Mhlm platen« v gotovini;
Cena i Mn
Letna naročnina znaša 40 Din. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ul. 8/1. Račun pri Poštni hranilnici štev. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon štev. 21-09.
V Ljubljani* dne 1. aprila 1933.
Stev. 13 — Leto II.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Kdo moti slovensko-nemške
odnošaje ?
Graška »Tagespost« se vznemirja zaradi »Pohodovih« dveh člankov o slovenskem šolstvu na Koroškem. Med drugim nam očita, da se uvrščamo med one, ki imajo interes, da napetosti v memško-slovenskih odnošajih ne pridejo do izravnave. Naše podatke, ponatisnjene iz nemškega »Karntner Lehrer-kalender 1933« imenuje graški list »falsche oder dcch entstellte Nachrichten«. Za graško >Tagespost< je koledar koroških nemškOi učiteljev zasebno delo (ali j© zato to delo tudi lažnjivo?), brez uradnega značaja. Po logiki »Tagespcste« torej nemški koroški- učitelji sami ialziiicirajo podatke in potvarjajo dejstva. Ta poklan nemškim koroškim učiteljem si dovoli lahko samo celovški dopisnik, da pnikrije, četudi z obrekovanjem, razgaljenje suhih dejstev. Nam Nemci že desetletja sugerirajo njihovo točnost, zato prav resno dvomimo o »napačnih in potvorjenih« po-dallkih koroškega koledarja. 0 resničnosti, Seroma neresničnosti trditev bomo pozne-1® Spregovorili! še kako besedo.
Danes nas bolj zanima vprašanje, kdo moti slovensko-nemške odnošaje, kje so_ vsi °ni krivci, ki imajo interes, da napetosti ne Pridejo do izravnave. Seveda pa nam bo morala »Tagespošta« že dovoliti, da sežemo naj-preje po nemških virih. Verjetno je, da gospoda okoli »Tagespošte« ne čita podlih laži, klevet in zavestnih neresnic o položaju tu in preko meje s tako točnostjo, kakor bi to bilo potrebno za urednika, ki mu je >izrav-nava« v resnici pri srcu. Verjetno pa je da tudi spomin cclovškomu dopisniku nckoiliiko Peša, zato evo nekoliko cvetk iz lastnega vrta:
Osebno glasilo Hitlerj-c-vega ministra gospoda Hugenberga »Berliner Lokal-Anzeiger* Piše v št. 606 z dne 22. decembra 1932.: »\ mnogih mestih Jugoslavije se vporaba nemškega jezika pri napisih tvrdk, oziroma trgovskih reklamnih lepakih obremenjuje s posebnimi davščinami. Šolski otroci 700.000 bro-ječega prebivalstva se kaznujejo, če medsebojno govorijo nemški. Slavnostni medsebojni obiska so nemškim Isportrim društvom prepovedani. Društveni domovi so bili Nemcem razlaščeni, nemška posestva prisilno prodana. Nemci potrebujejo trikrat toliko volivcev za enega poslanca kot pa Srbi«...
Po teh 1000% lažeh prehaja p:sec I. F.
—	čujte in strmite — k slovenskemu šolstvu na Vestfalskem. No, poslušajmo najprej tega zelo zgovornega reporterja. S čudnimi pojmi ta gospod opisuje predsednika Slovenskega delavskega podpornega udruženja, našega g. Bolho. Mi seveda naših čitateljev ne bomo seznanjali z nemško miselnostjo, da je &ovek ki v svojem skromnem uradu ne no-si kravate — nižje bitje. Dopisnik kar grmi, da go si naši marljivi in zavedni delavci Ustvarili eno samo privatno šolo. Ko sem bil v novembru 1. 1. osebno v Essenu, sem ugotovil, da je rudar Anton Šnajdl prirejal šolske tečaje v nekii stari kuhinji in učil naso deco čitanja in pisanja. Za stanarino so plačevali 6 mark na mesec. Torej to je vse ono Šolstvo, v katerega se zaletava Hugenbergov bojevnik.
»Stotisoči tujcev imajo v Nemčiji vse pravice manjšin,« tako doslovno piše L. A. In dalje, >če so slovenski rudarji nezaposleni, zakaj ne gredo domov?« Kako prijetno se izraža ta brihtni gospod. G. F. najbrže ni znano, da so naši rudarji pustili vse svoje sile v trideset in večletnem dettu, in da imajo pač pravico na ono minimalno miloščino, ki j0 nemški velekapital mora po mednarodnih konvencijah deliti tudi mašim izčrpanim rudarjem. Če bi hotel v podrobnostih odgovarjati člankarju, bi ne zadostovala vsa današnja števiilka. Za »Tagespošto« pa nekaj bolj pikantnega:
V	drugem članku št. 46. z dne 27. januarja 1933 prinaša isti ilist uvodnik »Ruhr und Untersteiermark«. Pisec tega članka je Se prav posebno duhovit, saj pravi med drugim: >Pred očmi nemških oblasti se vrši v zapadni Nemčiji obsežna slovanizacija nemških družin (!) Pri tem ne gre za otroke ali vnuke slovenskih delavcev, pač pa gre za čistokrvne Nemce, ki niso nikdar v življenju spregovorili! slovenske besede.^ Nemško »okno na Jadran« je tvorila Kranjska, ki j© vse do leta 1880 kazala povsem nemški značaj. Potem pa je slovanski del Kranjske, ki si je malo poprej nadel (?) oznaČko Slovenci, z °gromnimi tujimi denarnimi \sredstvi (?!!) ^Pripravljeno nemštvo presenetil iin razmerja prebivalstva popolnoma spremenil. Le **lajhen del je bil sesekan v slovanskem moz-«fju, predvsem otroci oddaljenih vasic in 7l®rejši ljudje, ki niso imeli nobene možno-
1 ustavljati se neverjetno sirovemu, več-
krat krvavemu napadu Slovencev in zbežati v nemške kraje. Kdor je hotel sebe in svojce obvarovati pred vtopljenjem v narod pritlikavcev, ki šteje 1 milijon ljudi, je moral bežati v kraje, ki so ostali še nemški. Predvojna Nemčija, znana po svoji širokogrud-nosti je široko odpr.rala vrata za nemške ljudi z juga in jim je nudila v takratnem velikem gospodarskem razvoju tako^ številne ek-zistenčne možnosti, da je privlačila še druge Kranjce, Nemce in tudi Slovence. Vsi ti so se več ali manj vkoreruinili ob Reni in Porurju. Samo avstrijsko državljanstvo so si običajno še pridržali. Prišli sta nemirovni pogodbi Versailles in St. Germain. Kranjska in njeni sosedni deli so prišli v okvirju novo iznajdene »Slovenije« pod Jugoslavijo, torej pod Balkan. Kakor bi nič ne imeli proti temu, če Slovenci s slovenskimi sredstvi nudijo slovenskim otrokom v tujini pouk v njihovem jeziku, tako brezobzirno moramo preprečiti, da se pred našimi očmi slovenizirajo nemški otroci.«
Prišli bi predaleč, Če bi še nadaljevali. Samo še nekaj: »V nemških zasebnih hišah se danes 14 let po vojni stika po nemških notah, knjigah ali napisih. To delo vršijo orožniki, oziroma napol legalni Sokoli. Vse nemško življenje je od javnosti izključeno. Nemške knjižnice, rudokopi, otroški vrtci itd. vse to se je zaplenilo. Vsa spodnja Štajerska ni imela polnih 13 let niti ene same nemške šole, v letu 1932 pa je bila otvorjena ena sama paralelka.
K tem nesramnim lažem samo nekaj bežnih pripomb, ki smo jih posneli po govoru senatorja dr. Rožiča v jugoslovanskem senatu dne 27. marca:
V	Jugoslaviji živi okrog 470.000 Nemcev, ki pa niso nikjer naseljeni kompaktno, marveč so raztreseni po vsej državi. Naselili so se na tem ozemlju ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja ter se nastanili v najrodovitnejših pokrajinah naše države. Nemška narodna manjšina ni samo v vsakem pogledu popolnoma enakopravna z ostalimi državljani Jugoslavije, marveč uživa zlasti na gospodarskem polju v marsikaterem pogledu naravnost privilegiran položaj. Zaščita domače industrije pomenja v prvi vrsti zaščito nemške industrije. Nemci so mogli pri nas ustanavljati industrijska podjetja in sploh gospodarske ustanove brez ozira na svojo nacionalno pripadnost. V Jugoslaviji je nad 140 gospodarskih in denarnih podjetij, ki so v rokah nemške narodne manjšine. Osnovna glavnica teh podjetij znaša nad 100 milijonov, vloge Nemcev v denarnih zavodih pa presegajo pol milijarde. Iz tega je razvidno, da odpade na vsakih 1000 Nemcev v naši državi okrog 200.000 Din kapitala in najmanj 1 milijon denarnih vlog. Pri tem pa ni vštet kapital, naložen v podjetjih, ki niso v nemških rokah.
V	političnem pogledu uživajo Nemci v Jugoslaviji enake pravice, kakor ostali državljani. Kako lažnive so vesti, ki se od časa do časa pojavljajo v inozemskem in nemškem tisku, se vidi najbolje iz pisave glavnega glasila nemške narodne manjšine novosadskega »Deutsches Volksblatt«, ki je odkrito zapisal: »Po 200 letih zatiranja na domači grudi smo doživeli z ustanovitvijo Jugoslavije svoj dvojni preporod: našli smo zopet svojo domovino, a našli smo tudi sami sebe.«
Pred postankom Jugoslavije Nemci pri nas razen v Sloveniji niso imeli nobene osnovne šole. Apponyjev madžarski šolski zakon je zatiral tudi Nemce na vse načine. Po ustanovitvi Jugoslavije pa se je položaj mahoma izpremenil. Nemci so dobili več kakor se jim je kdaj sanjalo. Po statistiki iz leta 1929 imajo pri nas 154 osnovnih šol s 570 oddelki in s 572 učitelji. Razen tega imajo 38 otroških vrtcev, ki jih poseča 3680 otrok in na katerih vzdržuje država 48 učiteljskih moči. Nemška narodna manjšina ima daije pri nas 6 meščanskih šol s 24 oddelki in š 720 dijaki. V Novem Vrbasu imajo svojo gimnazijo s 180 učenci. V verskem pogledu so docela enakopravni, imajo avtonomno evangeljsko cerkev, za katero daje država letno 657.000 dinarjev dotacije, 415 nemških kulturnih in prosvetnih društev neovirano razvija svoje delovanje. Dočiin poprej vojvodinski Nemci niso imeli niti enega svojega lista, imajo sedaj 29 listov. Vsak objektivni Nemec mora priznati, da takih ugodnosti ne uživa nobena narodna manjšina v nobeni drugi državi.
Človek bi pričakoval, da bodo Nemci to lojalno priznali in da bodo zato vsaj nekoliko hvaležni. Namesto te-ja pa se pojavljajo v inzomskem tisku tendenciozni napadi na našo državo, češ da pri nas zatiramo Nemce. Nemci naj samo pogledajo nazaj v uradne
statistike iz leta 1913 ali 1914, pa se bodo sami prepričali, kako obupen je bil njihov položaj takrat, ko so bili izpostavljeni sistematični madžarizaciji, dočim danes nihče ne zahteva, da bi se odrekli svojemu jeziku in svoji narodnosti.
Mogoče tudi še nekaj zgodovinskih dejstev: Nikdar ni nemški narod segal do Jadrana. Ustavil se je v svojem nasilnem prodiranju proti jugu na Ziljskih planinah. Osoj-skem jezeru, Krnski gori, nad Kozjakom in nad Muro. Kar je bilo nemškega južno te črte je bilo zgolj plod uradne germanizacije preteklega stoletja, Clankar zadnjega uvodnika, ki ima svoje stalno bivališče gotovo na slovenski zemlji, slepi svoje naivne čitatelje z naravnost drznimi lažmi. Saj vsak Nemec lahko pregleda avstrijske (nemške) statistične podatke v Brockhausovem ali Majarjevem leksikonu, v Hickmannovem »Taschen-atlasu« ali v Hiibnerjevih »Geographisch-statistische Tabellen«. Povsod najde avstrijske uradne številke v Slovencih na Kranjskem in Štajerskem. Posebno dobro pa bi bilo, če si ogleda nemško delo, ki ga nemški pangermanistični znanstveniki tako radi prezirajo: Ficker »Die Volkerstamme der Osterreichisch-Ungarischen Monarchie.« Dunaj 1869. Na strani 92 bo našel to-le: Mariborsko okrožje, ki se skoro popolnoma ujema z današnjo jugoslovansko Štajersko, je štelo takrat celih 5-16°/o Nemcev, celo manj kot Kranjska, kjer so jih našteli 6-2%. Tak, gospodje, je bil »deutsches Geprage« teh dežel. Kako naivno si nemški Moric predstavlja krvava preganjanja Nemcev, ko mu vendar lahko vsak avstrijski šolarček pove, da je bila vsa politična, vojaška in sodna uprava, ter žandarmerija v rokah Nemcev in nem-čurjev.
O preganjanju nemških knjig, not itd. je bolje, da na tem mestu ne govorimo, ker bi morali zopet pokazati na naše knjižne zaloge, ’;i neredko kažejo tudi preko 50% nemških knjig v svojih izložbah. In »naši« kinematografi? Skoro izključno nemški filmi, saj smo doživeli pri zadnjem češkem filmu, da so tukajšnji Nemci in nemčurji protestirali, da se predvajajo češki filmi in napovedali celo bojkot. Seveda so jim podjetja takoj ugodila. Kaj pa naše kavarne, ali niso natrpane nemškega čtiva.
Kar se tiče naših rudarjev je bolje, da gospodje molčijo. Ali hočejo v resnici, da slovensko ljudstvo enkrat odpre oči in napravi primero med rajhovskimi generalnimi direktorji in raznimi nenadomestljivci, ki samopašijo po naši zemlji? Radovedni smo, kdo bo kratko potegnil. Sicer pa je »Tages-pošti« vse to dobro znano. Dobro bi bilo samo, da razbolele možgane v hitlerjevski Nemčiji, o tem nekoliko pouči. S tem bo odlično pripomoglo k »izravnavi«.
Za zaključek pa še nekaj, gospodje pri »Tagespošti«: Ali so vas vaši bratje iz Ptuja, Celja in Maribora prezrli in vam niso dostavili letakov, ki so jih poslali pred dnevi preko naše severne meje s sledečo vsebino:
»Deutsche Briider!«
Wir deutsclie Briider aus Marburg, Cilli und Pettau erwarten Euch!
Kommet Briider!«
Da imajo vaši sonarodnjaki po kočevskem velik apetit po hitlerjanstvu, vam bomo s konkretnimi primeri povedali v eni izmed
Glose.
Viharjev polna in sprememb je bila letos zima, zalo nam prva ie pomlad obeta mir iz — Rima.
Povsod izjave dajejo odlični diplomati, vendar nobeden še doslej ne zna — prerokovati.
Gotovo je, da bodo nam veliki ukazovali, če bodo vsi prepričani, da smo Še vedno — malt.
Sicer zdaj med državami le malo je zvestobe — posebno, če pomislimo, da Rim je mir-narobe.
Iz Ženeve odšli domov Japončiki so zviti, da mogli mirno še naprej Kitajce bi morili...
Iz skupščine smo slišali prav pametne besede, zdaj bomo zopet čakali, da vidimo kje — zglede.
„Pri nas je pokojnin preveč* minister sam očita, a pujs — če tudi ga podiš ne gre sam od korita ...
Še hujši boj korupciji predlaga član senata, če res to enkrat se zgodi, nam pride doba zlata.
Sicer okoli nas pomlad se prav lepo razvija, da le tako cvetela bi — slovenska poezija.
Rad rekel bi, kako naprej se bo vsa stoar razvila, a nihče mi ne bo verjel — smo prvega — aprila ...
prihodnjih številk. Upamo namreč, da bodo naše oblasti do tega časa že dovršile uradno preiskavo.
Našim šolskim oblastem pa bi priporočali, da se s temi klevetami in lažmi nekoliko bolj intenzivno ukvarjajo in da poskušajo vse te laži pretvoriti v dejstva, ker drugače gospodje ne bodo mirovali. Dajte jim vse to, kar nam očitajo, pa bo stvar urejena!
Tako, gospodje okoli graške »Tages-pošte«, sedaj pa le naočnike na oči, da boste enkrat videli in upamo tudi spoznali, kje so oni, ki imajo interes da napetosti nemško-slovenskih odnošaji ne pridejo do izravnave.
Ivan Učenikov.
Duh Narodne Odbrane
V	predzadnji številki »Pohoda« smo prinesli članek o zgodovini Narodne Odbrane Videli smo, kako je po aneksiji Bosne in Hercegovine 1. 1908. zavrelo v vsem srbskem narodu, ki je čutil, da mogočna sosedna avstro-ogrska monarhija posega ne le po njegovi narodni lasti, — saj so bile te pokrajine od nekdaj duševno in jezikovno združene s srbskimi — ampak tudi po njegovem življenju, kajti z aneksijo Bosne in Hercegovine je imela biti Avstriji odprta pot preko Macedonije na Solun, s čimer bi bila mala Srbija stisnjena v kot, da bi si nikoli ne opomogla. Narodna Odbrana je torej izrastla iz naroda kot izraz velike skupne narodne zavesti, pa tudi kot dokaz odpora in protesta proti vsakemu, ki si upa posegati po sveti narodni lastnini. Prosvetnih in obrambnih društev, kakor smo jih imeli do tedaj v Sloveniji, Srbija skoraj da ni poznala. Saj je za prosveto in obrambo skrbela narodna država. Zato je 'bi o tam skoraj neznano ono društveno življenje, ki smo ga mi sprejeli od Nemcev oz. svojih boljših učiteljev Cehov. Saj je narod živel še v svoji primitivni narodni kulturi in le na periferiji tu in tam prihajal v konflikte s sosedi. Srb je posvečeval več zanimanja gospodarskemu in državnemu življenju kakor pa onim drobnim kulturnim vprašanjem, ki jih jo itak morala rešiti država. Cemu pa je prosvetni minister, 6e ne «a to, da se briga za prosveto,
šolo, knjižnice itd.? Taka društva so bila potrebna pri nas, ker smo z njimi krepili svoj© narodne pozicije in branili (narodno mejo. Zato je nas mnogo boli zanimalo tako narodno prosvetno delo kakor pa visoka driav-na vprašanja. Pri Srbih je bilo narobe: Srb je živel s svojo državo, ki si jo je bil sam ustvaril in priboril in tudi najpreprostejšega človeka je zanimalo, kakšni so odnošaji Srbije v svetovni politiki, kje so prijatelji, kje neprijatelji srbske samostojnosti. Čutil je na lastni koži, da je od tega odvisno tudi njegovo gospodarstvo. Srb je drugače čutil izgubo narodne zemlje in je nanjo tudi drugače odgovarjal. Preveč je izkusil v teku stoletij in preveč se je naučil bridke resnice, da si vsak narod kuje sam svojo usodo, da bi bil popuščal v boju za svoje pravice. Zato je že okupacija Rosine in Hercegovine globoko zabolela srbsko narodno dušo, vse drugače kakor n. pr. nas, ko so od nas odrezali Beneške Slovence in Prekmurje. Brez vseh obrambnih in drugih društev je Srb prav dobro vedel, kaj pomeni ta okupacija, saj se je boril za svobodo Bosne in Hercegovine in njena usoda mu je ležala na duši kot pekoča rana.
Ko pa je ob 301etnici okupacije storila Avstrija že davno nameravani korak in si prilastila ti dve jugoslovanski pokrajini kot stalno last, tedaj je vstala vsa Srbila v mogočen protest in že so se dvigale puške, že so
se zbirale čete, že je govoril Kalemegdan preteče besede preko Save... Saj to ni 'bila več Srbija iz 1. 1878., ampak Srbija kralja Petra, Srbija Petra Mr konjiča, ki se je že od 1. 1904. pripravljala na veliki pohod... Toda preslaba je bila še... »Od roba ikad, od groba nikad« je bil stari sibski pregovor. Dokler ai živ, se vedno še lahko rešiš, zato ne padaj v smrt!... Srbija je stisnila pest in zapria vase svojo bolest, do takrat, ko pride čas...
Iz te bolesti je vzrastla Narodna Odbrana. To ni bilo društvo v našem pomenu besede kakor n. pr. Ciril-Metodova družba ... Da plačaš letno članarino, kupuješ družbino blago, prideš na veselico in si takorekoč izpolnil svojo narodno dolžnost... Pa so te imenovali celo požrtvovalnega rodoljuba, če si se tu aJi taon inalo bolj izkazal... Ne, ne, ne!... Narodna odbrana ni vprašala po denarju, ampak po dejanjih, ne po šolah, ampak po orožju. Kajti sovražnika, ki je posegel po tvojem življenju, se ubraniš le s tem, da ga uničiš, ker sicer uniči on tebe.
Duh Narodne Odbrane je bil torej popolnoma drugačen kakor duh našega takozvane-ga obrambnega dela. Naša društva so zahtevala od nas samo denarnih prispevkov — Narodna Odbrana je zahtevala žrtev, če treba življenjskih žrtev. Zato je bila vsa Srbija — ena sama narodna odbrana, pripravljena na vse žrtve. In plamen te narodne samozavesti je segal preko granice ...
Avstrija je prav dobro vedela, kaj hoče Narodna Odbrana in se je ustrašila njenega
—	duha. Že takoj 1. 1909. je vznemirjen ves slovanski jug, ker tam straši — Narodna Odbrana. Pa ni delovalo društvo, ne ljudje — duh je deloval. In ta duh je bil grozno nevaren dvoglavemu orlu, ki si je iz strahu že skoraj natikal — tretjo glavo... To nam dokazuje veleizdajalski proces v Zagrebu. Leta 1909!... Celo v Ljubljani so že vohali srbo-filsko propagando, duh Narodne Odbrane je segal po septemberskih dogodkih 1. 1908. že v slovenske kraje... Zanimivo je, kako tak duh deluje na mase ... Skoraj brez organizacije, brez mesečnih prispevkov, brez vidnih društev — plazi se kakor po tleh skozi noč in se zarije v obupana srca in jih drži v svoji oblasti...
Tak je bil duh Narodne Odbrane, ki je do 1. 1912. objel že ves slovanski jug. Kuma-novo je bila samo čarobna beseda tega duha... Vsa balkanska vojna samo potrdilo tega rešilnega evangelija. Padec Jedrenja — ravno pred 20 leti — samo dokaz ogromne sile, ki je izrastla iz tega duha...
Duh Narodne Odbrane je napolnil tudi srca naše preporodne mladine — ki je začutila, da ne bomo Tešili svojih mej z denarnimi zbirkami in geslom: Svojd k svojim!... To so bila mirna obrambna sredstva, ki smo jih smatrali kot edina mogoča in primerna za naše >knlturne« razmere. Res je, da smo z njimi začasno marsikaj rešili, za trajno ne. Za vselej nas je mogel rešiti le — duh Narodne Odbrane. Zato je mladina sprejela vase njegov rešilni evangelij...
In duh Narodne Odbrane je bil, ki je vodil osvobodilno srbsko armado in vse njene jugoslovanske sobojevnike v boj... Duh narodne odbrane je spremljal bojevnike svobode po ječah in moriščih ... Duh Narodne Odbrane je bil, ki je premagal albansko Golgoto in vse nečloveške težave... Duh Narodne Odbrane je bil, ki je prebil solunsko fronto, da ponese svobodo v kraje, iz katere je izšel.
Pravijo, da se v zgodovini ne gode čudeži, a to je bil — čudežen pohod!...
Da je bila vsa naša domovina prepojena z duhom Narodne Odbrane, ne bi se bilo ne v središču, ne na naših narodnih mejah zgodilo to, kar se je zgodilo. Oni, ki so prevzeli vodstvo države v svoje roke niso bili vselej v službi Narodne Odbrane...
Ko je bila v Rapallu zapečatena usoda enega dela našega naroda, se je ustanovila
Od sobote do sobote
Doma
Na tujem
X Narodna Odbrana v Bjelovaru je imela svoj letni občni zbor, ki se ga je udeležila velika množica članov, kar kaže, da zajema tudi na Hrvaškem nacionalistični jugoslovanski pokret vedno večje mase naroda.
X Narodna skupščina je končala svoje proračunsko zasedanje. Prihodnja seja se bo sklicala pismenim potom in bo razpravljala
o	zakonu o agrarni reformi.
X Novi zakonski predlog ministra za telesno vzgojo dr. Hanžeka predvideva obvezno telesno vzgojo za vso moško in žensko mladino do 20. leta starosti.
X Na sokolski konferenci v Beogradu so sklenili reorganizacijo Sokolstva.
X V Ljubljani se je začela akcija za zgraditev Panteona.
X Upravni svet Pokojninskega zavoda v Ljubljani je razrešen in je minister za socialno skrbstvo izdal nalog, da se čimprej izvedejo volitve za novo upravo.
—	V Avstriji se diktatorski kancelar Dollfuss vedno bolj približuje hitlerjevcem, kar je vzbudilo veliko ogorčenje med hajm-verovci, ki so naklonjeni habsburški obnovi. Z zmago hitlerjevstva v Avstriji bi odpadle zadnje habsburške restavracijske sanje, ker je geslo nacionalnega socijalizma Velika Nemčija od Hamburga do Trsta z vso podonavsko kotlino.
— Mussolinijev in Macdonaldov načrt je
ustanoviti iz štirih velesil v Evropi, Anglije, Italije, Francije in Nemčije >direktorij«, ki bo vodil evropsko politiko in svojo voljo diktiral malim državam, je propadel zaradi odločnega nastopa Male autante. Edina posledica teh skrivnih načrtov »rimskih zarotnikov« je bila, da je njihov namen izvesti revizijo meja pripeljal še Poljsko v krog Male Antante, ki postaja s tem ena najmočnejših sil v Evropi.
— V Nemčiji je rajhstag izglasoval Hitlerju diktatorsko oblast za dobo štirih let. Od usodnega 5. marca do danes je novi režim odstranil vse sledove republikanske Nemčije. Edino še mednarodno židovstvo se upira rasistični revoluciji. Podoba je, da bo Hitler v prav kratkem času odstranil še Pa-pena in da bo nad Nemčijo zavladala čista fašistična diktatura.
— Japonci so postali silno objestni.
Zmage na kitajskih bojiščih so jih uverile, da se jim ni treba več bati nobene .sile na svetu. Ko so Nemci sedaj po njihovem izstopu iz Društva narodov zahtevali, da jim vrnejo karolinško in marijansko otočje, nad katerim se po izstopu iz DN izgubili mandat, je njihov vojni minister odgovoril: »Kdor hoče kaj od nas, naj si pride sam iskat.«
Jugo slovenska Matica, da bd skrbela za jugoslovanski živelj v tujini, kajti šele tedaj smo opazili, koliko našega naroda biva po raznih tujih državah... Za te naše ljudi je imela skrbeti »Jugoslov. Matica«, da jim poskrbi knjig lin jih po možnosti -podpira. Ustanovitev »Jugoslov. Matice« se je vršila z velikim pompom. V Mariboru — se spominjam — smo šli celo v sprevodu .po ulicah, vsa društva in vojaštvo... Začele so se ustanavljati pokrajinske organizacije in podružnice. In centrala v Beogradu. Ta centrala ni nikoli prišla do dela... Že takrat nam je bilo na misli, da bi bilo bolje ustanoviti za vso državo — Narodno Odbrano. Toda predvojni duh Narodne Odbrane je bil tako silen, da so se nekateri »Jugoslovana« tega imena celo po vojni — bali... Kaj bi se ga ne... Saj so bili ti ' »Jugoslovani« med * denuncijanti, ki so prisegali pred avstr, sodišči, da je ta ali oni Slovenec nosil — prstan Narodne Odbrane. Dasi so bile take stvari že same po sebi nemogoče — ker Narodna Odbrana sploh prstana ni imela — (in kdo bi ga nosil, da bi izdajal samega sebe?!) vendar so prisegali in so postali po vojni narodni poslanci, župani in ugledne javne osebe... Zato niso marali imena Narodne Odbrane, ker niso ljubili — njenega duha. A v centrali niso marali »Jugoslovanske Matice«, ker jih je .preveč spominjala na take »Jugoslovane«. Zato se onostran Drine ni ustanovila niti ena podružnica, životarila pa je — Narodna Odbrana... Vse prizadevanje, da se združita obe organizaciji, je bilo brezuspešno'...
»Jugoslov. Matica« je nekaj časa vzorno delovala, le kmalu se je viidelo, da je bilo to slabo rojeno dete; da je prišla med nas tedaj Narodna Odbrana s svojim pravim duhom, morda bi bilo drugače. Zagrebški in splitski pokrajinski odbor sta bila precej agilna in sta še... Ljubljanski je bil razpuščen in sedaj bo baje »Branibor« prevzel njegovo delo. Razmere so se med tem zelo izpremenile, ntnogo podružnic je zaspalo, svetovna kriza je objela tudi naše izseljence na Westfalskem in v Ameriki. Pomoč je potrebna povsod. Delo za Jugoslovane v tujini je naša narodna dolžnost. Vsi narodi skušajo pomagati svoj-
cem v tujini. Naša javnost se bo gotovo rada odzvala povabilu društev, ki skrbe za to pomoč ...
A to je vse zopet ono društveno življenje, ki smo ga bili vajeni pred vojno. Nam pa gre za, duha Narodne Odbrane. Kajti Narodna Odbrana je več nego društvo... Res je, da se je delo Narodne Odbrane po vojni iz-premenilo in je zavzelo drugačne oblike — a duh se ni izpremenil... Duh Narodne Odbrane je še isti kakor pred vojno, ko je družil preko vseh mej srca milijonov, pripravljenih na vsako žrtev. Delo Narodne Odbrane gre danes preti vsem za čiščenje javnega življenja, za uveljavljenje narodnih sil v vseh oblikah našega narodnega življenja, za socialni preporod vsega jugoslovanskega naroda, za zdravo, pravično in pošteno moderno ureditev državnega in gospodarskega življenja, ki naj omogoča srečo in zadovoljstvo čim večjemu številu Jugoslovanov na domačih tleh
—	a duh narodne odbrane mora voditi vse naše dejanje in nehanje, temu duhu mora služiti vse naše čustvovanje, v tem duhu moramo delati in ustvarjati svojo bodočnost.
Morebiti ni zdravo, če se narodno življenje preveč obremenjuje z društvi. Nastane razcepljenost in tu in tani celo nepotrebna konkurenca. Tudi opažamo, da čimdalje bolj primanjkuje javnih narodnih delavcev. V splošni borbi za obstanek postajamo — egoisti. Sttara narodna požrtvovalnost (izumira. Prispevki društev padajo. Bilo bi treba vse spraviti v nekako zvezo, da si društva ne segajo v področja.
A duh Narodne Odbrane ravno tu zahteva le eno: zavedaj se svoje dolžnosti, ki jo imaš kot Jugoslovan, uveljavljaj povsod jugoslovansko misel, varuj narod in domovino pred vsakim napadom, bodi pripravljen na vse in vedi, da je tvoja sreča in usoda odvisna od sreče in usode tvoje domovine in države.
In tvoje slovenstvo te ne bo oviralo, da ne bi služil temu skupnemu velikemu jugoslovanskemu idealu — saj je bil duh Narodne Odbrane, ki je rešil in bo rešil — slovenstvo!
I. B.
Hovi Obilici in Sindjeliči
Popolno pogrešano je mišljenje, da je Kosovo samo nekdaj bilo in da je ze prešlo in da je sedaj še samo svetla točka v naši zgodovini. Kosovo živi, živi še danes med nami in mi smo še danes sredi njega. Danes ne govorimo več o njegovi osveti, ampak o borbi na njemu.
Jugoslovanski narod se stalno nahaja na Kosovem, samo razlika je ta, da ono stalno menja obliko, v kateri se kaže med nami. Naše današnje Kosovo je naš današnji mrak in neznanje, v katerem živi naš narod. Narodna neprosvetljenost, nacionalna nezavednost, strankarska in druga pretirana zapeljanost to so novi Turki, proti katerim se moramo boriti na novem Kosovem. To so eni vzroki novega Kosova, ki žive med nami, drugi pa žive izven naših mej, na severu in zapadu: Hitlerjanci in Mussolinijanci s svojim navalom na naš Jugoslovanski jug. Temota in neznanje našega naroda na eni strani ter hitlero-mussolinijska navala z druge strani, so novi Turki, ki jih moramo pričakovati na jugoslovanskem Kosovem in biti z njimi boj za jugoslovansko ime in svobodo.
Tako razume Narodna Odbrana naš današnji položaj. Ona išče v neznanih podeželskih učiteljih, dijakih, tudi v nacionalnih duhovnikih in v drugih skromnih delavcih privatne inicijative nove Obilice in Sindeliče, ki jih potrebuje današnje Kosovo, današnja borba za nacionalno in kulturno osvobojenje. Kakor je nekdaj Miloš Obilic prodrl preko turških mečev in kopij do Muratovega šotora, da ga pogubi, tako mora novi današnji Obilic, učitelj, duhovnik, dijak in drugi narodni delavec preko žalitev, zasmehovanj, ponižanj, krivic in drugih žrtev iti naprej, da iztrebi nezavednost, neznanje in zastrupljenost iz duše našega naroda. Kakor je nekdaj Sindelič pognal sebe in svoje tovariše v arak braneč svobodo novoustvarjene Srbije, tako mora danes narodmi delavec večkrat zatreti svojo družinsko in osebno srečo, bodreč iz dneva v dan narod k osvobojenju izpod moreče pesti nacionalne nezavednosti in strankarske zapel janosti.
Kulturna borba zahteva ravnotako junaštva nič manj kot vojna. Ni lahko biti dober sokol in strelec, predavati po mestecih in vaseh, kjer je vse polno zaničevanja, nerazumevanja, zlobe in zavisti, vztrajno se boriti za eno ali drugo plemenito misel narodnega preporoda, to pomeni biti junak. Delo v zadrugah 'in v društvih za narodno, telesno dn duševno zdravje je združeno z žrtvami, fizičnimi, duševnimi, moralnimi in materijalnimi. To velja predvsem za kraje izven naših mej, kjer oblast take delavce preganja, jih zapira po ječah lin jih goni pod vešala ter strelja v hrbet.
Kakor je dalo Kosovo s svojimi polomljenimi kopji in skrhanimi meči Obilica in ve-ličanstvena borba na Čegru Sindeliča, tako nam mora dati tudi sedanja naša borba proti našim novim Turkom nove Obiliče in Sindeliče.
Narodna Odbrana ne dvomi, da nam bo dal naš narod cel niz junakov v borbi s puško >in topom proti germano-italskim napadom, toda, Narodna Odbrana se ne zadovoljuje samo s tem. Ona tudi na današnje mirno stanje gleda kakor na vojno in zato zahteva tudi v tej borbi junakov.
S to svojo zahtevo Narodna Odbrana v polni meri naglasa, kako važna za domovino je borba, ki jo vodimo in kako slavno in častno je biti borec Narodne Odbrane.
I ntilafmnin nandine nilijtlt JOHNI
Hočemo lludi ravnih linii in neupognienih hrbtenic, hočemo vihre in borbe!
Konkurz Slavenske banke
Mnenje sodnih izvedencev Maksa Mautnerja in Janka Krušca o konkurzu »Slavenske banke«, predloženo sudb. stolu v Zagrebu 24. maja 1927.
(Nadaljevanje.)
Namen vsega tega je, da pridobi s pomočjo moralne garancije Trbovelj tem več vlog za Sla-vensko banko. In res je tam, kjer so Trbovlje najbolj znane, v Sloveniji, vir največjega dela vlog. V istem času, ko Trbovlje s svojo moralno g^mpcijo iščejo vloge za Slavensko banko, njen gospodar Landerbanka ne da nič za to moralno garancijo, temveč zahteva za vse obveze Slavenske banke efektivne vzroke v dejanskih vrednostih, katere morajo biti naložene pri nji na Dunaju. Od 19. marca 1925 je torej Slavenska banka brez-dvomna posest Trbovelj, v upravi sami pa se vsled tega nič ne spremeni, ker so končno iste osebnosti, ozir. isti zastopniki Lttnderbanke merodajni činitelji i nadalje tako pri Trbovljah kakor pri Slaveneki banki. Obljubljena stroga revizija stanja Slavenske banke in natančna ocenitev njenih aktiv v smislu komunikeja Trbovelj od 16, marca 1925 dalje je dala na sebe dosti dolgo čakati. Tekom celega leta 1925 prosi Slavenska banka pri pristojnih oblastih za dovoljenje, da odloži svoj občni zbor preko določenega roka. Šele 23. decembra 1925 se skliče občni zbor Slavensko banke, kateremu se predloži bilanca za leto 1924 in poročilo ravnateljstva od 7. decembra 1925. V tem poročilu se naglaša, da so poleg Landerbnake sodelovale tudi Trbovlje pri naj-vestnejši ocenitvi aktiv Slavenske banke. Ta vestna ocenitev je imela za posledico odpise:
pri vrednostnih papirjih Din 21,752.909-79 pri konzorčnih poslih Din 1,249.999'— pri dolžnikih	Din	27,483.228-83
Din 50,486.187-02
Za kritje teh izgub, rednih odpisov in dolžnega davka se je porabil celotni rezervni fond od Din 14,740.295 79, dočim je v bilanci izkazana izguba od Din 39,996.288-25, katera se je krila z odpisom delniške glavnice za 40 milijonov Din, torej od 100 na 60 milijonov dinarjev.
Generalni ravnatelj Avg. Praprotnik in njegov namestnik dr. Janko Kavčnik sta predložila pri svojemu izstopu iz banke 6. oktobra 1925 zaupnikoma Landerbanke, de Sezu in Csongradyju, memorandum, v katerem sta obrazložila takratno stanjo banke, po njihovih nazorih bilanco, sklenjeno s 30. junijem 1925. Po tej njihovi interni bilanci ni bil izgubljen samo rezervni sklad od ca. Din 15,000.000-—, temveč je razun tega izgubljenih še nadaljnih Din 53,541.347-95. Onadva kot najboljša poznavalca notranjega stanja Slavenske banke cenita izgubo za Din 13,549.059-70 višje kakor je to izkazalo ravnateljstvo nekaj mesecev pozneje v svojem poročilu od 7. decembra 1925. Kakor se vidi iz poročila zaupnika LUnderbanke dir. Csongradyja, je ta memorandum v tej obliki dejansko tudi bil predan. Toda iz poročila dir. Slavenske banke dr. Tomičiča se vidi, da je ta memorandum sicer bil preiskan, da pa sta zastopnika Landerbanke v ravnateljstvu in v nadzornem odboru Slavenske banke, dir. de Seze in prokurist Bleyer, te ocene proglasila za preveč pesimistične in jih nista hotela upoštevati. Toda brezdvomno je bil drugi razlog za to brezbrižnost; ta razlog je v našem trgovskem zakonu, ki za odpise, večje od polovice delniške glavnice vsled izgube, predvideva posebne predpise.
LSnderbanka, ki je nekoliko mesecev prej večino delnic Slavenske banke prodala Trbovljam, na osnovi veliko boljše cenitve ni hotela na dan s tako izgubo. Tem bolj, ker se stanje v teh prošlih par mesecih ni moglo veliko poslabšati. Nasprotno, Trbovlje in LSnderbanka še nadalje iščeta pota in načine, da si pridobita s svojim
imenom za Slavensko banko zaupanje. Kakor se vidi iz poročila zaupnika Landerbanke dir. Cson-gradyja in poročila dr. Tomičiča, je postavljen v činu generlanega ravnatelja Slavenske banke dotakratni namestnik generalnega ravnatelja Ju-goslavenske banke Rudolf Piltz in to na podlagi posebnih priporočil. Ta priporočila dir. Piltza potrjujejo tudi njegova pisma od 10. septembra 1926, poslana na dr. Branka Arha in 22. oktobra 1926 na ravnatelja Slavenske banke, ker se on v teh pismih poziva na posredovanje merodajnih Čini-teljev v Beogradu. Ob enem on v teh svojih pismih vso krivdo za nastali polom vali na Lttnder-banko in Trbovlje kot upravitelja bančnega poslovanja, katera danih obljub nista držala.
Na 2. vprašanje.
Odgovarjaje na drugo vprašanje si dovoljujeva opozoriti na najin odgovor glede tretjega vprašanja. Iz teh pojasnil se vidi, da sta Lfinder-banka, oziroma od 19. marca 1925 Trbovlje, ki sta glede njihovega zastopstva v Slavenski banki popolnoma istovetna, ker vedno nastopajo iste osebnosti, brez dvoma vodila.
Celotno poslovanje Slavenske banke. Ponavljava, da je vedno v Slavensko banko določeni ravnatelj Lftnderbanke, Franjo Cs6ngrady, imel pravico veta proti vsakemu sklepu uprave Slavenske banke Ln da so v sindikatu za delnice Slavenske banke, katera je reševala po svojih opravkih Slavenske banke, stali 4 glasi Lfinder-banke proti dvema glasovoma ravnateljstva Slavenske banke.
V zapisniku ustmeno sklenjene sindikalne pogodbe o delnicah Trbovelj, napravljene na Dunaju 4. jan. 1924, je bilo dogovorjeno ined drugim po zastopnikih Lfinderbanke, Fl. Pojatzi & Co., Dunaj in Slavensko banko, slednja zastopana po generalnem ravnatelju Avg. Praprotniku, sledeče:
»Članom sindikata je dovoljeno, da založijo svoje delnice (ki se nahajajo v sindikatu) pod sledečimi predvidenimi omejitvami.
Člani sindikata se s tem zavežejo, da v slučaju, če pride do take založbe nepreklicno in ob-
vezno, ne prevzamejo večjega lombarda od 50% vsakokratnega tečaja, v nobenem slučaju pa več od 5 dolarjev za delnico, člani sindikata se nadalje zavežejo, da bodo izposlovali dovoljenje in obveznost založnega mesta:
a) da bodo lombardirane delnice Trbovelj ostale v zalogi LUnderbanke z označbo založne pravice predujmitelja za lombard, tako da se s temi delnicami vezana pravica glasovanja more neovirano izvršiti od dotičnega Člana sindikata;
b) da bo predujmitelj Liinderbnake kot izvršni organ sindikata obvestil o vsebini lombard-ne pogodbe in ostalih na to se nanašajočih dopisih;
c) da bo predujmitelj zavezan, da v slučaju padca tečaja delnic Trbovelj prevzame odplačilo v tolikem obsegu, da s tem ne bo prekoračena najvišja meja predujma, kar pa se ima ravnotako zgoditi pri padcu, večjem od 5%;
d) da je LSnderbanka pooblaščena, da vstopi v ta predujmovni posel kot dolžnik na mesto dotičnega lombardnega dolžnika, da s tem prepreči z izpolnitvijo zaostalih obveznosti kako nevarnost za to posest delnic.
LSnderbanka je pooblaščena, da vsled tega v nevarnost dospele delnice Trbovelj prevzame v posest na račun sindikata, toda samo po sklepu odbora sindikata. Za obračunsko vrednost (kupnino) med sindikatom pa se ima smatrati por vprečni borzni tečaj zadnjih treh mesecev Qti dneva posredovanja sindikata z izgubo 20%-
Ta del sindikalne pogodbe je bila na kateri so vsakokrat, kadar je	hji„
prosila za kako posojilo pri ^^/»ndertanko opetovano priznane založne	delnice
za predujmljene zneske na te s*nd sejnih 7„ = Trbovelj. Pripomniti morava, da 'v «>;I™■" »P»;
nikih ravnateljstva Slavenske ^anke n kjer m siodn n t«m dn ie Ui sindikalna pogodba bila predložena ravnateljstvu Slavenske banke na skle-
nanie- ni na tudi sledu, da bi ravnateljstvo pozne-fe pooblastilo upravne ravnatelje na pristanek na te razloge v imenu banke.	(Konec	sledi.)
Z obhodov
Sarajevo
NAŠI EMIGRANTI
Čast nam je sporočiti, da je gosp. Benčič Frane, naš predsednik, predaval na tukajšnjem »Narodnom Univerzitetne o temi »Istra včeraj — danes in jutri.«. Predavanja se je vdeležilo mnogo meščanov, posebno pa naši emigranti. Uspeh je bil vrlo povol jen tako, da moramo biti tako materijalno kakor tudi moralno zadovoljni.
Gosp. Benčič je v lepem govoru najprej obrazložil problem svetovne emigracije in vzrok današnje emigracije. Primerjal je današnjo emigracijo z verskim progonom iz prejšnjih časov, ko je veljalo načelo: »Cuius regio, eius religtio«. Potem je prikazal dve rimski morali. Rimsko fašistično misijo, kako bi hotela reorganizirati ves planet in ga postaviti na nove temelje, a sam Rim napraviti duhovni center vsega sveta, iz katerega bi sijala nova resnica in nova pravda.
Dalje je prikazal Istro in Goriško kot slovanski zemlji, dr. Jurija Dobrilo, zadrugar-stvo od ileta 1848 do 1914, sedanje ekonomske prilike ter Pulj in Bazovico. Primerjal je še antifašistično emigracijo in našo.
Krani
SLAVOSPEVI TUJERODCEV HITLERJU V KRANJU
Pred nekaj dnevi pridem v neko kavarno v Kranju, kjer mi takoj pade v oči neka zelo razburljiva nemška družba. Ker sem slišal nekaj opazk čez nas Slovence, kakor tudi Slovane, sem postal bolj pozoren. Na ža-losrt, da nisem mogel razumeti vseh besed, pač pa razumel: »Wir brauchen kein koridor, die Polen mussen veg, wiir werden die Polen ausradieren«. Tudi naše meje jim niso bile prav po volji itd. Med njimi se je najbolj odlikoval nekdo, ki še nima dovoljenja bivati v našii državi. Zato naj se ga izžene nazaj v Hitlerjev raj. Imamo pri nas še mnogo takih ljudi, ki staHno zabavljajo nad Slovenci, tudi te bi se spodobilo, da se jih izžene tja, kamor spadajo.................
Imamo pač še v Kranju ljudi, ki dajejo hijerodcem pred domačimi neko prednost, zakaj to? V Kranju kot napredni metropoli Gorenjske bi pač morali gospodje industrialci Paziti, kakšne ljudi vzamejo v službo.
Proč s takimi ljudimi, ki jedo naš slovenski kruh in zasedajo najboljša uradniška mesta, a prt tem stalno zabavljajo čez naš narod. Pri nas še nimamo mesta, ki bi se imenovalo Berlin.
Poljanska dolina
KJE JE SMRAD IN GNILOBA?
Zadnjič je neki g. dopisnik omenjal, da ni vse v redu v »deželi Danski«, ker »tam doli in okoli« prirejajo nočne sestanke. Temu vendar ni zameriti, ker bil je predpust, ko je navada, da se »larfe« primerjajo, katera komu bolj pristoja. To se ne dela opoldne pri belem dnevu. Vsekakor bi pa bilo potrebno, da se gniloba očisti, pri čemer bi bilo potreba gorjače, velike metle in poštene brce in sicer pri:
Narodnjakih, ki se trkajo na svoja narodna prsa, a menjavajo obraze ob vsaki priliki, kot da bi bil vedno predpust.
.'Jugoslovanih<, ki so volili, da bi dosegli visoke službe.
Brumnežih, ki ob vsaki priliki zavijajo k nebesom svoje hinavske oči, varajo Boga 'n se iz njega norčujejo.
>Vzor«-katoličanih, ki molijo javno sredi v&si, dasi vedo, da je to posel drugih, ki so ** to poklicani.
Poštenjakom pa, ki so ostali to, kar so kili, ne ozirajoč se na desno ali levo, pa vsa čast, ker pri teh imamo še zaupanje.
Pri enih, t. j. tistih, ki so bili pri podpisovanju preveč »nadležni«, naj se v porabi velika metla, da bo vse dosegla, ter brca, ki tudi za egalom doseže. G. dopisnikom, ki j>m je za »red in snago« v deželi Danski, priporočam, da napravijo pohod in prebrskajo vse kote. Država čez vse!
Tudi Pohodovec.
Nevo mesto
PRIMERNA SPREMLJAVA
V soboto dne 18. marca t. 1. se je predvajal v tukajšnjem Sokolskem domu prvi Jugoslovanski fiUm: V kraljestvu Zlatoroga. Povsod se je ta fiim predvajal s slovensko glasbo, a tu pri nas — pa še v Sokolskem domu pa je bil predvajan ob spremljevanju nemške in italijanske glasbe. Ne vem komu je bila ta glasba tako všeč — to hočemo vedeti.
NE MORE POZABITI
V pondeljek, dne 20. marca okoli 10. ure 'fvečer je gospod S. W. v Kapiteljski ulici iniel na oknu svoje hiše rad/io, ki je na ves glas igral staro cesarsko pesem, če dotični gospod hoče poslušati to himno, naj gre na Dunaj in naj jo tam posluša, kolikor jo hoče ali
pa naj se zapre v svoje stanovanje in naj ®8lm za isebe posluša, če mu je tako pri ^bu.
NAPIŠITE »FRIZER«
Gospoda Križkata, brivca v Novem me-
prosimo zadnjič, naj odstrani svoj Teklam-C napis: Friseuir. Mislim, da ga bodo stran-5® vseeno posečale v istem Ševiilu kot do-^aj, če bo imel slovenski reklamni napis.
»JUGOSLOVANSKA« IZLOŽBA
Tukajšnjo podružnico Jugoslovanske tiskarne prosimo, da takoj odstrani tiste nemške koledarje iz svoje izložbe, ker imamo dovolj slovenskih revij, ki j.;h lahko razstavi.
»DRAGOCENI« SPOMINI
V	vasi Brusnice blizu Novega mesta je na cerkvi vklesano z zlatimi črkami: Cerkev 50 let opuščena, leta 1898. prenovljena v proslavo 60 letnice mašništva papeža Leona XIII. in 50 /letnice vladanja Celarja Franca Jožefa I.
Ta spomenik pa so lansko leto še obnovili in prebarvali. Prosimo dotične gospode, da to ploščo takoj odstranijo, ako nočejo, da jim bomo drugi to delo storiLi.
Koprivnik pri Ko 2 e vi u
GROBNI GLASOVI S KAJMAKČALANA
Črni oblak italijanskega in nemškega fašizma se je pojavil na firmamentu evropske politike. Goni ga neusmiljeni revizionistični veter. Na horizontu mira se polagoma potaplja razorožitvena konferenca, ki nas zapušča v mraku negotovosti. Skozi ta mrak prodirajo tužni glasovi naših padlih herojev s Kajmak-čalana:
-	Bodite nam dostojni potomci! Ohranite nam našo lepo, drago Jugoslavijo, za katero smo mi žrtvovali svoje življenje. Bodite nam hvaležni in poslušajte naš grobni glas, jugoslovanski sokoli! Zberite se vsi okoli s slavo ovenčane jugoslovanske zastave in nesite jo, kakor smo jo mi nesli, k slavni zmagi. Sledite verno našemu kralju, ramo ob rami, kajti samo na ta način boste dokazali, da so naša prsa jačja od revizionističnih bajonetov, nam pa boste omogočili, da nadaljujemo svoj sladki sen, ki se ga spi edino v rodni zemlji.«
S solznimi očmi in z junaškim srcem poslušamo mi nacionalisti to tužno grobno pesem, ki doni skozi težko atmosfero današnje-ga časa. Trdno smo se odločili, da položimo svoja življenja na oltar domovine.
Toda na žalost, odmev te pesmi s Kočevskega kota je popolnoma nasproten. Ta odmev je sličen tisti pesmi »Deutschland, Deutschland ...«, samo glasi se nekoliko bolj nervozno. ^Vsi njihovi pogledi so usmerjeni proti Nemčiji, z odprtimi ustmd poslušajo zvonjenje »zvona« na nemških cerkvah, ki oznanja vstajenje nove Hitlerjeve Nemčije. Vse noči poslušajo radio, ki prenaša Hitlerjeve govore. Z nogami in rokami tolčejo v znak veselja in odobravanja. Neki gospod javno govori, kako se jugoslovanske meje že zasedene od italijanskega vojaštva in da je Hitler že vse pripravil, kako bo rešil Kočevarje. Takšna gospoda zavzema .pri nas visoke položaje, tako da smo mi Slovenci od njih odvisni in da moramo še danes v svobodni državi čutiti njihov bič. Njihovo geslo je: »zaslužek damo le tistim, ki niso nacionalisti, sokoli«. Zato zahtevamo, da se to gospodo že enkrat definitivno pomede in izžene tja, kamor spada.
Zagorje
OBUPEN POLOŽAJ JAVNEGA GOSPODARSTVA RAZNIH SOCIJALNIH IN KULTURNIH USTANOV TER VSEGA OSTALEGA
PREBIVALSTVA
Nekajkrat se je pečal Pohod o stanju v naših rudarskih revirjih. Priznati se mora, da na način, ki je edino pravilen, ker se ne poslužuje demagogije in praznih fraz, temveč slika položaj tak, kakršen je in navaja popolnoma pravilno rešitev iz tega obupnega položaja.
Kraj, ki je danes najbolj prizadet dzmed vseh rudarskih revirjev, je gotovo Zagorje. Zato hočemo obrazložiti, s kako silnimi tež-kočami se bori naše javno gospodarstvo, kako propadajo oziroma životarijo različne institucije.
Občinsko gospodarstvo je zašlo radi znižanja družbenega davka TPD od 361.065 na Din 215.221 to je v škodo občine za Din 145 tisoč 834 v nezdržen položaj. Ako se k tej izgubi prišteje še primanjkljaj iz prošlega leta v znesku Din 200.000 vidimo, da je občina končno pasivna in ji tega zneska pri današnjih razmerah nikakor ni mogoče dobiti. Občinska uprava ima velike težkioče ter ne more sestaviti proračuna za 1. 1933. Edini način, da bi se mogel sestaviti občinski pro-račim, se pravi, da bi se kril lanski primanjkljaj in se nadomestil zmanjšani znesek druž-binega davka, bi bil v tem, da bi se občinske davščine povečale nad 300%. Seveda bi bil ta način kalkulacijsko mogoč, privedel pa bi do neizbežne katastrofe vse pridobitne sloje. Nešteto prošenj, spomenic in peticij je že storila občinska uprava na merodajna mesta te-■Rom zadnjih 5 let, da bi se ključ, po katerem se seli družbin davek, osnoval na pravilnejši podlagi, toda do sedaj je bilo vse brezuspešno.
Ako primerjamo, da je deležno mesto Ljubljana 20% družbinega davka radi tega, ker se tam nahaja centrala TPD, nima pa nika-kih socdjalnih in kulturnih dajatev, ki bi 'izvirale iz te industrije. Če pa pogledamo, da ima občina Trbovlje ca 70%, vidimo, da je ključ, po katerem dobi občina Zagorje samo 6%, docela krivičen. Ravno radi tega, ker je zagorska občina deležna samo malenkostnih dohodkov družbenega davka, vidimo, da ji je nemogoče, da bi odgovarjala oziroma ustregla vsem kulturnim in socijalnim zahtevam, ki so relativno v Zagorju največje in izvirajo izključno iz te industrije, če bi se vzelo pri razdelitvi družbinega davka kot osnova delovne mezde, bi potem .pripadalo naši občini ca 16% družbinega davka. Upoštevati je pa tudi, da je to danes edina industrija, ki še
obstoja v Zagorju, ker se je steklarna pred leti izselila drugam, apnenice pa le delno obratujejo. Neizbežna posledica tega bo, da bo morala občina, ako bo hotela doseči ravnovesje v proračunu, istega zmanjšati tako, da bo znosljiv tudi za naše pridobitne kroge.
Za pravilno razumevanje položaja je treba naglasiti, da je Zagorje nad 80 let star industrijski kraj, katerega prebivalstvo tvorijo v pretežni večini poklicni industrijski delavci že skozi par generacij. Poglejmo nekoliko sliko razvoja posameznih industrijskih panog. Vsa industrijska .podjetja TPD steklarna in 4 apnenice so zaposlovale še v 1. 1925 nad 2100 delavcev s približno 4000 družinskimi člani. Razen tega je bilo zaposlenih na 100 razr nih obrtniških in trg. pomočnikov. Iz tega je razvidno, da je vsa ta velika armada naroda, čeprav pod težkimi pogoji, do 1. 1925 živela vsaj deloma človeku dostojno življenje. Takoj po tem letu so se pričele redukcije, ukinjenje dragonjskih doklad in nab. prispevkov, sledila je tehnična izpopolnitev rudniških naprav, ki naj bi pospeŠiila blagostanje, je pa nasprotno brezposelnost še povečala. Steklarna je popolnoma ustavila obratovanje, vsled česar se je nad 250 steklarskih delavcev preselilo deloma v Hrastnik, Paračin in Rogatec. V breme. občine je pa ostalo nad 30 onemoglih steklarjev z njihovimi družinami. V začetku leta 1933 je bila slika še tem obupnejša, saj je bilo pri rudniku razlika v zaposlitvi skoraj 880 delavcev, k temu pa moramo še prišteti nad 200 brezposelnih apneničarjev, steklarjev in obrtnih pomočnikov, z njihovimi družinskimi člani, pa dobimo nad 3000 ljudi iz Zagorja in okolice brez .pravih sredstev za življenje. Od teh jih je nad 500 s ca 1000 družinskimi člani, ki nimajo nikakih sredstev, ter so odvisni od javnih dajatev. Toda tudi to število še ni končna slika, ker je treba k temu še prišteti okrog 220 staroupokojencev vdov in sirot, novoupokojencev je nad 370 s 300 do 600 Din pokojninami.
Upoštevati pa je treba tudi vse one zaposlene, ki jim ob sedanjem delu pri rudniku zaslužek ne zadostuje niti za skromno preživljanje. V marcu je obratoval rudnik le 9 delavnih dni. Če računamo povprečni gosposka šiht rudarjev po Din 38, nekateri zaslužijo še manj, le majhen procent, ki zasluži nekoliko boljše, dobimo de Din 342'—. Treba je pa še odšteti niihove socialne dajatve od 80 do 120'—, jim tako ne ostane niti za preživljanje enega tedna. Nezadovoljstvo vsega prebivalstva je skrajno naraslo!!!
S pričetkom pomladi se je zaposlilo pri javnih delih manjše število brezposelnih delavcev, ki se bodo menjali vsake 14 dni, da bo prišlo večje število teh nesrečnikov do skromnega zaslužka in kruha. Tako se bo stanje števila brezposelnih v kraju začasno znižalo za ca 100 ljudi. Delno se je zadnje tedne tudi započelo z delom pri apnenicah TPD, ter se čaka z upom, da se bo v celoti zaposlilo ca 50 ljudi, ki so bili v jeseni reducirani. Skrajno obupen je položaj v kraju in okolici in se s tem tudi ni zadostno izboOjšal ter je možnost preživljanja brezposelnih odvisna še nadalje samo od podpor iz javnih sredstev.
Tudi kriza pridobitnih krogov je tako silna, da je mnogo obrtnikov, ki nimajo nikakih sredstev za preživljanje.
Spričo t^ešnega položaja ni čuda, da se je pretekli mesec strnilo na protestno zborovanje vse prebivalstvo Zagorja in okolice, kjer je nad 4000 glav broječa množica zaklicala vsem merodajnim, da je mera bede in obupa polna do roba. Vsa ta tisočglava množica je zahtevala samo dela in s tem kruha, ker njo ne brigajo odnošaji med državo iin TPD, ono zahteva, da se tudi našemu človeku pusti možnost obstanka in življenja, rešitev problema TPD pa prepušča državi, ki je zato poklicana in jo bo vedno tudi podpirala. Radi tega je popolnoma pravilna izjava nar. poslanca g. Mravljeta podana na tem zborovanju, da naj TPD žrtvuje za omiljenje te bede letošnje dividende in še pridene nekaj milijonov iz prejšnjih let. Mi bi k temu pristavili še to, naj bi se znižale herendne plače visokih upravnih uradnikov in naj bi se tudi ti prebitki porabili za najbednejše.
Z enako upravičenostjo pa prosimo tudi banovino, da pri razdelitvi zneskov za javna dela nakloni večje zneske, kot do sedaj. Zato kličemo merodajnim, ki so o razmerah dovolj poučeni, da ob 12. uri ukrenete za dobrobit naroda in krajev ter pokličejo na odgovor vse, ki so krivi današnjega obupnega stanja.
Laško
NACIONALNA ZAVEST, KJE SI?
Nekdanji »Markt Ttiffer« je izginil ob prevratu in iz nekdanje postojanke > D ranga nach Osrten« je postala ena najjačjih postojank Jugoslovanske miselnosti. Dvoglavi avstrijski orel se je zarili z zlomljenimi peruti
v	grajske razvaline nekdanjih avstrijskih grofov in na sinjem obzorju je razprostrl krila »Sokol«, ta simbol slovanske sile. Na kle-čeh razbitih, proti vzhodu stremečih valov, pa si je zgradil gnezdo, kot simbol zmagoslavja in v večen spomin poanim rodovom na hrabre sinove nače rodne grude dn na potoke krvi, ki so jo le-ti prelidi na oltarju domovine za spas nacije in domovine.
To ponosno gnezdo, ta monumentalen dom je pod streho; niso se strašili naši Sokoli in Sokoliči niti materijelnih niti fizičnih žrtev za dosego tega cilja. Toda oster veter svetovne gospodarske krize je zavrl polet našega Sokola in usahnili so viri za smotru dostojno notranjo opremo tega doma. Mestna občina je priskočila na pomoč s podporo Din 100.000, približno toliko pa še manjka do trenutka, ko bo zaplapolala Taz dovršenega doma jugoslovanska zastava. Iskajoč izhoda iz tega težkega položaja, se je obrnil Laški Sokol na vse občine v oeli državi s
prošnjo, da priskočijo na poanoS vsaka s prispevkom vsaj 20 dinarjev.
In glej čudo vseh čudov! Dočim so se temu klicu odzvale v častnem številu občine iz Datlmacije, Bosne in Hercegovine, Hrvat-ske in Srbije, je v celi dravski banovini prispevalo k temu gradbenemu fondu vsega skupaj 12 občin.
Po pravici se vprašamo, kje je večja bratska ljubav? Pri naših bratih tam doli ob bregovih Adrije, Kolpe, Donave, Vrbasa in Drine, ki so neprimerno več trpeli pod grozodejstvi svetovne vojne, ali pa pni nas Slovencih? Kakor nam prednji podatki pričajo, še vedno mnogi ne čutijo, da smo vsi sinovi ene majke Jugoslavije, in da nam mora biti brat mio, pa koje vere bio. Ne! Tako daleč nas še ni razsvetlil sv. Duh! Toda čas hiti in upajmo, da bedo prišle tudi za Slovence skoraj Binkošti.
Menimo, da ni treba klicati v spomin Goigote vseh onih nacionalnih borcev, ki se
v	dnevih najhujšega terorja niso strašili ne konfinacij, ne ječ, tvegajoš celo življenje, javno priznavajoč svojo jugoslovansko miselnost; smatramo pa, da je dolžnost vseh zavednih Jugoslovanov, da se tem borcem oddolžijo s tem, da jim priskočijo na pomoč pri gradnji monumenta nacionalnega zmagoslavja.
V	vzjpodbudo tega se vprašamo samo: Nacionalna zavest, kje si?
Krško
SPOMINSKA PLOŠČA
Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Krškem priporočamo, da odstrani v gasilni stolp 'vzidano spominsko ploščo, ki oznanja, da je bil stolp postavljen in podarjen društvu v spomin petdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa I., zlasti še, ker je tudi pred leti prepleskani nemški napis na plošči še tudi prav lepo čitljiv. Dobrodelnosti g. Hočevarjeve, ki je podarila ta stolp, naj se društvo oddolži na kak drug način, ki ne bo v zvezi z obletnicami našega suženjstva.
NEMŠKUTARJENJE
seveda tudi v Krškem dosti zadovoljivo uspeva. Je to, kot menda povsod v čisto slovenskih krajih, pred vsem privilegij dam. Nekatera narodna dama misli, da se pomembnejših, važnejših stvari ne da povedati v tako plebejskem jeziku, kot je slovenščina. Tudi moški spol ni popolnoma izvzet tega očitka, saj imamo celo ljudi, ki se včasih radi pohvalijo, da oni pravzaprav niso Slovenci, temveč »Prajzi«. Tem prajzom svetujemo, da se čim-prej javijo Hitlerjevim napadalnim oddelkom.
Sladki vrh ob Muri
NEMČURSKA NEPOBOLJŠLJIVOST
Dne 18. t. m. je umrla v naši občini neka žena Slovenka, ki sicer ni bdla zavedna, pa vendar se ni sramovala svojega slovenskega materinega jezika. Pri pogJebu se je seveda molilo nemški. Naši nemčiirji sploh molijo nemški pri pogrebu in jih to nič ne moti, če je bil pokojni ali pokojna Slovenka. Tega izzivanja mora biti konec! Ako umre Slovenec, so mora absolutno moliti slovenski, saj se dobi v občini tudi takšen, ki zna slovenski moliti. Pristojna oblast pa naj prepove onim dvem hujskačem, ki že naprej mislita na nemško molitev za slučaj, če se pokoplje Slovenec. Mi nočemo nič drugega kot pravico.
Pri tej priliki moramo opozoriti pristojno politično oblast na to, da nemčurji tudi pogrebe izrabljajo v svoje politične svrhe, posebno če katerega našega državljana pokopljejo na oni strani državne granice. Evo en krasen primer!
Pred leti je umrl v tukajšnji občini črno-vojnik, ki je bil Nemec. Pred smrtjo je zahteval, da ga pokopljejo v Avstriji. Po zakonu je seveda to dovoljeno. Na dan pogreba je prišla komisija in nato se je pomikal pogreb črez Muro v Avstrijo. Kaj mislite, kdo je pričakoval našega jugoslov. črnovojnika onstran meje? Nihče drugi kot četa avstrijskih heim-verovcev in godba. Ti heimverovei so spreta-Ijali našega jugoslovanskega črnovojnika do groba, kjer je imel njihov poveljjnik ob grobu govor in nato so oddali še častno salvo v zadnji pozdrav jugoslov. črnovojniku.. če je bil pokojni jugoslov. čmovojnik tudi član avstrijske Heimwehr se ni moglo doznati. Pri tem pogrebu je seveda drvela cefla občina v Avstrijo na ta pogreb.
Za slučaj, da se kateri naš občan da pokopati onstran meje, je absolutno potrebno, da se vsem, razen ožjim sorodnikom, prepove prehod čez mejo.
Le tedaj se bodo ljudje počasi poboljšali, ako ne, pa bo šlo vse po starem dalje.
Ako se ljudje sami nočejo zavedati, ali se ne morejo zavedati, katerega naroda sino-
vi	in hčere so, je zato tu naša oblast, ki mora vse nedostatke, ki oviirajo naše nacionalno delo, odpraviti.
NEPOTREBNI NAPISI
Ob cesti Velka — Zg. Radgona, ki teče skoraj ob meji, zagledaš na Velki znamenje, in pod njim nemško gotiško pisavo, ki pravi, kako se je pred leti neki nemški cmureški Purgar povozil. Nekaj korakov daije zagledaš kriz in na njem zopet tablo z nemško molitvijo. Podajmo se na ono stran in potrudimo se dobiti slovenski napis pri kakšnem znamenju ali kapeli — zastonj bo tvoj trud. Iz tega »ledi, da tudi nam ni treba trpeti ob taki prometni oesti znamenj z nemškimi napisi. Politična oblast ukreni potrebno, da se na teh dveh znamenjih postavi slovenska mollitev in nemška odstrani.
živi samo od naročnine I
Praznik delavstva in nacionalisti
Karteli
Kakor smo le poročali v našem listu, se viši 13. 14. in 15. maja v Ljubljani velika proslava 251etnice obstoja pokreta narodnega delavstva. Za to proslavo se zanima danes že široka javnost, oni nacionalisti pa imamo naravnost dolžnost, da se zanimamo za to proslavo in da se ji v strnjenih vrstah pridružimo.
Naš delavec, ki se zbira danes okrog Narodno strokovne zveze, ni nacionalist dz koristi, on je prepričan nacionalist-idealist. Tej ideji se ni izneveril skozi vso dolgo dobo 25 let. V času, ko je biilo nevarno izkazovati svoj nacionalizem, se naše delavstvo ni ustrašilo prav nobenega in je smelo ustanovilo svoj pokret 'in izpovedalo svoj čist nacionalizem in jugoslovanstvo. Razumljivo je, da ni šlo vse gladko. Pokojna stara Avstrija je prav dobro vedela, kaj pomeni novi pokret našega delavstva. Zavedala se je velike opasnosti, ki preti >D rangu nach Ostenc, zavedala, da bo predla Nemcem in Italijanom v Primorju in bivši Kranjski prav trda, če se ta pokret razmahne. In ni minulo niti dve leti od ustanovitve, ko je atrijska oblast že razpustila to organizacijo.
C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani je z odlokom št. 2868 z dne 22. avgusta 1910 razpustilo Narodno delavsko organizacijo v Ljubljani, češ, da je prekoračila svoj delokrog in ne odgovarja več pogojem svojega pravnega obstoja. Ta očitek je slonel na tem, da je vajeniška skupina NDO odposlala na Češko pozdravno brzojavko, v kateri je pozdravila češko mladež, organizirano v Narodno socijalni stranki, zlasti pa one mučenike narodnega socijalizma, ki trpe v ječah za svoje pravice. Brzojavka je končala z besedami »naj bi prišlo nam in njim po truda-polnih dnevih narodno in socijalno osvobo-jenje.« Takratno avstrijsko oblast je ta brzojavka tako zbodla v oči, da je bilo treba nekaj ukreniti. In znameniti baron Schwarz je izdal odlok o razpustu ljubljanske NDO.
Nacionalno delavstvo pa ni klonilo. Še vztrajnejše je šlo v borbo za narodove pravice. Ustanovilo si je takoj novo organizacijo in šlo na delo. V Primorju pa se je pokret neverjetno razmahnil in so od 1910 leta naprej pa vse do začetka vojne bili vsakdanji: pojavi po tržaški ulicah, da je narodno delavstvo v strnjenih vrstah manifestiralo za narodne pravice. Nepozabni ostanejo prazniki 1. maja, ko je narodno delavstvo koraka-
lo	v tisočih pod svojo troboj k o in s svojo godbo po tržaških ulicah. Tik pred vojno je bil Trst osvobojen tujega gospodstva in je v njem zavladal slovenski delavec. To zavzetje ni bilo brez žrtev. Mnogo krvi se je prelilo v
borbi za slovenski Trst, v borbi za narodove pravice.
In to naše delavstvo, preizkušeno v borbi za narodove pravice, proslavi 14. maja svoj veliki praznik. Ta praznik ne sme biti praznik samega pokreta, praznik ene skupine. To mora biti praznik nas vseh, praznik vse nacionalne javnosti. Pred očmi moramo imeti vselej velike nacionalne borbe našega delavstva pod Avstrijo in tudi v današnjih dneh in svesti si tega, moramo stopiti v eno vrsto s tem delavstvom in se mu pri prosla-
vi	pridružiti.
Naše narodno delavstvo je vsak čas in ob vsaki priliki pokazalo, da stoji v eni vrsti z vsemi onimi, ka izpovedujejo čisti in nepotvorjeni nacionalizem. Narodno delavstvo ni nacionalno od danes. Ono že dolga leta koraka v enotni nacionalni fronti in bo to pot hodilo tudi v bodoče. Narodno delavstvo je pred 25 leti krenilo svojo samostojno pot. Ni se odzvalo klioem internacionalcev, ki so obljubljali delavstvu zlate gradove in nebesa že na tej zemlji, narodno delavstvo ni hotelo v suženjstvo radi lepih fraz in sladkih besed. Ono je hotelo doseči tudi socijalno svobodo samo po narodnosti, ker se je prav dobro zavedalo, da je Nemcu in Italijanu pač vseeno, ali se slovenskemu delavcu dobro godi na tej zemlji ali slabo. Raje so delali na tem, da bi se mu slabo godilo, ker so mu pred očmi zasedali vsa boljša mesta. Zato je moral naš delavec poskrbeti sam zase.
14. maj letošnjega leta mora biti velik praznik nacionalne ideje, nacionalne samozavesti. Naše delavstvo bo prihitelo v trumah v nacionalno Ljubljano, da tu ponovi prisego, ki si jo je dalo pred 25 leti, da hoče kakor tedaj tako tudi danes in tudi v bodočnosti služiti le svojemu narodu. Jugoslovanski: nacionalisti smo poklicani, da se pridružimo tem množicam našega delavstva in se postavimo z njim v eno vrsto ter gremo ž njim v borbo za dosego skupnih idealov in ciljev.
Naj ne bo nikogar sram stopati v vrstah delavca. Delavec mora biti najbolj spoštovan stan, kajti ne smemo pozabiti, da je on stvaritelj vsega. Njegovo delo ustvarja, njegova moč je velika. Zato skrbimo, da bomo vsi nacionalisti vstopili 14. maja v kolo te velike nacionalne delavske družine in pokazali, da znamo visoko ceniti vsak nacionalni pokret in da znamo visoko spoštovati ustvarjajočo silo.
14. maj mora biti praznik velike nacionalne ideje.
14. maj mora postati vsenaroden praznik.
Slovenstvo v okvirju Jugoslovanstva
(Po predavanju dr. J. Cepudra na učiteljskem
zborovanju v Kranju 7. marca 1933.)
Drugo tako geslo je
IZMOZGA VANJE SLOVENIJE V PRID SRBIJE
Res je plačevala Slovenia pred letom 1929 ca 15 odstotkov vseh državnih davkov, dočim bi smela po številu svojega prebivalstva plačevati le kakih 8 odstotkov. Po letu 1929 pa je ta udeležba Slovencev na državnih dajatvah polagoma padala in danes ne presega 10—11 odstotkov. Slovenija je torej doplačevala težke milijone baš v časih bivših političnih partij, kar je tudi povsem razumljivo. Katerakoli slovenska partija je hotela priti v vlado, vsaka se je morala pridružiti eni ali drugi srbski partiji, ta je tvorila vedno večino in ni bil njen interes, da bi zaigrala svojo populariteto z jačjo davčno obremenitvijo srbskega davkoplačevalca. Šele ta-kozvana diktatura je začela polagoma izvajati ta za naše južne brate tako nesimpatičiii ukrep, šele sedaj se kaže sukcesivno padanje te naše svojčas previsoke obremenitve. Zal pa ravno Slovenci ne moremo pričakovati, da bi se znižala odstotna mera naših dajatev na odstotno mero našega prebivalstva, to je na dobrih 8 odstotkov. Zakaj ne?
Upravičeno lahko trdimo, da smo najbolj kulturen del naše države. Ko smo se Slovenci pod Avstrijo pritoževali, da nas država ne vpošteva tako kot Nemce, so nas Nemci ironično zavračali, da plačujejo oni več davkov z ozirom na svojo visoko kulturo, kateri ee slovenska kultura seveda ne da primerjati. Ta trditev je bila popolnoma pravilna in velja žalibog sedaj za nas, ker smo pač mi najbolj kulturni v tej državi. Pa se oglase učenjaki in trdijo, da Slovenija več plačuje državi kot pa dobiva od nje. Tudi to je ies, ker drugače biti ne more. Koliko znaša danes ta diferenca — o tem se da težko razpravljati, če ni na razpolago točnih številk. Gotovo pa ne gre za stomilijonske zneske, o katerih se tako rado debatira po gostilnah. Vendar pa ravno Slovenci tega vprašanja ne smemo obravnavati zgolj s stališča številk. Koliko bi radi doplačevali naše bratje iz Koroške in iz zasedenega Primorja, da bi sme-
li	posečati slovenske šole, poslušati slovenske pridige ter se posluževati svojega jezika v vseh uradih. Svoboda je dobrina, koje vrednost se ne da oceniti. Pa še nekaj drugega je, kar si moramo med seboj priznati. Slovenija v današnji obliki je za našo državo dejansko balast v zunanjepolitičnem oziru. Samo radi Slovenije mora računati naša država s sovraštvom Nemcev in fašistične Italije. Vzdrževati je mnego večjo armado, katero mora imeti. Idite med danes hvala
bogu že precej redke in prav nič uplivne pristaše velikosrbske ideje. Takoj vam bodo iznesli predlog na amputacijo države, seveda v tej obliki, da se Jugoslavija odreče predvsem Dravski banovini. In zakaj? Čemu naj bomo v sovraštvu z Nemci in Italijani, država brez Slovencev bo živela povsem mirno, ne bo nikomur v napotje ift ne bo mogla biti torišče nobenega iredentističnega gibanja, kajti Srbov in Hrvatov izven naše države ni toliko, da bi bilo treba radi njih izzivati konflikte z Madžarsko ali Romunijo. Oni bodo pri tem kazali na težike poraze, ki so jih doživeli v diplomatskih bitkah z Italijo in ne bodo pozabili omeniti zlasti koroškega plebiscita češ: »Slovenci so sami odlečili, da nočejo biti pri nas.< Kdor se hoče zgražati nad drugimi, se mora vživeti v njihovo miselnost. In ta miselnost Ve-likosrbov ima gotovo nekaj zase. Hvala bogu je obsojena na smrt predvsem po zaslugi našega vladarja, ki je bil in tudi ostane iskren Jugoslovan in ne priznava nobenih separatističnih ali amputaških stremljenj.
Ko govorimo o izmozgavanju Slovenije s strani naše države, pa ne smemo pozabiti še na eno ugodnost, s katero se tudi radi pohvalimo in ta je skrajna vestnost in sposobnost slovenskega uradništva. Vsled svoje vestnosti vrši slovensko uradništvo svoje posle skrajno natančno in tako plačuje Slovenija skoraj popolnoma točno vse one davke, ki so ji proračunsko predpisani, včasih celo še več. Rešitev bi bila premestitev našega uradništva v južne kraje in namestiteh hrvatskih in srbskih uradnikov pri nas. Kaj takega pa nihče ne bo hotel, najmanj eni, ki največ kriče o izmozgavanju Slovencev v korist Hr-vatske in Srbije.
Vse take pomisleke je treba trezno premisliti predno se jih servira neukemu ljudstvu, ki povsod rado pretirava in išče sovražnikov in nevarnosti najraje tam, kjer jih ni. Vsaj mi, ki nismo zaslepljeni po političnih strasteh in ambicijah, moramo ohraniti mirno kri ter morate posebno Vi, učitelji in vzgojtelj: naroda, poseči s trezno besedo povsod” tam, kjer je narod v sponah neodgovornih zavajalcev. To naše ljudstvo je dobro, nima pa one politične vzgoje, ki je potrebna za vsak narod, če hoče biti v resnici državen narod, torej ne le objekt, marveč tudi subjekt državne uprave in moči. Tega uspeha pa ne doseže s hujskanjem in zavajanjem ljudstva treba je živeti med narodom in čutiti z njim, vzgajati ga prijateljsko in napeljevati k spoznanju, ki mora tvoriti temeljno misel vsega našega bitja in žitja: Država nad vse, kritiz:ra.mo ministre, državno upravo in vlado, pojem države pa mora biti vzvišen nad vsako kritiko in nad vsak dvom.
(Konec)
Kaj res ni nikake pomoči, da se danes, ko je na vseh koncih in krajih kriza in pomanjkanje, ne more najti način, ter razgnati vse tvorce in izvrševateije kartelov v prosto trgovino. Koliko časa bo še trajalo izkoriščanje našega ljudstva od strani karteiistov? Karteli so absoluten diktat cen produkta na škodo konzumenta, torej splošnega narodnega gospodarstva in eliminiranje vseh onih dobrot, katere nosi prosta trgovina.
Mali pregled okrog kartela vijakov (Novi-
kromar). Zakovice za kotle	Art.	1.
1923. 1 kg	Din	11-02,
1924.	??	9-74,
1925.	99	12-98,
1926.	99	7-15,
1927.	99	7-15,
1928.	99	8-03,
1929.	99	8-37,
1930. ;,	99	837,
1931.	99	5-48,
1932. I. polletje 1 kg	Din	6'40,
1932. II. polletje „	99	5-99,
in danes „	99	8-80.
ali Art. 12. matice.		
1923. 1 kg	Din 28-—,	
1924.	99	22-37,
1925.	99	16-32,
1926.	99	14-,
1927.	99	14--,
1928.	99	12-15,
1929.	99	12-67,
1930.	99	12-41,
1931.	99	5-32,
1932. I. polletje 1 kg	Din	8'92,
1932. II. polletje „	99	8’06,
in danes „	99	13’44.
Zelo značilno je, da so bili zakovice št. 1 do polovice prešlega leta po ceni Din 5‘48 za
1	kg. Ker so se proti koncu leta 1931 združile štiri tovarne v kartel, so ceno takoj povišale od Din 5-48 na Din 6-40 za kg, t. j. za drugo polovico leta 1932, torej za okroglo 20%. Ker pa s tem, da so bile štiri tovarne že v kartelu, ni bila še popolna združitev, ker je manjkala peta tovarna t. j. fct. Lap-Finze iz Graza, so ostale štiri pritegnile še Lap-Finze in cena se je zopet zvišala oz. diktirala od Din 5‘99 na Din 8-80 to se pravi, da je v tretji periodi zvišala ceno za 60%.
Razumljivo pa je, da so te tovarne takoj ko so se združile v kartel prosile za povišanje uvozne carine ter so postopoma dosegle od treh let nazaj pri nekaterih predmetih celo 100%. Ta kartel je danes absoluten gospodar za te produkte v naši državi. Materi-jal, ki ga rabijo za izdelke, kupujejo izključno v naši državi in ta materijal do danes ni podražen niti za eno paro; pač pa so cene surovemu materialu od leta 1931 do sedaj stalno padale, tako da je danes razlika izmed cen, katere so bile proti koncu 1930 do danes cenejše za cca. 10 do 12%, dočim so se izdelki
od začetka leta 1931 pa do danes podražili za ca. 60%.
Uvozna carina od konca 1930 napram današnjim se je zvišala na korist kartelov med 50 in 100 odstotkov. Delavske mezde so s® tudi znižale. Iz prednjega je dovolj razvidno, da je tak kartel koristen (na škodo večini naroda), samo za nekaj izbrancev. Ne gre samo za privatno trgovsko blago, temveč ima miul-starstvo saobračaja kakor tudi ministarstvo vojne in mornarice veliko potrebo za te izr delke, ki je gotovo tako velika kakor za po-vatno trgovino. Kljub temu pa računa ta kartel pri državnih licitacijah 10 odstotkov dražr je kakor za privatno trgovino. V tem kartelu so sledeče tvrdke oz. tovarne: Braivillier i Urban iz Dunaja, ki je kupila tvomico vijakov v Koprivnici in Novem Sadu, žrebljarska združba Kropa, splošna stavbna družba Maribor, I. C. Vojnovič, Vič in Lap-Finze, Graz.
Veletrgovine z železom v Ljubljani o® morejo od tovarn naročiti železa drugače, kakor preko neke ljubljanske in neke celjske veletrgovine.
Železolivame, njih 7 po številu — ao tudi karteMrane.
Cementni kartel zvišuje ceno, popolnoma neupravičeno, saj se ni surovina kamen ničesar podražil, delavna moč se je pa še pocenila. Minulo leto se je vsled kartela podražil cement za mojo okolico cca. Din 400 pri vagonu in kakor se sliši, se je letos podražil za nadaljnjih Din 200 pri vagonu. Poleg tega pa se Trboveljski cement za Dolenjsko sploh več ne dobi ker so vse tovarne vsled kartela tudi rajonirane, tako, da imamo Dolenjci za enkrat na razpolago samo Splitski cement. Trboveljski se izjemoma dobi, a je za to izjemo zopet 200 Din dražji tako, da je faktično letos višja cena 400 Din pri vagonu.
Da je sladkor življenjska potreba, _ brez katerega danes ne moremo eksistirati, je vsem dovolj jasno. Razumljivo pa je, da so ravno radi tega tudi te tovarne za nujno postavitev kitajskega zidu okrog sebe, za izmozr gavanje celokupnega ljudstva v obliki zopetnega sladkornega kartela. Do nedavnega sta bili tudi državni tovarni v kartelih, kateri sta pa izstopili. Upali smo, da bede vsled tega cena sladkorju padla, a na žalost je ostala ista, da celo zvišala se je.
Poznam premožnega trgovca, ki je takoj po izstopu državnih tovarn hotel pri teh naročiti vagon sladkorja. Dobil je odgovor, da je to nemogoče, ker je prevzela tvrdka Sladkor v Ljubljani, zastopstvo za prodajo sladkorja. Tvrdka Sladkor je pa zopet kartel za se, preko katerega poedini trgovci ne morejo.
Navedel sem samo nekaj primerov, kakšna rak rana za naše gospodarstvo posebno pa v tako težkih kritičnih časih so karteli. To niso več stotisoči, to so milijoni in milijoni, ki se iztekajo iz skoro praznih ljudskih žepov v nenasitne blagajne.
Apeliram na gg. poslance in senatore, da stavijo nujni predlog kr. vladi za zakonsko možnost za takojšnjo razbitje vseh kartelov.
Jugoslovani, Narodna odbrana Vas kliče!
Film
nase ze
mlji
TRI PŠICE, MARKSISTI IN FASISTI
Naši preljubi prijatelji marksisti jo po-gruntajo. Vsako leto iznajdejo nekaj novega, kar bi moralo v masah »vleč«, pa ne vleče. Je že tako na tem grešnem svetu.
PTed časom se je pojavil njihov novii znak. Najpreje na njihovih listih, pozneje tudi v gumbnicah. V listih so se pojavile na črnem polju tri pšice, pozneje v gumbnicah tri ponikl.ane pšice. Ta znak je znak nemških marksistov in so ga baje dobili tudi naši sodrugi iz Nemčije, kajpak iz Nemčije, ker je tam prepovedan in da ne bi zaloge Bežale neizkoriščene, so se poslale v Jugoslavijo, da bodo dičile prsa naših internacionalcev.
Ko sem se zanimal, kaj naj te tri pšice pomenijo, mi je moj delavski tovariš pravil, da je ena pšica namenjena fašistom — o, Bog nas varuj —, druga kapitalistom in tretja današnjemu družabnemu redu. Kje je ta delavec to pobral, ne vem, najbrže pa so mu dali tako razlago, ko so inu svečano pripeli znak na prsa. Prav začudil sem se prvi pšici, ki že leti proti sovražniku, ki ga pri nas sploh ni. In ko sem delavca na to opozoril, je bil v sveti jezi še ogorčen, češ, kako morem trditi, da fašizma ni pri nas. Vse kar je nacionalno je fašistično. In proti temu je treba borbe, proti temu je treba orožja. Ker pa revolverji in kanoni pri nas niso še dovoljeni, se zadovoljujejo dnternacionalci zaenkrat s pšico. Tudi prav!
DOKTOR IVANA ORAŽNA GROB
Pri zadnjem obisku grobov pri Sv. Krištofu me je nanesla tudi pot k prijatelju, pokojnemu dr. Ivanu Oražnu. 'Zgovorni cerkovnik mi je povedal, da bo letos ta grob, ker bo šla tam čez nova cesta, prekopan. Osupnilo me je in nisem mogel verjeti, da bi se kuratorij, ki upravlja premoženje za visoko-šolce, ne spomnil, da je skrajni čas, da se prenesejo ostanki pokojnega dr. Oražna in vsa Auerjeva rodbina v novo grobnico k Sv, Križu. Ali bi bil mogel še posebej v testamentu določiti, da se naj zemeljski ostanki, ko bo čas za to, preneso v novo grobnico k Sv. Križu in uredi primeren spomenik? Dali ste mu nekje na periferiji po njem ime-
novano ulico in Bog ve kak napis bi danes nosil dom v Wclfovi ulici, da ni besedilo sam naročil? Skrbite vendar, da se iz velikega premoženja žrtvuje par tisočakov in počastite njegov spomin s skromnim grobom pri Sv. Križu. Ali pa povejte javno, da njegovi ostanki niso vaši da fakulteto, oziroma upravo njegove zapuščine nič ne brigajo. Morda se bo našel kdo, ki bo priredil zbirko od hiše do hiše, od reveža do reveža.
Ali bi ne bilo bolje, da bii mesto velikodušnega darila medicinski fakulteti, uresničil svojo staro idejo ter napravil dobro fun-dirano ustanovo za nezakonske otroke? Gotovo bi bil našel pri teh otrocih več hvalež-no srti. kakor sedaj.
KMEČKO JUGOSLOVANSTVO V PRAKSI BREZ MEŠETARJEV IN DIREKTORJEV.
Tekom enega meseca so kmetje iz okolice Kranja naložili nad 100 vagonov krompirja za južne kraje. Večja beogradska tvrdka pa ni poslala k nakupu in izplačilu krompirja direktorja, ki bi odnesel večji del dobička na dnevnicah, ampak brihtnega kmečkega dečka v narodnem odelu s ša^kaco. Ta dečko, ki bi ga domišljava mestna ulica smatrala za brezposelnega, izplačuje stotisooe dinarjev našemu kmetovalcu za krompir.
Ali ni tu najlepši primer, kako je treba trgovati z roko v roki z našimi brati z juga. Kaj dobro se razumejo naši kmetje s simpatičnim Srbijanoem brez vsakega mešetarja. Pa bi. hoteli gospoda neko republiko domače deželice. Kmetu pa ne prija, ker ve, da j® edini izhod le na jug. Nikdo ne more zanikati, da baš kranjska industrija živi od juga, le vprašajte od majhne do velike tovarne, kam gre vse blago, pa doste slišali, da v srbske kraje. Zal, da imajo naši ljudje v tej industriji le borni kruhek, toda davek plačuje, kdor kupuje!
Po razgovoru z nakupovalcem krompirja sem prišel do prepričanja, da bi naši kmetovalci prodajali v jtižne kraje tudi druge pridelke posebno pa semena, ki s®..uva?a|° še vedno iz Ogrske, Nemčije tn Italije. oicser se uvažajo istočasno tudi k nam, toda n j-večjo priliko za tako pridelovanje semenja pa imajo baš naši kraji.
To, to bo punktacije, ki naj jih reši maloslovenska gospoda pa bo naše iu ljudstvu dobro!
dgovorni urednik Miroslav Matelič. — Izdaja za Narodu« obrambno tiskovuo zadrugo, r. a. *o. Jožko Zemljič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihah k). Vsi v Ljubljani.
d) E«!