njo. Nobeden je ni maral ku- itd. Lepota je in ostane W ... piti. Ime je bilo lepo, pesem o se samci in pa tisti, , . ' , , „n , ^ ;„ .. , ,. .„ , 'itudi in ravno tako skladba m n n »vi vi n f , TTrlrtTTrti U /\ /v I je bilo treba premeniti samo le Turek in gulil nadalje svoje "krščansko-pasje" i111 samo podanike. Pot je bila odprta za von Bibersteina in Vonj,^ "lamnati vdovci"' bog" der Goltza, da sta prinesla popolno propast Turkom in fieToda cprostite, če sem po-, . . , pa sultanu Abdul Hamidu, ki je nazival bivšega kaj-|SVfetil Wagnerjevi koračnici Je p03taIa splosno popular' zerja svojega največjega prijatelja. i preveč prostora, omenil sem jo ta, kjerkoli se najde in vpl'v blagodejno skoro na vsako veško srce. Kdor nima sm>s" Lord Bryce je svaril svet, da mora Turek ven izljf zato> največkrat sledi Evrope in da mora turška vlada v katerikoli obliki iz-'"Dardane111"-giniti iz krajev, kjer niso Turki sami naseljeni. Turško gospodstvo bi bilo lahko že izginilo iz Evrope, ko par skladbenih stavkov in pe- za leP°to in g]eda ves svet s*«; zi črno pobarvana očala, ta gre po gobe na luno, ksr Potna črtica. Anton J. Terbovec. Ne bom vam razkladal spada na naš planet. Vsi se strinjamo v tem, je človeško bitje najlepši najpopolnejši produkt nar*1' in če vam pride kakšni hinaV' na | ski farizej ali pismouk mor^ Pride fant v dvorano, kjer sliši dobro godbo, se zasuše . parkrat po parketu, "čudno gi- se je dokončal balkanski pretep 1912, a se ni moglo, ker j ne mu srce', ko sliši igrati to-L^ ^široko o gorskih velHs'trditviji ?da*se lepih deS« velesile niso zamogle zapopasti, kdo naj bi imel vse tejle lepo pesem, z roko se oklene kanih> vrhu katerih se V3Čnijal} Š3nik ne sme gledati in o® kraje pod seboj. Ravno iste spletke velesil drže še da- :bolJ in bolJ ljul>ke Plesalke, 1101 sneg posmehuje vročini pasjih j čudovati, recite mu, naj se nes Turka v Carigradu. Toda vladar, ki ne more usta- in P°teir! so kmalu cuie P°roc'!dni, niti o smrekovih in meces- ljubim naravne krasote in viti svojih generalov, da ne bi masakrirali kristjanov, ne j more dolgo ostati v svoji palači ob Zlatem Rogu, pa naj sklenejo konference v Spa, kar hočejo. Čez nekaj let bo ruski stric zavzel svoje mesto med ostalimi narodi, vzel v roke "ta vel'ko pal'co" in švrfe pa jo bo Turcin pobrisal tja, odkoder ga je prinesel "kismet", čeprav zavezniški sleparji, ki se vozijo okrog po konferencah in govorijo pri polnih čašah šampanjca, tega ne bodo radi videli. Takrat bo zopet eksplodiral kotel, katerega so zavezniški "diplomatje" tako dobro zmašili skupaj, in "podrtija in smrad bosta takrat velika." — Po "Nation". Dardanella. . Včasi človek naleti v kakem podlistku na povest, ki se glasi kot bi jo bil kdo pobral iz ti- 1 človek se najbolje informira o turški zgo-bila pisana, dokler so gospodovali sultani, vnem pogoju, ki so ga sklenili v Karlovcujsoč in ena noč. Taka povest petnastem stoletju so turške armade preplav-;se najra-'e suče okr°s ke*a P1" ljale Benečijo in dosegle Piavo,' in napadle Apulijo in!'^elja'pEls"ika ali pa glasbe" , / ' \ * J mka. Pmcajo ga vedno v zla- vzele Oranto. Pod vlado sultana Sulejmana Velikega, I tu> 0 takols pri,bližno $250.000 prijatelja francoskega kralja Franca L, so turški admi-jietno, ali pa še več. Ljudje se rali ropali ne samo ob obrežju Italije in Španske, am-j čudijo in vprašujejo, kje je pak tudi na Irskem in Francoskem. Zgodovinarji ve-!j'ant P°bral možgane. Seveda, do vse to, toda navadnemu človeku je to neznano. Zgo-!stvai"Je Prazna baJka> kl se le" j -, . . - po slisi, kot je pač navada z dovinarji so mnenja, da se imajo Turki zahvaliti samoi,_,OTV,. / . T , ..„,.. ...... vsemi bajkami. Lep prmc, le- izvrstni vojaški organizaciji, ki je pomogla sultanu, da|pa princesa, zaklet grad, zaob-je gospodaril tujim narodom stoletja. Vzrok propa-, ljuba, mal napor od strani so- rodnikov in srečna rešitev, pa je stvar pri kraju, no, — ne še, ker potem oba živita skupaj srečni) in veselo in se veselita ! na koračnica. "Dardanela" je bila natisnjena že milijonkrat. Videti pa še ni nobenega konca. Ljudje jo imajo bolj in bolj radi, posebno ženski spol, kateremu posebno prija. Sicer ženski ni dosti treba, da prepriča fanta, da je samski stan najbolj nepotrebna institucija, toda ko vse drugo ne pomaga, teda se po-služi vseh sredstev, mehaničnih in duševnih, vseh, katere je lepo za videti, slišti in okusiti in ko je zaloga pri koncu, je tudi prepozno, da bi fant zapel ono: ''Lahko, lahko noč bi ti jaz vo- i novih gozdih, o kristalno čistih! sekventno — me ni nič s^ gorskih potokih, cvetočem bez- povedati), I love the ladies, f sebno, če so lepe, kot one P°J ažurnim montanškim neboM gu, jazmina in božjih hrušicah — vse to je ostalo za nami in vsuli smo se iz vlaka v Missou-j Missouli. Zanje v polni ^ li. Poldrugo uro časa sem! velja znani rek, da so "fine ^ imel do prihodnjega vlaka in to dandy, sweet as candy." sem hotel porabiti, da si ogle-dam mesto. Človeku tako dob- Ako pridete kdaj na za? in hočete na malem pro, ,ston 1-0 dene, če se zamore malojyideti največji šop zapad'" sprehoditi po poidnevni vožnji!jkrasotie, zajezdite Nortl^ Od ogledovanja mesta nisem pacific železnico in izstopite. pričakoval mnogo ali nič posebnega. Ima morda kakih petnajst tisccč prebivalcev, moderno je in snažno, obkroženo na treh straneh s precej visokimi I bo sprevodnik zaklical: oula! . v ,ščiT, on je že privezan na za-'hribi, ki so deloma goli, deloma nad otroci do tretjega m vca- konski križ> amen. | obrasli s smrečjem in borov- si do četrtega rodu; taki ljud- pre(J Fjgher pravi> da je dJjem. Kar pa rai je posebno je so, veste, hudo trdoživi. Včasih se pa res kaj takega pripeti v današnjem veku. Nekaj let nazaj sta spisala Raymond Hubbel in John L. Golden pesem "Poor Butterfly", za katero je dobil založnik več kot pol miljona in oba pesnika]melodijo. Poskušala sta jo sta potegnila svotico $100.000.! prodati že večkrat, toda vselej Zadnje leto se je zgodilo, da so'brez uspeha. Toda ko jo je sli-tri osebe napisale "I'm forever šal Fred Fisher, ki sam piše bil za "Dardanello" več kot pol i padlo v oči, je krasota tamkaj-miljona. Kar je največje ču-!šnih žensk. Le n;č se ne smej-do, je, da jo je on kupil za, te, govorim čisto resno. Posa-okroglih sto dolarjev. Nekega j mezne lepotice se sicer vidi v dne sta .prišla v pisarno Mc Carthy and Fiisher dva igralca, ki bi bila rada prodala neko vsakem kraju, a d^ bi jih bilo toliko v takem malem mestecu, to se redko pripeti. Srečal sem jih par sto, a z mirno vestjo bi jih lahko devetdeset odstotkov prištel med lepe, najmanj petdeset procentov je pa pravih Ongav Francelj: Pepca, bi pa ti naredila, če bi te bil? Ongava Pepca: Prav nič> j bi bila lahko že zadovoljna, ^ dobim prvi poljub po clv^'' sečnem ljubezenskem Pot°'' nju. * * * Kadar nastopi v Ameriki 1'; va ženska kot predsednica, rat bo gotovo izdana postf\ Vsi, brez izjeme na poJclf1' lojstvo, na pleme in barvo, morajo rabiti naobrazni blowing bubbles", za katero j note za pesmi, jo je kupil nakrasotic. Jaz sem kar strmel, !šek. Skušnj jave Tomaža Krmežljavčka. Srdito je pogledal župnik doli pod kor, kjer je Krmtžljavček sam skrivajoč se za fanti kihal in se usekoval, a že davno več iz potrebe, nego samo še v znamenju protesta proti župnikovim besedam. Tako srdito je pogledal Matevž Štebalar, ki je bil spoznal kihelca, da je Boltežarju prirojena mu cagavost pretresla vse kosti in da je hitro spravil svoj modrobarv-ni robec, ki ga je med pridigo tako predrzno zlorabil, da je pregnal vso ginjenost, ki so jo porajale župniko-ve besede vsaj pri najzvestejših njegovih ovčicah. "Toda poslušalci krščanski," je nadaljeval župnik ves zmešan in si otrl zadnje le z največjo težavo izprešane solze, ''med vami — eh — ne maram več ostati. Eh, — ne maram! Med ljudmi, kjer se mi je zgodila krivica, taka krivica — eh — ki kriči do neba, kakor ptiček v Arabije puščavi — eh sem 82 zmotil — kriči do Arabije — eh — ne morem več biti za dušnega pastirja. Ne morem In ne maram. Odpuščam od srca vse, kar ste mi storili — eh — a pri vas ne bom več. Zaprosil sem —eh— milostivega kneza in škofa, naj me prestavijo in nrKjja prošnja je bila — eh uslišana. Prestavljen bom in — eh — tudi povišan. Nemara postanem še korar — eh — ali pa prošt." Župnik Matevž Štebalar je še precej časa govoril, a nihče ga ni več poslušal. Najsi je tudi s svojim skrbno priučenim govorom dobro utemeljil svoje sklepno naznanilo, da zapusti Mračno selo, vendar ni to naznanilo napravilo pričakovanega vtiska. V cerkvi je zavladalo le eno mnenje: župnik le ni tako čist, ledolžen in svet, kakor je zatrjeval in korar še dolgo ne bo in prost nikoli. Celo mašo so ljudje polglasno razpravljali o župnikovem odhodu, saj so vsi vedeli, da je piišlo od ordinarijata debelo pismo, po maši pa se je pred cerkvijo vnel glasan in 1 jut prepir, če poj-de župnik prostovoljno iz Mračnega sela ali neprostovoljno. Ta srdita debata je že dolgo trajala, ko jo je prekinil tenak oster glasek. Mali Tomaž je kakor obseden poskakoval okrog ljudi, se razposajeno smejal in kažoč na zvonik kričal: "Kakšne hlače pa ima Cahej ? Take hlače, kakor naša mama!" Prepir je v trenotku ponehal in vsi pogledi so se obrnili na zvonik, kjer so zjutraj še visele Cahejeve hlačice predstavljajoče zastavice. Zdaj pa zastavic ni bilo več na zvoniku, na njih mestih pa sta visela dva para barhantastih ženskih hlač, en par rdečih in en par modrovarvanih ženskih hlač. Veter je hlače gu-gal in prekucaval in jih napihoval tako, da se je dobro razločevalo, da so to hlače telesno jako razvite ženske. Ljudem je kar sapa zastala in nemo so strmeli na te Cahejeve hlače. Ravno takrat je prišel Matevž Štebalar hudo potrt zaradi svojega neuspeha iz zakristije. Fn sam pogled na zvonik mu jc pokazal, kako sramoto so mu pripravili njegovi sovražniki. Samo zavpil je kakor bi bil obstreljen in bežal je v župni-šče, kakor da so mu za petami vse peklenske pošasti. Za njim pa je donelo tulenje zbrane množice. Boltežar Krrnežljavček je najjasneje pojmil, da dekanova preiskava in župnikova pridiga nista nič pomagali, da je župnik svojo vojsk.) izgubil in da zapusti Mračno selo v znamenju barhantastih ženskih hlač, obešenih na zvonik. To je v njegovo cagovito srce vlilo toliko poguma, da se je razkoraril sredi trga in si tolkel na prsi oznanjujoč: "Pa se je izkazalo, da je v nebeškem protokolu zapisana resnica. Pa je bilo plačano oko za oko in zob za zob. Fajmošter je v levovi jami, jaz sem pa lev, ali pa krokodil ali pa kamela. Hu-'hu-hu!" Tako je vpil Krrnežljavček pred cerkvijo, kajti bil je že na vse zgodaj pijan, kakor ves čas in vsak dan, odkar ga dekan ni hotel zaslišati. Na žalost razposajencev so ženske hlače visele le malo časa na zvoniku. Prihiteli so orožniki in dali hlače odstraniti, ob enem pa začeli natančno izpraše-vati in poizvedovati, kdo da je hlače razobesil. Najbolj je bil na sumu Boltežar Krrnežljavček, ki je veselja kar norel, kakor kak pesnik, ki je dobil dvajset kron predujma na svoj rokopis, a njegova nedolžnost se je sijajno izkazala še na licu mesta. K cerkvi je namreč prisopihal davčni eksekutor in je orožnikom in množici sporočil, da se je izgnani frizer Luka Magarac zopet priklatil v Mračno selo in obesil ženske hlače na zvonik, da bi se maščeval nad župnikom. "Sam mi je to povedal," je hitel pripovedovati eksekutor. "Še pet minut ni tega. V krčmi "Pri treh prestah sem ga dobil ,ko je pil žganje. Rekel mi je, naj pozdravim vse tiste može, ki so jim gospod fajmošter preskrbeli rožičke". "Zakaj ga pa nis;te prijeli?" je.nevolj-no vprašal orožniški postajevodja. "Saj sem ga hotel prijeti," je čmerikal eksekutor, "ko pa je hudič tako močan. Veste, kapo mi je vzel, uradno kapo, in na kolena me je potlačil in fige mi je kazal pod nos, da, fige, in jaz sem moral poljubiti njegove fige. Zakaj zagrozil mi je, da mi z britvijo odreže nos in ušesa." Eksekutor je bil slaboten in starikav človek in zato se orožnika nista čudila, da ga je Luka Magarac tako ugnal v kozji rog. Pustila sta eksekutorja, da je ljudem še dalje razlagal svoje bridke doživljaje z Luko Magarcem in odš^a iskat frizerja. Vrnila sta se šele proti večeru, a praznih rok; Luka Magarac je bil srečno odnesel pete. Najbolj sta se tega rado-vala Boltežar Krrnežljavček in mali Tomaž, ki je vzllc krepkim znušnvam svoje matere očitno pripoznaval ijef/ [l0-;t mi in izražal svoje občudovanje" za Magaraca i« nj ga junaštva Tako je bilo na Cahejevo nedeljo konec 9reCfif)!;1 gospodstva župnika Matevža Štebalarja v Mr"c", selu. Ne samo premeščen, tudi osmešen jo bil, osmešen, da so ga zapustili še njegovi najzves^ pristaši. Še med ljudi se ni več upal in je čez ^ dni tiho, brez slovesa, v mraku in dežju skrivaj pustil ovčice in odšel na svoje novo mesto. Njegov odhod je„ zadal mogočnosti in ošal"1' Neže Krmežljavke smrten udarec. Izgubila je nikom tisto oporo, ki ji je omogočala izvrševati j Krmežljavčkom kruto strahovlado. Postala je.^j ka in ponižna in je po nekaterih praskah nap°sle : Boltežar jem sklenila kompromis, v sled katerega odpovedala pravici Krmežljavčka pretepati, Bolte;j pa je dobil pravico, da se sme po poljubnosti oVj vsak dan, izvzemši nedelje in praznike. V Ijavčkovem zakonu je vsled tega sčasoma z& jt nekak mir in v Baltažerjevem srcu je nastalo voljstvo. Velikodušno je svoji ženi odpustil tuš1 j. no nezvestobo z motivacijo, da jo je Matevž Šte gotovo zagovoril. Ko je prišel v Mračno sek> y župnik, je bil Boltežar edtn najglasnejših ^ ščariskimi možmi, ki so pozdravljali novega du511 ( pastirja. Bil je namreč zelo veren mož, ki mu j šlo v glavo, da bi moral svojo zakonsko srečo s svojim župnikom. Novi župnik, gospod Janez Bradavica, je ^ prileten mož. lužil je že na različnih farah i*1 znal ljudi in njih slabosti. Postopal je povsem ^ gače kakor njegov prednik. Pil je z moškimi zen in z ženskami trd in najraje je govoril o J kak trpin je kmet, kako da vse dere in da mu 'c ^ ba gospodarsko pomagati. Tako si je priljuden dobil zaupanje, in kmalu je v fari zopet zavlada 11 glas je in se je vse zgodilo, kar ' ' ' ' ••vn,k' ^ (Dalje.) je hotel župn 0202000002010201020200020001020100020105010100310102000001020100020202000001000101010000000202000101010001 JULY 27th, 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN S l!!fflL"j"|ii|B|»rwiiiiiiiiiiaiiii»iii|g|iiiBiiii»iiiiB!iiia[iiia!iiiiiiiiiBiiiiKiiMBiiiii»:iii»ii»iaii > ■ • trta Pošiljamo denar na bančne uioge na vse hranilnice v Jugosla- =js viji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim §fl potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam |{I vašo družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse jav- šj| Rs notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne |jjj listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA. ||f SREČA. Spisar Ksaver Meško. Stš T i Jolin Nemeth pres. Glavnica i rezerva oreko S2.000.000 v bančnem poslopju 1597 10 E. 22nd St. NEW YORK 00. Second CITY Ave. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijčditeta. 308 Permanent Bidg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. NAZNANILO Vsem cenjenim odjemalcem poznane trgovine ŽUGEL & GODEC, NA GLASS AVE. naznanjam, da sem prevzel trgovino sam in se za v bodoča rojakom in rojakinjam in starim odjemalcem toplo priporočam še za nadaljno naklonjenost. Za točno, čisto in hitro postrežbo in za najnižje cene kar se jih more danes zahtevati, vam jamči rojak Uspehi v dvajsetih ali s« vam pa vrne (lesar. f^lzvaja foojjato rdeča ScrS, mo, sfanovatsie živce, ztvSjenfa •toliie snožke iia ženske, Sj)^e.ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam m raci in vaše telo mrači, če ste se že nave- ' rmtriyi'l - 11-1 n>>r i/11 _ pomirljive, in n.iiVotičlia sredstva, potem pfcsku-yu.t;a-Tone, in izprevideli boste, kako hitro ac bosto iipp.'1 nrupražfcesra človeka! Devet desetin človečkih bolezni. I:-. jt'. auamija, revmatične "bolezni, glavobol, nevrv'prija poj^.l^r slabi tek, neprebava, vetrovi in kolcanje, zaprtje 8>{^J1>anje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost, ne- iti vlaV9 kuiacije. livH . U(l- vsako delovanje telesa je odvisno od živčne sile za svoje Vst. izhaja iz pomanjkanja živčne moči, redke zvodenele krvi (Dalje prih.) Glasno je zapel, ko se je za-j gnal mimo zevajoče globeli in se pognal s silo naprej. Prsi so se mu dvigale naglo in visoko, ves poten je bil, tako težavna in utrudljiva je bila hoja po snegu. Proti slemenu je bil napor še hujši, nevarnosti še večje in češče. Pretehtati je moral vsak korak, natanko preizkusiti vsak oplast snega, bo li držala ali ne. Ce se odkruši, zdrkne z njo vred v zevajočo globel. Poldne je zazvonilo v globo-čini ogromnega nemega morja, ko je lezel proti srhuneu.... "Angel Gospodov. ..." Postal je, se odkril, molil. Stal je nagnjen naprej, sklonjen globoko k poševni snežni odeji... "Jezus, Marija in Jožef, stojte nam na strani zdaj in ob naši smrtni uri. Amen." Še nekaj napornih, nevarnih korakov — in hropeč se ja povzpel-'pod pečino na skrajnem gorskem vršiču. "Hvala večnemu Bogu!" Pot mu je lil po licih v debelih sragah, roke so se mu tresle, tresle so se mu noge, nevarno mu že omahovale. S palico in z rokami je* od-grebel nekoliko snega s pečine, da se je prikazala temnordeč-kasta lisa. Sedel je nanjo, zgrudil se nanjo. "Hvala večnemu Bogu!" Daleč ne bi več mogel." .Iz globočine srca se mu je iz-vil vzdih hvaležnosti in olajšave. Da je le gori! Ta hip je pozabil celo na srečo, kd jo je prišel iskat. Le da si odpočije, so mu želele vse misli; mu je hrepenelo vse napeto, izmučeno telo. jo je polagoma, kakor utrujen, [jaz ne bi več stradal, a žena in j bolno glavo. A pred očmi se zaspan otrok. ' otroci bi! Ne, moj Bog in moj: mu je venomer svetlo bliskalo j Jezus, obvaruj me take izkuš- kakor od zlatov, pregibajočih njave." ! se v jasni luči, žvenkljalo, va- Kakor bi kolebnil velikanski, i beče zvonilo, na smrt zadet orel iz nebesne ''Ne, ne, duše pa ne prodam! Nenadoma se je vmes domis-i' Ml: "Glej, pred svetim obhaji-; Icm bi bil davi skoraj jedel. | Kaj takega pa se mi še ni pri-i petilo. Kam Isem le mislil? Hvala Bogu, da sem se še o pravem času spomnil." visočine v giobočino, tako jadr-'O Marija no, s takim šumom se je po-greznila ob tej molitvi prikazen v meglovje in v prepade, j "Kod pa je bil?" — se je za-l čuden vprašal krojač v sanjah, ves plah in nemiren. Odgovo- Nasmehnil se je, utrujeno, a vendar srečno. Čutil se je zelo upehanega In tako čudno mu je bilo: zdaj vroče, hip nato mraz. ki omotici, težki srčni tesnobi se je oziral naokoli in gori na . . . , . , , . v . .. . , . . . „ , da gorski potok ne bobni vec igrava z njimi nebo. Glej, kako zene tam odi f . , , , , i • V neka |la ^oder. — Dremal je dalje. A v glavi mu je kovalo in šumelo, kakor Iz doline je zavel v močnih, naglih sunkih oster veter. Uprl se je v gosto meglo, ki je vrela v ogromnem kotlu od gore do gore in jo je trgal in česal, da so posamezni kosi poletavali po ozračju kakor lahka gosja peresa, ki jih je dobil vrtinec v svoje roke in se neusmiljeno po- dal j nega severa nebeški pastir svoje ovce in jagnjeta na pašo na zelenomodro polje. Polagoma se pasejo po širni dobravi, više gredo in više, več in več jiih je, čim dalje se pomikajo. Solnce, njih lepi pastir, še komaj kuka izmed njih doji na svet. i spodaj v g-1 obeli , ampak buči skozi njegovo glavo. In vsaka misel je, kakor da padajo visoki, boleči slapi skozi glavo doli v srce. »' "Kdo je bil?" — se je začuden vprašal krojač v sanjah, ves plah in ves nemiren. Odgo-! vora ni bilo od nikoder. — Povžil je kruh, raztopil v Dremal je dalje. A v glavi ustih še kepo snega, vodo ne- mu je kovalo in šumelo, kakor koliko segrel v čistih in jo po-i da gorski potok ne bobni več i' . ; 1 " pil. ' ; spodaj v globeli, Na nebu je v daljavi, tam daleč na obzorju, hitela še tu tam zaostala ovčica za tovarišicami, ki jih je lepi zlatolasi pastir že odgnal k nočnemu počitku. Sicer je bilo vse nebo prazno in prazniško pokojno. Angelji boži so že polagoma prižigali na njem luči, da svetijo v hladni prazniškj noči. Privijali so jih počasi in previdno, da so gorele | jasneje in jasneje. Svetile so in mirno, le zdajinzdaj am k l ~}'avecano . , .. , i , . . , mPa' )LlC j je ta, ona zadrhtela; nenadoma A po tem navideznem okre-jskozi njegovo glavo. In vsaka!- \ . , , , •i • n s, »t'-it i i • J® veter eno prevrorei, K&Kor pilu se ga je lotila se hujša,misel je kakor da padajo viso-,^ y neizmeifl0 utrujenost in zaspanost. Oci ki, boleči slapi skozi glavo dolu , , . v , , . , j , , ^ giobočino, a je ze med potjo u- so mu postajale dremotne, veke v srce. težke kakor svinec. Le napol,; Hotel, se je prijeti za vroče nejasno in zabrisano so mu še i celo; a roka mu je omahnila, videle nebeško planino, ovce in,padla mu brez moči na koleno, j pastirja. Še enkrat, s hrudnimj Nenadoma se mu je zazdelo, a vendar hrepenečim pogledom/da je potegnil od severne stra-se je ozril doli proti domu: j ni rezek veter. Sunkoma, s si-"Malo po trpite, moji dragi, ;lo je privzdignil v sanjah neko-kmalu pridem. Zaradi vas semil'iko glavo, jo okrenil na ono gasnila. k, Tedaj je zdramilo bučno šu- vodovje, še enkrat umirajoče krojačeve misli. Bolj čutil ne-j go videl je, da izkušnjavec spet ne žgoče oči ni mogel več pogledati. Mu tudi ni bilo mnogo za tujca, mislil je edino le na grozno žejo, ki ga muči, kakor bi mu gorelo v telesu. "Ko bi imel le požirek vode! Pa bi bil sipet čil in krepak!" je pomišljal v sanjah. A ni mogel več dvigniti roke, da bi si dejal kepo snega v usta. Že je bil mračni tujec pri njem. "Prijatelj" — mu je pošepe-tal na uho, a ta šepet je bil kakor bobnenje hudournika v globeli ob velikih jesenskih nalivih — "prijatelj, tukaj, glej, čutaro. Nagni!" Tik k ustom mu je pomolil obsežno, trebušna/to čutaro. Sladek vonj je kipel iz nje, ki je krojača v hipu čudovito ude novih moči* "Daj! Umiram od žeje." Dvignil je roko, hlastno segel po čutari. A istotako naglo jo je spet povesil. "Če le ni kakfe zvijače in pasti pri tvoji dobroti! Ali zahtevaš tudi zdaj plačilo?" '^Kakšna zvijača, dvomljivec ti nezaupni! Samo dobroto ti v, j .- v. i, j ij,- j' Prihaja. A bil je že tako slabo- f.el„nt gl' ^„naiem fl1!0? a',5] ,se.g0th!ten, tako že ves otrpel od mra- za, da mu niti v lice in v nemir- ponujam. Čudodelna pijača je tu notri; en požirek, in —- vse pozabiš." "Kako?" — se je ustrašil menje, kakor bi valovilo in bob- krojač in še bolj odtegnil roko. nelo ob njem neizmerno, od "Vse pozabim, praviš?'' najhujšega viharja razbičanoi "Vse. Karkoli je kdaj bilo, za te bo vse izbrisano za veke." ''Vse izbrisano?" — je zaje-čal krojač kakor v smrtni sili. — "Izbrisani tudi žena in otro- *^nu£a-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje ereva, da );:':'U . etg"? deljujejo. Oživlja lcdice ter izstanjn. iz njih strupene se- Ui- '. P= Nič več vetrov in koicanja, težke sape in pokritega - C,;; Nit: več bolečin in bolezni! Nura-Tcne daje čudoviti tok, '' .prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčuječe spanje. SdrT1.- one °b"Rat' kri, uredi, krvno _ eirkuiacijo ter prižene žarenje Vja na lice in jasnost v oči.. Gradi močne in postavne može, zdra-Jif. Aln krasnejŠe ženske. Nupra-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev, ^'krit .v"' 'iater''1 se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. i, 30 B »l««lfcoripmt UKodnesa okusa, ugoden za jemati. Poskuaajte ga. Priporočili ty vsem svojim prijateljem. Vs»lsa POPOLNA GARANCIJA.—Cona Kr.p-Tone je en ($1.00) uolar za steklenico. '*»eii "''eklcniua vsebujo devetdeset (90) tablet, polr.o mesečno zdravljenje. Vi lahko Ton. ,"est žketelj, 50stroe»cčno zilravljenjo za pet ($5.00) dolarjev. Jemajte Mug;-.-ia ^."Vajset (20) dr.i. čc nikte zadovoljni z uspehom, vrnite proostanok zienc- s škatla "•i vaju boiuti toke j vrnili dcii'.r. Vidite, d \ no moreto :z/r ubiti niti penija. — Mi inl'lamemo rizika. Nuga-Tone je na prodaj pri vsih detrih lekarjih po enaki ceni "Oki caranciji. J"-—_____KO NAROČATE. SA POSLUŽ1TE TEGA KUPONA---- ATIONAL LABORATORY, S. Zi, S37 So. Dearbcrn St., Chicago, 111. sJl^Dodj«:—Proaiai, dobite priloženo..............za kar mi pošljite............ "™ntc Nuga-Tone. C sta in Stv. ali K. F. D.........t,............................................. ................................ Država................................ Naslonil se je z vročim 'hrb-čim hrbtom ob mrzlo skalo, za-Strmei na pot, ki jo je prehodil, zastrmel doli v giobočino. Polagoma, utrujene pbice, so mu plule misli v giobočino, v domače kraje, v rojstno vas. Frfotale so skozi prazno neskončnost med .vrhom gore in med selom v globočini in so govorile in vpraševale: ''Dolgo pot sem prehodil in težavno. Daleč je dom, daleč žena in otroci... Kaj pač delajo? Ali me čakajo, iin so v skrbeh?" Čez čas je začutil pekočo že-j jo. Odluščil je kepo snega in jo j potisnil v razgreta, ' izsušena usta. Zaskelelo, zatrgalo ga je v zobeh. A vendar sta mu dela hlad in požirek vode dobro. Zdaj se je oglasil tudi glad. Nato .je vzel iz žepa ostalo skorjo kruha. Grozel in žvečil i vam ne bo treba več stradati, tam . Zakaj srce čuti, da to ni | j Malo počakajte... saj pri- navaden krivec. In glej, res, dem. . . ." čez neskončno prazno plan pla- Glava se mu je povesila na va spet ista prikazen. Kakor! |prsi; sredi misli je zadremal. |preprostrane, čudovito gibčne! Ni ga še dolgo zibal spanec v j peruti plahetajo konci plašča in J j mehki svoji zibelki, kar zagle-| prhutajo nad belimi meglenimi; j da v sanjah čudno prikazen :j valovi, ki se dvigajo in pogrs-; j velik črn ptič plahuta z veli-jzajo pod koraki prihajajočega, kanskimi perutmi skozi mirno, , kakor bi jih zibal silen piš. J speče ozračje, bliže in bliže, i Krojač se .ie prestrašil, da je i Kakor zaplavuta riba, kadar komaj zaječal. j zagleda v daljavi plen, nemirno j "Ali prihajaš še enkrat? A lin hlastno t-e:« s povešenimi /da- kaj hočeš od mene?" ! vutmi bliskovito švigne skozi • "Srečo ti prinašam." j prozorne valove, tako jadrno in! Obraz neznančev se je skrem-'brzo plava prikazen proti gori. j žil, kakor bi 'se hotel prijazno Glej, že jo razločuje jasneje:: nasmehljati. Tudi govoril je j ni ne pti:a, ne riba, ogromen | siadkeje nego prvi pot; a na-velikan stopa po površju meg-! vzlic temu je bil njegov glas', la, ki so se dvignile in segajo kakor bi bobneli plazovi čez pe-skoraj do vrha gore. Dolg, | čine v vratolomne globočine. ogromen plašč, slične velikan-( "Kakšno?" skemu črnemu oblaku, valovi in j "Čuj in poglej:1 takšno." plaheta okoli velikana. j Pod plaščem neznančevim, — Ni se še prav zavedel krojač mračnim kakor viharna polnoč, cd prvega začudenja, kako da-je zažvenketalo. stopa tak velikan tako lahko j "Glas, kakor od tolarjev," — po prožnih meglah, že stoji pri-!se je zavzel krojač, kazen pred njim. Krojaču za- Že je izvil tujec iz ogromnih1 gub plašča veliko, težko vrečo, j "Glej, prijatelji, sami cekini ci m spomin nanje (Dalje jutn.) i možje iii PRIDITE K MENI ŠE DAHjM Ne bodite bolni. Ako ste že dolgo časaSjtoleh j tudi ako ste ravnokar pričeli hirati, m niste" (T^ili |ke olajšave, pridite k meni. Pustile,' da vas l preiščem in vam odkrito povem, kaj mi je. mogoč I riti za vas. Gotovo ne boste razočarani. Jaz sem uspešno zdravil. Nervozno oslabelost, nervoz.no neprebavo, čreve sne bolezni, nervozno onemoglost, bolečine v ^ hrbtu in izpahke po obrazu. Uradne ure: od S), ure zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dopoldne do 2. popoldne. Ali trpite radi Krvnih neredov, kožnih bolezni, led vi1: jih nadlog, želodčnih neredov, revmatizma, srčne nanake? HITRA FORCOO Oslabolost vsled pretežkega dela, izdelanost, okoreli sklepi in mišice, slaboten lirbot, pretegujenje iz izpahueuje, temu ju lohko hitro odpomooi s takojšnjo uporabo PAIN-EXPELIiERJA "Prijatelja v potrebi5' Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, no bodo več brez njega. Samo on 1'aiH-Expoller je, in v vaSe varstvo je opretnljon z nafio tvornifiko zuainko 8 I D Pu O M ^ Ce nima zavojček te tvorniSko znamko, ni pristen in ga zavrnite. 85 ia 70 contov v vseli lekarnah ali pa pri F. AD. RICH TER & CO., 326-330 Broadway, New York stane srce, ko zastrmi v suhi, mračni, v svoji ostrosti in strogosti naravnost obraz prišle- so v vreči. Ali jih hočeš?" čev. i Krojač je zavzdihnil iz globo- "Kaj iščeš tukaj gori ?" j čine srca. Bobneč glas je glas neznan-j "Ko bi jih imel vsaj eno pest! ca. , Ne, deset. Ne, ne, le dva, ene- "Srečo" — je jecljal krojač, j'ga. Da bi se otroci vsaj en-"V hudo uboštvo sem zabredel,1 krat do sitega najedli!" stradam z otroki in z ženo." i "Dam ti jih." "Stradaš? In to te je gnalo "Daj! Dobro delo 'storiš!" 617 Euclid Ave., Drugo Nadstropje, Cleveland, Ohio. Poleg Bond's trgovino z oblekami REPUBLIK BLDG. Poleg STAR Gledališča. PREMOŽENJE NAD Vložite denar po Slovenskem Stavbinskem & Posojilnem Društvu ' • 6313 Sl\ CLAIR'AVENUE Odprto tudi zvečer, razvem ob gredah iskat srečo?" Tujec je umolknil, s presunljivim pogledom je motril krojača, ki je povsem zlezel v dve gube, od strahu in utrujenosti. — "Dobro, dam ti jo. Tukaj — jej! In nikoli več ne boš stradal." S koščeno roko, ki se mu je tresla ,kakor da drži in dviga velikansko težo, je potegnil iz valovitega plašča malo posodico, lesketajočo se kakor zgodnja danica, kadar je na zemlji !in vsenaokoli po nebu še temna noč. Kakor bi se mu silno mudilo, jo je naglo odprl in ponudil krojaču majhen kruh. "Ali ni to sv. hostija?" — se je zdrznil krojač. — "Je li to kazen, ker bi bil zjutraj t pred i del? Krojač je iztegnil roko. Niti utrujenosti ni čutil v njej, tako ga je pomladilo in okrepilo toplo upanje. A izkušnjavec je odmaknil| vrečo. "Dar za dar, prijatelj. Daj mi dušo za nje. Zapiši mi jo s toplo svojo krvjo." "Dušo? — Kdo si božji? — O, zdaj te spoznavam, satan. Ni-j koli! Nikoli! — Odstopi! — 0| Marija, Mati božja, pomagaj mi; ti v tej pretežki uri!" Strašen krik je jeknil čez] pogorje. Zabliskalo se je pred krojačem, da ga je zabolelo v j očeh. Le napol je videl, kako je besni izkušnjavec razčesnii vrečo od vrha do tal. Slišal je, kako so cekini zažvenketali ob sv. obhajilom skoi'aj je-!skalo, ob strjeni sneg, kako so — Ne, te ne zavžijem da- se kotalili doli po snegu, kako Ines za nobeno ceno, ko pa ni- so udarjali ob čeri in klečeti. Še sem več tešč." "Ne zavžiješ' iz meglenega morja doli so zvo-— Napol nili, zvonili tako sladko in vabe-1 bridko, napol srdito in sovraž- če, da mu je drhtelo srce. no" se je nasmehnil mračni tu-. A vendar je bil srčno vesel, jec. — "A Če ti pravim, da po-'da se jih ni polakomil, da ni tem ne boš stradal nikoli več."prodal duše za nje. "Rajši stradam do smrti ne- Nasmehnil se je v sanjah; jU go tak greh!... In kaj tudi, če globlje na prsi je povesil težko, PRIJAZNO NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobropoznano trgovino confectionery, cigars, tobak in sladoled ter mehke pijače. Trgovino sem kupil od Mr. John J. Smrekar na 1401 E. 55th St. Cenjenemu občinstvu in društvam se priporočam za razna naročila kot za razne prireditve in piknike; vedno sem vam na razpolago za postrežbo s sladoledom in dobrimi cigarami po isti ceni, kot jaz prejemam. Za cbiia naročila se vam že vnaprej zahvaljujem. Za točno postrežbo vam jamči CONFECTIONERY 1401 E. 55TH ST.. Tel. Rcsedale 3979—J STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" JULY 27th, 1920. LOKALNE NOVICE "BRASS CHECK" zvano "belo" in "črno" listo, to-| da večina je nima. Gotovo pa | Študija ameriškega žurnalizma.j -le> da se dobe med n->imi P°sa ! mezniki, ki razumejo kako s> — Slovensko dramatično društvo "IVAN CANKAR" ima za sezono 1920—21 sledeči program: September: "IZMAJLOV",— drama v štirih dejanjih. Anton Aškerc. Oktober: "GAUDEAMUS",— komedija v*štirih dejanjih. November: "KRALJ NA BE-TAJNOVI, — drama v štirih dejanjih. Ivan Cankar. December: "GRČA" igrokaz v treh dejanjih. Rihard Svoboda. Spisal Upton Sinclair. Še ni dolgo odkar je izšla ta knjiga, katero bo vsak rad pregledal in potem posodil sosedu. Knjiga pomenja obtožbo in izpostavljen je ameriškega časopi- dela, da se doseže cilje, ki so označeni od zgoraj, bodisi od j stranke, kapitalizma ali pa so-cijalizma. Prebivalstvo Jugoslavije po narodnosti in veri. V kraljevini ,SHS prebiva okoli 11,-110,000 Jugoslovanov (85.2 proc. (, 570.00 Nemcev (4.4 Da stvari "smrde" pri ameri-j proc., večinoma v Vojvodini), škem časopisju, je gola resnica 430.00 Madžarov (3.3 proc), sja, Postavljena je na trdno J jn lahko vidi vsak, kdor bere, 570 Albancev in Turkov (4.4 podlago činov in skušenj, katere I kako se zakrije desnici lice po-' proc.), 208.800 Rumunov in | je pisatelj sam videl in doživel j polnoma ali se jo pa tako po-1 Kucovlahov (1.6 proc.) in 143. C IT A J T E ! D. Stakich & J. Krall MI PRODAJAMO hiše lote m farme ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Poštena postrežba. 15813 WATERLOO RD. MALI OGLASI OGLEJTE SI TE HIŠI TAKOJ.; dalo blizu 40 milijonov kron. Slovenci izdajo za opojne pijače vsako leto blizu 100 milijo- in nam predstavlja slučaj za j barva, da je edinole sposobna i 000 ciganov in Italijanov. Po slučajem, kot so se dogodili in iti med pustne "mačkare". Vse j veri se razdeli prebivalstvo: na, jim ne primeša nobene stvari, se piše, samo tega ne, za kar bi1 6.100.000 pravoslavnih (47;novv kron- a zemljiškega davka ki bi jo ljudje ne mogli spozna- se časnik res moral potegovati.: proc.), 5,200.000 katoličanov i Pla^jo na leto kake 3 milijone Naprodaj sta dve hiši na za-padni strani mesta, obdani od krasne okolice. Ena hiša je zidana, za dve družini, v drugi se nahaja 13 sob za 4 družine. Vse v najboljšem stanju. Zglasite se na 3421 V/. 97th St. Vzemite Lorain ali Clark ave. karo. LJUI coščine v petih dejanjih. Februar: "GOSPA IZ PARIZA", veseloigra v treh dejanjih. Iz francoščine. Marc: 'IZBIRALKA', šalcigra v treh dejanjih. Iz ruščine. April: "ŠKOLJKA", drama v treh dejanjih. .Dr. Alojzij Kraigher. Predstave se vrše vsako četrto nedeljo v Birkovi dvorani sedaj Božjeglav in Lovšin. John Černko iz 660, vzhodna (40 proc.) 1,400.000 mohame-000*093 ut (-oo.id xi) Aaouup Židov (2 proc.). Jugoslovanska mesta. Poljedelske države nimajo tako veli- ti za kaj drugega kot resnico. Vsi vemo> da je biIo med voj_ j Knjiga se ne tiče nobenega do- no časopisie ravnotako razbyr. Januar: "KOVARSTVO IN | ločenega teritorija, ampak po-!kano kot ljudje gami Vsi ča_ IUBEZEN". Zaloigra iz fran- daja pogled v časopisje sploh.j sopisi g0 ge vedn0 pod vplivom Vsak kdor ima opraviti s ka-. d ki je videla začetek kim časopisom, bo rekel, da so vni-«i,„ prq„ x_on ueibKC nimajo uko ven V nipi stvari Iri h™ , w med v°Jsko' Kar se tlce caso" 1 kih mest kakor industrijalne v njej stvari, k se tičejo nje-, isov med • SQ j u t industrials ga samega, da jih je sam videl, | ,k , ljudstvo samo mislilo £ , T, t ind"str?jalne- ri^-zivci ,-v, I ijuqst\o samo misnio. Zato tudi ni v Jugoslaviji mi- dozivel m občutil. I Vfii so bili po konci> toda ]judje megt y naslednjem S Sinearjevimi zaključki se so m bo!j razburjeni kot pa|naštevamo jugoslovanska naj-nam m treba strinjati. On jej časopisi sami. Ce bi hoteli re- večja mesta, pri katerih pri- riArtiiin ipt iv-v ttiHi trnni rn nodnirA v> i . 1 • , • V >1 • i i • v • . 1 socialist in vidi vsako zadevo či, da morajo biti časniki boljši!stavijamo tudi število prebival-s socijalistic-nega stalisca. Zloikot pa ljudje, da bi morali biti stva kakor se danes ci3ni. N na zemlji on obsoja v luci raz-pkot svetilniki v viharju in te- ' rednega boja'. On ne dovoli, da j mi; bi s tem hoteli zanikovati bi se prikazala kaka človeška življenje, kajti kakršni so ljudje slabost ali dobra stran člove- i sami, take imajo tudi časopise, 152. cesta, je slišal v pondeljekj štva v njegovi knjigi. Včasi je ali dobre ali slabe in drugačnih zjutraj klice njegove žene, ki je:brez humorja. "Jokave Hearsto- tudi ne zaslužijo. Vsi časnikar-še ležala v sosednji sobi. Pohi- ve sestre" ga niso izučile nič. j j pa vidijo jasno, da se med tel je tja, našel ženo v sobi;! Še vedno jim veruje. Vsled te- ljudstvom širi bolj in bolj ne-pod mizo pa je bil — tat, ki je j ga je njegova knjiga tako po- vera v časnike. Marsikdo jim hotel okrasti hišo, toda mu je žena Cernkota zmedla štreno. večje mesto je Beograd, ki bo štel v kratkem 150.000 prebivalcev (toliko kakor Gradec), potem je Zagreb (okoli 120.000) in nato Subotica v Vojvodini nad 100.000). To so jugoslovanska velemesta. Ostala so manjša in ne presega njih pre- — "Peljite me v Luna park", bivalstvo stotisoč. Za Subotico polna. Mr Sinclair je rad videl, nič več ne verjame. Ne bo več j je največje mesto Ljubljana da ga je kdo bičal in ker se nr dolgo, ko bodo stali časniki pred! (okoli 80.000), potem Saraje- rniel zadosti, je prišel nazaj da fakti, da morajo ali poročati" vo (okoli 65.000). dalje Bitolj je dejal neki tujec vozniku na-; so mu dali še več. Sinclair od- ,resnico in to nepristransko, ali|v Macedoniji (60 000 je štel seva iz cele knjige kot nekak pa bodo nehali eksistirati. Sin-i pred vojno/sedaj je razvalina) jemnih avtomobilov. Šofer ga je peljal proti Luna parku, toda že na Ihgersoll cesti ga je tujec poklical, držeč v roki samokres. šofer Ernest Sideway je videl v kakšnem položaju je, se je udal želji nasilnega tujca, ki mu izpraznil žep, v katerem je bilo $25. — Policijski čuvaj John A. Zaletal na 26.: & vzhodni 'bel up" časnikarstva in pravi .clair ima popolnoma prav, če tudi, da je, v zadnjih delih knji-j pi.avjf da bo časopis, ki prinaša ge. Poklical je celo časnikar- j samo take članke, ki bodo odgo-stvo Amerike na odziv. Ali ga varjali resnici, -najbolj uspešen more ameriško časopisje igno- ipri ljudeh. Za enkrat s takimi rirati? i upi še ni nič, ker so veliki časo- Marsikateri časopis ga 'bode. jpisi pod kontrolo interesov, ka-To so tisti, kateri se Sinclairja terim je za posebne privilegije, boje. Kar se časopisov tiče, se bliža se pa že doba evolucije, ' ",e enčas povpraševal, kar 5rabjl * britev ter obrezal čaja na' roki. Zaletal ga je aretiral. " — Nick Vucletič, kateri je bil v četrtek zvečer aretiran, je bil Reka (okoli 50.000), Maribor s predmestji (okoli 50.000), Skoplje ob Vardarju (okoli 42.000), Novi Sad v Vojvodini (35.000), Osjek (okoli 35.000), Plevlje (31.000), Sombor v Bački (30.-000), Split v almaciji (30.000), Senta v Banatu (30.000), Vršac v Banatu (27.000), Veliki Bečkerek v Banatu (26.000); Velika Kikinda v Banatu (27.-000), Niš v Srbiji (25.000), nes, se bodo težko spominjali,)'do časopisi morali hoditi novo prilep v Macedoniji (22.000), kaj se je dogodilo pred petimi pot, ki jo jim bo zarisalo člo- prfzren v Stari rSbiji (21.000), ali desetimi leti. Kdo ve, kdo .jeveštvo samo. Pančevo v Banatu (20.000). bil oni, ki je ukazal, da se ta j --jysa ostala mesta imajo pod 20 ljudje, ki jih opravljajo, vodijo cesti | ^avil moškega, ki je grešil i in izdajajo, menjajo pogosto- ko bodo ljudje bolj seznanjeni s temeljnimi nauki gospodar-cestni postavi. Ta tujec ; krat. Tisti, ki so na vodilu da- stva in sociologie in takrat bo- članek mora napisati v drugačnem tonu, kot ga je pa dan pod varščino $5000, ker je/reporter mislil napisati, ali pa razbil mandolino na glavi nje-1 vsaj moral ublažiti, tako da ni gove žene, jo ranil z nožem in bila kaka velika oseba v javno-pretepal. Da pa je njegova j sti razžaljena. Včasi se take VSem AMERICAN YUGOSLAV RE-,ti30Č Prebivalcev. Omenjamo le: Zemun (18.000), Kraguje- varščina tako visoka je vzrok tudi to, ker je ranil z nožem LIEF PRENEHA NABIRATI PRISPEVKE. American Yugoslav Relief, 522 Fifth Avenue, New York City, sporoča: reči more izgovoriti. Če jih kdo pritira do tega, tedaj se že ve-tudi policaja, ki je prihitel na do na J62L to je njegova obtožba zoper As- 2) Da bo naša organizacija! 000 prebivalcev, iz Reke, ki sociated Press. za sedaj še nadalje obstajala, | ™a 50 tisoč prebivalcev, iz Associated Press je skrajno!ali poglavitno kakor sredstvo, Vojvodine (deli Baramje, Bač-standardizirana ustanova. Mr.!za poizvedovanje in preskrbo-jke, Banata), ki men okoli 20.-Melville E. Stone je bil njen vanje koristnih informacij o j 000 kv. km in ima okoli 783 kv. upravitelj petindvajset let na-1 Jugoslaviji. km ima okoli 100.000 prebr- zaj in jo še vedno upravlja. Mr. 3.) Ako bomo dobivali kazalcev, iz Prekmurja, ki men Frederick Roy Martin je njen pomožni upravitelj zadnjih deset let, vključno dobo, o kateri govori Sinclair. Pri zadnji let- PETNAJST RANJENIH V PARIZU. Pariz, 26. julija. — Poročila, katera je prinesel ljst Matin, pravijo, da je bilo pri demonstracijah v Treves petnajst oseb ranjenih, ko so se vršile demonstracije proti previsokim cenam. Več prodajalen je bilo napadenih In oplenjenih. — Policija je aretirala več oseb, nakar so francoske čete zavzela mesta in "peljale zopetni mir in red. f ni konferenci, katera se je vrši-j la v New Yorku, se je Frank B. iNoyes kregal nad Associated kron. V bivši Avstriji se je izdalo za opojne pijače vsako leta 2500 milijonov kron. To je več, kakor je leta 1913. iz- j dala Avstrija za vse uradnike in za vso vojsko na suhem in na morju. Brihten pastor. Angleški listi prinašajo dogodbico, kakšnega sredstva se je poslužil neki pastor na deželi, da je dose-! gel izboljšanje plače. Nedavno je po končani pridigi pokazal občinstvu posodo, v kateri se je nahajalo 48 jajc, in dejal: Toliko jajc je dobil moj pokojni predhodnik pred 75 leti za en šiling. Nato je pokazal drugo posodo s 24 jajci in rekel: Toliko jajc je dobil njegov naslednik za en šiling. Končno je izvlekel iz žepa malo škat-ljico z dvema jajcema, rekoč: A jaz dobim danes toliko jajc za en šiling. — Baje so mu takoj nato povišali plačo. Mncgoženatvo v Perziji po- jemlje. V višjih krogih ga skoraj ni več. Tudi na kmete nima več nekdanje privlačne sile. Odličen Perz je pravil, da so velikanski stroški, ki jih povzroča mnogoženstvo, vzrok tega socijalnega pojava. Poleg tega — kar -je neki najhujše — so zapadni nazori, nabrani največ iz romanov, zbudili v perzijskih ženah ljubosumnost in mnogoženstvo je postalo s tem nvaJnb za iri)že. $175.000 za roman.. Po poročilu "'New York Tribune" je bilo nedavno izplačano za dovoljenje naprave filma po romanu "Way down East" ameri-kanskemu pisatelju Williamu Brady ju 175.000 dolarjev. Firmski režišer D. W. Grifith, ki je za to velikansko svoto dobil pravico napraviti film po omenjenem romanu, je plačal nekdaj prej 150.000 dolarjev za drugi ameriški roman pod naslovom "Romanca". Amerikan-ski pisatelji pisatelji so pač srečni in zavidanja vredni. V Ru?iji brijejo zastonj. Moskovska sovjetska vlada je izdala naredbo, po kateri dobi vsak državljan sovjetske Rusije legitimacijo za brezplačno oritje in striženje las. Petrograd — Ljeningrad. Po vesteh iz Stockholma ^e je na čast Ljeninove 50-letnice imenoval Petrograd — Ljeningrad. ZGUBLJENA JE bila bančna knjižica pod imenom LOUIS PIRNAT in sicer iz Garfield Banke na 79. cesti. Knjižica je bila zgubljena v soboto popoldne na vogalu St. Clair in 79. cesta. Kdor rojakov jo je našel, je prošen, da isto odda v uradu Enakopravnost. (175-76-77) POZOR! Vsi prodajalci listkov za zemljišče, v korist Slov. Del. Doma ste prošeni, da vrnete prodane listke tajnikii v najkrajšem času, da bo mogoče urediti vse potrebno za žrebanje. ANDREJ ZUPANC, 385 E. 162nd Str. POZOR! Člane Waterloo Club se tem potom poživlja, da se gotovo udeleže seje, katera se vrši v sre'do zvečer 28. julija ob pol osmih zvečer v Jos. Kunčičevi dvorani. ODBOR. HIŠE NAPRODAJ. Nove hiše v bližini slovenske tovarne Euclid Foundry, po <5 ali 10 sob, za dve družini. Vse moderno urejeno, kopališče, fur-nezi, elektrika. Cene tem hišam so od S6,000 do $8,500 gotovine je treba od $1,000 do $2.500. ,-M Poceni loti na Bliss Rd., — 55x200. Cena $1,400. DANIEL GARAPIČ, Tel. Wood 719 W. Bliss Road, Euclid, O. ^ NOVA HIŠA s trgovino, grocei-ijo 'n mesnico, se proda skupaj ali pa samo trgovina. Več se poizve pri Kar' Kotniku v našem uradu. (174—176) POZOR! Proda se lepo urejena trgovina z mehkimi pijačami, sladščicami, cigarami i ntremi biljardnimi mizam'-Vse v najlepšem redu, na glavni ulici. Proda se radi odhoda v sta0 kraj. Za natančnosti se oglasite v našem uradu. Vprašajte za Kari Kotnika. (174—176-) SOBA ZA ENEGA ALI DVA FANTA SE ODDA V NAJEM. —' P°' izve se na 1081 East 66th St. ___(176—178> DRUŽINA BREZ OTROK išče stanovanje 2. ali 3. sob, bodisi v Clc- velandu ali Collimvoodu. Ponudbe naj se oddajo na 15817 Holmes Ave (176-178) Dr. D* J, Smally ZOBOZDRAVNIK 6204 St. Clair Ave. Času primeren zobozdravniški urad opremljen za vsakovrstno zobo-zdravnišlco delo. NAPRODAJ JE še v dobre® stanju Vim truck po zelo ni^1 ceni. Poizve se na 6302 Edn» Ave. (176-77-78-79-80) sprejme od naše organizacije le pod pogojem, da ga vporabimo Press kritiki, češ, da jo obtožu- p0 naši najboljši sodbi in da jejo gotovi elementi, da on za- obvestimo potem darovalca, ka-kriva stvari, katere so se vrši-1 ko smo ga vporabili. le, ali pa jih je dala na dan ta-1 4.( a obvestimo svoje glavne ko, da so dobile popolnoma dru-| prispevatelje o bistvu teh reso Novi Lurd. Iz Pistoje v Italiji se poroča: Nedavno se je • 1 ionn w, razširila tukaj govorica, da se prostovoljen in neizprosen pri-.okol 1000 kv km in ima okoli spevek, katerega po mnenju te 97.000 prebiva cev 1Z Sloveni- ^ organizacije ni mogoče izročiti Je> ki meri okoli 19,700 kv km. GlaskotJ čudežu je American Relief Administraciji m ima oko h 1,150.000 prebival- ^ preMvalstvo Jy za vporabo v Jugoslaviji, se isti cev( od Slovenije imajo zase- okrožju_ Tisoči in tisoči ljudi romajo sedaj na dotični kraj, molijo in se postijo. Mnogi iz- BUIDGEWORK-PLATEWORK naša špecijaliteta. Ruvanje zob brez bolečin. Čistimo zobe. URADNE URE: Od 9 do 8:30 Ob nedeljah: 9 do 12. Ob sredah popoldne fcaprto. i n ish m hsi © Kes ® mu m go lice, ko so videle solnce. Posebno Associated Press ne sme ignorirati Sinclairjeve obtožbe in je torej njena dolžnost, da odgovori Sinclairju piko za piko in mu vrne nemilo za nedra-go — če mu more. Kar se tiče resnice, bi moral gaj ni Sinclair popraviti eno stvar, kij Ponavljamo, jo je zagrešil, in ta je, da je v vsakem časnikarskem uradu do- Neki Ribenčan je plačal petnajst dolarjev, da se je peljal petnajst minut z zrakoplovom. Če bi bilo 1500 Ribenčanov ta- ločba, ki se tiče gotovih oseb, o ko radovednih, darežljivih in katerih se ne sme reči nič dru-korajžnih, pa bi v Ribnici ime- gega, kot samo ''dobre" reči. li že svoj zrakoplov. Morda ima kak časopis tako luci.i in jim izrazimo svojo zahvalo za pomoč, ki so jo nam dali. Vsi prispevki do 30. junija 1920 so znašali skupaj $3G3, 847.78, ki obenem z naraslimi obrestmi ostane za sedaj v bla- da se ni niti denega Lahi okoli 3500 kv. km.i s 170.000 prebivalci), iz Dal-j macije, ki meri 12.831 kv. km j ^^'^omarjev trdijo, da so turn ima 6*0.000 prebivalcev (odL. oni videli mater bo,žjo D tega je ves severni del zaseden hovščjna po naredlM Rima še ni) od Lahov , in iz ozemlja, ki ga| pre5akala kaj tiči za tem čude-je morala odstopiti Bulgarija (Strumica) in ki meri okol i 23000' km in ima okoli 90.000 prebivalcev. V celem ima tedaj naša država okoli 251.000 kvadratnih kilometrov površine in okoli 13 milijonov prebivalcev. Pijančevanje je največji vzrok ljudskih bolezni in ubošt- najmanjši del blagodarnih pri- va_ Po zacjnji Statistiki se je spevkov za relief vporabil za spilo na Kranjskem v enem le-stroške organizacije; vsi tijtu 5 mj|ijonov jn 500.000 1 žga-stroški so bili pokriti s poseb- nja, 13,000,000 piva in 15,200. nimi prispevki, darovanimi izrecno za ta namen. žem, najbrže seveda sleparija, kot navadno. Kje imajo ženske najlepše roke. Neka ruska narodoslov-ka je napisala razpravo o lepoti rok nežnega spola pri raznih narodih. Prihaja do zaključka, da imajo Kitajke najlepše roke. Za njimf pa poljske Židinje. Prsti so ozki, mehka je roka kakor baržun, oblika fina. Grde roke imajo Angležinje in Nemke. Prav lepe roke imajo Španjolke in s svojimi kretnja- Spodaj podpisani izrekam 11a tem mestu najtoplejšo zahvalo zdravniku kiropraktike ALBERT IVNIKU, čigai urad je na 6108 JšT. CLAIR AVENUE ki je mojo čez 20 let trajajočo bolezen v dveh tednih tako korenito ozdravil, da ga morem vsakemu in vsaki čas najtopleje priporočati. S pozdravom beležim MIHAEL DRAGAN, 1381 East 17th St. aro you goiiMlf Iho Great Lakt'9 i« the mecca for particular nnd experienced travelers 0*1 business and plcasuro trips. rue I). A- C. I.iuo Steamer* embody all the qualities of speed, safety and comfort. the freedom of the decks, the cool refreshing lake brceres. D