Leto LXVI PoStnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v petelc; dne 10. junija 1938 Slev.ffla Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/M Telefoni nredniStva in oprave: «4», KMtt, IMS, <0 M, — Izhaja vsak dan zjntraj razen po praznika Cek. račun; Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 II prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Svarilo iz Amerike Francija se bo pogajala s Francom Senzacionalna napoved v pariškem „Tempsu" „Da si zagotovi važna jamstva in predpravice.. lz Zedinjenih držav severne Amerike smo, odkar je na oblasti sedanji predsednik Roose-vclt, slišali lc odločne trditve, da se ameriška država za razprtije v Evropi ne bo izpostavljala in da si bo ameriško ljunazaj v črno davnino« in opisuje, kako banovina kupi tu in tam kak nemški samostan na štajerskem ali kak gradič propadajočih nemških veleposestov za gospodinjske ali kmetijske šole. »Edinost« pu pri vsem tem demagoško namiguje, da je »nemška vlada bogati samostan .... ki ima 9900 ha posestev, raz-lotila«, dasi vsak pošteno misleči človek' ve, da vsi Slovenci skupaj ne moremo zapleniti niti pedi zemlje, ki je v lasti tuje narodnosti. Da -Mura preplavlja rodovitna polja, je krivo poli- i tiziranje »v senci šenklavškega turna« in pa uvodni članki o papeževi okrožnici >Quadra-gesimo anno«. Najbolj pa se to strupeno sovraštvo do tistega med Slovenci, kar vsi »neopredeljeni« dosledno opredeljeno napadajo, vidi iz neke majhne notice iz Stare cerkve pri Kočevju. V Ameriki je umrl neki ugleden rojak. Rojaki doma bi njegov spomin radi počastili, nekateri predlagajo, kakor vaški spor opisuje »Edinost«, >da bi se tukajšnjemu župniku plačala sv. maša«, drugi pa pravijo, --naj bi sc /.a tistih "0 din raje kupila najrevnejšemu otroku v okolišu srajca.« In »Edinost« je radovedna, ali bo v tem prepirčku »zmagala pametna slovenska samozavest ali klečeplastvo« in vpije: »Slovenci, prisluhnite glasu svojega srca!« Človek. ki ima poštene namene, bi k takemu sporu dejal: »Slovenci, prisluhnite glasu svojega srca! Napravite tako, da nc bo nevoščljivosti in da iio rajnkemu v tolažbo ali kakršnokoli drugo dobro.« Tako, kakor speljuje »Edinost«, jc pa le skrajno neokusno izpričevalo ljudske fronte«, ki se ne more posloviti od -fnrškc gonje«. — Tako se nam je predstavila ta ^Edinost«. Toda če l)i že pred njo ne bilo edinosti med nami, bi po tej moglu pri nas nastati samo — španska edinost. Katoličani v mostarshi šholiji ■»Krščanska obitelj«, ki izhaja v Mostarju, pripada statistiko katoliškega prebivalstva v mostar. ski škofiji za I. 1037. Škofija ima 61 župnij. Leta 1037 ie bilo v vsej škofiji rojenih (>»81 otrok, nezakonskih samo 85. Umrlo jih je 2543. med temi mrliči pa je 1091 olrok izpod 7 et starosti. Kon-™m lota 1937 ie imela škofija 176.963 vernikov, 4030 več kol prejšnje leto. To Jeto so imel, katob-,,nivP,Mi naravni prirastek. h kato!i>ki- Ustoličenje poglavarja muslimanov Sarajevo, 9. junija. AA. Danes je bilo v Sarajevu slovesno ustoličenje novega muslimanskega verskega poglavarja dr. Fehima Spaha. Vse sarajevske džamije, muslimanske verske in kulturne ustanove ter številne zasebne hiše 60 že od včerai okrašene z državnimi zastavami. Snoči so bile vse džamije slavnostno razsvetljene. Ogromne množice ljudstva, okoli 15.000, so ostale na ulicah pozno v noč. Računajo, da je iz vse Bosne in Hercegovine ter iz Južne Srbije prišlo na te svečanosti vsega skupaj 25.000 ljudi. Nekaj zvočnikov jc prenašalo ves obred ustoličenja. Nekoliko pred 10 je prispel najprej pravosodni minister dr. Simonovič, kmalu za njim pa tudi prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki so ga množice na ulici navdušeno pozdravljale. Ob 10 se jc pripeljal zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general Djordje Bulič, ki ga je ljudstvo prav tako viharno pozdravljalo. Svečanost ustoličenja novega muslimanskega poglavarja je začel kot zastopnik vlade pravosodni minister dr. Simonovič s tem, da je prebral v imenu Nj. Vel. kralja ukaz o imenovanju dr. Fehima Spahe za novega reis ul ulemo. Po nekaterih verskih obredih je imel na zbrane množice krajši govor novoustoličeni poglavar muslimanske veroizpovedi dr. Feliim Spaha. Njegove besede je ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Ko je bila slovesnost ustoličenja končana, je pristopil k novemu reis ul ulmi najprej odposlanec Nj. Vel. kralja divizijski general Bulič ter mu čestital, za njim pa so mu čestitali tudi ostali visoki zastopniki, ki so se udeležili ustoličenja. Dr. Fehim Spaho se je nato odpeljal v svoj dvorec, kjer je sprejel člane vlade ter nekaj višjih muslimanskih cerkvenih dostojanstvenikov. Ob 13 jc reis ul ule-ma v častniškem domu priredil banket za 250 ljudi. poslanec Kundt preteklo sredo predložil ministrskemu predsedniku dr. Hodži predloge sudetskih Nemcev za ureditev narodnostnega vprašanja na Češkoslovaškem. Danes objavljamo glavni posnetek te spomenice. Praga, 9. junija. TG. Poslanec sudetsko-nem-ške stranke Kundt je predložil predsedniku vlade dr. Hodži predlogo svoje stranke za ureditev narodnostnega vprašanja. Kundtov predlog ima obliko spomenice, ki ponavlja osmero točk, ki jih je na strankinem kongresu v Karlovih varih naštel Henlein sam, ter jih tudi razlaga. Istočasno s spomenico je dr. Hodži izročil tudi spremno pismo, v katerem izraža željo, da naj bi se pred začetkom pogajanj med vlado in nemško manjšino ugotovilo, če bo za podlago tem pogajanjem služila njegova spomenica ali pa narodnostni statut, ki ga pripravlja vlada. Če bi vlada vztrajala pri slednji možnosti, si sudetsko nemška stranka, ki je na pogajanja pripravljena, pridrži pravico do nadaljnjega stališča, ker vsebine narodnostnega statuta do sedaj še ne pozna. Spomenica navaja osmero zahtev Henleinove stranke v sledeči obliki: 1. Nemška narodnostna skupina mora dobiti polno enakopravnost in enakovrednost s češkim narodom. 2. Sudetsko-nemška skupina mora biti priznana kot pravna osebnost, ki ima pravico, da brani enakopravnost nemške narodnostne skupine v državi. 3. Ozemlje, koder prebiva nemška narodnostna skupina, je treba točno razmejiti in ga kot od Nemcev naseljeno ozemlje priznati. 4. Na nemškem ozemlju se mora organizirati nemška samouprava v vseh področjih javnega življenja. v kolikor gre za koristi in zadeve nemške narodnostne skupine. 5. Za one državljane nemške narodnosti, ki prebivajo izven zgoraj označenega ozemlja, morajo posebni zaščitni zakoni skrbeti, da ohranijo svojo narodno samobitnost. 6. Krivice, storjene sndetskemu nemštvu od I. 1918. dalje, je treba odstraniti in jih tudi popraviti, v kolikor so povzročile škodo. 7. Načelo, da morajo na nemškem ozemlju službovati nemški uradniki, je treba priznati in ga tudi izvesti. 8. Nemci morajo dobiti zajamčeno svobodo, da se smejo priznavati k nemštvu in živeti po nemškem svetovnem nazoru. Kaj bo z angleškimi opazovalci Praga. 9. junija. A A. (DNB) Iz praških političnih krogov se doznava, da je odpošiljanje angleških opazovalcev na Češkoslovaško ponovno predmet razgovorov med diplomatskimi predstavniki obeh držav. Za zdaj gre samo za predlog od angleške strani. Namere, ki jih je z ozirom na to izrazila Anglija, gredo za tem, da se gotovemu številu oseb iz angleške diplomatske službe poveri naloga, da prouče dogodke na Češkoslovaškem na kraju samem ter posvete posebno pozornost onim krajem, v katerih je bilo največ nezadovoljstva. Ti Angleži naj bi nato na merodajnih angleških mestih podali svoja poročila. Predvsem naj bi opazovalci nadzorovali one kraje, v katerih so zadnje čase izbruhnili večji incidenti, ki so do- Jugos-ovanshi srednješolci v Pragi Praga, 8. junija. AA. Danes zjutraj je kot prva od vseh tujih skupin, ki 6e bodo udeležile junijskih svečanosti češkoslovaške republike, prispela v Prago skupina 40 jugoslovanskih srednješolcev. Na Wilsonovi železniški postaji so jim priredili svečan sprejem. Na Vaclavskem trgu je ogromna mno- Kitajska vlada se seli iz Hankava čani sploh največji naravni pn mi izseljenci i/. Hercegovine, tudi v zelo visoke lisoče. zno.-a stev: v Hercegovini nad 177.963. k.aiorih ileviln gre ilo katoličanov Hankov, 9. .junija. AA. Reuter: Kitajska vlada se jo začela seliti iz Hankova. Pisarne so že premestili v Sanghin. Iz vsakega ministrstva še ostane kakih 10 višjih uradnikov v Hankovu. Kitajska vlada bo naselila nekatere vojaške posadke v južnem delu pokrajine Hunau. Evakuacija Hankova se je pričela pred nekaj dnevi. Kvoniitang se seli v Čungking, kjer se ze nahaia predstavništvo kitajske republike. Tam je tudi nekaj ministrov, med tem ko se zunanji minister preseli v bližino Kantona. Glavni štab kitajske vojske se seli proti jugu v doslej še neznano mesto, ki leži blizu mesta Čangse. Kje sc sedaj nahaja maršal Čangkajšek, še ni znano. Nekateri poročajo, da organizira novo obrambno črto. Njegova žena je v okolici Kantona in tam organizira prevoz vojnega materiala, orožja in hrane. Kolera v Kantonu Sanghaj, 9. junija, b. Nad Kantonom in okolico je zavladnla velika vročina, ki sama s seboj prinaša nevarnost veliko epidemije. Vojni poročevalec INS trdi, da je oblast v Kantonu storila daljnosežne ukrepe, dn prepreči širjenje kolere, ki se je pojavila v mestu. Zaradi današnjega bombardiranja mesta se je nevarnost kolere šo povečala, ker ni mogore naglo pokopati vseli mr-lirev. Na nekaterih mestih leži še vedno na stotine človeških trupel, ki širijo neznosen smrad. Ljudstvo je v paniki pobegnilo iz mesta in skusa naiti zavetja v okolici. Pri včerajšnjem napadu na'Kanton je bilo 200 mrtvih in 50« ranjenih. e-lik del mesta še vedno gori. Železniška postaja Wnni^ab» in ameriška univerza Lingman sta hudo poškodovani. Vest. da je maršal cangUjšck poslal več esknder za obrambo mesta pred japonskimi napadi, se potrjuje. Tokio 9 junija, b. Admiral Hoda je v imenu japonske vlade izjavil predstavnikom japonskega in inozemskega tiska, da bodo Japonci nadaljevali brezobzirno letalske napade nn kitajska mesta. Admiral jc dodal, da hočejo napadati kitajska mesta tako dolgo, dokler se gotovi elementi na Kitajskem ne bodo vdali in sklenili sporazum z Japonsko. V trenutku, ko se lx)do ti ljudje odrekli pomoči iz inozemstva, bo Japonska ustavila svoje vojne operacije in vzpostavila mir, ki je itak le v inieresu Kitajske. Tokio, 9. junija. AA. (Havas) Poročila z bojišča pravijo, da so japonske čete, ki se vojskujejo pri Kajfengu, napredovale za približno 10 km severno od tega mesta ter zavzele Lijujuankeju južno od reke Jankce. Japonci so zavzeli tudi dve važni točki na stari cesti Nanking-Peking, kar bo olajšalo prehod japonskih čet čez omenjeno reko. Včeraj je 10.000 kitajskih vojakov uprizorilo protinapad pri Alifengu. vendar pa se ta napad ni posrečil in so morali Kitajci pustiti na bojišču velike žrtve. Po japonskih poročilih je bilo ubitih 200(1 kitajskih vojakov. Kanton, 9. junija. Reuter: Japonska letala so zjutraj ob 5.45 dvakrat priletela nad Kanton. Protiletalski topovi so začeli močno streljati. Eno letalo je letelo tudi nad mednarodno koncesijo. Z Bleda Bled, 9. junija. Z v o ; n zavarovalnih podjetij, ki je imela na Bledu svoj redui letni občili zbor, je danes zaključila svoje delo. Kongres je zasedal ves dan pod vodstvom predsednika senatorja Gjure Pa lin kovica. Razpravljali so o raznih strokovnih zadevah, ki se tičejo zavarovalnih podjetij. Glede ureditve pragmatike uradništva, ki je sedaj aktualna, zveza ni razpravljala, ker je vprašanje ne zadeva, ainpnk , sredi cerkve proli oltarju, orgle zadone in naznanijo slavnostni vhod. Za banderi se vije procesija mladine, skupina za skupino, kakor smo jih videli i>o ulicah od kolodvora sem; kmalu je v cerkvi že velikanska množica, ki hitro požira prostorno praznino. Pevci na kom pojo pesmi zmagoslavja, vse klopi so že polne ljudstva iz sprevoda, le po sredi cerkve je še prazen prostor, ki drži naravnost do pripravljenega oltarja. Tedaj vstopi duhovščina, zadnji zvoki ubranega korala bogoslov-cev utihnejo, na ramah mladih slovenskih duhovnikov, ki so v rdečih dalmalikah, se pozibava dragocena steklena krsta in gre nad vso množico: dve sto osemdeset let stara priča moči. ki jo Bog daje svojim svetim, tudi Slovanom. Tisočere in tisočere oči so uprle v lo stekleno krsto, vse ustnice tiho molijo in prosijo svetega Poljaka, ki živ ni bil nikdar med nami. mrtev pa je prišel pričat nam, kaj zmore ljubezen do Boga in naroda. To je kraljevski pohod, ki mu otroci s palmami ob straneh nosilcev dajejo ljubko milino. Ko so duhovniki postavili krsto na okrašeni oltar, je generalni vikar in prošt Ignacij Nadrah, blagoslovil svete relikvije, nato pa je stopil na prižnico p. Kopatin I). .1.. ki je pozdravil svetega brala z besedami: »Blagoslovljen, ki prihajaš v imenu Gospodovem!< Nato pa je v klenih besedah podal kratek življenjepis lega zaščitnika Poljske, ki je bil v življenju preganjan, po njegovi smrti pa se je do zadnjih let — še pod boljševiško oblastjo — bila ostra borba za njegovo sveto truplo, ki je slednjič na poti v svojo prvotno domovino, na Poljsko. V zaključnih besedah je prosil svetega mučenca, naj blagoslovi vse zbrane vernike, duhovsko in svetno gosposko, slovenski narod. da bomo i/, tega svetega počivališča črpali moč.i za boje, ki jih vera vsak dan terja od nas. Med govorom se je cerkev še neprestano polnila. Napolnila se je do zadnjega kotička in po govoru ee je vsa množica še dokaj v redu v nepretrgani reki pomikala h krsti, da vidi, kar se je čez zakone narave ohranilo 280 let kot neizbrisen dokaz ljubezni, ki »vse prenese, vse premore.', Pred 280 leti, meseca maja, je to truplo ležalo v Janovu v mesnici, na mesarski mizi, danes leži na oltarju v glavnem mestu Slovencev, v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, tako, kakršno je razmesarjeno in razbičano ostalo pod rokami kozakov, ko je življenje v njeni ugasnilo. Andrej Bobola, ki mu je katoliška cerkev r vso svojo učeniško oblastjo pred vsem svetom priznala naslov »sveti«, je med nami, slovenski narod ga je sprejel s častmi, kolikor jih s svojimi skromno odmerjenimi močmi more izkazati. Po sveti cerkvi verujemo, da danes za svojo zvestobo do zadnjega diha uživa večno blaženstvo v družbi »Kraljice poljske krone*. — Sveti slovanski brat, ki si varoval vstajajočo Poljsko, prosi tudi za nas! Romanje k svetniku Bohoti Ljubljana, 9. junija. Cerkev sv. Jožefa se je danes popoldne spremenila v pravo romarsko cerkev. Občinstvo vse Ljubljane, pa tudi iz okolice in dežele je romalo v velikem številu h krsti sv. Andreja liobole, izpostavljeni pred glavnim oltarjem te cerkve. Prihajali so pa tudi bolniki, nekateri z avtomobili, druge so peš privedli sorodniki, matere so pripeljale svoje otročičke v vozičkih ali jih prinesle v naročju, vsi pa so se ponižno klanjali pred krsto in prosili poljskega svetnika pomoči. Ljudje so prinašali tudi svetinjice in molke in križce ter prosili navzočne duhovnike, naj jih )>olagajo na svetnikovo krsto. Duhovniki so seveda to radi slo- (Nadaljevanje na strani 4.) Krsto s truplom svetnika prinašajo iz v kapelico spremenjenega vagona. Pred vagonom na peronu čaka množica ljudstva z odličniki. S t o.i c in Košir. Železniško direkcijo je zastopal pomočnik direktorja inž. Kavčič, širšemu občinstvu zaradi nevarnosti gneče dostop na peron ni bil dovoljen, zato pa se je zbrala pred kolodvorom prav veličastna množica občinstva, ki je željno pričakovala prihoda vlaka s svetnikovim truplom. Vlak s svetinjami privozi Nekaj minut po 1 jp privozil tržaški vlak. Občinstvo je v globoki pobožnosti molče čakalo, da je bil odklopljen vagon s svetnikovim truplom. Iz vagona so izstopili spremljevalci trupla, tako škof dr. Niemi-a iz Pinska, (v tej škofiji je namreč sv. Andrej Bobola pretrpel mučeniško smrt), msgr. Respighi, prefekt ceremonij na papeževem dvoru, p. Anton Prešeren D. J. v imenu jezuitskega generala, p. Stanislav Sopuch D. J., provincial jezuitov iz Varšave, p. Tesio, generalni prokura-tor iz Rima. p. Kosibowicz, superior doma pisateljev iz Varšave, in urednik »Pregledu«, cerkvenega glasila na Poljskem ter provincialov sekretar M. Nowak. Vagon, s katerim so pripeljali truplo svetnika, je osebni vagon predsednika Poljske republike Moščinskega, ki ga je odstopil svetniku za prevoz. Vagon je bil spremenjen v kapelico. Truplo so prenesli iz vagona na zasilen oder na peronu, kjer je bila kratka slovesnost. Truplo je bilo položeno v srebrno rakev, dar poljskega naroda in lepo okrašeno s figurami angelov. Pokrov je bil ste- naroda globoko poklonim, ko se vračaš v svojo drago domovino Kmalu bo minulo 300 let, ko si moral žrtvovati svoje življenje za svoje narodno in versko prepričanje, kakor je marsikateri Poljak umrl za svoj narod. Tvoja žrtev ni bila zaman, zakaj Tvoj narod je spoznal Tvojo veliko moč, a spoznava tudi velik pomen svoje vere, ko časti svojo veliko znvetnico Matko Poljsko (Vnstohovsko, in se bo od sedaj naprej obračal z iskrenimi prošnjami tudi k Tvojemu oltarju, da bi izprosil pri Bogu za vsakega posameznika, a tudi za vso Poljsko, srečo in blagostanje. Danes se boš na svoji poti odpočil tudi v Ljubljani, spomni se tudi tega malega bratskega naroda in sporoči njegove prošnje pri svojem Bogu v nebeških višavah!« V imenu tukajšnjih Poljakov je govoril univ. docent prof. dr. Cholciva, ki je izvajal: V imenu Poljakov za mejami imam veliko čast, da se smem tukaj na slovenski zemlji pokloniti relikvijam našega rojaka mučenika sv. Andreja Bobole, patrona poljske republike, proseč ga, da bi vzel tudi nas pod svoje, varstvo.« V imenu jezuitskega reda je govoril superior p. Palč. V kratkih besedah je slavil mučenca sv. Andreja Bobolo kot žrtev, ki jo je dal tudi red Družbe Jezusove v slavo božjo in v slavo katoliške Cerkve. Akademik g. HOgrr je nato čustveno recitiral lepo pesem v slavo Andreju Boboli. Zbor organistov in učencev orglarske šole je Veličasten sprevod zavij« po Zrinjskega cesti proti cerkvi sr. Jožef«. klen, tako da je mogel sleherni iz bližine videti mučenikovo telo svetnika. Ob prihodu vlaka in ob prenosu krste iz vagona na peron je vojaška godba zbrano igrala cerkvene melodije, med temi tudi evharistično: »Kristus kraljuj, Kristus zmaguj!« Prva počastitev svetnika Generalni vihar in stolni prošt g. Ignacij Nadrah je nato pred krsto svetnika spregovoril: Veliki svetnik Andrej Bobola! Ljubljanska škofija se Ti ob Tvojih svetinjah po svojem zastopniku poklanja, polna veselja in sreče, da Te sme sprejeti in počastiti. Veliko slavnih mož smo že pozdravili na tem kolodvoru, a Tebi enakega še nikdar. Bili so med njimi, ki so nosili kraljevske in cesarske krone, a Tvojo glavo venča krona nebeška. Bili so tu, ki so nosili vladarsko žezlo. Tvoja roka pa nosi palmo mučeni-štva. Zato pozdravljen v beli Ljubljani, v srcu Slovenije, Ti veliki sin našega bratskega poljskega naroda. Ko bom spremljal Tvoje svete relikvije po ulicah našega mestu, se milostno ozri na nas in vlij obilo božjega blagoslova na nas in na lepo našo Ljubljano, na ves slovenski narod in na vso Jugoslavijo. pod vodstvom g. stolnega dekana dr. Kimovca zapel Gallusovo »Glejte, kako umira pravični«. Vojaška godba je zaigrala nato žalne korale, nakar se je razvil med ogromnim špalirjem ljubljanskega prebivalstva veličasten sprevod s kolodvora proti cerkvi sv. Jožefa. Veličasten sprevod Sprevod se je pomikal po Masarykovi, Resljevi cesti, čez Zmajski most po Kopitarjevi ulici, po Poljanski cesti in po Zrinjskega ulici do cerkve sv. Jožefa. Na vsej dolgi poti je prebivalstvo Ljubljane tvorilo izredno gost špalir ter se povsod pobožno klanjalo relikvijam sv. Andreja Bobole. Sprevod so otvorili fanfaristi Prosvetne zveze, nato so slovenski fantje v krojih nesli zastavo, na kateri je bila podoba sv. Andreja Bobole. Ljubek je bil pogled na male križarje, ki so korakali v svojih belili krojih in z zastavicami. Sledili so gojenci Marijanišča v svojih lepih modrih oblekah, nato številni gojenci salezijanskih zavodov, številni člani dijaških kongregacij, katerih del se je odlikoval po enotnih krojih, namreč belih srajcah in modrih kravatah, gojenke Lichtenturnovega zavoda skoraj vse v snežnobelih oblekah z venčki okoli glavic ter belim cvetom v rokah, enako Marijine Bogoslovci polagajo krsto v lepo okraien voz pred kolodvorom. V cerkvi sv. Jožeta Veličastna romanska cerkev pri oo. jezuitih ppričakuje, da sprejme v kratek odpočitek v glavnem mestu Slovencev telesne ostanke velikega slovanskega brata. Pod mogočnimi svodi visijo dolgi venci, pre.zbite.rij ves v rožah in cvetju, vse svetišče prazno in v slovesnem molku pričakuje edinstvenega trenutka, da bratje po krvi in veri in božji službi postavijo na oltar, ki je pripravljen ob vstopu v prezbiterij, dragoceno rakev brata s Poljske, ki je trpel in umrl za duše svojih rojakov. kongregacije za dijakinje, ljubke malčke Marijinih vrtcev, velike Klarice v značilnih sivih plaščih. Pred krsto so korakali občinski svetniki, poljski generalni konzul g. Pol iz Zagreba ter odbor Društva prijateljev poljskega naroda. Bogoslovci so v sprevodu peli svetopisemske f>salme. Voz pogrebnega zavoda v Ljubljani, ves obdari s cvetjem, je peljal srebrno krsto. Na vrhu voza so bili rdeči emblemi, znamenje mučeništva. Za krsto so korakali stolni prošt Nadrah z vsem stolnim kapitljem, stiški opat dr. Kostelec, pinski škof Niemira z vsem duhovniškim spremstvom. Nato je sledila skoraj vsa ljubljanska in okoliška duhovščina, redovniki ter vse ljubljanske in okoliške kongregacije z zastavami. Sledile so številne redovnice, nato pa zopet ženstvo in dekleta. Možje in žene ter duhovščina je med sprevodom molila, dekleta in del redovnic pa so pele evharistične in Marijine pesmi. Ves sprevod se je pomikal približno poldrugo uro skozi mesto; samo v sprevodu pa je korakalo okrog 3000 oseb. Ulice, po katerih se je sprevod danes pomikal, so bile okrašene z zastavami. Slovesnemu prevozu , trupla s kolodvora do cerkve sv. Jožefa pa je do I malega prisostvovalo skoraj vse mesto. Na kolodvoru je bil izhod okrašen 7. državnimi, jugoslovanskimi in poljskimi zastavami ter s cerkvenimi zastavami. Mestni podžupan dr, Ravnihar je pozdravil najprej vse zastopnike cerkve in druge predstavnike v imenu mestne občine ter se jim je zahvalil za veliko čast in srečo, da more mesto Ljubljana sprejeti danes truplo velikega pokojnika Andreja Bobole. Nato je govoril predsednik Društva prijateljev poljskega naroda dr. Mole, ki je izvajal: »Veliki sin bratskega naroda, veliki izpovedo-valec in mučenec svoje vere, dovoli mi, da se Ti tudi jaz v imenu Društva prijateljev poljskega rili. V6e popoldne je vladala v cerkvi sv. Jožefa I velika gneča vernikov iu romarjev. Vendar pa je I bil red v cerkvi vzoren. j Poleg drugih odličnikov so danes prišli v j Ljubljano šo jezuitski provincial p. Franjo Jam- i hrekovič iz Zagreba in p. rektor Kozel, dalje superior iz Osijeka p. Werner ter številni jezuiti, drugi redovniki in duhovniki iz Bosne ter iz ostalih južnih pokrajin. Kalija in Balkan Zunanje - politični tečaj v Milanu Maribor m Klasična cjimnazija v Mariboru — dvajsetletnica mature. Dvajsetletnico mature in skupnega študija na klasični gimnaziji v Mariboru bomo obhajali 3. in 4. julija v Mariboru. Točen program proslave bo objavljen pravočasno. Ker je bil naš letnik zaradi vojne eden najbolj prizadetih in se o redni maturi sploh ne more govoriti, se vabijo k udeležbi vsi tovariši, ki so v letu 1914, to je neposredno pred vojno, redno končali nižjo gimnazijo, kakor tudi vsi tisti, ki so iz drugih letnikov matu-rirali v letu 1918. Vsi udeleženci na naši prvi maturitetni obletnici se naj priglase čimprej, najpozneje pa do 20. t. m. lov. dr. Franu Brezniku, okr. san. ref. v Celju. m letev smrti. V bolnišnici sta umrli 61 letna soproga upokojenega železničarja Frančiška Ore-chovskv in 33 letna gospodinja Mari ja Uršič. Naj počivata v miru! m V Studijski knjiinici se za dobo od 13. julija do 8. septembra uvedejo nedeljene uradne ure. Čitalnica bo v tem času zaprta, knjige pa se bodo izposojale vsako sredo od 8. do pol 13. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure. Posebne želje glede knjižnice je javiti ravnateljstvu. m Podmladek lldečerja kriia pobreike šole uprizori v nedeljo, 12. t. m. ob 20 mladinsko igro -Poštelski zaklad«. Cisti dobiček je namenjen revnim otrokom. m Učni tečaj :a krojenje ienskih oblek se bo vršil v Mariboru meseca julija in avgusta. Vodil ga bo banovinski učitelj g. Knafelj. Opozarjajo se fnteresentke, da se čimprej prijavijo pri uradu za pospeševanje obrti pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. ker je tečaj skoraj že zaseden, prihodnji tak tečaj pa bo v Mariboru šele čez dve leti. m Z motorjem v tovorni avto. Nevarna nesreča se je pripetila'v sredo popoldne na vogalu Vrba-nove in Vrtne ulice. 27 letni trgovec Jožef Corn iz Selnice ob Dravi se je zaletel s svojim motornim kolesom z vso silo v tovorui avto, ki je čisto počasi peljal po cesti. Corn je zadobil nevarne poškodbe na glavi ter si je razbil tudi levo koleno. m 1600 din vreden prstan na tujem prstu. V Studencih je bila izvršena tatvina dragocenega prstana, ki so jo pa tamošnji orožniki hitro pojasnili. Ivan Leveč ml. se je nahajal v neki sUi-denški gostilni ter je pomagal gostilničarju spraviti v klet nekaj sodčkov piva. Pri tem je slekel suknjič ter ga obesil v gostilniški sobi, v žep pa je spravil svoj briljantni prstan, ki je vreden 1600 din. Ko je Lovec prišel iz kleti nazaj, ni nnšel prstana več v žepu. Istočasno pa je izginil iz gostilne tudi neki gost. Leveč je tatvino takoj prijavil orožnikom, ki so tatu hitro izsledili. Prstan si je prisvojil 33 letni brezposelni strugat Franc Me-zgolj. Ko so ga prijeli, so našli prstan še pri njem na prstu. m »Atentat« na sodnijo. Na mariborskem sodišču se je pripetil v sredo popoldne razburljiv dogodek, ki je spravil na noge vse sodno osebje, ki je imelo popoldansko službo. Na sodišču seje pojavil starček, ki je bil silovito razburjen, kričal je sem in tja po hodnikih, potem pa Ise je naenkrat spravil na šipe v pritličju ter jih je začel razbijati. Potolkel je najprej šipe na dveh oknih, potem pa na vratih, ki vodijo na sodišče. Skupno je razbil šip za 800 din in bi jih bil razbijal še naprej, če ne bi bili prihiteli uradniki in sluge, ki so starega moža s težavo ukrotili ter ga držali, dokler nfprišel policijski stražnik. Starčka so spravili v zapor, včeraj zjutraj pa so ga privedli na kriminalni oddelek, kjer je povedal za vzrok svoje ne-navadnp jeze. Piše se Jurij Medved, doma je iz Dobrenja pri Mariboru ter je star 71 let. Nekoč je bil bogat posestnik, lastnik mogočne hiše, na stara leta, ko je postal vdovec, pa je izročil posestvo sinu ter se umaknil na preužitek. Starček sedaj trdi, da se mladi gospodar ne drži dogovora. Pravi, da se mu na preužitku slabo godi, da je večkrat lačen in zaradi tega je sina tožil. Ker pa je doslej že štiri pravde izgubil, ga je. to tako razburilo. da se je v sredo popoldne, ko je spet prišel v Maribor, nad sodnijo maščeval ter je začel razbijati šipe. Gledališke Petek, 10. junija: Zaprto. Sobota, 11. junija, ob 20: »Divji lovec.« Red D. Zadnjič. Nedelja, 12. junija: Zaprto. ___ Ponedeljek, 13. junija, ob 20: Balet Coritz-ravelič. Red A. Kolodvorski restavrater g. Alojzij Majcen 50 letnik Danes obhaja ugledni restavrater mariborske kolodvorske restavracije g. Alojzij Majccn 50 letnico svojega rojstva. Rodil se je 10. junija 1. 1888 v znani Mojcnovi družini v prijaznem Tržišču na Dolenjskem. To končanih šolah se je ves posvetil trgovskemu poklicu. Po svetovni vojni, ki jo jo prebil po raznih frontah, je leta 1920 prevzel na Bledu hotel »Triglav«, ki ga jc uspešno vodil do leta 192G, ko je prevzel kolodvorsko restavracijo na Pragerskem, katero je leta 1931 opustil in se preselil v Maribor, kjer jo vzel v zakup kolodvorsko restavracijo ter jo v kratkem času dvignil na zavidljivo višino in je danes eno najrenomiranejših v vsej državi, za kar zanje tople zahvalo merodajnih činiteljev in vseli, ki so imeli priliko obiskati njegov gostinsko podjetje. Jubilant pa ni znan le po svojih strokovnih sposobnostih, marveč tudi po odlikah svojega značaja. »Naj ne ve levica, kar dela desnica«, je smernica njegovega bogatega dobrodelnega delo, o katerem bi mogli pričati mnogi, ki so bili deležni njegove srčne dobrote. Narodno zavedni slavljenec praznuje svoj življenjski jubilej v najboljšem zdravju, mladeniško čil in podjeten, v krogu svoje ugledne življenjske družice ge Molči in hčerke gdč. Slavice. Castitkam njegovih prijateljev in gostov se pridružuje tudi naš lis! či^ar zvest naročnik je g. Majcen, in mu želi še'mnogo zdravih in srečnih let! MIlan, 3. junija 1938. Včeraj dopoldne je italijanski minister za zunanje zadeve grof Galeazzo C i a n o z obširnim govorom o smernicah in izgledih italijanske zunanje politike odprl »Drugi nacionalni kongres za študij zunanje politike« v Milanu, ki bo trajal do 4. junija. Kongres je iz treh razlogov nevsakdanjega značaja. Po udeležencih: prisotnost na kongresu je omejena na krog zastopnikov vlade in posameznih ministrstev, zastopnikov univerz, zastopnikov Akademije znanosti, ustanov za kulturne ln gospodarske stike z inozemstvom, predsednikov delavskih strokovnih združenj, zastopnikov strankinega vodstva, parlamenta in senata. Poleg teh uradnih predstavnikov pa se kongresa udeležujejo še znanstveniki iz področja mednarodnega prava, narodnega gospodarstva in drugi iz raznih področij »kulturne tvornosti«. Važnost tajejo letošnjemu kongresu predmeti, ki tvorijo snov za okoli štirideset sopreda-vateljev. Predmeti so štirje: 1. Italijanska politika na Balkanu: njen razvoj in izgledi (vodja razprave, predsednik senata in Akademijo znanosti, Luigi Federzoni; glavni referent, ravnatelj »Giornale dTtalia«, Virginio Gayda); 2. Avtarkije in mednarodna izmenjava blaga (vodja razprave predsednik Narodnega sveta za raziskovanja, maršal Pietro Badoglio; glavni referent minister Riccardi, predsednik sindikalne konfederacije delavcev v trgovini); 3. Koristi in smernice velesil na Tihem morju (vodja razprave, armadni admiral Gino Ducci; glavni referent veleposlanik Aldrovandi Mare-scotti); 4. Nove ustavne smeri sodobnih držav (vodja razprave, Pietro De Francisci, rektor univerze v Rimu; glavni referent dr. Aleksander Paolini, predsednik Instituta za kulturno odnose z inozemstvom). Tretje, kar morda najbolj doprinaša k pomembnosti tega kongresa, je način razpravljanja: obširnejši glavni referat, okoli deset krajših specializiranih koreferatov k vsakemu predmetu in popolna prostost diskusije, ki odkriva tudi to, kar morda miselna prožnost in večkrat tudi posebni italijanski slog predavateljev zadržuje in prikriva. Morda radi tega časopisni poročevalci na kongres niso pripuščeni. Minister grof Galeazzo Ciano je v svojem uvodnem govoru opredelil štiri osnovne črte sodobne italijanske zunanje politike: Trajnost osi Rim— Berlin, v protikomunistični trikot podaljšane do Tokia, sodelovanje v »zgodovinski obrambi proti nevarnostim razkroja«, v borbi, ki »se zmagovito razvija« v Španiji, po »zemljepisno-zgodovinskem položaju« narekovana prijateljsko-ravnotežna prisotnost Italije v donavski kotlini in na Balkanu, sporazum »dveh imperijev«, angleškega in italijanskega. Prisotni kongresisti eo stopnjevali svoja pritrjevanja, ko je zunanji minister Italije omenil italijansko pojmovanje in odnose do dogodkov všpa-nij'i, očitno najmočnejši pa je bil odziv kongresi-stov, ko je minister opredelil zasluge angleškega prvega ministra Neville Chamberlaina za dosežen .•sporazum dveh imperijev«. Sporazum z Jugoslavijo, »najmočnejšo 6ilo na Balkanu«, ki je_ dal jamstvo »jadranskega miru«, je bila tretja točka, ki so ji v govoru italijanskega zunanjega ministra zborovalci izkazali nadpovprečno pozornost. Dejstvo, da so bili odnosi med Italijo in balkanskimi državami postavljeni na prvo mesto kongresa, in osebi, ki sta jima bila poverjena vodstvo razprave in glavni govor o tem predmetu, govori o važnosti, ki jo v sodobnem italijanskem zunanjepolitičnem sklopu zavzema Balkan, Virginij Gajda je v obširnem referatu postavljeno vprašanje razstavil in nanj odgovoril takole: a) Vprašanje Balkana je z dejstvom priključitve Avstrije k Veliki Nemčiji stopilo v »novo dobo perečnosti«. b) Italija kot nova imperialna velesila »s splošnimi evropskimi 111 izvenervorpskimi koristmi«, Zlast še zarad svojega naravnega položaja, stremi na jug in vzhod, ki se zanjo začne v Podonavski kotlini in na Balkanu. Italija — v nasprotju z mnenjem nekaterih inozemskih krogov — Balkana kljub novemu položaju v osrednji Evropi nikakor ne misli izločiti iz svojega zunanjepolitičnega sestava. c) Številčni prikaz gospodarsko-trgovinskih odnosov izven balkanskih držav z Balkanom kaže veliko prvenstvo Nemčije (n. pr. uvoz v Jugoslavijo je od leta 1923 do 1937 narasel od 33% na 42.7%, v Bolgarijo od 29.8% na 53%) s težnjo naraščanja. Nasprotno pa italijanski uvoz na Balkan dosega svoj višek v 8% v trgovskih odnosih z Jugoslavijo. d) Zunanje-trgovinski prikazi torej »deloma potrjujejo ono inozemsko mnenje, ki pravi, da Nemčija Italiji odvzema možnosti širših gospodarskih odnosov z Balkanom. Po mnenju Gayde je to dejstvo pripisati naslednjim činiteljem: več.ja soskladnost nemsko-balkanskih gospodarstev, oja-čena z načinom uravnovešenih industrijsko-agrar-nih izmenjav; izborni nemški zunanjetrgovinki ureditvi iti tehnično-trgovinski specializaciji ter uspešnemu sodelovanju nemške diplomatske mreže pri gospodarskem razmahu, širokemu znanju nemškega jezika v balkanskih državah. Poleg tega pa, kot kaže statistični razvoj, so sankcije — katerih povzročitelju jim gotovo niso zamislili takega cilja — mnogo doprinesle k porastu nemške gospodarske moči na Balkanu — in to ne samo v škodo Italije. e) Čeprav torej dejanski gospodarsko-lrgo-vinski položaj ne kaže v smer, ki je Italija ne misli zapustiti, pa vendar ni vzrokov za črno gledanje: Ni pozabiti, da odnosi med Nemčijo in Italijo'»niso odnosi nasprotujočih si tekmecev, teju-več sodelovanje. In to sodelovanje je bilo izrecno predvideno v pogledu na Podonavjo v berehtes-gadenskih dogovorih oktobra 1936«. Po tej ugotovitvi načelnega značaja je Gayda zapustil os Rini—Berlin ter je odslej razpravljal o vprašanju italijansko-balkanske neposrednosti. Razvoj političnih odnosov med Italijo in balkanskimi državami kaže jasno težnjo vedno močnejšega približevanja. Odhod Titulesca v pogledu Romunije, priznanje italijanskega imperija in pri stop Italije k pogodbam o Dardanelah, podpisa nim v Montreaux, imperialni sporazum med Ita lijo in Anglijo v pogledu Grčije — pomenijo srečne začetke ponovnega zbližanja Italije tudi s temi tremi državami Podonavja in Balkana. Nova italijanska politika v odnosih do Bal kana mora eraditi na naslednjih osnovah: a) Načrtna organizacija obojestranskega kulturnega spoznavanja (govornik je posebej opozoril na zanemarjenje spoznavanja kulturnih osobin balkanskih narodov od strani Italije). b) Preosnova italijanske diplomatske službe in nje balkanska specializacija« ter neposredno osebno pronicanje diplomatskih zastopnikov v narodno in družabno življenje balkanskih držav. c) Sodelovanje pri industrijski obnovi, ki se začenja na Balkanu, z »izvozom« italijanskega specializiranega dela. Na mesto zasedenega in z razvojem balkanskih avtarkičnih tendenc zmanjšanega izvoza osnovnih tvarin mora Italija »vreči« na Balkanski trg »proizvode višje vrste«, za katere nagli gospodarski razvoj in vzporedno višanje življenjskega nivoja ter kupne moči balkanskih držav ustvarja potrebe. Skratka: Balkan je šele zaživel, mlade so nove težnje po politični utrditvi in gospodarski neodvisnosti balkanskih držav. V ta silni razmah, ki se proži po Balkanu, mora Italija včleniti svoje kulturno bogastvo in gospodarsko sodelovanje. Glavni govor je dopolnila vrsta sogovornikov, specializiranih po snovi in posameznih balkanskih državah. Naravno, da je Jugoslaviji bil posvečen daleč največji del. Več govornikov je iz-neslo izredno važnost balkanske jadransko-sredo-zemske obale v pogledu na morebitnost spora med velesilami kot oporišča pomorskih sil nasprotujočih si državnih skupin. Italijanska zunanja politika v pogledu na Balkan mora imeti za svoj trajni cilj: dosego vsaj stroge nevtralnosti balkanskih držav, ki naj izključi možnost, da bi ta velevažna obala postala pomorska odskočna deska zapadnih velesil proti Italiji. V tej luči je jugoslovansko-italijanski pakt za Italijo osnovno-življenjskega pomena. Akademik Gioacbimo Volpe je poudarjal prvenstvo kulturnega zbliževanja med Italijo in Balkanom v sistemu nove italijansko-balkanske zunanje politike. Bolj neposredno kot Ga.yda, so govorili o osi Rim—Berlin v pogledu na Balkan številni govorniki. To je bila morda najzanimivejša točka debate, ki je sprožila celo zelo močna navzkrižja. Prodi Gaydu se je formirala »opozicija mladih«, katere naziranja je odkrito in načrtno povzel senator Gray, znani radijski tolmač činov fašistične politike. Proti odgovoru Gayde na kritiko nekaterih mlajših koreferentov, češ, da gledajo na problem Nemčija-Italija na Balkanu, preveč orno, je Gray te poglede opredelil kot stvarne. Zgodovinska težnja »Drang nach Osten«, statistike in izjave nemških gospodarskih vodij kažejo, da gre res za nasprotujoče si koristi. Zaključek pa je tudi pri Grayu bil, da je os Rim—Berlin bila zvarjena ne za tekmovanje, temveč za sodelovanje. V petek dopoldne se je nadaljevalo razpravljanje o Balkanu. Omembe je vredno izvajanje poslanca Ferra, ki je ponovno v odločni obliki poudaril predvsem pomen kulturno-političnega dela pred gospodarsko-trgovskim. Nov vidik je bil naslednji: Francija je po vojni imela kulturno-politično prvenstvo na Balkanu, čeprav francosko-balkaneka trgovinska izmenjava ni pomenila mnogo v trgovskih bilancah Balkana. Balkanski narodi so svoje zunanjepolitične težnje včlenili v francoski zunanje-politični sklop, ker so v njem ideli jamstvo novega, po vojni ustvarjenega poli- tičnega stanja na Balkanu Ko je ta predpogoj zaradi več vzrokov (notranje politična vrenja, pakt 1'ariz-Moskva, sankcije, nastanek italijanskega im- perija itd.) izgubil mnogo na svoji stvarni vrednosti, eo se pogledi Balkana začeli obračati v nove »meri. Nazadnje je vodja razprave, predsednik italijanske Akademije, Federzoni, približno takole povzel značilnosti podanih govorov in debate: Razveseljiv znak in globoko in resno zanimanje mladega rodu za italijansko-balkansko zbli-žanje. Razprava je v glavnem pokazala naslednje pomanjkljivosti: črno gledanje, ki izvira iz tega, ker so ee italijansko-balkanski odnosi obravnavali preveč enostransko in premalo v službi osi Rim— Berlin. Ni pozabiti, da je ta os resno mišljena osnova vseh italijanskih zunanjepolitičnih emeri. Os je bila ustvarjena za sodelovanje. In to sodelovanje se vrši tudi v pogledu na Balkan. Vsako sodelovanje pa ima dve strani: žrtve in koristi. Ako hočemo koristi, moramo sprejeti tudi žrtve. V tej luči navidezni nemško-italijanski »konflikt« v pogledu na Balkan izgubi skrb vzbujajoči značaj. Toda, kaj so proti tem žrtvam nevarnosti, ki so še v polpreteklem času prežale na Italijo z Balkana, katerega povojna politična sestava je bila ustvarjena in izrabljena kot protiitalijansko oporišče na Balkanu. Po mnenju Federzonija je razprava premalo upoštevala važen moment, ki je doprinesel svoje k zunanjepolitični preusmeritvi Balkana; franco-sko-sovjetski pakt, ki je razkril dvojni obraz francoske zunanje politike. Zunanjim činiteljem, ki so spremenili smeri Balkanske zunanje politike, so sledili 6tvarni in tvorni napori tako z italijanske kot z balkanske strani. Ti napori so bili večji, kot bi mogel kdo misliti! saj se jugoslovansko-italijanski sporazum ob spominih na polpreteklost zdi naravnost čudež. Moramo vse storiti — je dejal Federzoni — da se bodo osnove italo-jugoslovanskega sporazuma vedno bolj utrjevale, da Im, na njih utrjen, ta sporazum, ki je v življenjskem interesu obeh strani, ostal trajen. Federzoni je ponovno postavil v prvo vrsto kulturno sodelovanje med Balkanom in Italijo. Za uspeh tega poslanstva pa je z italijanske strani treba temeljito popraviti način. Ne enostransko pronicanje z nekako privihanim nosom, temveč posredovanje obojih kultur: Italijani morajo začeti s študijem balkanskih, predvsem slovanskih jezikov, zgodovine, umetnosti, ljudske kulture. V dokaz pravilnega začetka v tej novi smeri je predsednik Akademije poudaril nepričakovani uspeh belgrajske razstave italijanskega portreta in visoko stopnjo jugoslovanskega in romunskega umetniškega odseka na razstavi v Benetkah. Balkanski narodi imajo svoje umetniške vrednote, le da jih Italijani — je rekel Federzoni — zaradi enostranskega pojmovanja kulturnega sodelovanja doslej nismo poznali. Zato konec z enostranskim kulturnim vsiljevanjem, ki »je napadalno, neumno in brezplodno«. Po omembi, da je to novo poslanstvo naloženo predvsem ravnokar ustanovljenemu tržaškemu vseučilišču, je Federzoni z naslednjo mislijo zaključil balkanski del tega zunanje-političnega kongresa: Izgleda, da bodo v bodoče razvijali svojo delavnost na Balkanu predvsem trije: Italija, Nemčija, Poljska. Skrb Italije mora biti, da bo njen delež čim večji in da med temi tremi silami v njih balkanski službi ne bo tekmovanja, temveč sodelovanje. Dr. Žebot Ciril. Celje c Izmed številnih nagrad, ki so vredna nad 100.000 dinarjev, je uprava »Slovenca« kupila umivalno opremo in garnituro loncev, ki so razstavljeni v izložbi trgovine Josipa Jagodica, na Glavnem trgu. Ne odlašajte in postanite še danes naročnik »Slovenca«, da boste deležni brez slehernih dajatev bogatih daril. Žrebanje bo 15. julija, zato nc odlašajte! Zbirajte rdeče odrezke. Šc je čas, saj lahko kupite en dan več številk. c Družbeni sestanek celjskih gospa. V nedeljo, 12. junija ob 6. zvečer bo pri čč. šolskih sestrah reden sestanek celjskih gospa. c V celjski bolnižnici jc umrl v 46. letu starosti Kovač Ivan iz Slakove pri Oplotnici. Naj v miru počiva! , VI _ ,, c Huda nesreča 77 letnega preužitkarja. Na Gornji Ložnici pri Žalcu se je zvrnil voz na 77 letnega preužitkarja Ivana Korenta in mu zlomil levo nogo in levo roko. ,, . c Dve kolesarski nesreči V Lučah je padla s kolesa 20 letna dninarica Planinšek Marija in si zlomila desno nogo. Ko se je pa peljala 16 letna hči sobarice Stropnik Jožefa iz Sv. Birca pri Skalah pri Velenju s kolesom po cesti, je padla in si zlomila desno roko v zapestju. c Kino Union: »Tajnosti dvorca Vogelod«. c Karambol, ki bi postal skoraj usoden. V sredo okoli treh je vozil neki avtoprevoznik iz Poljčan s težkim tovornim avtomobilom gramoz. Blizu Poljčan pri prehodu stranske ceste, ki jo križa železniška proga, so tovornemu avtomobilu naenkrat odpovedale zavore, V tem trenutku je privozil osebni vlak. Zapornice so bile pravočasno spuščene, avtomobilist pa ni mogel ustaviti avtomobila ter je z vso silo butnil v zapornice. Nasrečo je šofer v zadnjem trenutku zakrenil avtomobil ter zavozil v kup gramoza tik ob železniški progi. V tem trenutku je privozil osebni vlak; stroj je zadel prednji del avtomobila ter odbil odbijač. K sreči se šoterju ni ničesar hudega pripetilo. c KINO METROPOL: »Plešem za tebe«, c Ekrazitna patrona eksplodirala in ranila tri šolarje. Ko so se v sredo popoldne šolarji vračali domov, so našli na potu blizu kamnoloma v Pečpovniku ekrazitno patrono. Pobrali so jo in jo nesli v Osnico, Pod domačim kozolcem so s: bratje 8 letni Štefan, 11 letni Martin in 13 letni dijak Ivan Štor ogledovali pitrono ter na vse načine skušali, kako bi jo razstrelili. Starejši Ivan jc s kladivom udaril po patroni, ki je eksplodirala ter podrla vse tri fante na tla. Domači so slišali močan pok in so takoj prihiteli. Fantje so ležali na tleh. Starejši Ivan in Martin sta dobila hude poškodbe po prsih, glavi in rokah, dočim jc mlajši Štefan dobil poškodbe po vsem telesu. Nastop gojencev Glasbene matice v Celju Letošnji šolski nastopi gojencev Glasbene matice v Celju so obsegali v treh zaporednih večerih nastope mladinskega pevskega zbora, skupino godalnega ansambla, instrumentalnih listov in godalnega orkestra. Pri vseh treh večerih je bilo mestno gledališče lopo obiskano, kar kaže, da je v našem Celju še mnogo ljubiteljev umetnosti in prijateljev glasbe. Mladinski pevski zbor, ki šteje okrog 90 mladih pevcev, je na dveh zaporednih večerih zapel 8 triglasnih zborov in 2 zbora s spremljeva-njem klavirja tako ubrano, dinamično odtehtano in disciplinirano, da zbor in njegov vodja gospod Ciril Pregelj zaslužita Vfo pohvalo in priznanje. Ravno tako je uspel nastop godalnega ansambla, kjer so gojenci nižje in višje stopnje pod odličnim vodstvom ravnatelja g. Karla Sancina pokazali lepo skladnost v skupni igli. Vsekakor pa moraino po- udariti, da se laliko celjska Glasbena matica ponaša z letošnjimi uspehi, ki jih je dosegla, ravnatelju g. Sancinu in vsem učiteljem Glasbene matice pa velja veliko priznanje in pohvala. Glasbena matica v Celju je letos veliko pripomogla k uspehu CKT ter s svojim močnim in polnim orkestrom, kjer nastopajo večji del le dijaki celjskih šol, dala na glasbenem večeru svoj pečat. Na drugem večeru sta občinstvo s svojim nastopom zadovoljila Hartman B., ki je občuteno zaigral na violino Jenkisonovo »Vilin ples«, in gdč. Hofbauer Štefka, ki je učinkovito in s tehniko odigrala na klavirju Hellerjevo »Tarantello«. Kar je nudil tretji večer, je bilo brez dvoma na laki stopnji, da bi se smel s tem ponašati vsak večji zavod. Solistični nastopi so podajali verno sliko posameznih učnih moči, s katerimi razpolaga šola Glasbene matice. Med najmlajšimi, ki so nastopali na tretjem večeru, so bili taki, ki očitujejo umetniško zrel način brezhibnega prednašanja težkih skladb in to večinoma na pamet. Gdč. Breda Rajhova nam je s svojim nastopom podala odlično tehnično in globoko igro. Lahko rečemo, da je v njej mnogo umetne muzi-kalne sposobnosti. Izmed violinistov zaslužita priznanje gg. Saša Majdič in Valter Jegrišnik. Saša Majdič še mnogo obeta. Mario Sancin je odigral na klavirju težko Beethovnovo skladbo »Die Wut iiber den verlorenen Groschen«, za kar ga je občinstvo nagradilo s ploskanjem. Tudi solopevski gojenci so nastopili in pokazali razveseljive uspehe, vendar pa smo pogrešali takih talentov, kot sta violinistka Majdič, Jegrišnik in na klavirju Breda Rajhova. Večer je zaključil godalni orkester pod vodstvom neumornega ravnatelja g. Karla Sancina, ki z veščo roko vodi ta zavod. Pri prihodnjem nastopu bi želeli, da bi orkester odigral vsaj tri skladbe. Celotnemu učiteljskemu zboru, posebno pa vodstvu k uspehom čestitamo, ker vemo in vedo tudi gojenci šole, da tudi največji talent lahko zamre, če ga ne vodi šolana roka. S. S. Sv. Areh na Pohorju Kot bi bil zrasel iz tal, se je binkoštni ponedeljek, dne. 6. junija 1938 pojavil prav pri cerkvi sv. Areha luksusni avto znamke »Ford« last g. Caf-a, trgovca v Slovenski Bistrici. Vozil ga je naš vrli avtotaksi Kmetec. Štefan od ravno-tam, kateremu gre res vsa čast in priznanje. Ta avto je letos prvi premagal izredno slabo kolovoze in se tako srečno povzel do najkras-nej.še točke na Pohorju — Areha. Silno je bilo veselje izletnikov, ki nikakor niso mogli verjeti, da bi res prišel kak avto k Archu, zlasti še, ke.r je tudi deževalo. — Gospod Zupane Karol, industrialec iz Sevnice, je naravnost genialno preuredil ccrkveno hišo pri Areliu. Res je lahko ponosen na to delo. Samo Bog mu nakloni mnogo mnogo zadovoljnih dni preživeti v lepi planinski hišici. — Na Antonovo, dne 13. t. m. proslavimo pri Areliu tega priljubljenega svetnika. Pridejo tudi procesije. Tudi Vi ste vabljeni. Pridite — nc bo Vam žal. Stovensfca Krajina Beltinci. V nedeljo, 18. junija bo ob 11 v Beltincih na trgu pred cerkvijo veliko zborovanje JRZ za vso Slovensko krajino. Govorijo: minister dr. Miha Krek, senator dr. Schaubach Franc, Smersu Rudolf, predsednik mladinske JRZ za dravsko banovino, in dr. Franc Klar, narodni poslanec za lendavski okraj. Pristaši in prijatelji JRZ, pridite 19. junija vsi na zborovanje v Beltince. Jesenice zopet vabijo Slovenski teden — Največja prireditev bo v nedeljo 12. junija — Slovenska katoliška prosveta na Jesenicah v službi narodne samobitnosti Včeraj smo poročali o slovesnem začetku slovenskega tedna na Jesenicah. Drugi dan je bila prireditev v nabito polni dvorani. Prisostvovalo je nad 500 ljudi. Govoril je g. duhovni svetnik Kastelic o narodnih svetinjah. Sledile so lope slike, pevske točke in dramatski prizor »■Slovenski Judež«. Krekov dom je vsak večer slavnostno razsvetljen. Večer za večerom se zbirajo v njem množice, v nedeljo pa bo na jlepša prireditev, h kateri vabimo vse prijatelje od blizu in daleč. Ob priliki lepih prireditev -.Slovenskega tedna« je prav, da se ozremo nekoliko v zgodovino slovenske katoliške prosvete na Jesenicah. v Plavžarsko mesto Jesenice je eldorado, na katerega zidata kapital in proletariat svoje na-de. V dolini, ki je bila v preteklem stoletju šc vsa porastla z grmičevjem in skalnata, je nastalo mesto, ki je zvezalo trg Jesenice, sela Plavž, avo, Javornik in Koroško Belo. Zadnji dve vasi nista še vključeni v občinsko zvezo mladega mesta, vendar pa sta tesno združeni z njim. Se ta zanimivost je pred kratkim bila, da je šla občinska meja skozi vežo sedanjega g. župana Markeža. Ne samo kot obmejno mesto Jugoslavije, tudi kot važna točka na poti s severa na- Jadran igrajo v narodnostnem smislu jescnice veliko vlogo. Zanje se je bil boj od konca prejšnjega stoletja v narodnem, pa tudi političnem oziru. Danes niso več Jesenice trg iz davnine, pač pa mesto, kamor so se zatekli tekom zadnjih dvajset let vsi, ki so iskali kruha ki ki ga jim je dala jeseniška industrija. Takrat so bile Jesenice dolga vas. Pred štiridesetimi leti, v času kresanja duhov in vstajenja slovenskega ljudstva po dr. Mahničcvi poti iz mlačnosti in gosposkega kavarniškega obiležja. .so se tudi Jesenice zganile. Po katoliškem shodu 1. 1894 v Ljubljani se je ustanovilo Delavsko podporno društvo. kije položilo temelj delavski strokovni organizaciji. Dr. Krek in tedanji župnik A. Šinkovec sta položila po velikem delavskem poborniku ta temelj. Tisti čas pa je v tovarniško gospodo zavel tudi nov duh. Preko Karavank so prišli gospodje 7. novim duhom pangermanizma. Z n jimi so prišli specialisti njihove narodnosti in tudi Ijndjfe, ki jih je rodila sicer slovenska mati, vendar so bili mednarodni in >deutschgesinnt«. Socialna demokracija je začela tedaj prodirati v Jesenice z naukom mednarodnega sožitja in boja za proletariat. pa je bil« bolj raznarodovalcn faktor jeseniških ljudi. Neprijatelji Slnvcnoc-v so imeli močmo orožje v svoji oblasti v službi kot predpostavljeni. Jeseničani so začeli misliti na samoobrambo. Dr. J. E. Krek in Šinkovec, ki sta imela organizatorja v Petru Rozmanu, sta sklicala 1. 1896 pogumne fante, ki so bili večinoma Bohinjci, ker so bili pravi jeseniški »purgarji« preveč »libe-ral«, pa tudi nedovzetni /bog svoje komod-nosti« za delo. L. 1897 je potrdila deželna gosposka pravila »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva«, ki mora biti samo izo-brazevatnb, ne sme pa poudarjati svojega velikega slovenstva. Pa so začeH mladi z velikim ognjem vnemati kresove v srcih Jeseničanov za slovenske svetinje. Velika je bila njihova boje-vitost, Tod predsedstvom Nikola Bernarda so zvesto poslušali svojega farnega pastirja. V besedi na odru, v predavalnici, na izletih je rastla velika skupnost slovenskih delavcev za križ in svobodo naroda. Neprijatelji so se zganili. Ni jim bila dana več privlačnost mednarodnega raja v burševski šoli, ne privlačnost »Stahl und Eisen« in raznih drugih klubov, ker fantje in možje so imeli svoje društvo, kjer je donela slovenska pesem. »Los von Rom!« je bila krilatica, ki je v začetku novega stoletja priplula čez visoke Karavanke na Jesenice. Iz Beljaka so se pripeljali vburši«. Lutrovski tempelj v Novi vasi je postal pribežališče tega evangeii.ia. Lutrovski obrni, štirikratni »F«, »Turnverein« je našel v tem lemplju svoj dom kot prva trdnjavica mostu na Jadran. Boj se jc vnel. Naši fantje so bili vroči pritepenim nositeljem brezversko, tuje besede, godilo se jc, da je govorila večkrat pest. Društvo, ki ni imelo še telovadbe, je napravilo strelski klub. Na izobraževalnih večerih se je najbolj poudarjala narodna misel. Ciril-Metodova družba je imela v društvu svoj odsek pod Za-bukovcem, naslednikom Šinkovca. Še Marijina družba je imela svojo lastno podružnico. Slovenske katoliške žene in dekleta so šle v boj proti sovražniku svetinj, katerih največje varuhinje so ravno one. Takrat nisi videl moža, fanta, žene, dekleta brez narodnega traku, kakor tudi ne nasprotnika brez »frankfurtarice«. še Slovence, ki so bili v strahu ali ki niso marali -klerikalnega« »maja, so dičile tuje barve. Nemški -»Vereini«. kakor »Stalil umd Eisen«, /Turn-verein«. še sSiidmarka« je imela precej, precej slovenskih ljudi, ki jim je bila slovenska tro-bojnica odveč in žaljiva. Morda si lahko se danes v Celovcu ogledate lepo sliko teh ljudi v gostilni ------- Vse to je zadosti jasna priča veliki nalogi »Slovenskega delavskega katoliškega društva«, ki jc imelo v tem času ta naziv. L. 1904. pa se je ustanovilo telovadno društvo »Sokole. Ker sc je takrat tudi v Sokolu začela širiti misel iz Prage v duhu husitov v krilatici »Proč od Rima«, je društvo stalo pred norim dejstvom. Postaviti so morali ograde tudi proti neprijatelju največje narodove svetinje, svete vere. Predobro se jc zavedalo društvo, kateremu je bil takrat predsednik .simen Ravnik, duhovni vodja Zabukovec. Zabret in Prijatelj, prevažne naloge za obstoj društva, nositelja resničnega slovenstva. Narodova beseda je resnično varna le v srcu bogaboječe matere in očeta, ki kakor ta dva spoštujejo in varujejo narodne svetinje. Premajhen jim je bil dom. kupili so svet poleg Jelena, kj" jim je prizidnl g. lerjan svoj čas dvorano. Društvo pa je hotelo imeti svoj lastni dom. Svet. ki jim z ozirom na središče Jesenic ni bil primeren, so odstopiti t int-Metodovi družbi za vrtec, sami pn so pričeli z grndnjo v Novi vasi poleg lutrovskeea templja. Takrat so za mladino vpeljali telovadijo G. Koz-maui Peter pa je na zvit način odkupil lutrovski tempelj (zdaj gostilna -»Kobal«) icr ga prekrsti \ gostilno ->Pri zvitem rogu«. Orodje je zaplenil buršem« ter poklical telovadce društva, ki so se nazivali >Orlc«, v svoj salon, ki jo bila prva telovadnica slovenskih katoliških fantov (lota Ie-nik. V novem »Delavskem domu so se razmahnili. Orel, ki so ga obojni neprijatelji po ka- planu klicali s psovko »čuk«, jo postal idejni nositelj katoliške slovensko prosvete in kulture po gornji Gorenjski, Koroški, šc celo v Celovcu se je vgnozdil. Turška žclcznica v Trst jc postala velik pomočnik nemštvu, pa tudi jeseniškim prosvetarjem in telovadcem je služila za razširjanje katoliško slovenske idejo. (Id Srednje vasi, preko Sveč, Šentjanža, na onostrau Drave je šla naša misel. Vsako loto jo bilo romanje na Gosposvetsko polje, kjer so prosil i pri Mariji za slovenski rod in njegovo svobodo. Vojvodski prestol jo bil vsako leto deležen šopka Jeseničanov. Hvaležni so nam bili koroški bratje, h katerim smo se morali vtihotapiti lo k procesijam v krojili, ker nam jih jc koroška deželna vlada pri vsakem drugem nastopu prepovedala. V Mirni pri Gorici smo so udarili z iredentisti. v šont Ilju na štajerskem z Nemci ob priliki blagoslovitve novih domov. Doma pa smo držali mladino, da se ni potujčila v nemški šoli, h kateri so pomagali v rojstvo šc slovenski člani nemških društev. Tako je pred vojno poti duhovnim vodstvom g. Skubica, naslednika g. Zabnkovca, društvo delalo z vsem ognjem in je bilo predstavnik večine Jesenic. Jesenice so ostale slovenske največ po zaslugi katoliške slovenske prosvete. Vojna! V/.ela nam jc fautc. Največ jih jo šlo od nas. ker so bili gospodom neljubi. Pa niso nas stisnili k tlom. \ našem domu jo vstal zopet Krek z niajniško deklaracijo. Ker jo bila večina moških v vojski, so sc dvignile ženo. Poživila jih jo zahteva -Našo krvi« pod Slavkom Savinškom. Ob izpolnjeni /olji. na dan vstajenja. so l>i!i fantje in možje pripravljeni. ^ narodni straži niso iskali blagajn in zaplemb«, v narodni straži so služili osvobojeni domovini. Orlovski red jc držal disciplino stražarjev naše imovine. Po dncli prehodov jih je šla večina v koroško dobrovoljce. š.|i so v času plebicitne dobe zopet med brate s slovensko mislijo in ljubeznijo. du pridružijo našo zemljo domovini Jugoslaviji. Ob nesrečnem |)lobiscitu so stali onstran Karavank j>o vaseh v pomoč inožom in fantom, ki so rastii v organizaciji, ki so jim jo prinesli oni. Saj ni bilo mnogo drugih, dasi so bili člani organizacij tostrau Karavank. Ta smo padli tudi največ zaradi tega. kor ni bilo voljo /a agitacijo, zlasti no zaradi očitka obveznosti v vojski. Kaj pravijo tisti ljudje danes? Borba za narodovo svetinjo pa jo bila tudi doma trda. Malo jih je bilo. kor mednarodni teror jo bil velik. Pa so prodrli. Nov_ Krekov dom jasno priča o velikem dolu katoliških slovenskih prosvetarjev. odlikovanja mladino v njih pričajo o veliki disciplini narodno vzgoje. Zato ob jubileju slovensko misli in besede, dvajsetletnice narodovo svobode pravimo: Naj no bo med nami Judeža, ki bi prodal to našo lopo žemljico za srebrnike, da iz nje napravijo lončarjevo njivo — njivo krvi. P. V. K. Katoliški prosvetni tabor v Trbovljah: Skupina dekliških krojev z ministrom dr. Krekom v sredi. Mednarodna rokodelska razstava v Berlinu Koncem preteklega meseca je bila odprta v Berlinu velika mednarodna rokodelska razstava, katere se je udeležilo skoro 30 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Prvič v zgodovini narodov se znajde rokodelstvo sveta na enem mestu in nam javlja svojo rokodelsko kulturo, dosežene uspehe in gospodarski pomen. Razstava je nameščena na berlinskem razstavnem prostoru, ki ima okoli 60 tisoč kv. metrov pokritih dvoran in okoli sto tisoč kv. metrov prostega ozemilja. Namen razstave je, prikazati najširši javnosti gospodarsko in moralno moč rokodelstva, kakor tudi vso duševnost, ki preveva danes rokodelstvo ob njegovem preporodu. Razstava ima več oddelkov. V častni dvorani, ki ob začetku še ni bila opremljena, bodo razstavile posamezne države kak svoj posebno odličen in značilen rokodelski umotvor. Poleg te častne dvorane je druga dvorana s kulturno-zgodovinsko razstavo. Le-ta je na celotni razstavi golovo najzanimivejša. Kaže nam razvoj rokodelstva celega sveta in je razčlenjena na 5 delov po evropskem, islamskem, aziatskem, afriškem in južno-ameriškem kulturnem krogli. Od stoletja do stoletja lahko sle- dimo razvoju rokodelstva in občudujemo njegove velike mejnike — dragocena dela. častitljive listine, prastaro orodje in pomembna cehovska znamenja. V mednarodni pokrajinski razstavi kažejo posamezne države izgotovljena dela. kakor tudi svoje značilne delavnice v obratu. Oddelek zase tvori nemško rokodelstvo. Zlatarji, steklarji, brusilci dragih kamnov, umetni kovači in še cela vrsta drugih rokodelcev kaže tu svoje znanje. Posebna pažnja je posvečena mizarstvu in stanovanjski kulturi. V posebni mednarodni razstavi Modi svela« nam kažejo krojači, čevljarji, rokovičarji. ilasničarji in drugi svoje znanje in današnjo stopnjo mode. Poleg razstave so v Berlinu še številni strokovni kongresi in druge prireditve, ki so in bodo še privabile številne, obiskovalce od blizu in daleč. Naša slika predstavlja slovensko sobo v jugoslovanskem oddelku razstave. Podrobnejše poročilo o naši razstavi, kakor tudi o razstavi drugih držav priobčimo drugič. Inž. Ogrin. V gremo na Vič! Župnija Vič se odeva v zelenje. Z navdušenjem se pripravljajo Vičani, da čini dostojneje in lepše pripravijo proslavo 30-letnega jubileja svoje župnije in 35-iotnico svojega Prosvetnega društva, ki bo 12. junija [>od pokroviteljstvom g. ministra dr. Kreka. Spored: Oo pol 8 zjutraj zbirališče na dvorišču Vzajemno zavarovalnice na Miklošičevi cesti. Točno ob tri četrt lia 8 krene sprevod |>o Miklošičevi c.. čez Marijin trg, Wolfovo ulico. Kongresni trg, Igriško ulico, |H> Tržaški cesti pred bivšo milurno, kjer bo kratek sprejem in se sprevodu priključijo Vičani in društva iz smeri Brezovica—Vrhnika, nato pa krono sprevod skozi Ro/.no dolino do farne cerkve, kjer ho sprejem g. škofa dr. Rozmana 1 in g. ministra dr. Kreka. Ob pol 10 sv. maša g. Škofa. jh> sveti maši bo labor. na katerem govorila g. minister dr. Krek in domači župnik g. p. Tavčar. Ob pol 3 pete litanije. ob 3 telovadni nastop naše mladine. Vabimo, da se temu slavju, ki bo ob vsakem vremenu, pridružijo ludi druga društva izven naše dekanije in da pribito k nam z lepimi narodnimi nošami in z društvenimi zastavami, člani fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov pa v svojih krojih. Udeležite se žo dopoldanskega sprevoda in tabora! Nekaj posebnega jo kulturna razstava viških katoliških organizacij, ki kaže ogromno delo viške župnije s svojimi organizacijami. Vse lo jo na kratko opisano v brošuri, po kateri bodo segli vsi prijatelji naše prosvelo. Na svidenje lia Viču 12. junija 1938! Lepa slovesnost dehtet kamniške dekanije Prava i>obožiiost in krepost ljubi tišino, pa kljub temu ne smemo molčati o krasni manifestaciji deklet — članic Marijinih kongregacij kamniške dekanije. Na biukoštni jionedeijek, ki mora I h) izročilu biti deževen, v sončnem (»opoldnevu -- grozeči oblaki izza Kamniških planin_ so se pripodili, a se nad nami trgali ter od bežal i na vse strani — so se prifieljale na vozovih, avtobusih, na kolesih in vlaku, da je zaspani in zapuščeni Kamnik čudovito oživel. In napolnila se je lepa dekanijska cerkev in še je bila premajhna, kakor je edino še o birmovanju in podobnih redkih prilikah. Samo kratka četrt ure, ko se množica mladih src razvnema v molitvi iu pesmi in sprejme blagoslov, in že se vije procesija |k> mestu na Mali grad. Prapor če k kamniškega Marijinega vrtca in za njim nad 200 belooblečenih deklic s šopki v rokah, nato pa 20 zastav posameznih družb in za njimi članice: |>ojo in molijo, ponosne same nase, saj jih bo blizu 2000 iz. ene same dekanije. Jedro procesije pa tvori 20 ministrantov, 12 duhovnikov in potem 12 deklet s kipom Brezmadežne, vse v belem cvetju. Kamnik sicer ne kaže zanimanja, tih je in mrzel, zato v tem večjem dostojanstvu poteka sprevod med odpevi li-tanij: Le za Jezusom hodimo, iu se zliva na planoto pred nmlograjsko tridelno cerkvico. Stopnic« je mladina potresla s cvetlicami, na vrhu postavijo kip Matere božje, pred katero zapoje vsa množica: Pri Tebi, o Marija zbrane. — Voditelj dekl. Marijinih družb dekan in kanonik M. Rihar pozdravlja, poudarja pomembnost, da so se prav v Kamniku zbrale in da so se zbrale za 100-letnico rojstva kardinala Missije. Potem pa že polaga prisego zvestobe Bogu in Mariji, v prepričevalni in nad vse lepo izvedeni zborni deklamaeiji družba iz Mengša. Glavni govornik dr. F a j d i g a pa v krepkih in iskrenih besedah poudarja glavno nalogo članic Marijinih kongregacij, t. j. vzgoja k svetosti in potem še apostola), da ji bodo služile tudi druge. Prelepi govor se konča s posvetitvijo Brezmadežni, nakar se vrsle pozdravi, deklamacije in pesmi kongregacij iz Domžal, Doba, Motnika, Tuhinja, Komende, Homca. Živahno prireditev pa kot krona zaključi Potančičeva igra »Žena s srcem': v 6. slikah. Članice kamniške Marijine družbe skoraj dovršeno prikazujejo usodo dekleta, ki zapusti varni krov rojstne hiše in se izgubljena, vendar najdena, vrača nazaj, Marija jo vodi. Po-zorišče pri tej starodavni cerkvi je kot nalašč: sredi stopnišče s cerkvijo, lia desni balkon in vhod v hišo, na levi pusto zidovje tujine. Godba iu pesem razgibala prizore. Kot mogočni finale in vendar vdano se končno oglasi pesem: O Marija, naša ljuba Mati. Tri ure, in vendar še prekratke, so pravilo udeleženke, ko so se vesele in potrjena vračale na svoje domove. Zdravstveno zborovanje v Dobrepotjah Zdravstvena zadruga v Ponikvah je priredila na binkoštni ponedeljek popoldne v dvorani Prosvetnega društva v Dobrepoljah zdravstveno zibo-rovanje, katerega sc je udeležilo nad 700 Dobrč-poljcev, Stružancev, Velikolaščanov in Robarjcv. Zborovanje je vodil predsednik Zdravstvene zadruge župnik Mrkun. Obširna izčrpna strokovna poročila o higieni, asanaciji vasi, potrebi naipeljave vodovoda in o potrebi razvoja domače industrije, t. j. izdelovanje raznih lutk in igrač, so podali gg. dr. Ivo Pire, dr. Joža Herfort in župnik Škulj. Na predlog dr. Hcrforta se jc izvolil asanacijski odbor za Rob, Velike Lašče in Struge. Po nad tri ure trajajočih poročilih, katerim 60 zborovalci ves čas z zanimanjem sledili in jih z navdušenjem odobravali, so bile soglasno sprejete sledeče resolucije: I. Potreba vodovoda je malokje tako občutna kot v Dobi>ej>o!jski dolini, ki je v pogledu oskrbe z vodo del Suhe Krajine. Ob suši morajo vodo voziti po dve uri daleč. Ze avstrijska vlada je pristala na nujno gradbo vodovoda Rob-Doferepolje-Struge, kar je pa preprečila svetovna vojna. Zato pozivamo centralno vlado, posebno gradbeno ministrstvo in ministrstvo vojske in mornarice kot upravo dravske banovine, da se prične z delom vsaj prihodnjo pomlad. S tem bo tudi zelo omiljena tu vlada-joča nezaposlenost domačinov in sc bo ustavilo njihovo izseljevanje v tujino, od koder sc ne vračajo, kar prizadeva slovenskemu narodu nepopravljivo škodo. II. Ni ga stanu, ki bi bil tako izpostavljen neprestano vsem vremenskim neprilikam, kot jc kmečko ljudstvo, zato je baš kmečki človek podvržen raznim boleznim, ki ga prezgodaj izčrpajo in pehajo v prerani grob. Zaradi pomanjkanja sredstev se zdravljenje odlaša, s tem pa tudi zdravje slabša. Ko vidimo, kako se drugim stanovom pomaga ob raznih nezgodah, boleznih, starosti, hiranju, kmet pa ostaja lc sam sebi prepuščen, pozivamo centralno vlado in bansko upravo, dn revnejšim iz kmečkega stanu prizna zakonitim potoin brezplačno zdravljenje v zdraviliščih in brezplačno ali vsaj znižano vožnjo na železnici, ko išče zdravniško pomoč v bolnišnicah, zdraviliščih ali pri zdravnikih. Dokler se tem potrebam ne ustreže, naj se jjrizna revnim kmečkim družinam polovična taksa v državnih in samoupravnih bolnišnicah. III. Kakor je znano, so naše bolnišnice prenapolnjene tako, da morajo v nekaterih oddelkih po dva ali tudi trije ležati na eni postelji. Zborovalci pozivajo vse odločujoče faktorje, da napravijo čimprej konec tem sramotnim razmeram. IV. Ker je zdravstveno zadružništvo najprt-kladnejša oblika skrbstva za ljudsko zdravje, pozivamo slovensko ljudstvo, da se organizira tudi zdravstveno v zdravstvenih zadrugah. Ko smo si postavili domove prosvetnih, narodnih, socialnih in gospodarskih ustanov, pojdimo na d^lo za zdravstvene naprave, da si ohranimo še najdražje, kar človek ima, t. j. zdravje. Na velesejmu v Ljubljani si oglejte sledeča darila za nagradno žrebanje »Slovenca« v paviljonu I.: kolesa »Axo«, ki jih je dobavila tvrdka H. Sultner --Aleksandrova cesta v Ljubljani. — V paviljonu G kolesa, ki jih je dobavila Splošna trgovska družba z o. z. iz Št. Vida. — Gnojničnc črpalke in brro-parilne lonce, ki jih je dobavila tvrdka Podržaj z. Iga pri Ljubljani. — Reporeznice, ki jih je dobavila tvrdka Kremžar iz Vižmarjev pri Ljubljani. Potrebujemo rudarske nadzornike j)o možnosti z rudarsko šolsko izobrazbo. Ponudbe poslati na naslov: Rudnik kanionog uglja Rtanj Brm-e Minli, Boljevac, Moravska banovina. Drobne novice Koledar Petek, 10 junija: Kvatrc. Margareta, kraljica; Bogomil. Sobota, 11. junija: Kvatrc. Barnaba, apostol; Jošt, opat. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrl gospod Rudolf H a 1 n e r , drogist. Pogreb bo v soboto ob pol 6 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. -f- V Ljubljani je v visoki starosti 85 let mirno v Gospodu zaspal gospod Lovro Fleischmann, nad-preglednik lin. kontrole v pokoju. Pokopali ga bodo danes ob pol 5 popoldne. -f" Na Jesenicah je odšel k Bogu gospod Edvard M ii 11 e r , ključavničar pri Kranjski ind. družbi. — Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Odvetnik g. dr. Franjo Krulc je vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru. Cenj. inserente in sploh vse trgovske iu obrtniške kroge vljudno opozarjamo, da bo nedeljska izdaja našega lista prav posebno posvečena trgovskemu kongresu in njega prireditvam ter sploh vprašanjem. ki se tičejo našega trgovstva. Ker ho ta izdaja tiskana tudi v znatno pomnoženi nakladi, ho najlepša prilika za objavo trgovskih in obrtniških priporočil. — Vsak oglas v tej izdaji bo dosegel velik uspeli! _ Sprejem v kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru. Na razna vprašanja glede sprejema v ta zavod daje ravnateljstvo sledeča pojasnila: V zavod se sprejemajo redni učenci drž. Klasične gimnazije v Mariboru, ki so dovršili v pretečenem šolskem letu katerikoli razred vsaj z dobrim uspehom in imajo namen po dokončanih gimnazijskih študijah posvetiti sc duhovniškemu poklicu. Sprejemajo sc tudi začettniki, ki pa marajo poprej opraviti sprejemni izpit za srednjo šolo, preden vložijo prošnjo za sprejem v naš zavod. Sprejemni izpiti se vršijo na drž. klasični gimnaziji v Mariboru dne 25. junija t. L Po opravljenem sprejemnem izpitu naj 6e starši s prošnjikom javijo pri ravnateljstvu dijaškega semenišča, Koroščeva ulica 12, kjer bodo dobili nadaljnja navodila za sprejem. Vse prošnje za sprejem sc morajo najpozneje do 31. julija poslati po domačem župnem uradu kn. šk. ordinariatu v Mariboru. Priložiti je treba krstni list, šolsko spričevalo, premoženjski izkaz in zdravniško spričevalo. Sprejemajo pa se samo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni dijaki, ki so doma iz lavantinske škofije, 25.—29.: V Dolomite. Prijave do 20. t. m. Okorn — Na državni klasični gimnaziji v Ljubljani bodo sprejemni izpiti za I. razred 25. junija. Prijave se bodo sprejemale od 20. do 23. junija pred-poldne. Natančnejša pojasnila so razvidna iz objave na oglasni deski gimnazije. — Sprejemni izpiti za I. razred na drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva c.). Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kolkovane z 10 dinarskim kolkom, se bodo sprejemale v ravna-teljevi pisarni dne 21. in 22. junija od 9. do 12. ure. Prošnji, ki naj bo pisana na celi poli, je priložiti krstni list in izpričevalo osnovne šole (nc šolska knjižica). Sprejemale se bodo učenke, rojene v letih 1925 do 1928. Pri oddaji prošnje bo vsaka učenka izvedela, kdaj bo delala izpit. Izpiti bodo 25., 24. in po potrebi 25. junija ob 8. uri. 19. jnnija: Trst. Prijave do 13. t. m. »Okorn«. — Razpis službe. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje službeno mesto geolo-ga-trradniškega pripravnika VIII. položajne skupi-ner pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave. Za to mesto pridejo v poštev absolvirani geologi filozofske fakultete aili rudarski inženirji. — Prednost pa imajo prosilci, ki imajo že prakso iz petrografije. Prošnje, opremljene z vsemi dokumenti po § 3 zakona o uradnikih in kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din, jc vložiti najkasneje do 28. junija 1938 pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. — Kralj, banska uprava dravske banovine. — Pri zaprlju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. — Društvo diplomiranih babic v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 12. junija 1938 ob pol 10. v magistratni posvetovalnici v Ljubljani. Na občnem zboru bo poročala predsednica o 8. mednarodnem babiškem kongresu v Parizu. — »Borba krščanskih strokovničarjev za novi red«. Brošura pod tem naslovom nam kaže, kako naj se organizirajo gospodarske in socialne razmere v tisti smeri, ki jo je pri nas začel propagirati dr. J. E. Krek in ki edina more pripeljati delavstvo do tega, da bo kdaj res nekaj pomenilo in da ne bo vedno le služilo zasebnemu ali državnemu kapitalizmu, temveč da bo v gospodarstvu enakopraven in eoodločujoč činitelj. Brošura se naroča pri izdajtelju (Valant Milan, Ljubljana, Ulica na grad 5), dobi so pa tudi v knjigarnah. Gospodje, ki so dobili brošuro na ogled, pa je niso vrnili, se naprošajo, da jo poravnajo. Kdor je izgubil poštno položnico, naj nakaže po ček. računu št. 11.665 (Strok, zveza poljedelskega delavstva). — Tivar obleke, vodeča znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte. — Z zvijačo ga je oropal. Drzen rop sc je dogodil na binkoštni ponedeljek popoldne na Spodnji Sčavnici pri Sv. Ani v Slov. goricah. 70 letni posestnik Janez Sober se je mudil omenjenega dne v Gornji Radgoni, kamor je vozil naprodaj doma izdelane grablje. Z vozom sc jc peljala potem domov njegova služkinja, sam pa je šel peš v smeri proti Spodnji Sčavnici. V Frasovi trgovini se mu je pridružil mlajši moški močne postave. Spustil sc je s Sobrom v razgovor ter ga je potem na poti proti domu spremljal. Ponudil mu jc svoj žepni nož naprodaj. Ker je zahteval malenkostno ceno, je Sobcr izrabil ugodno priliko ter nož kupil. Potegnil je iz žepa denarnico, da bi nož plačal. To pa je njegov spremljevalce čakal, ker jc bliskovito zgrabil denarnico ter nc meneč se za vpitje oropanega starčka, jadrno pobegnil ter izginil v gozdu. Lopov jc odnesel Sobru 1500 težko prisluženih dinarjev. — »Sirarstvo« jc naslov knjigi, katero je spisal Anton Pevc in je izšla v Gorici leta 1925. Je to edina slovenska knjiga, ki govori o pridelovanju in ravnanju s sirom in je torej za naše mlekarstvo velikega pomena. Dobremu siru je svetovni trg vedno odprt, slabo blago pa nima nobene cene niti na domačem trgu. Dolžnost vsakega mlekarja in onih, ki imajo opravka s pridelovanjem sira, je, da pozna temeljna pravila mlekarstva, se strogo ravna po navodilih strokovnjakov, pozna dobro teorijo, da more tudi z nezadostnih, polovičarskih, tujih receptov posneti v kratkem času vse podrobnosti za izdelavo dotične tuje vrste, ki jc na tem ali drugem trgu najbolj priljubljena. Ako bo upošteval vsa izkustva in navodila, ki so nakopičena v tej knjigi, bo njegov izdelek tako po okusu in obliki prvovrsten in bo lahko našel dovolj odjemalccv-trgovcev za svoje blago. Knjiga sc dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in stane nevezana 60 dinarjev, vezana pa 72 din. 15.—21. junija: Berlin, Miinchen. »Okorn«. — Od Zveze slaščičarskih mojstrov kraljevine Jugoslavije smo prejeli naslednje pojasnilo: V rubriki Naš domači zdravnik« je bilo dno 1. maja t. 1. v odgovoru na neko vprašanje glede sladoleda ined drugim navedeno: »... da je led, ki se uporablja pri sladoledu, često prav sumljivega porekla ter da se ga pridobiva tudi iz potokov, ki so okuženi z bacili tifusa. Ker led ne ubija bolezenskih klic, je bil sladoled že često izvor trebušnega tifusa.« Da se ta ugotovitev ne bi tolmačila napačno in v škodo slaščičarskih mojstrov, moramo pripomniti, da uporabljajo naši slaščičarji pri izdelavi sladoleda brez izjeme čist in po večini umetni led, ki jim služi izključilo za hlajenje posode, v kateri se nahaja tekočina odnosno zmes, ne pa morebiti za neposredno pridobivanje sladoleda, kakor bi nepoučeni utegnili sklepati iz gornje trditve. Ni pa seveda izključeno, da uporabljajo razni šuš-marji, ki se neupravičeno in morda celo skrivoma pečajo z izdelovanjem sladoleda, vsakovrsten led in da v svojih zakotnih, nehigijeničnih delavnicah lahko s prenašanjem bolezenskih klic okužijo tudi sam sladoled. Pozivamo zaradi tega vsakogar, da že iz zdravstvenih razlogov vsakega neupravičenega ali sumljivega izdelovalca sladoleda takoj prijavi oblastem ali pa Zvezi slaščičarskih mojstrov v Ljubljani, Ljubljana V petek, dne 10. junija 1958 Gledališče Drama: Petek, 10. junija: Zaprlo. — Sobota, 11. junija: Ženitev. Red B. — Nedelja, 12. junija: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 13. junija: Zaprto. Opera: Petek, 10. junija: Ob 15. Rigoletto. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 do 2 din. — Sobota, 11. junija: Gioconda. Red A. Nedelja, 12. junija: Gorenjski slavček. Izven. Predstava na čast udeležencem Trgovskega kongresa. Ponedeljek, 13. junija: Operna produkcija gojencev drž. konservatorija. Prireditve in zabave Danes v Rokodelskem dom film za vse prijatelje naše slovenske mladine. Predvajal se bo fiim »Vaclavski dnevi«, pri tem pa bo nagovor in razlaga priprav in nastopa naših fantov na letošnjem mednarodnem mladinskem taboru. Napolnimo dvorano in pripravimo se na velike dneve. — Odbor Zasavskega okrožja ZFO. Fantovski odsek Trnovo ima drevi v Prosvetnem domu športni in telovadni tečaj, ki je obvezen za vse člane in mladce, in sicer za mladce ob 6, za Plane pa ob 8. Vsakega člana dolžnost je, da se ga brezpogojno udeleži. Modni atelje BAZANELLA Po vrnitvi iz inozemstva zopet redno dela ter se svojim cenjenim damam najtopleje priporoča ! Drevi ob četrt na 7 je II. sklepna produkcija šole Glasbene Matice. Cerkveni koncert, pri katerem sodeluje operna pevka Zlata Gjungjenac-Gavella, baritonist Kolacio, prof. Pavel Rančigaj na orglah in Ljubljanski komorni kvartet, bo v ponedeljek, dne 13. t, m., ob 20 v Frančiškanski cerkvi. Spored obsega poleg domačih del tudi celo vrsto za izvajanje v cerkvi primernih skladb svetovnih avtorjev, predvsem največjih zastopnikov klasične glasbene dobe. Vstopnice od 20 din navzdol se dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Sestanki Rokodelski dom. V nedeljo, 12. t. m„ bo v dvorani Rokodelskega doma občni zbor katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Udeležba je za vse člane obvezna. Pričetek bo ob pol 10 dopoldne. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62, in mr. Gartus, Moste. ulici ob 7. uri zjutraj od koder odkorakamo ob pol osmih na določeno mesto, da se uvrstimo v sprevod. — Odbor. 1 Vse člane in prijatelje šempetrskega Prosvetnega društva prosimo, da se udeležijo propagandnega večera za mladinski tabor, ki bo drevi ob 8 v dvorani Rokodelskega doma. Na sporedu fiilm »Vaclavski dnevi« in govor. I Papa Danilo bo prihodnje dni slavil 80 letnico rojstva. Proslavil bo ta znameniti dan svojega življenja z nastopom v operi. Natančnejšo podatke bomo objavili pravočasno, že zdaj pa opozarjamo njegove številne častilce na redko slavje, združeno seveda z obligatnim jubilejem, kot se spodobi. 1 Železniškim upokojencem sporočamo, da je umrl gospod Jakob Velkavrh, železniški strojevodja v pokoju in odbornik društva železniških upokojencev. Pogreb bo danes ob po treh popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Železniški upokojenci so vljudno vabljeni, da se pogreba v polnem številu udeleže. 1 Občni zbor Jugoslovansko-češkoslovaške lige. — V sredo zvečer je bil v društvenih pro- I Samo še danes si lahko ogledate šlageropereto Od danes naprej poletne Nelson Eddy znižane cenel ROSALIE ♦ KINO MATICA Pradstave samo ob 16. in 21*15 ari I J 1 Francoski poslanik na našem dvoru minister Ray-mond Brugere se pripelje v Ljubljano v soboto, 11. t. m. ob 7,26 zjutraj v spremstvu trgovskega atašeja de Com-mines in delegata Društva prijateljev Jugoslavije Jeana Bourgoina. Poslanik se pripelje v Ljubljano z ozirom na oficielno razstavo francoske knjige na letošnjem spomladanskem ljubljanskem velesejmu in si bo ogledal razstavo v soboto ob 10. Visokega gosta, predstavnika zavezniške Francije v naši sredi toplo pozdravljamo. 1 Prosvetno društvo Trnovo naznanja vsem članom žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni blagajnik in častni član g. Lovro Fleischmann. Pogreb pokojnika bo danes, v petek, 10. junija, ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na Zaloški cesti. Zaslužnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti z društvenim praporom. Prosimo vse člane, da sc pogreba udeleže polnoštevilno. 1 Na slavnostnem koncertu Akademskega pevskega zbora danes ob 20 v veliki unionski dvorani bomo imeli zopet lepo priliko slišati našo vedno lepo slovensko pesem v različnih priredbah Matije Tomca, Franceta Marolta, Emila Adamiča, Oskarja Deva in Josipa Kocijančiča. Koncert bo vodil zborov dirigent in naš najboljši poznavalec folklore France M a r o I t. Preskrbite si vstopnice na univerzi v vratar-jevi loži. Istotam boste dobili tudi koncertne programe, katerim cena je 1 din. Obiskovalci velesejma in udeleženci vsedržavnega trgovskega kongresa, ne zamudite tega večera, za katerega vlada veliko zanimanje. 1 Vse narodne noše, člane in članice v krojih in ostale prijatelje iz Most pozivamo, da se v nedeljo, 12. t. m. udeleže tabora na Viču. Zbirališče je v Ljudskem domu ob 7 zjutraj, od koder bo skupen odhod. Bodimo polnoštevilni! 1 Prosvetno društvo Trnovo poziva vse člane in članice društva in odsekov da se polnoštevilno udeleže proslave 35-letnice Prosvetnega nega društva na Viču v nedeljo 12. junija. Zbirališče za vse je v društvenem domu v Karunovi Ne odlašajte niti dneva več! Kako prijetno je vživati glasbo doma ob dobrem radijskem aparatu, to ve le tisti, ki si je mogel dober sprejemnik kupiti. »Slovenec« jih jc pripravil pet za nagrado svojim naročnikom. Na sliki vidite en tak aparat tipa »Graetzor«, ki ga jc, kakor tudi druge aparate, dobavila tvrdka Verbajs, Gospo-svetska cesta 10, Ljubljana. 152 dragocenih daril, ki so vredna nad 100.000 dinarjev je pripravil »Slovenec« vsem svojim naročnikom in kupovalcem: zato se pravočasno naročite na »Slovenca«, imeli bo"'" tako v hiši najboljši slovenski dnevnik, sreča pa Vam bo lahko dodelila bogate nagrade, ki boste so: Popolna oprema stanovanja (spalnice, predsobe in kuhinje) 2 nevestini opremi 5 radijskih aparatov 2 šivalna stroja 2 harmoniki 1 kuhinjska oprema (čez 40 raznih kosov) 10 dvokoles (moških ali ženskih) 1 zaboj sladkorja 5 krat po 500 kg fosfatne žlindre 5 gnojničnih čupalk razni servisi, nalivna peresa, čevlji, platno, brzoparilni 5 plngov osipnlnikov 5 izruvačev za krompir 5 dvodelne brane 4 vreče najfinejše bele mok< 5 moških oblek 5 ženskih oblek 4 moške nre 6 fotoaparatov 2 knjižni zbirki 5 reporeznic lonci itd., ter lepo osem dni trajajoče brezplačno potovanje z vso oskrbo ki ga organizira izletniška pisarna Okorn v Ljubljani. — Pot bo sla iz Ljubljane na Trbiž, Cortino d'Ampezzo Bolzano. Innsbruck. Ga r miseli - Partenkirchen, Miinchen. Berchtesgaden knuigssee. Zrli am See. Gliieknerstrasse, Ileiligenblut. Spitall in nazaj v Ljubljano. 15. julij, ko bo žrebanje, bo hitro tu; zato lakoj poskrbite, da boste lahko deležni dra gocenih nagrad. LASTNIŠTVO .SLOVENCA« storili občni zbor JČL v Ljubljani pod predsedstvom g. dr. E. Stareta in v prisotnosti češkoslovaškega konzula g. Miniovskega. V uvodnih besedah je g. predsednik poudaril ljubezen Slovencev do Češkoslovaške zlasti še v današnjih, zanjo tako težkih časih. In prav v tem času jo JČL še posebej razgibano delovala in budila v nas smisel /.a Češkoslovaško, za njeno zgodovino, kulturo, armado, kar je razvidno iz letnega poročila, ki ga je v kratkem resumiral. JČL je dosegla brez dvoma v tem letu višek svojega delovanja, pa tudi najlepšo potrditev svojega obstoja. Letno poročilo je izšlo tudi v tisku in je iz njega razvidno delovanje društva, ki je glavni posrednik med dvema sorodnima irt prijateljskima državama in narodoma. Po predsedniku so podali svoja poročila drugi odborniki, tako predsednik šolskega odbora prof. dr. Burian, načelnik akademskega odseka g. Klemenčič, blagajnik dr. A. Štele in glavni tajnik dr. V. Murko. Za naslednje leto je bil izvoljen stari odbor, ki tako stopa nasproti novim važnim nalogam po začrtani poti. Letošnje leto naj mu bo vzor agilnega delovanja in zvestega bdenja nad usodami dveh narodov, ki sta si vedno stala ob strani. Kino Union Telefon 22-21 I Danes odpadejo vse predstave zaradi koncerta K 1 Uprava Hubadove župe vabi vse prijatelje pokojnega skladatelja Adamiča in oboževateljo njegove glasbene umetnosti, da se udeleže koncerta njegovih skladb, ki se bodo izvajale v soboto, 11. t. m. zvečer, ob odkritju njegovega kipa v parku pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici. Nastopi do 500 pevk in pevcev, ki delujejo v 11 pevakih društvih. Včlanjene zbore izven Ljubljane vabimo, da se tega koncerta udeleže vsaj po zastopstvu, vei pa z zastavami, ki se poklonijo pri odkritju. — Pevska društva, ki nimajo pevovodje in je zaradi tega njih delovanje ovirano in nemogoče, naj to nujno eporoče župni upravi, ki bo po J.P.S. v Belgradu posredovala za namesttiev učiteljev-pevo-vodij v dotičnih krajih. — Župna uprava. 1 Uprava kina Matice obvešča cenj. občinstvo, da veljajo od danes naprej za vse predstave poletne znižane cene. Kakor doslej bodo na sporedu še vedno premierski filmi svetovnih produkcij, na kar uprava še posebno opozarja! 1 Razstava risb in ročnih del, ki so jih izdelali učenci in učenke državnega učiteljišča in državne ženske realne gimnazije v Ljubljani, bo v soboto, 11. junija, od 8 do 12. in od 15. do 19. ter v nedeljo, 12. junija, od 8. do 12. — Razstava bo v II. nadstropju drž. učiteljišča (Resljeva cesta 10, vhod na ženski ali na moški strani). Starši in prijatelji šolske mladine se vabijo, da si razstavo ogledajo. Vstopnine ni. 1 Občinstvo se obvešča, da prevzema in izdaja postaja Ljubljana - gorenjski kolodvor zopet vse vrste vozovnih pošiljk neomejeno za vse stranke pod enakimi pogoji brez razlike. 1 Pleskarska dela v šoli v Mostah razpiše mestno poglavarstvo ljubljansko v »Službenem listu« 11. t. m. 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. Zborovanje kinematografskih podjetnikov Ljubljana. 9. junija. Dopoldne je bilo v garderobni dvorani ho-tela jUnion« zborovanje kinematografskih podjetnikov Slovenije. Udeležilo se ga je prav lepo število članov, zborovanje pa je vodil predsednik g. Milan Kham. Spomnil se je pokojnega člana uprave g. Frana Fajdige. čigar spomin so navzoči počastili. Nato je poročal o razmih važnih zadevali, zlasti o cenzurnih pristojbinah. Genzurne pristojbine plačujejo kinematografi samo v naši banovini. V teli zadevah je posredoval podpredsednik društva, ravnatelj dr. Blatnik. Društvo je imelo tudi hude borbe r. UJDA glede avtorskih pravic, zaradi kupnih uzanc in zaradi mestne uvoznine. Dosedanji tajnik je odstopil, ker je prenehal biti član društva, ter je njegovo poročilo podal predsednik g. Kham. Društvo šteje zdaj 55 članov, kolikor je pač kinematografov v Sloveniji. - « Blagajniško poročilo je podal gf>sp Alfonz Vakselj, ki je tudi obrazložil pror-->' in Proračun /naša okoli 12.000 din izdatkov. Daljša debata je bila o članarini ter je bilo sklenjeno, da se članarina določi po promilih r>d brutto dohodkov posameznih kinematografov. V imeun zagrebških kinematografskih podjetnikov je govoril g. Fantomi, ki je pozdravil zborovanje ter podal nekaj stvarnih nasvetov. Ptuj Rdeči križ v Ptuju priredi v nedeljo, 12. t. m., cvetlični dan. Meščanstvo sc vabi, da po svojih močeh prispeva in ne odvrača z nevoljo mladih prodajalk cvetlic! PODPOICR 0 VITEUSTVON NI. VEL. KRALIA PETRA II. MEDNARODNI MLADINSKI TABOR V LJUBLJANI • OD 26. DO 29. JUNIJA 1938 Naša telovadna vrsta za mednarodne tekme 60 pričeli trenirati 1. junija na Stadionu. Osem najboljših telovadcev vadi dnevno po 7 do 8 ur pod vodstvom načelnika br. Kermavnerja,. da bodo častno zastopali naš telovadni šport tned odličnimi zastopniki iz inozemstva. Po izjavi voditelja Kermavnerja so doseženi zelo lepi uspehi; le utrujeni so fantje, ker tako težkega treninga niso vajeni. Za slovanske tekme je do sedaj prijavljenih 30 vrst za nižji oddelek, 8 za srednji in ena vrsta za višji oddelek. Za proste vaje pa se je do danes prijavilo nad 3000 telovadcev. To število se bo še povečalo, ker termin za prijave še ni zaključen. V sprevodu ne bodo korakali samo fantje v krojih, ampak tudi drugi, ki nimajo krojev; morali pa bodo imeti vsi taborne znakr Fantje in dekleta: tudi če nimate kroja, pridite na tabor, da boste na prireditvah, predvsem pa v sprevodu pomnožili naše vrste. Tudi Čehi so že prijavili svoje atlete, 15 po številu, med njimi je češki državni prvak v olimpijskem deseterobdju. Prijavili so tudi sedem odličnih posameznih telovadcev in reprezentativno moško in žensko sestavo za odbojko. Francoske, belgijske in švicarske prijave pa pričakujemo vsak čas. Prejšnjo nedeljo so imeli izbirne tekme za telovadce, o binkoštih pa so izbrali še moštvo za lahko atletiko. Francozi in drugi narodi bodo poslali res odlične zastopnike, od katerih so nastopali mnogi tudi na zadnji olimpijadi v Berlinu. Vse prijave so torej v polnem teku, tako da bo naša prireditev res na višku in mednarodno pomembna. Velik tabor v Šmartnem pri Litiji Del zborovalcev na taboru pred cerkvijo Foto Justl, Ljubljana Šmartno pri Litiji, 7. jun. Na binkoštni ponedeljek je imelo šmarsko okrožje fantovskih in dekliških usekov svoj veliki praznik, tabor slovenske katoliške mladine Zasavja. — Iz Šmartna je prišel dolg sprevod na litijski kolodvor, kjer je sprejel goste, nato pa se je razvil skozi Litijo, ki je bila vsa v državnih zastavah, mogočen sprevod, na čelu z državno zastavo, naši fantje na konjih v narodnih nošah, tein so sledili kolesarji, močna oddelek naših fantov v krojih, dekleta v svojih pestrih nošah, moški, Beaiskir! naraščaj, člani litijske in šmarske prosvete, kirieeka mladina z zastavo, na koncu pa močan oddelek zastavnih, starih in mladih mož — kme-•fiad 500, s svojimi župani na čelu, ki so spre->» je ob tem nastopu dirigiral tudi gardni kapelnik D. Zivanovič, ki je vodil orkester z neko notranjo navdušenostjo. Kar so pa njegovega sporeda tiče, bi prii>omnili le toliko, da je sicer prav hodili s časom in upoštevati tudi moderno domačo produkcijo, da pa jo lo polje zelo nevarno, ne samo kar so interpretacije tiče, temveč tudi glede na estetsko dostojnost samih skladb. Skrajni čas je že, da se ne damo več begati od sodobne laži-umetnosli. Tiskani sporedi, ki smo jib ob tej priliki dobili v roke, so pa naravnost žalitev. Spakedrana jugoslovanščina naslovne strani in tuj jezik sporeda ter popisa družine Straussov nista znak spoštovanja do našega občinstva, pač pa znak pomisleka potrebne miselnosti prirediteljev. V. U. Koncert zbora bolgarskih železničarjev Tako so nam Bolgari postopoma do danes že dodobra razkril svojo vokalno glasbeno umetnost. Pevski zbori, ki prihajajo zlasti v poslednjem času pogosto k nam, odkrivajo vedno znova izvajalske sposobnasti iu potezo za potezo dopolnjujejo podobo bolgarskega glasbenega življenja, ki je zn narod nedvomno častna. Ob koncertu, prirejenem v nedeljo v veliki filharmonični dvorani, so pevci zbora bolgarskih železničarjev, združenih pod imenom Slavejkov, s svojim prednašanjem zopet le potrdili sodbo, ki smo jo dobili že do sedaj o vokalni umetnosti bratskih sosedov in ki je bila na tem mestu že ponovno orisana. Potrdili so, da se zbirajo v bolgarskih pevskih zborih res muzikalni pevci, ki razpolagajo obenem z lepimi glasovi — vsaj po moči in obsežnosti. Bolj kot sicer so podčrtali neko ostrost, in rezkost tonske barve, ki se v večji ali manjši meri javlja v vseh bolgarskih zborih. In se so dokazali, da so nad vse disciplinirano pevsko telo, ki se zna podrediti dirigentovi volji, da jih ta poslušne privede v svet resnega umetništva ter jih v njem gnete za čim popolnejši odmev umetno ustvarjene domače pesmi. — Dirigent M. Nikolov je dokazal, da ume oblikovati obraze umetnin (ob tej priliki skladateljev Stajnova, Manolova, Behte-rova, Ilristova, Morfova in Bojadžijeva), da zna zajeti njih značaj zlasti v ritmičnem jedru, da pozna estetski učinek pretohtavanja in poudarjanja členov kompozicije in grajenja njene celote. Koncert jo bil ugodno obiskan in navdušeni poslušalci so dajali duška svojim kipečim čustvom, ki so se v njih vneinali spričo lepe pesmi, ki ne more utajiti, kako zelo je slovansko nieno poreklo. Vstaja na otoku Jamaika Otok Jamajka je med največjimi otoki otočja Velikih Antilov ter je angleška kolonija in vojaško velikega pomena. Otok je silno lep in poln najlepšega rastlinja, ki bohotno poganja. Ime Jamajka ie indijansko ter se po naše pravi »Dobro namočene. Ze ime pomeni, da ima otok dovolj vlage za razvoj rastlinja. V tem tropskem podnebju divjajo radi vrtinčasti viharji, ki narede precej škode. V gozdovih raste ntahagoni in cedra. Pod vplivom severnoameriškega gospodarstva ie na Jamajki močno razvita tista panoga kmetijstva, ki goji banane, sladkor, kavo, kakao. Vmes je tudi nekaj živinoreje. Vse kmetijsko gospodarstvo je v plantažah, na katerih morajo delati domači delavci, ki pa so po veliki večini Zamorci. Na Jamajki prebiva do 97% Zamorcev in mešan-cev. Pod angleško vlado je ta otok že od 1. 1655. V zgodovini tega otoka je bilo tam že mnogo vstaj črnega prebivalstva, zaradi česar se tudi blagostanje ni moglo dobro razviti. V zvezi z odpravo suženjstva je bil leta 1833 velik zamorski upor, ki je dalj časa trajal. Tudi sedaj doživlja ta otok nevarno zamorsko vstajo, pri kateri sodelujejo črni delavci zoper posestnike plantaž. Zamorci z Jamajke so zadnja leta precej zaslužili na Kubi, kamor so hodili delat. Ker pa se je na Kubi gospodarska stiska precej pokazala, so Jamajčani ostali brez zaslužka, doma pa je zaslužek mnogo bolj ubog. Zato je prišlo do 6tavke in nazadnje do vstaje. Glavno mesto Jamajke, Kinston, je vse v orožju. Tamkaj so se vstaši s policijo že močno spoprijeli. Policiji je morala priti na pomoč tudi vojaška sila. nakar so bili vstaši potisnjeni nazaj. Zato v mestu samem ni posebne nevarnosti. Pač pa je hujše v podeželju, kjer 60 vstaši začeli pleniti trgovine in zasebne hiše. V zalivu Montego ;ia severni strani otoka je angleška vojna ladja >Ajaks< izkrcala svojo posadko in mornariško pehoto, da zatre upor med delavci v sladkornih plantažah. Položaj je bil tudi pretekli torek še vedno zelo nevaren, ker so se blizu Stelinga znova spopadli stražniki z vstaši. Pri tem novem si>opadu ie bil en Zamorec ubit, dva pa sta bila ranjena. Angleške oblasti so prijele doslej kakih 100 domačinov. Ker pa se je v leku teh bojev, ki so Angležem zelo malo dobro došli, izkazalo, da je oborožena Angleški vojaki se vadijo, kako se najhitreje vkrcajo na letala,^da jih poneso, kamor bi bilo treba. Tako se Anglija silno resno pripravlja, da je dogodki ne bi prehiteli. sila premajhna in prešibka, so začeli organizirati pomožno policijo, ki l>o opravljala svojo službo kot nekaka »leteča straža*. Te dni pričakujejo še novih nemirov. Medlem pa se angleške oblasti silno trudijo, da doženejo pravi vzrok neredov. Angleški londonski kolonialni urad z vso naglico dola, da dožene vzroke in pripravi rešitev. Angleško vojašho letalo padlo v džungli Pretekli ponedeljek je angleško vojaško letalo iz Rodezije v Pretorijo v južni Afriki vozilo boksarsko moštvo angleškega letalstva, ki se je udeležilo športne prireditve Letalo pa je nekje med potjo padlo na tla in je izginilo. Blizu tam, kjer je ietalo padlo na tla, so razna letališča poslala iskat svoja letala, ki pa niso mogla dognati nič drugega, kakor le to, da je tisto letalo padlo na tla v džungli. Doslej pa še ni bilo mogoče, da bi bilo kako letalo moglo priti tam blizu ponesrečenega letala. Roje pa se, da so vsi, ki so bili v ponesrečenem letalu, mrtvi. To sklepajo iz okol-nosti, ker letala, ki so letela nad krajem nesreče, niso opazila spodaj nikakih znakov življenja. Zgodba 4 holandskih prostovoljcev Holandsko časopisje poroča o usodi 4 Holand-cev, ki so se dali premotiti rdeči propagandi ter so kot prostovoljci šli služit v rdečo armado na Špansko. Sedaj pa se jim je posrečilo, da so srečno pobegnili z zdravo kožo in se vrnili domov. Udeleževali so se bojev okoli Leride. Kakor poroča amsterdamski list »De Telegraaf«, so se pa večnih bojev le naveličali in so imeli svojega pro-stovoljstva »več ko dovolj*. Sklenili so obrniti hrbet vojskovanju ter se na kak način pretolči do obale. Rečeno, storjeno. Kratkomalo so pobegnili in marširali peš cele 4 dni, dokler niso prišli do obale. Tiste 4 dni peš-hoje so mnogo hudega pretrpeli, trpeli so veliko pomanjkanje, skrivati so se morali, počitka ni bilo. Ko so prišli do luke Sclva, so ob morju izmaknili navaden čoln ter se z njim odpeljali na Sredozemsko morje. Bili pa so brez živeža in vodr. Tako so nekaj časa krožili po morju, dokler jih niso vse izčrpane in sestradane našli francoski I ribiči. Ti so jih odvedli v francosko pristanišče Port Vendres, kjer so francoski cariniki najprej zaplenili njihov »zaplenjeni« čoln, nakar so jih oddali holandskemu konzulatu v Marseillu. Od tu so se potem srečno vrnili domov. Ob ameriški obali je mali parnik »Mandaly« vozil 807 izletnikov. Srečal pa ga je oceanski parnik »Acadea«, ki se jc po nesreči zaletel vanj ter ga predrl. Po previdnosti kapitana velikega parnika pa vendarle ni bilo nobenih človeških žrtev. Ko je kapitan parnika »Acadea« videl, kaj se je zgodilo, niti za trenutek ni izgubil treznega preudarka. Velel je svoji ladji mirno obstati in na mestu čakati. Tako jc veliki parnik s svojim rilcem še naprej tičal v razpoki male ladje, dokler niso z malega parnika rešili vseh ljudi. Šele nato je veliki parnik začel pluti nazaj, da zniotal iz rane malega parnika. Ko je veliki parnik z malim bil vsaksebi, se jc mali pri priči potopil. Kadar je oseka, ga je mogoče videti — kakor nam ga kaže naša slika. se jo parnik Roosevelt nastopil zoper roparje otrok V Združenih državah Severne Amerike so 7,nova začeli nastopati roparji, ki ropajo otroke. Kakor smo že poročali, so pred kakimi 10 dnevi roparji ugrabili malega 5 let starega dečka Jamesa Casha, in sicer so ga odvedli kar iz hiše njegovih staršev v Princetonu. Dasi so starši plačali na določenem kraju zahtevano odkupnino 10.000 dolarjev, vendar roparji otroka še niso vrnili. Predsednik UAS Roosevelt je pretekli torek v kongresu poslancev zahteval kredita 50.000 dolarjev zgolj za ta namen, da bi bilo mogoče uspešno započeti boj zoper ugrabitelje otrok, zlasti pa, da bi čim prej dobili roparje, ki so ugrabili 5-letnega Caslia. Policija se sedaj trudi, da bi na podlagi številk izplačanih dolarskih bankovcev iz- 11 ljudi je zastrupita Dne 7. t. m. se je v mestu Liege v Belgiji začela velika sodna obravnava zoper 59 let staro Marijo Petitjean, uvdovelo Becker. Obtožena je, tla je od leta 1933 do 1930 zastrupila nič manj ko 11 ljudi. Dalje je obtožena še 5 poskušenih umorov, ponarejanja spisov in oporok ter večkratne tatvine. Za to obravnavo vlada povsod veliko zanimanje ter iz raznih držav prišli v Liege tujezem-ski posebni poročevalci. Obravnava bo trajala najmanj nekaj tednov, ker bo treba zaslišati kakih 300 prič. Preiskava zoper Marijo vdovo Becker se je začela že v jeseni leta 1930, se je pa zavlekla za poldrugo leto preveč, ker je bila preiskava o raznih mrličih nenavadno težavna. Prvi dan obravnave so prebrali obširno obtožnico, ki se med drugim peča s preteklostjo obtoženke. Marija Becker je živela bolj v revnih razmerah, zato se je rada seznanjala z raznimi starejšimi ženskami, ki so bile na glasu, da imajo denar. S temi ženskami je znala tako prijazno ravnati, da so ji vse zaupale. Ko je imela zaupanje žensk, jih je počasi zastrupljala ter se potem polastila njihovega premoženja. V sodni dvorani so razstavljeni razni predmeti, ki si jih je obtožena Becker prilastila iz premoženja svojih žrtev. Med drugim so razstavljeni tudi demanti, razni vrednostni papirji in bankovci. Pravih dokazov za njeno krivdo sicer ni in ženska tudi vse trdovratno taji. Vsekakor pa je dokazano, da je ženska v dveh letih porabila nič manj kakor 200 gramov hudega strupa, ki se ime- Št. 148. Rebeho kličejo pred sodišče Malvoisin je zunaj srečal Konrada in mu orne: nil: »Čemu neki vse to? Imamo dovolj judovskih zdravnikov, ki ljudi zdravijo, pa še nikomur ni prišlo na misel, da bi jih obdolžil, da so čarovniki.« »Veliki mojster pa drugače misli. Če bi se izkazala Rebekina nedolžnost, bi morali pač izgubiti brata ta Brianda.« »Dokazi zoper njo so kaj piškavil« »Morda se najdejo kake priče, ki bi utegnile pomoči.« »0, tisto pa že! Poznam jih nekaj, ki bi zn cekin še svojo mater izdali za čarovnico!« In Malvoisin je odšel nabirat te priče. Nato sta oba skupaj 7. oboroženci stopila v Re-bekino celico: »Ženska prekletega ljudstva, vstani in pojdi z nnmil« »Kam in zakaj?« je vprašala deklica. »Ne sprašuj, ampak ubogaj! Samo toliko ti povem, da se boš pred sodniki morala zagovarjati zaradi svojih pregreh!« »Pa mi vsaj dovolile, da si ogrnem svoj pajčo-laak je odvrnila deklica nuje »digitalin«. Ta strup je tako hud, da že prav malo zadošča, da človeka umori. In ta ženska je v dveh letih porabila kar 200 gramov tega strupa, kakor je dokazano, ker ga je kupovala. Dokazovanje pa je silno težavno zaradi tega, ker zdravniška preiskava niti v enem primeru ni mogla brez dvoma dognati, da bi bile ženske umrle zaradi strupa digitalina. Zdravniška preiskava je namreč dognala le, da so bile vse ženske, ki so umrle, zastrupljene na enak način in da so našli dokaze zastrupljenja v želodcu. Strela med svati Na Filipinih je bilo v neki hiši ženitovanje, ko je prihrumela nad kraj velika nevihta. V hišo, kjer so svatovali, je udarila strela in ubila 20 svatov, mnogo pa jih je bilo hudo poškodovanih. * * * Ognjenih na Filipinih Filipinski ognjenik Mavon, ki je 2530 metrov visok, je nenadoma začel bruhati med tresenjem zemlje. Daleč naokoli je vroč pepel posipal vasi in mesta. Ljudje so prestrašeni bežali. * * * Preden se škandal začne V newyorško pivnico, kjer točijo žganje in konjak, je prišel možak, rekoč: »Dajte mi brž dvojni kozarec konjaka, preden se začne škandal!« Točaj mu je ves prestrašen natočil in podal. »Še en tak kozarec, preden se škandal začne!« je velel možak Dobil ga je in nato še enega in še enega. Minilo je deset minut. Točaj si je medtem opomogel od strahu ter vprašal: »Povejte mi no, kakšen škandal naj se začne in kdaj naj se začne?« Mož pa je odgovoril: »škandal se sedajle začne! Nimam namreč nobenega denarja, da bi plačal konjak!« sledila roparje. Številke bankovcev so namreč znane. Dne 7. junija je poročal neki list iz Floride, da so dva 5-dolarska bankovca, ki sta bila dana med drugimi za odkupnino, dobili pri dveh možeh, ki sta prišla v Jacksonville iz države Ten-nessee. Ta dva moža so takoj prijeli. Bila pa sta policijska stražnika. Ker pa sta zaradi denarja bila vkljub temu močno sumljiva, so ju zaprli in ju strogo zaslišali. Kakor pa poroča list, so oba-dva po zaslišanju izpustili, ker sta dokazala svojo nedolžnost. * * * Iz zgodovine Marijine podobe v Dublinu Marsikje na svetu imajo Marijine kipe in slike, ki so po vsem svetu znane. Marsikje pa so Marijine podobe znane le ožjemu krogu ljudi, le mali okolici. Med te je spadala doslej »milosti polna Marija« v Dublinu na Irskem. Njen kip je velik, narejen v naravni velikosti. Zgodovina te podobe je tale: Nekdo jo je iz irskega hrasta izrezal za časa vladanja angleškega kralja Henrika VIII, nakar so jo postavili v oltar cistercijanskega samostana St. Marien. Kakor pripovedujejo, je bil takrat marsikdo uslišan, ki je prišel molit pred njen ollar. Toda leta 15^4 so ta samostan razgnali. Njegovo premoženje ie prevzel angleški grof Ormonde, ki je v kapelico, kjer je stala Marijina podoba, postavil svoje konje. Grof je nato velel svojim hlapcem, naj Marijin kip vržejo na dvorišče, kjer naj ga sežgo. Hfapci so povelje svojega gospoda res izvršili ter Marijin kip vrgli na napravljeno grmado. Vendar je kip le do polovice zgorel. Ko je zgorel hrbet, je ogenj ugasnil in kip je obležal na dvorišču. Da bi Marijin kip rešili in ga prikrili, so ga zvesti katoličani odnesli na dvorišče bližnje gostilne. Tamkaj so ga položili na tla v kot z obrazom. Ker je bil hrbet od ognja izjeden, je bilo vse precej podobno nekakemu koritu, ki iz njega pokla-dajo konjem in živini. Tako je tisti kip ostal na dvorišču gostilne dolgo časa. Leta 1749 so nazadnje kip prenesli v staro cerkev nekega irskega predmestja. Pozneje ni znano, kaj se je s kipom godilo, vedo le toliko, da so ga leta 1818 našli v prodajalnici nekega starinarja. Tukaj ga je našel katoliški učenjak, ki ga je od starinarja kupil ter ga podaril karmeličanskemu samostanu v Dublinu. Leta 1915 so nato kipu napravili sijajno omarico, v kateri kip sedaj stoji. Kip z omaro je bil tistega leta slovesno na novo blagoslovljen. Poslej je kapelica, ki v njej sloji ta Marijin kip, božja pot za verne katoličane. Slavni angleški državnik Caning je tako sovražil črko »fc, da je zmeraj napisal mesto nje črki -pht. Češki zmagovalec v tenisu, Drnhnv. igra. Mladi česki 18 let stari igralec tenisa Droliny (na levi) ki je v teniškem dvoboju sijajno premagal nemškega mojstra Redla (na desni). Ta Čehov« zmaga nad nemškim velikim mojstrom je bila dorela nepričakovana in je povsod vzbudila velikansko senzacijo. Veliko zanimanje za velesejem Ljubljana, 9. junija. Letošnji velesejem je prirejen v času, ko se pozna, da je konjunktura v večini strok še dobra, čeprav so že kažejo znaki popuščanja. Toda vse to ne zmanjšuje zanimanja za prireditev, ki ga kaže trgovski svet. Posebno privlačna je razstava »Cesta«, ker osvetljuje eno najvažnejših vprašanj našega življenja — prometno. Zaradi tega je velik tudi propagandni in kulturni pomen letošnjega velesejma, kar uvidevajo voditelji posameznih šol, ki prihajajo s skupinami svojih učencev na velesejem, da si ga natančno ogledajo. Danes je bilo na velesejmu kar 6 meščanskih šol, nadalje Drž. osrednji zavod za žensko obrt, Krekova gospodinjska šolav ljubljansko učiteljišče, skupina pripravnikov orožniške šole, Prosvetno društvo Brezje itd. Ljudskih šol je bilo kar 27 na velesejmu: Kočevje, Sv. Jakob ob Savi, Dobrepolje, Birčna vas, Sv. Križ pri Kostanjevici, Oplotnica, Šinkov | turen, Predoslje, Vrtača (Ljubljana), Špitalič v i Slov. goricah, Soslro, Krka pri Stični, Sv. Lenart nad Škofjo Loko, Borovnica, Rakek, Fram, Šoštanj, Sevnica, Nomenj, Bohinjska Bistrica, Mokronog, Martinvrh, Brdo pri Lukovici in Briga pri Kočevju. Trgovski promet je bil doslej posebno dober v naslednjih strokah: kolesa in motorna kolesa, tapetniški izdelki, glasbila, sarajevske in druge preproge, hladilne omare, pletilni stroji, posebne tehtnice, pisalni stroji, kmetijski stroji in usnjarski izdelki. Tehnične novosti Pri smotrni organizaciji letošnjega velesejma, ko opažamo po vseh paviljonih red in enotnost, je vse polno zanimivosti in novoizložb, katerih do danes še nismo opazili. Naše peke bodo zanimale arne peči in pekovski stroji lastnega proizvoda. ,astniki izdajajo v nakladi €000 kom. lasten časopis: Pekovska peč, stroj in orodje. Nova industrija je zrastla v Mengšu, ki izdeluje tehnične, sedlarske, izolacijske filce, podloge za linoleum, ki pridobi na ta način trikrat na svoji vzdržnosti. Filci so po kakovosti iz volne, zajčje dlake, goveje in kozje dlake, v ceni od 20 do 300 din za kvadratni meter. Med množico razstavljenih avtomobilov najrazličnejših znamk smo opazili avto z Diesel-rootorjem, ki predstavlja, kot pravi opis, današnje najcenejše vozilo na svetu ter porabi na 100 km le 7 litrov nafte v ceni 19.60 din. Zanimivost med motorji je enosedežen motorček^ z vdelano ma-šinerijo v zadnjem kolesu v teži cca 30 kg in s hitrostjo cca 30 km. Vozilo izgleda kot močnejše navadno kolo, poraba goriva je poldrug liter na 100 km. I Zaposlenost v marca Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je število zavarovancev v vsej državi naraslo od februarja na marec za 31.365 na 683.809. V primeri z marcem lanskega leta je naraslo število zavarovancev za 42.678, z marcem i936 pa za 109.483. V primeri z lanskim letom je največji dvig zaposlenosti pri tobačni industriji za 7.450 (41.27%), nfrdalj« pri gradbi železnic, cest in vodnih zgradb Za 7.282 (27.94%), pri industriji kamenja in zemlje za 4,058. V ostalih panogah prirastek ni tako znaten, Zmanjšanje zaposlenosti se kaže v higienskih ofcrfitfh, industriji usnja in gume, pogostinstvu in rudarstvu. Povprečna zavarovana mezda je znašala v marcu 1938 23.08 din, kar pomeni v primeri z februarjem 1938 prirastek za 0.14 din, v primeri z marcem lanskega leta pa za 1.40 din. Skupna zavarovana mezda je znašala marca 1938 394.63 milij. dinarjev (febr. 1938 347.17, marca 1937 348.22 milijonov din). * Naša ponudba švicarskim upnikom dolarskih posojil. Iz Basla poročajo, da je naša vlada ponudila lastnikom obveznic 8% Blairovega posojila iz leta 1922 in 7% Blairovega posojila iz leta 1927 plačilo kuponov v dobi od 1. novembra 1937 do 1. maja 1939 s 45% v ameriških dolarjih, kar je smatrati za popolno odpravnino. Dogovor l dae 15. julija je določil, da se porabi protivrednost nereguliranega kupona od 1. novembra 1935 do 1. maja 1937, torej 30% v 22 letnih obrokih za odkup 8 in 7% obveznic. Ta dogovor ne bi držal več, ker pravi novi načrt, da bo za časa trajanja nove pogodbe izvršenih odkupov za 0.4 milij. dolarjev, torej 0.2 milij. dolarjev letno. Nadalje se je naša vlada obvezala, da bo lastnikom obveznic pred 1. majem 1939 predložila dokončne predloge za ureditev finančne službe obeh posvojil. A. Weslen, Celje. Čisti Sobiček je znašal leta 1935 3.9, 1936 5.8 in 1937 2.5 milij. din. Dividcnda KnViurm obzornik James Jeans: Tajne vsemirja Po angleški izdaji iz leta 1933 prevedla Milena Mohoričeva s sodelovanjem prof. Vladimirja Premruja. Založba Modra ptica v Ljubljani 1938. Pisatelj pravi v uvodu, da ta knjiga vsebuje kratek, v preprostem jeziku pisan opis metod in dognanj modernega astronomskega raziskovanja, in sicer opazovalnega kakor teoretičnega. Obenem izraža željo, da bi bila VBa knjiga razumljiva či-tateljem, ki nimajo posebne znanstvene izobrazbe. Posebna pokornost pa je bila posvečena vprašanjem nauk« o postanku svetovja, o razvoju ter o splošni zgradbi vsemirja. Knjiga obsega šest poglavij, v katerih nam v resnici na zelo poljudno znastven način podaja rezultate, ki jih je sodobna astronomija odkrila pri raziskavanju makrokozma in mikrokozma, torej pri raziskavanju neba in atoma Zato se pisatelj pri svojem opisu vsemirja ne ravna po strogo matematično znanstveni metodi, marveč pri razlagi najznamenitejših pojavov v svetovju prav rad posega po simbolih in primerah. Nekak glavni poudarek vseh teh razlag tiči v tem da pisatelj popravlja zmotna mnenja o pojavih v sve-tovju iz prejšnjih stoletij in zato podaja naziranje, ki ga ima fizik, matematik in astronom danes ta dan o teh vprašanjih. Posebej bi podčrtal pisateljevo ugotovitev, da je fiziko dvajsetega stoletja v prvi vrsti uničila predstavo o neunieljivoali atomov, in ugotovi prevažno dejstvo, da je energija neuničljiva, materijo pa čaka neizbrzen konec. Takole pravi: »Poslednje stanje vsemirja bo doseženo, ko bo sleherni atom, ki je spodoben uničenja, uničen, in ko se bo njegova energija spremenila v toplotno energijo ter bo večno potovala po prostoru.< _ . . Tudi drugo, za človeka silno važno vprašanje o začetku vsemirja je našlo prostora v knuBi. « postanku zvezd pravi, da so nastale iz velikili Razstavljeni so prvič v Jugoslaviji priklopni vozovi za tovorne avtomobile za najrazličnejše teže. Tvrdka izdeluje z dobavnim rokom 4 tednov tudi priklopne vozove z dvigalno napravo za iz-praznjevanje tovora v dve strani. Opažni nosilci sistema Umek, prijavljeni v patentiranje, bodo v veliki meri zanimali stavbenike. Stvar je. čisto preprosta, izjedno uporabljiva za strope in ima še eno prednost, da so stropi s temi opaznimi nosilci do 20% lažji od onih iz opečnih stropnikov, prihranek stroškov pri raznih vrstah stropov pa se giblje med 5 do 20% celotnih stroškov za železobetonski rebričasti strop z ravno spodnjo ploskvijo. Novost v vozovih predstavljajo gumasta z zrakom polnjena kolesa pod jeklenim ogrodjem z nosilnostjo od 700 do 8000 kg. Novost za kmetovalce in voznike predstavlja r,ova trajna vozna os >Viktoria«, ki se ne obrabi, ne lomi, teče mirno, nudi varnost in preprečuje nesreče. Tudi za mesarje in klavnice je nekaj novega: strelni aparat »Goljar«. Živina usmrčena s tem strelnim aparatom ne trpi. Kolesarji bodo veseli male iznajdbe, čisto lahkega stojalca, katero se montira na kolo, katerega potem ni več treba naslanjati na zidove, temveč se ga postavi koderkoli. V zaščitnih barvah je razstavljen »valuga« plesk, »Valuga—Sh< in »Valuga—T« barva; plcsk in barve same vulkanizirajo, so za vodo, zrak in plin absolutno nepropustne, prožne, nelomljlve, izolirajo proti električnemu toku, so neobčutljive za bencin, izdržijo mokro ali suho vročino do 160" C, so odporne proti vsem alkalijam in lugoin vsake jakosti, proti jedkim solem in proti vsem organičnim in anorganičnim kislinam v največji koncentraciji ter proti njihovim hlapom in plinom. »Valuga—Tt barva pa je mimo tega še odporna proti bencolu in pogonskim sredstvom in proti temperaturi do 250° C. V »K< paviljonu je razstavljen stol po osnutku gospoda Karlovška. Stol predstavlja točno kopijo prestola kralja Minosa, ki je živel pred 3500 leti. Bil je to etruzijski kralj * Za izdelovanje lesenih igračk in lutk smo dobili novo obrt, ki obstoja komaj tri mesece, pa je pokazala že lepe izdelke. To je banovinski tečaj v Vidmu-Dobrepolju. Ženski oddelek izdeluje res 6rčkane lutke, ki so prave narodne noše z glavicami lastnega izdelka. Moški oddelek tečaja pa izdeluje prikupne lesene igračke, ki vzbujajo splošno zanimanje. Delo je vzbudilo veliko pozornost in želeti je, da bi imela tozadevna prizadevanja za napredek tamošnjega kraja lep uspeh. 1935 10, 1936 12, 1937 8%. Glavnica 25.0 milij. din, lastna sredstva 51.3, bilančna V60ta 58.9 milij. din. »Croatia«, tvornica Portland-cementa v Pod-susedu. Glavnica 14.0, bilančna vsota 48.8 (39.06), investicije 18.2 (17.6), gradnja nove tvornice 9.14 milij., čisti dobiček brez prenosa 1.86 (1.01) milijona dinarjev. Novi ravnatelj Mednarodnega urada dela. Namesto g. Harolda Butlerja je imenovan za ravnatelja Mednarodnega urada dela g. J. G. Winant, dosedanji podravnatelj, po rodu Amerikanec. Borza Dne 9. junija. Denar V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah angleški funt neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu na 237.20—238.80, v Belgradu pa 237.45 do 239.05. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.75 blago, v Belgradu 28.40—29.10. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje so beležili za konec junija in julija 14,35 do 14.55. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,155.178 din, v Belgradu 2,440.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 1,513.000 din. Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold..... 2418.16—2432.76 Berlin 100 mark...... 1756.02—1769.90 Bruselj 100 belg....... 739.74— 744.81 Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......216.30— 218.36 Ncwyork 100 dolarjev .... 4342.25—4378.57 Pariz 100 frankov...... 121.22— 122.66 Praga 100 kron....... 151.83— 152.94 Trst 100 lir........ 229.34— 232.43 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.195, London 21.735, Newyork 439, Bruselj 74.225, Milan 23.10, Amsterdam 242.55, Berlin 176.40, Dunaj 41, Stockholm 112.05, Oslo 109.20, Kopenhagen 97, Praga 15.24, Kodak Panatomic film ' »'J-iV-V .' '.• v'-.rl i . '7' '"i ' ' I \ :' t ; N t" "- " ■' ' ,'.. " ! ' • ■ • P a-n k;r;p m a t s k i • ,;.: :;';/ • ■ Želo občutljiv A to m i,č n o d robno zrno ' : ■.Obširna skpla osvetlitve ■ B rez o bst reilo ; KODAK PANATOMIC FILM - FILM BREZ RIZIKA Spored trgovskega kongresa Pred nami je III. vsedržavni trgovski kongres | v Ljubljani, ki Ik> zbral na tisoče trgovcev iz Slovenije ter ostale države, zlasti pa vzhodnih delov. Prišli bodo na ta kongres tudi zastopniki bolgarskega trgovstva. Prihod Bolgarov V sredo dopoldne so prišli bolgarski gostje že v Belgrad pod vodstvom predsednika občne zveze bolgarskih trgovcev in bivšega trgovinskega ministra g. Dimitrija Veleva. Na belgrajskem kol franco vagon. Parna žaga Rogf d.z o, z,( Podstenicaj p, Topllce pri Novem mestu. Natakarica ki prevzame gostilno na deželi na račun in je vajena tudi drugih gospodinjskih del, dobi takoj službo. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Kranju pod »Domačnost in poštenje«, (b) Brez povoda sta zaklala človeka Črne, 9. junija ^Slovenec« je že poročal o žalostnem dogodku, ki se je odigral pri nas na binkoštno soboto. Ubit je bil mladi Andrej Napotnik, ki je prišel v Črno iz sosednje Topolščice v družbi svojega brata, da se za svoj težko prisluženi denar, ki ga je dobil za drvarjenje, nekoliko razveseli. V Hoblovi gostilni je bila večja skupina pivcev, med katerimi je. naslal prepir, pa so se spoprijeli. Ni pa bil to pretep, kakor so jih navajeni drugje. Naši fantje se pač zgrabijo okrog pasu. pa se mikastijo sem in tja, ne pade pa niti udarec, kaj še da_ bi kdo zgrabil za nož. Vsi taki spopadi se končajo nekrvavo in s končno spravo, pa bi se bil tudi ta, če se ne bi vmešala v prepir dva tujca, ki ju je nesrečen slučaj pripeljal mimo. Bila sto to dva mlada moška na kolesih. Ko sta privozila skozi Črno ter sta videla na cesti gručo ljudi, ki se ru-jejo sem in tja, sla naglo planila s koles, v rokah sla se jima zabliskala noža ter sta planila v gručo, nekajkrat sunila med fante, nato pa se zopet pognala na kolesi ter naglo izginila za vogalom. — 1'osledice njune intervencije so bile strahovite. Mladi Napotnik je vzkliknil presunljivo: »Sedaj pa imam zadosti!« Poskušal je zbežati, pa je na gnojišču mrtev omahnil. En sunek ga je zadel v jetra, drugi pa v prsi nad srcem ter mu je presekal srčno žilo, da je izkrvavel. Drugi fant — neki Globočnik, je bii hudo ranjen, lažje obrezanih pa je bilo še več drugih fantov. Nepopisno ogorčenje je prevzelo ljudi, ko so videli, kakšen zločin sta izvršila ta tujca, ki ju ni nihče izzival. Domači orožniki so se takoj podali z avtom za kolesarjema, pa so ju šele naslednjega dne izsledili. in sicer enega v neki gostilni med Šoštanjem in Žavodno, drugega pa že 6 km naprej v gozdu. Sta to 23 letni delavec Franc Korun iz Zavodne in 33 letni delavec Franc Zalar iz Logatca. Oba sta dejanje priznala. Napotnika je usmrtil Korun. Poštna hranilnica ho gradila Ljubljana, 9. junija. Poštna hranilnica je že lansko Jeto kupila stav-bišče ob Bleivveisovi cesti, ki je veljalo okoli 1.200.000 in meri 2.100 kvadratnih metrov. Na njem bo zgradilo stanovanjsko hišo 7,a svoje urad-ništvo in nameščenstvo. Na tem prostoru so ze lansko leto podrli staro jahalnico, ki prav nič ni krasila okolice, in preizkusili zemljo. Po prvotnem proračunu bi znašali gradbeni stroški okoli Hugo Wast: 67 Zlato večnega Juda Tamara je odcovorila žalostno: »Jaz nimam sinov. Vsa sramota življenja in vso grenkost v moji hiši prihaja, roš, od vaših prijateljev Blumenov, ki so jih pred tridesetimi leti izgnali iz sinagoge zaradi odpada in ki so ph danes zavezniki Rheingoldov spet pustili vanjo.« Roš je odgovoril ponižno: »Vem to in vam prihajam ponujat mir. Razdelili bomo svet kakor kraljev plašč. Polovica bo za vas, polovica za nas. — In nikdar več ne bo tekme med Mayerbeeri in med Rheingoldi. Nikdar več vojne v sionskih taboriščih. Naš sovražnik je Kristus, slepar, in vsak narod, ki izpoveduje njegovo ime. Krislus bo umrl znova in za večno. Narodi, ki jih bomo skrivaj podpirali mi. bodo uničili svoje ustave in vlade in hoteli vladarja, ki bo podrl meje in odpravil narodnosti in vere in osnoval mir. Dal ga bo Kahal in bo kralj iz Davidovega rodu, ki bo vladal iz Jeruzalema.« Roš je govoril v imenu Rheingoldov. Tamara je razumela, kako važen je njegov predlog in kake časti bo deležno njeno ime, če bo v hiši Kohenov sklenjen mir med Judi. Podala je ro*u obe roki in mu odgovorila: »Mojega življenja zdaj ni več moči obnovili. Toda treba je rešiti Davidov stolp 7. zlatimi temelji Kaj želite, da storim jaz, uboga ženskV?-Roš ji je stisnil goreče in nemirne roke ter rekel: »Oni goj.. •< »Julius Ram « . . »Ki je odpadnik, zakaj njegovo ime je itidov-»ko ie bil že obsojen v Velikem Kahalu. Obsojen on 'in njegovo potomstvo, njegove knjige in njegovi misli, ki so nevarne Izraelu.« Tamara je vprašala: Bančni zavod sprejme v službo mlajšega uradnika in pralcti-kanta. Obvladati morata poleg slovenščine predvsem nemščino ter se izkazati z odsluženo vojaščino, Ponudbo b spričevali referencami in z življenjskimi podatki na upravo »Slovenca« pod »Zavod« 9224. ših cest v Ljubljani. Svilene srnice moSke Din 36- domshe bluze Din 16-moene svilene nogavice . . . Din 10 -mošhe nogavice močne, moderni vzorci Din 6 -domshe letne nogavice .... Din S- in razno drugo modno blago prodaja po priznano nizkih cenah Ljubljana, Mlktolileva c. 30 Trgovci imajo znaten popust. Obiščite nas in prepričajte se o naših nizkih cenah, da boste lahko povečali svoj zaslužek. KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - TyrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovaleo — Cesta 29. oktobra 6t. 6, telefon S7-33) tma naprodaj večje število parcel, kompleksovt posestev, gozdov trgovskih tn stanovanjskih hiS tn vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik IthtrKtrt t Telefon 20-5» Parcele za vile najlepšem delu Mari bora, 5 minut od središča mesta naprodaj. Vprašati v Hranilnici dravske banovine v Mariboru. Na prodaj je tudi 5 ha vinogradniškega posestva neposredni bližini Mari bora (P) *o,e o»W ,J'0i Zaslužek III 2500 din potrebujete da zaslužite 1000 din mesečno doma. Postranski zaslužek. »Ano s«, Maribor, Orožnova 6. (z) Milostljiva! Vaš krzneni plašč čez poletje shranimo, obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačlji vo šele jeseni ob prevzemu. — ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg št. 5 — telefon 20-05. (r) II tfanoianja ODDAJO: Velika soba s kuhinjo sončna se takoj odda za 300 din. Florijanska ulica št. 15/1 (č) Izjava Podpisani izjavljam, da. nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja žena Margareta Karolina Voje ali kdorkoli. Voje Rudolf železničar Ljubljana (o) otroški vozički ZAGREB, Mesničkaul.7/II. na dvorišču Najnovejši do sedaj Se nevi-denl modeli za 1938 v spe-cijalnl in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino ln na odplačilo. Cenik s slikami brezplačno, lzrežite oglas zaradi naslova. ■ Potrtega srca javljamo, da je umrl po kratki bolezni, ■■■ v starosti 8T> let, naš ljubljeni in dobri soprog, oče in | svak, gospod Lovro Fleischmann nadpreglednik fin. kontrole v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 10. junija ob pol petih popoldne "izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. — Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. Jakoba dne 11. junija 1938 ob 7 zjutraj. Priporočamo ga v molitev. Ljubljana, dne 9. junija 1938. Žalujoča rodbina Fleischmann. + Dotrpel je po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod Evard Miiller ključavničar pri Kranjski ind. drnžbi Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 10. junija ob 4 popoldne izpred bratovske bolnišnice na Jesenicah na tamošnje pokopališče. Jescnice, dne 9. junija 1938. Ana Miiller, mati; Oto, brat; Karla, Olga in Anica, sestre ter ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Rudolf Hafner d r o g i s t Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne U. junija ob pol šestih popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, Opatija, Trst, dne 9. junija 1938. Žalujoča rodbina Hafner ter ostalo sorodstvo. »Kdo bo izvršil obsodbo?« »Mauricio Kohen, ki bo spet poglavar Velikega Kahala v Buenos Airesu.« »Toda, kako bo brat izvedel za skrivališče Julia Rama?« »Povejte rajši, kako bomo mi izvedeli za skrivališče Maurica Kohena, zakaj ni dvoma, da bomo srečali oba, če najdemo enega. Hči tega nečistega goja . . .« »Da, vem. kaj govore, toda lo je napačno.« »Nikakor in nikdar bi ne bilo nasprotno tal-mu d u, kajti ko gre za nevernico, imamo Judje, božji sinovi, vso pravico.« »Vem,« je odgovorila Tamara. Raš se je gioboko priklonil in pobegnil s prožnimi mačjimi koraki. X. Neverjetno Adalidovo razodetje. Na krovu »Alconlare., edinega parnika po mišljenju Rogelia Adalida, s katerim je človek njegovega okusa mogel potovati, je Fernando objel za slovo svojega brata Rogelio se je vračal v I.ondon zadovoljen sam s seboj, do grla sit domovitie in besen na predsednika, kateremu ni prišlo na misel, da bi ua bil imenoval za finančnega ministra. Fernando mu je želel srečno pot in ni več mislil nanj. . Ko je prišel do svojega pisalnika, je bilo enajst dopoldne Pozvonil je telefon in oglasil se je ženski glas. »Ali odhajate, Fernando? Me ne morete sprejeti?« »Kdo govori?« •Neverjetno, da me ne spoznale!« »Prav imaš. Oprosti.« Žalostna sladkost je pretvarjala Martin glas. »Ce misliš priti zdaj. te bom počakal. Tudi jaz bi li rad povedal veliko reči, če me boš sposobna poslušati.« '»Kaj se pravi poslušati? Ravnati se po vaših nasvetih.« »Ne izprašuj toliko. Dovolj mi je, če moje besede padejo v tvoje srce kakor dobro 6eme. Nekega dne bodo vzkalile ...« »Lahko da. Res je, da nikdar ne pozabim ničesar, kar mi poveste, čeprav ni vse prijetno.« »Zato se pa spominjaš.« »Tako je. Ali zdaj utegnete? Imate obiske. Bolje, če ne bo nikogar. Pridem tja.« Okna Adalidove pisarne so gledala na ulico. Čez četrt ure je zaslišal rog Martinega avtomobila. Dekle je dobilo slrica, ko je bral nekaj borznih poročil. »Dobila si me pri bolj dobri volji. Prvič zato, ker te vidim ...« »In potem?« »Potem pa, ker vsi posli dobro teko Treba je samo primerjati današnje cene s cenami izpred leta. Po šestih letih vesoljne revščine se je razlil čez nas val blagostanja in optimizma.« »Hočete reči, da so se dvignili tečaji vseh papirjev in vrednot, s katerimi trgujejo na borzi.« »Ne vse. Nekateri so padli, na primer izrazito oderuški papirji. Zlate rente so na tleh. Z enim papirnim pesom lahko kupiš papir, ki se glasi na slo zlatih pesosov.« »Zakaj?« »Zelo preprosto: vsak zlati pesos je po zakonskem določilu vreden toliko kakor poldrug gram zlata v kovini. In kor ima upnik pravico, da zahteva plačilo v zlatu in ne v papirju — e tem določilom so ee okoriščali včasih upniki, da so davili dolžnike — zato ima tudi dolžnik pravico, da plača v zlatu. Zdaj pa je zlato navadno blago, ki velja kaj malo.« »Po zaslugi Julia Rama in vas in .. .< »Že si predstavljam, koga bo* imenovala... Si še zmeraj zaljubljena vanj?« »Ne vonj, ne v nikogar. Ne govoriva o njem.-t »Prav za prav si prišla, da bi mi govorila o njem. Kar priznaj!« »Nič ni bolj zoprno, kakor razgovarjati se s človekom, ki misli, da pozna našo dušo.« »Jaz ne mislim, da poznam tvojo dušo... jaz jo poznam, in čudno se mi zdi, da jo poznam bolje kot ti. Zakaj ei bolj odkrita do mene kakor do 6ebe? Meni si z očmi, z žalostjo v glasu, z utripanjem srca, ki ga je videti vsepovsod, na sebi priznala, da ga ljubiš, sebi sami pa nisi sposobna tega priznati.« »Bah! Govoriva o poslih ... Razlagajte mi dalje, kaj ste videli o borznih poročilih.« »Rajši bi govoril o tvoji duši.« »Jaz moram govoriti o borzi.« »Kakor želiš ...« »Vi in Julius Ram in Mauricio Kohen sta uničili mojega očeta.« »Pusti to stvar za potem. Tvojega očeta ni moči uničiti.« »Toda drži, da je ta val blagostanja uničil veliko ljudi.« »Res. Oderuhi so propadli. Denar kroži, to se pravi, da ni več izključna pravica nekaj kapitalistov. Zaradi tega se zdi, da ga je več, čeprav je količina bankovcev prav tolika, kakor je bila.« »Zakaj pa so potem padle tudi papirnato rente?« »Zalo, ker ee ljudem zdi pametneje, da vlagajo denar v delnice produktivnih podjetjih: avtomobile, premog, petrolej, usnje, volno, žito, vino. Svetovna poraba blaga je zrasla, ker je veliko dela in so plače visoke, zaradi česar ljudstvo lahko kupuje več kakor včasih. Zrasla je poraba in zato je zraslo zanimanje ljudi za delnice teh donosnih podjetij.« »In zlati rudniki?« »Ti so vredni manj kakor kupi peska. Bogataši, katerih ponos je bil v tem, da so se polastili človeških plačilnih sredstev, si zdaj obupani pulijo lase nad zlatom, ki je brez koristi.« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karei Cec Izdajatelj: Ivan Rakovee Urednik: Viktor Csnč:5 Kraljevski sprejem svetnika Krsto s truplom svetnika prinažnjo iz ▼ kepdico spremenjenega vagona. Pred vagonom na perona čaka množica ljudstva z odhčniki. Bogoslovci nosijo dragoceno krsto s kolodvorskega perona. Prva handera se počasi pomikajo po sredi cerkve proli oltarju, orgle zadone in naznanijo slavnostni vhod. /.a banderi se vije procesija mladine, skupina za skupino, kakor smo jih videli po ulicah od kolodvora sem; kmalu je v cerkvi že velikanska množica, ki hitro požira prostorno praznino. Pevci na koru pojo pesmi zmagoslavja, vse klopi so že polne ljudstva iz sprevoda, le ]«> sredi cerkve je še prazen prostor, ki drži naravnost do pripravljenega oltarja. Tedaj vstopi duhovščina, zadnji zvoki ubranega korala bogoslov-cev utihnejo, na ramah mladih slovenskih duhovnikov, ki so v rdečih dalmatikah, se pozibava dragocen« steklena krsta in gre nad vso množico: dve sto osemdeset let stara priča moči, ki jo Bog daje svojim svetim, tudi Slovanom. Tisočere in tisočere oči so uprte v to stekleno krsto, vse ustnice tiho molijo in prosijo svetega Poljaka, ki živ ni bil nikdar med nami, mrtev pa je prišel pričat nam, koj zmore ljubezen do lioga in naroda. To je kraljevski pohod, ki mu otroci s palmami ob straneh nosilcev dajejo ljubko milino. Ko so duhovniki postavili krsto na okrašeni oltar, je generalni vikar in prošt Ignacij Nadrah, blagoslovil svete relikvije, nato pa je stopil na prižnico p. Kopatin I). J., ki je pozdravil svetega brata z besedami: »Blagoslovljen, ki prihajaš v imenu Gospodovem!« Nato pa je v klenih besedah podal kratek življenjepis tega zaščitnika 1'ol.j-ske, ki je bil v življenju preganjan, po njegovi smrti pa se je do zadnjih let — še pod l>oljševiško oblastjo — bila ostra borba za njegovo sveto tru-pilo, ki je slednjič na poti v svojo prvotno domovino, na Poljsko. V zaključnih besedah je prosil svetega mučenca, naj blagoslovi vse zbrane vernike, duhovsko in svetno gosposko, slovenski narod, da bomo iz tega svetega počivališča črpali moči za boje, ki jih vera vsak dan terja od nas. Med govorom se je cerkev še neprestano polnila. Napolnila se je do zadnjega kotička in po govoru se je vsa množica še dokaj v redu v nepretrgani reki pomikala h krsti, da vidi, kar se je čez zakone narave ohranilo 280 Jot kot neizbrisen dokaz ljubezni, ki »vse prenese, vse premore«. Pred 280 leti, meseca maja, je to truplo ležalo v Janovu v mesnici, na mesarski mizi, danes leži no oltarju v glavnem mestu Slovencev, v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, t&ko, kakršno je razmesarjeno in razbičano ostalo pod rokami kozakov, ko je življenje v njem ugasnilo. Andrej Bobola, ki mu je katoliška cerkev z vso svojo učeniško oblastjo pred vsem svetom priznala naslov »sveti«, je med nami, slovenski narod ga je sprejel s častmi, kolikor jih s svojimi skromno odmerjenimi močmi more izkazati. Po sveti cerkvi verujemo, da danes za svojo zvestobo do zadnjega diha uživa večno blaženstvo v družbi »Kraljice poljske krone«. — Sveti slovanski brat, ki si varoval vstajajočo Poljsko, prosi tudi za nas! Romanje k svetnika Boboli Ljubljana, 9. junija. Cerkev sv. Jožefa se je danes popoldne spremenila v pravo romarsko cerkev. Občinstvo vse Ljubljane, pa tudi iz okolice in dežele je romalo v velikem številu h krsti sv. Andreja Bobole, izpostavljeni pred glavnim oltarjem te cerkve. Prihajali so pa tudi liolniki, nekateri z avtomobili, druge so peš privedli sorodniki, matere so pripeljale svoje otročičke v vozičkih ali jih prinesle v naročjn, vsi pa so se ponižno klanjali pred krsto in prosili poljskega svetnika pomoči. Ljudje so prinašali tudi svetinjice in molke in križce ter prosili navzoene duhovnike, naj jih polagajo na svetnikovo krsto. Duhovniki so seveda to radi sto- (Nadaljevanje na strani 4.) Stoje in Košir. Železniško direkcijo je zastopal pomočnik direktorja inž. Kavčič, širšemu občinstvu zaradi nevarnosti gneče dostop na peron ni bil dovoljen, zato pa se je zbrala pred kolodvorom prav veličastna množica občinstva, ki je željno pričakovala prihoda vlaka s svetnikovim truplom. Viab s svetinjami privozi Nekaj minut po 1 je privozil tržaški vlak. Občinstvo je v globoki pohožnosti molče čakalo, da je bil odklopljen vagon s svetnikovim truplom. Iz vagona so izstopili spremljevalci trupla, tako škof dr. Niemi-a iz Pinska. (v tej škofiji je namreč sv. Andrej Bobola pretrpel mučeniško smrt), msgr. Respighi, prefekt ceremonij na papeževem dvoru, p. Anton Prešeren D. J. v imenu jezuitskega generala, p. Stanislav Sopuch D. J., provincial jezuitov iz Varšave, p. Tesio, generalni prokura-lor iz Rima, p. Kosibo\vicz, stiperior doma pisateljev iz Varšave, in urednik »Pregledu«, cerkvenega glasila na Poljskem ter provincialov sekretar M. Nowak. Vagon, s katerim so pripeljali truplo svetnika, je osebni vagon predsednika Poljske republike Moščinskega, ki ga je odstopil svetniku za prevoz. Vagon je bil spremenjen v kapelico. Truplo so prenesli iz vagona na zasilen oder na peronu, kjer je bila kratka slovesnost. Truplo je bilo položeno v srebrno rakev, dar poljskega naroda in lepo okrašeno s figurami angelov. Pokrov je bil ste- Krsta s truplom sv. Andreja Bobole v lepo okrašenem salonskem voza. Ljubljana, 9. junija. Izreden in pomemben praznik je slavila danes Ljubljana. Na prošnjo poljskega naroda je sv. Stolica dovolila, da Poljaki prepeljejo v svojo domovino sveto telo mučenika sv. Andreja Bobole. Odločeno pa je bilo, da se na prevozu svetniško truplo ustavi v dveh katoliških mestih, to je v Ljubljani in v Budimpešti. Slovenska prestolnica je dala v čast svetniku vse, kar zmore, tako da je bil za naše razmere sprejem trupla sv. Andreja Bobole naravnost kraljevski. klen, tako da je mogel sleherni iz bližine videti mučenikovo telo svetnika. Ob prihodu vlaka in ob prenosu krste iz vagona na peron je vojaška godba zbrano igrala cerkvene melodije, med temi tudi evharistično: »Kristus kraljuj, Kristus zmaguj!« Prva počastitev svetnika Generalni vihar in stolni prošt g. Ignacij Nadrah je nato pred krsto svetnika spregovoril: Veliki svetnik Andrej Robrfla! Ljubljanska škofija se Ti ob Tvojih svetinjah po svojem zastopniku poklanja, polna veselja in sreče, da Te sme sprejeti in počastiti. Veliko slavnih mož smo že pozdravili na tem kolodvoru, a Tebi enakega še nikdar. Bili so med njimi, ki so nosili kraljevske in cesarske krone, a Tvojo glavo venfa krona nebeška. Bili so tu, ki so nosili vladarsko žezlo. Tvoja roka pa nosi palmo muženi-štva. Zato pozdravljen v beli Ljubljani, v srcu Slovenije, Ti veliki sin našega bratskega poljskega naroda. Ko bom spremljal Troje svete relikvije po ulicah našega mesta, se milostno ozri na nas in vlij obilo božjega blagoslova na nas in na lepo našo Ljubljano, na ves slovenski narod in na vso Jugoslavijo. pod vodstvom g. stolnega dekana dr. Kimavca zapel Gallusovo »Glejte, kako umira pravični«. Vojaška godba je zaigrala nato žalne korale, nakar se je razvil med ogromnim špalirjem ljubljanskega prebivalstva veličasten sprevod s kolodvora proli cerkvi sv. Jožefa. Veličasten sprevod Sprevod se je pomikal po Masarykovi, Resljevi cesti, čez Zmajski most po Kopitarjevi ulici, po Poljanski cesti in po Zrinjskega ulici do cerkve sv. Jožefa. Na vsej dolgi poti je prebivalstvo Ljubljane tvorilo izredno gost špalir ter se povsod pobožno klanjalo relikvijam sv. Andreja Bobole. Sprevod so otvorili fanfaristi Prosvetne zveze, nato so slovenski fantje v krojih nesli zastavo, na kateri je bila podoba sv. Andreja Bobole. Ljubek je bil pogled na male križarje, ki so korakali v svojih belih krojih in z zastavicami. Sledili so gojenci Marijanišča v svojih lepih modrih oblekah, nato številni gojenci salezijanskih zavodov, številni člani dijaških kongregacij, katerih del se je odlikoval po enotnih krojih, namreč belih srajcah in modrih kravatah, gojenke Lichtenturnovega zavoda skoraj vse v snežnobelih oblekah z venčki okoli glavic, ter belim cvetom v rokah, enako Marijine naroda globoko poklonim, ko se vračaš v svojo drago domovino Kmalu bo minulo 300 let, ko si moral žrtvovati svoje življenje za svoje narodno in versko prepričanje, kakor je marsikateri Poljak umrl za svoj narod. Tvoja žrtev ni bila zaman, zakaj Tvoj narod je spoznal Tvojo veliko moč, a spoznava tudi velik pomen svoje vere, ko časti svojo veliko zavptnico Matko Poljsko Čenstohovsko, in se bo od sedaj naprej obračal z iskrenimi prošnjami tudi k Tvojemu oltarju, da bi izprosil pri Bogu za vsakega posameznika, a tudi za vso Poljsko, srečo in blagostanje. Danes se boš na svoji poti odpočil tudi v Ljubljani, spomni se tudi tega malega bratskega naroda in sporoči njegove prošnje pri svojem Bogu v nebeških višavah!« V imenu tukajšnjih Poljakov je govoril univ. docent prof. dr. Chnleva, ki je izvajal: »V imenu Poljakov za mejami imam veliko čast, da se smem tukaj na slovenski zemlji pokloniti relikvijam našega rojaka mučenika sv. Andreja Bohole, patrona poljske republike, proseč ga, da bi vzel tudi nas pod svoje varstvo.« V imenu jezuitskega reda je govoril superior p. Pate. V kratkih besedah je slavil mučenca sv. Andreja Bobolo kot žrtev, ki jo je dal tudi red Družbe Jezusove v slavo božjo in v slavo katoliške Cerkve. Akademik g. Roger je nato čustveno recitiral lepo pesem v slavo Andreju Boboli. Zbor organistov in učencev orglarske šole je Veličasten »prevod zavija po Zrinjskega cesti proti ccrkvi sv. Jožefa. Na kolodvora se zbirajo odličniki Bogoslovci polagajo krsto v lepo okrajen voz pred kolodvorom. V cerkvi sv. Jožefa Veličastna romanska cerkev pri oo. jezuitih ppričakuje, da sprejme v kratek odpočitek v glavnem mestu Slovencev telesne ostanke velikega slovanskega brata. Pod mogočnimi svodi visijo dolgi venci, prezbiterij ves v rožah in cvetju, vse svetišče prazno in v slovesnem molku pričakuje edinstvenega trenutka, da bratje po krvi in veri in božji službi postavijo na oltar, ki je pripravljen oh vstopu v prezbiterij, dragoceno rakev brata s Poljske, ki je trpeti in umrl za duše svojih rojakov. Ob uri prihoda se je zbralo pred kolodvorom ogromno število ljubljanskega prebivalstva, na peronu pa eo bili zbrani številni predstavniki. Navzoči so bili: g. ban dr. Natlačen s svojo soprogo, zastopnik Cerkve generalni vikar, prošt Nadrah z vsem stolnim kapiteljnom (škof dr. Rozman je namreč zaradi birme zadržan), stiski opat dr. o. Kos tel ec, predstavniki redov, tako superior jezuitskega reda o. V. Pate, provincial frančiškanskega reda p. dr. G. H e r i c in defi-nitor p. K. Dijak, vsi ljubljanski župniki ter skoraj vsa ljubljanska duhovščina. Mestno občino je zastopal podžupan dr. Ravnihar s skoraj vsemi občinskimi svetniki. Vseslovansko gasilsko zvezo in Jugoslovansko gasilsko zajednico je predstavljal starešina dr. Kodre, apostolstvo sv. Cirila in Metoda prelat prof. dr. Grivec. Na-vzočen je bil tudi generalni konzul republike Poljske v Zagrebu g. Pol, dalje poljski konzul v Ljubljani univ. prof. dr. Štele, predstavniki Društva prijateljev poljskega naroda: dr. Mole, dr. T. Debeljak, Božidar Borko in drugi. Dal je so bili navzoči prosvetni inšpektor B a j u k, g. Hočevar kot zastopnik III. reda pri frančiškanih, prof. Š t n 1 a r in prof. Jeglič za Bentvidski zavod, zastopniki Poljakov, ki prebiva-' j6 v Ljubljani, na čelu jim docent dr. C h o 1 e w a , g. Smersu za Zvezo združenih delavcev, predsednik Prosvetne zveze univ. prof. dr. Luk man in ravnatelj g. Zor, g. M u s a r za Društvo rokodelskih mojstrov, za bojevnike pa ravnatelj Mestni podžupan dr. Ravnihar je pozdravil najprej vse zastopnike cerkve in druge predstavnike v imenu mestne občine ter se jim je zahvalil za veliko čast in srečo, da more mesto Ljubljana sprejeti danes truplo velikega pokojnika Andreja Bobole. Nato je govoril predsednik Društva prijateljev poljskega naroda dr. Mote. ki je izvajal: »Veliki sin bratskega naroda, veliki izpovedo-valec in mučenec svoje vere, dovoli mi, da se Ti todi jaz v imenu Društva prijateljev poljskega kongregacije za dijakinje, ljubke malčke Marijinih vrtcev, velike Klarice v značilnih sivih plaščih. Pred krsto so korakali občinski svetniki, poljski generalni konzul g. Pol iz Zagreba ter odbor Društva prijateljev poljskega naroda. Bogoslovci so v sprevodu peli svetopisemske psalme. Voz pogrebnega zavoda v Ljubljani, ves obdan s cvetjem, je peljal srebrno krsto. Na vrhu voza so bili rdeči emblemi, z.namenje mučeništva. Za krsto so korakali stolni prošt Nadrah z vsem stolnim kapitljem, stiški opat dr. Kostelec, pi.nski škof Niemira z vsem duhovniškim spremstvom. Nato je sledila skoraj vsa ljubljanska in okoliška duhovščina, redovniki ter vse ljubljanske in okoliške kongregacije z zastavami. Sledile so številne redovnice, nato pa zopet ženstvo in dekleta. Možje in iene ter duhovščina je med sprevodom molila, dekleta in del redovnic pa so pele evharistične in Marijine pesmi. Ves sprevod se je pomikal približno poldrugo uro skozi mesto; samo v sprevodu pa je korakalo okrog 3000 oseb. Ulice, po katerih se je sprevod danes pomikal, so bile okrašene t zastavami. Slovesnemu prevozu trupla s kolodvora do cerkve sv. Jožefa pa je do malegn prisostvovalo skoraj vse mesto. Na kolodvoru je bil izhod okrašen z državnimi, jugoslovanskimi in poljskimi zastavami ter s cerkvenimi zastavami. Zavetnik Potiske> sv. mučenec Andrej Bobola se poslavlja od Ljubljane Veličasten nočni sprevod z zemskimi ostanki svetnika iz cerkve Sv. Jožefa na kolodvor Ljubljana, 9. junija. Vse popoldne eo se verne množice neprestano zgrinjale okrog krste svetega poljskega mučenca. Čimbolj pa se je ura bližala večeru, ko so bile napovedane zadnje slovesnosti pred nočnim sprevodom nazaj na kolodvor, tem večji je bil naval. Ves čas, ko je bila rakev z dragocenimi zemskimi ostanki v cerkvi svetega Jožefa, so jo stražili po štiTje akademiki, ki so se izmenjavali vsake pol ure. Večerne slovesnosti so bile napovedane za ob pol 8, pa so se zakasnile za četrt ure, ker prej zaradi velikega navala ni bilo mogoče v cerkvi napraviti prostora za nemoten potek pobožnosti. Ob tri četrt na 8 zvečer so krsto obstopili akademiki s svečami v rokah, za njimi v močnem krogu duhovščina in bogoslovci, na prižnico pa je stopil superior p. Pate, ki se je v polurnem govoru v imenu vernih množic poslovil od svetega mučenca. Po&lednjič je pred do zadnjega kotička napolnjeno cerkev postavil popolno podobo velikega služabnika božjega od njegove mladosti v plemiški hiši Bobolov do njegove strašne smrti v Janovu pod noži in sekirami kozakov, Govoril je o njegovi neumorni in požrtvovalni duhovniški delavnosti, o njegovi neustrašenosti, s katero je priznaval Kristusa do svoje poslednje ure, ko je njegovo ime potrdil s svojo krvjo. Poveličeval je njegovo zvestobo in vzpodbujal k posnemanju, k molitvi, da bi bili, če bi bilo kdaj treba, tako zvesti, kakor je bil zvest sv. Andrej Bobola. Zlasti pa naj bi bil mladini vzor tiste neomajne doslednosti in močne vere, ki vse gleda pod vidikom božjim in je nepremagljiva. Provincijal potiskih jezuitov se zahvaiuje Slovencem Za njim je stopil na prižnico provincial poljske jezuitske province p. Stanislav Sopuch iz Varšave in se v poljskem jeziku zahvalil Slovencem za vse spoštovanje, ki so ga izkazali snetemu Poljaku. Najprej se je opravičil, da bo govoTil v poljščini, ker pač ne obvlada slovenščine, in izrazil upanje, da ga bo ljudstvo razumelo, kakor je tudi on razumel slovensko pridigo. Dejal je, da je bil sprejem, nato sprevod po mestu in počastitve v cerkvi, da je bilo vse to tako lepo, da Slovenci za svojega rojaka svetnika in mučenca ne bi mogli storiti več, kakor so sedaj storili za svetega zaščitnika Poljske, ki je prav s svojim svetim življenjem in z muče-niško smrtjo postal drag vsem vernikom vesoljne Cerkve. Nato je dejal: »Kot provincial poljskih jezuitov, ki bedo sprejeli te svete ostanke v svoje varstvo, se vam, Slovenci, zahvaljujem za vso to ljubezen, ki ste jo izkazali svetniku in mučencu, popolnoma pa vam bo te žrtve povrnil svetnik sam, ki ne ostane dolžan,« Nato je izrazil željo, naj bi priprošnja svetega Andreja Bobole pripomogla, da bi zlasti ta mladina, ki se je zbirala okrog njegove krste, ostala čista in nedolžna, da bi dijaštvo ostalo zvesto veri in »da bi Slovenija vedno ostala katoliška in božja!« Nato je pred izpostavljenim Najsvetejšim generalni vikar in prošt g. Nadrah ob asistenci opravil litanije presvetega Srca Jezusovega, ki jih je vsa množica molila v močnem verskem zanosu, da je cerkev mogočno odmevala od enotne molitve. Po litanijah je opravil cerkveno molitev k svetemu Andreju Boboli, »da bomo vsi v veri stanovitni ostali in raje vse nadloge prestali, kakor pa na svoji duši škodo trpeli«. Duhovščina pred oltarjem je intonirala zahvalno pesem, ki jo je takoj pod vodstvom orgel in močnega pevskega zbora, pomnoženega z orkestrom, poprijela vsa cerkev in pela pesem zahvale, da smo, čeprav le nekaj ur, imeli v svoji sredi velikega pričevalca vere. Po blagoslovu z Najsvetejšim se je pričel razvijati sprevod. Duhovniki so vzeli krsto na ramena in jo prenesli v voz, ki je že čakal pred cerkvijo, pred katero se je ves čas pobožnosti zbirala velikanska množica ljudi, ki ni mogla najti prostora v cerkvi: Sprevod po mestu Sprevod se je razvijal po Poljanski cesti, po cesti Pred škofijo, Stritarjevi ulici, čez tri-mostovje in po Miklošičevi cesti na kolodvor. Najprej je šla saleaijanska godba, ki je igrala primerne skladbe, za njo številni slovenski fantje v krojih ter mladina deloma v krojih, deloma v delovnih oblekah Nato so šli učenci orgljarske šole, bogoslovci, ki so peli psalmo, in za njimi ostali udeleženci sprevoda. Pred krsto je šel ves stolni kapiteli s proštom lgn. Nadrahom, stolnim dekanom dr. Kimovcem in stiškim opatom dr. Kostelicera. Ob krsti, ki so jo vozili štirje belci, last g. trgovca Kodelje, ki je sam vodil voz, je korakala častna straža katoliških akademikov in duhovščine. Za krsto je šel škof iz Pinska g. Njeinira, dalje poljski generalni konzul Pol iz Zagreba in tukajšnji poljski konzul dr. Štele. Za njimi so korakali prijatelji poljskega naroda, občanski svet, nato fanfare Prosvetne zveze, ministranti, nakar je sledil ogromen zbor krščanskih mož iz Ljubljane z baklami v rokah, ki so navdušeno molili iii prepevali evharistične pesmi. Bili so to člani ljubljanske moške kongregacije, ki so tako izkazali slovanskemu svetniku sv. Andreju Boboli zadnjo čast. Ves sprevod, ki se je razvijal med 9 in 10 po ljubljanskih ulicah, je mogočno vplival na vse občinstvo, saj je s tem Ljubljana dokazala svojo moško krščansko zavest. Ves sprevod se je pomikal kljub poznim večernim uram med ogromnim špalirjem ljubljanskega prebivalstva. Po cerkvah pa je zvonilo 7. vsemi zvonovi, da je bil ob reki luči, ki se je pomikala po ulicah, zares veličasten. ,__, Poslovilna beseda in prošnja v imenu škofije Ko so stopili na postajo zastopniki Poljske, ljubljanskega mesta in duhovščina, ter so duhovniki prinesli na katafalk svetnikove relikvije, ki so ga obkrožale zastave dijaških kon-gregacij, je zaigrala salezijauska godba himno :»Povsod Bogat. Pevski abor orgljarske šole je zapel novo pesem, posvečeno sv. Andreju Boboli, na kar je v imenu ljubljanske škofije spregovoril namestnik g. škofa g. generalni vikar Ignacij Nadrah: Veliki svetnik, mučenec Kristusov, sveti Andrej Bobola! Ljubljanska škofija si šteje v veliko čast, da je smela sprejeti, čeprav samo za nekaj ur, tvoje svetinje, celo tvoje nestrohnelo telo. V največjem spoštovanju se ti poklanja in pri-l>oroča. V tebi častimo svetega redovnika. Ko te je poklical Kristus, da bi šel za njim, te ni mogel oslepiti zapeljivi blesk zlata, ne mamljivi sijaj svetnih časti, ne opojna vaba uživanja: odpovedal si se vsemu, zapustil si svet in si izvolil samostansko življenje, kjer si v uboštvu, čistosti in pokorščini hodil za Kristusom. V tebi častimo svetega apostola. Krepko je donela tvoja apostolska beseda in v luči te besede so tisoči in tisoči spoznali zmoto in se vrnili v naročje matere Cerkve. V tebi častimo velikega mučenca. »Večje ljubezni ni, kakor če da kdo svoje življenje za svoje prijatelje,« je dejal Gospivd Jezus. Ti si v strašnih mukah za Kristusa prelil svojo kri. V tebi častimo slednjič enega največjih sinov bratskega poljskega naroda. O veliki svetnik, sv. Andrej Bobola, prosi za nas I Svet se pogreza v materializem: na tem svetu hočejo imeti nebesa, življenja po smrti jim ni več mar. Tudi našo, nekdaj tako lepo belo Ljubljano, je začel objemati duh posvetni jsti in muterializma. Ti, ki si zapustil svet in si prostovoljno izvolil uboštvo iu trdo samostansko življenje, prosi za nas, da se ne po-greznemo v blato inaterializma, ampak preziramo svetne dobrine in iščemo tega, kar je v nebesih. V deželah, kjer je luč sv. vere nekdaj tako močno svetila, ugaša ta luč v največjo nesrečo narodov. Tudi na našo škofijo se hoče polagoma vleči mrak verske mlačivsti in popolne nevere. Veliki apostol in o/.nanjevalec božje besede, prosi za nas, da luč svete vere med nami nikdar ne ugasne. Časi so resni. Človek je Botru napovedal boj. Morda pridejo tudi k nam razmere, ko bo sv. vera zahtevala od nas žrtev, ko bo treba zaradi vere trpeti. Takrat nam ti, cveti mučenec, ki si za vero kri prelil, izprosi stanovitnosti v vetri in duha mučeništva. O sveti Andrej Bobola! Ti si Slovan, ti si po kTvi naš brat. Spominjaj se pri Bogu našega malega slovenskega naroda. Koliko krvi je že ta narod prelil v boju s sovražniki krščanskega imena. Koliko trpljenja je prestal, ko je stoletja tlaeanil tujim gospodarjem! Prosi rili Vse popoldne je vladala v cerkvi sv. Jožefa velika gneča vernikov in romarjev. Vendar pa je bil red v cerkvi vzoren. Poleg drugih odličnikov so danes prišli v Ljubljano še jezuitski provincial p. Franjo Jam-brekovič iz Zagreba in p. rektor Kozel, dalje superior iz Osijeka p. Werner ter številni jezuiti, 1 . .. '• • i..l.~t...:i.: ,*.. TLnunn Inr 17 oetn- rirugi redovniKi 111 uunovniKi 1«. — ----- lih južnih pokrajin. zanj, veliki Slovan, sv. Andrej, da si ohrani dediščino, ki jo je prejel od svojih očetov: katoliško vero in jezik slovenski. Poglej z usmiljenim srcem iz nebes na vse naše potrebe: i-zprosi zdravje bolnikom, v t i j tolažbe v žalostna srca in pomagaj nam v vseh naših nadlogah. Amen.« ff Ljubljana je Duha ki zmaguje" Za njegovim govorom je v imenu reda Jezusove družbe kakor tudi v imenu pinskega škofa in vse poljske delegacije spregovoril za- stopnik generala jezuitov p. Prešeren, ki se je iskreno zahvalil Ljubljani in Ljubljančanom za resnično nepričakovano lep sprejem. »Peljali smo včeraj truplo svetega mučenika po Rimu, mimo Koloseja in paluč, kjer so nekoč hodili kralji in cesarji, toda 011 je večji od njih, kajti Rog je največji in svetniki so mu najbližji. Danes pa je šel kraljevsko pot tudi skozi našo Ljubljano in g. škof iz Pinska se ni mogel na-čuditi tukemu sprejemu, in tudi ne jaz: Vsa Ljubljana je pozdravila Duha, ki zmaguje. S križem je zmagoval sveti mučenec Bobola im njegov križ je zablestel pred mesecem na kupoli svetega Petra in v tem križu bomo zmagovali tudi mi. Še enkrat se vam zahvaljujem za vse, kar ste storili vnjegovo slavo.« Ivo je tako končal zahvalo, je godba zaigrala himno »O sveti Križ, življenja Luč!« fn med zvoki te himne so duhovniki položili svete ostanke v dvorni voz, ki ga je dal na razpolago predsednik poljske republike Moscicki in je ves preurejen v kapelico. Iz te kapelice ie prevzvišeni g. škof iz Pinska Niemir podelil zbrani množici svoj blagoslov. V igranju himne »sveti Križ« in med petjem vseh prisotnih so se zaprla vrata kapelice, kjer je zvesto spremstvo, ki spremlja svetnika na poti v domovino, prevzelo stražo. Ita!i'anski cesar v Benetkah Benetke, 9. junija, AA. Štefani. Danes zjutraj ob 8.30 je italijanski kralj in cesar prispel iz For-lija v Benetke. Na postaji so suverena pozdravili podtajnik v predsedništvu ministrskega sveta Medici del Vaselo ter predstavniki mesta. Italijanski kralj je tu doživel včeraj zelo veličastne manifestacije, ki mu jih je priredilo prebivalstvo mesta Benetk, posebno tedaj, ko se je s svojim motornim čolnom peljal skozi kanal Grande in ob trgu Svetega Marka. Nekaj ni prav med Hrvati - pravi „Obzor" Znamenja kažejo, da nekateri Hrvatje politične razmere budno spremljajo in kljub ne-povoljnemu ozračju javno upajo povedati svoje mnenje in tudi svojo sknb. V takih razmišljanjih se večkrat izrazi precej nevolje nad sedanjim hrvatskim političnim vodstvom. Tako »Obizor« v včerajšnji številki obširno govori o nekem vpadu navdušenja in poleta med Hrvati. Pravi, da se v javnosti govori o »zamujenih prilikah«, o »dogodkih, ki nas bodo našli nepripravljene«, zlasti pa o tem, da »volitve dne 5. maja 1935 in narodni odpor proti Živkoviču niso prinesli uspehov, ki smo jih pričakovali.« Nastopil je neki zastoj, neko brezbrižno optimistično razpoloženje, ki je množice zazibalo v toplo pričakovanje, da se bodo razmere po neki čudni sili zunaj nas za nas ugodno razvijale. V tem razpoloženju pa je politična udarnost popustila. Nato pravi »Obzor« dobesedno: »Poleg tega so tu in tam že nastale majhne razpoke. Delujejo razne akcije, ki — številčno gotovo ne predstavljajo nikake moči — pa vendar vodijo najostrejšo borbo proti HSS in SDK, ne da bi to izzvalo enodušen odpor v javnosti. Po volitvah 5. maja 1955 si kaj takega niti misliti ni bilo mogoče. Če vse to premislimo, potem je nujno treba ugotoviti, da nekaj ni v redni. Anilo-ro peto hrvatske politike je treba iskati prav v njeni taktiki. Sicer pa je treba priznati, da je bila po vojni prav taktika hrvatske politike večkrat neprimerna in nedozorela razvoju povojnih političnih dogodkov. Štefanu Radiču so največ ugovarjali, da prav zaradi svoje taktike ni mogel izkoristiti tiste velikanske politične moči, ki jo je imel toliko let.« Belgrad, 9. jun. m. Skupina 70 bolgarskih trgovcev, ki potuje na trgovski kongres v Ljubljano, si je danes ogledal razne znamenitosti bel-grajskega mesta. Dopoldne jih je sprejel belgrajski župan, zvečer pa bodo imeli s predstavniki tukajšnjih gospodarskih organizacij skupno večerjo v Bristolu, na kar bodo z brzovlakom ob 23.10 nadaljevali pot v Ljubljano. Italija in Balkan Zunanje - politični tečaj v Milanu Milan, 3. junija 1938. Včeraj dopoldne je italijanski minister za zunanje zadeve grof Galeazzo Oia no z obširnim govorom o smernicah in izgledih italijanske zunanje jiolitike odprl »Drugi nacionalni kongres za študij zunanje politike« v Milanu, ki bo trajal do 4. junija. Kongres je iz treh razlogov nevsakdanjega značaja. Važnost tajejo letošnjemu kongresu predmeti, ki tvorijo snov za okoli štirideset sopreda-vateljev. Predmeti eo štirje: 1. Italijanska politika na Balkanu: njen razvoj in izgledi (vodja razprave, predsednik senata in Akademije znanosti, Luigi Federzoni; glavni referent, ravnatelj »Giornale d'Italia«, Virginio Gayda); 2. Avtarkija in mednarodna izmenjava blaga (vodja razprave predsednik Nerodnega sveta za raziskovanja, maršal Pietro Badoglio; glavni referent minister Riccardi, predsednik sindikalne konfederacije delavcev v trgovini); 3. Koristi in smernice velesil na Tihem morju (vodja razprave, armadni admiral Gino Ducci; glavni referent veleposlanik Aldrovandi MaTe- sootti); „ ,. 4. Nove ustavne smeri sodobnih držav (vodja razprave, Pietro De Franc.isci, rektor univerze v Rimu; glavni referent dr. Aleksander Paolini, predsednik Instituta za kulturne odnose z inozemstvom). „ , . - , Tretje, kar morda najbolj doprinasa k pomembnosti tega kongresa, je način razpravljanja: obširnejši glavni referat, okoli deset krajših specializiranih koreferatov k vsakemu predmetu in popolna prostost diskusije, ki odkriva tudi to, kar morda miselne prožnost in večkrat tudi posebni italijanski slog predavateljev zadržuje in prikriva. Morda radi tega časopisni poročevalci na kongres niso pripuščeni. Minister grof Galeazzo Ciano je v svojem uvodnem govoru opredelil štiri osnovne črte sodobne italijanske zunanje politike: Trajnost osi Rim— Berlin, v protikomunistični trikot podnijsane do Tokia, sodelovanje v »zgodovinski obrambi proti nevarnostim razkroja«, v borbi, ki »se zmagovito razvija« v Španiji, po »zemljepisno-zgodovinskem položaju« narekovana prijateljsko-ravnotežna prisotnost Italije v donavski kotlini in na Balkanu, sporazum »dveh imperijev«, angleškega in italijanskega. Virginij Gavda je v obširnem referatu postavljeno vprašanje razstavil in nanj odgovoril takole: a) Vprašanje Balkana je z dejstvom priključitve Avstrije k Veliki Nemčiji stopilo v »novo dobo perečnosti«. b) Italija kot nova imperialna velesila »e splošnimi evropskimi in izvenervorpskimi koristmi«, zlast še zarad svojega naravnega položaja, stremi na jug in vzhod, ki se zanjo začne v Podonavski kotlini in na Balkanu. Italija — v nasprotju z mnenjem nekaterih inozemskih krogov — Balkana kljub novemu položaju v osrednji Evropi nikakor ne misli izločiti iz svojega zunanje političnega sestava. o) Številčni prikaz gospodarsko-trgovinskih odnosov izven balkanskih držav z Balkanom kaže veliko r>rvenstvo Nemčije (n. pr. uvoz v Jugoslavijo je od leta 1923 do 1937 narasel od 33% na 42.7%, v Bolgarijo od 29.8% na 53%) s težnjo naraščanja. Nasprotno pa italijanski uvoz na Balkan dosega svoj višek v 8% v trgovskih odnosih z Jugoslavijo. d) Zunanje-trgovinski prikazi torej »deloma potrjujejo ono inozemsko mnenje, ki pravi, da Nemčija Italiji odvzema možnosti širših gosj>oda>r-skih odnosov z Balkanom. Po mnenju Gayde je to dejstvo pripisati naslednjim činiteljem: večja soskladnost nemško-balkanskih gospodarstev, o.ja-čeua z načinom uravnovešenih industrijsko-agrar-nih izmenjav; izborni nemški zunanjetrgovinki ureditvi in tehnično-trgovinski specializaciji ter uspešnemu sodelovanju nemške diplomatske mreže pri gospodarskem razmahu, širokemu znanju nemškega jezika v balkanskih državah. Poleg tega pa, kot kaže statistični razvoj, so sankcije katerih povzročitelju jim gotovo niso zamislili takega cilja — mnogo doprinesle k porastu nemške gospodarske moči na Balkanu — in to ne samo v škodo Italije. e) Čeprav torej dejanski gospodarsko-trgo-vinski položaj ne kaže v smer, ki je Italija ne misli zapustiti, pa vendar ni vzrokov za črno gledanje: Ni jK)7.abiti, da odnosi med Nemčijo in Italijo »niso odnosi nasprotujočih si tekmecev, temveč sodelovanje. In to sodelovanje je bilo izrečno predvideno v pogledu na Podonavjo v berehtes-gadenskih dogovorih oktobra 1936«. Po tej ugotovitvi načelnega značaja je Gayda zapustil os Rim—Berlin ter je odslej razpravljal o vprašanju italiiansko-balkanske nejiosrednosti. Razvoj političnih odnosov med Italijo in balkanskimi državami kaže jasno težnjo vedno močnejšega približevanja. Odhod Tiiuiesca v pogledu Romunije, priznanje italijanskega imperija in pristop Italije k pogodbam o Dardanelah, podpisanim v Montreaux, imperialni sporazum med Italijo in Anglijo v pogledu Grčije — pomenijo srečne začetke ponovnega zbližanja Italije tudi e temi tremi državami Podonavja in Balkana. Nova italijanska politika v odnosih do Balkana mora graditi na naslednjih osnovah: a) Načrtna organizacija obojestranskega kulturnega spoznavanja (govornik je posebej opozoril na zaneniarjenje spoznavanja kulturnih osobin balkanskih narodov od slrani Italije). b) Preosnova italijanske diplomatske službe in njo »balkanska specializacija« ter neposredno osebno pronicanje diplomatskih zastopnikov v narodno in družabno življenje balkanskih držav. c) Sodelovanje pri industrijski obnovi, ki eo začenja na Balkanu, z »izvozom« italijanskega specializiranega dela. Na mesto zasedenega in z razvojem balkanskih avtarkičnih tendenc zmanjšanega izvoza osnovnih tvarin mora Italija »vreči« na Balkanski trg »proizvode višje vrste«, za katere nagli gospodarski razvoj in vzjx>redno višanje življenjskega nivoja ter kupne moči balkanskih držav ustvarja potrebe. Skratka: Balkan je šele zaživel, mlade so nove težnje po politični utrditvi in gospodarski neodvisnosti balkanskih držav. V ta silni razmah, ki se proži po Balkanu, mora Italija včleniti svoje kulturno bogastvo in gospodarsko sodelovanje. Glavni govor je dopolnila vrsta sogovornikov, specializiranih po snovi in posameznih balkanskih državah. Naravno, da je Jugoslaviji bil posvečen daleč največji del. Več govornikov je iz-neslo iziredno važnost balkanske jadransko-eredo-zemslce obale v pogledu na morebitnost spora med velesilami kot oporišča pomorskih sil nasprotujočih si državnih skupin. Italijanska zunanja politika v pogledu na Balkan mora imeti za svoj trajni cilj: dosego vsaj stroge nevtralnosti balkanskih' držav, ki naj izključi možnost, da bi ta velevažna obala postala pomorska odskočna deska zapadnih velesil proti Italiji. V tej luči je jugoslovansko-italijanski pakt za Italijo osnovno-življonjskega pomena. Akademik Gioachimo Volpe je poudaTjal prvenstvo kulturnega zbliževanja med Italijo in Balkanom v sistemu nove italijansko-balkanske zunanje jiolitike. Bolj neposredno kot Gayda, so govorili o 061 Rim—Berlin v pogledu na Balkan številni govorniki. To je bila morda najzanimivejša točka debate, ki je sprožila celo zelo močna navzkrižja. Prodi Gaydu se je formirala »opozicija mladih«, katere naziranja je odkrito in načrtno povzel senator Gray, znani radijski tolmač činov fašistične politike. Proti odgovoru Gayde na kritiko nekaterih mlajših koreferentov, češ, da gledajo na problem Nemčija-Italija na Balkanu, preveč Srno, je Gray te poglede opredelil kot stvarne. Zgodovinska težnja »Drang nach Osten«, statistike in izjave nemških gospodarskih vodij kažejo, da gre res za nasprotujoče si koristi. Zaključek pa je tudi pri Grayu bil, da je os Rim—Berlin bila zvarjena ne za tekmovanje, temveč za sodelovanje. V petek dopoldne 6e je nadaljevalo razpravljanje o Balkanu. Omembe je vredno izvajanje poslanca Ferra, ki je ponovno v odločni obliki poudaril predvsem pomen kulturno-političnega dela pred gospodarsko-trgovskim. Nov vidik je bil naslednji: Francija je po vojni imela lrulturno-politično prvenstvo na Balkanu, čeprav francoeko-balkaneka trgovinska izmenjava ni pomenila mnogo v trgovskih bilancah Balkana. Balkanski narodi eo svoje zunanjepolitične težnja včlenfll ▼ * francoski zunanje-politični sklop, ker so v njem videli jamstvo novega, po vojni ustvarjenega političnega stanja na Balkanu. Ko je ta predpogoj za« radi več vzrokov (notranje politična vrenja, pakt Pariz-Moskva, sankcije, nastanek italijanskega imperija itd.) izgubil mnogo na svoji stvarni vrednosti, so se pogledi Balkana začeli obračati v nove smeri. Nazadnje je vodja razprave, predsednik italijanske Akademije, Federzoni, približno takole povzel značilnosti podanih govorov in debate: Razveseljiv znak in globoko in resno zanimanje mladega rodu za italijansko-balkanako zbližan je. Razprava je v glavnem pokazala naslednje pomanjkljivosti: črno gledanje, ki izvira iz tega, ker so ee italijansko-balkanskl odnosi obravnavali preveč enostransko in premalo v službi osi Rim— Berlin. Ni pozabiti, da je ta os resno mišljena osnova vseh italijanskih zunanjepolitičnih emeri. Os je bila ustvarjena za sodelovanje. In to sodelovanje se vrši tudi v pogledu na Balkan. Veako sodelovanje pa ima dve etrani: žrtve in koristi. Ako hočemo koristi, moramo sprejeti tudi žrtve. V tej luči navidezni nemško-italijanski »konflikt« v pogledu na Balkan izgubi skrb vzbujajoči značaj. Toda, kaj so proti tem žrtvam nevarnosti, ki so še v polpreteklem času prežale na Italijo z Balkana, katerega povojna politična eeetava je bila ustvarjena in izrabljena kot protiitalijansko oporišče na Balkanu. Po mnenju Federzonija je razprava premalo upoštevala važen moment, ki je doprinesel svoje k zunanjepolitični preusmeritvi Balkana: franco-sko-sovjetski pakt, ki je razkril dvojni obraz francoske zunanje politike. Zunanjim činiteljem, ki eo spremenili ameri Balkanske zunanje politike, so sledili stvarni in tvorni napori tako z italijanske kot z balkanske strani. Ti napori eo bili večji, kot bi mogel kdo misliti! saj se jugoslovansko-italijanski sjx>razum ob spominih na polpreteklost zdi naravnost čudež. Moramo vse storiti — je dejal Federzoni — da se bodo osnove italo-jugoslovanskega sporazuma vedno bolj utrjevale, da bo, na njih ntrjen, ta sporazum, ki je v življenjskem interesu obeh strani, ostal trajen. Federzoni je ponovno postavil v prvo vrsto kulturno sodelovanje med Balkanom in Italijo. Za uspeh tega posilanstva pa je z italijanske strani treba temeljito popraviti način. Ne enostransko pronicanje z nekako privihanim nosom, temveč posredovanje obojih kultur: Italijani morajo začeti s študijem balkanskih, predvsem slovanskih jezikov, zgodovine, umetnosti, ljudske kulture. V dokaz pravilnega začetka v tej novi smeri je predsednik Akademije poudaril nepričakovani uspeh belgrajske razstave italijanskega portreta in visoko stopnjo jugoslovanskega in romunskega umetniškega odseka na razstavi v Benetkah. Balkanski narodi imajo svoje umetniške vrednote, le da jih Italijani — je rekel Federzoni — zaradi enostranskega pojmovanja kulturnega sodelovanja doslej nismo poznali. Zato konec z enostranskim kulturnim vsiljevanjem, ki »je napadalno, neumno in brezplodno«. Po omembi, da je to novo jx>slanstvo naloženo predvsem ravnokar ustanovljenemu tržaškemu vseučilišču, je Federzoni z naslednjo mislijo zaključil balkanski del tega zunanje-jx>litičnega kongresa: izgleda, da bodo v bodoče razvijali svojo delavnost na Balkanu predvsem trije: Italija, Nemčija, Poljska. Skrb Italije mora biti, da bo njen delež čim večji in da med temi tremi silami v njih balkanski službi ne bo tekmovanja, temveč sodelovanje. ' Dr. Zebot Ciril.